NAGRADNA IGRA
Štajerski
tednik STAJERSKEGA TEDNIKA
sm. HOIRS i RESORTS
V SODELOVANJU S TERMAMI PTUJ Seznam nagrajencev najdete na strani 22!
Ptuj, petek, 4. marca 2011
letnik LXIV • št. 17 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
bivanja
V torek priloga
Od tod in tam Ptuj • Do vinjenih voznikov brez popustljivosti
O Stran 7
Štajerski
Spodnje Podravje • Pred 51. kurentovanjem
Bomo uspeli odgnati zimo?
Čeprav je letošnji fašenk eden daljših, saj bodo pustne norčije »dovoljene« skoraj pet tednov, kurentom in drugim pustnim maskam zime še ni uspelo prepoditi. Nasprotno - zima še kar kaže zobe.
Nogomet • Kam
lahko sežeta Aluminij in Drava
O Stran 15
Po mnenju poznavalcev tega ljudskega šegavega običaja, bo odločilen ta konec tedna, ko se bodo na območju Spodnjega Podravja zvrstile osrednje pustne prireditve. Organizatorji so prepričani, da jim bo vreme naklonjeno, še bolj pa, da bomo vsaj v času pustnih norčij pozabili na vsakodnevne skrbi in težave. Vsako popoldne veselo pustno razpoloženje prevlada pred mestno hišo, živahno in veselo je tudi v prireditvenem šotoru na Vičavi. Na nedeljskem 51. kurentovanju pričakujejo rekordno udeležbo iz vse Slovenije. Zagotovo pa bo živahno tudi na fašenkih v Markovcih, Vidmu, Dornavi, Bukovcih, Cirkovcah, v sosednjem Ormožu in še kje. In ker pravijo, da je v slogi moč, vas vabimo, da se maskirate, kot se bo mladenka na fotografiji, ki smo jo včeraj ujeli med izbiranjem maske na eni od ptujski pustnih stojnic. Morda pa bomo v torek skupaj s pustom pokopali tudi dolgo in trdovratno zimo.
-OM
Foto. Martin Ozmec
Ptuj • Zakaj zapleti pri OŠ dr. Ljudevita Pivka
Projekt mimo navodil investitorja?
V zvezi z načrtovano gradnjo OS dr. Ljudevita nekajkrat pisali zaradi nasprotovanj sosedov
»Po podatkih, ki jih imam, so bili na ustni obravnavi v zvezo z izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka dani predvsem pomisleki zaradi načrtovane prevelike telovadnice, ki sicer tudi po standardu ne sodi k temu objektu. Osebno zagovarjam celovite rešitve. Tokrat pa sem na strani tistih, ki opozarjajo na to, da takšna telovadnica ne sodi v ta pro-
Pivka na območju pri Dijaškem domu na Ptuju, o čemer smo v zadnjem času že novogradnje, smo se pogovarjali tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Foto: Črtomir Goznik
stor, ker bi znova naredili nekaj, kar ne izpolnjuje nobenega pogoja.
Kot veste, smo v preteklem obdobju zgradili dve telovadnici, pri teh gradnjah sem se zavzemal za izpolnitev vseh evropskih in svetovnih kriterijev, da se bodo v njih lahko normalno odvijale vse športne prireditve, ali pa bomo izključno gradili takšne objekte, kot jih predpisuje zakonodaja-
lec. Vmesnih variant na Ptuju več ne bo.
Predlog, ki ga imamo ob Dijaškem domu, je nekaj, kar ne sodi v ti dve omejitvi. Na to območje sodi rešitev, ki jo predvideva tudi zakonodajalec. Za to, da bi na tem območju postavili nadstandardno dvorano, enostavno ni prostora. Da bi delali nekaj polovičarskega, temu odločno nasprotujem.«
O Stran 9
iCurent zlo odganja, čisto energijo naznanja!
urentovanje 2011
CISTA ENERGIJA!
% ® * 0	huren¿ñmnje20i2
m,	. &HEMT
Euttpsba prestolnica bulture 2012	CdTTtlVtll
6. marec. Mestni trg, 14.00 Mednarodni EtnoFest -51. Mednarodna pustna in karnevalska povorka
20 let članstva Ptuja in Slovenije v Evropskem združenju karnevalskih mest - FECC
www.kurentovanje.net
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
ZABAVA z glasbeno skupino KWASCHEN RETASHY in zmagovalcem najbolj gledanega resničnostnega šova Big Brother -ČINČEM
Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih
Trnovska vas, Destrnik • Po pogajanjih z Veoiio
Avtobusi spet vozijo - za vse
Medtem ko je v marsikateri haloški občini slišati negodovanja zaradi ukinjanja rednih avtobusnih linij, ki pač po oceni izvajalca, podjetja Veolia, d. d., niso bile več rentabilne, saj so se avtobusi večinoma preganjali po cestah brez potnikov ali komaj s kakšnim, so se v začetku tega leta z odpovedjo vseh rednih javnih linij srečali tudi v Destrniku in Trnovski vasi.
Toda župana obeh občin, Franc Pukšič in Alojz Benko, se s tem nista kar mirno strinjala, še manj pa številni jezni občani, zlasti še starši dijakov. Med vodstvoma obeh občin in Veolie so se začela pogajanja, ki so se (zaenkrat) končala v prid občinama oz. občanom. Zadnji februarski dan so bile tako ponovno vzpostavljene številne avtobusne linije, na voljo tako za občane kot za šolarje in dijake.
Podjetje Veolia je rezultate pogajanj objavila tako:„Cenjene uporabnike javnega medkrajevnega potniškega prometa obveščamo, da so bile po usklajevanju z občinami Destrnik in Trnovska vas dogovorjene pomembne spremembe organizacije šolskih prevozov in voznih redov javnega linijskega prevoza potnikov. V sodelovanju z občinami smo
Uvodnik
uspeli povezati okoliške kraje z občinami Destrnik in Trnovska vas ter s Ptujem. Spremenile pa so se tudi cene mesečnih vozovnic; po dogovoru z občinami smo za dijake znižali cene mesečnih vozovnic, ki so po novem na voljo po posebni, enotni ceni. Tako znaša cena mesečne vozovnice 20 evrov za prevoze na Ptuj in 45 evrov za vse prevoze na vseh relacijah v Maribor, preko Lenarta ali Ptuja."
Kot so še sporočili iz Veolie, lahko vse novo vzpostavljene avtobusne linije uporabljajo vsi potniki, seveda poroti plačilu vozovnice, sicer pa v Veolii še menijo, da s temi novimi ukrepi in spremembami nadgrajujejo avtobusne povezave, kar naj bi povečalo tudi število uporabnikov javnega potniškega prometa.
Akcija z nasprotnim učinkom?
Čeprav se potrošniki večkrat jezimo na poštarje, ko nam nabiralnike napolnijo z vsakovrstnim reklamnim gradivom, pa mirno priznajte, da ga ne vržete takoj v koš, pač pa malce polistate po njem, Če ne zaradi drugega, pa zato, da vidite, kaj vse se je v zadnjem času podražilo. Če pa ste še med tistimi, ki res skrbno načrtujejo svoje vsakodnevne nakupe, potem se da tudi ob ogledu takih letakov kaj privarčevati. Nekaj centov pri moki (tista trenutno zelo iskana za krofe ima prav presenetljive razlike v ceni), pa nekaj pri mleku, da o mesu in mesninah ne govorimo - se kar nabere, da si potem lahko človek bolj mirne duše privošči nekaj, česar ne potrebuje, je pa prijetno imeti.
Seveda mora biti človek pri teh svojih "tržnih raziskavah " malce pazljiv, kajti mimogrede ti podtaknejo kak izdelek s privlačno ceno, za katero se izkaže, da ni za kilogram, pač pa tričetrt kile; ali pa za kos. In ugodno potem naenkrat postane sila neugodno. Ja, vsaka šola nekaj stane, tudi taka potrošniška. Ampak potem nas pritegnejo s kako akcijo, da takoj pozabimo na vse slabe izkušnje in se spet pustimo nategniti. (Zanimivo: je naključje, da sta si glagola "pritegniti" in "nategniti" tako zelo podobna?)
Oni dan so tudi mene. Pravzaprav sem se pustil, ker me res ni nihče s pištolo prisilil, da sem šel k ravno tistemu trgovcu. Ampak bila je akcija, in ker sem že lep čas razmišljal kupiti tak izdelek - zakaj ne bi človek kupil ceneje, če že obstaja možnost. Ampak je bila ta možnost zgolj teoretična. Sicer sem se prej poučil celo v najdrobnejšem tisku, ki ga še zmorejo tiskarski stroji, da so izdelki na voljo, dokler ne poidejo zaloge. Nisem pa se poučil, da "zaloga" lahko pomeni tudi en sam samcat izdelek. Pa sem zjutraj pred osmo že stal v vrsti. Ne pretirano dolgi. In potem na lov. Je bil en tip pred mano, ki je potreboval enak izdelek. In ga dobil. Tistega mojega. Potem pa je zaloge zmanjkalo.
Bi bili vi navdušeni nad takim fer poslovanjem? Meni se je priskutilo - in namesto da bi več prodali, kar je seveda osnovni namen akcij, meni ne bodo več ničesar. Hvala bogu - je že toliko trgovcev, da tudi pri kom drugem zadovoljim svoje potrebe. Vam pa nasvet: prihodnjič v vrsto ob sedmih zjutraj. Ker človek nikoli ne ve, kolikšna je zaloga.
Jože Šmigoc
Ce ne bo dovolj potnikov, bodo linije ukinjene
Župan Franc Pukšič je nad doseženim dogovorom zelo zadovoljen: „Prvič so mesečne vozovnice znižane; za relacije s Ptuja in na Ptuj stanejo 20 evrov, za vse ostale relacije, do Maribora in nazaj, bodisi preko Ptuja ali preko Lenarta, ne glede na to, kolikokrat dijak potuje na vseh teh linijah, pa je cena 45 evrov. Želimo, da starši vidijo izjemno ugodnost za njihove dijake, tudi za študente, in da bodo otroke pošiljali na avtobus, ne pa več z motorji ali kako drugače. Glede na ceno karte in kaj vse je z njo omogočeno, je to bistveno ceneje, ob tem pa bomo z množičnej-šo uporabo avtobusnih prevozov lahko vse te proge oz. linije obdržali. To je dobro tudi za vse ostale naše občane, ki nimajo lastnega prevoza, saj bodo tako lažje urejali vse potrebne zadeve tako na sedežu naše občine kot morebiti na Ptuju ali v Mariboru. Vsi namreč lahko uporabljajo vse avtobuse - od marca naprej ni več ločenih šolskih in „rednih javnih" linij, ampak so vsi avtobusi za vse potnike!"
Občini Destrnik in Trnovska vas sta si po novoletni ukinitvi rednih linij izpogajali nove avtobusne linije za občane in dijake ter nižje cene mesečnih vozovnic za slednje.
Pukšič je še enkrat poudaril, da je bila takšna pokritost z avtobusnimi linijami težko izpogaja-na in je dobrodošla, vendar pa to nikakor ne pomeni, da bo toliko linij tudi ostalo, če potnikov ne bo dovolj: „Jasno, da če bodo avtobusi bolj ali manj spet prazni, se te linije ne bodo mogle obdržati, gre pač za poskusno obdo-
bje, v katerem se bo pokazalo kako in kaj. Osebno pa apeliram na starše dijakov, da naj jim kupijo mesečne vozovnice, ki so že na voljo od konca februarja naprej."
Kot je še povedal Pukšič, je na novo vpeljanih devet novih linijskih prevozov dnevno: „Program linij oziroma vozne rede
Destrnik • Podpis sponzorske pogodbe
V varčno prihodnost
Župan Destrnika Franc Pukšič in dekan gradbene fakultete v Mariboru Miroslav Premrov sta v ponedeljek opoldne podpisala pogodbo o sodelovanju, s katero je občina omenjeni fakulteti donirala 10.000 evrov za materialne stroške izvedbe urbanistično-arhitektonskih delavnic za občino.
Kot je znano, se je občina že lani povezala z omenjeno Fakulteto s ciljem izdelave idejnih zasnov trajnostne gradnje javnih (in tudi zasebnih) objektov v občini, ki jih pripravljajo študentje omenjene fakultete. Ti so že jeseni pregledali terene in v okviru takratne urbanistične delavnice pripravili nekaj idej o nadaljnji pozidavi v občini. Zdaj se lotevajo druge, t. i. arhitektonske delavnice, v okviru katere bodo izdelali idejne projekte in makete dveh javnih objektov; prvi je vrtec, drugi pa večnamenska stavba, kjer naj bi imeli med drugim sedež tudi občina, trgovina, zasebna podjetja ipd. „V okviru tokratne delavnice naj bi se izdelal tudi idejni projekt za medgeneracijski center, vendar je vprašanje, kdaj ga bomo gradili," je med drugim, pred podpisom pogodbe o sodelovanju, povedal župan Pukšič.
Premrov je poudaril, da je občina Destrnik pravzaprav prva in vzorčna občina v Sloveniji, ki se je vprašanja nadaljnje pozidave loti-
la sistematsko in v smeri gradnje nizkoenergetskih, varčnih objektov, na čemer naj bi sicer v prihodnje temeljila tudi obnova že zgrajenih stavb. „Za naše študente pa je takšno delo v praksi, kjer se srečujejo in rešujejo konkretno problematiko, tudi izjemno pomembno in zelo dobrodošlo. Ob tej priliki se zahvaljujem tudi trem podjetjem, podjetju Lumar, Menerga in Velux, za sodelovanje in pomoč naši fakulteti ter študentom v primeru teh konkretnih delavnic na Destrniku. Na naši fakulteti pa že snujemo tudi nov program študija nizkoener-getske gradnje in upamo, da bo v kratkem tudi uresničen."
Delo študentov je nato predstavila še vodja delavnic Vesna Že-garac Leskovar, ki je povedala, da bodo študentje idejne projekte in makete za vrtec ter večnamensko stavbo javnosti predstavili maja in da bo pri tem pomoč podjetij s praktičnimi izkušnjami za študente izjemno pomembna. Podobno so delo s študenti ocenili
tudi predstavniki podjetij; njihovo skupno mnenje je bilo, da je praktično delo s študenti na konkretnih zadevah še kako dobrodošlo, saj so tako po koncu študija bolje usposobljeni za terensko operativno delo in podjetja ne izgubljajo časa z dodatnim uspo-
bomo razobesili na vse oglasne deske, tudi na spletni strani občine je, pa v prostorih zdravstvenega doma itd. Seveda pa, če potnikov ne bo dovolj, če javni prevoz ne bo zaživel, potem seveda čez nekaj mesecev tudi teh linij ne bo več in ne bo več javnega prevoza! Tako je in vse je zdaj odvisno od občanov!"
SM
sabljanjem študentov.
Sicer pa, kot je še pojasnil župan Pukšič, v primeru sodelovanja med občino in Fakulteto ne gre zgolj za izdelavo dveh idejnih projektov in maket, pač pa za celovit oris razvoja občine s pozidavami za naslednjih 20 let: „Okvirno lahko povem, da bo dva hektarja občinskih zemljišč v Zasadih namenjenih bolj za nadstandardno individualno gradnjo, poldrugi hektar v Jiršovcih za standardno gradnjo, ob regionalni cesti smo že kupili pet hektarjev zemlje za obrtno-podjetniško cono, vrtec in večnamenski objekt pa bosta zgrajena v središču občine, na Ja-nežovskem Vrhu, kjer zdaj tečejo še zadnji odkupi."
SM
Foto: SM
Župan Franc Pukšič in dekan mariborske Fakultete za gradbeništvo sta podpisala pogodbo o sodelovanju, s katero občina namenja Fakulteti 10.000 evrov za izvedbo urbanistično-arhitektonskih delavnic.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Ptuj • Diplomska naloga o princih karnevala
Brez princev ni več ptujskega kurentovanja
Monika Klinc, trenutno pripravnica MO Ptuj, ki že tretje leto aktivno sodeluje v odboru za kurentovanje, sicer pa s pustno tradicijo živi od malih nog, njen oče izdeluje kurentove oprave, je študij kulture in antropologije na Fakulteti za humanistične študije v Kopru zaključila z diplomsko nalogo Princi karnevala v času kurentovanja na Ptuju: Poskus invencije tradicije.
Predstavila jo je na Večeru princev ptujskega karnevala, ki je bil 25. februarja v hotelu Primus na Ptuju, udeležili pa so se je vsi dosedanji princi karnevala, ptujski župan Štefan Čelan in vodja Kurentovanja 2011 Branko Brumen ter nekateri drugi gostje.
Odločitev o organizaciji Večera princev karnevala je sprejel Svet princev karnevala, ki ga vodi prvi princ karnevala Jože Gašperšič, Gašper I, častni predsednik sveta pa je Branko Brumen. Na Večeru princev karnevala so bili princi oblečeni v originalne oprave, spremljali so jih njihovi najožji sodelavci. Monika Klinc je princem karnevala, ki so bili tema njene diplomske naloge na Večeru princev v karnevala izročila po izvod diplomske naloge, za katero so jo zelo pohvalili.
„Kot otrok sem začela nastopati v različnih karnevalskih skupinah, večinoma kot kurent v skupini kurentov Spuhlja. Doma izdelujemo kurentove oprave, tako da sem ves čas nekako vpeta v to dediščino našega okolja. Ko je leta 2006 moj oče Marko Klinc postal princ karnevala, sem začela sodelovati v gardi kot gardistka, obenem pa sem začela spoznavati ta lik,
Foto: Črtomir Goznik
Monika Klinc je diplomirala na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem kurentovanju so doslej imenovali 12 princev karnevala.
dobesedno me je fasciniral, zato sem se odločila, da bodo princi ptujskega karnevala tema, ki jo bom raziskala v svoji diplomski nalogi Princi karnevala v času kurentova-nja na Ptuju s podnaslovom Poskus analize invencije tradicije," je o odločitvi za temo diplomske naloge povedala Monika Klinc.
V diplomski nalogi je raziskala razvoj lika princa karnevala, njegovo zunanjo podobo, ime, spremstvo, gostovanja v tujini. Ugotovila je, da je vsakega izmed princev lik po svoje zaznamoval, vsak mu
je dodal neko osebno noto, s katero se je zapisal v svojem prinčevskem letu. Prvi trije princi so si obleke in imena izbrali sami. Ivo Rajh, četrti princ, pa je bil prvi, ki je s pomočjo Marije Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj že dobil zgodovinsko podlago kot simbol nekega obdobja v preteklosti mesta oziroma njegove okolice. S tem pa se je tudi začelo obdobje, v katerem princi oblačijo baročne ali srednjeveške oprave. Gre za preskok v zunanji podobi, vsak princ pa je k osnovni ideji dodal še nekaj
Ptuj • Mladi pomagajo ...
Ponujena dlan in odprto srce
Začetek prvega pomladnega meseca so na Ekonomski šoli Ptuj obeležili v duhu dobrodelnosti. 1. marca so namreč v ptujskem gledališču pripravili dobrodelno prireditev Za ponujeno dlan in odprto srce, katere izkupiček so namenili Društvu za varstvo in proti mučenju živali Maribor.
S prisrčnim dogodkom so želeli na ekonomski šoli pokazati, da sledijo in spoštujejo vrednote sodobne družbe. Dijaki so tako po svojih najboljših močeh pripravili program, za katerega so vadili izven šolskega časa, nastopil pa je lahko
vsak, ki ga je to zanimalo. »Dijaki so krasni. Imajo ne samo odprto dlan, ampak tudi srce. Zelo sprejemajo dobrodelnost, ki jo želijo prenesti tudi na naslednje generacije. Ljudi želijo osvestiti glede odnosa do živali, ki jim pomenijo tudi
» •	f 1« i t JssJŽLk.
^ I	v t
1 W- -	v !1 í tú flll M m vi m v
• t iii -	- 1 ^^ ■ „ •
Dijaki so s svojim nastopom posredno pomagali pomoči potrebnim živalim.
kakovost življenja,« je povedala Branka Kampl Regvat, ravnateljica šole.
Mladi so tako na odru peli, plesali, deklamirali, igrali na glasbila, nasmejali v skečih, žonglirali ..., vse za skupni cilj, da pomagajo pomoči potrebnim živalim. Zanje so s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev, med katerimi so bili starši, predstavniki nekaterih podjetij in mnogi drugi zbrali 1190 evrov.
»Da pomagamo temu društvu, smo se odločili, ker imamo na šoli tudi projektni teden ekologije, ki poteka v okviru naših poklicnih programov ekonomski tehnik, aranžerski tehnik in trgovec. Tako dijakom privzgajamo vrednote do okolja, živali, rastlin in do sobivanja,« je pojasnila ravnateljica.
Polona Ambrožič
čisto svojega. Prvi princ karnevala Jože Gašperšič (Gašper I.) je začetnik realizacije ideje princa, oplemenitil jo je z idejo predaje oblasti z velikim ključem, drugi princ karnevala Zvonko Križaj (Matevž Zoki) je začel s kurentovim skokom, ki je postal že tradicionalen, tretji princ karnevala Zlatko Gajšek - don Zlatko III., je naredil svojo gardo v stilu pokačev, četrti princ Ivo Rajh (Plemeniti Moškon) je kot že rečeno naredil velik preskok v zunanji podobi, grbu princa karnevala, peti princ Branko Cajnko (Cajnko - Friderik V.) si je za čas prin-čevanja omislil svojo prinče-vo trdnjavo v Prešernovi ulici na Ptuju (Sima bar), ki je vsa leta dejavna v pustnem času in v času martinovanja, šesti princ karnevala Marjan Cajn-ko (Plemeniti Holeneški) je zanimiv predvsem po svoji zunanji podobi, in je prvi, ki je začel nastopati na srednjeveških igrah, princ ni več aktiven samo za časa pustovanja in martinovanja, temveč tudi
na srednjeveških igrah in Jurijevi tržnici. Kot prvi princ pa tudi gre v tujino. Sedmi princ karnevala Marko Klinc (Hauptman Spuhljanski) je zanimiv po tem, ker je skupaj z njim nastopila cela vas Spu-hlja s skupino tlačanov. S tem se lik princa v bistvu razširi na več ljudi. Osmi princ karnevala Slavko Kolar (Plemeniti Kacherl) je pobudnik ustanovitve Sveta princev karnevala in prvi, ki v spremstvo princa vključi svojo ženo, katere lik pa še ni imel zgodovinskega ozadja. Deveti princ karnevala Miran Urih (Majer Cir-kovški) je ob predaji oblasti nasledniku vsem dosedanjim princem podaril lipe, ki so jih posadili na svojih območjih. Posneli pa so tudi sago o princih karnevala. Diplomsko nalogo je Monika Klinc zaključila z desetim princem karnevala Stankom Veganom (Veganom Turniškim), njegova noviteta pa je pohod z baklami od turniškega gradu do hotela Primusu. Enajsti princ karnevala je bil Milan Senčar
(Bernard Ptujski), v vlogi sedanjega princa pa nastopa Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski.
Princi so si v tem času, od 40. kurentovanja, našli svoje mesto v vsakoletnem pustnem in martinovanjskem času ter nekaterih drugih priložnostih. Okolje so znali prepričati, da brez njih ni več ptujskega kurentovanja. Za vsakega izmed dosedanjih princev je nositi lento ptujskega kurentovanja posebna čast, ne more vsak biti na začetku pustne povorke, voditi pustno oblast najstarejšega slovenskega mesta in skrbeti za promocijo največje slovenske pustne prireditve ter zapovedovati čas veselja in zabave.
Monika Klinc pravi, da se tudi v bodoče vidi sredi pustnega dogajanja, tradicije tega okolja, ki postaja iz leta v leto prepoznavnejša daleč naokrog, v prireditvi, katere del je tudi sama že od nekdaj. Ko te enkrat okuži, te ne izpusti.
MG
Trnovska vas • S proslave ob dnevu Civilne zaščite
Za izboljšanje statusa prostovoljnih reševalcev
Letošnjo osrednjo proslavo za regijo Spodnjega Podravja ob dnevu Civilne zaščite je gostila občina Trnovska vas. Ob tej priložnosti so v tamkajšnji kulturni dvorani več posameznikom in dvema gasilskima društvoma podelili bronaste, srebrni in eno zlato priznanje.
Zbrane je najprej na kratko pozdravil in jim zaželel dobrodošlico domači župan Alojz Benko, nato pa je na oder stopil osrednji govornik tokratne proslave Branko Dervodel, namestnik generalnega direktorja uprave RS za zaščito in reševanje, ki je med drugim povedal, da je prva naloga članov civilne zaščite pomoč ljudem v nesrečah in katastrofah, ne glede na vrsto in velikost: „Zato je naša naloga ne samo vzpostaviti, ampak tudi ohranjati in razvijati celoten sistem varstva pred naravnimi nesrečami, od gasilskih organizacij preko jamarjev, gorskih reševalcev itd., ki vsi sodelujejo kot prostovoljci v nesrečah. Veliko se ukvarjamo s statusnimi zadevami teh prostovoljcev, ki v reševanju vedno nastopajo v prvih vrstah, s ciljem, da jim zagotovimo statusne pravice, ki jih doslej niso bili deležni. Lansko leto je bil tako spremenjen zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami; večina sprememb se nanaša na izboljšanje položaja prostovoljnih reševalcev v odnosu do delodajalcev, s tem da so bile seveda tudi delodajalcem dane
Osrednji govornik na letošnji proslavi ob dnevu CZ in regijski podelitvi nagrad je bil namestnik generalnega direktorja uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel.
določene ugodnosti za zaposlene - prostovoljce."
Glede položaja in financiranja gasilskih društev, ki je naloženo v breme občinam, pa je Dervodel povedal: „V državi je okoli 60.000 aktivnih gasilcev, mreža gasilskih društev pa je daleč najgostejša prav na vzhodu države, v Prekmur-ju in na Štajerskem. Zdi se mi popolnoma prav, da lokalne skupnosti financirajo društva, čeprav je res, da denarja nikoli ni dovolj za vse potrebe.
Sicer pa je Dervodel v nago-
voru poudaril, da je prvi marec kot praznik Civilne zaščite ena redkih priložnosti, da se javnost sploh spomni na delo članov: „To je torej dobra priložnost, da se spomnimo na vse doživete in preživete nesreče minulega leta, in hkrati priložnost, da se zahvalimo vsem tistim članom, ki so se pri reševanju ali kako drugače še posebej izkazali. Škoda, da smo člani CZ na očeh javnosti pravzaprav le v dveh primerili; vedno takrat, ko se zgodi
katastrofa in na kratko enkrat letno ob tovrstnih proslavah."
Branko Dervodel se je na kratko dotaknil še krize, ki je prizadela tudi blagajno za delo CZ v državi, vendar je ob tem poudaril, da zaradi okrnjenih sredstev nikakor ne bodo znižana sredstva za reševalne ekipe, ohranili pa bodo tudi druge pomembne dejavnosti, od centrov do izobraževanj itd.
Sledile so podelitve bronastih znakov CZ, ki so jih letos prejeli: Branko Cajnko (Or-
mož), Ivan Tetičkovič (Cir-kulane), Franc Milošič (Videm), Jože Šmigoc (Videm); Janez Krajnc (Juršinci), Marjan Mislovič (Markovci), Franc Polič, Roman Meško, Matjaž Vindiš, Simon Vor-šič, Robert Cvetko (Ptuj), Manfred Jakop (Trnovska vas), župan Vidma Friderik Bračič in PGD Sela (Videm).
Srebrni znak CZ sta letos prejela ptujski župan Štefan Čelan in PGD Loperšice.
Zlati znak CZ pa je letos
•4 1f t
(predan mu je bil že na osre-dnjeslovenski proslavi v ponedeljek na Brdu pri Kranju) prejel Jože Korban, vodja izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj, ki je povedal: „Ta nagrada mi pomeni zahvalo za vsa leta nazaj, ki sem jih prebil deloma v Ormožu in deloma na Ptuju, kjer sem sprejel novo delovno mesto na področju zaščite in reševanja, ki ga opravljam vsa ta leta, do danes, že okoli 30 let. To nagrado pa so si zaslužili tudi vsi moji sodelavci, saj so vsi uspehi rezultat skupnega dela vseh, ki so stalno pripravljeni pomagati in reševati vse težave na področju zaščite in reševanja v vseh 19 občinah Spodnjega Podravja. In teh dogodkov je bilo v vseh teh letih na vsem tem območju zelo veliko."
Slovesnost z regijsko podelitvijo priznanj CZ so s svojimi nastopi popestrili člani Mešanega pevskega zbora Jakoba Gomilška in domači osnovnošolci s svojim programom.
SM
JERN
T-i.-

Vsi prejemniki bronastih, srebrnih in zlatega znaka Civilne zaščite.
Spodnje Podravje • Obrtniška državljanska nepokorščina
Foto: SM
Foto: SM
Za začetek ne bodo plačali prispevkov
Razmere v obrti in malem podjetništvu v Sloveniji so dobesedno katastrofalne, kljub vsakoletnim zahtevam slovenske obrti, temu segmentu z 52 tisoč nosilci dejavnosti in 108 tisoč zaposlenimi nihče ne posveča pozornosti.
Že leta in leta zahtevajo ureditev plačilne discipline, sive ekonomije, prijazno okolje za razvoj, zgodi pa se nič ali bore malo. Samo na Ptujskem je v zadnjih dveh letih obratovalnice zaprlo 297 obrtnikov in podjetnikov, delo pa je izgubilo več kot tisoč ljudi.
Ker z vlado niso dosegli kompromisa o ključnih zahtevah, bodo najprej prenehali plačevati davke in prispevke, tako bodo na izplačilni dan v marcu izplačali le neto plače, obračune pa opravili naknadno. Sicer pa naj bi tako in tako ne bi bili več sposobni plačevati davkov in prispevkov, zato so v prvem koraku državljanske nepokorščine
začeli na DURS vlagati zahtevke za odlog oziroma obročno odplačevanje davkov in prispevkov, pri izpolnjevanju obrazcev so obrtnikom in podjetnikom v pomoč tudi na območnih obrtno-podjetni-ških zbornicah. Po izračunih bi to pomenilo okrog 130 milijonov evrov manj prilivov v državno blagajno. V petek, 11. marca, bodo po 17. uri pričeli dvigovati gotovino na ban-komatih po celi Sloveniji, 12. marca je predvideno dvigovanje gotovine v vseh večjih trgovskih centrih v vseh mestih, v ponedeljek, 14. marca, pa se bo dvigovanje gotovine nadaljevalo na bankah. Za 16. marec je predviden mirni protest v Ljubljani, udeleženci z
vseh koncev Slovenije se bodo sprehodili mimo državnega zbora do vlade, kjer bodo še enkrat, tokrat zadnjič, poudarjajo, predsedniku vlade Boru-
tu Pahorju, sprejel naj bi jih na njihovo zahtevo, predstavili še nerealizirane zahteve obrti in podjetništva. V Obrtno-pod-jetniški zbornici Slovenije, ki
ima za korake državljanske nepokorščine vso podporo območno obrtno-podjetniških zbornic Slovenije, vztrajajo, da se morajo ključne zahteve slovenske obrti in podjetništva realizirati do Foruma obrti in podjetništva, ki bo 13. aprila v Ljubljani, v nasprotnem napovedujejo peti korak v ponedeljek, 18. aprila, ko bodo zaustavili Slovenijo, vse do izpolnitve svojih zahtev.
V OOZ Ptuj, sta povedala predsednik Vladimir Janže-kovič in sekretar Boris Repič, v celoti podpirajo korake državljanske nepokorščine. V zadnjih dveh letih je samo na Ptujskem obratovalnice zaprlo 297 obrtnikov in podjetnikov, delo v obrti je izgu-
bilo nekaj več kot tisoč ljudi. Po najnovejših podatkih ima OOZ Ptuj 1541 članov, ki zaposlujejo okrog 5200 delavcev. Po teh podatkih so tudi največje podjetje na Ptujskem. 16. marca, ko bo v Ljubljani potekal mirni protest obrtnikov v Ljubljani, se bodo na Ptuju v okviru praznovanja 40-letni-ce delovanja OOZ Ptuj srečali vsi dosedanji predsedniki Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj. Za kraj srečanja so si izbrali Vrazov trg 1, kjer je bil prvi sedež zbornice, kjer ima danes sedež dom kulture. Dan kasneje, 17. marca, pa se bodo pričele osrednje prireditve ob letošnjem jubileju.
MG
G.
Vladimir Janžekovič, predsednik OOZ Ptuj, in Boris Repič, sekretar OOZ Ptuj: „V Ptuju enotno podpiramo korake državljanske nepokorščine."
Podravje • Ob robu ministrskega obiska Dejana Židana
Ogromno zbranih kmetov je zbrano (in zadovoljno) vztrajalo na srečanju z ministrom dobre tri ure, čeprav ni bilo slišati nobenih konkretnih informacij ali rešitev katerekoli problematike.
Literarni večer z ministrom
Tako populističnega in hkrati popularnega kmetijskega ministra slovenski kmetje gotovo še nikoli niso imeli in povsem upravičen je dvom, ali bo Dejanovo karizmatično mešanico fantalinske poba-linščine in (odlično odigrane) kmečke preproščine lahko še kdo kdaj nadomestil.
Ministru Dejanu je v letu dni uspelo, da so ga kmetje sprejeli za svojega - za sebi enakega in hkrati za svojega vodjo, kar ni niti približno uspelo še nobenemu njegovemu predhodniku. Parole, ki jih zna minister uporabiti med govori, so tako zelo prozorne, da bi vsakega drugega z istimi besedami gladko izžvižgali, Židan pa si je z njimi priboril velike aplavze.
Res je sicer, da bo Židan avreolo edinega ministra, ki je resnično poskušal narediti nekaj dobrega za kmete, veliko lažje zadržal, če se bo vlada z njim vred zamenjala čez leto in pol, sicer bo zanj težje. V naslednjem letu namreč ne more narediti oz. dokončati veliko, pravzaprav sploh nič velikega in mu bo vse oproščeno, saj se je vsaj trudil tako kot še nihče. Če ostane kmetijski minister še naslednja štiri leta, pa bo vseeno treba pokazati vsaj kakšne konkretne rezultate, sicer bo njegova trenutna priljubljenost začela krepko padati.
Po drugi strani pa, če bo Židan premaknil vsaj kakšno zaprašeno kost in sploh ne celega okostnjaka iz kmetijske omare, bo to že dovolj za ohranitev vsesplošne priljubljenosti med kmeti, ki jo dosega. Enostavno zato, ker pred njim nihče ni naredil za slovenskega kmeta nič; še najslabše pa je bilo to, da so bivšim kmetijskim ministrom „njihovi" kmetje šli „na živce"...
Kakorkoli, da je Dejan Ži-dan izjemno priljubljen, so dokazali tudi kmetje s Podrav-ja, ki so se množično vsuli na njegov napovedan obisk sredi minulega tedna pozno zvečer v dvorani ptujskega KGZ. Tako polna še ta dvorana ni bila, tudi takšnega pozornega poslušanja besed govorca še ni bilo videti in slišati, še najbolj neverjetno pri vsem skupaj pa je bilo to, da nihče ni zapustil dvorane pred dobro deseto uro in še malo čez zvečer, ko je minister pač rekel, da je konec srečanja.
Prva govorca, ki sta predsta-
vila problematiko govedoreje in mlekarstva danes in v prihodnje, kar naj bi bila neke vrste srž sredinega srečanja ministra s kmeti, sta „odpadla kot zrela gumba" - bila sta resnično popolnoma odveč, saj ju nihče ni kaj prida poslušal, niti minister se nato v svojem nagovoru ni več obrnil nanju. Pa minister Dejan nikakor ni imel kratkega nagovora - v prvem delu je neprekinjeno govoril dobro uro in si ob koncu lepo jasno, pred vsemi čakajočimi, tudi sam zastavil vprašanja ter nanje odgovoril ... Zamere ni bilo, poslušali so ga vsi.
Židan je sicer v svojem literarnem večeru med kmeti najprej zelo jasno povedal, da bo morala vsaka država sama zase čim bolj poskrbeti za hrano oz. za samooskrbo, ker primeru krize kaj dosti pomoči od drugih, četudi v EU, ni pričakovati, kar se je doslej že pokazalo. Nadalje je poudaril, da govoriti o prostem prehrambnem oz. živilskem trgu ne bo več mogoče, ampak da bo nujno potrebna (državna) regulacija, saj navsezadnje države dajejo kar 40 % BDP za kmetijsko proizvodnjo in imajo torej pravico posegati v ta trg. „Pri tem izgovarjanje na neke strašne poslovne skrivnosti podjetij,
Kmetijski minister Dejan Zidan je očitno zelo priljubljen; govoril je o marsičem, kar je kmete bolj, manj ali pa nič zanimalo, a so ga poslušali kot mesijo.
ki bi morale imeti prednost pred javnim interesom, ne morejo več igrati nobene vloge. To je utopija, v Nemčiji se je takšna strategija že pokazala kot dolgoročno škodljiva pri dioksinski aferi. Torej, odslej bo javni interes pred poslovno skrivnostjo!"
Nato je Židan orisal pogajanja okoli oblikovanja skupne kmetijske politike za EU, ki bi naj bila za Slovenijo še kar ugodna, bo pa menda res bolj „zeleno" obarvana, kar pa po ministrovih besedah za naše kmete ne bo predstavljalo posebnih ovir, saj že doslej večinoma kmetujejo precej zeleno.
Na hitro se je dotaknil še zakona o promociji in pri tem kmetom odpel lekcijo, kako morajo potrošnike, že otroke, naučiti, da se kupuje domače, ker je bolj varno, bolj zdravo in kvalitetno, ker imajo zato kmetje delo in zaslužek, ker se polni državna blagajna itd.
Na vrsto je prišel tudi ministrov Zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer je Židan kot vedno izpostavil množično izgubljanje kmetijske zemlje; v 20 letih naj bi v Sloveniji po-gradili 94.000 hektarjev, ostalo je le še 470.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in teh Ži-dan zlepa ne bo prepustil niti občinam za kakšne zazidalne razvojne namene ...
Potem se je dotaknil tudi zadnje čase razvpite problematike delitve denarja znotraj pre-hranske verige: povedal je, da komisija pripravlja poseben kodeks, ki bo sorazmerno določal zneske za posamezne akterje, od kmeta preko živilske industrije do trgovine. Zakon bi bil gotovo učinkovitejši, sploh s primernimi kaznimi, a je Židan ob tem povedal, da se je takšen zakon v kar nekaj državah, ki so ga poskušale uvesti, zataknil na ustavnih sodiščih: „Zato bomo za začetek poskusili s kodeksom, če pa
ne bo dobro sprejet, bomo pa javno objavili vsebino zakona, ki bo potem pač tako ali drugače šel v parlament!"
Kot rečeno, si je nato minister sam podal nekaj aktualnih vprašanj; od vodovarstvenih območij do bioelektrarn, kjer je lepo jasno odgovoril, da gre v Sloveniji za škodljivo prakso, saj naj kmet najprej prideluje za hrano, nato za hrano za živali in šele nato za vse ostalo. Glede podražitev sladkorja je povedal, da je Slovenija naredila generalno neumnost s prodajo tovarne in sladkornih kvot, potem pa se je lotil odgovorov na vprašanja, ki so priletela iz publike. Tako je povedal, da bodo kmetje verjetno cenjeni šele takrat, ko bo prvič prava lakota med ljudmi, priznal, da se je sprejetje občinskih prostorskih načrtov res zavleklo zaradi njihovega ministrstva; ker je pač ista skupina strokovnjakov pripravljala kmetijski zakon in se ni ukvarjala z občinskimi plani, ob tem pa še poudaril, da je pot sprejemanja teh planov itak napačna, ker bi morala najprej svoje reči ministrstva, potem pa naj na osnovi tega delajo občine. Glede težav kmetovanja na skladovih zemljiščih je Židan povedal, da se te zadeve rešujejo individualno in nikakor ne splošno. Menil je tudi, da so kontrole in meritve kmetijskih zemljišč res prestroge in bo to treba rešiti, za krizo v prašičereji pa je bolj kot ne skomignil z rameni, da neke rešitve ne vidi, da pa je Evropsko komisijo že opozoril na oligopolno obnašanje prašičerejcev v EU.
In tako se je literarni večer z ministrom Židanom tudi zaključil; vsi zbrani pa so, ne glede na to, da konkretnih odgovorov sploh ni bilo, odšli z nadvse zadovoljnimi obrazi. Že zato, ker je minister tako ljudski in res fajn fant. To pa dandanes tudi nekaj velja ...
SM
Svet je majhen
Don Kihot de la Štajerska
Mogoče pa bo Don Kihot enkrat zmagal!
Zelo mi je žal, da sem tu in tam prisiljen dolgočasiti spoštovane bralce z osebnimi življenjskimi dogodki, vendar nekatera razmišljanja le tako pridobijo verodostojnost. Shakespeare bi napisal, da je v naši lepi deželi na sončni stani Alp »nekaj gnilega«. Jaz precej manj poetično lahko rečem, da je le nekaj »hudo narobe«. Slovenija postaja izredno neprijazna do svojih prebivalcev in se vedno hitreje preusmerja v policijsko državo.
Dejstvo, da nisem več sam pri ugotavljanju stanja, me iskreno skrbi. Včasih sem si lahko mislil, da mogoče pretiravam, da vendar ni tako hudo in da me lastni občutki morda varajo. A v zadnjih tednih, ko berem članke drugih kolegov in se pogovarjam na cesti, ugotavljam, da so naše kolumne Štajerskega tednika ponovno zadele tarčo.
Pred dvema letoma so me v razmahu nekaj ur trikrat ustavili policaji. Prvič sem doživel popolno kontrolo avtomobila in dokumentov na avtocesti, kjer se predstavniki ministrstva za notranje zadeve niso mogli sprijazniti z dejstvom, da sem s športnim avtom vozil po zakonskih omejitvah. Na moje vprašanje, ali je kaj narobe, so odgovorili, da je (citiram) »zelo neobičajno, da se takšen avto vozi tako previdno«!
Po dobri uri so me spustili. Deset minut kasneje me je ustavila patrulja v prestolnici. Ker se nisem - upravičeno - strinjal z njihovo ugotovitvijo o prekršku in sem jim dokazal napake, so se zaprli v avto in mi napisali globo za dve nadpovprečni slovenski plači. Ko sem zahteval sestanek z nadrejenim, pa so se mi nasmejali.
Dan kasneje sem doživel približno enak dogodek v Mariboru.
Kot vsak normalen državljan, ki upa v pravno državo, sem se pritožil. Vse je bilo zavrnjeno. Zdaj moram delati tri mesece, samo da poplačam izmišljene globe, s katerimi ima policija nalogo polniti državni proračun in ustrahovati državljane, nekateri policaji pa se želijo psihološko samozadovoljevati.
Slovenija, edina država v Evropi, šteje policaja za prvo sodniško stopnjo, kar pomeni, da na sodbo, s katero se zavrže pritožba, državljan nima nobene pravice do drugostopenjske zaščite, kar je skregano s temelji človekovih pravic in s tradicijo zahodnega pravnega sistema. Policija ima pri nas pristojnosti šerifov z Divjega zahoda. Nezaslišano. Slovenija še daleč ni pravna država.
