S:ev. 248 TRST, v sredo 6. septembra 1911 Tefiiij XX*VI SZHAJA VSAK DAN ted! eb nedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PuamUue St©Y. se prodajajo po 3 rivč. (6 stot.) v mr.ogih lobakarnah v Tr&tn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdov-lčtni, Dornberpu >fcd Za*>t»rets fite«. po G nvć. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. ©emrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. „V edinosti je moč t" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K.. 3 mesece 6 K ; na na-ročbe br«*z doposlaoe naročnine, se uprava re ozira ■arcoolca o* nedaljzko UdanJ« „E0IV03TI ' atkii« : «• oelo lato Ercii 5*20. z« pol lau auii 2 SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo ns uredništvo lista. NefranKO-vana pisma se ne sprejemajo in ruKopisi se na vrsSaje. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na npravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni de«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN UODIN A. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ed'no»t", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poitito-hranllnttnl račun Itev. 841-652. TELFF0M it 1t-57 BRZOJflUNE UE5TI. Ministerskl predsednik baron Gautsch v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 5. Ministerski predsednik baron Gautsch je dospel semkaj in se je ob 9 30 dopoludne podal v ogrsko mini-stersko predstdstvo, da poseti ogrskega ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervarv-ja. BUDIMPEŠTA 5. Danes Je bil izdan sledeči komunike: Avstrijski ministerski predsednik baron Gautsch, ki je sinoči dospel v Budimpešto, je prišel danes malo pred 9. uro k ministerskemu predsedniku grofu Khuen-Hedervary-ju. Poset avstrijskega predsednika je bil v prvi vrsti čin uljudnosti, ker ni baron Gautsch, odkar je na čelu avstrijskemu kabinetu, Še imel prilike, da bi obiskal svoje ogrske kolege. — Oba ministerska predsednika pa sta med dve uri trajajočem posetom razpravljala tud« seveda o stvareh, ki se tičejo obeh držav. Med drugimi sta pričela zopet razpravljati tudi glede mesnega vprašanja. Tozadevna pogajanja so bila namreč v minolem mesecu prekinjena. Ministerska predsednika sta se dogovorila, da se imajo ta pogajanja zopet pričeti na novi podlagi in sicer bržkone že v drugi polovici septembra, ker so tozadevni resortni ministri sedaj odsotni iz Budimpešte. Ta zadnja okolščina je bila razlogom, da se ministerska predsednika nista sedaj dotikala podrobnih vprašanj. BUDIMPEŠTA 5. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary je popoludne vrnil obisk avstrijskemu ministr. preds. baronu Gautschu v hotelu „Angleška kraljica". Baron Gautsch je posetil potem vse člene mi-nisterstva. DUNAJ 5. Ministerski predsednik baron Gautsch se je danes zvečer povrnil iz Budimpešte. Ogrsko-hrvatski državni /bor. BUDIMPEŠTA 5. Med došlimi vlogami re nahaja v tč peticij. Predlagalo se je, naj se jih oukaže različnim odsekom. Opozicija je zahtevala, da se o teh predlogih glasuje po imenih. Glasovanje je odloženo na jutri. Sledila so poimenska glasovanja, ki so bila včeraj postavljena na današnji dnevni red. Po dveh izvršenih poimenskih glasovanjih, je opozicija umaknila druga Štiri glasovanja, ki so bila na dnevnem redu, nakar je zbornica nadaljevala generalno debato o brambnem zakonu. Po govoru poslanca Kelemena (Justhova stranka) je bila razprava prekinjenja. Prihodnja seja jutri. Naslednik vojnemu ministru. DUNAJ 5. „N. W. Tagblatt", pravi, da v dobro poučenih krogih zagotavljajo, da je za naslednika vojnega ministra barona Scho-naicha določen general topništva vit. Mav-ricij Auffenberg, poveljujoči general v Sara-jevem. Gjorgje Genčić začetnik zarote proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi. BELIGRAD 5. V tukajšnjem listu „Tribuna" je pričel eden izmed glavnih zarotnikov proti kralju Aleksandru in kraljici Dragi, odvetnik Aca Novakovič priobčevati spomine o dogodkih, ki so imeli za posledico krvavo žaloigro v beligrajskem kraljevskem konak'i dne 11. junija 1903. Novaković pravi, da je prva misel za odstranitev kralja Aleksandra in kraljice Crage izšla iz bivšega ministra za notranje stvari Gjorgja Genčiča. Temu da se je posrečilo najprej pridobiti za zaroto deset frekventantov višega oficirskega zbora. Vaje nemške vojne mornarice. KlEL 5. Cesarska jahta „Hohenzollern", na katero se je ukrcal cesar Viljem, je danes malo pred 9. uro odplula na parado vojnega brodovja. Na jahti so se nadalje nahajali nadvojvoda Fran Ferdinand, veliki vojvoda Oldenburšk1, pruski princ Henrik, bavarski princ Jurij in državni kancelar Betthmann-Hollweg. Vreme je lepo. Mnogo parnikov je danes zjutraj odplulo iz pristaništa, da se v kielskem pristanu udeleže parade. Nemška cesarska dvojica v Carigradu. CARIGRAD 5. „Sabah" poroča, da obiščeta prihodnjo pomlad sultana nemški cesar in cesarica ter prestolonaslednik. Aviatika. PARIZ 5. „Matin" je prejel iz Saint Malo vest, da se je aviatik Garros dvignil 4250 metrov visoko. Na višini 2000 metrov je padel kakor v omedlevico, vendar je vstrajal v svojem poletu in tako dosegel svetovni rekord. HUELVA 5. Francoski aviatik Lefore-stiere je padel iz višine 80 metrov. Motor se je razletel in aeroplan je začel goreti. Nesrečni aviatik je zgorel. Velikanski proces. VARŠAVA 5 V kratkem prične kazenska razprava proti 67 poljskim revolucionarjem, ki so obdolženi, da so leta 1906 izvršili več atentatov z bombami in več političnih umorov. Pozvanih je okolu 5000 prič. Žrebanje. DUNAJ 5. (3% srečke Bodenkredita II. emisija iz leta 1889). Glavni dobitek 60.000 K je zadela ser. 4929 št. 25, 4000 K ser. 4828 št. 43. Demonstracije radi draginje na Francoskem. SAINT QUENTIN 5. Vsled obširnih