Vsi, ki me poznajo, vedo, kako globoko spoštujem državne institucije, kaj vse sem pripravljen narediti za svojo deželo in kako iskreno spoštujem vse tiste, ki imajo nalogo nas varovati in zaščititi, da lahko vsak dan živimo mirno. Ampak nasilja in neumnosti ne prenesem. Nepoštenosti ne prenesem. In zakaj naša oblast dela iz častitljive inštitucije, kot je policija, nekaj, česar v kratkem nihče več ne bo spoštoval?
Pravi slovenski kriminalci mirno živijo. Skorumpirani gospodarstveniki, povezani s še bolj skorumpirano politiko, nas vodijo v propad. Slovenija je postala država za mednarodne kapitalne trge in za profesionalce gospodarstva. Nihče nam več ne zaupa. Mi pa moramo še dodatno trpeti? Vsak dan smo manj državljani lastne države in vedno bolj podložniki oblasti, ki se boji, da bo kmalu prišlo do vrelišča in da bomo zahtevali »obračun«.
Steinbuch, Lucu so samo nekatera imena kolegov, ki so doživeli enake izkušnje in so začeli o tem tudi pisati. Zakaj se dajo policaji tako izkoriščati od oblasti? Zakaj se vedno skrivajo za izgovorom: »Žal nismo mi napisali zakonov«?
Že v prvem letniku prava so me naučili, da se zakoni izvajajo za sovražnike, interpretirajo pa za prijatelje! Torej smo Slovenci sovražniki?
Naši politiki živijo v neverjetni zmoti. Navajeni na staro »ku-mrovsko šolo« mislijo, da bodo na varnem, če prebivalstvo držijo v stiski in pod nadzorom. Skušajo uveljaviti stare metode partijske države. V resnici sami sebi kopljejo jamo. Oblastje her-metično zaprta vase. Nikogar ne pušča blizu, da ne bi slučajno prišel na vrh kakšen pametnejši. Ne razumejo, daje pritegnitev perspektivnih kadrov lahko garancija za njihovo bodočnost. Ne razumejo, da če ne želijo revolucije, morajo državljanom zagotoviti blaginjo, kar pomeni dobre plače in svobodo.
Dobil sem izvršbo od davčne uprave. Ne bom jim pomagal, naj se sami usedejo na mojo imetje. Gre za princip. In še bolj sem prepričan v svoj prav, ker se je končno tudi Svet na Kanalu A začel ukvarjati z načinom dela ljubljanske postaje Center, ki nezakonito lovi »kriminalne voznike« in piše globe po navdihu trenutka.
Nadaljeval bom svojo bitko. Don Kihot proti državi. Zdaj mi je jasno, zakaj se Slovenci, ki gredo živet oziroma delat v tujino, ne vrnejo. Pri nas nekaj smrdi. Nekaj hudo gnilega.
P. S. Preden sem poslal ta članek v uredništvo, sem šel na obisk k prijateljici. Ustavila me je civilna patrulja. Ker sem bil prepričan, da ponovno nisem nič zagrešil, sem vprašal, ali je kaj narobe. Odgovor: »Trenutno še nič. Bomo videli...«Mislim, da komentar ni potreben.
Laris Gaiser
Foto: SM
Ljutomer • Programsko-volilna konferenca območnega združenja slovenskih častnikov
Združenje častnikov bo vodil Anton Kosi
Na programsko-volilni konferenci Območnega združenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer je predsednik združenja major Anton Kosi v obsežnem poročilu o delu v minulem letu izpostavil najpomembnejše aktivnosti in menil, da je z opravljenim zadovoljen.
Kosi bo predsedniško funkcijo v združenju opravljal tudi v naslednjem, petletnem mandatu, saj je dobil podporo članstva.
V programskih smernicah je napovedal, da bodo pristopili k iskanju novih vsebin in aktivnosti združenja kot elementa civilne družbe, zlasti na področju obrambe, varnosti in zaščite. Pri tem bodo posebno pozornost namenili zadovoljevanju osnovnih potreb in interesov članstva ter ohranjali, razvijali in krepiti domoljubje in domovinsko vzgojo med člani. Še naprej si želijo krepiti lastno članstvo z mlajšimi kadri iz vrst
Slovenske vojske in predstavljati v okolju, kjer delujejo, naravno vez med civilno družbo in Slovensko vojsko. Konference se je udeležil tudi novi predsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) polkovnik dr. Bojan Potočnik, ki je dejal, da si bo prizadeval v okviru obrambnega ministrstva pripravljati izobraževanja za člane častniških organizacij, kar bo omogočilo pridobivanje višjih činov. Na podlagi sklepa predsedstva OZSČ Ljutomer je Kosi na konferenci naziv častnega člana podelil 81-letnemu majorju Ivu Lašiču iz Ljutomera, ki je v vrstah častniške organi-
zacije v Ljutomeru od njene ustanovitve - polnih 58 let. Skupaj s Potočnikom je Kosi podelil tudi odlikovanja ZSČ. Pisna priznanja ZSČ za uspešno in predano delo pri organiziranju, razvoju in delovanju OZSČ Ljutomer so prejeli Janez Raduha iz Cezanjevcev ter Ferdinand Tomažič in Marjan Pintarič iz Ljutomera, častne znake ZSČ pa predsednik Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje Ciril Mag-dič, Milan Štrakl iz Veržeja, Emil Rakuša iz Sitarovcev, Saša Žuman iz Ljutomera in Marjan Carovič iz Stročje
Foto: NS VaSl.
Priznanje je Ferdinandu Tomažiču (levo) podelil Bojan Potočnik.
NS
Kidričevo • Sestala se je skupščina Talumovih družbenikov
V koncernu združenih 12 hčerinskih družb
Delničarji kidričevskega Taluma, med katerimi je z 80 odstotki največji Eles, so na skupščini v torek, 1. marca, potrdili pogodbo, s katero bo kidriče-vska tovarna aluminija v prihodnje obvladovala 12 svojih hčerinskih družb v obliki koncerna.
Kot so zapisali v uradni Ta-lumovi izjavi za javnost, so na tokratnem zasedanju skupščine, ki je trajala slabe pol ure, delničarji Taluma v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah podali soglasje k pogodbi o obvladovanju, ki jo je Talum, d. d., kot obvladujoča družba sklenil z odvisnimi družbami, to je posameznimi d. o. o., v katerih je Talum, d. d., ustanovitelj in edini družbenik. Talum in vse omenjene družbe sestavljajo koncern. S pogodbo o obvladovanju se ta medsebojna povezanost še pogodbeno utrjuje in se zagotavlja enotno vodenja koncerna kot celote.
Poleg tega so se delničarji Taluma na podlagi zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS seznanili s pravili, ki jih je nadzorni svet družbe določil za druge pravice poslovodstva, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.
S tem se je družba Talum dokončno preoblikovala v koncern, ki ima že sedaj v lasti pet hčerinskih družb: Vital, Alin, Storal, Revital in Vargas-al, še sedem pa so jih ali pa jih še bodo ustanovili v kratkem: Talum - aluminij, Talum - livarna, Talum - rondelice, Talum - ulitki, Talum - izparilniki, Talum -
Foto: M. Ozmec
Danilo Toplek: »S pogodbo o obvladovanju se medsebojna povezanost v koncernu še utrjuje.«
ZDA • Pullus na ameriškem medijskem trgu
V okviru projekta promocije vin na tretjih trgih, ki ga sofinancirata kmetijsko ministrstvo ter Evropski kmetijski jamstveni sklad, Ptujska klet namreč nadaljuje intenzivni prodor na trge Bosne in Hercegovine ter ZDA, kjer si obeta pomemben poslovni uspeh.
Na omenjeno predstavitev so tako prišli pisci najpomembnejših svetovnih in ameriških medijev, kot so Wine Spectator, New York Times, Martha Stewart Media, Serious Eats, Wine Chap, Tasting Panel, Wine and Spirits, Daily
Beast, AG Wine in Saveur, kar je po besedah enologa Bojana Kobala izjemen dosežek, saj je Wine Spectator največji in najvplivnejši medij s področja vina in vinske kulture, ki ga prebirajo po vsem svetu. „V New Yorku so bili novinarji navdušeni nad predstavitvijo, s čimer sta Pullus in Ptujska klet vstopila v središče pisanja in dobila dostop do najpomembnejših ameriških medijev, ki obravnavajo vinsko tematiko," je še povedal Kobal, glavni enolog Ptujske kleti.
„Ptujska klet je že doslej izva-
„Po tej predstavitvi si obetamo vidno boljše prodajne rezultate," je povedal direktor prodaje na tujih trgih Vinko Mandl.
servis in inženiring ter Talum - inštitut.
V Kidričevem so že v začetku letošnjega leta pričeli poslovati kot koncernska družba s krovno družbo koncern Talum in z odvisnimi družbami. Število delovnih mest po zagotovilih vodstva družbe ohranjajo na dosedanji ravni, to pa pomeni, da ostaja v Talumu zaposlenih okoli 870 oseb.
S preoblikovanjem Taluma v pogodbeni koncern po besedah člana uprave Franca Visenjaka želijo doseči predvsem samostojnejši razvoj posameznih delov proizvodnje in hkrati porazdelitev odgo-
vornosti za doseganje poslovnega rezultata vsake od samostojnih enot. Poleg tega želijo povečati fleksibilnost poslovanja, zmanjšati število ravni odločanja, preprečiti morebiten vpliv negativnih rezultatov posameznih enot, zmanjšati stroške podpornih dejavnosti ter doseči posodobitev in poenostavitev normativne urejenosti. Izvedeli pa smo tudi, da so po temeljitem remontu že v začetku februarja pričeli postopen ponovni zagon peči v elektrolizi C 2, ki naj bi do poletja spet obratovalna s polno močjo.
-OM
Pullus navdušil se novinarje
Polnitve vin Pullus iz Ptujske kleti in Štajerski vinorodni okoliš so sredi tega tedna v New Yorku lahko spoznavali tudi novinarji in strokovnjaki iz ZDA in ostalih držav.
Ptuj • Nezadovoljstvo v bolnišnici
Kdo bo odgovarjal za „preveč" izplačane plače?
V ptujski bolnišnici vre zaradi poziva za vračilo preveč izplačanih plač, ki jih je prejelo 44 zaposlenih.
žala pomembne količine vina na ameriški trg, saj ima tam svojega stalnega distributerja Vinum USA. Z današnjo predstavitvijo, na katero so prišli tako eminentni pisci največjih medijev, pa je Pullus pokazal ves svoj nemajhen potencial. Zato si v prihodnje obetamo ne samo velikih promocijskih učinkov za Pullus, Ptujsko klet in Slovenijo, ampak tudi boljše prodajne rezultate," je po predstavitvi povedal direktor prodaje na tujih trgih v Ptujski kleti Vinko Mandl.
SM (vir Dialog)
Znesek preveč izplačanih plač se giblje od 0,31 evra (tega zneska ne bo treba plačati) do 18 tisoč evrov bruto. Skupno naj bi vrnili nekaj nad 215 tisoč evrov. Kot je znano, je v postopku revizije pravilnosti prehoda na nov plačni sistem v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj Računsko sodišče ugotovilo določene nepravilnosti pri obračunu nekaterih plač. Bolnišnica je v postopku odprave nepravilnosti dolžna od vsakega posameznika zahtevati vračilo preveč izplačanega zneske prejete plače v času od 1. avgusta do 31. decembra 2011, od prvega januarja letos jim plače
obračunavajo že po novem. Zdaj naj bi imeli zaposleni, ki so jim plače izračunali nepravilno, 30 dni časa, da se izrečejo, kako bodo vračali preveč izplačane plače. Prizadeti delavci so odločeni, da preveč izplačanih plač ne bodo vrnili, saj si plač niso sami izračunali, zato so krivi odgovorni, »pustili« se bodo tožiti. Temnih oblakov nad ptujsko bolnišnico je že preveč, zato je potrebno odločno ukrepati. Že negativno poslovanje in grožnje z ukinitvijo so breme, ki ga zaposleni v tem času težko prenašajo, zdaj pa so jih udarila še vračila.
MG
Ptuj • Komandir Policijske postaje Robert Munda
Do vinjenih voznikov brez popustljivosti
Policijska postaja Ptuj je na območju policijske uprave Maribor tretja največja enota, sicer pa poleg Mestne občine Ptuj s svojim delom pokriva še območja občin Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Juršinci, Dornava, Markovci, Hajdina in Kidričevo.
Po svojem delovnem obsegu je območje policijske postaje Ptuj zelo obsežno in razgibano, saj zajema ravninski del Ptujskega polja in del hribovitega dela Slovenskih goric, zato na delu območja policijske postaje Ptuj delujeta tudi policijski pisarni na Destrniku in v Kidričevem. Sicer pa Policijsko postajo Ptuj od septembra 2009 uspešno vodi komandir, višji policijski inšpektor Robert Munda, pri njegovem delu pa mu je v pomoč pet operativnih pomočnikov, in sicer Slavko Kolar, Branko Horvat, Janko Fi-stravec, Boris Kozenburger in Andrej Karba.
Na naše vprašanje, ali Ptujča-ni živimo varno, komandir PP Ptuj Robet Munda odgovarja pritrdilno: „Prepričan sem, da Ptujčani živijo varno in da to tudi sami čutijo, saj so povratne informacije naših občanov razmeroma ugodne. Sicer pa ugotavljam, da je bila že ob mojem prihodu na Ptuj na posameznih področjih policijskega dela zaznana precejšnja varnostna problematika, ki je narekovala ciljno usmerjenost dela naših policistov. Pri tem imam v mislih predvsem premoženjsko kriminaliteto, ki je zaradi svoje narave dela na terenu sicer nekje na sredini, vendar med občani vzbuja tudi negativne občutke. In kaj hitro smo ugotovili, da je stanje na področju premoženjske kriminalitete predvsem posledica zlorab prepovedanih drog, zato smo svoje delo in sile usmerili predvsem v preiskovanje kaznivih dejanj na področju zlorab prepovedanih drog."
In kakšne so vaše ugotovitve, kaj kažejo o tem podatki za minulo leto 2010?
„Zaradi takih ugotovitev smo na Policijski postaji Ptuj v lanskem letu izvajali veliko postopkov zoper osebe, ki so bile vpletene v področje zlorab prepovedanih drog in pri tem smo dosegli, da jih je bilo kar precej pri njihovih kriminalnih dejanjih onemogočenih, saj so bili zoper povzročitelje kaznivih dejanj s tega področja izrečeni pripori, mnogi pa so bili že tudi obsojeni na pogojne kazni. Seveda pa smo v minulem letu 2010 veliko svojega dela in energije vložili v zagotavljanje ugodnega stanja na področju splošne varnosti ljudi in
premoženja, pa tudi varnosti v cestnem prometu ter na področju tujske problematike."
Nam lahko zaupate, kakšne so bile vaše ugotovitve na posameznih področjih vašega dela?
„Na področju kriminalitete smo v letu 2010 obravnavali 1780 kaznivih dejanj, ki so zaključene s kazensko ovadbo povzročiteljev na pristojno državno tožilstvo. To je sicer za okoli 11 odstotkov manj kot v letu 2009. Pri tem je pomembno, da smo lani uspeli preiskati kar 56 odstotkov vseh kaznivih dejanj, kar je nekoliko več kot predlani. Poleg tega ocenjujem, da se je zvišala tudi kvaliteta obravnavanih primerov, obravnavane kazenske ovadbe, ki smo jih podali zoper povzročitelje, pa so bile tudi precej obsežnejše."
Koliko oseb, oziroma povzročiteljev kaznivih dejanj pa ste lani ovadili?
„V letu 2010 smo na PP Ptuj ovadili 1102 fizičnih oseb in 133 pravnih oseb. Če pa razčlenimo kazniva dejanja, ki smo jih obravnavali, ugotovimo, da jih je bilo lani na področju splošne kriminalitete za okoli 9 odstotkov manj, medtem ko smo na področju gospodarske kriminalitete lani obravnavali kar 20 odstotkov kaznivih dejanj manj kot predlani. Nekoliko drugačno je stanje na področju zlorab prepovedanih drog, saj smo lani obravnavali 120 kaznivih dejanj s tega področja, kar predstavlja okoli 180 odstotkov več kot predlani. Če pogledamo obravnavane osebe, pa ugotovimo, da smo lani obravnavali 134, predlani pa 44 oseb, oziroma povzročiteljev kaznivih dejanj.
Sicer pa ti podatki potrjujejo pravilnost teorije in našega delovanja, saj smo s povečanim preiskovanjem kaznivih dejanj s področja zlorab prepovedanih drog uspeli zajeziti tudi število kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, predvsem tatvin, velikih tatvin in ropov."
Kako pa ocenjujete stanje na področju javnega reda in miru?
„Lahko povem, da smo na področju zagotavljanja javne varnosti ter splošne varnosti ljudi in premoženja v letu 2010 obravnavali skupaj 1074 prekr-
Foto: M. Ozmec
Robert Munda, komandir Policijske postaje Ptuj: „Naš končni cilj je doseči stanje, ko bomo do problematike alkoholiziranosti dosegli ničelno toleranco."
škov. Od tega je bilo le 84 prekrškov s področja zakona o prekrških zoper javni red in mir, 253 prekrškov pa s področja kršitve drugih zakonov. Te številke so primerljive s primerjalnim obdobjem v letu 2009, nekoliko pa smo uspeli povečati in odkriti prekrške s področja kršitev drugih zakonov, predvsem s področja prepovedanih drog in zakona o tujcih. Sicer pa smo zaradi ugotovljenih kršitev 47 osebam izrekli prepoved približevanja določeni osebi ali kraju z namenom, da smo te osebe zaščitili pred nasiljem v domačem okolju."
Kaj pa prometna varnost, je bilo stanje na tem področju lani ugodnejše?
„Moram povedati, da smo si-
cer v lanskem letu obravnavali 6.939 kršitev s področja zakona o varnosti cestnega prometa, kar je za okoli 400 primerov več kot predlani. Predvsem smo ugotovili več takih kršitev, ko smo kršiteljem cestnopro-metnih predpisov izrekli globe in postopek zaključili z izdajo plačilnega naloga. Z veseljem pa ugotavljam, da se je tudi zaradi doslednejšega dela policistov pri obravnavi cestno-prometnih prekrškov stanje na področju varnosti cestnega prometa precej izboljšalo, saj je število prometnih nesreč v upadu. Precej opazen je velik upad prometnih nesreč, ki so se končale s telesnimi poškodbami udeležencev, saj smo lani obravnavali le 298 takih prime-
rov, kar je več kot 100 primerov manj kot predlani. Sicer pa so lani v prometnih nesrečah na območju policijske postaje Ptuj umrli štirje udeleženci, huje poškodovanih je bilo lani 11, predlani pa 27, medtem ko je bilo lažje poškodovanih lani 427, predlani pa 588 udeležencev."
Kakšne pa so vaše ugotovitve na področju kršitev zakona o tujcih?
„V letu 2010 smo na območju naše policijske postaje obravnavali le 22 kršitev zakona o tujcih in 17 kršitev zakona o prijavi prebivališča, medtem ko smo zaradi nezakonitega prestopa državne meje lani prijeli le 16 oseb, kar je bistveno ugodneje kot v minulih letih.
Foto: M. Ozmec
Kljub manjšemu številu so posledice prometnih nesreč precej tragične; prva letošnja prometna nesreča s smrtnim izidom je že 10. januarja na cesti pri Cirkovcah terjala življenje mladega voznika.
Ocenjujem, da vsi ti podatki kažejo na to, da smo policisti Policijske postaje Ptuj uspeli obdržati ustrezen nivo varnosti in ga na posameznih segmentih našega dela tudi izboljšali. Ob tem moram poudariti, da pri tem ne bi bili tako uspešni brez uspešnega sodelovanja z vsemi subjekti pa tudi podjetji in mediji v tej lokalni skupnosti. Zavedati se moramo, da smo za ustvarjanje in zagotavljanje takih življenjskih pogojev, ki bodo zagotavljali uspešno stanje na področju javne, splošne in prometne varnosti, dolžni skrbeti prav vsi. To je osnovni pogoj za nemoteno in uspešno delovanje lokalne skupnosti in širše družbe. Policisti pri svojem delu velikokrat poskušamo vplivati na ljudi in na njihovo zaupanje v policijo, saj lahko le na osnovi takega zaupanja pridobivamo informacije, ki so potrebne in koristne za zagotavljanje ustreznega nivoja varnosti v našem okolju."
Kakšna pa so vaša pričakovanja na področju policijskega dela v letošnjem in prihodnjem letu?
„Pri analiziranju našega dela in predvsem ciljev ugotavljamo, da se v najhujših kršitvah, katerih posledice so praviloma nasilna dejanja, pojavljajo storilci, ki so svoja kazniva dejanja ali prekrške storili v vinjenem stanju. Posledično ugotavljamo, da so zlorabe alkohola velik problem, s katerim se bomo v bodoče morali spoprijeti še intenzivneje in bolj poglobljeno. Doseči moramo striktno spoštovanje zakonske regulative tudi na tem področju. Pri tem pa ima svojo veliko in pomembno vlogo tudi lokalna skupnost, ki lahko s pozitivnim odnosom do te problematike zagotovo v veliki meri vpliva na spoštovanje predpisov in posledično na izboljšanje stanja. Ne nazadnje je naš končni cilj doseči stanje, ko bomo do problematike alkoholiziranosti dosegli ničelno toleranco."
Smo sredi najbolj norčavih pustnih dni, ko se v Ptuju in bližnji okolici vrstijo številne pustne zabave. Zagotovo imate policisti v teh dneh dela čez glavo.
„Zagotovo, v naše policijsko delo sodi tudi varovanje najrazličnejših javnih prireditev in zbiranj. Poleg varovanja raznih športnih in drugih javnih prireditev, kamor sodijo tudi znani ptujski sejmi, je za nas največji zalogaj zagotovo varovanje številnih živahnih prireditev v času pustovanj, zato nam v tem času priskočijo na pomoč tudi policisti iz drugih, predvsem okoliških policijskih postaj. Z veseljem ugotavljam, da organizatorji javnih prireditev praviloma spoštujejo zakonodajo s tega področja, pa tudi nasvete naših policistov. To pa zagotavlja uspešno, predvsem pa tudi varno izvedbo vseh prireditev. Zato sem prepričan, da bo tako tudi sedaj v norčavem pustnem času."
M. Ozmec
Ormož • Upravna enota povečala zadovoljstvo strank in zaposlenih
Zadovoljni z doseženim
V letu 2010 je Upravna enota Ormož prejela v reševanje 6.451 upravnih zadev, kar je za 9,3 % več kot leto poprej. Od tega so rešili 98,93 % vseh zadev, nerešenih pa je ostalo le 68 zadev. Vse zadeve so bile rešene v zakonitem roku. Zaostankov pa Upravna enota ni imela, je predstavila delo načelnica Irena Meško Kukovec na tiskovni konferenci.
Foto: Viki Ivanuša
Na tiskovni konferenci je delo UE predstavila načelnica Irena Meško Kukovec, za posamezne teme pa so odgovore podale vodje oddelkov - (z leve) Alojzija Mašek, Lidija Mlakar in Slavica Mlinarič.
Povečanje števila upravnih zadev so zabeležili na vseh področjih. Veljavnost je potekla kar 2.700 osebnim izkaznicam, za 12,86 % pa se je povečalo število upravnih zadev s področja okolja in prostora. Opažajo, da je vse več postopkov s tega področja tudi bistveno zahtevnejših, predvsem zaradi številnih strank z nasprotujočimi interesi in zaradi kompleksne okoljevar-stvene zakonodaje. Za 20 % se je povečal tudi obseg dela na področju kmetijstva, kjer se je lani pojavilo bistveno več pravnih poslov, ki jih v preteklosti ni bilo. Šlo je za različne razdelilne pogodbe ter posa-dne listine (listine, s katerimi se nadomestijo izgubljene pogodbe), ki pa po vsebini niso bile to in je upravni organ moral biti zelo pozoren, da ni prihajalo do izigravanja predkupne pravice. Zaznano je bilo tudi večje število darilnih pogodb med osebami, ki niso v sorodstvenem razmerju. Zaradi sprejete novele Zakona o žrtvah vojnega nasilja se je povečal tudi obseg dela na področju dela, družine in socialnih zadev, in sicer za 43 %.
Lani je UE prejela 15 pritožb, od katerih jih je bilo drugostopenjskemu organu v reševanje odstopljeno 12. Leta je v osmih primerih zavrnil pritožbo in potrdil odločitev prvostopenjskega organa, v
LAS Haloze je torej delovala uspešno, porabila je vsa razpoložljiva sredstva v višini 269.000 evrov v treh letih, s katerimi je sofinancirala 47 projektov v skupni vrednosti kar 725.000 evrov.
Politika financiranja pa se z letošnjim letom nekoliko spreminja. Potem ko lani sploh ni bilo razpisa za delovanje LAS, je z novo uredbo za LAS Haloze predvideno 312.304 evre v letih od 2011 do 2013. „Uredba naj bi bila sprejeta do konca marca letos, kot smo obveščeni, in potem aprila lahko objavimo razpis za naše občine," je še povedala Ratajčeva. Kako bodo razporedili dobrih
dveh primerih je odpravil odločbo organa I. stopnje in rešil z odločbo organa II. stopnje, dve zadevi pa še nista rešeni.
Še vedno sedem pritožb za komasacije izpred 20 let
V lanskem letu je bilo na Upravni enoti opravljenih 19.962 drugih upravnih nalog, kar je za 10,9 % manj kot v letu 2009. Zaradi manjšega števila vpisov v evidenco registra kmetijskih gospodarstev se je zmanjšal obseg drugih upravnih nalog tudi na področju kmetijstva. Na področju kmetijstva ima UE Ormož še eno nedokončano komasacijo. Odločbe o novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju Lešniške doline so bile strankam vročene konec leta 1990 in v letu 1991. Za reševanje pa je ostalo še sedem pritožb, ki pa so bile predložene Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že v letu 2004, ena pa v letu 2005.
Ker so denacionalizacij-ske postopke na UE Ormož končali, so v lanskem letu od UE Tržič v reševanje prevzeli denacionalizacijsko zadevo dr. Karel Born, letos pa nekaj primerov z UE Piran. Tako kot vsi zahtevki, ki so še ostali nerešeni, so tudi ti primeri zelo
312.000 evrov na tri leta, še vodstvo LAS Haloze ni doreklo, je pa na voljo več možnosti; ves denar lahko razpiše že letos, lahko ga pol letos in pol drugo leto, lahko pa ga razdeli na tri finančno enakovredne razpise, kar pa je najmanj verjetna varianta. Prejšnja leta to ni bilo možno, saj je bil delež denarja natančno določen za vsako leto in vsak razpis posebej.
Kot je povedala Sonja Golc, sicer neuradno stalno spremljajo ideje in zamisli oz. osnutke projektov na območju haloških občin, tako da bi jih težko kaj presenetilo, uradnega nabora letošnjih projektov pa še niso opravili. „Sicer
kompleksni in zahtevni.
Na Upravni enoti Ormož je bilo v lanskem letu izdanih 134 zemljiškoknjižnih izpiskov in opravljenih 1.368 upravnih overitev. Obseg overitev po ZUP-u je porasel za 23,9 %, predvsem zaradi razlike v ceni storitve, ki je na upravni enoti nižja od cene storitve pri pooblaščeni organizaciji. Stranke so zelo dobro sprejele tudi vstopno točko E-VEM, saj število opravil stalno narašča.
Kakovost storitev Upravne enote Ormož so v letu 2010 stranke ocenile s povprečno oceno 4,81, kar je za 0,14 ocene več kot v letu 2009, kar je
smo nameravali narediti vsaj takšen okvirni, preliminarni
izbor projektov, vendar tega
tudi najvišja ocena v času, ko se meri kakovost storitev na upravni enoti. K temu pripomore tudi hitrost urejanja zadev, saj stranke niso čakale na ureditev svojih storitev, večina jih je bila postrežena takoj ali prej kot v petih minutah.
Krajevni uradi nerentabilni
V okviru Upravne enote Ormož še vedno deluje sedem krajevnih uradov, na katerih pa se število zadev iz leta v leto zmanjšuje. V lanskem letu je bilo na krajevnih uradih
nismo storili, ker še do pred kratkim ni bilo jasno, kakšen bo odstotek sofinanciranja in
opravljenih 2.218 zadev, kar je za 776 zadev manj kot v letu 2009. Zaradi upokojitve matičarja so s 1. oktobrom zmanjšali obseg uradnih ur na krajevnih uradih tako, da krajevni uradi obratujejo po en dan vsaki drugi teden v mesecu. „Glede na število rešenih zadev in stroške delovanja ugotavljamo, da količinski obseg nalog na javnega uslužbenca ni primerljiv z obsegom dela na sedežu upravne enote ter da je delovanje krajevnih uradov neracionalno. O problematiki delovanja krajevnih uradov smo razpravljali s pred-
koliko denarja bomo imeli na voljo. Zdaj je že znano, kar je sicer razveseljivo, da bo odstotek sofinanciranja poslej za vse projekte enak, ne glede na to, ali gre za profitne ali ne-profitne, in sicer so vsi projekti poenoteni in sofinancirani enako, do 85 odstotkov. To je dobra informacija, slaba pa je ta, da s sredstvi Leader ne bo možno več sofinancirati nakupa kmetijske mehanizacije in opreme. Po prejšnjem razpisu LAS je to še bilo možno in tudi povpraševanja pri naših ljudeh za določene stroje je bilo zelo veliko. Pri tem ne mislim na ogromne in drage traktorje, ampak recimo mul-čerje, motokultivatorje ipd.,
stavniki lokalnih skupnosti na dveh sestankih. Načelnega soglasja glede ukinitve katerega izmed uradov nismo dobili, so pa nekateri pokazali pripravljenost za pokrivanje tistega dela obratovalnih stroškov za delovanje uradov, ki so jih zaračunavali Upravni enoti. Pisni dogovor je bil sklenjen z občinama Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter krajevnima skupnostma Podgorci in Kog. Medtem ko pa nam s krajevnimi skupnostmi Velika Nedelja, Ivanjkovci in Miklavž ni uspelo skleniti pisnega dogovora, vendar pa nam tudi te ne zaračunavajo obratovalnih stroškov," je o situaciji povedala načelnica Irena Meško Kukovec.
Upravna enota uvaja v delovne procese elemente kakovosti že presej časa. Kakovost vzdržujejo s sistemom ISO in CAF, v lanskem letu pa jim je uspelo preiti na novi standard ISO 9001-2008. „Z opravljenim delom v letu 2010 smo izredno zadovoljni, saj smo kljub gospodarski krizi, izvajanju varčevalnih ukrepov in omejenih kadrovskih možnosti, imeli smo namreč tri upokojitve, ob le eni odobreni nadomestni zaposlitvi, eno porodniško in eno dolgotrajno bolniško, presegli praktično skoraj vse zastavljene cilje. To se odraža v realizaciji zastavljenih ciljev, v pravilnosti odločanja, v kvaliteti opravljenih nalog, v rokih reševanja upravnih zadev, v visoki oceni zadovoljstva strank in zadovoljstva zaposlenih in ne nazadnje v gospodarnosti poslovanja, saj so se materialni stroški na rešeno zadevo v primerjavi z letom 2009 znižali za 4,42 EUR in sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo za 10,81 EUR," je povedala načelnica.
Viki Ivanuša
ki so priročni za dela v strmih legah, ne da pa se zanje kandidirati na drugih kmetijskih ukrepih oz. razpisih, ker ne gre za velike finančne naložbe."
Da bi bilo prijavljenih projektov na pričakovan aprilski razpis kaj manj kot prejšnja leta, pa se ne Golčeva ne Rataj-čeva ne bojita: „Sredstva bodo brez dvoma porabljena, pa naj bo vlog malo ali veliko. Dobro je, da je povišan odstotek sofinanciranja; tako bodo društva lahko poslej za svoje projekte dobila več kot prej, ko se jih je lahko sofinanciralo le do 50 odstotkov. Omejevanje sofinanciranja bo odvisno tudi od števila prijavljenih vlog, zaenkrat pa še ne vemo, če bo in kolikšno bo, skoraj gotovo pa neka meja bo, sicer se lahko zgodi, da ves razpisni denar počrpa en sam finančno zahteven projekt. Pri zadnjem razpisu smo to mejo postavili na največ 8000 evrov, pred tem na 6000 evrov. Takšno omejevanje smo morali postaviti zaradi velikega števila prijavljenih vlog," sta še povedali Darinka Ratajc in Sonja Golc.
SM
Sonja Golc (desno) in predsednica LAS Haloze Darinka Ratajc (levo) napovedujeta razpisa za dodelitev denarja iz naslova LAS (leather) aprila letos.
Foto: SM
Haloze • Po več kot enoletni pavzi
Aprila končno razpis LAS?
„Trije razpisi LAS za leta 2008, 2009 in 2010 so bili izvedeni. V letu 2008 je bilo uspešno izvedenih devet projektov, v naslednjih dveh letih pa po 19 izbranih projektov vsako leto, pri čemer so trenutno pred dokončanjem le še trije," je kratko statistiko treh let delovanja povzela aktualna predsednica Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze Darinka Ratajc.
Ptuj • Zakaj zapleti pri OŠ dr. Ljudevita Pivka
Projekt mimo navodil investitorja?
V zvezi z načrtovano gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka na območju pri Dijaškem domu na Ptuju, o čemer smo v zadnjem času že nekajkrat pisali zaradi nasprotovanj sosedov novogradnje, smo se pogovarjali tudi s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
»Po podatkih, ki jih imam, so bili na ustni obravnavi v zvezo z izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka dani predvsem pomisleki zaradi načrtovane prevelike telovadnice, ki sicer tudi po standardu ne sodi k temu objektu. Osebno zagovarjam celovite rešitve. Tokrat pa sem na strani tistih, ki opozarjajo na to, da takšna telovadnica ne sodi v ta prostor, ker bi znova naredili nekaj, kar ne izpolnjuje nobenega pogoja.
Kot veste, smo v preteklem obdobju zgradili dve telovadnici, pri teh gradnjah sem se zavzemal za izpolnitev vseh evropskih in svetovnih kriterijev, da se bodo v njih lahko normalno odvijale vse športne prireditve, ali pa bomo izključno gradili takšne objekte, kot jih predpisuje zakonodajalec. Vmesnih variant na Ptuju več ne bo.
Predlog, ki ga imamo ob Dijaškem domu, je nekaj, kar ne sodi v ti dve omejitvi. Na to območje sodi rešitev, ki jo predvideva tudi zakonodajalec. Za to, da bi na tem območju postavili nadstandardno dvorano, enostavno ni prostora. Da bi delali nekaj polovičarskega, temu odločno nasprotujem. Od pripravljavca dokumen-
tacije sem že zahteval, da te površine uskladijo skladno z zahtevami zakonodajalca. Če bomo to naredili, nasprotovanj občank in občanov, kolikor mi je znano, več ne bo.«
Zakaj je sploh prišlo do projektiranja nadstandar-dne dvorane?
»Tudi mene je ta zadeva presenetila, sam te informacije nisem imel. V celoti smo sicer to šolo projektirali nadstandardno. Ko je bila ta strokovna ideja posredovana strokovnim službam ministrstva za šolstvo, je to jasno in glasno povedalo, da mi sicer lahko gradimo takšen objekt, priznali pa bodo le zakonsko določene površine. Pripravljavci projekta so takrat od mene dobili jasna navodila, da je treba projekt uskladiti z zakonodajo in normativi, ki jih predpisuje ministrstvo za šolstvo, v nasprotnem primeru niti MO Ptuj niti ostale občine ne bodo pristopile k tej investiciji. Po informacijah, ki sem jih prejel, naj bi bile zadeve usklajene, kaj pa se je s projektom zgodilo od uskladitve z ministrstvom do Upravne enote, pa mi bodo morali še natančno pojasniti.
Ideja o nadstandardu je nastala na Ptuju pri uporabnikih, ne pa pri financerjih, to je dejstvo. Ptujske želje pri takšnih projektih so znane. Osebno
vztrajam pri tem, da če nekaj gradimo, zgradimo tako, da bo funkcionalno, ne pa večje. Na pol domišljenih projektov je v našem okolju že preveč. Zahteval bom zelo natančne odgovore o tem, kdo si je upal projektantom dajati navodila mimo investitorja.«
Kako je s finančnim pokrivanjem investicije? Tudi to je bilo eno od vprašanj na javni obravnavi.
»Kar zadeva zakon, smo še v izredno ugodnem položaju: 90 odstotkov naj bi za to gradnjo dobili od države, 10
odstotkov pa bodo zagotovile lokalne skupnosti. Ta razpis bi moral biti že zdavnaj objavljen, žal pa ga še vedno nismo dočakali. Upam, da bo, razpis vendarle objavljen, še preden bo prišlo do spremembe zakonodaje. Ostajamo optimisti, upamo, da bo tako ostalo. Drugo pa je vir, na katerega računamo pri tej gradnji, to je prodaja nepremičnin v Bi-ogradu na morju. Zadeva se zapleta, saj sodišče v Biogradu na morju noče urediti zemljiških knjig že toliko let in smo sprožili vse potrebne postop-
ke. S to problematiko smo seznanili vse evroposlance, prav tako smo se obrnili na vse instance, ki imajo kaj povedati v predpristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Zahtevamo, da se mora vse to predhodno urediti, v nasprotnem primeru bomo prisiljeni vložiti tožbe proti nezakonitemu zadrževanju postopkov, ki trajajo že več kot 20 let.
Medtem smo dobili še eno informacijo, ki je v tem trenutku še bolj neuradna kot uradna, ker papirjev še nimamo: ob uradnem kupcu
se je pojavil še partner, ki bi želel skupaj s sedanjim kupcem s partnerskimi vlaganji to zadevo urediti. Ko bomo uradno ponudbo dobili v Mestno hišo, bomo imeli še enega pogajalca več, ki bo lahko pritiskal na hrvaške politične in sodne oblasti, da se ta problem enkrat dokončno uredi. Če bo razmerje pri investiciji v šolo dr. Ljudevita Pivka ostalo pri 90:10, potem ne bo nobenih težav pri sofinanciranju gradnje te šole - petnajst, šestnajst lokalnih skupnosti bo teh deset odstotkov, verjamem, lahko brez večjih težav zagotovilo.«
Zakaj pa potem govorimo o sofinanciranju v višini 50 odstotkov država, 50 odstotkov pa občine?
»Tako je bilo po starem zakonu, mi se za investicijo že zelo dolgo odločamo. Po starem zakonu je bilo tako, da je bila MO Ptuj upravičena do 30 odstotkov sofinanciranja, občina Zavrč pa do 90 odstotkov. Po izračunu povprečij, koliko bi morala po starem zakonu dati država, smo prišli v razmerje 50 država, 50 občine, medtem pa se je zakon spremenil. Zakon je za A-regije, ki smo najmanj razvite, predvidel sofinanciranje 90 odstotkov država, 10 pa lokalne skupnosti.«
MG
Ptuj • Vprašanja mestnih svetnikov
Za temeljito razpravo o jezeru in odpadkih
Na tretji seji mestnega sveta je bilo podanih več vprašanj v zvezi s Ptujskim jezerom. Odgovori, ki jih je na februarski seji prejel svetnik Miro Vamberger (Zares), ga niso najbolj prepričali. Zavzel se je namreč za to, da izvajalec del odstranjevanja oziroma nalaganja mulja ob brežini jezera zasiplje pot na kroni jezera, ki jo je s svojimi stroji razril, jo uredi in vrne v prvotno stanje, da jo bodo brez nevarnosti lahko uporabljali sprehajalci, tekači in kolesarji.
Podjetje Dravske elektrarne Maribor, ki je dela izvajalo, je na vprašanje mestnega svetnika odgovorilo le, da trenutno ne predvidevajo nobenih aktivnosti urejanja krone nasipa, dokler ne bodo dokončali že začetih del. Po ogledu, ki so ga opravili novembra lani, niso opazili tako velikih poškodb, ki bi ovirale sprehajalce.
Zdaj jim bodo iz Mestne hiše na Ptuju poslali svetnikove fotografije, ki kažejo povsem drugačno sliko stanja od njihovih trditev. Vamberger tudi pričakuje, da se bodo odgovorni bolj zagnano lotili tudi čiščenja mulja iz jezera, v 30 letih se ga je nabralo veliko, štiri milijone kubikov, čiščenje mulja na dolžini 200 metrov, kolikor je bilo začrtano lani po nekajletnem premoru, je le kaplja v morje, treba bo hitro ukrepati, sicer bo močno zasmrdelo. Ko so
Dravske elektrarne lani jeseni pričele izvajati dela, jih je Zavod za varstvo narave opozoril, da dela izvajajo na območju, ki je pod zaščito Nature 2000 in da zato potrebujejo dovoljenje za poseg v naravo. Za dovoljenje so zaprosili na Upravno enoto Ptuj, v katerem so jih konec novembra lani obvestili, da dela lahko izvajajo samo v času od 15. avgusta do 15. novembra. Na dovoljenje so se pritožili, do danes pa še niso prejeli odgovora, zaradi tega dela stojijo, oziroma jih bodo lahko nadaljevali šele 15. avgusta. V Ptujsko jezero se je vsa ta leta premalo vlagalo, zato je Vamberger tudi predlagal, da se na eni od prihodnjih sej najvišja mestna oblast temeljito loti vprašanja Ptujskega jezera, ki bi moralo predstavljati enega od stebrov ptujskega turizma. Na četrti seji mestnega sveta, ki je bila 21. februarja, so se lotili obravnave sprememb
in dopolnitev plovnega režima. Mirko Kekec (SDS), ki je na tretji seji mestnega sveta spraševal
o obnovi starega ptujskega mostu, se je zavzel, da bi poskušali doseči njegovo sanacijo že v
letu 2012. Za to sanacijo naj bi Direkcija Republike Slovenije za ceste imela podpisano po-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujskemu jezeru je treba posvetiti večjo pozornost, poudarjajo v stranki Zares.
godbo za pripravo projektne dokumentacije, ki pa naj bi bila z vsemi potrebnimi soglasji in dovoljenji izdelana v roku enega leta. Glede uporabnega dovoljenja za stari ptujski most pa je vse v redu, saj je veljavno. Kekec računa na dobrodošlo pomoč poslanca Dejana Levani-ča, da bi do sanacije mostu prišlo že v letu 2012. Peter Pribo-žič (N.Si) je predlagal, da bi na marčevski seji mestnega sveta razpravljali o problematiki odpadkov. Po predlogu Gorazda Žmavca (DeSUS) pa naj bi imeli na vsaki seji mestnega sveta tudi točko o aktualni problematiki, kot na primer o stečaju CP Maribor, kako se bo ta odrazil na ptujske projekte. Miroslava Lucija (SDS) pa je zanimala usoda akcijskega načrta v zvezi s projektom Občina - prijazna invalidom. Ta naziv naj bi si MO Ptuj pridobila v letu 2012.
MG
Destrnik • Z druge izredne seje
Puksic na robu solz?
Destrniški občinski svet je s sedmimi glasovi za in Štirimi proti sprejel oba predloga proračunov; tako za leto 2011 kot za leto 2012. Kljub pričakovanemu nesoglasnemu sprejemu proračunov pa je bil Pukšič javno šokiran, da so opozicijski svetniki pripravljeni „zrušiti" najpomembnejši akt občine...
Oba destrniška proračuna, za leto 2011 in 2012, sta bila sprejeta z večino glasov; največ pripomb na neupoštevanje predlogov opozicije sta imela svetnika Vladimir Vindiš in Branko Horvat, koalicijski svetniki pa so bili popolnoma tiho ...