varnostnih odredeb je minul včerajšnji dan mirno. Program portugalske vlade. LIZBONA 5. Na današnji seji zbornice je ministerski predsednik prečital vladno izjavo. Izjava pravi, da je vlada odločna pri-stašica republikanske unije in ostane anti-klerikalna, ne da bi pa bila sovražna nasproti kaki verski občini ali verskemu izpovedanju. Vlada zavaruje naiodno obrambo in ne spremeni smeri unanje politike Portugalske. Turčija. CARIGRAD 4. Ker je vojni minister skli-cevaje se na mnenje generalnega štaba odklonil vsako znižanje vojnega proračuna, bo proračun še enkrat pretres« la tozadevna komisija, obstoječa iz členov velikega vezirja, finančnega ministra in namestnika načelnika generalnega štaba. Vspeh predloži komisija ministerskemu svetu. CARIGRAD 4. Ministerski svet je iz varčnostnih razlogov odklonil zahtevo carigraj-skega župana, naj bi vlada določila 100.000 funtov za gradnjo bolnišnic za kolerozne. CARIGRAD 4. Ministerski svet ni ugodil želji carigrajskega župana, da bi vlada razpustila municipalni svet in razpisala nove volitve. Župan je radi tega naznanil, da poda ostavko. SOLUN 5. Trije anatolski batalijon', ki so bili ušotorjeni v zdravstvenem kordonu v okolici Strumnfcp, da napravijo kvaranteno, so se spuntali. Prišli so do postaje Strum-nica, se polastili železniškega vlaka in pozvali načelnika postaje, da jih popelje v Solun. Redifi niso nikakor hoteli več v šo-torišče, tako, da so bile zaukazane najstrožje odredbe za slučaj, ako se bodo branili Še nadalje. Kolovodje, ki jih imajo izročiti, bodo kaznovani s smrtjo. Kolera. BUDIMPEŠTA 5. Župan izda jutri odredbo, v kateri bo radi nevarnosti kolere prepovedano prebivalstvu prestolnice, da rabi kakorsibodi vodo iz Donave. BUDIMPEŠTA 5. Včeraj popoludne je žena delavca Emeriha Matušek v tramvajskem vozu obolela za sumljivimi znaki kolere. Prenesli so jo v bolnišnico za kužne bolezni. BUDIMPEŠTA 5. Gospa Matušek, ki je včeraj obolela za sumljivimi znaki kolere in je bila prepeljana v bolnišnico, je danes umrla. BELIGRAD 5. Listi poročajo, da so v Raski konstatirali več slučajev kolere, tri osebe so umrle. SOLUN 5. Sanitetno poročilo pravi: Včeraj so pokopali v Novem Pazarju 27 oseb umrlih za kolero. Koliko so jih pokopali po noči skrivaj, ni znano. V Skoplju je obolelo 42 oseb od teh jih je umrlo 25, v Monastirju je umrlo 48 oseb, v Peratu 4, v KumedŠi 2 osebi. Verdun 5. V cerkvi Sv. Izveličarja so bili včeraj ob belem dnevu, medtem ko je župnik krstil, ukradene tri slike velike vrednosti. Okvirji slik so bili razbiti. Lizbona 5. Obrežni brzojav poroča iz Sagresa, da so tjakaj dospeli štirje čolni z moštvom italijanskega parnika, ki se je razbil severno od rta Sao Vicente. Draginja mesa. h. Vstopili pa smo danes v moderno dobo, v dobo industrijalnih podjetij. Razmere stanov so se popolnoma izpremenile. Nasproti si stojita kapitalizem na eni in proletarijat na drugi strani. Boj med bcgatinom in med beračem. Dokler se je ta boj omejeval samo na industrijska tla, so ostale socijalne razmere na deželi iste kakor pred davnim časom. Aristokratje, ki so pomnoževali svoj kapital v industrijskih podjetjih, so prelomili najprej obstoječi ied; njim so sledili drugi obogateli podjetniki. Z denarjem, pridobljenim v industriji, so po/ečavali oni svoja dedna posestva, drugi pa pokupovali vse, kar se je dalo. In preustrojili so to nakupljeno zemljo v zabavališča. Zaleteli pa so se naravnost v planine. Tam je bilo mnogo divjačine; vabila je krasna narava. Marsikaterega kmeta so premotile ponujene cene, da je prodal kmetijo. Novi gospodarji seveda niso imeli smisla za kmetijstvo; njihov cilj je bil — lov. Redili so divjačino. Ta je delala kmetom, ki se niso hoteli ločiti od podedovane grude, velikansko škodo. Tega in onega so pregnali na ta način; nekateri kmetje so zgubili v tožbah s temi bogatini vse svoje premoženje. In prišla je polagoma vsa planinska zemlja onega okraja, kamor so se vrgli ti industrijalci, z lepim ali hudim v njihove __. . J- .M. I PODLISTEK. Jug, Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek Poslovenil H. V Mileva. „Da, to je sinček džehenne,*)" je pritrdil Bajazet, nič manj začuden, spoznavši v ujetem nečaka grškega cara, katerega je bil, dobivši ga kakor poroka miru, v despotični samovoljnosti prepustil svoji prvi sultanici, M/levi srbski, za pažeta, za igračo njene volje. „Ta potomec Šiev in verolomcev," se je srdil Bajazet vedno bolj, „je gotovo zopet vohunil, kaj bi mogel poročati v Stambul — Ah !," se je naenkrat zaustavil; spustivši dečkovo roko je položil svojo na čelo, da premišlja. — „Alfah I," je govoril s seboj, „tako in nič drugače, on in Irena! Sedaj umejem, kako je mogla ona vedeli o tajnosti današnje noči; o vsej tajnosti pa," — je vskliknil glasneje — „ne, ne, o tem ne sme izvedeti, izven nas, nihče več. No ti fante !," se je obrnil nazaj do Manuela, „ka- *) Džehena — pekel. teri hudobni duh te je navdahnil z mislijo, da se plaziš v današnji noči po sledi svoje zapovednice in svojega gospoda, ti suženj!" .Tvoj suženj nisem," je odgovoril mladenič ponosno, s zaničevanjem zroč na Ba-jazeta; „kdo si ti, da se drzneš imenovati sinu in vnuka carjćv sužnjem — carjev, ka-| terih predniki so se že rodili v purpurju, ko so ! tvoji očetje še požirali pesek puščave in žrli i mleko lastnoročno molženih kobil, da se ne 1 zaduše v pesku ?! In ti me imenuješ sužnja ?! Beži! Ti sam si suženj sužnjev," je odstopil za korak, da bi morda bolje za-mogel s prezirljivim pogledom premeriti postavo Bajazeta. „Bismillah!" se je obrnil Bajazet do Milana, „kaka možka duša kipi v tej posodi," je pokazal brez vsake nejevolje, da, z vidnim zadovoljstvom na mladeniča; „škoda ga je, da je bil že tako zgodaj napajan s