Foto: SM
Dejstvo je, da na predloga obeh proračunov na izredni seji od koalicijskih svetnikov ni bilo slišati niti ene same pripombe ali predloga, svoje so povedali, kolikor sta jim sodobna tehnika in režim sodelovanja na seji dovoljevala, le opozicijski svetniki. Prvi se je oglasil Branko Horvat, ki je menil, da je dodatno zaposlovanje ene osebe na občinski upravi in s tem zvišanje stroškov z 260.000 na 300.000 evrov v teh časih absurdno. Prav tako je bil prepričan, da so storitve, ki jih opravlja javno podjetje Gradnje Destrnik, predrage, zato se kljub kar visoki cifri za vzdrževanje cest (220.000 evrov, op. a.) naredi premalo, in predlagal, naj gre podjetje na trg, da si bo oblikovalo prave cene. Preveč pa se mu je zdelo tudi 140.000 evrov za študije izvedljivosti.
Vladimir Vindiš je bil kratek: „Vsi naši predlogi, ki smo jih posredovali na sejah odborov, so bili zavrnjeni! Ne more pa župan govoriti, naj zagotovimo še vire za predloge - itak jih zagotavlja država, ne župan in ne mi! In res je, da je že tri leta v proračunih samo osem vasi, kot da ostalih
devet ne obstaja!"
Na obe pripombi sta, kot po navadi, odgovarjala najprej župan Franc Pukšič, nato pa še direktor občinske uprave Miran Čeh. Župan je povedal, da so storitve, ki jih opravlja njihovo javno podjetje, za občino gotovo ugodnejše, kot če bi izvajalca iskali na razpisih, svetnike pa je
še opozoril, naj bodo pri obravnavi proračuna konkretni in naj ne politizirajo na splošno. Čeh pa je dodal, da bo do nove zaposlitve v občinski upravi prišlo le v primeru 80-odstotnega sofinanciranja zaposlenega preko ustreznega razpisa, sicer pa novega zaposlenega ne bo: „Glede cen storitev javnega podjetja pa
morate vedeti, da je jih je določil občinski svet!"
Na to se je ponovno obregnil Vindiš s stavkom, da naj ceno določa trg in ne nek samoupravni dogovor, Branka Horvata pa je zanimalo, zakaj si javno podjetje ne upa nastopati na splošnem trgu, če dela tako dobro! Ponovno pa je zahteval odgovor, kdaj
se bo uredila regionalna cesta na lokaciji Svetincev in Doliča: „Cesta je zelo nevarna na teh dveh odsekih, pa ni predvideno nič, delalo pa naj bi se krožišče v Janežovcih, kjer je odsek veliko manj nevaren za občane in šolarje kot pri nas!"
Pukšiču je počasi prekipevalo: „Pa poslušajte, mi zdaj sprejemamo proračun in nismo na občnem zboru v Desencih! Kot povedano: ceno storitev javnega podjetja določa občinski svet, tako je povsod in pika! Glede regionalne ceste pa lahko tudi sprejmemo sklep, da bomo investirali v naslednjih 26 letih! Pojdite kdaj v Ljubljano na ministrstvo za promet in se dogovorite za kakšne naložbe! Ne gre to tako; pač ena občina se lahko odloči, da bo osrednje naložbe vezala na regionalno cesto, mi smo se odločali drugače in naredili zelo veliko drugega po občini!"
S tem sta bila dva dovoljena kroga razprave o proračunu 2011 zaključena, glasovanje pa je pokazalo, da je sedem svetnikov predlagani proračun podprlo, štirje pa so bili proti.
Pukšiču se je takšen izid glasovanja zdel nepojmljiv: „Ne morem verjeti! Kaj bi bilo, če proračun ne bi bil sprejet?! Ne bi se mogli prijaviti niti na en razpis, nič, vse bi stalo! Zelo neodgovorno je to od vas. In še nobenih konkretnih predlogov ni bilo z vaše strani ... "
S tem stavkom je pošteno razkuril svetnico Simono Lacko: „Kako ni bilo konkretnih predlogov?! Še kako konkretne predloge na konkretne postavke smo podali na odborih, samo nič ni bilo upoštevano! Na seji pa tega nima smisla še enkrat delati, ne?
Ne očitajte nam, da nismo pripravljeni sodelovati, ker smo to dokazali!"
Pukšič pa je ostal na svojem bregu: „Da, sem občutljiv na proračun in njegovo zavračanje in vedno bom!" Kot v posmeh temu se je spet oglasil Branko Horvat in pojasnil, da bo tudi proti predlogu proračuna za leto 2012, in sicer zato, ker javno podjetje Gradnje porablja preveč denarja, prav tako pa se mu zdi prevelik potrošnik tudi občinska uprava, tudi na postavki materialnih stroškov. Čeh je pojasnjeval, da so slednji res visoki, ampak vključujejo številne storitve tudi za občane, med njimi brezplačno fotokopiranje vsega, kar želijo, da jim ni treba hoditi na Ptuj: „Koliko materiala pa se fotokopira za delo društev, zdravstveni dom, šolo, za razne razpise in projekte ... , pa bolje, da vam niti ne govorim. Lahko pa si pridete to pogledat, vse te evidence vodimo!" In sledilo je glasovanje o proračunu za 2012; rezultat pa je bil identičen kot pri glasovanju za proračun 2011.
Pukšičeva prizadetost torej ni naletela na plodna tla (obžalovanja in krivde) štirih svetnikov, ki so bili proti sprejemu, Lackova pa je ob tem še povedala: „Med našimi predlogi je bil gotovo tudi kašen vreden upoštevanja, dober za občino in njen razvoj. Razvoj pač ni izključno takšen, kot ga vidi en sam ali ena skupina oseb!"
S tem je dala Pukšiču vedeti, da bi bil proračun ob upoštevanju vsaj nekaterih predlogov opozicije, ki so bili prav tako razvojno naravnani, lahko soglasno sprejet.
SM
Ponudba velja od: 04.03.-08.03.2011 oz. do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu.
Flamingovec (Anthurium andreanum)
Spathiphyllum
rastišče: sončno do poisenčno. temno zeleni ovalni listi in beli. rumenkasti cveti,
v različnih barvah. rastišče: sončno do pol senčno. čas cvetenja: II-VII. maks. višina ohranjati enakomerno vlažno. pozimi manj zalivati. višina rasti: cca. 50 cm. rasti: cca. 50 cm. št.art.: 4036398
št.art.: 4035945
Nova vas, Stojnci • Zbori krajanov
Krajani proti zapori ceste v Šturmovce
V občini Markovci sta pred dnevi potekala dva zbora krajanov, prvi v Novi vasi in drugi v Stojncih.
Stoječa voda v rečnem rokavu stare struge Drave v Novi vasi
Od tod in tam
Ptuj • Razstava ob 50. kurentovanju 2010
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so 25. februarja odprli razstavo ptujskih umetnikov, katerih dela so ob 50-letnici Kurentovanja sestavila spominsko grafično mapo in koledar leta 2010. Gre za velik projekt ptujskih umetnikov, je povedal JernejForbici, eden izmed vodij, kije ob tej priložnosti predstavil Mednarodni slikarski ekstempore Kurentovanje 2011, ki so ga letos ponovno obudili in ki je povezal več kot 100 slikarjev iz Slovenije, Avstrije, Italije in od drugod. Njihove stvaritve bodo na ogled v ptujskih razstaviščih, galeriji Magistrat, galeriji Tenzor in v razstavišču Stari zapori od 4. marca dalje. Odprtje raztave, ki jo je odprl ptujski župan Štefan Čelan, je pospremil Latino kvartet iz društva Arsana.
MG
Ormož • Izdelali pustne maske
Foto: Viki Ivanuša
V knjižnici Franca Ksavra Meška so minulo sredo pripravili počitniško delavnico. Kot je povedala Nina Šulek, so se odločili, da si izdelajo pustno masko. Običajno so otroci maske izdelovali na pravljični uri, ker pa pravljične ure predpustom ne bo več, so za to delo izkoristili počitniško delavnico. Izdelovali so maske za obraz. Delavnice se je udeležilo 15 otrok, kar je prijetna in obvladljiva številka za delo.
Viki Ivanuša
Ptuj • Počitniške reciklažne delavnice
Minuli počitniški teden so v pedagoški službi ptujskega muzeja za vse tiste, ki jim je bilo v teh dneh dolgčas ali so bili naveličani računalnika in televizije ter radi ustvarjajo, pripravili počitniške pustne delavnice, ki so potekale od 22. do 24. februarja na ptujskem gradu. Njihova posebnost je bila, da so vse izdelke naredili iz odpadnega materiala. Muzejske delavnice, ki so bile primerne predvsem za otroke od 8. leta dalje, za mlajše pa v spremstvu odraslih, so bile kot vedno brezplačne, ustvarjalni nadebudneži pa se jih bodo lahko ponovno udeležili 6. marca, na dan povorke, v Salonu umetnosti v mestu.
Polona Ambrožič
Foto: MZ
Pereča problematika, o kateri so govorili na zboru v Novi vasi, je gradnja male hidroelektrarne na desnem bregu Drave pod zapornicami Ptujskega jezera. Kot je pojasnil vodja projekta Vladimir Krajcer iz Dravskih elektrarn Maribor (DEM), imajo od na-ravovarstvenikov dovoljenje za gradnjo med 30. julijem in 15. novembrom. Zaradi gradnje elektrarne bi bilo za obdobje enega meseca treba popolnoma zapreti cesto čez zapornice v Šturmovce, kjer pa imajo številni domačini obdelovalne kmetijske površine (travnike in njive Dravske elektrarne in občina Markovci so podali predlog, da bi bila zapora ceste v avgustu ali septembru. Krajani nobenega izmed predlogov niso podprli, saj se v teh mesecih v Šturmovcih kosijo travniki in spravlja seno, konec avgusta pa se začne tudi spravilo koruzne silaže. Če bi cesto v Šturmovce zaprli, bi morali kmetje za dostop do svojih zemljišč uporabljati obvoz čez ptujski Puhov most, kar pa je med kmetovalci sprožilo občutno negodovanje. Dokončnega dogovora na zboru niso dosegli, je pa Vladimir Krajcer, predstavnik DEM, izrazil pričakovanje, da bodo s krajani vendarle uspeli doseči soglasje. »Upam, da bomo s krajani našli skupno točko in da nihče izmed nas ne bi bil oškodovan. Sicer pa naj pojasnim, da nameravamo na tem območju zgraditi elektrarno, s katero bi izkoristili vodo, ki se iz jezera preko zapornic spušča v staro rečno strugo. Vodo iz slapov bi tako preusmerili v turbine
elektrarne. V zimskem času bi bil pretok pet, v poletnem pa deset kubičnih metrov na sekundo, kot predpisuje tudi vodnogospodarsko dovoljenje. Sam objekt elektrarne bo v velikosti, ki je primerljiva z nekoliko večjo stanovanjsko hišo. Dolžina objekta bo 16 in širina devet metrov. V kapnem delu bo poslopje visoko 4,5 metra, sleme pa bo na višini sedmih metrov. Streha bo dvo-kapnica. Ker bo objekt grajen na spodnjem delu jezu, sleme s ceste niti ne bo vidno.«
Prav tako naj bi bil po besedah Krajcerja v prihodnje odpravljen hrup, ki ga povzroča slap vode iz jezera v staro rečno strugo. »Voda, ki jo zdaj po slapu spuščamo v strugo z višine desetih metrov, res povzroča hrup. Ko bo ta voda tekla skozi cevovod zajetnega mesta
na zgornjem delu skozi cevovod do same strojnice, iztoka v strugo več ne bo slišati.«
Sicer pa so Dravske elektrarne Maribor minulo jesen v Novi vasi pod zapornicami izvedle stabilizacijo dna struge reke Drave. »Vse reke imajo lastnost prenašanja sedimen-tov. Z izgradnjo jezov na vodotokih se ta naravni proces prenašanja sedimentov prekine. To se je zgodilo tudi pod jezom v Markovcih oziroma Novi vasi. Pod samim jezom se je tako dno Drave poglobilo za skoraj meter. Če bi se ta proces nadaljeval, bi lahko bil jez teoretično čez nekaj desetletij ogrožen. Zato smo na stari strugi zgradili stabilizacijo in s tem preprečili odnašanje sedimenta. Na ta način smo omogočili, da ostane jez stabilen in varen. S tem novim stabilizacijskim pragom smo točko odnašanja sedimenta odmaknili od jezu,« je še povedal Vladimir Krajcer.
Sočasno s stabilizacijo rečnega dna so Dravske elektrarne Maribor uredile tudi rečni rokav in sipino, ki sta bila naravovarstvena pogoja ribičev in DOPS-a (Društva za opazovanje ptic Slovenije). Ureditev rečnega rokava na levi strani struge Drave je med bližnjimi krajani povzročila kar nekaj negodovanj, predvsem zaradi smradu, ki bi ga lahko povzročala stoječa voda v rokavu (zlasti v toplejši polovici leta). Strah krajanov je upravičen, saj je smrad ob strugi Drave že zdaj prisoten, prihaja pa v glavnem iz usedlin v tako imenovani laguni v Šturmovcih, ki pa je od naselja (Nove vasi) oddaljena samo dobrih sto metrov zračne linije.
Krajani menijo, da lahko rokav, v katerem je stoječa voda, postane pravo gojišče komarjev in mrčesa. Na Dravskih elektrarnah pojasnjujejo, da se voda v rokavu ne bi smela
zasmraditi, saj naj bi bila podtalnica dovolj visoka in naj bi omogočala dotok sveže vode.
Na zboru krajanov v Novi vasi je beseda tekla tudi o pripravah na začetek gradnje kanalizacijskega sistema. Potek gradnje je predstavil Vlado Korbar iz podjetja TMD, župan Milan Gabrovec pa je pojasnil, da bo začetek izgradnje kanalizacije vezan na pridobivanje sredstev iz evropskih kohe-zijskih skladov. Če bo občina uspešna s prijavo na razpisih, bi se gradnja lahko pričela že to leto.
V Stojncih kolesarska steza
Zboru krajanov v Novi vasi je sledil še zbor v Stojncih. Tam sta župan Gabrovec in Vlado Korbar krajanom predstavila projekt ureditve kolesarske steze.
Skozi naselje Stojnci - ob regionalni cesti - bo občina Markovci namreč sočasno z izgradnjo kanalizacije uredila kolesarsko stezo, za katero že imajo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Obstoječi pločnik, ki je ob cesti, bodo razširili na dva metra in pol. To pomeni, da bo potem ta površina služila obenem kot pločnik in kolesarska steza. Ko bodo gradili kanalizacijo v Bukovcih, bodo enako stezo uredili tudi tam in potem v nadaljevanju vse ob glavni regionalni cesti skozi Markovce do Spuhlje. O izpeljavi enakega projekta pa župan Milan Gabrovec razmišlja tudi skozi naselje Borovci, prav tako z navezavo na Spu-hljo.
Glede izgradnje kolesarske steze krajani Stojncev niso imeli pripomb ali pomislekov, so pa, tako kot v Novi vasi, podali nekaj pobud okrog urejanja zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov oziroma tako imenovanih ekoloških otokov.
Župan je pojasnil, da skupaj z vaškimi odbori iščejo nove lokacije, kamor bi lahko zbiralnice namestili. Zaradi trenutnih izkušenj in z ozirom na to, da odpadki po ekoloških otokih ležijo tudi okrog zbiralnic, so krajani okrog postavitev posod v svojo okolico precej skeptični. Izražajo namreč
nezaupanje in bojazen, da se bodo odpadki odlagali mimo posod, kot se to že zdaj dogaja na marsikateri lokaciji, in da bodo potem ob posodah za smeti ležali različni odpadki -od živalskih kož do kosovnih in drugih raznovrstnih gospodinjskih odpadkov.
MZ
Med krajani Nove vasi je bilo že večkrat slišati negodovanje, da so bili ob izgradnji Ptujskega jezera, kar je za tri vasi markovske občine (Zabovce, Markovce in Novo vas) predstavljalo nepopisen poseg v njihovo okolje in življenjski prostor, opeharjeni za obljubljeni most, ki bi se moral zgraditi na stari strugi Drave. Ta most bi Novo vas povezoval s Šturmovci in bi služil za potrebe lokalnega prometa, saj most čez zapornice dopušča samo enosmerni promet in se po prvotnih načrtih za lokalni promet naj ne bi uporabljal. In če bi se takrat, pred več kot 30 leti, zgradil most v Novi vasi, se danes z vprašanjem, kje urediti obvoz v Šturmovce v času gradnje male hidroelektrarne, ne bi ukvarjali.
Foto: MZ
Mala hidroelektrarna bo na desnem bregu Drave pod zapornicami Ptujskega jezera.
Ptuj • Povezovanje arhivov Slovenije in Hrvaške
Mesta ob hrvaško-štajerski meji v skupnem projektu
Na prvi uradni pustni dan na Ptuju, 26. februarja, so predstavniki Pokrajinskega arhiva Maribor (dr. Slavica Tovšak), Zgodovinskega arhiva Celje (mag. Bojan Cvelfar), Državnega arhiva Zagreb (Darko Rubčič), Državnega arhiva Varaždin (Damir Hrelja), Državnega arhiva za Medžimurje (Jurica Cesar) in Zgodovinskega arhiva Ptuj (Ivan Fras) podpisali pogodbo o sodelovanju pri postavitvi razstave in tiskanju kataloga Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji.
Obmejna mesta in trgi so pri slovensko-hrvaških stikih in odnosih v preteklosti nedvomno odigrali pomembno vlogo.
Podpisniki sodelovanja bodo v okviru potujoče razstave predstavili zgodovino obmejnih mest in trgov na podlagi arhivskega gradiva, ki ga hranijo v že omenjenih arhivih v Sloveniji in Hrvaški. Razstavo si bo mogoče ogledati v Mariboru, Celju, na Ptuju, v Brežicah, Podčetrtku, Podsredi, Rogatcu, Ormožu, Središču ob Dravi in še nekaterih drugih mestih. Svečanega podpisa, ki je potekal v sejni sobi Mestne hiše na Ptuju, se je udeležil tudi ptujski župan Štefan Čelan. Predstavnike arhivov v projektu Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji je povabil k sodelovanju tudi v okviru pustne dediščine, ki je rdeča nit osrednjega ptujskega prireditvenega dela v projektu EPK 2012 - Ptuj partner. Ambicija Ptuja je, da bi etnografsko dediščino razvijali v smeri največjega svetovnega etno festivala.
S podpisom pogodbe o sodelovanju v projektu Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji sodelujoči arhivi Slovenije in Hrvaške postavljajo temelje za so-
Foto: Črtomir Goznik
S podpisa pogodbe o sodelovanju med Pokrajinskim arhivom Maribor, Zgodovinskim arhivom Zagreb, Državnim arhivom Varaždin, Državnim arhivom Medžimurje in Zgodovinskim arhivom Ptuj.
delovanje v letu 2012. Direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ivan Fras upa, da bodo našli tudi na Ptuju zaželeno nadgradnjo že omenjenega projekta, razstave mest in trgov ob hrvaško-štajerski meji. S to razstavo želijo javnosti predstaviti mesta ob meji, ljudi ob meji, kako so med seboj sodelovali in v kašnem sožitju so bivali nekoč. To bi bilo lahko tudi vodilo za današnji čas; v obdobju, ko so bile meje bolj
odprte, so ljudi povezovali bolj prijateljski odnosi. Ivan Fras je prepričan, da bo bodočnost prinesla še več skupnih projektov. V imenu podpisnikov pogodbe o sodelovanju s hrvaške strani je govoril Darko Rubčič, ravnatelj Državnega arhiva v Zagrebu. Dokument, ki so ga v soboto na Ptuju podpisali, je samo formalizacija vsega tega, kar so že doslej skupaj delali, v bistvu je nadgradnja s konkre-
tnimi programi, da to sodelovanje ne bo več potekalo stihijsko in občasno. V sodelovanju med arhivi Slovenije in Hrvaške ne gre samo za sodelovanje arhivov, stroke, gre za sodelovanje, ki bo prispevalo k boljšemu razumevanju med sosedi, ki tu živijo že stoletja in ki bodo tu živeli tisočletja. Prepričan je, da bo projekt uspešen, kot vsi nadaljnji, v katere se bodo skupno podali v prihodnje.
MG
Majšperk • Kulturni dan na osnovni šoli
Iz časov naših dedkov in babic
V šolskem letu 2010/2011 smo se v kolektivu OŠ Majšperk odločili, da bomo na prav poseben način počastili slovenski kulturni praznik. Tri mesece smo odkrivali ljudsko haloško kulturno dediščino, v maju bomo odprli etno-avlo, na spletnih straneh šole pa bomo objavili vse zbrano gradivo.
Na OŠ Majšperk smo v petek, 4. februarja, izvedli medpred-metni kulturni dan za učence od 6. do 9. razreda. Vodja kulturnega dne Marjeta Kotnik je za učence pripravila 15 ustvarjalnih delavnic. Učenci so kot razred prehajali vsako šolsko uro v drugo delavnico in tako sodelovali v štirih delavnicah, nekateri pa so ostali v eni delavnici (mladinski pevski zbor, osem mladih kiparjev, pet glasbenikov na trstenke). Pri izvedbi delavnic je sodeloval ves učiteljski zbor tretje triade. V delavnicah so učenci odkrivali haloške običaje in haloško govorico pri Danici Lorber, zbirali bajke in pripravljali vse od A do Ž za proslavo pri Marjeti Kotnik, Donačko goro so
risali pri Tereziji Pintar, polke in valčke so plesali pri Sandri Pišek in Darku Kaflu, ljudske pesmi so prepevali in igrali na ljudska glasbila pri Stanki Erjavec, na trstenke so igrali pri Jožetu Režku, haloškega zmaja so oblikovali pri Janku Marini-ču, učenke so ustvarjale rožice iz krep papirja pri Evelin Brglez in pri naših gostjah gospe Vidi in gospe Majdi, učenci pa so se v njihovi delavnici učili tudi vasovanja, saj so morali učenkam prepevati pesmi. Zgodovino in zemljepis Haloz ter risanje gričev in viničarij so se učili pri Milenki Kovačec in Darku Su-pančiču, fotografiranja in snemanja ter obdelave posnetkov jih je učil Matjaž Kraner, pri Ma-ruški Vekjet in Simoni Eder so
risali pet metrov dolg haloški travnik s cvetočimi rožicami, pri Klavdiji Murko so se naučili vse o turistični regiji Haloze-Za-
gorje, haloške bajke so prebira-
Tednikova knjigarnica
Pojdimo, vlovimo Pusta!
Pustni dnevi ravnokar prehajajo v svoj vrhunec, zima pa še nič ne pravi, da je bo kmalu konec. Pustni lonec naj bi bil zvrhan dobrot, če pravimo, da je Pust (glej slikanico O Pustu in zakletem gradu) masten okrog ust. Recept za vesele pustne krofke z ilustracije današnje Knjigarnice najdete v odlični, izvirni slovenski reviji za ustvarjanje Unikat, kjer v zadnji številki najdete zamisli za pustne kostume in sladice, pa o kvačkanju cvetov in vezenju, o oblikovanju nakita, stalnica je tudi priloga za otroško ustvarjalnost z imenom Ostržek. Revijo Unikat (glej tudi www.unikat.si) si lahko izposodite v vseh oddelkih Knjižnice Ivana Potrča, kjer so na ogled še postavljene pustne knjige in zgodbe v Mladinskem oddelku in oddelku za odrasle.
Mimogrede: napovedujemo začetek bralne značke 2011, ki se bo zgodil v četrtek, 24. marca, ob 19. uri, z dramsko prvakinjo in pesnico Sašo Pavček, ki jo bo spremljala odlična glasbena zasedba. Vabljeni!
Sicer pazite, da te dni ravno prav norite! Pravijo, da tisti, ki na pustni torek je juho, dobi nahod (glej Vraževerje sveta, 2001). Če pa boste na pustni torek zaužili ječmenovo kašo s krvavico, boste celo leto poskrbeli za domačo blaginjo! France Bevk je nekoč spesnil:
PUST
Pojdimo, vlovimo pusta, da nam dece ne pohrusta! Jopič rdeč, zelene hlače, v rokah raglje, ropotače, .a na glavi dva roga, hu, pa kakšen nos ima! Brke take kot ščetine; bojmo se ga, kadar zine, bojmo se ga, kadar stopi ,in nas z dolgo šibo lopi, če se kdo mu zakrohoče. Ali če se kdo zjoče, brž ga čez koleno zvije, živo uro mu navije, nič ne vpraša, nič ne reče; kdor ne uide, kdor ne uteče, tega ujame in pohrusta. Le pustmo v miru pusta!
Veliko pustnega veselja želi
Liljana Klemenčič
li pri Nuši Čuček, vire pa so se naučili dokumentirati pri knjižničarju Milanu Kumru.
Peto šolsko uro smo pripravili proslavo v počastitev slo-
Foto: Marjetka Kotnik
Učenci so na kulturnem dnevu igrali na trstenke, ki jih izdeluje učitelj Jože Režek.
venskega kulturnega praznika kot povzetek vseh delavnic za učence od 1. do 9. razreda. Učenci 6. b so uprizorili igro, mladinski pevski zbor je pod vodstvom Stanke Erjavec zapel haloško ljudsko Iz zemlje gre v trsek, obenem pa so učenci zaigrali na ljudska glasbila: lončeni bas in ribežl ter si pomagali s posebnim zvočilom - orehovimi lupinicami. Učenci pa so pod vodstvom Sandre Pišek ob tej pesmi zaplesali. Na proslavi je prvič nastopil učitelj Jože Režek - igral je na trstenke. V dveh urah je uspel naučiti igrati na trstenke pet učencev. Danica Lorber je naučila dve učenki govoriti v stoperškem narečju bajko o vilah in kako se obvarovati pred kačami v vodi.
Proslavo je spremljala tudi gostja Irena Rošker, vodja programskega dela Zavoda za kulturo, turizem in razvoj Rogatec.
OŠ Majšperk se namreč že zdaj veseli sodelovanja z Muzejem na prostem Rogatec.
Dedki in babice učencev OŠ Majšperk so nam položili v srce, naj naučimo mlade ročno ličkati koruzo, luščiti bučnice, ročno mlatiti pšenico, plesti košare iz vrbe, naučiti jih moramo ljudskega petja in plesanja, spodbujati jih moramo, da bodo obudili koledovanje, da spoznajo, kako je potekala fantovščina, da bodo šivali, pletli, kuhali domače jedi, pekli kruh, zbirali recepte domačih jedi ter da bodo delovni, pošteni, spoštljivi do drugih. Kamorkoli bodo odšli, naj ne pozabijo rojstne vasi in naj se radi vračajo. Babice in dedki želijo, da bi mladi ohranili ljudske običaje in navade. Prepričana sem, da jim bomo to željo na OŠ Maj-šperk izpolnili.
Marjeta Kotnik, OŠ Majšperk
Podravje • Mlekarji v letu 2011
Pridelava dobra, cene slabe
Ptujska Mlekarska zadruga je leto 2010 zaključila z odkupom dobrih 34 milijonov litrov mleka in skupnimi prihodki od poslovanja v višini 12,5 milijona evrov.
„Skupne prihodke smo torej lani glede na leto poprej povečali za 4 odstotke, dobiček je znašal nekaj manj kot 10.000 evrov, v odkup pa je bilo leta 2010 vključenih 480 kmetij s povprečno odkupno ceno 28 centov, preko 78 skupinskih in 135 individualnih zbiralnic," je med drugim povedal direktor MZ Drago Zupanič.
Kot vsako leto pa so člani zadruge, ki so oddali največ mleka in se izkazali z najbolje vzdrževanimi zbiralnicami, posebej nagrajeni.
Za leto 2010 je zlati zvon za največ oddanega mleka prejela kmetija Šmigoc iz Repišč (kar 7210.102 litra oddanega mleka), kmetija Pintarič iz Zamušanov je za drugo mesto prejela srebrni zvon (625.773 litrov oddanega mleka), bronasti zvon pa kmetija Skledar iz Apač za tretje mesto (430.996 litrov).
Za najbolje vzdrževane zbiralnice z najboljšimi rezultati v kvaliteti mleka pa so bile razglašene: zbiralnica v Dornavi, ki jo vodi Marija Drevenšek, zbiralnica v Savcih, ki je v rokah Jožeta Raušla, in zbiralnica v Nadolah, za katero skrbi Janez Potočnik.
Kdo bo kupil
Ljubljanske
mlekarne?
Še vedno pa ostaja nerazrešena zgodba z odkupom delnic Ljubljanskih mlekarn. Po zadnji skupščini družbe, ki je bila 21. februarja, bi bilo sicer možno sklepati, da se zgodba z odku-
Letošnji najboljši člani ptujske Mlekarske zadruge z direktorjem Dragom Zupaničem (od desne); za največ oddanega mleka so zvonce prejeli kmetija Šmigoc, kmetija Pintarič in kmetija Skledar. Za najbolje vzdrževane zbiralnice pa Marija Drevenšek, Jože Raušl in Janez Potočnik.
pom približno 25-milijonskega deleža vendarle zaključuje. Na skupščini je bil namreč imenovan nov nadzorni odbor, iz katerega sta bila črtana oba predstavnika zadrug ... Ob tem se v zakulisju pojavljajo govorice, da naj bi interes za nakup dela Ljubljanskih mlekarn izkazala neka tuja družba. Drago Zupanič vsega tega ne zanika in prav tako meni, da sta zadružna predstavnika pravzaprav morala biti „odstranjena" iz nadzornega sveta, da se bo prodaja komu drugemu izvedla lažje. „Kot sem že velikokrat povedal, smo v naši Mlekarski zadrugi sprejeli sklep, da odkupimo svoj delež v višini približno 2,5 milijona evrov. Vendar pod do-
ločenimi pogoji; najprej moramo imeti jasen pregled nad poslovanjem, da se zniža cena delnice in da imamo enega člana v nadzornem odboru. Žalostno pa je, da zaupanja med zadrugami ni in da večina ni vplačala dogovorjenega avansa, zato ga tudi mi nismo. Tudi če bi naš delež vplačali, stanje danes ne bi bilo prav nič drugačno, kot je, smo le ena od večjih zadrug. Odkup ostaja v zraku, smo pa v skrbeh, jasno, ker v novi sestavi nadzornega sveta zdaj ni nobenega predstavnika zadrug. To je pa lahko katastrofa. Rešitev vidim zdaj edino v tem, da se zadružniki bolj resno povežemo in da nam pri odkupu priskoči na pomoč tudi država, kjer tudi
že tečejo pogovori na to temo. Vsekakor ostajamo potencialni kupec deleža Ljubljanskih mlekarn, vendar je tudi jasno povedano, pod kakšnimi pogoji. Naš dogovor glede kredita ob nakupu z NKBM je čvrst in še velja, v primeru odkupa pa postajajo lastniki mlekarne kmetje in ne zadruge!"
Zupanič sicer meni, da bi se moral dogovor med zadrugami v državi zdaj zgoditi izjemno hitro; težava so tiste zadruge, ki sploh ne kažejo interesa za nakup oziroma imajo celo sprejete negativne sklepe o odkupu. Ta del zadrug bi po Zupaniče-vem mnenju lahko „nadomesti-la" država s svojim vložkom.
SM
Prlekija • Razprava o razvoju prašičereje
Kako iz dolgoletne krize?
Udeleženci nedavnega rednega letnega občnega zasedanja Prleškega združenja rejcev kvalitetnih
'V m ^	m m	■	■■■	■ ■	■■■ ■	v ■ v	■■	■	.	■ ■	■ ■ ■
prašičev so osrednjo pozornost namenili problematiki v prašičereji, z njegovimi razvojnimi možnostmi in priložnostmi zasebne prašičereje v Pomurju.
Osnova za razpravo so bile teze, ki jih je v svoji predstavitvi izpostavil predsednik Združenja Aleš Vaupotič: »Dejstvo je, da kriza na področju prašičereje traja že pet let, kar pomeni, da je v tem obdobju bila vse-
skozi vprašljiva ekonomika reje prašičev. Zaradi tega se vsako leto znižuje stalež prašičev v Sloveniji, to pa je tudi dokaz neekonomičnosti reje. Ugotovitev, da se hlevi v naši neposredni bližini počasi zapirajo,
Aleš Vaupotič, predsednik Prleškega združenja rejcev prašičev (drugi z desne): »Kriza na področju prašičereje traja že pet let.«
je neizpodbitna. Čeprav naj bi reja prašičev pomenila neko dodano vrednost na kmetiji, trenutno predstavlja izgubo. V letu 2006 je bilo v Sloveniji zaklanih okoli 409 tisoč prašičev, v letu 2010 pa le še 250 tisoč. Razlog padcu je v visokih cenah surovin, soje in žit ter nizkih cen prašičev glede na proizvodne stroške, saj se slednji pokrivajo le 65-odstotno. Nizka samooskrba slabi tako slovenskega kmeta kot tudi živilsko-predelovalno industrijo. Znano je dejstvo, da so v Sloveniji posebni pogoji pri kmetovanju, kakor tudi v reji prašičev. Večji del prašičerejskih kmetij se namreč nahaja znotraj naselij, kar omejuje širitev, če bi želeli povečati konkurenčnost, pa bi bile naložbe v posodobitve širitve nujne. Glede na razmere
je potreben pristop k sanaciji prašičereje, kar bo zmanjšalo padec števila prašičev in s tem samooskrbe s prašičjim mesom. Pri sedanji, zelo majhni samooskrbi s prašičjim mesom bomo težko vplivali na končno ceno mesa. Menim, da moramo sistematično pristopiti k pogovorom z vsemi dejavniki v živilski industriji ter najti ključ, kako skoncentrirati rejo na območju Pomurja, s tem zmanjšati proizvodne stroške in izboljšati proizvodne rezultate ter obenem zagotoviti zadostne količine prašičev. Hkrati moramo prepričati slovenskega potrošnika, da je domača proizvodnja hrane varna in kvalitetna ter dosega visoke standarde,« je povedal Aleš Vaupotič.
NŠ
Foto: SM
Foto: NS
Od tod in tam
Dornava • Druga rez žametne črnine
Na dvorišču Čušekove domačije, kjer so pred dvema letoma slavnostno zasadili potomko najstarejše trte na svetu, mariborsko žametno črnino, so letos na lepo razpeljanem trsu opravili drugo rez. Skrbnik žametne črnine Miroslav Slodnjak je še pred prvim posegom s škarjami zbrani množici oračev in veselih ciganov, ki jih je te dni po Dornavi povsod dovolj, povedal, da mlade trte ne bodo porezali ne preveč in ne premalo, ampak ravno prav, da bo morda jeseni na njej že prvi težko pričakovani grozd. Čast čisto prvega rezu je sicer pripadla gospodarju trte županu Rajku Janžekoviču, ki z obrezovanjem res ni imel kaj dosti dela, je pa povedal, da bo letina bolj odvisna od tega, kako bo za trto skrbel njen skrbnik, kot pa od njegove rezi. Sledila je še rez brajdovine na Čuškovi domačiji, ki so se je lotili čisto vsi s škarjami v rokah, cigani pa so medtem na debelo pekli klobase in čakali na vino iz gospodarjeve kleti...
SM
Ljutomer • Sprejem za upokojeni medicinski sestri
Na slovesnosti ob 50-letnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja sta priznanji prejeli tudi Cvetka Ster-žaj in Štefka Šomen iz Ljutomera. Za njune dosežke v dolgoletnem delovnem stažu je poseben sprejem pripravila ljutomerska županja Olga Karba. »Opravljali sta veliko dobrodelno poslanstvo in nudili pomoč ljudem. Tudi sedaj, v času vajine upokojitve, se še naprej razdajata,« je županja nagovorila dobitnici priznanj in jima podelila monografijo Ljutomera. Steržajeva je bila vseskozi zaposlena na Zdravstvenem domu v Ljutomeru, Šomnovapa seje najprej zaposlila v takratnem Domu počitka v Lukavcih, nadaljevala na Zdravstveni postaji Križevci in zaključila s četrtstoletnim delovnim obdobjem v Zdravstvenem domu v Ljutomeru.
NŠ
Cezanjevci • Učenci posneli film o negativnih učinkih drog
Foto: SM
Foto: NS
Foto: NS
Učenci 9. razreda osnovne šole Cezanjevci v ljutomerski občini so posneli film o negativnih učinkih drog. Film z naslovom Droge tu, droge tam, droge vsepovsod je nastal pod mentorstvom učiteljice Jasne Lampreht in govori o aktualni in pereči problematiki. Prikazan je bil učiteljem in učencem OŠ Cezanjevci ob svetovnem dnevu boja proti kajenju. Možnost ogleda bo tudi na drugih šolah in v organizaciji območne enote Rdečega križa Ljutomer.
NŠ
Ormož • Klub tajnic in poslovnih sekretark
Uredile spletno stran
Članice kluba tajnic in poslovnih sekretark so bile v minulem letu zelo aktivne in delovne, najbolj pa so zadovoljne z ureditvijo lastne spletne strani, na kateri je natančno predstavljeno društvo, na njej sproti objavljajo svoje dosedanje delo, podprto z bogatim slikovnim materialom, najavljajo pa tudi prihodnje dogodke - https://sites.google.com/site/ktpsprlekije/.
Predsednica kluba Albina Lukner je strnila lanske dogodke, med katerimi je bilo tudi predavanje Saše Župan-ka o bontonu na delovnem mestu, predavanje družinske terapevtke Julie Oravecz iz Psihiatrične bolnišnice Ormož o družini kot varnem zavetju. Pet predavateljev zgodovinskega arhiva iz Ptuja je članicam kluba predavalo na
temo dela z dokumentarnim in arhivskim gradivom javno pravnih oseb, za katero so udeleženci dobili 0,6 točke za napredovanje v službi. Policijski inšpektor Robert Roudi pa je predaval o mobingu na delovnem mestu, mamilih in nasilju v družini.
Klub tajnic in poslovnih sekretark je imel letos na strokovnem tekmovanju v
Portorožu, na katerem je sodelovalo 30 kandidatk, svojo predstavnico Suzano Grnjak. Dvaindvajset kandidatk, ki so pri opravljanju testov pokazale primerno raven znanja, je prijelo certifikat Preizkušena tajnica 2010. Med njimi je bila tudi podpredsednica Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije Suzana Grnjak iz Ljutomera. Testiranja za tajnico
Foto: Viki Ivanuša
Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije so se minuli konec tedna srečale na občnem zboru, iz poročila o njihovem delu pa je razvidno, da se pogosto in rade srečujejo na strokovnih in družabnih srečanjih.
leta se je udeležila iz radovednosti, da bi preverila svoje znanje. Pri reševanju testov si je pridobila potrebno samozavest, da se bo prihodnje leto ponovno udeležila testiranja, v klubu pa upajo, da bo za udeležbo na testiranju navdušila še katero izmed kolegic.
Veseli pa so bili tudi zlatega in srebrnega priznanja, ki sta ga na kongresu v Portorožu prejeli Marinka Vajda in Albina Lukner.
Tajnice imajo tudi veliko družabnih aktivnosti skozi vse leto. Povabljene so bile na tradicionalno medklubsko srečanje v organizaciji Kluba tajnic in poslovnih sekretark Trebnjega in okolice, pot pa jih je vodila v Nebesa. S kolegicami iz Prekmurja so bile na izletu v Makolah, v organizaciji Zveze tajnic in poslovnih sekretark Slovenije so se udeležile 8. Poli maratona in prejele pokal kot tretja najštevilčnejša skupina. Poleg tega pa je bilo še veliko priložnosti za različna družabna srečanja.
Članstvo kluba je že nekaj časa nespremenjeno, štejejo pa 45 članic in članov.
Za leto 2011 imajo precej načrtov. Med strokovnimi predavanji so se že dogovorili z Valerijo Rotar, ki jim bo predavala o zdravi prehrani otrok in odraslih, s Stankom Zamudo za večurno izobraževanje na OŠ Velika Nedelja v excelu, za nadaljevalni tečaj o ravnanju z dokumentarnim in arhivskim gradivom, razmišljajo tudi o seminarju iz slovenskega jezika, v prazničnem decembru pa želijo nameniti več pozornosti kulturi oblačenja in liče-nju v poslovnem svetu.
Viki Ivanuša
Ormož • Počitniške delavnice v MCO
Ustvarjalne počitnice
V času zimskih počitnic so v Mladinskem centru Ormož vsako dopoldne, razen v sredo, poskrbeli za zaposlitev ormoških otrok.
Pripravili so jim ustvarjalne delavnice, v katerih so lahko osnovnošolci ustvarjalno preživeli svoj počitniški čas. V delavnicah otroci razvijajo svoje sposobnosti od motorike do socialnih veščin, izživijo lah-
ko svoj ustvarjalni potencial. Teme ustvarjanja so bile zelo različne. V ponedeljek so si udeleženci pobarvali majčke. V torek so si izdelali pustni nakit - verižice in zapestnice iz odpadnega blaga, ki so ga do-
bili pri šivilji Martini Ferjuc. V četrtek so ustvarjali naprstne lutke iz papirja in plastičnih škatlic kinder jajčk. Seveda so se najprej posladkali s čokolado, nato pa iz odpadnega materiala naredili žabice, delfine,
		M	n
■ V*-			
Foto: Viki Ivanuša
Tako pa se igramo z naprstnimi lutkami.
papige, piščančke in različne druge živalske podobe. Petek pa je bil namenjen samo zabavi. Najprej so si izdelali kuharske kape, nato zmešali mešanico za sladke miške in nato polenarili pri risankah, da so se miške spražile. Marjana Korotaj pravi, da so v MCO veseli, da je obisk tako dober, saj se v poprečju delavnic udeleži 15 otrok.
Naslednja prireditev za otroke bo tradicionalno pustno otroško rajanje, v soboto, 5. marca, v ormoškem hotelu.
V organizaciji MCO je v februarju začela potekati tudi risarska delavnica, ki jo vodi Vitomir Kaučič. Razpisali so tudi tečaje angleščine in španščine, za katera pa ni bilo dovolj zanimanja. V marcu naj bi se pričel tudi začetni tečaj ruskega jezika.
Že ta teden pa se je s predavanjem Miša Alkalaja pričel sklop predavanj Brez dlake na jeziku. Gre za štiri druž-beno-politično-gospodarsko aktualna predavanja, ki bodo potekala v ormoškem gradu. Predavali bodo še Rok Kralj, Magda Šmon in Miroslav Hu-skic. Teme pa se bodo dotikale potrošništva, terorizma, podnebnih sprememb in ekonomije. Predavanja so namenjena odraslim, ki jih zanimajo družbeno kritične teme.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Zlatoporočenca Galun
Foto: Langerholc
Venčeslav in Terezija Galun iz Brstja 28 a sta 29. januarja v krogu družine in prijateljev proslavila zlato poroko. Civilni obred zlate poroke je vodil pooblaščenec Marko Maučič, cerkvenega pa p. Mirko Pihler. Zlatoporočenca Galun sta se prvič poročila 29. januarja 1961 na Ptuju. Zlati ženin je bil po poklicu slikopleskar, upokojil se je kot obrtnik, nevesta je bila kuharica. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, Irena in Miroslav, v jeseni življenja pa ju razveseljujejo vnuki Rok, Marko in Hana. Galunova sta še vedno zelo aktivna, gospod Venčeslav vodi DU Budina-Brstje, pomaga pri delu Rdečega križa, s humanitarnim delom pa se ukvarja tudi gospa Terezija. Uživata v drobnih življenjskih radostih. Ce jima bo zdravje še naprej služilo, bosta lahko še dolgo dejavna in pomagala po svojih najboljših močeh tistim, ki pomoč potrebujejo.