prevaro in goljufijo," ozrl se je sočutno na Manuela. „Toda suženj sem vendar-le," je govoril ta dalje, ne meneč se za besede Bajazeta, da, morda jih ni niti čul, „dobrovo-Ijen suženj svojega srca, suženj svoje nepričakovane strasti. Hagia Glikys,*)tt je *) Hagia Glikys — nežna svetnica — tako imenujejo Grki Devico Marijo. vskliknil strastno, „kaj sem napravil ?" in zagrnil si je lice v sramu in divji bolesti; „sedaj me zavrže, odpodi me iz-pred svojih oči, in nikdar več ne uzrem rajske pojave njenih oči," — je govoril v otroški bolesti s pretrganim glasom. „In jaz sem to zaslužil, da," — je ponavljal svojeglavno, od-krivši lice in stopivši za korak bližje k Milevi. Hotel je še dalje stopiti; toda, da-si je imel nogo že dvignjeno, jo je zopet — kakor bi se ne upal — postavil na tla, in je samo govoril kljubovalno dalje, da-si so mu pri tem solze kapljale: „Da, zaslužil sem to, moja gospa, da me brcneš kakor gnusnega gada od sebe, kajti jaz sem bil tisti, ki je današnji tvoj sestanek s tvojim bivšim ljubimcem izdal moji sestričini Ireni. Zakaj sem to storil? Ah, zakaj sem to storil !" je vil roki, „jaz sam ne vem ; ne mislim, nego na te, diham samo skozi tebe, skozi tebe zrem na božji svet, tebi sem posvetil vsako kapljo svoje krvi, svojo službo; jaz v purpuru rojeni sem postal tvoj suženj, da, samo tvoj, in vendar sem te izdal, moja gospa! To je bila jeza, strast, blaznost, ker si me prezirala kakor otroka in si v moji nazočnosti dogovarjala sestanek s svojim davnim ljubimcem. Sedaj veš vse,4* roke. Izginile so lepe planinske kmetije, upustošili so se rodovitni planinski pašniki. Kjer so bili prej pašniki in redili tisoče in tisoče glav, tam so zdaj gozdovi, kjer se redi divjačina za zabavo bogatih aristokra-tov in plutokratov. Piscu teh vrst je znan slučaj, da je en sam aristokrat pokupil preko 400 planinskih kmetij — in to v zadnjih 10 letih — ter napravil iz žnjih lovski revir. 50.000 glav so redile te kmetije in danes tam nT — niti enega repa! Tisti okraji so v letih 1875—1890 celo Pariz za-kladali z ovcami. Po gozdovih, ki so bili prej pašniki, se pasejo zdaj srne, zajci in druga divjačina v zabavo gospoda grofa. En sam Človek je uničil preko 50.000 glav živine na leto in naša vlada hoče zlomiti draginjo s tem, da da vsej Avstriji 9000 do 15.000 prašičev na leto!! Gori omenjeni slučaj ni osamljen ; na tisoče jih je v naši ljubi Avstriji. Ne agrarec, ampak veleindustrljec kakor velekapitalist je tisti, ki je provzročil po-mankanje in draginjo mesa. Zemlja ni zabavališče za posamične bogatine, ona je ustvarjena in od narave določena v to, da nas redi. In ako se nekaj uporablja v druge, in ne v določene svrhe, se narava sama maščuje. In maščuje se nenaravno izkoriščanje zemlje, — maščuje se v obliki neznosne draginje, ki je nastala. Naloga pravih ljudskih zastopnikov bi bila, da ustvarijo zakone, po katerih bi se mogla ta od nekaterih bogatinov nakupljena zemlja razkosati, oziroma odkupiti, ter porabiti v svrhe, odločene jej po naravi. Akcija vlade proti draginji mesa pa tudi iz drugih vzrokov ne bo in ne more imeti vspehov. Z naznanilom, da se nameravajo ustanoviti zavodi za prešičorejo, je zagledal beli dan tudi poziv na veleagrarce, alias veleindustrijce, naj sledijo izgledu vlade — naj tudi oni fabricirajo živino na debelo. Recimo, da bo imel ta poziv svoj vspeh. Razlika med produkcijo in konsumom mesa je danes že precej velika ; radi tega je meso drago. Ni pričakovati, da bi v do-glednem času produkcija prekašala konsum. Ako bi imel poziv.vlade na veleagrarce vspeha, pride produkcija v roke posameznikov — mož izskušenih v veleindustriji in v sklepanju kartelov. Nastane nevarnost, da se tudi živinoreja industrijalizira. Pričakovati imamo potem kartel živinorejcev, ki bodo diktirali cene mesa, kakor že danes diktirajo cene, recimo, sladkorju. Pridemo v Avstriji do angleškega zistema, samo s to raJiko, da pri nas izbruhne malo hujše, nego je na Angleškem. Anglija kakor industrijska in trgovinska država kat' eksohen si je mogla privoščiti industrijalizacijo svoje zemlje. Kakor smo bili priče zadnjih dogodkov, vendar ne brez posledic. Angleži sami priznavajo, da so si s tem mnogo škodili. In naša Avstrija ? Ni to samo konglomerat narodov, je tudi konglomerat v socialnem in nacionalno-ekono-mičnem oziru. Sami ne vemo, kaj da smo prav za prav. Laska nam, ako nam kdo natveza, da smo že, ali vsaj na potu da smo, da postanemo industrijska država. Kje je naše svetovno trgovstvo, kje naša svetovna veleindustrija, kje leži odjemalni trg ? Morda v zraku ali v bodočnosti, v zrakoplovstvu ?! Naša trgovina in industrija pač malo pomenja na svetovnem trgu. Edino Češka dela izjemo, a njen eks- je govoril mirnejše, „sodi me gosudarka ! Samo tvojemu izreku se podvržem; določi mi smrt in jaz te bom blagoslavljal! Samo ne zapodi me od sebe !" — je sklenil proseče roki proti njej. Usmev, ki je s početka ob strastnem govoru mladeniča igral okoli usten Mileve, je že davno izginil; in sedaj se je razgrnila globoka zamiŠljenost čez njeno lice ; in skoro žalostno je zrla na mladiča. Bajazet je z začudenjem poslušal njegov govor, nikakor pa ne morda z nejevoljo. — Dokler je Manuel govorit, ni odvrnil od njega svojega edinega, da-si sokoljega očesa : „Tu se sliši in vidi", je dejal na pol za-se, na pol obrnjen k vojvodi, „da je solnce Istambula*), krasno in žgoče, gorelo nad njegovo zibeljo. O Istambul, ti biser mest, kar jih je razgrnjenih po širnem svetu, na katerega sije večno jasno odsev Allahovega očesa", je vskliknil navdušeno. „Kedaj te bom imenoval svojim ? In če ne jaz, kedaj vsaj moji potomci?