Zlatoporočencema Galun iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Zlata poroka pri Ratekovih
Foto: zasebni arhiv
Petega februarja letos sta si po 50 letih skupnega življenja v okviru civilnega in cerkvenega obreda prstane ponovno izmenjala Franc in Kristina Ratek iz Podvincev 92, ki sta se prvič poročila 4. februarja 1961 v Rogoznici. V zakonu so se jima rodile hčerke Angela, Kristina in Ivanka, danes se veselita že štirih vnukov Davida, Roberta, Mateje in Sanje ter pravnukinje Tiare. Zlati ženin je bil po poklicu tesar, nevesta je vseskozi skrbela za dom. Zlato poroko sta dočakala v krogu družine in prijateljev. Vesela sta, da jima zdravje še služi in da lahko sama skrbita za svoj dom in njegovo okolico. Da bi le tako bilo še naprej, si želita.
Iskrene čestitke tudi v imenu uredništva Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Še danes menjava sestavljanke z nadomestno igračo
Foto: Črtomir Goznik
V Vrtcu Ptuj izpolnjujejo obljubo, da bodo domnevno sporno sestavljanko zamenjali z nadomestno igračo vsem, ki bodo to želeli. Menjava poteka še danes na sedežu Vrtca v Prešernovi 29, od 7. do 13. ure. Kot so povedali v Vrtcu Ptuj, bo sestavljanko možno zamenjati za drugo igračo le, če bo cela, takšna, kot je bila v novoletnem darilu, ne smeji manjkati noben del. Analiza zdravstvenega tveganja za sestavljanko iz pene Eva puzzle mats je pokazala, da igrača, ki so jo najmlajši dobili od dedka Mraza, ne predstavlja resne nevarnosti za zdravje otrok.
MG
Kolesarstvo
KK Perutnina Ptuj podobo na ogled postavi Stran 16
Štefan Čelan:
»Dejan se bo zapisal v zgodovino Ptuja«
Stran 16
EP 2013 v košarki
Na trnih (še) do konca marca
Stran 17
Rokomet
S Planincem in Lesko-škom do visokih ciljev Stran 17
Nogomet
Stojnčani z novim trenerjem do obstanka Stran 18 Športna zveza MO Ptuj
V uporabo predali defibrilator
Stran 19
Nogomet • Pred spomladanskim delom sezone v 2. SNL
Kam lahko sežeta Aluminij in Labod Drava
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
d spomladanskim delom sezone v 2. SNL
o sežeta Aluminij in Labod I
íPoíLUíajtí liai na íuítounim. íjititu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave in Aluminija okrepljeni vstopajo v spomladanski del tekmovanja v 2. SNL.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
S tekmami 16. kroga se bo ta konec tedna pričel pomladanski del sezone v 2. slovenski nogometni ligi. Le-ta je letos za ljubitelje nogometa na širšem podravskem območju še posebej privlačna, saj imamo v ligi kar dva predstavnika. Ekipa Aluminija iz Kidričevega je po jesenskem delu sezone na 4. mestu na lestvici z le štirimi točkami zaostanka za vodilnim Interblockom, medtem ko so Ptujčani na 6. mestu, toda ob dobri seriji spomladi bi se lahko povzpeli.
Kidričani blizu vrha, Ptujčani napadajo iz ozadja
Kidričani so med pripravami tradicionalno odigrali ogromno tekem s kvalitetnimi nasprotniki, na katerih so se povečini predstavili v odlični luči. Če bo obveljal rek, da se po jutru dan pozna, potem Kidričane čaka odlično nadaljevanje prvenstva. Že jesenska sezona ni bila slaba, Kidričani so se predstavili kot zasedba, ki ve, kaj hoče, morda je bilo za oceno odlično le nekoliko preveč izgubljenih točk na domačem terenu. To nameravajo v taboru Aluminija popraviti spomladi, ko bodo naskakovali sam vrh, ki sploh ni tako oddaljen. Le-tega zaseda ljubljanski Interblock, s katerim se bodo Kidričani doma pomerili v nedeljo in že prva tekma bo ponudila nekaj odgovorov, do kam lahko seže četa trenerja Bojana Flisa.
V taboru lokalnega tekmeca Aluminija Laboda Drave prav tako sanjajo vzpon po prvenstveni lestvici. Prav zaradi tega so bili v klubu precej dejavni med zimskim prestopnim rokom, v klub pa so pripeljali predvsem izkušnje. Le-teh je jeseni predvsem v končnici jesenskega dela več kot očitno primanjkovalo, tokrat pa naj bi bilo drugače. Če se bodo v klubu uredile še razmere, kar pa v vsakem primeru traja že absolutno predolgo, bi lahko
Lestvica 2. lige po jesenskem delu prvenstva:
1. INTERBLOCK	15	S	5	2	25:1S	29
2. BELA KRAJINA	15	T	5	S	2S:1T	2B
3. DRAVINJA K.	15	T	5	S	20:14	2B
4. ALUMINIJ	15	T	4	4	2T:1T	25
5. MURA 05	15	B	2	T	20:22	20
6. LABOD DRAVA	15	5	4	B	21:25	19
7. KRŠKO	15	5	S	T	10:14	1S
8. GAR. ŠENČUR	15	4	4	T	2B:S1	1B
9. ROLTEK DOB	15	4	4	T	19:2B	1B
10. ŠMARTNO '2S 15		S	2	10	20:SS	11
Ptujčani naredili kakšen skok na lestvici proti vrhu. Vsekakor pa si ljubitelji žogobrca na Ptuju želijo več konstantnosti kot jeseni, toda predvsem Aleš Čeh bi moral biti najboljše jamstvo za to. Modri bodo svoj spomladanski ples pričeli v soboto na Gorenjskem, ko se bodo pomerili s Šenčurjem.
Interblock ostaja favorit?
Na čelu drugoligaške karavane je Interblock, ki tudi po zimskem prestopnem roku ostaja prvi favorit za naslov prvaka v 2. ligi. V ekipi skorajda ni bilo sprememb, le obetavnega vratarja Ažbeta Juga, ki je podpisal za francoski Bordeaux, je nadomestil Sebastjan Čelofiga iz Dravinje. Velja tudi omeniti, da spomladi zaradi hude poškodbe ne bo igral kapetan Matej Rapnik. Sicer je bilo za mlade »kockarje« (Ljubljančani imajo namreč zelo perspektivno ekipo) kar nekaj zanimanja, med drugim tudi iz tujine, toda dr. Zdenko Verdenik bo lahko ek-spresno vrnitev med najboljše naskakoval s praktično identično ekipo, kot jo je imel na voljo jeseni.
Veliko se je pozimi kadrovalo v Črnomlju, od koder prihajajo indici o težkem finančnem stanju v klubu. Ekipo Bele krajine so tako zapustili Janez Perme, Dino Martinovič, Darijo Biščan in Željko Mitrakovič, medtem ko sta v klub prišla »vseslovenski popotnik« Saša Lalovič in Almir Rahmanovič, poleg tega pa je iz Gorice v Črnomelj po-
sojen Dejan Žigon. Vsekakor se zdi ekipa bistveno šibkejša kot v presenetljivi jeseni, toda zaloga točk se zdi dovolj velika, da posebnih težav v bitki za ohranitev drugoligaškega statusa ekipa Bele krajine ne bi smela imeti.
Posebna zgodba je ekipa Dravinje, ki je že nekaj let stalnica v 2. ligi. Okostje ekipe že nekaj let igra skupaj in kljub temu skoraj v vsakem prestopnem roku izgubijo kakšnega kvalitetnega posameznika, vedno znova dosegajo spodbudne rezultate. Njihova igra sicer ni ravno balzam za oči, toda gre za čvrsto ekipo, ki ve, kaj hoče in tudi spomladi bodo verjetno mešali štrene v zgornji polovici tabele. Ekipa je pozimi izgubila Gorana Alenca (Cm Celje) in Sebastjana Čelo-figo (Interblock).
Tudi alarmantne razmere v Murski Soboti, kjer domuje nekoč velika Mura 05, se počasi umirjajo. V klubu se trudijo zagotoviti vse potrebno za spomladanski del sezone brez stresa, medtem ko naj bi bili cilji v naslednji sezoni spet višji. Ži-votarjenje kluba iz mesta, kjer so nori na nogomet, namreč nikogar ne zanima. S tem namenom se je Mura 05 okrepila z vratarjem Alešem Lukom, Leonom Horvatom (oba Nafta), pred kratkim pa se je v klub po kar 10 letih vrnil Damjan Ošlaj. V vsakem primeru nogometašev Mure 05 spomladi ne gre odpisati, toda za kaj več kot uvrstitev v sredino lestvice bi morale biti v klubu urejene druge (nenogometne) stvari.
Krško z Mostar-licem želi med najboljše, močno okrepljen Dob
Nedvomno je največje razočaranje dosedanjega dela prvenstva ekipa Krškega. Četa trenerja Adnana Zildžovica premore za 2. ligo odlično zasedbo, kljub temu pa je jeseni to bilo dovolj le za 7. mesto na tabeli, poleg tega pa so Posavci dosegli le 10 zadetkov. Prav zaradi kronične neučinkovitosti so medse pripeljali izkušenega Hrvata Igorja Mostarlica, medtem ko je klub zapustil odlični Makedonec Kliment Nastoski. Vsekakor je domet Krčanov bistveno višji kot kaže trenutna lestvica.
8. mesto na lestvici zaseda ekipa Garmin Šenčurja. Gorenjci so pozimi izgubili prvega strelca lige Ladislava Stanka, ki je okrepil neposrednega konkurenta v boju za obstanek Roltek iz Doba. Poleg njega so iz kluba odšli tudi David Svi-ben (Primorje), Anže Ovijač (Dob) in Igor Lazič (Nafta). Omenjene vrzeli bo skušal zakrpati Janez Aljančič, stari znanec nogometnih zelenic po vsej Sloveniji, vseeno pa se zdi, da bodo Gorenjci eni izmed glavnih kandidatov za izpad iz 2. lige.
Novinec v 2. ligi Roltek iz Doba je pozimi precej prevetril svojo ekipo. Veliko je ekipa iz osrednje Slovenije pridobila s prihodoma Ladislava Stanka (Šenčur), Anžeta Ovijača (Šen-
čur) in prekaljenega Željka Mitrakoviča, kar bi lahko v tako izenačeni ligi, kot je slovenska 2., dovolj za obstanek med najboljšimi. Poleg tega pa ima klub tudi novega stratega. To je postal Jernej Javornik, medtem ko je klub izmed vidnejših igralcev zapustil Selvad Kujovic. V vsakem primeru pa delnice ekipe iz Doba pred nadaljevanjem prvenstva kotirajo bistveno višje.
Nogometaši že z nestrpnostjo odštevajo ure do pričetka drugega dela sezone. V uvodu Ptujčane čaka gostovanje na Gorenjskem, kjer se bodo pomerili z ekipo Garmin Šenčurja. Ekipa iz SV Slovenije trenutno zaseda 8. mesto na lestvici, v zimskem prestopnem roku pa je izgubila kar nekaj kakovostnih igralcev - nedvomno je gorenjska ekipa šibkejša, kot je bila jeseni, toda predvsem doma bodo »navigatorji« nevaren tekmec vsaki ekipi. Poleg tega pa se je treba zavedati, da je v Sloveniji še vedno zima in da so igrišča po vsej državi vse prej kot primerna za igranje nogometa, kar bi lahko bil dodaten dejavnik pri kreiranju izida. Ptujsko moštvo v bližino Kranja odhaja kot favorit, saj so Štajerci vsaj na papirju močnejši kot jeseni; zaradi kazni ne bo nastopil le Andrej Dugolin. Morebitna zmaga na začetku vsake sezone je za samozavest igralcev še kako pomembna in tega se v taboru modrih še kako dobro zavedajo. Trener Bojan Špehonja je s svojima pomočnikoma Milenkom Potočnikom in Mitjo Tropom ekipo pav gotovo dobro pripravil. Kako dobro pa bodo razkrile že prve tekme spomladi.
Tomaž Toplak, kapetan nogometašev Laboda Drave: »Mi bomo na vsaki tekmi igrali na zmago, potrebno bo seštevati točke, nato pa bomo videli, kaj bo vse to prineslo. Tudi z drugimi klubi se ne obremenjujemo preveč, gledamo le nase in na to, da bi dosegli čim boljšo uvrstitev. Že na prvem srečanju proti Šenčurju bomo igrale na zmago, imamo dobro ekipo, saj pozimi so v klub prišli pravi igralci.«
Tadej Podvršek
Kljub temu da ekipa Šmar-tnega 1928 zaseda zadnje mesto na lestvici, so vijoličasti poskrbeli za najbolj atraktiven zimski nakup med vsemu dru-goligaši. Klub je namreč okrepil kamerunski vezist Mengb-wa Akamba, ki je nazadnje igral v albanski 1. ligi. Poleg tega je v klub prišel še Alem Mujakovic iz velenjskega Rudarja. Ob odhodih bolj znanih igralcev je treba omeniti Alena Mujano-vica, ki je končal svojo nogometno pot, in Tilna Kompana, ki je odšel v Štore. Nekdanjega prvoligaša bo prav gotovo zanimivo spremljati, vendar se zdi zaostanek iz prvega dela sezone prevelik za obstanek v ligi
Tadej Podvršek
Ljubitelji nogometa v Kidričevem in okolici bodo v nedeljo vsekakor prišli na svoj račun, saj bodo v uvodni tekmi spomladanskega dela prvenstva 2. SNL na delu videli vodeče moštvo Interblocka iz Ljubljane in domači Aluminij. Srečanje bo pomembno za oba tekmeca.
Domačini bodo pod večjim pritiskom, saj se dobro zavedajo, kaj jim prinaša zmaga, s točko bi bili zagotovo bolj zadovoljni Ljubljančani. Pri Aluminiju so bili zelo dejavni med prestopnim rokom, saj so prišli vratar Tomaž Murko, Dejan Purišič, David Lugonjič ter Majer, Pejič in Mitja Rešek kot posojen igralec iz Maribora, odšli pa so Miha Bratušek, Raj-ko Rotman in Marko Krajcer. V spomladanskem delu bo na sporedu samo dvanajst tekem, zato bo vsaka pomembna.
Pri bivšem prvoligašu in pokalnemu zmagovalcu iz Ljubljane resno računajo na prvo mesto in vrnitev v slovenski elitni razred. Da so v dobri formi, je pokazalo tudi njihovo zadnje srečanje, ko so v pokalnem srečanju (3. krog MNZ Ljubljana) na gostovanju pri Beli krajini slavili 0:5. V Kidričevem želijo Ljubljančani prikazati dober nogomet, čeprav naj bi prišli v oslabljeni sestavi: brez kape-tana Mateja Rapnika in Matica Skubica, ki naj bi bila poškodovana, vprašljiv pa je tudi nastop branilca Tabota.
»Interblock je vodeče moštvo lige, zato nam vsekakor ne bo lahko. Upam in želim si, da bi zaigrali tako kot znamo, potem bi bilo vse skupaj lažje,« je pred nedeljskim derbijem dejal trener Aluminija.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 2. SNL
Komu bodo bolj teknili pustni krofi?
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
KK Perutnina podobo na ogled postavi
Foto: Črtomir Goznik
»Continental« ekipa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj se je predstavila v prostorih sponzorja, podjetja Porsche Maribor.
V ponedeljek je v prostorih podjetja Porsche Maribor v Mariboru potekala predstavitev ekipe Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki bo letos ponovno nastopala v »Continental« rangu. Kraj predstavitve ni bil izbran naključno, saj je ob omenjeni priložnosti podjetje Porsche Maribor ptujski kolesarski ekipi predalo v uporabo tri avtomobile Škoda Superb combi, ki bodo ekipi prišli še kako prav. Sicer je sama predstavitev moštva minila v sproščenem vzdušju, za kar so bili zaslužni vsi navzoči, v prvi vrsti pa seveda ekipa, ki bo letos glede na lani, ko je nastopala med amaterji, nekoliko spremenjena oz. okrepljena. Tako
smo v našem časopisu že večkrat zapisali, da sta se na Ptuj vrnila Gregor Gazvoda in Jure Golčer, ki bi moral biti glede na bogate izkušnje vlečni konj ekipe, ki je lani naravnost blestela. Poleg njiju je v Ptuj že septembra lani prišel tudi perspektivni Luka Rakuša, tako da lahko ljubitelji kolesarstva na našem koncu upravičeno tudi letos pričakujejo dobre rezultate. Kontinentalna licenca ekipi omogoča tekmovanje na Veliki nagradi Kranja in na dirki Po Sloveniji, na katerih lani ptujsko moštvo ni nastopilo. Predvsem dirka Po Sloveniji, kjer so v preteklosti že kraljevali kolesarji Perutnine Ptuj, bo letos eden izmed osrednjih
ciljev »perutninarjev«, poleg tega pa si v klubu želijo, da bi kdo od njihovih kolesarjev ponovno oblekel dres slovenske kolesarske reprezentance.
Letos predvidenih okrog 60 tekmovalnih dni
Ekipa Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj letos načrtu-
je okrog 60 tekmovalnih dni doma in v tujini. Velja predvsem izpostaviti dirko Po Sloveniji, prva dirka za Ptujčane pa je bila včeraj v Italiji, kjer so se na močni enodnevni dirki Giro del Friuli merili s slovitimi tekmeci, kot so Basso, Evans, Beltran ..., poleg tega pa je v Italiji startala tudi praktično celotna slovenska kolesarska izbrana vrsta.
tp
Člani »continental« ekipe Perutnine Ptuj 2011:
Dejan Bajt, Tomaž Bauman, Gregor Gazvoda, Jure Golčer, Jan Kre-snik, Matej Marin, Matej Mugerli, Amadej Petelinšek, Luka Rakuša, Boštjan Rezman, Žiga Slak, Alen Tement, Niko Vogrinec in Robert Vrečer
Rene Glavnik, direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Najprej bi rad poudaril, da fantom popolnoma zaupam. Takega zaupanja in homogenosti, kot je v naši ekipi, ne najdeš skoraj nikjer. Fantje vedo, kaj je treba storiti, saj imamo v ekipi veliko izkušenih posameznikov. V našem moštvu je skromnost tista vrlina, ki daje rezultate. Rezultatov si ne bi upal napovedati, vsekakor pa verjamem v fante, vem, da bodo dali vse od sebe in v tem primeru tudi rezultati ne bodo izostali, potrebne pa bo tudi malo športne sreče.«
Matej Mugerli, kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj: »Lanski rezultati so bili zavidanja vredni, tako sezono bo težko ponoviti, toda letos smo se še dodatno okrepili s kvalitetnimi kolesarji, tako da imamo še dodatno pomoč na dirkah. V ekipi tako kot lani vlada sproščeno, praktično domače vzdušje, kar vsekakor pomaga in verjamem, da bo tako tudi letos, k boljšim rezultatom.«
Ptuj • V Mestni hiši sprejem za svetovnega prvaka
»
Dejan se bo zapisal v zgodovino Ptuja
«
Štefan Čelan, župan MO Ptuj »v mirovanju« (njegovo delo v pustnem času opravlja princ karnevala, baron Janez Golc), je v ponedeljek pripravil sprejem za Dejana Zavca, ki je pred dnevi tretjič ubranil naslov svetovnega boksarskega prvaka v verziji IBF. Oba sta na sprejem pritekla v kurentovi opravi. »Kurent že po svoji naravi izganja demone, tako pozitivno pa je naravnan tudi Dejan Zavec. Prepričan sem, da se bo v zgodovino Ptuja zapisal s športnimi in tudi človeškimi vrednotami. Čez leta ga bomo postavljali ob bok tako velikim možem, kot je bil dr. Anton Trstenjak,« je na sprejemu poudaril Čelan, ki je sporočil tudi novico, da bo Dejan ob občinskem prazniku prejel najvišje občinsko priznanje - zlato plaketo. »Vse te besede mi laskajo, za kar se vsem iskreno zahvaljujem,« je povedal Dejan.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Celan je svetovnega prvaka sprejel v kurantovi opravi; tako je bil prvič »opremljen« tudi Dejan Zavec. V sredini je Ivan Pučko, njegov prvi trener.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Karte za nadaljevanje so že podeljene
Zadnji, 22. krog rednega dela prvenstva ne bo več odločal o potnikih v Ligo za prvaka in Ligo za obstanek. V zgornjem domu 1. SRL se bodo v zaključku sezone za prvaka pomerili: Gorenje, Cimos, Celje, Trimo, Škofja Loka in Maribor. Edina, ki imata prave možnosti za osvojitev državne lovorike, sta Gorenje in Cimos, le da imajo Velenjčani prav vse stvari v svojih rokah. Veseli pa, da bodo ekipe Gorenja, Cimo-sa in Maribora ter ob ugodnem razpletu zadnjega kroga Lige prvakov še Celja, zastopale Slovenijo v zaključnih bojih Lige prvakov, Pokala EHF, Pokala pokalnih zmagovalcev in Pokala Challenge.
Letos bo zagotovo zanimivejši boj za obstanek v elitni druščini. V spodnjem domu 1. SRL so se znašli Ribnica, Krka, Jeruzalem, Slovan, Šmartno in Slovenj Gradec. Iz lige izpadeta dve moštvi, čeprav se vedno več govori, da naj bi enajstouvrščena zasedba 1.
SRL igrala dodatne kvalifikacije z drugouvrščeno zasedbo 1. B-lige. Obstanka v ligi si niso zagotovili tudi Ormožani, zato je današnja tekma proti Trimu izrednega pomena, saj Ormo-žani za lažje nadaljevanje nujno potrebujejo točko ali dve. V zgodovini sta se ekipi iz Ormoža ter Trebnjega pomerili 21-krat; Jeruzalem je slavil 8-krat, Trimo 11-krat, 2-krat sta se srečanji končali z istim izidom 28:28. Glede na formo obeh ekip v zadnjem mesecu je favorit tekme Trimo. Tekma na Hardeku je na sporedu ob 19. uri. Po zadnjih dogodkih v klubu bo zelo težko v ligi obstal Slovan, ki ga je zapustila polovica moštva. V vrste Ljubljančanov pa je prestopil vratar Beno Lapajne (1973), ki je nazadnje branil v Celju. Težek boj za obstanek čaka tudi zasedbi Šmar-tnega in Slovenj Gradca. Liga za prvaka in Liga za obstanek se nadaljujeta 19. marca 2011.
UK
Rokomet • Mlajše selekcije Starejši dečki A, polfinalna skupina
vzhod
REZULTAT 7. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje 35:20 (17:10), Radovljica - Moškanjci-Gorišnica 33:36 (17:18).
1.	VELIKA NEDELJA C. OPTYL	6	6
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO	5	5
3.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA	7	5
4.	SEVNICA	7	3
5.	BREŽICE	6	3
6.	SLOVENJ GRADEC	7	2
7.	GORENJE	7	0
8.	RADOVLJICA	7	0
12 10 10 7 6 4 2 1
Radovljica - Gorišnica Jeruzalem 33:36 (17:18)
GORIŠNICA JERUZALEM: Mendaš; Šandor 1, Kociper 2, Sok 9, Ve-senjak 9 (1), Lukman 1, Topolovec 1, Štumberger, Zorec, Kralj, Kolenko 2, Kolmančič 10 (3), Geč, Tement 1. Trener: Uroš Krstič
Ekipa Gorišnice Jeruzalema je z zasluženo zmago v Radovljici potrdila 3. mesto v polfinalni skupini B in obdržala lepe možnosti za uvrstitev na zaključni turnir, ki bo odločal o uvrstitvi od 5. do 8. mesta v državi. To bi bil lep uspeh za to ekipo, ki jo sestavljajo večinoma letniki 1997. Kot ponavadi so Ormožani solidno igrali v napadu in zelo slabo v obrambi, kar bo treba v zaključku sezone precej popraviti. V naslednjem, 8. krogu polfinalne skupine B Ormožane čaka tekma proti Veliki Nedelji, ki je prestavljena na 16. marec ob 16.30. Razlog za prestavitev tekme je gostovanje SDB letnikov 1997 na zelo pomembnem gostovanju v Metliki.
Velika Nedelja Carrera Optyl - Gorenje 35:20 (17:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Kukovec, Bombek 3, Slavinec 1, Cvetko 6, Jaušovec 1, Lukežič 9, Bokša 8, Preac, Kocbek 1, Cvetko, Marin 3, Kumer 3. Trener: Bojan Munda
Kljub ne preveč blesteči predstavi, v kateri so domači igralci zapravili veliko čistih strelov, so varovanci trenerja Bojana Munda vknjižili dve novi točki proti sovrstnikom iz Velenja, ki so na predzadnjem mestu in še brez zmage. Po prvem delu igre so imeli sedem zadetkov prednosti. Plod njihove igre v drugem polčasu pa je prinesel zmago s petnajstimi zadetki razlike.
Mlajši dečki A in B (letniki 1998 in 1999): V soboto pričetek polfinala
V soboto, 5. marca, se bo s polfinalnimi tekmami nadaljevala sezona pri mlajših dečkih A (1998) in B (1999), kjer naslova državnih prvakov v obeh konkurencah branita ekipi Jeruzalema. V soboto, 5. marca, na Hardeku ob 11.15 v 1. krogu polfinalne skupine D pri Jeruzalemu gostuje Gorenje iz Velenja, lani četrtouvrščena ekipa DP.
Prvenstvo bodo v soboto, 5. marca, ob 10. uri nadaljevali tudi mlajši dečki B, ki so v predtekmovanju suvereno osvojili 1. mesto s 16 gladkimi zmagami. Prvi nasprotnik Ormožanov bo Gorenje iz Velenja. Ekipa letnikov 1999 bo v polfinalu še dodatno okrepljena z letniki 2000, ki so v prvem delu tekmovanja nastopali za B-ekipo Jeruzalema.
UK, DK
0
0
0
1
0
0
2
1
Rokomet • RK Gorišnica
S Planincem in Lesko-škom do visokih ciljev
V prvem krogu lige za uvrstitev med 1. in 8. mestom v 2. SRL so rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka za Hrastnikom in Dobovo. Seveda so možnosti za uvrstitev vsaj na drugo mesto, ki še vodi v 1. B SRL, velike. Postavlja pa se vprašanje, kdo bo tisti, ki bi lahko ukani vodeči dvojec iz vzhodnega dela Slovenije, ki je očitno bolj močan in organiziran klub kot tisti iz zahodnega dela Slovenije. Rokometaši iz Gorišnice so blizu, kako daleč pa bodo prišli, bo seveda na koncu pokazala prvenstvena razpredelnica. Da bi bili konkurenčni, so se v Gorišnici odločili, da bodo v svoje vrste pripeljali levorokega bombar-derja Davorina Planinca, ki je tresel mreže za Veliko Nedeljo, Ormož, Maribor in avstrijske klube. O tem, kako je končal v Gorišnici, nam je Davorin de-
jal: "S trenerjem, oziroma vodstvom smo se hitro dogovorili. Že dvakrat sem želel končati, vendar je to šport, s katerim živim in me vedno potegne vase. Tako je bilo tudi tokrat. Ocenili smo, da se da pomagati in zakaj ne bi.«
V prvem nastopu proti Radovljici je Davorin prispeval svoj delež, skupaj z Leskoškom, ki je tudi okrepil ekipo iz Gorišni-ce. Zmagi se ne gleda v zobe. Do konca bo napeto in seveda si vsi skupaj želimo, da bi uspeli doseči začrtani cilj, uvrstitev v 1. B SRL. V novi sredini so me dobro sprejeli, kar me vsekakor veseli. Pomagal bom po svojih močeh, vse skupaj za to, da se najdemo tam, kamor si želimo mi in številni navijači Moškanjcev-Gorišnice, ki so navajeni dobrega rokometa,« je dejal izkušeni desni zunanji igralec Davorin Planinc.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Planine je velika okrepitev RK Moškanjci-Gorišnica.
Košarka • 3. SKL vzhod (m)
Komenda Hram Gorjan - Terme Ptuj 93:73
14:11, 29:20, 30:19, 20:23
Ptujski košarkarji so v torek v vnaprej odigrani tekmi 16. kroga izgubili v Komendi. Favorizirani domačini so upravičili to vlogo in z dobro igro v prvih treh četrtinah višali vodstvo iz minute v minuto; to je znašalo že preko 20 točk. Zaradi bolezni in poškodb oslabljeni Ptujčani so po seriji dobrih rezultatov - dosegli so pet zmag v zadnjih šestih tekmah - tako morali priznati premoč tekmecu.
PARI 16. KROGA: Komenda Hram Gorjan - Terme Ptuj 93:73 (14:11, 29:20, 30:19, 20:23), Ivančna Gorica - NONA Lenart, Ruše - Posavje Podbočje, Koroška - Primafoto SG. Prosta je ekipa ŠRK Koši.
1.	NONA LENART	13	13	0	26
2.	KOMENDA HRAM GORJAN14	12	2	26
3.	IVANČNA GORICA	14	9	5	23
4.	ŠRK KOŠI	14	9	5	23
5.	TERME PTUJ	15	7	8	22
6.	PRIMAFOTO SG	13	5	8	18
7.	RUŠE	13	3	10	16
8.	POSAVJE PODBOČJE	13	3	10	16
9.	KOROŠKA	13	0	13	13
JM
Namizni tenis
3. SNTL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Kajuh Slovan - Vesna Zalog 2:5, Ljutomer
-	Krka II 2:5, Šternmatlk Cirkovce
-	Hrastnik 1:5, Žogica Radgona II -Royal Beach Škofja Loka 3:5, Radlje
-	Križe 1:5, Preserje - Logatec 3:5, Vrhnika - Iskra Avtoelektrika 1:5, Ljutomer - Hrastnik 1:5, Šternmatik Cirkovce - Krka II 0:5, Žogica Radgona II - Križe 1:5, Radlje - Royal Beach Škofja Loka 0:5, Preserje - Iskra Avtoelektrika 2:5, Vrhnika - Logatec 0:5.
1. ISKRA AVTOELEKTRIKA 24 21 3 42
2.	KRKA II
3.	LRIŽE
4.LOGATEC
5.	VESNA ZALOG
6.	PRESERJE
7.	HRASTNIK
8.	KAJUH SLOVAN
24 21 24 20 24 19
3	42
4	40
5	38
24	14	10	28
25	14	11	28 24	13	11	26 24	12	12	24
9.	LJUTOMER 24	11	13	22
10.	ROYAL BEACH 24	10	14	20
11.	RADLJE 24	7	17	14
12.	ŽOGICA II 24	4	20	8
13.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 24	3	21	6
14.	VRHNIKA 25	0	25	0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -HRASTNIK 1:5
Krnjak - Kolar 2:3, Slaček - Kan-kušič 3:2, Štern - Jurgič 0:3, Slaček
-	Kolar 0:3, Krnjak - Jurgič 1:3, Štern - Drnovšek 0:3
ŠTERNMATIK CIRKOVCE -KRKA II 0:5
Ltnjak - Šnaljceher 2:3, Slaček
-	Hribar 0.3, Štern - Novak 1:3, Slaček - Smole 0:3, Krnjak - Novak 0:3.
Danilo Klajnšek
Ptuj • Pogovori o Evropskem prvenstvu v košarki 2013
Na trnih (še) do konca marca
V Mestni hiši na Ptuju so v ponedeljek, 28. februarja, potekali pogovori v zvezi z organizacijo in izvedbo EPK 2013 v Sloveniji oziroma o izvedbi uvodnih tekem v štirih slovenskih mestih, med kandidati jih je trenutno šest, med njimi je tudi Ptuj.
Po obisku smo za kratek pogovor zaprosili ptujskega župana Štefana Čelana.
O čem konkretno ste se pogovarjali na tokratnem obisku predstavnikov Košarkarske zveze Slovenije in predstavnice Eurobasketa 2013? Navzoči so bili Iztok Rems, generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije, Matej Avanzo, direktor moških reprezentanc in Alenka Škreblin, sekretarka Eurobasketa 2013.
Štefan Čelan: »Z odgovornimi smo zelo podrobno pregledali načrt celotne športne dvorane. Hkrati smo govorili tudi o potencialnem dodatnem kulturnem programu, ki bi ga naj pripravili v dneh, ko bodo ekipe na Ptuju. Ob logistični infrastrukturi so si predstavniki Košarkarske zveze Slovenije in Eurobasketa 2013 ponovno ogledali hotel Primus.«
Kdaj bomo torej na Ptuju izvedeli, da smo še v igri za izvedbo uvodnih tekem evropskega prvenstva v košarki 2013?
Štefan Čelan: »Predstavljena
VI
FIBA
EUROPE
Foto: Črtomir Goznik
Delegacija Košarkarske zveze Slovenije se je znova mudila na Ptuju; poleg Mestne hiše je obiskala tudi hotel Primus.
nam je bil celotni podroben terminski plan vseh dogodkov, ki jih je potrebno izvesti do konca marca 2011, ko bomo tudi prejeli odgovor s strani Košarkaške zveze Slovenije.«
Na dnevnem redu ponedeljkovega srečanja s predstavniki Košarkarske zveze Slovenije in predstavnice Eurobasketa 2013 ste govorili tudi o t. i. spremlja-
jočem programu v okviru prvenstva, torej kulturnih in drugih vsebinah. Kakšen pa je bil odgovor mesta v zvezi s tem vprašanjem oziroma do kdaj je potrebno sestaviti ta program in v koliki meri bo soodločal pri odločitvi, katera mesta bodo ob Stožicah gostitelji-ceEP 2013?
Štefan Čelan: »Naše mesto
ima v primerjavi z ostalimi kandidatkami največjo prednost ravno v spremljajoči kulturni ponudbi. Ob vseh možnih ogledih naše snovne dediščine, smo se pogovarjali tudi o prireditvah. Ker je naš koledar prireditev v septembru vedno zelo bogat, nismo imeli težav s ponudbo: imamo poli maraton, grajske igre ...«
MG
Strelstvo • 5. turnir 2. DL pištola-puška
Posamični zmagi za Miholiča in Pufičevo
Na 5. turnirju 2. DL v streljanju s standardno zračno puško in pištolo skupin S in SV, ki je potekal na mestnem strelišču na Ptuju, sta zmagali ekipi domačinov SK Ptuj II in SD Ele-ktro Maribor, med posamezniki pa je to uspelo Miklavžča-nu Alojzu Trstenjaku in Mariborčanu Mitji Valenčaku.
S pištolo je miklavški strelec Alojz Trstenjak kot aktualni prvak 2. DL sezone 2009/10 zmagal prvič v sezoni, vendar istočasno dosegel tudi najvišji rezultat vseh zmagovalcev - 374 krogov. Med zasledovalci se je Trstenjaku še najbolj približal Kovinarjev strelec Kevin Venta s 369 krogi, dobri uvrstitvi pa sta na 3. in 4. mestu vknjiži-la še Ptujčana Uroš in Mateja Pešakovic s 368 oziroma 367 krogi. Za juršinske strelce je najboljše zadeval Rok Pučko s 364 krogi na 7. mestu, v ekipi SD Tovarna sladkorja Ormož pa je to uspelo Barbari Slavi-nec s 337 krogi na 13. mestu. Že sedaj pa veliko obeta zaključek letošnje sezone, z zadnjim 6. turnirjem v Ormožu, ko se bosta miklavška in ptujska ekipa borili za ekipno zmago v skupnem seštevku. Miklavški ekipi bi po vsej verjetnosti drugo mesto na zadnjem turnirju že zadostovalo za osvojitev prvega ekipnega naslova prvakov 2. DL, v primeru ptujske zmage pa bi bili obe ekipi točkovno povsem poravnani, tehtnico pa bi prevesilo na ptujsko stran šele, če bi na zadnjem turnirju dosegli zmago z vsaj 22 krogi razlike. Enako srdit boj, z eno točko razlike, pa je tudi za sku-
pno 3. mesto med ekipama Juršincev in Kovinarja Ormoža, podoben scenarij za uspeh kot za ptujsko ekipo pa bi se moral zgoditi tudi ormoški ekipi v prid.
Med strelci s puško po začetnih dveh ekipnih zmagah kidričevske ekipe slednja ne uspe več sestaviti najmočnejše ekipe na turnirju, to pa je izkoristila mariborska ekipa Elektra in nanizala že tretjo zaporedno zmago. Ligaško prvenstvo se mnogokrat pokriva
2. DL pištola SV:
Ekipni rezultati 5. turnirja:
1.	SK PTUJ II	1083	39
2.	SD JOŽETA KERENČIČA II	1078	41
3.	SD JURŠINCI II	1069	32
4.	SD KOVINAR ORMOŽ	1055	31
5.	SD JEZERO DOBROVNIK	1034	22
6.	SD TS ORMOŽ	963	15
Rezultati posameznikov:
1.	Alojz Trstenjak, JK Miklavž II,	374	111
2.	Kevin Venta, Kovinar Ormož,	369	99
3.	Uroš Pešakovic, Ptuj II,	368	100
4.	Mateja Pešakovic, Ptuj II,	367	92
5.	Avgust Horvat, Jezero Dobrovnik, 366	104
6.	Miran Miholič, JK Miklavž II,	366	124
7.	Rok Pučko, Juršinci II,	364	68
8.	Grega Novak, Kovinar Ormož,	355	102
9.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	354	95
10.	David Kekec, Juršinci II,	351	71
11.	Stanislav Golc, Ptuj III,	348	44
12.	Bojan Mir, JK Miklavž II,	338	29
13.	Barbara Slavinec, TSO,	337	60
16.	Vesna Mele, TSO,	332	19
17.	Gregor Polajnko, Kovinar Ormož, 331	9
18.	Marjetka Bratuša, TSO,	294	41
2. DL puška S:
Ekipni rezultati 5. turnirja:
1.SD ELEKTRO MARIBOR	1135 46
2. SD KIDRIČEVO	1121 42
z mednarodnimi tekmovanji, zaradi MT München se 4. kroga ni mogel udeležiti Uroš Mohorko, tokrat pa je bila odsotna Klavdija Pufič. Mohorko je po slavju na začetku sezone tokrat vknjižil še drugo mesto s 382 krogi, ki pa bi, z boljšo zadnjo serijo (97:95) proti zmagovalcu Valenčaku, lahko bila tudi nova posamična zmaga. Zelo dobro sta se odrezala tudi Teja Razbor-šek s 381 krogi na 3. mestu in Aleš Pernat s 374 krogi na 5.
3.	SD FLV HOTINJA VAS	1103 31
4.	SD IMPOL	1092 26
Rezultati posameznikov:
1.	Mitja Valenčak, Elektro,	382	116
2.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	382	78
3.	Teja Razboršek, FLV,	381	69
4.	Siniša Brkič, Elektro,	379	128
5.	Aleš Pernat, Kidričevo,	374	97 7. Boštjan Vidmar, Impol,	372	101 10. Gregor Kmetec, Kidričevo,	365	5
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 4. turnirja:
1.	SD KOVINAR ORMOŽ II	1148	40
2.	SD KOLOMANA FLISARJA II	1142	26
3.	ŠSD RADGONA	1133	20
4.	SD MESTO LJUTOMER II	1130	23
5.	SD ŠTEFANA KOVAČA II	1124	21
6.	SD JANKA JURKOVIČA II	1112	11
7.	ŠD ČRENŠOVCI II	1105	10
8.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	1097	4
Rezultati posameznikov:
1.	Jan Šumak, Kovinar Ormož,	394	106
2.	Samo Zelko, Koloman Flisar,	387	71
3.	Vito Pajič, Koloman Flisar,	383	76
6.	Stiven Vočanec, Kovinar Ormož,	380	79
7.	Maja Prejac, Mesto Ljutomer,	379	76
8.	Tone Križanič, Mesto Ljutomer,	379	31 12. Slavko Gorenc, Janko Jurkovič, 374	43
mestu. Tretji kidričevski strelec Gregor Kmetec je s 365 krogi osvojil 10. mesto. V skupnem seštevku posameznikov se kljub izostanku v zadnjem, 5. krogu še naprej odlično drži Klavdija Pufič z nekaj točkami prednosti, družbo na stopničkah pa ji delata Mariborčana Valenčak in Brkič. Zadnji, šesti turnir 2. DL s puško bo na novem strelišču SD Kidričevo v Kidričevem.
Simeon Gonc
13. Andrej Stanič, Kovinar Ormož,	374	82
16.	David Feuš, Mesto Ljutomer,	372	41
17.	Anton Kocbek, Janko Jurkovič,	372	47 22. Marko Šijanec, Janko Jurkovič,	365	29
3. DL puška SV:
Ekipni rezultati 5. turnirja:
1.	SD KOLOMANA FLISARJA III	1135	72
2.	SD KOVINAR ORMOŽ III	1125	60
3.	SD ČRENŠOVCI II	1114	42
4.	SD ŠTEFANA KOVAČA III	1112	45
5.	SD POMURKA MI M.SOBOTA	1108	37
6.	ŠSK COAL PETIŠOVCI II	1102	40
7.	SD TSO II	1100	34
8.	SD MESTO LJUTOMER III	1087	30
9.	ŠSD GORNJA RADGONA II	1080	20
10.	SD VARSTROJ LENDAVA II	1018	13
11.	SD JEZERO DOBROVNIK II	732	12
Rezultati posameznikov:
1.	Bianka Vogrinčič, ŠD Črenšovci II, 386	126
2.	Barbara Muhič, SD TSO II, 384	80
3.	Vito Pajič, SD Koloman Flisar III, 384	117
7.	Melanie Habjanič, SD K.Ormož III, 379	115
8.	Marija Kerčmar, SD K.Ormož III, 375	84 13. Urška Kuharič, SD K.Ormož, 371	55 17. Melisa Kosi, SD K.Ormož III, 370	28 24. Vesna Mele, SD TSO II, 372	23 29. Teodor Pevec, SD TSO II, 354	20
Nogomet • NK Stojnci, 3. SNL vzhod
Z novim trenerjem do obstanka
Nogometaši Stojncev, ki po jesenskem delu sezone zasedajo skromno 13. mesto na tretjeligaški lestvici vzhod, bodo v spomladanski del sezone krenili z novim trenerjem. To je postal Boris Klinger, ki ga ljubiteljem nogometa na našem koncu ni treba posebej predstavljati. V svoji karieri je med drugim nastopal za ptujsko Dravo in ji pomagal do uvrstitve med najboljše v državi, nekaj časa je bil tudi pomočnik trenerju Srečku Lušiču. V zadnjem času je igral v Stojncih, kjer bo poslej nastopal v vlogi prvega trenerja.
Zakaj je sploh prišlo do menjave trenerja med sezono, je pojasnil Andrej Lešnik, športni direktor Stojncev: »Naš dosedanji trener Robert Težački se je odločil, da bo svojo trenersko srečo poiskal v
Foto: Črtomir Goznik
Boris Klinger bo mesto na igrišču zamenjal za trenersko klop.
hrvaškem Varteksu, ki je pravzaprav njegov matični klub -
Bowling • Podjetniška liga
Vrh začasno zasedel
Radio-Tednik Ptuj
Peti krog je postregel vsaj s tremi razburljivimi dvoboji: v najbolj izenačenem sta si Talum in MO Ptuj enakomerno razdelili točke. Minimalni, a
1. SML	3. INTERBLOBK	17	10	2	5	37:25	32
	4. HIT GORICA	17	9	4	4	40:25	31
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij -	5. DOMŽALE	17	10	1	6	44:30	31
HIT Gorica 2:5, Mura 06 - NŠ Poli	6. SIMER ŠAMPI.	17	10	1	6	31:20	31
Drava 0:1, Bravo Publikum - NOGA	7. KOPER	17	9	3	5	41:30	30
Triglav 3:1, Maribor - Olimpija 3:0,	8. NŠ POLI DRAVA 17		9	2	6	33:41	29
CM Celje - Nissan Ferk Jarenina 4:0,	9. RUDAR VELENJE 17		7	4	6	33:32	25
Domžale - Rudar Velenje 8:2, Koper	10. B. PUBLIKUM	17	6	3	8	34:32	21
- Interblock 2:0, NŠ R. Koren Dravo-	11. OLIMPIJA	17	6	3	8	32:31	21
grad - Simer šampion 2:1.	12. ALUMINIJ	17	5	5	7	37:27	20
1. CM CELJE 17 15 2 0 53:18 41	13. NOGA TRIGLAV 17		3	4	10	23:37	13
2. MARIBOR 17 13 2 2 48:18 38	14. MURA 05	17	4	0 13		16:45	12
tam bo vodil kadetsko ekipo, pomagal pa bo tudi pri članih.
Tako smo morali glede trenerja hitro ukrepat. Odločili smo se za dosedanjega igralca Borisa Klingerja, z izbiro katerega so se vsi strinjali. Kar se pa tiče kadrovanja med igralci, pa velikih sprememb ni bilo. Po poškodbi se vrača Matjaž Ko-rez, iz Aluminija je prišel Nejc Lončarič, iz Laboda Drave pa vratar Samo Simonič.« Glede na situacijo in klavrno stanje na lestvici, je edini cilj Stojncev spomladi obstanek med elito. »Res je, glede na to, kako je potekal jesenski del sezone, si lahko želimo le to, da bi ostali v ligi. O vsem drugem je v tem trenutku brezpredmetno govoriti. Delali bomo le na tem, da v miru izpeljemo sezono do konca ter da obstanemo v ligi.«
V prvem spomladanskem krogu se bodo Stojnci doma v nedeljo, 20. 3., pomerili s celjskim Simer Šampionam, ki na lestvici po jesenskem delu zaseda visoko 2. mesto.
tp
dragoceni zmagi sta v derbijih zabeležili ekipi Saške bara in VGP Drava. Prvi so ugnali letos manj prepričljivo ekipo Tamesa, drugi pa vedno neugodno ekipo PSS. Z visoko zmago so vrh zasedli igralci Radia-Tednika Ptuj, prvi zasledovalec je ekipa Saška bar. Sledi sedem ekip, ki imajo majhen zaostanek in realne možno-
sti, da se vmešajo v boj za vrh.
Najboljši ekipni rezultat je tokrat dosegla ekipa VGD Drava (2710), posamičnega pa član te ekipe Jože Vaupotič. Skupno vodstvo med posamezniki še vedno drži Marjan Var-voda (Mestna občina Ptuj). Naslednji krog bo zaradi pusta odigran 14. in 15. marca.
REZULTATI 5. KROGA: Saška bar - Tames 5:3, Mestna občina Ptuj -Talum 4:4, VGP Drava - Podjetje za stanovanjske storitve 5:3, Radio-Te-dnik Ptuj - Boxmark Team 8:0, Elektro Maribor - MP Ptuj, d. o. o., 6:2, Ilkos Candles - DaMoSS 7:1. Prosta
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Jože Vaupotič (VGP Drava) 753, 2. Aleksander Eržen (PSS) 752, 3. Robert Kurež (Saška bar) 732, 4. Sebi Ko-lednik (Ilkos Candles) 729, 5. Marko Drobnič (Talum) 704, 6. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 699, 7. Miran Buran (Elektro Maribor) 687, 8. Miran Purg (Talum) 683, 9. Branko Kelenc (VGP Drava) 680, 10. Igor Vido-vič (Tames) 676.
1.	RADIO-TEDNIK
2.	SAŠKA BAR
3.	VGP DRAVA
4.	TALUM
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa VGP Drava je po odigranih 5. krogih na 3. mestu podjetniške lige.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
5.	MESTNA OBC. PTUJ 5
6.	ILKOS CANDLES 4
7.	ELEKTRO MARIBOR 5
8.	TAMES	5
9.	PSS	4
10.	ČISTO MESTO 4
11.	MP PTUJ, D. O. O. 4
12.	DAMOSS 4
13.	BOXMARK TEAM 5
Najboljši posamezniki v skupni razvrstitvi: 1. Marjan Varvoda (MO
mesto.		
2235	2 OO	154,7
2650	26	162,4
2712	23	164,7
2525	23	157,8
2494	22	164,4
2461	22	153,2
2562	22	148,5
2620	21	166,8
2669	18	158,6
	13	140,2
2343	12	152,8
1870	10	143,6
1813	0	117,2
Ptuj) povprečje 180,7, 2. Robert Šegula (Tames) 178,3, 3. Marko Drobnič (Talum) 178,2, 4. Aleš Korošec (Saška bar) 175,3, 5. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 175,2, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 175,2, 7. Sebi Kolednik (Ilkos Candles) 174,7,
8.	Branko Kelenc (VGP Drava) 173,3,
9.	Aleksander Eržen (PSS) 170,3,
10.	Robert Kurež (Saška bar) 170,1. Pari 6. kroga: ponedeljek, 14.
3., OB 19.00: MP Ptuj, d. o. o. -Boxmark Team, VGP Drava - Čisto mesto Ptuj, DaMoSS - Saška bar; torek, 15. 3., ob 19.00: Talum -Radio-Tednik Ptuj, Tames - Elektro Maribor, PSS - Ilkos Candles. Prosta je ekipa MO Ptuj.
JM
15. DRAVOGRAD 16 1 2 13 10:46 5	3. B. PUBLIKUM	17	9	5	3	35:17	32
16. F. JARENINA 16 0 1 15 9:54 1	4. MARIBOR	17	10	2	5	30:22	32
	5. MURA 05	17	8	3	6	25:28	27
ALUMINIJ - HIT GORICA	6. HIT GORICA	17	8	2	7	27:27	26
2:5 (2:2)	7. RUDAR VELENJE 17		7	3	7	33:27	24
STRELCI: 0:1 Nuriši (4. iz 11-m),	8. NOGA TRIGLAV	17	7	3	7	26:25	24
1:1 Perger (18), 2:1 Pučko (20), 2:2	9. KOPER	17	7	2	8	28:32	23
Bremec (44), 2:3 Pavič (68), 2:4 Nu-	10. OLIMPIJA	17	5	6	8	21:22	21
riši (71), 2:5 Bremec (86)	11. CN CELJE	17	5	5	7	21:26	20
ALUMINIJ: Peršuh, Ornik (Strel),	12. POLI DRAVA	17	5	2	10	16:32	17
Kajtna, Jus (Babšek), Ostroško, Ce-	13. DRAVOGRAD	16	4	4	8	19:25	16
sar, Polajžer, Pulko (Vindiš), Pučko	14. ALUMINIJ	17	3	6	8	13:30	15
(Damše), Perger, Goljat (Tisaj). Tre-	15. F. JARENINA	16	3	3	10	14:24	12
ner: Primož Gorše.	16. SIMER ŠAMP.	17	3	2	12	14:34	11
MURA 05 - NŠ POLI	ALUMINIJ	-	HIT GORICA				
DRAVA 0:1 (0:1)	0:1 (0:0)						
STRELEC 0:1 Rakovec (7) NŠ POLI DRAVA: Frlež, Pukšič, Topolnik, Rakovec, Mlinaric, Zdovc, Kajtazi, Ljubec, Pauko (Goričan), Kocuvan (Fruh), Roškar (Matjašič). Trener: Tomislav Grbavac.
1. SKL
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme mladincev Aluminija in HIT Gorice
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij -HIT Gorica 0:1, Mura 05 - Poli Drava 2:1, Bravo Publikum - NOGA Triglav 2:1, Maribor - Olimpija 4:1, CM Celje - Jarenina 2:0, Domžale - Rudar Velenje 1:1, Koper - Interblock 1:3, Dravograd - Simer šampion 0:2.
1.	INTERBLOCK 17 13 2 2 46:16 41
2.	DOMŽALE 17 11 4 2 30:11 37
STRELEC: 0:1 Džuzdanovič (44) ALUMINIJ: Klasinc, Leskovar, Gerečnik, Kobale (Brence), Dvoršak - Špehar, Cafuta, Vujisič, Planinšek (Špehonja), Petek (Kek), Sagadin, Šešo (Koren). Trener: Silvo Berko.
MURA 05 - NŠ POLI DRAVA 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Maroša (20), 2:0 Seršen (30), 2:1 Kočar (37)
NŠ POLI DRAVA: Cvetič (Tetičk-ovič), Legčevič, Jaušovec, Leskovar, Skaza (Zajc), Klajderič, Topič, Kajzer, Kočar, Kirič, A. Krajnc. Trener: Damjan Vogrinec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - sobota ob 16.00: CM Celje - Rudar Velenje; sobota ob 18.00: Olimpija - Nafta, Luka Koper - Triglav, Naribor - HIT Gorica; nedelja ob 15.00: Primorje - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - sobota ob 15.00: Garmin Šenčur - Labod Drava, Roltek Dob - Mura 05; nedelja ob 11.00: Aluminij - Interblock; nedelja ob 15.00: Šmartno - Dravinja Kostroj; Bela krajina - Krško.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
18. KROG: Aluminij - Olimpija, Domžale - NŠ Poli Drava - obe tekmi v soboto ob 13.00.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
18. KROG: Aluminij - Olimpija, Domžale - NŠ Poli Drava - obe tekmi v soboto ob 11.00.
LIGA U-14 VZHOD
18. KROG: Simer šampion - Aluminij (v soboto ob 10.30), NŠ Poli Drava - NŠ R. Koren Dravograd (v soboto ob 11.00 na igrišču z umetno travo na Ptuju).
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 22. KROGA: v petek ob 19.00: Jeruzalem Ormož - Trimo Trebnje. Preostali pari: Krka - Ribnica Riko hiše, Slovan - Cimos Koper, Slovenj Gradec - Gorenje, Loka - Šmartno. Srečanje Maribor Branik - Celje Pivovarna Laško je bilo odigrano sinoči (četrtek).
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 21. KROGA - petek ob 18.30: Žalec - Mercator Tenzor Ptuj. Preostali pari: Olimpija - Celje Celjske mesnine, Veplas Velenje - Casino Izola, Mlinotest Ajdovščina - Zagorje GEN I, Krka - Krim Mercator.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 16. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje (v soboto ob 19.00), Celje Pivovarna Laško B - Krško, Alples Železniki - Sviš Pekarna Grosuplje, Mokerc Ig - Istrabenz plini Izola, Sevnica - Ajdovščina.
2.	MOŠKA LIGA (od 1. do 8. mesta)
PARI 2. KROGA: Drava Ptuj - Radovljica (v petek ob 19.30 v telovadnici OŠ Ljudski vrt), Cerklje - Moškanjci Gorišnica (v petek ob 18.00), Dol TKI Hrastnik - Mitol Sežana, Črnomelj - Dobova.
MLAJŠE SELEKCIJE RK JERUZALEM ORMOŽ:
V	soboto, 5. 3., ob 10. uri v Športni dvorani na Hardeku tekma 1. kroga polfinala - mlajši dečki B (1999): Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje.
V	soboto, 5. 3., ob 11.15 v Športni dvorani na Hardeku tekma 1. kroga polfinala - mlajši dečki A (1998): Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje.
Namizni tenis • Posamično državno prvenstvo
NTK Ljubljana in NTK Olimpija bosta konec tega tedna organizatorja 20. državnega namiznoteniškega prvenstva. Na njem bodo nastopili skoraj vsi najboljši igralci in igralke, manjkali bodo le Bojan Tokič, Gregor Komac, Janez Tomše, Vesna Rojko in Špela Polončič. Za NTK Ptuj bodo na jubilejnem prvenstvu nastopili Bojan Pavič, Danilo Piljak, Luka Krušič in Ivana Zera.
Odbojka • 3. DOL vzhod za 1. mesto
AC PRSTEC PTUJ - Nova KBM Branik II. (v petek ob 19.30 v gimnazijski telovadnici).
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Po Pomurski planinski poti
Gornji Petrovci-Tromejnik-Dolič Sobota, 19. 3. 2011
Tokrat bomo našo pot pričeli v Gornjih Petrovcih. Hodili bomo po gozdovih, travnikih in kolovozih Goričkega. Povzpeli se bomo na Tro-mejnik (stičišče treh držav: Avstrije, Madžarske in Slovenije). Tu bomo imeli postanek za malico iz nahrbtnika. Pot bomo nadaljevali nekaj časa po mejni črti med Avstrijo in Slovenijo, nato pa se bomo spustili v dolino po učni gozdarski poti mimo ribnika in nato do Doliča, kjer bomo tokratno etapo končali. Za pot, dolgo slabih pet ur hoda, bomo imeli na razpolago cel dan. Hoja bo razgibana, vendar ne naporna. Izlet je primeren za vse generacije. Potrebna je samo dobra volja. zlet bomo izvedli v vsakem vremenu. ODHOD: SOBOTA, 19. MAREC, ob 7. uri z Železniške postaje Ptuj VRNITEV: SOBOTA, 19. MAREC, do 18. ure (Železniška postaja Ptuj) OPREMA: planinska, glede na vremenske razmere PREHRANA: iz nahrbtnika
CENA: 15 evrov (prevoz, čaj, organizacija, vodenje, presenečenje) PRIJAVE: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 15. marca 2011.
Dodatne informacije: 040 699 252 (Vlado Fridl, vodja izleta). Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto.
Košarka • Na Ptuju turnir selekcij U-14
Košarkarska prihodnost Slovenije
Košarkarski klub Maska caf-fe Ptuj je skupaj s Košarkarsko zvezo Slovenije v nedeljo v športni dvorani Center izpeljal drugega izmed treh turnirjev za selekcije 1997 in mlajše. Skozi ves dan so se med seboj pomerile pri deklicah in dečkih po dve ekipi Vzhoda in Zahoda. Rezultat na tekmah ni bil prvotnega pomena, saj je bil bistvenejši element skupno igranje najboljših mladih slovenskih košarkarjev in ko-šarkaric.
Gre za poseben program
zveze v skladu s programom dela reprezentančnih selekcij in regijskega selekcioniranja. Vodja regijskega selekcioniranja pri KZS Slovenije Blaž Bergant je za generacijo 1997 in mlajše dejal, da imamo pri dekletih odlično generacijo, medtem ko so tudi fantje zelo solidni, vendar jim primanjkuje velikosti. S takšnimi tekmami in turnirji želijo dvigniti kvaliteto in splošno zanimanje za košarko v Sloveniji. Turnir na Ptuju si je skozi ves dan ogledalo lepo število
gledalcev, ki so bili z večine starši, ki so navijali za svoje otroke. V ekipi Vzhod 1 je igral tudi član Košarkarskega kluba Maska caffe Ptuj Miha Kodrič. Gre za talentiranega košarkarja, ki je reden član selekcije Vzhoda 1, ki pokriva območje Koroške, Štajerske in Prekmurja. Kodrič je član reprezentance že nekaj časa in igra na poziciji organizatorja igre ali branilca ter je dokaz, da se na Ptuju dobro dela z mladimi košarkarji.
DB
Foto: Črtomir Goznik
Pri dekletih imamo v Sloveniji odlično generacijo letnic 1997.
Judo • JK Drava Ptuj
Polaganje višjih šolskih pasov
V sredo, 16. 2., so v JK Drava Ptuj izvedli polaganje za višje pasove za najmlajše starostne skupine. Bilo je zanimivo in uspešno.
Pravilnik o napredovanju po pasovih, Poslovnik Komisije za pasove pri JZS in Izpitni program so dokumenti, ki urejajo napredovanje športnikov in drugih športnih delavcev v stopnjah pasov na področju Slovenije. Mlajše starostne selekcije, ki trenirajo in nabirajo znanje v JK Drava, so prikazale znanje po rednem izpitnem programu za tekmovalce. Pogoji za napredovanje na višjo stopnjo pasu so za vse starostne stopnje in oba spola (dečki/ce, mladinci/ke in člani/ce) enaki. Stopnje pasov so razdeljene
na šolske pasove (kyu), ki so razdeljeni v devet stopenj, ter mojstrske pasove (1.-10. dan).
Podeljevanje različnih stopenj pasov pomeni za posameznika poseben dogodek, ki se odraža na več področjih njihovega življenja. Pomeni tudi motivacijski dejavnik, večjo pripravljenost judoistov za prizadevanje na vsakodnevni vadbi ter simbolizira posameznikovo znanje in izkušnje v judo športu.
Izpit za beli pas oziroma 9. kyu so opravili: Jakob Mogu, Asja Mogu, Daša Mogu, Matija Vidovič Žmauc, Pavel Čič, Žiga Križanec, Leon Pihler, Nik Re-penšek, Matic Neuvirt, Patricia Mar, Michael Gomzi, Miha Žni-darič in Pascal Gomilšak.
Belo rumeni pas - 8. kyu:
Samanta Kajnih in Rene Gomil-šak.
Rumeni pas - 7. kyu: De-
ivis Kajnih, Niko Cilenšek, Tine Čeh, Rene Kloar, Jaša Dajčman, Jure Mislovič in Kevin Kondrič.
Rumeno oranžni pas - 6. kyu: Mihaela Vogrin.
Oranžni pas - 5. kyu: Jure Vogrin, Jan Hodžar.
Prvi del izpita za oranžno zeleni pas - 4. kyu pa so uspešno opravili: Luka in Nika Šlamberger, Alen Pihler, Jure Lesjak ter Jernej Domajnko.
Vsem 25, ki so uspešno položili izpit za višji pas, iskreno čestitamo.
Sebi Kolednik
Mladi judoisti JK Drava Ptuj in njihovi mentorji na slovesnosti ob podelitvi višjih pasov.
Humanitarna akcija Športne zveze MO Ptuj
V uporabo predali defibrilator
X,
Foto: Črtomir Goznik
Pred vhodom C na ptujskem Mestnem stadionu je od ponedeljka nameščen defibrialtor.
Športna zveza MO Ptuj, ki ji predseduje Fredi Kmetec, je s pomočjo donatorjev v humanitarni akciji, ki je svoj vrhunec dosegla na nedavni malono-gometni tekmi na Ptuju med Slovenijo in Češko, nabavila, to sredo pa na Mestnem stadionu na Ptuju v uporabo tudi uradno predala defibrilator. Gre za napravo, ki se uporablja, kadar pride do zastoja srca. Na sami predaji so bili prisotni številni, ki so zaslužni, da je na Ptuju, predvsem športnikom, v uporabo predana naprava, ki rešuje življenja. Nova pridobitev oz. dodana vrednost, kot so dejali tisti, ki so zaslužni za novo pridobitev, bo nameščena na ptujskem Mestnem stadionu na vhodu C, saj je v bližnji okolici osnovna šola ter veliko športnih površin, bodisi igrišč, telovadnic ali igral, pravzaprav gre za središče ptujskega športnega dogajanja. Sam defibri-
lator je stal okrog 2000 evrov, v ceno pa je vključeno tudi izobraževanje kadrov glede uporabe naprave, ki bo v prvi vrst zajelo 10 ljudi. Seveda so vsi prisotni na predaji naprave v uporabo izrazili upanje, da defibrilatorja sploh ne bo treba uporabljati, vendar lahko na tem mestu omenimo dogodek izpred dveh let, ko se je na ptuj-
skem stadionu na nogometni tekmi 1. lige med Dravo in Gorico zgrudil gostujoči trener Vladan Mladenovič, le hitra in učinkovita pomoč pa sta preprečili najhujše, tako da lahko nedvomno zaključimo, da je Ptuj, predvsem njegov športni del, še en defibrilator nedvomno potreboval.
tp
Fredi Kmetec, predsednik športne zveze MO Ptuj: »Predaja defibri-latorja svojemu namenu pomeni za Ptujčane, športnike in vse naključne obiskovalce tega območja dodano vrednost. Športna zveza je civilna iniciativa in služi temu, da se klubi in društva med seboj povezujejo. Seveda je ena izmed naših nalog tudi, da občasno izvedemo kakšno akcijo, kot je bila ta.«
Stanko Glažar, direktor Občinske uprave MO Ptuj: »Moram pohvaliti Športno zvezo mestne občine Ptuj in njeno predsedstvo, ki je tudi tole humanitarno akcijo poleg vseh ostalih dejavnosti, ki jih izvaja, izpeljala vrhunsko. Z donatorji so zbrali dovolj denarja za defibrilator, napravo, ki rešuje življenja in je na Mestnem stadionu nujno potrebna. Če pogledamo le malo nazaj, se je pri nas že zgodila podobna situacija in je bilo na ta način rešeno življenje, zato menim, da zbrana sredstva to odtehtajo in verjamem, da bomo s skupnimi močmi podobne dobrodelne akcije nadaljevali še v prihodnje.«
Fotozapis • Rekreacija otrok v Campusu
Veliko zadovoljstvo otrok in staršev
Vsak petek dopoldan dvorano ŠC Campus brezplačno uporabljajo malčki iz Vrtca Ptuj. Te ponudbe lastnika Vlada Ilešiča so bili zelo veseli, je povedala pomočnica ravnateljice Mojca Nahberger. Ob petkih se od 10. do 13. ure
zvrstijo tri skupine otrok v starosti od četrtega do šestega leta. Rekreacija poteka v veliko zadovoljstvo otrok in njihovih staršev ter zaposlenih v Vrtcu Ptuj. Želijo si, da bi tako ostalo, da bi bili v Campusu najmlajši vedno dobrodošli. Hvaležni so
tudi za pomoč, ki jim jo nudi njihov športni pedagog, ki jim je vedno na voljo. Mojca Nah-berger je povedala, da je za otroke že pot do športne dvorane Campus veliko doživetje, kaj šele sama rekreacija.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Malčki se v Campusu odlično počutijo.
Budimpešta • Drugi salon furmintov
Predstavili slovenski šipon
V začetku februarja je v čudovitem baročnem dvorcu Vajdahunyad v Budimpešti, kjer se nahaja Muzej madžarskega kmetijstva, potekal drugi salon furmintov (šiponov) pod imenom Furmint februar. Letos se ga je prvič udeležila tudi izbrana slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali Turistična kmetija Puklavec, Turistična kmetija Hlebec, Pra-vino Čurin Prapotnik, Vino Kupljen in Vinogradništvo in vinarstvo Štampar iz Kajžarja.
Kot nam je sporočila Mojca Gorjak iz Javne razvojne agencije občine Ormož, se je salona udeležilo 54 vinarjev. Poleg 47 madžarskih še pet iz Slovenije in dva iz Avstrije. Slovensko delegacijo so sestavljali najuspešnejši vinarji 1. mednarodnega ocenjevanja šiponov C'EST BON Ormož 2010, ki je imela cilj opozoriti na slovensko posebnost ter animirati madžarske in avstrijske pridelovalce, da se bodo v večjem obsegu udeležili 2. ocenjevanja šiponov v Ormožu.
Šipon in furmint imata očitno skupno zgodovino. Beseda furmint prihaja od froment, kar pomeni pšenično zlata barva. Po zapisih Jancis Robinson naj bi to trto prinesli na Madžarsko v 13. stoletju italijanski emigranti v času Kralja Bela IV. Pot jih je pri tem najverjetneje vodila skozi naše kraje, zato je šipon tudi na področju SV Slovenije ena najstarejših žlahtnih sort. Vplivi pa so prihajali tudi iz madžarske strani. Leta 1199 so vitezi nemškega križarskega reda premagali Ogre na področju današnje Velike Nedelje, leta 1255 so Ptujski gospodje pregnali Madžare preko Trnave in dobili v fevd grad Polstraw od Kralja Bele IV.
„Na madžarskem je fur-mint druga najbolj razširjena sorta in pokriva okrog 4500 od skupno 70.000 hektarjev vinogradov. Sorto furmint so v preteklosti uporabljali v glavnem kot komponento za
slavna tokajska desertna vina. Podobno kot pri nas šipon postaja tudi madžarski furmint v zadnjem času gastronomska uspešnica v suhi kategoriji, in to ne samo doma, ampak tudi na zahtevnem mednarodnem trgu," pravi Mojca Gorjak in doda: „Vendar razlika v samih vinih je precejšnja. Madžarski furminti so večinoma nabil-dani z visokimi ekstrakti, alkoholi, mineralnimi notami in decentnim pridihom lesa. Naši šiponi so elegantni, pitni, čistejših linij, sadni in jim je laže najti družbo s hrano v
gastronomiji."
Slovenski vinarji smo se na salonu predstavili na dveh mizah. Na prvi mizi sta se predstavljali turistični kmetiji Hlebec in Puklavec, ki sta poleg ši-ponov predstavljali tudi svojo ponudbo na turističnih kmetijah. Na sosednji mizi pa je TIC Ormož predstavil še šipone Vina Kupljen, Pra-vina Čurin Prapotnik in Vinogradništva Štampar. Ker so se slovenska vina prvič predstavljala na salonu furmintov, so si nekateri sprva malce skeptično ogledovali mizo, malce preglavic jim
Gostje so uživali ob pravi prleški kuhinji, pristni domači kapljici in pestrem spremljevalnem programu turistične kmetije Tompa, kjer ob nenehnih idejnih novitetah skrbijo tudi za nemoteno delovanje v domačem družinskem podjetju - turizmu na podeželju, ki posluje na Stari Cesti v osrčju Prlekije, poldrugi kilometer od magistralne ceste Ljutomer-Ormož.
Tematski večer »iz prleške-ga protrola (pečice) in pučla (soda)« je na izviren način povezoval prleški pisec hudomušnih tekstov Marko Kočar, s harmoniko in petjem pa ga je izvrstno dopolnjeval domačin, 16-letni Bojan Šeruga, dijak 2.
je delalo tudi ime šipon, ki je na madžarskem nepoznano, zato so v večini še enkrat preverili, ali gre res za isto sorto. „Ko smo jim obrazložili, da je šipon naše ime za furmint, so ga kar z velikim zanimanjem poskusili. Veliko jih je bilo presenečenih, da je to ista sorta, saj se zaradi klime in podlage šipon kar precej razlikuje od furminta, pridelanega na Madžarskem. Poznavalci vin, ki jih seveda ni bilo malo, so kaj hitro sami ugotovili, zakaj takšna razlika med furminti in šiponi. Na salonu smo izkoristili priložnost za promocijo našega kraja, saj se zadnje čase ugotavlja, da Madžari vse bolj obiskujejo Slovenijo. V veliki meri je bilo tudi povpraševanje po območju, kjer se v Sloveniji prideluje šipon, kar smo s pridom izkoristili, da smo jih povabili k nam v Prlekijo, da vidijo pokrajino šipona in ga seveda poskusijo v njegovem domačem okolju. Vsekakor smo obiskovalce navdušili in jih prepričali, da uvrstijo tudi Slovenijo na zemljevid furmin-tov in nas po vinski in počitniški poti tudi obiščejo. Animirali smo tudi pridelovalce, da se prijavijo na drugo mednarodno ocenjevanje šiponov C' EST BON Ormož 2011, ki bo letos oktobra. Nadejamo se lahko večje konkurence, ki je potrdila udeležbo v vseh kategorijah. Torej v času mar-tinovanja 2011 bo ljubiteljem vina zanimivo v Ormožu," je povedala Mojca Gorjak.
Viki Ivanuša
letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v Radencih. Marko Kočar je znan po izdajah štirih pesniških zbirk, napisal je več kot sto pesmi, od leta 1993 pa sodeluje tudi s prleškim ansamblom Štrk - spisal je kar nekaj tekstov njihov številnih uspešnic, še zlasti s ptujskega festivala narečnih popevk ... In kakšno vsebino je imel jedilnik Tompovega turizma na pode-žeju? Nepogrešljivi so narezek s tunke, tlačenka z bučnim oljem, gobova juha, svinjska pečenka, ocvrt piščanec, krvavice, kislo zelje ter ajdov krapec, koruzna zlevanka in pečeno medeno jabolko. »Trudimo se po najboljših močeh. V posel je vpeta celotna štiričlanska družina. Ni lahko zadovoljiti vse bolj zahtevnih gostov. Ker nas obiskujejo turisti iz celote Slovenije pa tudi iz tujine, jim velja nameniti posebno pozornost. Povsem na dlani pa je, da je uspeh v prijaznosti osebja in kakovosti gostinskih storitev,« pravi Nada Tompa.
NŠ
Stara Cesta • Večerja z Markom Kočarjem
Iz protrola in pučla
»Tokratno druženje v prostorih naše izletniške kmetije smo si zamislili nekoliko drugače. Še bolj domače in prijetnejše,« je sobotne goste nagovorila Nada Tompa.
Tematski večer »iz prleškega protrola (pečice) in pučla (soda)« je na izviren način povezoval prleški pisec hudomušnih tekstov Marko Kočar.
Od tod in tam
Stojnci • 96 let Gere Ambrož
Foto: MZ
21. februarja je 96. rojstni dan v družbi družine, prijateljev in znancev proslavila Gera Ambrož iz Stojncev 141. Ob prazniku so slavljenko obiskali tudi predstavniki vaškega odbora Stojnci, občinske organizacije Rdečega križa in župnijske Karitas. Ambroževa je vse življenje delala na kmetiji, saj se družina ukvarja s pridelavo in prodajo vrtnin. »Veste, bila sem tudi tržar-ca,« se spominja 96-letna ženica, ki še danes kar doma na kmetiji rada proda kak pridelek, poprime pa tudi za delo na njivi, VStojncih, kjer živi, zanjo skrbita hčerka Genovefa in vnuk Marjan. Sicer pa ima Ambroževa pet otrok - ob že omenjeni Genovefi še sina Franca in hčerke Marijo, Nežo in Angelo. Vnukov je devet, pravnukov deset, imajo pa že tudi prapravnukinjo. Na fotografiji, ki smo jo posneli ob praznovanju 96. rojstnega dneva Ambroževe, je v družbi štirih izmed svojih pet otrok.
MZ
Ptuj • 90 let Angele Potočnik
Foto: Langerholc
Angela Potočnik iz Slovenjegoriške čete 10 je svoj 90. rojstni dan praznovala, 21. februarja. Tega dne jo je obiskala delegacija Društva upokojencev Ro-goznica. Angela, vitalna in svežega spomina, živi sama v hiši, v katero se je vselila 1942. leta. Rodila se je v Mariboru, kjer se je izšolala in zaposlila na pošti. Pri 70 letih je ovdovela. Rodila je šest otrok, sedaj pa jo z rednim obiskovanjem razveseljuje 11 vnukov in sedempravnu-kov. Otroci so ji v vsestransko pomoč. Ob slovesu nas je povabila, da jo, če ne prej, obiščemo ob naslednjem jubileju!
Janko Mlakar
Podvinci • 95 let Rozalije Ciglar
Foto: Langerholc
V februarju je 95. rojstni dan praznovala Roza-lija Ciglar iz Podvincev 88. Rodila se je v Podvincih kot kmečka hči v družini s petimi otroki. Na kmetiji je ostala vse življenje in sedaj živi pri sinu Vladu in njegovi družini. Rodila je sina in hčerko. Ima pet vnukov in sedempravnukov, ki jo redno obiskujejo in se jih vedno razveseli. Še vedno poskrbi za sebe in za red v hiši. Zanima jo vse, kar se dogaja v domačem kraju, brez očal pa rada bere in prebira časopise. Vse življenje je živela skromno in trdo delala. Temu se tudi zahvali, da je dočakala tako visoka leta. Predsedniki DU Rogoznica so jo obiskali s šopkom, priložnostnim darilom in z lepimi željami.
Janko Mlakar
Nagradno turistično vprašanje
Vrhunec pustnega dogajanja
V pustnih dneh naj bi slovensko pustno prestolnico obiskalo več kot sto tisoč obiskovalcev. Kriza, ki se vse bolj odraža tudi v turizmu, je od organizatorjev in turističnih ponudnikov zahtevala dodatne napore pri privabljanju gostov. Ptujsko pustno dogajanje bo vrhunec doseglo konec tedna, osrednjo pustno povorko v nedeljo, 6. marca, na kateri pričakujejo udeležence iz desetih držav, naj bi si ogledalo najmanj 50 tisoč obiskovalcev.
V podjetju Ptujske vedute so za obiskovalce od drugod prve ponudbe pripravili že kmalu po lanskem ku-rentovanju. Pripravili so eno-, dvo- in večdnevne pakete, obisk pustnih pri-
reditev pa povezali z obiskom drugih zanimivosti na območju Spodnjega Podravja. Letos jim je šlo na roko tudi zelo bogato dogajanje v obeh pustnih vikendih. Pripravili so tudi posebne
Foto: Črtomir Goznik
S podelitve plaket in zahval za ohranjanje, negovanje, razvoj in promocijo karnevalov
ponudbe za šole ter obudili sodelovanje s slovenskimi železnicami, da bi povečali število obiskovalcev, ki se bodo v pustnih dneh na Ptuj pripeljali z vlakom. Na »železniške« goste še posebej računajo v letu 2012, zato bodo z oblikovanjem ponudb pohiteli, da bi jih potencialnim obiskovalcev lahko ponudili že konec aprila oziroma maja letos. Posebej je to pomembno za šole, ki morajo že v začetku šolskega leta imeti na voljo vse podatke, da lahko načrtujejo svoje medletne aktivnosti.
Zanimanje za ogled pustnega dogajanja na Ptuju in v okolici je veliko, kot pravi izvršna direktorica Ptujskih vedut Sonja Brlek Krajnc, pa bi organizatorji morali razmisliti tudi o tem, ali ne bi kazalo za katero od prireditev pobrati vstopnino. Organizatorji izletov goste sicer pripeljejo na Ptuj, da si ogledajo katero od prireditev, ostali turistični program pa izvedejo drugje. Verjetno bi kazalo, da bi tudi Ptujčani kaj iztržili na račun največje slovenske pustne prireditve, zato jo tudi organi-
Janez Munda • Krog po Evropi z biciklom (4. del)
Jaz, bicikel, nahrbtnik in cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Na spustu s prelaza pripeljem do kraja Langen, kjer je bila edina cesta, ki vodi v dolino, zaprta zaradi poplav. Policist mi zagotovi, da bom kolo že dvignil čez gasilske cevi, ki so bile napeljane čez cesto. Okrog hiš polno kamenja in hlodovine, ki jo je prinesla deroča voda s hribov in ni bilo videti
nič kaj prijetno. Gasilci, policisti, vojska, domačini, vsi umazani so odstranjevali posledice.
Odpeljem naprej do kraja Dalaas in poiščem prenočišče v starem poštar-skem hotelu. Zvečer oskrbim na sebi posledice sonca in kolesarjenja, zjutraj pa je na vrsti kolo, saj po 671 kmvtreh
Proti St. Antonu
zirajo.
51. ptujsko kurentovanje spremljajo tudi številni kulturni dogodki. Včeraj je delo zaključil letošnji Ex Tempore Karneval 2011, največja likovna prireditev v času letošnjega pustovanja v organizaciji društva Art Stays. Pustna dela mednarodnega likovnega Ex Tempora bodo na ogled v galeriji Magistrat, v galeriji Tenzor in v Starih zaporih.
V poročni dvorani na Ptuju je bila 26. februarja krajša slovesnost ob 20-letnici članstva Ptuja in Slovenije v FECC. Župan MO Ptuj Štefan Čelan in vodja kurentovanja 2011 Branko Brumen sta ob tej priložnosti podelila plaketo in zahvalo za ohranjanje, negovanje, razvoj in promocijo karnevalov ter tradicionalnih pustnih likov in običajev v slovenskem in mednarodnem karnevalskem prostoru. Predsedniku FECC Henryju van der Kroonu jo bodo izročili na kongresu
FECC, priznanja pa so prejeli ustanovni predsednik FECC Slovenija Branko Brumen, župan MO Ptuj Štefan Čelan, člani FECC Slovenija, častni član družina Napast iz Slovenske Bistrice, TD Slovenske Konjice, Pust Mozirski, Pust Cerknica, Koši Šoštanjski, Fajšenk Do-bova, Pust Ribnica, Šjeme Vrbovo, Škoromati in TD Kranj, vseh dosedanjih dvanajst princev karnevala, Marija Hernja Masten in Savo Skoliber.
Poletna sezona se bo v Termah Ptuj letos pričela 16. aprila, ko bo prvim kopalcem že na voljo olimpijski bazen, se glasi pravilni odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Nagrado bo prejela Julijana Vajda, Bukovci 140, Markovci. Danes sprašujemo, katera po vrsti bo letošnja pustna povorka osnovnih šol. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 11. marca.
(J
íur¡
Tirolski ledeniki
dneh potrebuje tudi malo maziva na verigo.
Četrti dan vstanem že ob 5.30, pripravim kolo za vožnjo, hitro pojem zajtrk in odpeljem. Vreme oblačno, vendar sploh ni bilo mrzlo. Me pa postane strah, da bo vsak čas začelo deževati. K sreči se to ni zgodilo. Prvih 15 km do mesta Bludenz vozim s povprečno hitrostjo 36 km/h. Ne zato, ker sem namazal verigo, ampak zato, ker cesta vodi strmo v dolino. Hitro prispem do mesta Feldkirch, ki leži ob meji z mini državico Liechtenstein. Carinik na meji mi samo pomaha in sploh ne stopim s kolesa. Država Liechtenstein je lepo urejena, bogata sodeč po luksuznih avtomobilih na cesti in sodobnih stavbah s steklenimi pročelji, na katerih so napisi znanih bank in zavarovalnic. Kolesarske steze so tudi zelo dobro urejene, zato se z veseljem vozim po stezi namesto po cesti. V eni uri prevozim državo od ene meje do druge in že sem v Švici. Že od nekdaj sem si želel videti, kako je v tej bogati državi in prvi kilometri me kar presenetijo. Cesta vsa razkopana, ob njej pa nekaj kmetij, kjer leži staro železo vse okrog stavb in je preraščeno s koprivami. Ja, tudi tako je lahko v Švici. Po treh kilometrih je stvar že čisto drugačna. Zavijem desno v dolino, ki vodi proti jezeru Walensee. Lepa pokrajina z vinsko trto ob vznožju hribov, cesta odlična. Ustavim pred trgovino, kupim zelo drage banane in vozim naprej. A tako je v Švici? Ja, zelo drago. Državne zastave visijo na vsaki javni zgradbi, pa tisti dan ni bil praznik. Dohitim kolesarja na podobnem cestnem kolesu, kot je moje, s torbami na prtljažniku. Se že veselim, da bom imel družbo, a žal je govoril le angleško in ni kazal interesa, da voziva skupaj. Pove, da vozi proti mestu Luzern in da ga zebe ter me pozdravi, češ pelji naprej, ti si hitrejši. Pa sem odpeljal. Vozim ob južni strani jezera po kolesarski stezi, ki vodi ob železniški progi in kolesarski računalnik
Meja med Avstrijo in Lichtensteinom
spet ostane brez signala. Opazujem jezero in kmetije visoko po pobočju nad jezerom, vreme še vedno oblačno in vidljivost ni najboljša. Steza večkrat postane makadamska in preklinjam kot se šika: »In to je Švica? Pa turistič-
ni kraji ob jezeru, steza pa takšna!« Od jezera naprej se pogled razširi, hribi se umaknejo lepi pokrajini, polni kmetij, pašniki polni krav, ob vsaki kmetiji pa tabla, da prodajajo sir.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Wt
51. Kurentovanle v Teimah Ptuj
Petek. 4. marec Grand Hotel Primus, 19.00 TRADICIONALNI DOBRODELNI PUSTNI PLES s skupino Deja Vu bond, v soorganizaciji z 12. princem karnevala, plemenitim baronom Jakobom Breunerjem Markovskim, Rotary klubom Ptuj, Lions klubom Ptuj in društvom Soroptimist. Cena dobrodelnega plesa znaša 65 € na osebo. Sobota. 5. marec Grand Hotel Primus, 19.00
PRIMUSOV PUSTNI PLES s skupino Dejo Yu band, vrhunec pustnega dogajanja v Grand
Hotelu Primus z nagradami za najboljše maske. Cena večerje in pustne zabave znaša 29 € na
osebo. Člani Facebook skupine Terme Ptuj, upokojenci in študentje samo 25 €1
Torek. 8. marec
Kavarna pod odrom, 12.00
Pustni torek v Kavarni pod odrom.
Za noro pustno zabavo bo poskrbel DJ Keky. Vstopnine ni!
lurentovanle
Akcija za UPOlUljance od 01.03. do 25.03.2011 (ponedeljek - petek) ____
- 40% na celodnevno vstopnico (14 €), cena 8,40 €. PTUJ	%
__ ... _ _ , ... . SAljft HOTHJS & RESORTS	.
Akcua abanma vstopnic (10 vstopov) od petka 04.03. do 0i.03.2011,	z
cena za odrasle -99 €, otroci - 60 €.	£
Dodatne informadje in rezervaaje na tel.: 02/74-94-500, www.termfrfituj.si,rezervacije@terme-ptuj.sl	£
Kuharski nasveti
Ocvrto pecivo
Zraven okusnih krofov te dni pripravljamo še drugo ocvrto pecivo, kot so različni manjši ocvrtki ali miške in flancati. Med ocvrtke uvrščamo dve skupini majhnih ocvrtih jedi: eno pripravljamo iz kuhanega testa, drugo, skupino mišk, pa iz kvašenega testa.
Pustnim ocvrtkom, ki so zaradi oblikovanja z žlico in zaradi temnih pik od rozin in drugega sadja podobnim miškam, pogosteje pravimo miške kot ocvrtki. Vse miške so sladke, kljub temu da lahko testo obogatimo tudi s slanimi dodatki, kot so lupinasto sadje, sir, slanina in podobno. Tako pripravljene pogosto ponudimo ob kozarcu vina. Pri nas miške pripravljamo iz kvašenega testa ali iz bogatega testa z večjo količino dodanih jajc in rumenjakov. Če pripravljamo kvašeno testo za miške, je sestavljeno iz moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, kvasa, masla ali margarine, jajčnih rumenjakov, sladkorja, dišav, kot so va-niljev sladkor, rum, limonina in pomarančna lupina, soli in mlačnega mleka, s pomočjo katerega testo zgnetemo. V testo lahko damo na majhne kocke narezano suho sadje, kot so marelice in rozine. Okus testa pa lahko izboljšamo, če v testo damo tudi kislo smetano ali navadni jogurt.
Testo za miške pripravimo enako kot za krofe. Ko je dovolj vzhajano, z večjo žlico, ki jo pomočimo v vročo maščobo, zajamemo testo in ga polagamo v vročo maščobo. Temperatura
maščobe je lahko nekoliko višja kot za krofe. Če ste testu dodali kislo smetano ali jogurt, naj bo temperatura nekoliko nižja, da miške ne ostanejo v sredini surove. Ocvrte miške polagamo na papirnato servieto, da vpije odvečno maščobo, ter mlačne potresemo ali povaljamo v sladkorju v prahu. Če testo za miške pripravljamo brez kvasa, damo vanj cela jajca, da jih beljak med cvrenjem rahlja.