*1 Zrl je navzgor k ble-stečim se zvezdam, kakor da iz njih svita pričakuje odgovora na svoje vprašanje. __(Pride še.) *) Istambul == Stambul — tako imenujejo Turki Carigrad ali Constantinopol. £tran II. »EDINOST« št. 248. V Trstu, dne 0. septemora 1911 port gre v svet pod marko nemške države, tako, da smo popolnoma potisnjeni v kot. V vsakem delegacijskem zasedanju to-ž jo delegatje, koliko nas stane ponos, da je Avstrija velevlast. Nekaterim ugaja to; z veselim srcem dovoljujejo milijone za vojaštvo ! Kaj hočete: mi smo velevlast, moramo ; drugače izginemo iz evropskega koncerta. Da stane to denarja, težkega denarja — kaj to, sen je le lep! Tako je z našo industrijo. Druge države, voditeljice sveta, imajo tudi to; one tudi favorizirajo industrijo! Avstrija je in ostane še dolgo eminentno agrarna država. Ako odbijemo Češko, kje imamo še potem večjo industrijo ?! Zavolj enega dela države, ki je res industrijalen, se ne more in ne sme po njem upropaščati kar vso državo. Proč z lepimi sanjami, da smo to, kar so drugi ! Splošno evropejsko krepilo ni za nas; pri nas so popolnoma drugačne razmere. Kar nas more rešiti današnje draginje, je zdrav, krepak in normalno razvit kmetski stan. V isti smeri, kakor propada kmetski stan, raste draginja živil. Popolnoma umevno. Mesta rastejo, potrebujejo vedno več živil in brez živil se ne da izhajati. Trdnih kmetskih domo" pa je vsak dan manj. Dokler vlada ne začne zdraviti rane z zdravili, s katerimi se da pomagati, do tega časa nam ni treba upati na' ublaženje draginje. Sestanek istrskih poslancev. V istrskih listih čitamo, da so imeli predvčerajšnjem istrski hrvatski in slovenski deželni poslanci v Divači sestanek. Razpravljali so o deželnih stvareh in o vprašanju premestitve hrvatskega učiteljišča iz Kastva. Parlamentarne stvari. Rekonstrukcija avstrijske vlade. Iz dunajskih dobro poučenih političnih krogov prihaja vest, da se rekonstrukcija vlade izvrši koncem septembra. Pravijo, da pri konferencah, ki jih bo imel v kratkem baron Gautsch z voditelji parlamentarnih strank, ne bo samo govora o določitvi programa jesenskega državnozborskega zasedanja, temveč da pride na vrsto tudi vprašanje rekonstrukcije vlade. Delegacijsko zasedanje. Z vso gotovostjo se zatrjuje, da bodo delegacije sklicane dne 15. decembra, da rešijo začasni proračun. Vse druge stvari se bodo razpravljale v pomladanskem zasedanju. Enotni državnozborski češki klub ima danes svojo sejo, ki se je sklicala po inicijativi poslanca Udržala in sicer z ozlrom na precej razlikujoče se izjave posameznih čeških poslancev v stvari omogočenja delovanja češkega deželnega zbora in stališča čeških poslancev napram Gautschevi vladi. Namen današnji seji je posvetovanje o nadaljnem skupnem postopanju Čeških strank napram vladi v bodočem jesenskem državnozborskem zasedanju in o Šansah češko-nemških spravnih pogajanj. Seveda pa bo o tej stvari končno sklepala zveza čeških deželnozbor-skih poslancev, ki se snide tudi v kratkem. Zahteva posameznih čeških poslancev, da brez češkega deželnega zbora ne sme biti državnega zbora, se sodi zelo različno in najbrž ne prodere. Petindvajsetletnica srbskih strelskih društev. ki so jo slavili te dni v Belemgradu je dala graški „Tagespošti" povod, da si je dala pisati od tamkaj dopis, ki govori o srbski bojaželjnosti, češ, da so strelska društva v Srbiji začela rasti šele po aneksiji Bosne in Hercegovine in da je vse to naperjeno proti Avstriji, ker se hoče Srbija prej ali slej maščevati zaradi aneksije. Nam se ne zdi prav nič čudno, ako si Srbija na svojem tako zelo izpostavljenem stališču na Balkanu skuša po svojih najboljših močeh zagotoviti svojo svobodo in samostojnost. Ravno zato, ker dela tako vsaka izpostavljena država, pa ne moremo odobravati vednih sumničenj in hujskanj avstrijskih nemških listov proti tej deželi, ki bi lahko tvorila najboljši odjemalskt trg za naše proizvode, ako bi zaslepljenost avstrijske diplo-macijske ne zapirala tega trga našim proizvajalcem prav pred nosom. Na drugi strani pa bi bila lahko Srbija dobavna dežela za nam tako potrebno meso. Toda pri nas v Avstriji je že tako, da zagrizeno hujskanje več velja, nego pa pametno razmišljanje. Češko-nemška spravna akcija. Po mnenju nemških listov bo knez Thun predlagal Nemcem, da se skliče češki dež. zbor in pripusti v razpravo zakon o regulaciji učiteljskih plač. Deželni zbor bi v ta namen moral izvoliti šolski odsek, v katerem bi prišla v razpravo po deželnem odboru predložena zakonska predloga o regulaciji. Obenem bi pa finančni odsek razpravljal o pokritju vsled regulacije nastalih večjih izdatkov. Ako Nemci pripuste te razprave, se jim kot kompenzacija dovoli obnovitev pogajanj v socialnopolitičnem spravnem odseku. Odsek bi se takoj začel baviti z revizijo dogovorov, ki so bili sklenjeni lanskega leta v stvari novega deželnega reda, pomnožitve deželnozborniških mest, razdelitve deželnega odbora v češko in nemško sekcijo ter ugotovitve ključa za porazdelbo uradniških mes* pri deželnih uradih in volilnih kurijah. Nemci pa zahtevajo poroštvo, da se doseže sprava, ako privolijo v razpravo o omenjenih predlogah ter o znižanju doklade na davek na pivo. Knez Thun predlaga za poroštvo, da se ti davčni zakoni sprejmejo le začasno, za gotov čas, a med tem časom bi zboroval permanentni spravni odsek in bi izdelal tozadevno predlogo ter jo predložil deželnemu zboru. Ako se posreči ta akcija kneja Thuna in bi se dale nadaljne privolitve Čehov na nacionalnem polju kompenzirati s primernimi gospodarskimi, bi odsek izdelal tudi ostale spravne predloge in jih predložil deželnemu zboru v drugem zasedanju. Montaža je docela dovršena ter je prvi javni vzlet določen za petek 8. t. m. Ravnotako se bo vršil vzlet tudi v nedeljo dne 10. t. m. Toda čas odhoda se je bližal. Večina se je že odpeljala z vozovi, le naša četa, kateri se je bil pridružil še sedmi, se je mudila pod hangarjem v veselem pogovoru pri lončku črne kave. Slednjič pa smo se ločili še mi; še zadnji: na svidenje in veselo vriskajoč smo po vojaško odkorakali proti Sv. Petru na vlak. __M. Domače vesti. Iz poštne službe. Poštnim vežbenikom sta imenovana absolvirani trgovski akademik Ludovik Ravbar in gimnazijski abiturient Franc Elias. Revizija-ljudskega štetja daja revizijskim uradom silnega dela. Dan za dnevom se kar gnetejo ljudje po revizijskih uradih, da skoraj ni možno priti na vrsto. Zato opozarjamo one naše ljudi, ki se žele sami, brez uradnega povabila, prepričati o tem, ali ni morda ponarejena tudi njihova naznanilnica, da naj vsaj ta teden, posebno pa ob nedeljah ne prihajajo v revizijske urade, ker so ti itak že preveč obloženi z delom s povabljenci. Za povabljence ima urad že pripravljene dotične naznanilnice dočim pa jih je za nepovabljene šele treba iskati iz onih velikanskih kupov, s čimur se gotovo izgubi mnogo časa in morajo povabljenci čakati. Torej prihodnji teden in ne ob nedeljah! Najnoveja lumparija! Naši sovražniki so prišli v svoji pokvarjenosti in v svojem besnilu na novo lumparijo. Včeraj smo doznali namreč, da se v bližini obeh sekcij, za revizijo ljudskega štetja potikajo izvestni subjekti, ki preže na ljudi, pozvane na sekcijo ter da jim z raznimi pretvezami izvabljajo pozivnice, na kar ti lumpaci izginjajo s pozivnicami vred. Opozarjamo torej naše ljudi, naj bodo previdni in naj ne dajajo pozivnic iz rok nikomur, razun uradnim organom ob vhodu. „Hribovsko vas" imenuje „Piccolo" tržaški Sv. Jakob, seveda s pripombo, da ga je v nedeljo popoludne „ponižal" tako daleč neki ples, ki so ga imeli Slovenci v gostilni „Jadran" v ulici Industria. Mi smo prav hvaležni „Piccolu", da priznava to izpremembo, pa naj si bo že potem „di montagna", ali pa" ne. Mi smo prav zadovoljni, ako priznava „Piccolo", da že priprost slovenski ples izpreminja lice obsežnega predela tržaškega mesta. Ako govori „Piccolo" o „mon-tagni", potem itak vemo, da misli s tem nekaj slovenskega, in da že en sam slovenski ples zadostuje, da dobiva šentjakobski mestni okraj slovensko lice, je to za nas zadoščenje, kakoršnega si le še moremo želeti čim dalje tem več. Da bi se kdo izmed nas morda čutil razžaljenega radi „Piccolove" „montagne", ne, tega pač ne I Naj le piše „Piccolo" o nas „hribovcih" kar hoče, mi smo ponosni na svoje slovenske hribe in še bolj ponosni na tiste krepke, žilave naše slovenske „hribovske ljudi, ki se niti najmanj ne strašijo „Piccolovih" splošnih zabavljanj inzbadanj, temveč izpreminjajo lice tržaškemu mestu s [pravo hribovsko žilavostjo in vstrajnostjo. 'in če za to zadostuje že en sam slovenski „ples", no, potem naj bo „Piccolo" le prepričan, da bomo tako vstrajno „plesali", da poide sapa — ne nam „hribovcem" temveč njemu in vsem njegovim „poljancem". Hribovec, ki se ne sramuje, da je hribovec. „Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant", tako pravi stara nemška rečenica, in to naj bi si zapisal z nezbrisljivimi črkami za svoja ušesa tržaški „Indipendente". „Ni ga večjega lopova na svetu, nego je denunciant", da, in „Indipendente" se je izkazal denuncianta kat exochen. Čudili smo se že namreč, kako to, da italijansko časopisje tako molči o stvareh, ki se odkrivajo v uradih za revizijo ljudskega štetja. No, seveda, svoje lastne sramote nihče rad ne obeša na veliki zvon. Pa vendar, če bi to Časopisje imelo le količkaj smisla za resnico in pravico, bi se moralo vsaj kolikor toliko dotakniti teh v nebo-kričečih sleparij, toda nič pa nič. Toda nekaj drugega so izkuhali v „Indipendentovi" vražji kuhinji. Včerajšnji „Indipendente" namreč pripoveduje na dolgo in široko, kako je revizijski urad povabil neko služkinjo, ki je bila vpisana za Italijanko, dasi je doma iz — kraške Koprive, in da jo je tamkaj dotični uradnik toliko časa pestil, dokler mu ni rekla, da naj jo vpiše za Slovenko, dasi-ravno je že 15 let v Trstu v službi pri samih „cittadinih" in govori slovensko samo tedaj, kadar slučajno govori s kakim človekom iz njenega kraja, ki ne zna italijanski. Kolikor poznamo uradovanje v revizijskih uradih, se nam zdi ta „Indipendentova" storija izključena. Ali se je dotična Kopriv-Čanka tekom 15 let svoje „cittadinske" službe tako slabo navadila italijanščine, da je njen gospodar ni razumel, ko mu je pripovedovala vso to zgodbo, ali pa je vsa stvar le tako zavita, v lepem namenu, da denuncira dotičnega uradnika. In to poslednje je po našem mnenju tudi edino resnično. Z zlobnim denunciranjem hoče glasilo italijanske veleinteligence zakriti one cele kupe sieparijf in falztfikacij, ki so jih zakri- Dnevne vesti. Cesar Fran Josip se poda, kakor poročajo iz Išla, v drugi polovici oktobra v Budimpešto in od tam v Godolio, kjer bodo dvorni lovi. Srbski kralj Peter je imenovan načelnikom 14. ruskega peŠpolka v Olonecu. Iz italijanske vojne mornarice. V rimskih dobro obveščenih krogih govorijo, da bo v kratkem vpokojenih 90 pomorskih častnikov. Kralj da je že podpisal tozadevni dekret. Jezikovno vprašanje v Bosni. „Mu-savat", glasilo mohamedanske stranke, je v svoji zadnji številki povdarjal, da je nujno potrebno, da se domači jezik prebivalstva — vlada ga je dosedaj imenovala „bosanski" — seveda za uradni jezik. To je namreč naravnost živijenskega pomena za domačine, ki ne morejo vstopati v vladne službe, ali če že vstopajo vanje, ne morejo tako vršiti svojih dolžnosti, kakor zahtevajo od njih. Nemožno pa je to, ker le nepopolno znajo nemščino, vsled česar jih tudi zapostavljajo za drugimi. List poživlja poslance, da naj se odločno zavzamejo za to, da se stvar reši v navedenem