Pripravimo lahko tudi sirove miške iz kuhanega ali paljenega testa in jih prav tako ocvremo.
3	dl vode pristavimo, jo solimo in dodamo 10 dekagramov margarine ali masla. Ko voda zavre, s šibo vanjo zakuhamo 15 dekagramov gladke moke, ko se zgosti, odstavimo, nekoliko ohladimo in v testo dodamo
4	jajca, 10 dag naribanega sira, kot je parmezan in ščepec mlete rdeče paprike. Tako pripravljeno testo z žlico polagamo v vročo maščobo in cvremo 4 do
5	minut, odvisno od velikosti mišk.
Te dni si pripravljamo še eno znano pustno slaščico, to so flancati. Pri flancatih poznamo kvašene flancate, ki jih pripravimo iz kvašenega testa. Kvašeno testo za flancate je nekoliko manj bogato v pri-
Tačke in repki
Bralec s Ptuja sprašuje o razliki med laparoskopsko operacijo in minimalno in-vazivno operacijo pri psički, lastnik muce sprašuje, ali je potrebno, da ima muca mladičke pred sterilizacijo, saj naj bi komaj takrat dozorela, gospa iz okolice Ptuja sprašuje, ali se lahko muco sterilizira že pri treh mesecih starosti. Zanimivo je vprašanje lastnika nemške ovčarke, ki je slišal, da se lahko sterilizira žival tudi s podvezovanjem jajcevodov, samčka pa kastri-ra samo s podvezovanjem se-
Skutne miške
merjavi s krofi, vendar vsebuje enake sestavine kot krofi, tako kvašene flancate pripravimo iz moke, margarine, rumenjakov, celih jajc, sladkorja, ruma soli in mlačnega mleka. V testo po želji lahko dodamo naribane lupinice limone in oranže. Iz sestavin zgnetemo ne pretrdo kvašeno testo, ki ga pustimo, da vzhaja in ga nato razvaljamo za slabi prst na debelo. S koleščkom ali nožem narežemo enako velike pravokotnike, ki jih v sredini dvakrat do trikrat zarežemo. Tako pripravljene pustimo, da na kuhinjskem prtiči vzhajajo še 10 do 15 minut in jih nato ocvremo v vroči maščobi. Še tople potresemo s sladkorjem v prahu.
Pripravimo pa si lahko tudi krhke flancate, ti slovijo po okusnem tankem ocvrtem testu, ki se v ustih hitro stopi. Pripravimo krhko testo, katerega sestavine so moka, potrebujemo 40 dekagramov moke, ki je lahko mešanica ostre in mehke moke, lahko pa uporabimo samo mehko moko, dodamo še 4 dekagrame stopljenega masla ali margarino, 3 dekagra-
me sladkorja, da bo testo bolj gladko, uporabimo sladkor v prahu, za boljši okus dodamo 3 do 4 žlice kisle smetane, testo odišavimo s 3 žlicami ruma, dodamo še 2 celi jajci in ščepec soli. Mleko pri krhkih flancatih zamenjamo z belim vinom in ga dodamo 2 žlici. Iz sestavin na hitro zgnetemo gladko testo, ga razdelimo na dva ali tri dele, da ga lažje razvaljamo.
Razdeljeno testo pustimo, da počiva vsaj pol ure. Spočito testo razvaljamo na tanko, iz njega izrežemo tanke kvadratke, ki jih v sredini vsaj enkrat prerežemo in jih spuščamo v vročo maščobo tako, da trake nekoliko zavijemo. Še tople po-tresemo s sladkorjem v prahu. Iz tako pripravljenega testa lahko izrezujemo tudi obliko rožic, tako da izrežemo rožice v treh različnih velikosti, jih med sabo zlepimo, tako da damo drugo na drugo od največje do najmanjše in jih ocvremo. Pred serviranjem damo v sredino rožice žličko marmelade in jih ponudimo.
Vlado Pignar
Minimalno invaziv-na kirurgija
Precej vprašanj in tudi telefonskih klicev se je nabralo po objavi veterinarskega prispevka o minimalno inva-zivni kirurgiji pri malih živalih. Vprašanja so predvsem glede sterilizacije in kastracije živali.
menovodov, kar pomeni, da se jajčniki in moda ne odstranijo, temveč samo prepreči del njihove funkcije.
Laparoskopsko izvedena sterilizacija muce ali psičke spada med minimalno inva-zivne posege, katerih namen je povzročiti čim manjšo rano in s tem travmo živali, hitrejše okrevanje živali in zmanjšano možnost komplikacij zaradi sa-mopoškodovanja z lizanjem in grizenjem rane. Laparoskopija je samo ena od metod minimalno invazivne kirurgije, pri nas opravljamo kirurško metodo,
Na fotografiji je rana po sterilizaciji muce z notranjimi šivi po minimalno invazivni metodi in odstranjena jajčnika.
pri kateri je operacijska rana enako velika kot pri laparo-skopski operaciji, s posebnim instrumentom, ki ga uvedemo v trebušno votlino, in z ustrezno tehniko odstranimo jajčnike, tako da ne poškodujemo mišičnine trebušne stene in rezultati so odlični, saj je žival naslednji dan po operativnem posegu popolnoma normalna, živahna, ješča in v veselje lastnika tudi razigrana. Sterilizacija pri treh mesecih starosti živali je sicer izvedljiva, vendar je ne priporočam, saj spolni hormoni živali sodelujejo pri pravilnem razvoju živali. Zgodnjo sterilizacijo opravljajo ponekod v azilih pri nas in v svetu, drugače pa je stroka enotna, da je šest mesecev spodnja meja za sterilizacijo in kastracijo živali. Sterilizacija samičk s podvezovanjem jajcevodov ali kastracija samčkov s podvezo-vanjem semenovodov ja možna in enostavno izvedljiva, vendar je vprašanje njene smiselnosti in namena. S sterilizacijo oziroma kastracijo živali želimo preprečiti negativne vplive goni-tev pri živalih, negativne vplive prekomernih hormonov na delovanje organizma, preprečevanje novotvorb vimena v starosti, epilepsije, tumorjev mod in ostalih zdravstvenih težav, ki izvirajo in hormonalnega delovanja. Marsikdo je mišljenja, da je to sicer naravno, da imajo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
živali cikluse gonitev, vendar je tu narava poskrbela za ohranitev vrste v naravi, v domačem okolju socializiranih malih živali pa je delovanje hormonov nepotrebno in moteče, goneče živali so pogosto motenega obnašanja, begajo od hiše, neumorno lajajo, urinirajo, tudi uničujejo pohištvo, vrata itd. Tudi nezaželena rojstva mladičkov so nepotrebna, njihovo pobijanje je grozljivo, neetično in primitivno. Z omenjeno metodo podvezovanja preprečimo samo nezaželena rojstva mladičkov, vsi ostali negativni hormonalni vplivi pa ostanejo. Prav nobene potrebe ni, da bi samičke pred sterilizacijo imele mladičke, prav nobenih strokovnih indicev ni, da bi brejost živali in mladički kakorkoli ugodno vplivali na kvaliteto kasnejšega življenja sterilizirane samičke.
S polno odgovornostjo lahko zatrdim, da sterilizacija in kastracija malih hišnih živali prinaša samo pozitivne učinke na živali in posredno tudi na njihove lastnike. Učinki so dolgoročni in posegajo tudi v pozno starost živali, saj so najrazličnejši tumorji in novotvorbe na rodilih eden najpogostejših razlogov prezgodnje smrti naših kosmatinčkov. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Neposredna plačila v kmetijstvu
V obdobju od 1. 3. 2011 do 6. 5. 2011 poteka vlaganje zahtevkov za neposredna plačila. Po 6. maju 2011 je še možno vlagati zahtevke, vendar se nato v 25-dnevnem roku upoštevajo 1 % dnevni odbitki. V letu 2011 boste ob izpolnjevanju predpisanih pogojev lahko uveljavljali zahtevke za: izplačilo plačilnih pravic z dodatki, posebne premije za bike in vole v rokih (1.-30. junij 2011, 1.-31. oktober 2011 in 1.-31. januar 2012; dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi, pomoč za stročnice, podpora za pridelavo lupinarjev in dodatno plačilo za mleko za gorska višinska in strma kmetijska gospodarstva).
Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj poteka vlaganje zahtevkov na lokacijah Kmetijske svetovalne službe na Ptuju, v Ormožu, Slovenski Bistrici, Lenartu in Radljah ob Dravi. Kmetje ste ali boste na vnosno mesto povabljeni s pisnim povabilom. Ker so letos roki vlaganja zahtevkov krajši, vas prosimo, da se določenega termina držite. V SV Sloveniji je treba še posebej preveriti vaše grafične enote rabe (GERK) zaradi novih ortofoto posnetkov in odpraviti morebitna odstopanja. To opravite najkasneje dan pred vnosom elektronske vloge na upravni enoti. Za pomoč pri izpolnjevanju zbirne vloge pri kmetijskih svetovalcih vas prosimo, da prinesete sledeče dokumente:
•	Če pride namesto nosilca pooblaščenec, mora le-ta prinesti dve originalno podpisani navadni pooblastili, obrazec lahko prejmete pri kmetijskih svetovalcih ali pa ga najdete na zadnji strani kratkega opomnika, ki ste ga prejeli skupaj s predtiskom,
•	zbirno vlogo in ostale zahtevke za leto 2010,
•	predtisk 2011, ki ste ga dobili iz agencije,
•	seznam vseh živali na dan 1. 2. 2011, imetniki prašičev in drobnice morajo v letu 2011 v register prašičev in register drobnice, ki ga vodijo na svojem kmetijskem gospodarstvu (roza in zelena knjiga), vpisati stalež na dan 1. februar 2011 in ne na dan 1. marec 2011, kot je to veljalo do sedaj.
•	izmere posameznih poljin za njive, na katerih gojite znotraj GERK-a več vrst rastlin,
•	v primeru oddaje živinskih gnojil seznam prejemnikov ter vrsto in količino oddanih gnojil,
•	v primeru izvajanja podukrepa reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali (PAS) seznam živali z identifikacijskimi številkami,
•	v primeru spremenjenega transakcijskega računa kartico novega tran-sakcijskega računa,
•	ostale dokumente o kmetijskem gospodarstvu, ki bodo lahko v pomoč pri izpolnjevanju vloge in zahtevkov (meritve strmih travnikov, odločbo o dodelitvi oziroma prenosu plačilnih pravic, zapisnike kontrolorjev, zadnji izpis o urejenih GERK-ih iz registra kmetijskih gospodarstev, odločbe o prejetih plačilih za preteklo leto, morebitne še nerešene pritožbe na odločbe ...).
Vodja oddelka Kmetijske svetovalne službe Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
NAGRADNE IGRE
IN TERM PTUJ
FRANC M0H0RIČ, Loči i k, 225^ TRNOVSKA VAS ŠTEFAN GAČNIK, Bodkovci 11a, 2256 JURŠINCI NADA HORVAT, Kvedrova ulica 5, 2250 PTUJ LENART ERHATIČ, OsluŠevci 40a, 2273 PODGORCI BRIGITA PIHLAR, Ki car 131, 2250 PTUJ IVANKA STRMŠEK, Zg. Jablane 25, 2326 CIRK0VCE FERDINAND R0ŠKAR, slavšina 56, 2255 VIT0MARCI KRISTINA VRABEC, stojnci 5a, 2281 MARK0VCI DANICA SKOK, Njiverce 37, 2325 KIDRIČEVO VLADIMIR VELDIN, 0brež 121, 2277 SREDIŠČE OB DRAVI TATJANA ARNUŠ, Majšperk 38, 2322 MAJŠPERK MARIJA MEŠK0, drstelja 18, 2253 DRSTELJA ANTON CAFUTA, pobrežje 89a, 228^ VIDEM VLADO PLAJNŠEK, RogozniŠka 28, 2250 PTUJ MARIJA RAKUŠA, sejanci18, 2258 SVETI TOMAŽ
Iskrene čestitke vsem nagrajencem! Vsem ostalim pa
se zahvaljujemo za sodelovanje v naši nagradni
igri, ki je potekala od 11. februarja do 25.
februarja.
Darilni bon Term Ptuj boste lahko prevzeli v
tajništvu družbe radio tednik ptuj, d.o.o., raičeva
ulica 6, 2250 Ptuj, vsak delovnik med 8.00 in 15.00
ali v soboto med 8.00 in 12.00.
Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli tudi po pošti.
Štajerski
SAftHOlBj&W
ötaiersRi
TEDNIK
Foto: ASV
Foto: ES
Krvodajalci
13. januar - Olga Plohl, Rucmanci 48; Franc Ivanuša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Miroslava Turk, Trate 5, Središče ob Dravi; Vlado Bedenik, Kočice 25; Alojzija Kitak, Donačka Gora 13; Matej Ornik, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj; Damjan Berk, Cesta na Boč 34; Marta Fekonja, Ihova 26, Benedikt; Zlatko Klinc, Cunkovci 12 c; Nina Kajšler, Miklavška ul. 38, Maribor; Suzana Kurbos, Podvinci 49 b; David Šenkiš, Žabjak 15; Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Anton Topolovec, Spodnji Leskovec 7 b; Bernarda Učakar, Janežovci 8 b; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43 d; Andreja Kukovec, Kraigherjeva ul. 22, Ptuj; Drago Dobnik, Kungota 40; Zlatka Gajšek, Gregorčičev drevored, Ptuj; Edi Skela, Jurovci 1 d, Videm; Marjan Čeh, Dornava 31; Anica Kolednik, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Janez Pre-volšek, Tržec 2 b; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a, Ptuj; Robert Bračko, Ul. Heroja Lacka 2, Ptuj; Majda Še-rona, Spolenakova 5, Ptuj; Smiljan Vajsbaher, Apače 27; Gregor Smolej, Majšperk 59; Marko Jaušovec, Spodnji Gaj pri Pragerskem.
17.	januar - Dejan Govedič, Meko-tnjak 36 a, Ljutomer; Dejan Sever, C. Františka Foita 10, Velenje; Dušan Pernek, Majšperk 20; Franc Vindiš, Soviče 18; Damjan Butolen, Majšperk 68; Renata Majer, Bukovci 115; Janez Leskovar, Skrblje 7; Andrej Štajnber-ger, Žetale 60; Suzana Kramberger, Mestni Vrh 50; Zlatko Ber, Kvedrova ul. 5, Ptuj; Franc Cep, Sestrže 38; Sonja Polajžer, Ul. Borcev 28, Maribor; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Silvo Kokol, Majšperk 13; Silvo Rihtarič, Gradišča 37, Cirkulane; Igor Levstik, Zlatoličje 35.
20. januar - Rudi Pavlovič, Žahen-berc 20, Velenje; Janko Marin, Bre-snica 70; Robert Ciglar, Osluševci 14; Srečko Zadravec, Podgorci 1 b; Miran Medved, Podgorci 1 a; Valentin Turn-šek, Spuhlja 68 b; Robert Pehar, Ple-terje 35; Franc Gabrovec, Gorca 69, Podlehnik; Ivan Milošič, Jablovec 56 a; Sergej Topolovec, Ptujska Gora 84; Barbara Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Rudi Fišer, Čermožiše 92; Marica Podgoršek, Trdobojci 10; Igor Turnšek, Gere-čja vas 41 I; Mirko Čuš, Bukovci 24 a; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Ferdinand Beci, Brstje 5 a; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Stanko Polič, Vintarovci 76; Majda Vilčnik, Majšperk 38; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Uroš Klinc, Cirkulane 39; Dušan Potočnik, Popovci 2; Simona Kukovič, Spuhlja 9 a; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Majda Gojkovič, Na gradu 5, Ptuj; Janez Muršec, Ločki Vrh 52 a; Stjepan Higl, Marjeta na Dravskem polju; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor; Vladimir Kralj, Meljska c. 97, Maribor.
24. januar - Mojca Zorman, Pernica 12, Pernica; Marjan Anderlič, Tr-govišče 25 b; Vladimir Tili, Kicar 48; Doroteja Arbeiter, Cirkulane 11 a; Stanislav Trstenjak, Ul. B. Kraigherja
18,	Kidričevo; Franc Ivančič, Zech-nerjeva ul. 24, Ptuj; Ksenja Habjanič, Stoperce 78; Vita Zebec, Turški Vrh 51; Viktor Kamenšek, Doklece 9; Bojan Merc, Soviče 12; Rajko Kolarič, Podvinci 109 a; Miroslav Greifoner, Cirkovce 68 c; Marko Čulibrk, Kaju-hova ul. 3, Ptuj; Mira Golob, Dornava 17; Jožef Muzek, Muretinci 57; Mateja Čeh, Dornava 31 a; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Avguštin Ros, Planjsko 7; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Franc Sluga, Stogovci 17; Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj; Ana Vojsk, Zabovci 56; Olena Greifoner, Cirkovce 68 c; Verica Golenko, Dragonja vas 2 b; Branko Spolenak, Gorca 21 b; Ivan Klinger, Podvinci 65; Janez Majar, Bukovci 19; Peter Feguš, Dežno pri Podlehniku; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Andrej Fric, Gorišnica 73; Matevž Mohorko, Apače 3; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Roman Železnik, Nadole 4; Franc Zajc, Sela 34 a; Nina Selišek, Potrčeva c. 32, Ptuj; Mateja Horvat, Juršinci 77; Ivan Mikša, Nova vas pri Markov-cih; Franc Majcen, Podlože 40.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Bela lilija
Vprašanje: Zadnja dva dni kar precej razmišljam o tem, kaj bo z mojo službo, ker je kriza in je na vidiku odpuščanje. Zadnje čase ima zdravstvene težave moj fant. Kako bo z njegovim zdravjem - bo šlo na boljše. Kako bo z najino zvezo?
Odgovor: Iz astrološke karte, draga Lilija, je moč razbrati, da ste po naravi hitri in drzni. Zanimivo je, da se redkokdaj ustavite in naredite bilanco, kaj morate še spremeniti. Resnica je, da se celo svoje življenje že borite in dokazujete. Pogumno in vdano se soočate z obveznostmi, ki jih ni malo in včasih vam ni enostavno. Na srečo nosite na ramenih angela varuha, ki vam vliva zaupanje in notranje moči, kajti skozi omenjeno vam je mnogokrat lažje. Pravilno je, da se od časa do časa ustavite in naredite osebno bilanco. Jasno je, da vas od nekdaj privlačijo nenavadnosti in da hrepenite tudi po osebni svobodi. Omenjeno lahko dobite samo pod pogojem, da se potrudite in vnašate v sivi vsakdan svetle misli. Tako najdete globoko v sebi tisto ljubezen, po kateri hrepenite in so vam jo v zibelko položile rojenice. Na delovnem mestu vam ob strani stoji nek vpliven moški, on vam je tudi zaupnik in vam po potrebi svetuje. Seveda tudi vaše podjetje čaka prenova, ampak česa hujšega ne bo in tako postaja jasno, da službe ne boste izgubili. Pomembno je, da svoje življenje dojemate kot dar in da se znate potruditi in vnesti na pravilen način svežino. Vaš fant je v prenesenem pomenu obremenjen s preteklostjo in ne more sprejeti tistih reči, ki ga mučijo. Zdravstveno se bodo stvari uredile, res pa je,
da je hitre jeze in kmalu dober, prav tako ima tudi določena psihična nihanja. Dobro je, da dosledno upošteva priporočila zdravnika in naj ne išče lažjih poti. Nujno je, da bolj prisluhnete sebi in glasu svojega srca, kajti tako najdete v sebi določeno energijo in iskrico, kaj lahko še spremenite in na kakšen način. Vajina veza bo uspešna, vendarle svoje občutke izražajte na pravilen način, kajti tako se bodo dogodki odvijali v pričakovani smeri. Imejte se radi in vedite, da je življenje igra, ki jo morate igrati na pogumen način. Srečno!
Šifra: Karma
Vprašanje: Zanima me le eno. Naj se še trudim za ohranitev odnosa s partnerjem, s katerim živiva skupaj in imava tudi dvoletnega sina? Če lahko še glede šole, jo bom sploh kdaj dokončala?
Odgovor: Življenje včasih prinaša težke preizkušnje in odrekanja. Od časa do časa se
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
mora sleherni človek umiriti in mora razmisliti o tem, kaj ga veseli. Pretirano se zanašate na to, da morate trpeti za grehe prejšnjega življenja. Seveda je to neka teza, ki lahko deloma drži. Neposredno drži, da se morate držati nekih pravil in zakonov. Vsekakor je to neka zelo široka razprava. Iskati izgovore v prejšnjih življenjih je nekoliko smešna trditev in nima nobene vloge z realnostjo.
Resnica je, da se duša večkrat utelesi in da ima vsakič svojo nalogo, ki jo mora izpolniti. Pri tem gre za zelo zapleten proces, ki preprostemu človeku ni povsem razumljiv. Osebno menim in pri tem me podpirajo tudi planeti, da so prejšnja življenja lahko tudi izgovor in da na podlagi tega pometate pod preprogo zelo pomembne stvari, s katerimi se nočete ali ne morete soočiti. Vsak dan se morate zavedati tega, da ste ljubljeno bitje in da imate svojo legendo, ki se lesketa kot biser
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
LITERATURA
Leta 2006 je Avstralka Rhonda Byrne izdala delo z naslovom Skrivnost (The Secret), v katerem je povzela nauk številnih zahodnih novodobnih učiteljev. Knjiga je bila takoj razprodana v 4 milijonih izvodov. Prav tako je posnela istoimenski film, ki je na DVD-jih pošel v nakladi 2 milijona izvodov. Od takrat so na temo zakona privlačnosti izšle številne knjige različnih avtorjev. Nekateri med njimi so o zakonu privlačnosti pisali že pred knjigo Skrivnost. Najpomembnejša dela so: Zakon privlačnosti, Denar in Zakon privlačnosti, Prosite, dano vam je (Esther in Jerry Hicks), Ključ (Joe Vitale), Master Key System (Charles F. Haanel), Za-
kon privlačnosti (Michael Losier), Skrivnost za mlade (Paul Harrington) idr. Zraven knjig je bilo izdanih še veliko CD-jev z afirmacijami, avtohipnotičnih DVD-jev ter organiziranih mnogo delavnic in tečajev.
KAJ JE ZAKON PRIVLAČNOSTI
Zakon privlačnosti pravi, da se podobne stvari med seboj privlačijo. Ko na nekaj pomislimo, k sebi pritegnemo nove podobne misli. Misli so magnetne in imajo lastno frekvenco. Vse, kar oddamo navzven, se vrne k nam. Smo nekakšni človeški oddajnik, saj s svojimi mislimi oddajamo frekvenco. Zakon privlačnosti je naravni zakon in tako kot zakon težnosti deluje nepristran-
Dejavniki zrelosti
V vsakdanjem življenju beseda pogosto nanese na zrelost. Kdaj torej lahko rečemo, da je neka oseba zrela, je to vedno v odvisnosti od starosti oziroma katere dejavniki »pogojujejo« zrelost, vprašuje Minka iz okolice Hajdine.
0 zrelosti govorimo v vsakdanjem življenju ponavadi kot o pojmu osebnostne zrelosti, ki pa vključuje tako emocionalno kot tudi intelektualno zrelost in moralno zrelost. Bolj kot starost pogojujejo zrelost predvsem pozitivne izkušnje, pridobljene v življenjski zgodovini posameznika, ki pa so odvisne od ustreznih vplivov ožjega in širšega okolja ter seveda tudi od dednih zasnov in lastne dejavnosti posameznika.
Toda poskušajmo Minki čimbolj jasno in enostavno povedati, kakšna naj bi bila duševno zdrava, zrela, prilagojena in prilagodljiva osebnost. Taka oseba zna npr. temeljito mirovati in počivati, sposobna pa je tudi naporno in vztrajno delati, seveda odvisno od objektivnih zahtev in subjektivnih zmožnosti. V tem se npr. razlikuje od manj zrele, prilagojene in prilagodljive osebe, ki bodisi vseskozi gara in se izčrpava ali pa se predaja brezdelju. Bistvo zrelosti je smotrnost in učinkovitost posameznikovega ravnanja v odnosu do njegove subjektivne in objektivne situacije. Manj zrele, manj prilagojene in manj prilagodljive osebe pa npr. ne znajo prenašati neuspeha, ne znajo odnehati, ne zmorejo se veseliti ipd. Ker se človekova osebnost začne oblikovati v prvem letu življenja in se razvija vse tja do odraslosti, je sila pomembno, kakšne spodbude dobivamo praktično od rojstva dalje od ožjega okolja , da lahko ustrezno dozorimo v zrelo, duševno zdravo, prilagojeno in prilagodljivo osebnost, ki zna kritično obravnavati sebe in svet okoli sebe in pri tem starost sploh ni tako pomembna, kot se nam zdi na prvi pogled.
Mag. Bojan Šinko
in od vas je odvisno, ali se bo tudi v prihodnosti. Preteklost je sestavni del vsakega posameznika in jo je treba v celoti sprejeti. Sin vaju je z možem povezal in vam v prenesenem pomenu pokaže luč, ki vodi iz teme. S srčnim izvoljencem se boste morali v bodoče več pogovarjati in na pravilen način reči bobu bob. Nikoli ne smete dvomiti v ljubezen, kajti je nekaj zelo svetega. Šolo boste tudi naredili, toda v tem primeru imate sami v rokah škarje in platno. Pravzaprav je tako, da se ne smete bremeniti s tistim, česar nimate, ampak poiskati možnosti, da v osnovi posta-
nete bolj spontani. V vsaki priložnosti lahko najdete navdih in tako postanete boljši in zadovoljnejši s tistim, kar vam iz dneva v dan ponuja življenje. Predstavljate si, da je vsak dan seme sreče, ki ga morate skrbno negovati, da bo nekoč zrasel v močno voljo. Če boste znali biti povezani s svojo družino, se bodo stvari odvijale po ključu hitro in učinkovito. V življenju vam želim veliko modrosti, dobre volje in harmonije. Kajti vsak trenutek je edinstven!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (21)
Zakon privlačnosti
Ko je pred leti izšla knjiga Skrivnost, je povzročila pravo senzacijo. Svetovna javnost je izvedela za najmočnejši zakon vesolja - zakon privlačnosti. Ta pravi: »Vse enako se privlači.« Ko se v mislih dolgo časa z nečim ukvarjamo, to pritegnemo v svoje življenje. Futuristi so napovedovali, da bodo v prihodnosti živeli ljudje, ki bodo ustvarjali z močjo misli. Vendar se to že dogaja, kajti vsi ljudje mislimo in posledično kreiramo svojo stvarnost. Zato v svetu vedno večjo veljavo dobiva t. i. »znanost premišljenega ustvarjanja.«
sko. Tisto, o čemer največ razmišljamo, pritegnemo v svoje življenje, hote ali nehote, zavestno ali nezavedno. Misli namreč postanejo stvari. Zakon privlačnosti ne zanima, ali smo dober ali slab človek. Če se bojimo neke bolezni in se v svojih mislih nenehno ukvarjamo z njo, jo bomo pritegnili. Postala bo naša realnost. Zato je vsak posameznik odgovoren za svoje misli.
TRIJE ZAKONI
V vesolju delujejo trije mogočni zakoni: zakon privlačnosti, znanost premišljenega ustvarjanja in umetnost dopuščanja. 1. Zakon privlačnosti je najmočnejši zakon, ki ob vsakem času vpliva na vse in ne obstaja nič takšnega, kar ne bi bilo podvrženo
vplivu tega zakona. 2. Znanostpremišljenega ustvarjanja pravi: »To, čemur se v mislih posvečamo, in to, v kar verjamemo ali pričakujemo - JE!« Na kratko, dobimo tisto, o čemer razmišljamo, če si tega želimo ali ne. Bistvo je namenska uporaba misli, kajti v nasprotnem primeru ustvarjamo avtomatsko in se zgolj odzivamo na dražljaje iz okolja. 3. Umetnost dopuščanja pravi: »Jaz sem, ki sem in vsem drugim dopuščam, da so, kar so.« Ko drugim dopuščamo, da so takšni, kakršni so, smo Dopuščevalec. Pomembno je, da stvarem, ki si jih želimo prejeti, dopustimo, da pridejo k nam.
KAKO UPORABITI ZAKON
Tako kot Aladinov Duh iz čarobne svetilke tudi zakon privlačnosti pravi: »Tvoja želja (misel) je zame ukaz!« Proces ustvarjanja nam pomaga ustvariti tisto, kar želimo, v treh preprostih korakih: prosite, verjemite, prejmite. 1. Prosite - Kadar vesolje prosimo za tisto, kar hočemo, moramo jasno izraziti svojo željo. Ukažite vesolju, da bo vedelo, kaj si želite. Vesolje se namreč odziva na naše misli. 2. Verjemite -Vaša vera se izraža v tem, da se vedete, govorite in mislite,
kot da ste tisto, kar ste prosili, že prejeli. Kadar oddajamo frekvenco, ki izraža, da smo želeno že prejeli, zakon privlačnosti usmeri ljudi, dogodke in okoliščine tako, da tisto tudi v resnici prejmemo. 3. Prejemanje pomeni, da so v nas takšni občutki, kot jih bomo imeli takrat, ko se bo naša želja manifestirala. Če se zdaj počutimo dobro, smo že naravnani na frekvenco tistega, kar si želimo. Dobro počutje je presodnega pomena za ustvarjanje, kajti če se počutimo slabo, ne moremo ustvarjati.
Pričakovanje je pomembna privlačna sila. Pričakujte stvari, ki si jih želite, in ne pričakujte tistih, ki jih nočete. Hvaležnost je še en mogočen postopek. S hvaležnostjo preusmerjamo energijo in pritegnemo v svoje življenje več tistega, kar želimo. Bodite hvaležni za tisto, kar že imate, in pritegnili boste še več dobrih stvari. Če se že vnaprej zahvaljujete za tisto, kar bi radi imeli, postanejo vaše želje še bolj nabite z močjo in odpošljejo v vesolje še močnejši signal. Vizualizacija je postopek, pri katerem v svojih mislih ustvarjamo slike, domišljijske podobe in uživamo v stvareh, ki si jih želimo.
Nadaljevanje prihodnjič
Slo POP novice
Na letošnjem izboru EMA 2011 je tričlanska strokovna žirija, ki so jo sestavljale Darja Švajger, Severina Vučkovič in Mojca Mavec, določila dva superfinalista. V superfinale sta se uvrstili April s skladbo Ladadidej in Maja Keuc s pesmijo Vanilija. Po 10-minutnem telefonskem glasovanju so gledalci in poslušalci največ glasov, to je 28.908 od skupaj 40.901 prejetih klicev, podelili Maji Keuc in skladbi Vanilija, avtorjev Matjaža in Urše Vlašič ter Boštjana Grabnarja. :k-k-k
Pevka April, ki je lani nase opozorila z dvema velikima uspešnicama (Sam boš šel domov in Ne bi), je kot ena izmed povabljenih na letošnji EMI pripravila novo skladbo Ladadidej. Več kot 100.000 ogledov na svetovnem portalu youtube v samo treh tednih, odkar je bila predstavitev pesmi za EMO, priča o tem, da je April z novim potencialnim hitom takoj pritegnila veliko pozornost. Nepričakovano drugo mesto na EMI 2011 je tako velika potrditev, da pevka dela v pravi smeri in da je očitno komisija RTV Slovenija letos resnično letos želela izpostaviti tisto, kar bi na tekmovanju za pesem Evrovizije prineslo vrhunsko uvrstitev. April s svojim delom še vedno zvesto sledi tujim trendom in svetovnim lestvicam. S svojo ekipo je vedno bolj ponosna na to, da jo dobro sprejemajo tako poslušalci kot glasbeni uredniki. Za zvočno podobo skladbe Ladadidej je poskrbela produkcijska ekipa, s katero April ves čas sodeluje. Avtorsko pa so za skladbo poskrbeli Raay (glasba in aranžma) ter Franci Tepina, Erika Mager in Raay (besedilo).
■k-k-k
Pesem Dan ljubezni, s katero so leta 1975 na Evrosongu nastopili Pepel in kri, je postala legendarna. Na novo in na prav poseben način je pesem priredila ena izmed najbolj nagrajevanih in uspešnih hrvaških klap, Cambi, kije za skladbo posnela tudi videospot, in to kar v Sloveniji. Snemanje je pod skrbno produkcijo skupine BazaMedia 2.1 potekalo na številnih lokacijah v Mariboru, Celju in Žalcu, celotna zgodba in scenarij spota pa sta namenjena ljubezni, ki se kaže na številne načine.
MZ
Glasbeni kotiček
1 0IcA
/s^ j.
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. TRKAJ & BLAŽKA - NEVIDNI 2. ZLATKO -HATlTlDAJE SIJAJ, NE PA SREČE 3. TANJA ŽAGAR -TIHO TEČE SAVA 4. MIRAN RUDAN - LJUBIM TE 5. TIDE - VLAK LJUBEZNI 6. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - VIJA VAJA VEN 7. SIDDHARTA - MALISHKA 8. VLADO KRESLIN - ENA PESEM 9. MAJA KEUC - VANILIJA 10. OMAR NABER - BISTVO SKRITO JE OČEM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Gal Gjurin: Duša in telo
Po odlično sprejetem in uspešnem albumu Srce (december 2008, založba Sed-vex), po seriji izjemno uspešnih koncertov in zaključeni plošči Vlada Kreslina Drevored, pod katero je podpisan kot producent in soavtor, se Gal Gjurin vrača na domači glasbeni poligon z novo avtorsko ploščo Duša in telo.
Gre za nadaljevanje Galove glasbene poti, ki jo je nakazal skozi ploščo Srce, kljub temu pa Duša in telo prinaša sveže in izvirne zvočne pokrajine, kot se za Gala tudi spodobi. Ploščo je posnel skoraj v celoti sam, prav tako je podpisan kot avtor, izvajalec, producent in založnik.
Spremenil je tudi diskografski status, saj je plošča Duša in telo izšla v okviru njegove novo ustanovljene založbe HAD. Album je izšel na različnih nosilcih zvoka.
Ploščo je v življenje pospremil nedeljski Koncert za dušo in telo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Predpremi-erno pa je Gal s spremljevalno
zasedbo in gosti nastopil 26. februarja v Krškem, kjer se je uradno začela koncertna turneja. Ta bo obsegala precejšnje število dvoranskih nastopov po vsej Sloveniji, ne glede na odročnost ali majhnost nekaterih krajev.
Na radijskih valovih je od začetka februarja tudi slišati novo skladbo Nisem kriv, ki je kot prvi singel uvedla album. Kot pri večini njegovih skladb je Gal sam odigral večino inštrumentov, Denis Horvat, Boris Šprajc, Domen Gracej in Marko Kragelnik pa so dodatno obogatili glasbeno podobo naslovne skladbe novega albuma. Pri končni zvočni podobi je svoje pristavil še Blaž Hribar.
Filmski kotiček
Neznanec
Vsebina: Dr. Martin Harris z ženo Elizabeth prispe v Berlin, kjer naj bi predaval na univerzitetnem kongresu o biotehnologiji. Na letališču pozabi kovček s svojimi dokumenti, zato se izpred hotela odpravi ponj, toda na poti doživi prometno nesrečo, ki jo komajda preživi. Ko po štirih dnevih kome odpre oči, ugotovi, da je njegovo mesto zasedel drug moški, ki lahko popolnoma dokaže svojo istovetnost. Tudi njegova žena ga ne pozna več, zato se mu začne rušiti svet. Kdo je on? Kdo je bil? Zakaj? Kje? Kdo? Čemu? Kdaj? Vprašanja kot v kakšnem noir filmu začnejo kar deževati, toda ko opazi, da mu sledijo, se zave, da za vsem skupaj stoji nekakšna velika in zapletena zarota. In vprašanja
Unknown
Igrajo: Liam Neeson, Diane Kruger, January Jones, Frank Langella, Aidan Quinn, Bruno Ganz Scenarij: Oliver Butcher in Stephen Cornwell po romanu Didierja Van Cauwelaerta
Režija: Jaume Collet-Serra Žanr: triler Dolžina: 113 minut Leto: 2011 Država: ZDA
Širok nabor Galove glasbe (skupaj z besedili pesmi, poezijo in glasbenimi priboljški) lahko po novem povsem brezplačno pretočite s prenovljene
Foto: Internet
Gal Gjurin
uradne spletne strani www.gal-gjurin.si.
Sicer pa je Gal Gjurin poznan kot avtor, večinštrumentalist, vokalist, glasbeni producent, pesnik in prozaist. Rojen je v Ljubljani 12. novembra 1978, po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smeri slo-venistika in sociologija kulture. Med drugimi priznanji je tudi dobitnik nagrade Slovenskega šansona 2005, nominacije za najboljši slovenski knjižni prvenec 2002 (Mesto, založba Mon-dena 2002), poezijo in prozo objavlja v uglednejših literarnih revijah in drugih publikacijah. Na področju glasbe ima za seboj šest avtorskih plošč, njegova literatura pa je prevedena v italijanščino, angleščino, češčino, srbščino in slovaščino, hkrati jo lahko najdete v antologiji slovenske poezije Mi se vrnemo zvečer (založba Beletrina, 2004) in antologiji slovenske erotične poezije V tebi se razrašča (Mladinska knjiga, 2008). Ob vsem naštetem komponira in izvaja tudi avtorsko orkestralno in filmsko glasbo ter glasbo za dramske in plesne predstave.
MZ
spet pričnejo deževati, skupaj s kroglami, eksplozijami in avtomobilskimi pregoni ...
Ameriški TV producent Rod Sterling je med letoma 1959 in 1964 posnel pet sezon serije Zona somraka, v kateri je do vrhunca izpilil le eno formulo zgodbe, namreč negacijo naše vsakdanjosti. Stvari, ki jih sicer še opazimo me, ali pa celo menimo, da nas dušijo, nenadoma izginejo ali pa privzamejo nasprotne vloge od namenjenih, zato se glavni junak znajde sam v bivanjskem nesmislu in-vertiranega sveta. Niso grozne pošasti in vesoljci, temveč nenadno izginotje našega običajnega sveta. Sterlingove zgodbe so se sicer vedno končale s pojasnitvami, ki so vključevale paranormalno, toda vse od Fincherjevega odličnega filma Igra (1997) je nastal nekakšen podžanr, v katerem antagoni-sti v naši resničnosti zgradijo popolnoma novo resničnost za našega glavnega junaka, pač iz tam nekega razloga.
Vse te misli nam švigajo ob začetku filma Neznanec, zato smo hitro navdušeni, saj smo prepričani, da bomo priča izvrstnemu trilerju v slogu starega lisjaka Hitchcocka. Mrzlično razmišljamo in skušamo prehiteti film, toda ker nas preseneti na vsakem koraku, trud nima smisla, sicer pa se na polovici
izkaže, da bi bil zaman. Ko film doseže točko zasičenja z raznimi preobrati in se zdi, da racionalna razlaga ni več možna, preklopi na najslabšo možno rešitev, ki pa je v tem trenutku raje ne bomo podali. Film v trenutku zvodeni in izgubi vso svojo privlačnost, nastale luknje pa ne morejo napolniti niti avtomobilske dirke in pretepi, kar je svojevrstna škoda, kajti na trenutke, v določenih prizorih, film pokaže izjemen talent za napete vohunske prizore (recimo poetični samomor nekdanjega vzhodno-nemškega vohuna), žal pa kot celota ne izpolni vseh obljub,
ki jih da na začetku.
In obratno, včasih kakšen kliše pokvari vzdušje, recimo klasični scenaristični problem Govorečega negativca, ki tik pred ubojem glavnega junaka mirno razloži ves svoj peklenski načrt, čeprav za to nima prav nobenega motiva. Ali pa hudo skrivno skrita bomba, ki pa vseeno ima zaslon, na katerem se odštevajo sekunde do eksplozije. A kljub temu Neznanec ni slab film. Je čisto gledljiv vohunski triler, le da se ob ogledu ne moremo znebiti občutka, da gre za malce zamujeno priložnost.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
PTICA UJEDA, KLINKAČ
NAS ARHEOLOG
AMERIŠKA ALPSKA SMUČARKA (LINDSEY)
GROBO DOMAČE VOLNENO SUKNO
GORA V KARAVANKAH (1614 m)
TEDEN PRED BELO NEDELJO
POGOVORNI IZRAZ ZA LSD
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZEN. OSEBNI ZAIMEK
LOČILNI VEZNIK
SMUČARKA (MAJDA)
RIMSKI PESNIK
KRAJ PRI DRAMLJAH
PAPEZEV DOHODEK
Iiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZELENA TRTNA VEJA SPOMLADI
VAS PRI MOKRONOGU
MESTO V NIGERIJI
RAZTEZALO
KOŠČEK, DELČIČ
GORSKI MASIV V BOLGARIJI
ZAMAH S SEKIRO
DODATEK, PRILOGA
MODEL DAEWOOJA
KOS KONOPCA
EGIPTOVSKA VLADARICA
ŠPORTNI
VAS PRI DEKANIH
CHARLES VANEL
DRZAVNA BLAGAJNA
IVAN ALI VANJA
KOŠČEK, GRIZLJAJ (NAREČNO)
SRBSKI PEVEC ILIČ
UGANKARSKI SLOVARČEK: CEKA = zelena trtna veja spomladi, LOPATIC = slovenski športni novinar (Jaka), PUS = slovenski arheolog, Zupančičeva nagrada 1984 (Ivan, 1930-2000), RESEK = rastlina hrapava škrbinka (Sonchus asper), STRMOL = grad pri Rogatcu s poročno dvorano, ŠEDINA = naselje pri Dramljah, TRULA = skupina igralnih kart, ki jo sestavljajo škis, mond in pagat.
■eov 'boaja '»jao 'ppe 'oa>j 'jaoej 'uapaj.
!iaq Jipn"! '^as 'oad eAeíy 'jeja 'aom^ei 'euo 'VA 'e^uajag 'a|a^uv 'eqe 'ojiedoi 'einpas 'uuoa '0|eA0§aizej 'snj ueA| '^ds '^ojjo '|ajo |A|s '§o|ouoj>j 'b^olu 'a>j|!y 'einjj 'jedos :3XNVZIdX 3! A3HS3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 5.marec:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 5.45 HOROSKOP. 6.00 O karnevalih na Ptujskem. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA - Danes na 51. kurento-vanju, Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Kranj). NEDELJA, 6. marec:
5.00 NEDELJSKO JUTRO 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja z Marijo Slodnjak. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Danes na 51. kurento-vanju, Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan in komentar tedna (ponovitev). 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: V živo iz 51. Mednarodnega ptujskega
karnevala. 19.00 V živo iz karnevalske dvorane, do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 7. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Danes na 51. kurentovanju, Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 21.00 Kviz piramida (Vladimir Kajzovar). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI
NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 8. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Danes na 51. kurentovanju. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo o pustovanjih. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 9. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička-rije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 10. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PETEK, 11. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.10. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahberger-jem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
V	ljubezni se kolo usode zavrti v vašo korist In odprla se bodo nova obzorja. Na delovnem mestu bo priložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali popaziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti in ezoteričnih veščin.
Sn BIK
Prisluhnili boste glasu svojega srca. Tako se boste odločili pravilno In našli vero In upanje. Sprostili vas bodo pogovori, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme.
DVOJČKA
Blesteli boste na delovnem mestu in korak za korakom napredovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega, kar si boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. S svojim znanjem in izkušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče.