smislu. Obenem pa tudi zahteva, da naj bi se deželni zbor izjavil tudi o tem, kako naj se imenuje jezik, ali hrvatski ali srbski. Izganjanje Židov iz Rusije. Iz Petro-grada poročajo: V Nikolajevu so pričeli splošno izganjati Žide, ki so se naselili tamkaj po letu 1906. V ruskih južnozapadnih okrajih sploh ne sprejemajo več židovskih otrok v elementarne šole. Proti Nemčiji. Oddelek angleškega bro-dovja, sestoječ iz več bojnih ladij in torpe-dovk, se je zbral v Firth of forthski Iukl v Severnem morju. To je dalo povod nemškim listom, da govore o resni grožnji Anglije napram Nemčiji, ter pristavljajo, da je Anglija zadela zelo ugoden trenotek. Vsa nemška bojna mornarica je zbrana v Vzhodnem morju in je Severno morje brez obrambe na morju in na suhem, ker se vrše orožne vaje tjakaj spadajočega vojaštva tudi v notranjosti države, ali pa ob Vzhodnem morju. Na Francoskem so bile sicer odpovedane velike vaje, baje zaradi živinske kuge, toda Šef angleškega generalnega štaba sir French potuje od enega do druzega francoskega armadnega zbora ob severno-vzhodni francoski meji in se dogovarja s poveljniki. V Belgiji se pa tudi prav pridno oboro-žujejo. Nemški listi zahtevajo, da se tudi v Nemčiji odpovedo velike vojaške vaje. Poset pri avijatikih. In zopet smo se odpravili. Večina se je odpeljala z vozovi skozi Sv. Peter in Trnje, šestero nas pa (štirje domačini in dva Trža-čana) je Šlo peš. Odločili smo se za najkrajšo pot, iz M. na Sv. Trojico in potem doli na Vlačno. Bila je precej trda pot, posebno navzgor, in ko bi ne imeli nekaj dobrega „benzina" seboj, bi nam, kakor se je pošalil nekdo iz družbe, naši motorji gotovo Še pred vrhom odrekli. Tako pa smo srečno prisopihali na vrh, izpod katerega smo zagledali obširni aerodrom naših avijatikov. Pred dobrim poldrugim mescem sta si tu na samoti, v bližini razvalin slavne Martin Krpanove vasi Vrh postavila gospoda Kjuder in Renčelj hangar, v katerem sta neumorno delala in tudi dovršila svoj aeroplan. Veselo smo zaukali ter se spustili v tek proti bližnjemu cilju. Naša družba se je bila že pripeljala ter se ie, prijazno vsprejeta od gospodinje g.e Renčeljeve ravno pripravljala na gostijo, katere smo se seveda vdeležili tudi mi. Toda kmalu smo si šli ogledat glavno atrakcijo izleta — aeroplan. Kjuder-Renčelj -nov aeroplan spada v družino enokrovnikov, izdelanih po zmajevem sistemu. Kljub svoji obširnosti (dolg je 10 m, širok 11 m ter zavzema 20 m1) je zelo eleganten. Izdelan je skrbno ter je na videz soliden. Nosilni deli so iz bambusa, perutnice pa so pokrite z metaliziranim platnom. Stransko stabilizacijo vzdržuje avtomatično skrčenje ali zdaljšanje nosilnih perutnic, kar je nov in : originalen poskus tega važnega vprašanja. Ravno tako originalna je sestava padobrana j (Fallschirma), ki ga v danem slučaju konstruira krmilo. Stroj ima motor Anzani 50 konj. sil, katerega propeler dela 1300 obratov v minuti. Vzlet je mogoč posredno, to je s poletom, ali pa neposredno. Maksimalna hitrost, ki jo mislita doseči s strojem, je preračun jena na 130 kilometrov na uro. Stroj ima težo 225 kg, ter nese lahko 460 kilogramov. Urejen je za enega OttSć^Žtl 3. i vili njegovi pristaši in katere sedaj odkriva in jih bo še odkrivalo po njem denuncirano uradništvo. Ako je resničen pregovor, da je tisti hujši tat, ki drži vrečo, nego oni, ki krade, potem si je lahko ustvariti mnenje o „Indipen-dentu" z ozirom na ljudsko štetje. Sicer pa, če je ona storija tako resnična, zaka| se pa ne upa „Indipendente" na dan z imenom one italijanske Koprivčanke in njenega „citta-dinskega" gospodarja ? !! Revizija hlevov. Z Opčin nam pišejo: Te dni se torej snide komisija za revizijo hlevov po okolici glede svetlobe, snage in zračnosti; uveriti se ima tudi, je li živina zdrava, snažna in na čisti stelji. Komisija se ima torej prepričati o dejanskem stanju v hlevih tržaške okolice. V prejšnjih časih se je godilo navadno, da je taka zdravstvena komisija obhodila lt nekoliko hlevov ter je potem puščala vse tako, kakor je bilo poprej. Letos pa bi svetovali komisiji, naj ne pregleduje samo tega, kar jej izvoli kazati kak kapovila, ampak povprašuje naj tudi pri posamičnem kmetu: kako je z mrvo na odru, bo-li imel dovolj krme za prehranjenje v prihodnji zimi, s kako vodo napaja itd ? — Ako bi komisija stavila taka vprašanja, gotovi smo, da bo sleherni kmet tožil nekako tako-le: Glede sena nam že sedaj huda prede. Kar smo ga nakosili, porabljamo sedaj tu čez par mesecev bomo morali drago kupovati. Otave pa letos sploh ne poznamo. Pese, repe, zelja, tega toli koristnega zelenja letos sploh ni nič. Stelje istotako ne, ker je suša vse uničila. — Otrobi pa so tako dragi In slabi — večkrat naravnost nezavžitni — da je joj! Ni torej upanja, da bi jih kmet mogel kupovati in trošiti. Glede vode pa je tako-le: Odkar so kali usahnili vsled suše, ozirom zasipljejo „stari kal", ne da bi se poskrbelo za nova napajaliŠča, je kmet prisiljen z enim in istim škafom napajati živino in — sebe. Komisiji bi predlagal, naj ne gleda na posamičnika, ki bi rad imel lepa goveda, a mu denarne razmere delajo zapreke, ampak na spošno, da se ne bo šikaniralo z globami ali zaporom. Komisija naj točno obvesti oblasti o pomanjkanju sena, o velikanski suši, o nezaslišani draginji, o potrebi napajališč za govejo živino ! — In to naj oblasti uvažu-jejo, ako res hočejo kaj storiti za javno zdravje v Trstu, v kolikor je to odvisno od dobrega mleka. Kmetovalec. Tudi za svoje bližnje naj se vsakdo prepriča na sekciji, kako je upisan ob-čevalni jezik! Naše okoličane, ki imajo precej daleč do revizijskih uradov, opozarjamo na to, da tistim, ki niso vabljeni v revizijski urad, ni morda treba hoditi posamezno prepričavat se o pristnosti njihovih naznanilnic, temuč da si lahko ta ali oni zabeleži od večih skupaj potrebne podatke, zlasti hišno Številko in imena, ter gre v revizijski urad. Ako se izkaže, da se je pri tem ali onem zgodila kaka sleparija, bo revizijski urad potem zval samo dotičnike, da se popravijo naznanilnice. Ker so se Italijani bahali, kako so napredovali v okolici, bo torej tudi tu dosti jalzifikaclj. Pobrigajte se torej, da ne bodete figurirali za Italijane. Slovenski mladini. Prejeli smo: Poletje je minulo. S koncem poletja se poslavljamo od izletov, veselic na planem itd. in se pripravljamo za zimske zabave in prireditve. Mladina pričakuje po dolgotrajni mučni in neznosni vročini plesne sezone, da se bo zopet shajaia z zvanimi družbami. Stopamo torej končno v plesno sezono. Ti mladen č in mladenka, ko bosta prestopala prag dvorane. zavedajte se, da sta Slovenca in da vaju kakor taka veže dolžnost, govoriti ta vedno v svojem materinem jeziku. Leto za letom se oglaša tista žalostna kritika o pojavih narodne nezavednesti po naših društvih. Skrbimo in čuvajmo se, da se letos ne bo več dogajalo kaj slučajnega. Spoštujmo se sami in spoštovali nas bodo tudi naši nasprotniki. Priporočam veseličnim odsekom narodnih društev, naj strogo pazijo na to, da še v naša društva ne bo zanašala zimska „narodna kolera". Mi tržaški Slovenci napredujemo v vseh stvareh; zato skrbimo, da bomo napredovali tudi v tem pogledu. — V nadi, da bo mladina upoštevala ta opomin in te svarilne besede najdejo odmeva v mladih srcih, se veseli prihodnje sezone. Ilirski Izročite agitatorje oblasti! Iz spodnje okolice nam poročajo, da hodijo okoli agitatorji, ki skušajo ali z nagovarjenjem omamiti ali pa z grožnjami ali denarjem pridobiti ljudi, da bi na sekcijah potrdili italijanski občevalni jezik. Priporočamo torej nujno našincem, naj ako le možno moški sami gredo na sekcije. Ob enem pa priporočamo tudi, da vsacega tacega agitatorja čim so ga zalotili, i z r o č e oziroma naznanijo oblasti. Izginole naznanilnice. Kakor nam poročajo ljudje, je že konstatiranih slučajev, da so naznalnice celo popolnoma izginile Ljudje so prišli na sekcije, da se prepričajo, kako so upisani, toda pol ni nikjer najti. To bi bil med tol:k:mi en nov za-sledjeni način falzifikacije ljudskega štetja. — Zato priporočamo najnujneje, naj se V Trstu dne 6. septembra 1811. »EDINOST« št. 248. Stran HI vsakdo prepriča, je-li njegova pola v ope-ratu ?! Hrvatsko društvo v Trstu. U subotu dne 26. o. m. bio je prvi sastanak nekolicine Hrvata, koji su na tom sastanku zaključili, da se osnuje hrvatsko društvo u Trstu. Glavna je svrha toga društva održati na okupu Hrvate iz banovine; osim toga će se prema razvoju društva osnivati pjevački i tamburaški zbor i razni športski klubovi. Već kod prvog sastanka je bilo prisutnih Hrvata iz banovine, kojih se dosada nije vidjevalo u nijednom ovdašnjem društvu, pa s toga vidimo, koliko je važno takovo društvo, da se naše ljude održi na okupu, da mogu onda kot političkoga pokreta, kao izbora itd. biti na ruku l pomoć braći Slovencima grada Trsta. Izabran je privremeni odbor od 5 lica sa predsjednikom g. Mir. Stiglićem, prokurlstom podružnice „Croatie". Društvo se ima zvati „Strossmayeru. Mi vstajamo in njih je strah! V nedeljski številki „Edinosti" je izjavil g. L. Daneu, da je vest pod gornjim naslovom „Mi vstajamo in njih je strah", v kateri je bilo omenjeno, da je on blatil vse, kar je slovensko — zlagana. G. Daneu pravi v omenj. izjavi, da je le izpregovoril besedo, da ne bi bilo treba toliko krika, da bi se lahko bilo vse mirnim potom naredilo, dru-zega pa nič. Na to njegovo izjavo moramo odgovoriti, da sem poročal popolnoma pravično. Da se pa človeka, ki je odpadel od našega naroda in vkljub temu, da živi od Slovencev, pokaže javnosti, to ni bila samo moja želja, temveč je bila želja nas vseh navzočih, ki smo z lastnimi ušesi slišali za nas Slovence poniževalne besede. Ko bi gosp. Daneu spoštoval naš slovenski narod, bi prišel v našo sredo, in bi bila tudi njegova sveta dolžnost, da sodeluje z nami za povzdigo slovenskih trgovskih uslužbencev in slovenske trgovine sploh, ne pa da dela ravno nasprotno. Da pa je Italijan slovenske krvi tisočkrat hujši, nego pa pravi Italijan, to zna vsakdo. In ker spada k tej gardi tudi on, je umevno, da je sovražen svojemu lastnemu materinemu jeziku. Gosp. Daneu naj vzame na znanje, da stojimo slovenski trgovski pomočniki na stališču, da je treba tiste odpadnike našega naroda, ki škodujejo narodu, če že lepa beseda nič ne pomaga, žigosati tako dolgo, dokler ne pridejo do spoznanja, da človek, ki ne spoštuje in ljubi svojega lastnega naroda, naravnost izzivlje svoje soplemenjake, da se neizprosno bore proti njemu. Dopisnik. Na c. kr. moškem učiteljičšu v Gorici bo vpisovanle za vstop v kak višji tečaj razen prvega (v II., IH. ali IV.) v soboto, dne 16. septembra t. I. od 9. do 12. ure dopoludne. Ta dan in pa dne 18. in 19. sept. se zvrše sprejemni in ponavljalni izpiti. V sredo, dne 20. septembra ob osmih zjutraj bo otvoritvena služba božja, po maši pa v šolskih razredih objava disciplinarnega reda in urnika. V četrtek, dne 21. septembra, prične redni pouk. _ Tržaška mala kronika. Nagla smrt. Včeraj opoldne je proku-rista tvrdke Grioni, Frana Dejak, nenadno obšla slabost. Par trenotkov nato se je zgrudil na tla in obležal mrtev. Poklicali so Jakoj zdravniško postajo na pomoč, a zdravniku ni preostalo drugega nego konstatirati smrt. Truplo so prenesli na pokojnikov dom v ul. Stadion št. 20. G. Dejaku je bilo 73 let. Gozdni požar. Predsinočnjem okolu polnoči je nastal požar v grmovju nad Če-dasom. Zgorelo je kakih 5000 m1 grmovja in nizke hoste. Ognjegasci so gasili tri