RAK
Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in samski pred-stavnikl. Na delu boAmorjeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje vam bo ponudilo novo možnost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Resnica bo, da boste imeli več nalog in obveznosti - toda vsemu boste kos.
LEV
■Tj Jutravam bodo pričarala posebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali, boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Službeno se bodo zadeve uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno in glasno povedati svoj mnenje.
DEVICA
Toplo sonce bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in energija se bo širila In rasla. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopajo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo kazali prave poti.
TEHTNICA
Sledili boste svoji resnici. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Našli boste tudi upanje in sledili ugodnim vetrom v službi. Pri vsem tem ne boste smeli spregledati smerokazov. Zadeve boste morali reševati postopoma in korak za korakom. Nujno se bo prilagoditi v ljubezni.
ŠKORPIJON
Imeli boste polne roke dela in delavnih obveznosti. Zadev se boste lotili postopoma In temeljito. Morda boste celo malo prehitevali in se že v tem obdobju odločili za spomladansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici in pravilno bo, da boste usmerili svoje misli v pozitivni smeri.
STRELEC
Romantična doživetja vam bodo pomagala tako na osebni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno in vendarle boste morali popaziti na ostrino besed in mišljenja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločeni dokončati nekaj iz preteklosti.
KOZOROG
V	igri usode boste imeli več odločitev. Sprejeli boste tisto, kar vam bo prineslo veselje. Dokazali
boste, da zadevam znate priti do dna in tako boste doživeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo, če se bodo stvari odvijale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava mnenj.
VODNAR
Spodbudne iztočnice boste dobili v komunikaciji. Nakazano je, da boste veliko na poti In med ljudmi. Stvari se bodo širile na drzen in temeljit način. Tako boste našli v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služba: sledili si bodo nenavadni preobrati.
RIBI
Pluli boste po nekoliko nemirnem morju. Zadeve se bodo odvijale na drzen način In našli boste tudi pot do osebne sreče. Tišina vam bo vlila zaupanje in dobili boste odgovore na svoja vprašanja. Službeno boste kreativni in finančno uspešni. Ljubezen: občutila se bo močna potreba pojčustveni varnosti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
V nočnem programu tokrat z zmagovalci ptujskih festivalov narodnozabavne glasbe.
DETE
SADNA PIJAČA
50 MINUT
Ptuj • Projekt Leonardo da Vinci - mobilnost dijakov
Tri tedne sem živel svoje sanje ...
Elektro in računalniška šola Ptuj je tudi letos sodelovala v evropskem projektu Leonardo Da Vinci, ki z akcijo mobilnosti dijakom omogoča mednarodno prakso, poklicno usposabljanje in izmenjavo izkušenj v tujini - letos v Angliji, Nemčiji in na Poljskem.
Moja t. i. » poljska« zgodba se je začela v hladnem novembrskem jutru, ko sem v kombi naložil prtljago in se s še šestimi dijaki, šoferjem Dominikom in profesorico Nino Jeza odpeljal cilju nasproti. Zgodba je trajala tri tedne - od 6. do 27. novembra 2010.
Noč pred odhodom nisem zatisnil oči, ker me je mučila radovednost, kot je zlepa ne pomnim. Pred mano je bil težko pričakovani mesec november, mesec želja, obljub in dilem. Z mentorico projekta, profesorico Nadjo Jager Po-povič, sem se že med pripravami na mobilnost dogovoril, da se bom preizkusil z delom v laboratoriju tehnološke univerze. Za fanta, ki o delu na univerzi ne ve veliko, je bila evforija enaka lovu na neznani leteči predmet. »Bom znal, bom zmogel, bom razumel ...« mi je rojilo po glavi.
Pot nas je po cesti vodila preko Avstrije in Češke, razpoloženje vseh pa je bilo odlično. Prva postojanka je Krakow, kjer prespimo prvo in še naslednjo noč. Nekoč je bil prestolnica poljskih kraljev, celotni stari del mesta pa je pod okriljem Unesca. Ima veliko cerkva in nasploh je kulturno zelo bogato mesto, polno turistov. Imamo čas za oglede . in za sprehod ob reki Visli.
Ponedeljek je namenjen ogledu Auschwitza. Pogled na
Prejeli smo
Čigavi smo?
V časopisu Št. tednik in v Ptujčanu skrbno prebiram podatke, kako občinski možje skrbijo za naše (ptujsko) podeželje. Podeželje pa komaj občuti to skrb, posebej, ko gre za lajšanje življenja, mislim predvsem na makadamske ceste na podeželju.
Predsednik ČS Grajena v časopisu izjavlja, da imamo še celih 13 km makadama v naši ČS. Za njih nam je v letu 2011 MOP dodelila celih 108.000 €. Za ta denar naj bi modernizirali komaj 1,5 km cest. S takšnim tempom smo dobri za naslednjih 8,6 ali bolje 9 let, oz. do leta 2020. Res, ZELO velika skrb za podeželje! Izračun nam pove, da 1 meter ceste stane 72 evra. 13 km cest bi lahko obnovili za skromnih 936.000 evrav, oz. 1,86 procenta letnega proračuna MOP. Ali nismo vredni tega procenta? Če bi to razdelili še na 2 dela, 2 leti, bi to odpravili z "levo roko".
Če povzamemo proračun MOP za leto 2011, ki znaša 50 MILIJONOV EVROV, bolj točno 50.426.437,21€, potem so nam namenili komaj 0,216 procenta ali 2,16 promila.
kaj takega je neverjeten, skoraj nemogoče je z besedami opisati vse, kar se mi je odvijalo pred očmi. In vse to je moral doživljati tudi moj dedek, čigar zgodbe sem poslušal iz očetovih ust, ker dedka, ko sem se rodil, ni bilo več. V nekem drugem taborišču, Da-chauu, se je odvijala podobna zgodba. Moj dedek je pri triindvajsetih letih zaradi grozot, preživelih v taborišču, popolnoma osivel...
Naš cilj pa je poljsko izobraževalno, prometno in industrijsko mesto Wroclaw v Šleziji. Mesto se razprostira na obeh bregovih reke Odre in na množici otokov, povezanih z mostovi.
Osrednje mesto leži na zahodnem bregu reke, izhaja pa večinoma iz srednjega veka. Vzhodni Wroclaw je moderni del mesta na vzhodnem bregu reke, sestavljajo pa ga zlasti stanovanjska naselja. Tu se nastanimo v manjšem hostlu z imenom »Centrum hostels«, ki si ga delimo z mladimi Francozi in bo v naslednjih treh tednih naš dom.
Preden nas postavijo pred prve delovne izzive, je na vrsti ogled znamenitosti, izmed katerih v mestnem jedru izstopajo predvsem cerkve iz 12., 13. in 14. stoletja mestna hiša - ratusz, ki jo krasi posvetna arhitektura v gotskem slogu.
Med druge znamenitosti so-
Foto: osebni arhiv
dijo nekdanja kraljeva palača, nekatera upravna poslopja, muzej upodabljajoče umetnosti ter poslopje wroclawske univerze iz leta 1702, kjer je bila sprva jezuitska šola, danes pa univerza s pomembno knjižnico, umetniško galerijo in astronomskim observatorijem. V mestu so prav tako tehnične in druge univerze.
To pa je že sramotna miloščina! To še posebej, ker država nameni v občinski proračun glavarino: 554,50 evra po prebivalcu Krčevine pri Vurbergu oz. kar 1 milijon in 275 tisoč evrov. MOP od prejetega denarja za nas nameni komaj 8,5 procenta. Kam gre naš ostali denar (91%)? Predvsem v me-galomanske projekte MOP in za športna igrišča, ki večinoma samevajo (vsaj v Grajeni).
Prav zaradi tega pa na MOP danes jokajo, kako so izgubili veliko denarja z odcepitvijo 17 novih občin, te pa so sedaj dobile "veliko več denarja", ki bi ga bi v MOP lahko zapravili za samo mesto! Zakaj pa so se odcepile te nove občine? Lahko navedem samo izjavo občana s Hajdine, "da prej niso dobili niti kariole peska za ceste, sedaj pa imajo VSE asfaltirano"! TO JE DOKAZ ODNOSA MOP DO PODEŽELJA! Se sedaj zaradi tega denarja borijo za samostojno regijo???
Upravičeno si postavljamo vprašanje, ČIGAVI SMO. Naj se še mi odcepimo - kot nam je že pred leti svetoval uslužbenec občine? To ni rešitev.
Izpostavlja se tudi nekakšen problem z odkupom zemljišč, kjer bo potrebna širitev cest. BIANKO PODPISA za to ne
bo dal nihče! NIHČE do danes ni prišel do občana s skico ali načrtom oz. izračunom, s katerim bi pokazal, komu in koliko bi vzeli zemlje za širitve. Samo strinjanje lahko pomeni, da ti lahko in morda celo po nepotrebnem vzamejo tudi nekaj metrov ob trasi, saj si podpisal. Pri nas je omenjeno celo rušenje ograj in žive meje, čeprav je današnja širina možna za 5 m široko cesto. Republiški zakon pa omogoča tudi samo 2,5 m široko cesto - asfaltirano. Zakaj se nas vleče za nos? Hkrati pa lahko postavimo upravičeno vprašanje, kaj je MOP delala z denarjem zadnjih 20 - 25 let, ko je SEDAJ potrebno toliko posegov v samem mestu???
Pasivni odnos MOP do nas in končno tudi nas do zadev nas je pripeljala tja, kjer smo. Vse kaže, da bi se morali prebivalci celotnega podeželja bolj zavedati svojih pravic in jih zahtevati od svojih izvoljenih predstavnikov . Nehajte nam metati pesek v oči in dodeljevati miloščino, naredite nam malo bolj ugodno življenje, saj itak nimamo skoraj nič od samega mesta. 28 let je dosti čakanja.
Vladimir Kužnik
Rad spoznavam nove ljudi z navadami in običaji, drugačnimi od naših, in prvi dnevi so zaradi tega prepolni vtisov. Najprej spoznamo Konstancjo Szymura, ki skrbi, da poteka vse tako, kot je dogovorjeno. Uredi nam pogovore pri delodajalcih, od slednjih pa je odvisno kje, kaj in koliko bomo delali.
»Wroclav University of Technology. Sprejet!« Čaka me težko pričakovana izvedba predavanj.
Univerza je bila ustanovljena leta 1945, se hitro razvija in doživi do danes številne organizacijske spremembe. Nje-
Prejeli smo
Koliko pokrajin?
V zadnjem času so se v naših časopisih ponovno pojavili članki o razdelitvi Slovenije na pokrajine. Da vlada s tem misli resno, kaže že to, da je zaposlila ministrico za lokalno samoupravo. Z vladne strani je prišel tudi predlog o šestih pokrajinah, po vzoru na šest škofi' RKC.
Mnenje našega župana o številu pokrajin je znano že nekaj let. Skupaj s svetniki so se ponovno izrekli za 11 pokrajinskih središč, ker je toliko mestnih občin. Treba je razumeti tiste, ki navijajo za takšno razdelitev. Obetajo si namreč nekaj dobro plačanih služb zase in za svoje prijatelje. Čim več pokrajin, tem več novih služb, pa naj stane, kar stane.
Če bi zaprosili sto tisoč Slovencev, naj napravi predlog novih pokrajin s pripadajo-
ni študentje sodelujejo v več znanstvenih programih, kot je na primer SSETI program -razvoj satelitskih komunikacijskih sistemov in krmiljenja.
Sodelavci so pravi leksikon znanja in jaz sem srečnež, s katerim to znanje delijo.
Potem se učim, kako uporabljati, izdelati .... Počasi se začnem vesti, kot da sem eden izmed njih. Ne vem, kdaj so se meje med nami tako zabrisale, morda takrat, ko se je končal uradni delavnik, jaz pa sem z njimi ostajal v laboratoriju do večera in tudi pozno v noč.
Ali takrat, ko sem po več urah tuhtanja sprejel izziv in pripravil predavanje za študente ter predstavil poskuse, ki sem jih izvajal v domači delavnici v Lancovi vasi. Na srečo imam vse dokumentirano s kamero. Po dobri uri predavanj sem ovrgel vse dvome, dobil aplavz slušateljev. Ali po povabilu sodelavcev na nepozabno vožnjo po Wroclawu v starem oldtajmerju - hrošču, ko mi za spomin podarijo zemljevid z izrisano prevoženo potjo.
Morda pa proti koncu, ko koordinatorica projekta Leonardo Da Vinci pohvalno oceni moje delo z besedami, da takšnega fanta niso in še dolgo ne bodo imeli.
Hvala Grzegorz Wielgo-szewski, Michal Swiatkowski, Grzegorz Malozi^č in Piotr Nogaj!
In jaz jim obljubim, da bom še prišel. Vsekakor bo tako! Toda zdaj še ni čas za to, sem dijak tretjega letnika srednje šole in ko se vrnem, me čaka veliko učenja, nadoknaditi bo treba zamujeno in nadaljevati .najprej srednjo šolo, nato pa
še študij.
Nisem navajen lenariti, neprestano moram biti aktiven, sicer imam občutek, da kaj zamujam, da mi kaj manjka. Če le morem, ne pozabim na vzdrževanje telesne kondici-je, skočim v tekaške copate in lovim kilometre ob reki Odri. Zavedam se, da me po vrnitvi na Ptuj čakajo naporni treningi v atletskem klubu. Sliši se enkratno takole hoditi naokrog po svetu, srečevati zanimive ljudi, poiskušati hrano, delati skupaj z njimi, toda po tej izkušnji se zavem, da brez znanja tujih jezikov ni poti v svet. Hvala mojim staršem, ki so naju z bratom že v prvih letih življenja učili angleščino!
Delovni dnevi se začnejo z zajtrkom v hostlu, in skupno večerjo v eni izmed bližnjih restavracij. Krompir ... Poljaki ljubijo krompir ... Okusov njihove hrane se počasi navadim. No, ne končajo se vedno z večerjo..., kakšen dan si privoščimo tudi nekaj nočnega življenja in pohajkovanja po mestu.
Med vikendi se prelevim v kuharja. Skupaj s profesorico Nino Jeza si v soboto in nedeljo privoščimo domače kosilo, tudi martinovo, ki smo ga doma zamudili. V pomoč so mi internet in mamini recepti. Življenje z vsemi tehničnimi pripomočki je namreč popolnoma drugačno kot nekoč, tako da sem ves čas v stiku z družino.
Konstancina ocena je pohvalna in ne skriva navdušenja nad našo slovensko skupino. Ko ji pozneje zaupamo, da smo hrano za zajtrke, ki je nismo uspeli porabiti do odhoda, razdelili med reveže na ulici, doda le še; »Vedno znova me pozitivno presenečate.«
Domov se vrnem s priporočilnim pismom univerze, e-maili, mobilnimi številkami, naslovi, zemljevidi . in NEPOZABNIMI SPOMINI.
Na Poljskem so imeli vsak svojo zgodbo še Alen Kosec, Kristijan Jurič, Benjamin De-bernardi, Matjaž Škerget, Žiga Volmut in Gregor Kocmut.
Arne Korsika
čimi občinami, bi nastalo sto tisoč različnih razdelitev. Število pokrajin sicer ne bi šlo do sto tisoč, morda največ do 212, kolikor je občin in kandidatov za nove občine. Zato ni pametno, da se jih vpraša toliko.
To je tudi preresna tema, da bi o njej odločali politiki. O tem bi morala odločati stroka.
Ta bi morala najprej planirati dohodke in odhodke pokrajine, ki so temelj vsake skupnosti, pristojnosti organov, obveznosti občin do pokrajine (in obratno)., in nazadnje najnižje število prebivalcev pokrajine.
Ko bi imeli v parlamentu sprejet zakon, bi se vključili politiki na občinskem nivoju in se dogovarjali, kje naj bo meja med posameznimi pokrajinami. Pri tem ne bi smeli delati nobenih izjem, kot smo (so) jih delali pri občinah. Že tako nizek limit (5000 prebivalcev) so z izje-
mami privedli do absurda.
Ko so Slovence vabili na referendum za samostojno državo, so nam politiki obljubljali drugo Švico. Od tistih obljub je ostalo zelo malo ali nič. Pa poglejmo malo regionalno ureditev Švice in se zgledujmo vsaj v velikosti pokrajin. Švica je po površini dvakrat večja od Slovenije, ima pa skoraj štirikrat več prebivalcev. Razdeljena je na 26 kantonov, kar pomeni povprečno okrog 300 000 prebivalcev na pokrajino.
Če bi pa ptujski politiki želeli, da bi Ptuj postal upravno središče pokrajine, ki bi zajela tudi Maribor in Mursko Soboto, se pa s tem kot Ptujčan strinjam. Geografsko je tudi bolj ustrezen. Navsezadnje tudi Bern, glavno mesto Švice, ni največje mesto v državi. In takih primerov je na svetu še mnogo.
O zadolženosti Švicarjev ne vem nič.
Mirko Jaušovec
Knjiga meseca
Vsaka ljubezen je pesem
Najlepše
slovenske
ljubezenske
pesmi
po izboru
slovenskih
pesnikov
Najlepše slovenske ljubezenske pesmi po izboru slovenskih pesnikov
Vsaka ljubezen
je pesem
Pa jo imamo! Knjigo, zbirko pesmi, ki odgovarja na toliko vprašanj, zlasti tistim, ki na poezijo gledajo kot na neprekinjeni in znotraj sebe povezani razvojni proces. Kdo je vplival na koga? Poetike katerih pesnikov so si bliže? Čigave ljubezenske pesmi iz preteklosti odmevajo v sodobnih pesniških ušesih?
Alojz Ihan, ki je knjigo uredil in napisal spremno besedo, je tako k sodelovanju povabil več sodobnih slovenskih pesnikov, med katerimi je moral vsak izbrati po eno svojo ljubezensko, nato pa še pet ljubezenskih s širokega polja, obsegajočega čas od literarnih začetkov, ljudske pesmi, pa vse do sodobnih pesniških poetik. Tako smo dobili nazadnje izbor, ki je izšel pri Društvu slovenskih pisateljev v lanskem letu in nam ljubezen in njeno pojmovanje pokaže z različnih zornih kotov in skozi oči mnogih raznolikih poetik.
Tistim, ki želijo kaj več, pa kaže knjiga še na vrsto medsebojnih vplivov in povezav, še zahtevnejši bralci pa se lahko poglabljajo celo v raznolikost stilov, prepoznavajo idejno pestrost, predvsem pa se lahko čudijo, kaj lahko o »edini pravi temi poezije«, kot jo je poimenoval Ihan, zapiše toliko različnih peres, ki so in še živijo v zelo različnih časih. In pri tem se rušijo slogovni mostovi in pregrade časa, kajti nenadoma nas prav nič ne moti preprostost ljudskih pesmi (Žol-nirjeva ljubica, Kraljič vzame za ženo pastirico z drumlico, Spevaj nama, Katica, San se šetao gori doli, Dečva je u rutiču trebiwa, Z obrekovanjem razdrta ljubezen, Pojdem u rute, Nesrečni lovec, Srečni Blaž in Kaj ti je, deklica), romantično zastavljena poezija Franceta Prešerna (Sila spomina, Gazele 3 in 4, Tri želje, Kam?, Sonetje, Magistrale), na drugi strani pa modernistični verzi Tomaža Šalamuna ali postmoderni utrip v pesmih številnih sodobnejših pesnikov. Nenadoma je pesniška težnja v ozadju, prav tako slogovni prijem, krovna substanca postane ljubezen. Tej knjigi bi lahko rekli tudi Ljubezen na nič koliko načinov. In podtem. Kajti četudi je ljubezen osrednja sila, so bolj od te, zanimive njene podte-me, notranji odkruški, ki se spet bolj ali manj povezujejo.
Ljubezen se namreč v zbirki odstira na mnoge načine. Lahko je močna, hrepenenjska sila, ki vodi posameznika in vse, kar ga obkroža. Neredko so v izboru pesmi, pri katerih se sila dvojine zdrobi v osamelost ednine. Tako se tema ljubezni razgrne v podteme samote, grenkobe, celo bivanjske stiske in posledičnega nesmisla bivanja, če ni dvojine, če ni dejanskega ljubezenskega stika.
So pa na drugem polu radostne pesmi. Take, ki opevajo dvojinsko srečo, hipnost naslade, ki odstirajo katarzo ljubezenskega občutja, neredko pa prehajajo v mehkejše ali celo nekoliko trše erotične lege.
Prav tematska in podtematske dimenzije objavljene poezije so tiste, zaradi katerih knjiga prestopi bregove literarnega, ožje pesniškega, in preraste v širši kulturni in sociološki fenomen. Tu se namreč odstira slovensko pojmovanje ljubezni, vsaj skozi oči subtilnih pesnikov, ki nam pokažejo, da niti slučajno nismo zafrustriran slovanski narod, ki zgolj tožimo o nedosegljivi in neuresničeni ljubezni, temveč da jo znamo pretopiti tudi v radostno ljubezen, v ljubezenski vzklik življenju, ki se uresničuje v lahkotni in povsem sproščeni erotiki.
Psihologom, kulturologom, sociologom - in kar je še teh - preostane torej, da iščejo odgovore na tovrstna vprašanja, da morda ta izbor primerjajo z izbori iz kake druge države oz. kulture. Ljubiteljem poezije pa ostane slast, da se sprehodijo skozi raznolike verze, ki izvirajo iz različnih časov in konceptov življenja, a zdi se, da ljubezen v svojem najčistejšem in najglobljem bistvu ni nič kaj pretirano drugačna.
In če vas nič od naštetega ni nagnilo v smer proti knjigarni ali knjižnici in če vas nič od navedenega ni prepričalo, morda velja omeniti še privlačno Ihanovo misel iz njegove spremne besede: »Zato je opisovanje človeških ljubezni najbolj prepričljiv način za sestavljanje skrivnostnih, očem in razumu nedostopnih pokrajin človeške duše.«
Pa to, ali ni to dovolj prepričljivo?
David Bedrač
Literarno kolo (87) • Drago Jančar - 3
9999 ■ ■ ■ ■
»Osrednja tema Jančarjeve proze so ljudje, ki se dušijo v prepolnem svetu, je človek, ki bil rad sam in po svoje, pa ga množica vedno znova stisne,« beremo na začetku knjige Drevo brez imena.
Roman, ki je izšel leta 2008, v zbirki EUroman, postavlja v ospredje zgodbo o Janezu Lipniku, arhivarju, ki nekega dne trči ob zanimiv zgodovinski vir, in sicer spomine serijskega ljubimca. Ljubimec, ki je svoj ljubezenski pohod norosti in razuzdane erotike pričel prav v drugi svetovni vojni, postane vez med tedaj in danes, med današnjim in zgodovinskim. Za Jančarja tako značilna gradnja literarnega sveta se idejno nadaljuje. Spomini, ki so sicer erotične narave, so sprožilec, nekakšna miselna granata, ki arhivarja pripelje, da prične kopati po svojih spominih in vsem, kar je povezano s serijskim ljubimcem. Med kopanjem po arhivih lastnega spomina in duše naleti na stvari, ki so pretresljive in ganljive obenem. S svojim zgodovinskim znanjem tako krpa luknje v zapisanih spominih zgodovine, z moško domišljijo posamezne erotične scene.
A roman Drevo brez imena postaja mestoma tudi groteskna zgodba o človeku, ki hitro najde povezave med drugo svetovno vojno in vojno na sosednjem Hrvaškem, ki beži od svoje dolgočasne žene in spomina na očeta, ki se je vrnil iz koncentracijskega taborišča, zatem pa v hudih nočnih morah hodil po vrtu in teptal solato. Nazadnje se celo vdaja ljubezenskim radostim z učiteljico Zalo, do katere goji odnos osebnostno razcepljenega ljubimca. Enkrat je starejša različica, nekakšen posnetek tistega serijskega ljubimca, drugič je mlajši ljubimec. In med oblikovanjem zgodbe vse bolj tone, globoko v slovensko podzemlje, kjer je skrita smrdljiva plast zgodovine, zastrašujoča in neprijetna, kjer so množični grobovi, kjer so žrtve, ljudje, ki so padali zaradi neke ideologije ali zoper nje.
Roman, ki je ob siceršnji trpkosti tu in tam na slogovni ravni tudi duhovit in celo hu-moren, pa vendarle obvladuje neprijetna misel, zapisana na samem začetku in spominja
na krožnico in ponavljajočo se zgodovino: »Kar je bilo, bo spet, / kar se je zgodilo, se bo spet zgodilo, / nič ni novega pod soncem.«
Če je bilo in je in bo, potem je pričakovati, da so vojne bile, so in bodo, in podobno najbrž lahko napovemo za podzemne grobove, množična grobišča, ki so pokazatelj človeške omejenosti in krutosti.
Morda prav zato nosi roman Graditelj nekoliko ironičen naslov. Graditelj česa, se vprašamo. Konstantnega sveta? Kajti svet po Jančarju je konstanta. Ljudje v njem prav tako. In nasilje in zlo. Toda že podnaslov Mit o Dedalu razkrije marsikaj. Roman, ki je sicer izšel leta 2006 pri Mladinski knjigi v zbirki Miti, kjer so izšla še nekatera zveneča imena svetovne pisateljske smetane, se tako ukvarja z mitom o Dedalu, slavnem gradbeniku in stavbarju. Ta je bil znan po svojem zagonetno zgrajenem labirintu za kralja Minosa, v katerem je bila skrita pošast, še bolj znan pa po umoru nečaka Talosa, ki je že kot deček kazal neverjetno nadarjenost. Ta je z njim le rasla in rasla je tudi njegova slava. Dedal je tako, v strahu, da ga nečak ne bi premagal v svojih domislicah in izumih, le-tega ubil. Med temeljnimi motivi iz Dedalovega življenja je potrebno omeniti še njegovega sina Ikara. Slednji je tesno povezan z letenjem. Znana je njegova želja po pobegu s Krete, ki jo je z očetovo pomočjo mislil izvesti z lesenimi krili, spojenimi z voskom. In četudi mu je oče naročil, naj ne leti previsoko, preblizu soncu, da ne bi raztopil voska, ga ta ni poslušal. Tako je telebnil v morje in umrl.
Pravzaprav je mitološko ozadje pomembno za razumevanje zgodbe. Jančarju je bil takšen pisateljski izziv pisan na kožo. Ustvarjalec, ki nenehno brska in tiplje po zgodovini, predvsem pa poskuša dokazati, da človek nekoč ni drugačen od človeka danes, je tako ponovno združil ko-
Drago Jančar
Drevo brez
lesja preteklosti in sodobnega sveta.
Njegov »sodobni« Dedal je tako Pavel Areh, arhitekt, ki ima nalogo, da zgradi kazen-sko-poboljševalni dom. Še en za Jančarja pogost motiv - pojav represivnih institucij, v katerih se jemlje svoboda, v katerih se prevzgaja in preoblikuje človeška jedra. Zgodba je v tistem delu, kjer je opisana zasnova in oblika doma, celo likovno podkrepljena. Tako ob besednem nagovarja z likovnim še toliko bolj ironično in je v posmeh tako preteklosti kot sedanjosti.
Med močnejšimi scenami Graditelja je nedvomno tista, ko je Pavel s svitki vstopil v dvorano in predstavil načrte za gradnjo doma. Le-ta naj bi imel obliko dvorezne sekire, ki tako postane mimogrede metafora dvoreznosti političnega sistema in projekta, ki naj bi bil v korist in dobro družbe. Zlasti opis novega doma je zanimiv: »Prav zato, ker gradimo novega človeka in nove zgradbe, je rekel, smo se odločili, da bo naša rešitev povsem izvirna. Zgradbo bomo polkrožno naslonili na hrib. Zaradi tega nam ne bo treba kopati tako daleč in globoko v pobočje, kot bi bilo potrebno, če bi imeli objekt v obliki kvadra ali s tlorisom podaljšanega pravokotnika.«
Nalašč smo se v tem delu Literarnega kolesa pomudili pri novejših naslovih Draga Jančarja in ne tistih nekaj najbolj znanih, s katerimi je zaznamo-
val slovensko literarno obzorje in tudi širše, evropsko. Med njimi je potrebno omeniti vsaj naslove: Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998) ter Katarina, pav in jezuit (2000).
Na pisateljevi osebni izkaznici pa je ob obilju prepoznavnih literarnih del in izjemnih idej potrebno poudariti še dolgo vrsto priznanj in nagrad, slovenskih in izven naših meja. Večkrat je prejel Grumovo nagrado, prejel je Prešernovo nagrado za življenjsko delo, večkrat Rožan-čevo nagrado za esejistiko, kresnika, nagrado za evropsko kratko prozo, Herderjevo nagrado in še in še.
Ne moremo tudi mimo številnih prevodov v tuje jezike. Jančarjeva dela so med najpogosteje prevajanimi, zlasti cenjen je v osrednjeevropskem prostoru, pogosto pa je s svojimi deli zastopan tudi drugje.
A med vsemi vrhunskimi dosežki ostaja Jančar pisatelj s tenkočutnim posluhom za človeka, pisec z izjemno analitično sposobnostjo analiziranja družbe in neumoren kronist širše in ožje zgodovine. Vse to mu uspeva z izpiljenim slogom in literarno dodelano-stjo, predvsem pa tudi z izbiro tem, ki so posledica njegovega nenehnega opazovanja in analiziranja sodobne družbe. Ter iskanja enačajev med tedanjimi in zdajšnjimi časi.
Prav ta enačaj pa nas na koncu navdaja z dvema vprašanjema. Prvo je gotovo, kaj še ima Jančar na zalogi, katere mostove med daljno in bližnjo zgodovino namerava še zasnovati in po dedalovsko postaviti. S kakšnimi posamezniki, ki jih družba omejuje in v velikem finalu običajno zlomi, se bo še ukvarjal.
Drugo vprašanje pa bdi nad vsem že od začetka ukvarjanja z njegovim opusom: Ali je res moč narediti zgolj hladni in obenem strašljivi enačaj med nekoč in danes? Se človek res ni ničesar naučil? Mu zgodovina res ni bila dovolj močna učiteljica? Je njegova krutost res konstanta, ki je bila, je in bo? In ji res ni moč ubežati? Ali si slednjega sploh zares želimo?
Močna literatura torej, ki ji na začetku in na koncu še najbolje ustreza vprašaj?
Več vprašajev????
David Bedrač
Literarni dvojčki - 43
Nagajivost vsebine in oblike
(A. Novak-Fritz)
Boris A. Novak je gotovo eno bolj prepoznavnih imen, kadar je govora o slovenski liriki. Poznan je po odlični poeziji tako za odrasle kot tudi za mlade in otroke.
Prav v kategoriji pisanja za mlajše je Boris samosvoj mojster, ki ob igrivi vsebini prestopa fizične meje pesmi, jih oblikuje na novo, jih zlaga, razstavlja, se poigrava z njimi. Pesmi so zanj kot materija, ki jo je potrebno oblikovati, a pogosto ne le na ravni besed, njihovih pomenov, ritmov in pomenskih součinkov, temveč - in predvsem! - tudi širše, na ravni zunanje oblike. Zato
ne presenečajo modernistično zasnovane pesmice, v katerih je pesnik na novo definiral črke, nepolnopomenske besedne vrste, posamezne zloge, kjer prihajajo v ospredje likovne podobe in posebni zvočni učinki. Ne preseneča izobilje medmetov, členkov, nasekanih zlogov z različnimi pomenskimi globinami. In seveda kopica neologizmov, ki pa zvočno in pomensko glede na celotno pesem učinkujejo prav izvrstno. Celo pomen bi jim zlahka prilepili. Kot bi sicer neznana, izmišljena beseda dobila vsebino.
Med osrednjimi je gotovo
pesem Prebesedimo besede, v kateri pesnik ugotavlja, da je stvarni svet, ki ga poimenujejo besede dolgočasen in zato so dolgočasne tudi besede ali pa obratno. Prav zato si dolgočasni slovar življenja spremeni po otroško in mladostniško; besedam vdahne novo življenje, nov sij, nov zven. Kdo se ne spomni budilke, ki jo junaško prebese-di v zzzzzbudilko? In kdo se ne spomni besede medved, ki jo v isti pesmi preoblikuje v medje-da? In še je tega.
Pogosto pesnik odgovor med vsebino besede in vsebino domišljije išče v prostoru in obliki.
Spomnimo se na pesem, ki ima štiri vogale kot hiša. Pesnik zgolj spretno razporedi posamezne glasove, s katerimi označi ogli-šča in ustvari analogijo med podobo hiše in zanimivo pesniško obliko.
Boris A. Novak je eden tistih sodobnih pesnikov, ki vsebino zapakirajo v lično obliko. Kot bi v torbo nenavadnih oblik stlačil nadvse zanimive pesniške vsebine, kajti zanj je vsebina pomembna toliko kot oblika. Morda še bolj. Z obema pa nas najprej radoživo popraska po nosu in zatem povabi v igriv svet poskočnih besed, ki se gumijasto zvijajo, na novo postavljajo, se pačijo in po pesniško zračijo ...
Kot igrive pesmi za otroke in mlade iz domišljijskega univer-zuma Ervina Fritza.
David Bedrač
Ptuj • 141. občni zbor gasilskega društva
Leto 2010 je bilo jubilejno in prelomno
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so se skupaj s številnimi gosti ter predstavniki pobratenih gasilskih društev iz Kozjega, Krapine in Be-dnje, minuli petek, 25. februarja, zbrali v prenovljeni veliki dvorani gasilskega doma na 141. letnem občnem zboru.
Za prijetnejši uvod so številne udeležence občnega zbora pozdravili člani etnografskega društva Ko-ranti, generacija iz Ptuja, s pesmijo pa so se jim pridružili še pevci moškega pevskega zbora Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna. Zbrane gasilce in goste je nagovoril tudi župan mestne občine Ptuj, dr. Štefan Čelan, ki je tudi sam član PGD Ptuj, a je zaradi drugih obveznosti moral občni zbor predčasno zapustiti.
Kot je v svojem obsežnem poročilu poudaril Robet Cvetko, predsednik PGD Ptuj, je bilo leto 2010 za ptujske gasilce prelomno zaradi številnih aktivnosti ob 140-letnici delovanja, pa tudi sicer je bilo nadpovprečno obremenjujoče za članstvo. V svoje vrste so lani sprejeli 4 nove člane, tako, da jih je sedaj 77, med njimi tudi 33 žensk. V društveni evidenci pa je evidentirano tudi 60 članov, ki so mlajši od 16 let. Za nemoteno delo imajo v društvu redno zaposlenega strokovnega sodelavca, eden pa je zaposlen prek dopolnilnega dela. Poleg treh članskih sestankov so o številnih dejavnosti v društvu svoje člane sproti informirali tudi na sestankih po rednih gasilskih vajah, ki so jih organizirali ob sredah.
Sicer pa so v vodstvu društva ogorčeni, saj so bili kljub izjemnemu obsegu humanega dela in najrazličnejših prostovoljnih aktivnosti deležni poskusov rušenja delovanja društva in diskreditacije vodstva društva. Na policijsko postajo sta bili namreč podani anonimni kazenski ovadbi, zaradi domnevnih nepravilnosti v PGD Ptuj. Policisti iz PP Ptuj so opravili vse potrebne preiskave, ki so vsebovale tudi pregled dokumentacije o poslovanju društva v zadnjih šestih letih delovanja. Po podatkih, ki so dostopni, pa dokazi o domnevnih nepravilnostih v kazenski ovadbi niso bili najdeni, zato so prepričani, da gre le za namerna zavržena dejanja posameznikov, ki so na tak način želeli škodovati sicer uspešnemu delu v društvu.
Aktivni so bili tudi na področju dela s članicami, saj so lani izvedli dvodnevno ekskurzijo v Split, na katero so povabili tudi članice iz gasilskih društev Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj. Poleg tega so se ptujske gasilke udeležile srečanja članic OGZ Ptuj v Podvin-cih, srečanja članic podravske regije v Ivanjkovcih, srečanja članic Slovenije na Bledu ter predavanja na temo plin v gospodinjstvu v Gorišnici. V prostorih društva pa so organizirali še predavanje na temo prva pomoč pri opeklinah, na katero si bile vabljene tudi gasilke drugih gasilskih društev.
Mladini posvečajo v društvu
Foto: M. Ozmec
Robert Cvetko, predsednik PGD Ptuj: »Minulo leto 2010 je bilo za ptujske gasilce jubilejno in obenem prelomno!«
posebno pozornost, saj so poleg rednih gasilskih vaj, ki so prirejene njihovi starosti, ekipe mladih gasilcev sodelovale na več društvenih tekmovanjih, na tekmovanju občinskega poveljstva, z mladinsko ekipo pa so se udeležili tudi državnega mladinskega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta v Lipovcih. Sodelovali so tudi na kvizu gasilske mladine OGZ Ptuj in kviza gasilske mladine podravske regije. V redno delo društva pa so vpeti tudi gasilski veterani, ki so se udeležili tudi 14. srečanja veteranov OGZ Ptuj.
Na področju preventive so organizirali ali bili prisotni ob evakuacijah na osnovnih šolah na Ptuju in nekaterih drugih organizacijah in zavodih. Uspešno imajo organizirano tudi gospodarsko dejavnost, v obliki kontrolnega organa, servisa gasilnikov in servisa izolirnih dihalnih aparatov, ki predstavljajo garancijo za brezhibno delovanje opreme in tehnike, racionalno izrabo kapacitet tehnike in opreme, so pa tudi pomemben vir financiranja delovanja društva.
Da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge, so se v PGD Ptuj tudi v preteklem letu nenehno usposabljali in izobraževali. Udeleževali so se
Foto: M. Ozmec
Na osrednji slovesnosti ob 140-letnici društva so na mestnem trgu javnosti predstavili štiri najsodobnejša in sodobno opremljena gasilsko-tehnična vozila.
usposabljanj na različnih stopnjah, za pridobitev gasilskih specialnosti, na strokovnih usposabljanjih v institucijah izven gasilske organizacije, na rednih gasilskih vajah v organizaciji društva, na vajah v organizaciji drugih društev, na strokovnih sejmih in razstavah ter različnih predstavitvah gasilske tehnike in opreme. Organizirali so tudi skupno vajo gasilskih društev MO Ptuj in enot prve pomoči civilne zaščite MO Ptuj na zapuščenem objektu bivšega podjetja Koteks ob Dravi. Na vaji so simulirali množično nesrečo, na kateri je prišlo tudi do požara. Namen vaje je bil ugotoviti čas, v katerem je mogoče zagotoviti prisotnost gasilskih društev MO Ptuj z razpoložljivo tehniko in gasilci, ugotoviti usposobljenost gasilcev za določene naloge, preveriti komunikacijo, ugotoviti nivo medsebojnega sodelovanja na vaji med vsemi enotami, preveriti usposobljenost vodilnega operativnega kadra pri vodenju svojih enot ter preveriti ustrezno opremljenost društev za podobne primere in spremljanje
obnašanja občanov v podobnih primerih.
Na operativnem in organizacijskem področju so tudi v letu 2010 izmenjevali izkušnje z drugimi enotami, na posvetih v organizaciji Uprave RS za zaščito in reševanje, pristojnih ministrstev ali gasilskih organizacij na različnih nivojih. Vključeni so tudi v delo Gasilske zveze Slovenije in sicer v komisiji za reševanje na vodi in iz vode ter komisiji za nevarne snovi, sodelujejo pa tudi v komisiji za tehnično reševanje pri Združenju poklicnih gasilcev Slovenije.
Največ časa, energije in pozornosti pa so lani posvetili delu pri generalni obnovi in dograditvi svojega gasilskega doma. Z lastnim delom in vložkom so sodelovali pri raznih rušitvah, pri čemer so njihovi člani opravili 2966 prostovoljnih delovnih ur. Skozi vse leto so spremljali delo izvajalcev skozi faze izgradnje ter obnove objekta in koordinirali delo med izvajalci, projektanti in nadzorniki. Del sredstev za plačilo storitev izvajalcev na gasilskem domu so si zagotovili
Foto: M. Ozmec
V lanskem letu so gasilski dom v Ptuju popolnoma prenovili in dogradili in pri tem opravili tudi veliko ur prostovoljnega dela.
preko najema kredita pri Novi Ljubljanski banki, za katerega je bilo treba zbrati veliko dokumentacije ter opraviti precej pogajanj. Rok dokončanja vseh del na gasilskem domu je bil predviden že septembra lani, vendar so se določena zaključna dela zavlekla tudi v leto 2011.
Osrednjo pozornost pa so lani namenili praznovanju 140 let humanega delovanja, ki je potekalo pod sloganom: 140 let prostovoljstva in požrtvovalnosti. Visok jubilej so obeležili z dvema dogodkoma, v začetku septembra so v družbi gasilcev širšega območja in sosednjih držav pred Mestno hišo pripeljali in predstavili štiri nova in sodobno opremljena gasilsko-tehnična vozila, s katerimi so posodobili svoj vozni park in opremili društvo tako, da imajo sedaj ustrezno opremo in tehniko tudi za zelo zahtevna posredovanja. Praznovanje so nadaljevali s svečano sejo na ptujskem gradu, ko so v družbi eminentnih gostov s področja zaščite in reševanja ter z ministrico za obrambo Ljubico
Prejeli smo
Pohvala in zahvala
18. februarja sem bil skupaj še z dvema bolnikoma - Robertom Šerbinkom iz Ruš in Tončkom Žumbarjem iz Cir-kulan - sprejet na kirurški oddelek Splošne bolnišnice Ptuj. Naslednji dan sta zdravnika dr. Kramberger in dr. Toma-žič skupaj z dr. Bricljem in dr. Kerimovičevo ter ob asistenci višje med. sestre ge. Liljane in dipl. tehnika g. Roberta pri nas opravili operativne posege (menjava kolka ter dveh kolenčnih sklepov). V oskrbo smo bili še istega dne predani medicinskemu osebju kirurškega oddelka ptujske bolnišnice. S to objavo bi se vsi trije
Jelušič pregledali prehojeno pot skozi 140-letno zgodovino ter zaslužnim posameznikom izročili društvena odlikovanja. Za kasnejše rodove pa so izdali tudi priložnostno poštno znamko, ki so jo posvetili visokemu jubileju društva.
Sicer pa so lani člani PGD Ptuj posredovali v 136 različnih intervencijah, od tega so v dveh primerih reševali iz vode, 15-krat v nesrečah z nevarnimi snovmi, 36-krat so gasili požare, 34-krat so nudili tehnično pomoč, 49-krat pa so posredovali v prometnih nesrečah. V vseh teh intervencijah je sodelovalo 1959 gasilcev, ki so opravili 3854 delovnih ur ter prevozili 8093 kilometrov od skupaj prevoženih 13.259 kilometrov za izvedbo rednih in izrednih vaj, usposabljanje gasilcev ter za prevoze pitne vode. Da gre za bogato društveno dejavnost, pa priča podatek, da so lani zbrali kar za 2.378.392 evrov skupnih prihodkov ter za 336.944 evrov odhodkov.
Sicer pa so se s priložnostnimi nagovori ptujskim gasilcem za njihovo humano delo zahvalili vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Jože Korban, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Janez Merc, predsednik Območne gasilske zveze Marjan Meglič ter poveljnik zveze Branko Lah. Zaslužnim gasilcem so se oddolžili s pisnimi priznanji in pohvalam, posebno priznanje za 50 let aktivnega delovanja v gasilstvu je prejel Mirko Toplak, priznanji za 600 gasilskih intervencij pa sta prejela Robert Cvetko in Gorazd Volgemut. Da so na morebitno intervencijo resnično pripravljeni ob vsakem trenutku, pa se je izkazalo tik pred koncem občnega zbora, saj je dežurna ekipa 10 gasilcev morala odhiteti na intervencijo zaradi prometne nesreče v Lancovi vasi.
M. Ozmec
bolniki radi srčno zahvalili vsem delavcem kirurškega oddelka, ki so bili udeleženi pri naši oskrbi, ter posebej hvala dr. Krambergerju in dr. Toma-žiču za trud, ki sta ga vložila v svoje delo. Mi ga ocenjujemo kot visoko strokovno delo. Prav tako hvala gospe Jelki, vodji kuhinje, ki je poskrbela za dobro hrano in za njeno moralno vzpodbudo ter obisk v času bivanja v Bolnišnici Ptuj.
V imenu vseh treh navedenih bolnikov res prisrčna hvala za prijaznost med bivanjem
v	Bolnišnici Ptuj ter hvala za trud, ki ste ga imeli z nami, bolniki. Naša želja je, da tudi
vi	ostanete še dolgo zdravi in da ostanete takšni, kot ste se pokazali nam.
Milan Koletnik
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 14. do 18. ure. Tel. 031 894 183.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na poročnem obredu. SALON BARBI, Mala vas 1 d, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSKE storitve za podjetja in s. p. opravljam. Ze-lenko Petra, s. p., Bolečka vas 6 d, 2323 Ptujska Gora, gsm: 031 712 863, e-mail: pisarna. petra@gmail.com.
SANA NOVO NA PTUJU! Medicinski in ortopedski pripomočki. Ob sredah popusti za upokojence, invalide in diabetike. Potrčeva cesta 15 - Platana. Tel. 02 333 53 07.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ODKUPUJEMO orehovo hlodovino. Možno na panju. 041 610 210 ali 02 769 15 91 (G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p.).
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine. Tudi na panju. Možno plačilo takoj. G.O.Z.D-BIO-LES, Medved Vlado, s. p., tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih, telefon 051 828 683.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,80 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
ODKUPIMO več tračnih obračalnikov 220. Cena po dogovoru. Informacije na tel. 051 631 907.
NJIVE vzamem v najem - Gorišnica in okolica. Tel. 041 670 766.
DRVA, bukova, ugodno prodam -cepana in v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM kravo s teletom, bike-com. Tel. 768 27 21
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAJO odojke, domače reje, težke od 25 do 30 kg, cena 2,00 evra, Lovrenc na Dravskem polju. Telefon 041 822 008.
PRODAM prašiče, 40 kg. Tel. 031 739 664.
PRODAM traktor New holland L 85, letnik 1997, s čelno hidravliko. Tel. 041 641 384.
PRODAM teličko, staro eno leto, in kupim dva bikca simentalca, stara od 10 do 14. dni. Tel. 041 875 779.
PRODAM bikca, črno-belega, starega 14 dni. Tel. 031 528 624.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte janagold, idared. Sadjarstvo BER, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM prašiče, težke od 60 do 70 kg. Tel. 041 944 735.
RADIOPTUJ
«a- ¿filetee www.radio-ptuj.si
KUPIM deset dni stara teleta, si-mentalce. Tel. 051 220 017 ali 02 751 21 51.
PRODAM 60-kg prašiče. Tel. 031 374 463.
KUPIM kosilnico BCS 127, akme motor, tračni obračalnik SIP 200 in pajka na dve vreteni. Tel. 041 261 676.
PRODAM trobrazdni peresasti plug znamke Landsberg, rau brane, delovna širina 3 in 4,60 m, podra-hlajč, delovna širina z valjem 2,20, roto brano s sejalnico Amazone D8, delovna širina 2,50 m, trosilnik umetnega gnoja Amazone, prodam. Tel. 031 251 967.
PRODAM koruzno štiriredno pnevmatsko sejalnico OLT z dognojeval-niki, letnik 2006, dobro ohranjena. Telefon 041 678 603.
PRODAM telico, črno-belo, brejo šest mesecev. Telefon 753 51 01.
PRODAM trosilnik hlevskega gnoja tehnostroj, trosilnik umetnega gnoja in ličkalnik za koruzo. Telefon 793 58 91.
PRODAM seno v balah. Telefon 041 529 625.
PRODAM tri svinje po 130 kg za nadaljnjo rejo ali za zakol in dve mladi kravi, breji v petem in devetem mesecu, ali menjam za 300-kg telice. Ostalo po dogovoru. Telefon 030 638 181 zvečer.
PRODAM semenski krompir dezire. Telefon 041 368 475.
PRODAM odojke, od 25 do 30 kg. Telefon 755 2321.
PRODAM kostanjevo kolje, kalano, dolžina po želji. Telefon 031 788 502.
KUPIM bikce simentalce. Telefon 041 825 057.
DOM-STANOVANJE
APARTMENTS ROOMS
APARTMAJI IN SOBE VOGRI-NEC na Spodnji Hajdini 19 a vas ob obisku ptujskega karnevala in ptujskih Term vabijo, da koristite njihove nočitvene kapacitete. Dobrodošli! Info: 031 392 514.
NA OTOKU VIR PRI ZADRU oddamo dvosobni apartma s teraso, za štiri osebe, v individualni hiši, za prvomajske praznike, v predsezo-ni in sezoni, oddaljenost od morja cca. 150 m. Tel. 031 742 714.
OPREMLJENO garsonjero na Ptuju oddam v najem Tel. 051 356 346.
NEPREMIČNINE
V PTUJU Jadranski ulici oddam v najem hostel, 195 m2, z 22 ležišči, kuhinjo in dnevnim prostorom. Možen tudi najem posameznih prostorov za različne storitvene dejavnosti. Telefon 02 745 26 51.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
PRODAM gradbeno parcelo v Ptuju, levi breg Drave, 975 m2, za 123.000,00 evrov. Telefon 040 716 035.
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici na relaciji Šentilj-Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
VOZNIKA C-, E-KATEGORI-JE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kompenzacija za avtoplašče. Tel. 040 971 899.
Zaposlimo kvalificirane električarje za delo v tujini. ELEKTRO-KA, d. o. o. Informacije na 02 746 71 70.
MOTORNA VOZILA
PRODAM karamboliran clio z motorjem 1,2. Tel. 031 835 094.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OSAMLJEN moški vzame v najem manjšo hišo ali stanovanje. Plačilo vnaprej, uredi tudi domačo okolico. Telefon 051 206 998.
OSAMLJEN, razočaran moški srednjih let, redno zaposlen, želi spoznati prijateljico za resno zvezo do 55 let. Telefon 051 777 278.
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
RADIOPTUJ
89,8» 98,2-10473
avto A 3 E j E IVI
ORMOŽ J.B.O. ^^^^ ^^ ^^ ^^ ^^
RABLJENE KMETIJSKE MEHANIZACIJE, TRAKTORJEV IN OSEBNIH VOZIL V NEDELJO, 8. 3. 2011 OD 9.00 DO 13.00 URE
VABLJENI VSI, KI ŽELITE PRODATI KMETIJSKO MEHANIZACIJO, TRAKTOR, OSEBNO VOZILO ...
...IN VSI KI BI TO ŽELELI KUPITI INFORMACIJE NA TEL: 02 7416 411, Avtocenter Ormož d.o.o., Hardek 44c, 2270 Ormož PRIPELJI - PRODAJ - KUPI - ODPELJI
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 4.3.
SOBOTA 5.3.
TV
www.siptv.si
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Lenart - Kulturni praznik 10.15 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
11.30 Ptujska kronika 11.45 Pustovanja preteklih let 11.45 Kuhajmo skupaj 17.00 Glasbena oddaja 18.00 Fašenk v Lenartu 2010 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Polka in majolka 23.00 Video strani
NEDELJA 6. 3.
8.00 Kronika Občine Markovci 8.45 Kuhajmo skupaj 9.15 ŠKL
10.00 Fašenk v Lenartu 2010 11.00 Polka in majolka 12.00 Pustovanja preteklih let 13.30 Fašenk Markovci 2011 - V ŽIVO 18.00 Kuhajmo skupaj 18.30 Ptujska kronika 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 2.del 23.45 Ptujska kronika 23.55 Povabilo na kavo 00.45 Video strani
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Hajdina - Bonton v vsak dan 10.10 ŠKL
11.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 3.del 12.15 Od kleti do kleti s prijatelji
13.00 Fašenk po Dornavsko 2010 14.30 Ptujski karneval - V ŽIVO 17.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov l.del 18.30 Fašenk v Lenartu 2010 19.30 Gorišnica - Iz naših krajev
PONEDELJEK 7. 3.
P
8.00 Videm - Predstavitev zgoščenke
Ljudski pevci Vinogradniki 9.20 Od kleti do kleti s prijatelji 10.00 Utrip iz Ormoža 10.45 ŠKL
10.35 Ptujska kronika 11.45 Kuhajmo skupaj 17.00 ŠKL
18.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 3.del 20.00 Kronika Občine Markovci 21.30 Markovci - Iz domače skrinje 22.30 Povabilo na kavo 23.00 Mozaik kulture 23.30 Video strani Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Domava
Ink/».
Sftrf TV, T2tv
P
TTIMCM
DAN DATUM
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
petek
11.03.2011
08.00-11.00 12.00 -14.00
Lovrenc na D. polju - društvo upokoj Apače - gasilski dom
sobota
12.03.2011
08.00- 11.00 12.00 - 14.00
Zagorci - gasilski dom Grabšriski Juršrici - avtoservis Žajdela
poned. 14.03.2011
08.00-11.00 12.00 - 14.00 14.30 - 16.30
Gabrnik - trgovria Hrga Lasigovci - kmetija Kukovec Polenšak - gostilna Segula
torek 15.03.2011 08.00-11.00 Majšperk - gostilna Doliica 12.00 -14.00 Stoperce - gostilna Lituž 14.30 -16.30 Jablane - kmečki turizem Medvei
M© ^[MM
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav, Adriatic Slovenica, Generali in Gravve, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: 02/ 788 11 68. e
" '	1 1	Se priporočamo!
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
> petek 18.03.2011 08.00-11.00 Grajena - gasilski dom
12.00 -14.00 Drstelja - kmečki tureem Lacko 14.30 -16.30 Janežovci - okrepčevalnica pri Mici
sreda
16.03.2011 08.00 -11.00 Mihovce - avtoservis Dobič 12.00 -14.00 Gerečja vas - gasilski dom 14.30 -16.30 Njiverce - kmetija Podgoršek
četrtek 17.03.2011 08.00-11.00 Dornava - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Moškanjci - bencinski servis Žiher 14.30 -16.30 Vitomarci - kmetijska zadruga
sobota
19.03.2011
08.00- 11.00 12.00 - 14.00
Crkulane - bar Marrika Stojnci - gasilski dom
poned. 21.03.2011
08.00-11.00 12.00 - 14.00 14.30 - 16.30
Videm - market Zerak Leskovec - pri pokopališču Zamušani - Guma bar
torek 22.03.2011 08.00-11.00 Žetale - kmetijska zadruga
12.00 -14.00 Podlehnik - kmetijska zadruga 14.30 -16.30 Jurovci - avtoelektrika Bračič
sreda 23.03.2011 08.00 -11.00 Gajevci - trgovria Vrtnica 12.00 -14.00 Markovci - deponija 14.30 -16.30 Zg. Hajdria - pri pokopališču
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena	Oprema	Barva
RENAULT AUTH. COM. MEGANE 1.5 DCI	006	6.290,00 i	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4 XS BREAK	003	4.700,00 i	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
LAND ROVER FREELANDER 1.8XEI	999	4.350,00 i	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
HYUNDAI ACCENT 1.31 GL	002	2.350,00 i	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULTSEDAN MEGAN 1.616V EXPR.C0N.	006	6.300,00 i	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
SEAT IBIZA 1.4 MPI	000	1.990,00€	PRVA REG. 2011	KOV. MODRA
PEUGEOT 2061.4HDI	003	3.990,00 i	KLIMA	KOV. SV. MODRA
KIA RIO HB 1.5 LS	001	1.890,00€	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2071.416V SPORT	009	7.900,00 i	PRVI LAST.	KOV. MIŠJA
CITROEN XSARA 2.0 HDIEXCLUSIVE	003	3.750,00 €	PRVI LAST.	KOV. MODER
PEUGEOT 2061.41	005	4.630,00 i	KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 G.PICASS01.6 VTIDYNAM.	010	16.150,00€	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 307 2.0 HDI SW	004	5.900,00 i	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061.41	001	2.750,00 i	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW VARIANT PASSAT 1.9TDIC0MF.	998	3.150,00 C	KLIMA	ZELENA
SSANGYONG EXEC. REXTON II 2.7 XDI AVT.	006	13.333,00€	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
VW VARIANT PASSAT 1.9 TDICOMFORT	007	11.650,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
CITROEN BUSINES C4 GRAND PICASS01.6 HDI	007	11.650,00€	KLIMA	KOV. ČRNA
HYUNDAI GETZ1.3 FUNKY	003	3.480,00 i	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
DAEWOO NUBIRA 1.616V SX	003	3.700,00 i	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
CITROEN C31.11	006	5.700,00 €	SERVO VOLAN	KOV. OLIVNA
FIAT GRANDE PUNTO 1.48VACTIVE	007	6.790,00 i	17.000 KM	KOV. B0RD0
FIAT MULTIPLA1.616V SX	000	2.450,00 C	KLIMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI SPACE STAR 1.3 GLI	999	2.450,00 i	PRVA REG. 2000	ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
fCCRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
PVC OKNA, VRATA
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu - pomlad 2011
Podjetje z najdaljšo tradicijo: za vas na enem mestu vse od tehničnega pregleda, registracije in zavarovanja vašega vozila. Pri nas lahko napravite tudi homologacijo in opravite pregled tahografa.
Vabimo vas, da na sedežu našega podjetja opravite brezplačni preventivni pregled vašega vozila in se varno zapeljete v pomlad. Za vas smo pripravili tudi razpored opravljanja tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu:
Datum
Kraj
Ura
Kraj
Ura
07/03/2010	Selce - gostilna Ornik	8.00 do 10.00	Janežovci - gostilna Pri Mici	11.00 do 13.00
08/03/2011	Podlehnik - lovski dom	7.30 do 10.00	Apače - gasilski dom	10.30 do 11.30
			Njiverce - kmetija Valentan	11.30 do 12.30
09/03/2011	Markovci - deponija	8.00 do 11.00	Stojnci - gasilski dom	12.00 do 13.00
			Bukovci - vulkanizerstvo Kolarič	13.00 do 15.00
10/03/2011	Moškanjci - gasilski dom	8.00 do 12.00	Mala vas - bar Žgajar	13.00 do 14.00
11/03/2011	Spodnje Jablane - žaga Cesar	8.00 do 10.00	Dobrina - kmetija Kolar	11.00 do 13.00
12/03/2011	Lovrenc na Dr. polju - dr.upokojencev	8.00 do 12.00		
14/03/2011	Sela - gostilna Svenšek	8.00 do 12.00	Grajena - gasilski dom	13.00 do 14.00
15/03/2011	Pleterje - trgovina Peršuh	8.00 do 12.00	Mostečno - kmetija Strnad	13.00 do 14.00
16/03/2011	Destrnik - gasilski dom	8.00 do 10.00	Jiršovci - kmetija Dajčman	11.00 do 13.00
17/03/2011	Gerečja vas - gasilski dom	8.00 do 10.00	Zg. Hajdina - prevozništvo Vogrinec	11.00 do 13.00
18/03/2011	Trnovska vas - kmetijska zadruga	8.00 do 11.00	Vitomarci - kmetijska zadruga	12.00 do 14.00
19/03/2011	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	8.00 do 12.00		
21/03/2011	Pacinje - gostilna Tobijas	7.15 do 9.00	Formin - gasilski dom	12.00 do 14.00
	Dornava - gasilski dom	9.00 do 11.00		
22/03/2011	Juršinci - lovski dom	8.00 do 12.00	Polenšak - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
23/03/2011	Majšperk - Občina Majšperk	8.00 do 11.00	Stoperce - Litož	12.00 do 14.00
24/03/2011	Šikole - gostilna Kureš	8.00 do 12.00	Videm - kmetijska zadruga	13.00 do 14.00
25/03/2011	Leskovec - pri pokopališču	8.00 do 12.00	Cirkulane	13.00 do 14.00
26/03/2011	Sestrže - dom krajanov	8.00 do 12.00		
28/03/2011	Zavrč - Občina Zavrč	8.00 do 12.00	Cirkovce - gostilna Korže	13.00 do 14.00
29/03/2011	Nova vas pri Markovcih-delavnica Kekec	8.00 do 12.00	Drstelja - kmetija Sever	13.00 do 14.00
30/03/2011	Žetale - gasilski dom	8.00 do 11.00	Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom	12.00 do 14.00
31/03/2011	Sp. Velovlek - gasilski dom	8.00 do 12.00	Desenci - gasilski dom	13.00 do 14.00
Za več informacij pokličite 02 749 35 34 ( pisarna registracij) ali vodja TP Silvo Kralj 041 209 964. Kot po tradiciji, smo za vas pravi naslov celotne avtomobilske dejavnosti: od nakupa, vzdrževanja in svetovanja. Vljudno vabljeni v imenu skupine Petovia avto.
petovi%vto
Silina d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tadnik.si
Izeransalon Brig ¡ta ' itaruênik s.p. ¡jnikova cesta 3, Ptuj n027764561 ita.pusnik^tamis.nct
www.irizerrtvo-brlgita.com
NOVO: MAKE \¡?, MATURANTSKE FRIZURE, GEL NOHTI.
riUJSKA TELEVIZIJA
ipeoD
Petek 4.3. 10:25 Hrana in vina 10:50 Ptujska kronika—pon. 11:10 Ptuj v pustu - 5. oddaja pon. H:2S Modro-pon. 12:00 Ptuj v pustu-6. oddaja 13:40 Otvoritvena povorka - pon. 15:30 Ptuj v pustu-G. oddaja pon. 15:45 Art karneval-pon. 17:35 Hrana in vino 18:00 Ptuj v pustu - 8. oddaja pon. 18:15 To bo moj poklic - Slaščičar 20:00 Ptujska klinika-pon. 20:20 Ptuj v pustu - G. oddaja pon. 20:35 Dobrodelni koncert 23:05 Info kanal Sobota 5.3.
9:20 Otroška oddaja Gorišnica 10:15 To bo moj poklic - Slaščičar pon. 11:10 Ptuj v pustu-G. oddaja pon. 11:25 Modro-pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Ptuj (pustu-7. oddaja 12:35 Art karneval-pon. 14:05 Ptujska kronika-pon. 16:00 Ptujska kronika—pon. 16:20 Ptuj v pustu - 7. oddaja pon. 16:35 Polka in majolka 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Ptuj v pustu-7. oddaja pon. 18:35 Ptuj pred pustom - 4. oddaja 20:00 Ptujska kronika-pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:20 Ptuj pred pustom - 7. oddaja pon. 20:35 Pihalne godbe in mažorotke - pon. 21:25 Modro-poo. 22:00 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Nedelja 6.3.
9:30 Otroška oddaja Gorišnica
10:25 Hrana in vino
11:20 Modro-pon.
11:55 Ptuj v pustu - 7. oddaja pon.
13:00 Pregled tedna
14:00 Prenos mednarodne pustne povorke na Ptuju
16:30 Polka in majolka
17:35 Hrana in vino
19:25 Povabilo na kavo-pon.
20:00 Pregled tedna - pon.
20:25 Mednarodna pustna povorka na Ptuju - pon.
22:55 info kanal
Pooodoljok7.3.
10:15 Hrana in vino
10:40 Ptuj v pustu - 7. oddaja pon.
11:00 Pregled tedna
11:25 Modro-pon.
12.00 Ptuj v pustu-8. oddaja
12:15 Mednarodna pustna povorka na Ptuju - poo.
14:45 Ptuj v pustu - 8. oddaja poo.
17:55 Ptuj v pustu - 8. oddaja pon.
18:10 Hrana in vino
18:35 Ptuj v pustu - 8. oddaja pon.
18:50 Mednarodna pustna povoika na Ptuju - pon.
21:20 To bo moj poklic-Mesar
22:10 Info kanal
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA «	OPR.	BARVA
BMW318TD KARAVAN	2002	5.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN C4 1.6 HDIPICASSO PACK AMBIANCE	2009	12.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.480,00	AVT. KUMA	KOV. ZELENA
FORD FIESTA 1.3	2000	1.250,00	AIRBAG	BEIA
MAZDA 5 2.0 CD	2007	12.290,00	AVT. KUMA	ČRNA
NISSAN MURANO 3.5 i	2008	18.990,00	AVT. KUMA	ČRNA
RENAULT CU01.2	2006	5.870,00	KUMA	RDEČA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONFORT EXPRESSION	2006	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA1.9 DCI KARAVAN PRIVILEGE	2003	4.280,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT IAGUNA1.5 DCI KARAVAN EXPRESSION	2008	10.190,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI DYINAMIC	2008	8.250,00	AVT. KUMA	BEIA
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA TRENDUNE	2005	8.970,00	AVT. KUMA	KOV. ZLATI
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT KARAVAN	2006	11.280,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNORJAV
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN BLUEMOTION	2007	12.580,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 IDI CONFORTUNE KARAVAN	2008	12.980,00	AVT. DVOJ. KLIMA	SREBRN
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
Častni pokrovitelj Kurentovanja 2011 dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS
KONZORCIJ	KU
MESTITA OBČINA PTUJ Perutnina Ptuj


ZAVAROVALNICA MARIBOR
adiriaplio O hypogroup
Al PF ADR IA
MEDNARODNI PUSTNI FESTIVAL INTERNATIONAL CARNIVAL FESTIVAL
2011
PTUJ, SLOVENIJA, 26. FEBRUAR - 8. MAREC
www. ku re ntova nj e. n et
"•j gp project ing	yjj^Mij	*| vhhnu	
K Odern			e-
	1 PETROL 1		
		qveolia	
			iä±L.
ELEKTRO MARIBOR		refresh"	OBI
MEDIJSKA PARTNERJA
Štajerski
i®


RADIOPTUJ
VEČER
£ EKf™	taltmach
MEDIJSKI POKROVITELJI
žurnabM
Prireditvenik
Petek, 4. marec
4.00
7.00 8.00
8.00
9.00 9.00
9.00 9.00 20.30
Ptuj, Mestna hiša: odprtje razstave udeležencev mednarodnega slikarskega ex tempora ter podelitev nagrad 30 do 19.00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: kulturni program, posvečen etnografskim likom kopjaš in ploharji
Ptuj, restavracija Gastro: redni zbor članov PD Ptuj
Stročja vas, gasilski dom: koncert ob dnevu žena v organizaciji TD Putar Stročja vas
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: predstava Toneta Partljiča - Čistilka Marija v izvedbi AKUD Jurija Vodovnika Slovenska Bistrica - 14. gledališki dnevi - območna revija odraslih gledaliških skupin JSKD Majšperk, prostori PD Majšperk: občni zbor PD Majšperk Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: predstavitev in dražba 7. likovne kolonije Bejži čopič, kurent gre
Majšperk, občni zbor umetniškega društva Ustvarjalec Ptuj, grand hotel Primus: Slovenski dobrodelni pustni ples Ptuj, DomKulture Muzikafe: koncert zagrebške glasbene skupine Druyd z glasbeniki: Dubravko Lapaine - didgeridoo, harmonij, Mary Crnkovic Pilaš - vokal, Ivan Uravic - akustična kitara, tamburica CID Ptuj: koncert skupine What da funk in DJ Funk me - ni vstopnine
Sobota, 5. marec
9.00 Ljutomer, Glavni trg: Turistična tržnica
10.00 do 13.00 Ptuj, Vinarski trg - dvorišče Ptujske kleti: tradicionalna Obarjada 2011 -
dobrodelna kulinarična akcija Lions kluba Ptuj 10.30 do 13.30 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: kulturni program, posvečen otroškim etnografskim likom vile in piceki, nastopi glasbenih in plesnih skupin, ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin, pihalnih orkestrov, pouličnih gledališč 10.00 in 11.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke - Piki je sam doma v izvedbi
Družinskega gledališča Kolenc za abonma Kresnička, Zvezdica in za izven 10.00 Ormož, Unterhund v ormoškem gradu: Indijanska zabava s poglavarjem Čeroki-
jem - pustna zabava za otroke v organizaciji Mladinskega centra Ormož 10.00 do 13.00 Središče ob Dravi, Oljarna: brezplačna pokušina olja in ogled oljarne 14.00 Zg. Duplek: Fašenk v Dupleku 2011, prihod povorke v Sp. Duplek ob 16.00 Središče ob Dravi: Pustni karneval Majšperk, osrednja pustna povorka
Makole, Dom krajanov: predstava Frana Lipaha - Glavni dobitek v izvedbi KUD Janka Živka Poljčane - 14. gledališki dnevi - območna revija odraslih gledaliških skupin JSKD
Majšperk, lovski dom: občni zbor Lovske družine Dravinja Majšperk Gerečja vas, gasilski dom: občni zbor Društva žena in deklet Gerečja vas Ptuj, grand hotel Primus: Primusov pustni ples s skupino Deja vu band Studenice, Dom kulture: predstava Toneta Partljiča - Čaj za dve v izvedbi KUD Andreja Stefanciosa Studenice - 14. gledališki dnevi - območna revija odraslih gledaliških skupin JSKD 20.00 do 4.00 Ptuj, karnevalska dvorana: Veliki karnevalski bal 20.00 Ptuj, hotel Mitra: Veliki karnevalski ples po francosko
Ptuj, dvorana Campus: Kurentanc 2011 s skupino Prljavo kazalište - se vidimo, če se prepoznamo v organizaciji Kluba ptujskih študentov Ormož, Hotel Ormož: Fašenski ples z romsko skupino Črne strele Ptuj, Dom Kulture Muzikafe: pustovanje z glasbeno skupino Vasko Atanasovski trio in D. J. Stanč
14.00 13.00 15.00
17.00 18.00 19.00 19.00
20.00
20.00 20.00
Nedelja, 6. marec
9.00 Babinci, Fašenk po vasi v organizaciji TKD Babinci 10.00 do 14.00 Ptuj, Salon umetnosti na Prešernovi ulici: Pustne lasulje - delavnica za otroke v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Ljutomer, Glavni trg: Fašenk 2011 v organizaciji TD Ljutomer Zg. Velka: predstava Moški padajo z neba v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
Ptuj, Park hotel: Tradicionalni picekof pisker - kulinarično-karnevalski dogodek Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom: predstava Trije vaški svetniki v izvedbi KUD Lojzeta Avžnerja Zgornja Ložnica - 14. gledališki dnevi - območna revija odraslih gledaliških skupin JSKD
Ptuj, Mednarodni etnofest - 51. mednarodna pustna in karnevalska povorka in dan, posvečen etnografskemu liku kurent - korant 15.00 do 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana: Ptujski karnevalski žur z glasbeno skupino Štajer band.
17.00 do 19.00 Ptuj Mestni trg: zabava z glasbeno skupino Kwaschen retashy in Činčem 18.00 Ptuj, Hotel Mitra: večerna zabava s francosko glasbo
Sv. Trojica: predstava Moški padajo z neba v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
Ptuj, Park Hotel: Belgijski večer
Šmartno na Pohorju, avla OŠ: predstava Franca Streicherja Zadrega nad zadrego v izvedbi KUD Šmartno na Pohorju - 14. gledališki dnevi - območna revija odraslih gledaliških skupin JSKD
13.00 14.00
13.00 15.00
14.00
18.00
19.00 19.00
Ponedeljek, 7. marec
10.00
14.00
Ptuj: Povorka veselih maškar iz vrtcev, od minoritskega samostana do karnevalske dvorane; sodeluje 50 skupin iz vrtcev Slovenije in Hrvaške, sledi pustno rajanje otrok v karnevalski dvorani
Mezgovci, pri gasilskem domu: pričetek povorke 15. fašenka po dornavsko, zaključek v kulturni dvorani v Dornavi s pogostitvijo in podelitvijo nagrad, pustno rajanje z dornavskimi cigani 16.30 do 19.00 Ptuj, Mestni in Slovenski trg: Kulturni program, posvečen mladim 16.30 do 18.30 Ptuj, karnevalska dvorana: velika otroška maškarada in čarovnik Grega 18.00 Ptuj, refektorij samostana sv. Petra in Pavla: koncert v pustnih maskah 18.00 Ptuj, hotel Mitra: večerna zabava s francosko glasbo 19.00 Ptuj, Mestno gledališče: tradicionalni dobrodelni koncert, posvečen 8. marcu, dnevu žena, v organizaciji Kluba Soroptimist Ptuj
Torek, 8. marec
Grajena, dopoldanska pustna povorka učencev podružnične šole Grajena
9.00 Mala Nedelja; Pustno jahanje po okolici, v organizaciji TD Mala Nedelja
12.00 do 17.00 Ptuj, Mestni trg: zabava s skupino Petovia kvintet
14.00 Ormož: ormoški fašenk s povorko
15.00 Ormož, šotor za hotelom Ormož: zabava s skupino Langa
15.00 Cirkovce, 19. cirkovški fašenk
16.00 Ptuj, grad: javno vodstvo po razstavi o Dragu Haslu
16.30 Vurberk, na gradu: pokop pusta
17.00 Ptuj, Mestni trg: pokop pusta in predaja oblasti
20.00 Ptuj, Muzikafe: koncert skupine Piazzolleky z Ano Bezjak
KINO Ptuj
Petek, sobota in nedelja, 4., 5. in 6. marec: ob 17.30 grozljivka Ledena past; ob 19.20 mladinska komedija Gremo mi po svoje; 20.50 Art program - drama Ženska, pištola in špageterija
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 - KURENTOVANJE 2011: ptujski župan predal oblast princu karnevala; 12. srečanje tipičnih slovenskih pustnih likov in mask; številni pustni pokači navdušili gledalce; demonski ples nastopa 650 kurentov na Mestnem trgu; na srečanju kurentom podobnih likov tudi Buše iz Madžarske; sprevod slovenskih godbenikov po ptujskih ulicah; skupni nastop 51 pihalnih godb in mažoretnih skupin na Mestnem stadionu; z glasbo v sobotni večer.
MIGM m® HQM
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičevi 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD. lahko meseca marca med ostalim preberete o varstvu jablane s škropilnima programoma za jablane in hruške, o plodovi vinski mušici, nadalje o krepitvi odpornosti vinske trte, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi kumar in pora.
Revija Sad - 22 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
www.tednik.si
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SPOMIN
Prvega marca mineva dvajset let, odkar nas je zapustila žena in mamica
Irena Kralj
IZ MIHOVCEV 54
Hvala vsem, ki ji prinašate svečke in rožice ter postojite ob mnogo preranem grobu.
Njeni najdražji
Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, žene, babice in prababice
Ane Arnuš, roj. Polanec
IZ DOLIČA 42 PRI DESTRNIKU
5. 7. 1932-18. 2. 2011
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala g. župniku Škofiču za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pogrebnemu podjetju Almaja-Jan-čič, pevcem za vse odpete pesmi in godbeniku za odigrano melodijo. Hvala nosačema zastave in praporja, Danilu za molitev ter govornici Danici Elbl.
Iskrena hvala UKC Maribor, Mlekarski zadrugi Ptuj, OO SLS Destrnik in Ministrstvu za šolstvo in šport. Vsem in vsakemu posebej še enkrat najlepša hvala.
Vsi njeni najdražji
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihi noči utrujen za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Franc Junger
1932-2011
IZ VIČAVE 129, PTUJ
Zahvaljujemo se vsem, ki so mu pomagali v teh zadnjih težkih trenutkih, posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Sin Franc, vnukinja Petra, Marica z družinama
Turin in Kodela
Življenje celo si garala, vse za družino, dom si dala, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
24. februarja 2011 nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Mohorič
IZ TRNOVSKE VASI 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in KZ Ptuj, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna soža-lja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala govornikoma Karlu Vurcerju in Srečku Pukšiču za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalo-stinke, molcu za molitev in pogrebnemu zavodu Almaja za opravljen pogreb. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njeni najdražji
A
Ne pozabite me, ker minil je moj čas. Kar rodi se, na svetu le kratek je čas.
ZAHVALA
Na pragu 90. rojstnega dne je zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in nečakinja
Marija Vidovič
REPIŠČE 1 A, ZG. LESKOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa stali ob strani ob trenutkih slovesa.
Posebej zahvala g. župniku Ediju Vajdi, g. Kozelu za poslovilne besede, cerkvenim pevcem iz Vidma in Leskovca, nosilcem zastave, prapora in križev ter DU Leskovec, Občini Videm, KD Cirkulane, ED Orači Okič, sodelavcem Veterinarskega zavoda Ptuj, Dravskim elektrarnam, NGP Ptuj, Vrtcu Cirkulane, Etnološkemu društvu Slovenije, podjetju Mir in vsem, ki ste ji izkazali čast slovesa v tako velikem številu.
Vsi njeni
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, za ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenju. Mama, naj večno ti lučka gori.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Amalije Stopajnik
IZ STRMCA 12, ZG. LESKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, govorniku Janku Kozelu za besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem Feguš za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, gasilcem za spoštljivo slovo in pogrebnemu podjetju Mir za opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste se ji prišli poklonit, hvala za vaše spoštljive misli, hvala za vaše molitve.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
/Dante/
ZAHVALA
26. 2. 2011 smo se poslovili od
Ivana Težaka
IZ TURŠKEGA VRHA 51, ZAVRČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Jožetu za lepo opravljen krščanski pogreb, gospe Marti za besede slovesa, gospe Treziki za molitev in pogrebnemu zavodu Mir. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih lajšali bolečine žalosti.
Žalujoči: žena Anica, sin Martin z ženo Martino, hči Mira z možem Emilom in vnukinje Vita, Iva, Lena, Meta
Seznam tehniinih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu
Tehnične preglede traktorjev in traktorskih preklopnikov na terenu bomo opravili po naslednjem razporedu:
Datum	Kraj	Ura	Kraj	Ura	Kraj	Ura
3/4/2011	Markovci - deponija	8.00-11.00	Selce - gostilna Ornik	12.00-14.00	Janežovci - gostilna Pri Mici	15.00-16.00
						
3/9/2011	Moškanjci - gasilski dom	8.00-11.00	Podlehnik - lovski dom	12.00-15.00		
3/10/2011	Lovrenc na Dr. polju - dr.upok.	8.00-12.00	Apače - gasilski dom	13.00-14.00		
3/11/2011	Žetale - kmetija Kolar	8.00-11.00	Mala vas - bar Žgajar	12.00-13.00	Stojnci - gasilski dom	14.00-15.00
3/12/2011	Sela - gostilna Svenšek	8.00-11.00				
						
3/14/2011	Pleterje - trgovina Peršuh	8.00-11.00	Mostečno - kmetija Strnad	12.00-13.00	Zg. Hajdina - prev.Vogrinec	14.00-15.00
3/15/2011	Trnovska vas - kmetijska zadruga	8.00-12.00	Jiršovci - kmetija Dajčman	13.00-14.00	Gomila - pri Stolpu	15.00-16.00
3/16/2011	Destrnik - gasilski dom	8.00-10.00	Vitomarci - kmetijska zadruga	11.00-13.00	Placar - Kmetija Markež	14.00-15.00
3/17/2011	Jurovci - Avtoelektrika Bračič	8.00-12.00	Grajena - gasilski dom	13.00-14.00		
3/18/2011	Sp. Velovlek - gasilski dom	8.00-12.00	Dornava - Hmelj Dornava	13.00-15.00		
3/19/2011	Majšperk - Občina Majšperk	8.00-11.00				
						
3/21/2011	Juršinci - lovski dom	8.00-12.00	Polenšak - kmetijska zadruga	13.00-15.00		
3/22/2011	Sestrže - dom krajanov	8.00-12.00	Gerečja vas - gasilski dom	13.00-14.00		
3/23/2011	Šikole - gostilna Kureš	8.00-12.00	Stoperce - Litož	13.00-15.00		
3/25/2011	Formin - gasilski dom	8.00-10.00	Videm - kmetijska zadruga	11.00-13.00	Njiverce - kmetija Valentan	13.00-14.00
3/26/2011	Zavrč - Občina Zavrč	8.00-11.00				
						
3/28/2011	Leskovec - gasilski dom	8.00-12.00	Cirkulane -Bar Marinka	13.00-15.00		
3/29/2011	Cirkovce - gostilna Korže	8.00-10.00	Mezgovci ob Pesnici - gasilski dom	11.00-13.00	Drstelja - kmetija Sever	14.00-15.00
3/30/2011	Žetale - gasilski dom	8.00-11.00	Spodnje Jablane - žaga Cesar	12.00-13.00		
3/31/2011	Nova vas pri Markovcih-Kekec	8.00-11.00	Desenci - gasilski dom	12.00-13.00		
TE VE PTUJ
TEVE PTUJ d.o.o.,
-	tehnični preglede za osebna in tovorna vozila
-	registracija vozil
-	zavarovanja	Dornavska cesta 7a, 2250 PTUJ,
-	delavnica za tahografe	Telefon: 02 787 10 30
TEVE PTUJ
Podlehnik • Pomoč Piškurjevim
Spomladi prva dela za novo hišo
Štiričlanski družini Piškur iz Zgornjega Leskovca v Podlehniku je obnovljena cimprača pogorela do tal nekaj dni po novem letu. Akcija pomoči mladi družini se je začela takoj po požaru in po besedah podlehniškega župana Marka Maučiča se bodo prva gradbena dela za novo hiško začela hitro po koncu zime.
„Po požaru smo že naslednji dan odprli transakcijski račun s posebnim sklicem pri Rdečem križu, na katerem še vedno zbiramo prostovoljne prispevke darovalcev. Prejšnji teden je bilo na računu zbranih okrog 13.000 evrov, darovalo je res veliko ljudi, vsak pač po svojih zmožnostih," je najprej povedal župan Maučič, ob tem pa posebej pohvalil zakonca Zajšek: „Betka in Jože Zajšek sta bila pravzaprav prva, ki sta takoj in konkretno pomagala; nesrečni družini sta namreč odstopila svojo prazno hišo v Zgornjem Gruškovju, da so imeli kam iti. Podjetji Čis-team in TE-VE iz Ptuja pa sta poskrbeli za kurilno olje za ogrevanje hiše, ker druga opcija tam ni možna."
Tistih, ki pomagajo Piškurje-vim, pa je še veliko. „Regional-ni studio Maribor je organiziral dobrodelni koncert za vse tri hiše, ki so pogorele v nekajdnevni razliki, med njimi tudi za naše Piškurjeve, pobudnica akcije pa je bila gospa Angelina Premtihar. Projektantsko podjetje TMD se je ponudilo za izdelavo projektne dokumentacije za novo hišo in je ravno v teh dneh v zaključni fazi.
Poskrbeli so tudi za geodetski posnetek. Obrtno-podjetniška zbornica iz Ptuja je že organizirala sestanek, na katerem se je ponudilo nekaj podjetnikov za izvedbo določenih del, koordinator tega dela akcije pa je Branko Goričan. Lions klub iz Ptuja je obljubil pomoč v izdelavi strehe, predsednik Albin Brenči pa je omenil, da bodo sredstva obarjade namenili za to družino. Tudi Center za socialno delo iz Ptuja z direktorjem Kerinom na čelu je pozval različne izdelovalce in trgovce k posebnim donacijam in popustom pri nakupu opreme; Merkur je že obljubil ugodne
Foto: Martin Ozmec
Družini Piškur se je letošnje leto slabo pričelo. Kot kaže, se bo nadaljevalo bolje ..
lastni ceni."
Pogorišče je sicer v teh dneh že pripravljeno za novogradnjo; zasluge za to ima pod-lehniški obrtnik Milan Zajšek s svojim rovokopačem. Komunala Ptuj je zagotovila, da bo doni-rala izdelavo vodovodnega priključka, ki ga Piškurjevi doslej še niso imeli, Elektro Ptuj pa nov električni priključek.
Župan Marko Maučič je z odzivom posameznikov in podjetij zelo zadovoljen, kljub temu da se zaveda, da bo za dokončanje hiše potrebno še zelo veliko; v prvi vrsti okna in vrata, pa vsa ostala notranja oprema itn.: „Dela na gradbišču pa bomo zagotovo začeli takoj, ko temperature ne bodo več tako nizke."
SM
Črna kronika
Ogoljufali svoje delavce
Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so na podlagi predhodnih ugotovitev Davčnega urada Ptuj februarja zaključili dve preiskavi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev. Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju so podali kazenski ovadbi zoper gospodarski družbi iz Ptuja in Središča ob Dravi in njune odgovorne osebe. Odgovorne osebe so utemeljeno osumljene, da v letih 2008, 2009 in 2010 v imenu svojih družb niso ravnale po predpisih o plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja ter predpisih o plačilu predpisanih prispevkov, zaradi česar so prikrajšali delavce za pravice, ki jim iz tega naslova pripadajo, in jih s tem oškodovali za več kot 176.000 evrov, kolikor so znašali neizplačani prispevki za socialno varnost.
Naporen vikend
za vlomilca
V noči z 28. februarja na 1. marec je neznan storilec v vlomil v gostinski lokal na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil cigarete in gotovino. Iz predala v lokalu je odtujil avtomobilske ključe in s parkirišča pred lokalom nato odtujil osebni avtomobil Renault scenic. Policisti so 1. marca ob 8.45 avtomobil našli v Spuhlji. Ob 9.15 so prijeli 19-le-tnega moškega iz okolice Ptuja in ga pridržali. Pri zbiranju obvestil pa so ugotovili še, da je moški med vikendom izvršil tudi tatvino ženske torbice v enem izmed gostinskih lokalov na Ptuju.
V kabini skrival sodržavljana
25.	februarja ob 19.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 57-letnega državljana Turčije. Ob kontroli tovornega vozila turškega registrskega območja so ugotovili, da se je na ležišču v kabini skrival 23-letni državljan Turčije. Moški ni imel potne listine. Policisti so obema izrekli globo, mlajšega pa vrnili nazaj v Hrvaško.
Pijani za volanom
26.	februarja ob 23.55 so policisti Policijske postaje Lenart v Spodnji Voličini ustavili 51-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,42 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
25. februarja ob 1.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Borovcih ustavili 49-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
cene za določene materiale. Zidake za hišo bo zagotovil podjetnik Bojan Štravs z Bleda,
gramoz in pesek bo pripeljalo podjetje Konstruktor, ki bo zagotovilo tudi beton po nižji,
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo delno jasno, občasno bo več oblačnosti predvsem v južni, vzhodni in deloma osrednji Sloveniji. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem okoli 13 stopinj C.
V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Čez dan bo še nekoliko topleje. V nedeljo se bo od severa prehodno pooblačilo, vendar bo povečini suho. Znova bo nekoliko hladneje, zapihal bo severni do severovzhodni veter.
Kurentova juha
Kmečki narezek (meso iz razsola, klobasa, zaseka, čebula)
Pustni krožnik (pečena rebrca, kuhana klobasa, meso iz razsola, kislo zelje, krompir z ocvirki)
Krvavice z bujto repo in krompirjem Pečenice z zeljem in matevžem Ajdova kaša s svinjskimi jetrci Pizza Kurent
6,90 eur 6,90 eur
6,90
eur
5,90 6,50
eur
eur
Radič s toplim krompirjem, panceto in poširanim jajcem
Sladica Kurentov lonček
i
5,90
eur
1,80 eur