ure. Tatica-vlačuga. Alojziji Požar, sobarici v hotelu „Wien" je bila vkradena srebrna ura z verižico. Radi suma na tej tatvini je bila aretirana 19-letna Ana Stranzet, ženska na slabem giasu. Nasiljen tat. 31-letni voznik Ivan Mi-kulčič iz Materije, je vkradel včeraj par hlač, ki so visele na vratih prodajalnice za manufakturno blago Vlrginije Dobauschek. Redar je bil kmalu za njim, a tat se je postavil z vso silo v bran. Celo nožič je potepnil. Slednjič so ga užugali in odvedli v zapor. Hud Furlan. Krčmar Jernej Cvekić Je spodil iz svoje gostilne Furlana Frana Zor-zut, ki je popil precej vina, ne da bi imel denarja. Čeden gost mu je zato kar zažugal, da ga bo „fental". Bil je aretiran. Hotel si je le prižgati cigareto!? Včeraj je bil na Sylosovem trgu aretiran 36-letni premogar Fran Jankovič iz Brezovice, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi. Hotel je namreč svojemu spečemu tovarišu Antonu Zachella vkrasti listnico, v kateri Je bilo 14 K. Redar ga je zasačil, ko je brskal po njegovih žepih. Jankovič se je opravičeval, češ, da Je iskal pri njem le škatljo žveplenk, da bi si prižgal cigareto. Za smolo pa je redar našel v njegovih žepih kar dve škatlji žigic. Ulom. Predvčerajšnjem popoludne se je g.a Marija Karis oddaljila iz svojega stanovanja v ul. Sv. Nikolaja 18. Ko se je vrnila, je videla, da so jo med tem obiskali tatovi. | Vkradli so jej zlato verižico v vrednosti 60 kron, srebrno uro v vrednosti 12 K in 60 K v gotovini. Gospa je vsled žalosti in strahu dobila nervozen napad, tako da je morala intervenirati zdravniška postaja. Požara. Včeraj okolu 3. ure popoludne je začelo goreti v hosti nad bivšo Judtma-novo pivovarno v Koloniji. DoŠli gasilci so pa kmalu udušili požar. Škoda ni velika. — Sinoči ob 7. uri je pa iz neznanih vzrokov izbruhnil ogenj v prodajalni papirja In drobnarij Viktorije vdove Pagan v ulici Sette Fontane št. 11. Tudi tukaj so gasilci kmalo pogasili požar. Škode je nekoliko stotin kron, ki je pa pokrita z zavarovalnino. Aretiran ranitelj! Včeraj ziutraj je bil aretiran 27-Ietni dninar Ivan Rautnik iz Trsta, ki. je predsinočnjem ranil kovača Justa Godina z revolverjem. — Rautnik priznava, pravi pa, da ga je Godina izzval. Roparski napad ? Brezposelna dekla Dora Debelak je naznanila policijskemu ko-misarijatu pri Sv. Jakobu, da sta jo predsi-nučnjem blizu pokopališč napadla dva neznanca, ki sta jej pod žuganjem ST>rti ugrabila vso gotovino v znesku 40 kron. — Ni pa izključeno, da je vsa stvar fin-girana. Zdravstvene vesti. Včeraj zjutraj Je zapustil Magdalensko bolnišnico, popolnoma ozdravljen, kmetovalec Anton Germek, ki je spadal h koleroznim Slamičeve grupe. Pavla Knego zapusti tudi kmalu bolnišnico, ravno-tako Kristo Kostanatos, pri katerem ni več najti vibrijonov. V lazaretu se sedaj še nahaja le Antonija Kuret iz Bertokov, ki je prva zbolela v Bertokih. Ne morejo je še izpustiti, ker je v njenih dejekcijah Še najti vibrijonov kolere. Bolniško barako v Rižanu so zaprli, ker so bili izpuščeni vsi. Obe tamošnji baraki ostanete še tam kakih 15 dni, zastraženi od žandarjev. Potem ja razdenejo. Koledar in vreme. — Danes: Hia-cint muč. — Jutri: Samuel prer. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -h 29- Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Sem-tertja oblačno. Temperatura malo spremenjena Lokalni vetrovi. Tendenca za nevihte. Društvene vesti. Trgovski uslužbenci so danes vabljeni na sestanek, ki se vrši ob 8. in pol url zvečer v prostorih „Trg. izob. društva" ul. sv. Frančiška 2. I. Tržaško podporno in bralno društvo vabi gg. odbornike na društveno sejo v četrtek 7. t. m. v ul. Caserma 16 mesto v petek radi praznika. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. Bratje Sokoli iz Trsta, Rojana, Barkovelj in Prošeka! Naše društvo se udeleži v nedeljo 10. avgusta t. 1. prvega javnega nastopa bratskega društva „Sokol" v Skednju. Bratje pohitite v čim največjem številu na to sokolsko prireditev, da pokažete s svojo udeležbo, da cenite svoje brate v Škednju, ki so minulo leto ustanovili svoje društvo z največjimi nadami. — Zbirališče je ob 2. in pol uri v „Narodnem domu" v Trstu. Na zdar! Dramatično društvo v Trstu danes v sredo, 6. t. m. ob 8. uri zvečer redna važna odborova seja. Predsednik. Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes v sredo ob navadni uri sestanek. Ob 6 30 odborova seja. Prosim tovariše, da se sestanka udeleže vsaj v tolikem številu, da bo sklepčen, ker moramo danes rešiti več važnih zadev. Predsednik. Openski „Sokol" priredi v nedeljo 10. t. m. ob 8. uri zjutraj peŠ-izlet v kroju iz Opčine čez Trebče, Padriče, Katinaro, Sv. M. Magdaleno v Skedenj, kjer ostane na popoldanskem slavju Škedenjskega Sokola. Povratek s predzadnjim vlakom s postaje Rocol. Vojaško veteransko podporno društvo je povabljeno od strani Avstro-Amerikane na slavnost splavljenja parnika „Cesar Fran Josip I." in postavljenja podladja Nj. Veličanstva križarju G. v ladjedelnici v Tržiču. Slavnost se bo vršila dne 9. t. m. Krst izvrši njena c. in kr. visokost nadvojvodinja Marija Jožefa. Za zastopstvo društva je nameravana deputacija 20 do 30 uniformiranih členov. Deputačija se zbere rečenega dne ob 6. uri 30 minut zjutraj na dvorišču velike vojašnice. _ DAROVI — Št. Jakobski CM. podružnici daruje mesto venca na grob pok. Lovru Gregoriču družina Babičeva znesek K 5. — V počeščenje spomina pok. L. Gre-goriča daruje g. Šorn za št. Jakobsko DM. podružnico K 5 in za „Ilirijo" K 5. Oba zneska hrani blagajnik podružnice. — Na veselici pevskega društva „Ilirija" so darovali oziroma preplačaii vstopnino Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY ! MLUVI ČEŠKI I B Poktorica v Klara Kukovec ima SVOJ AMBULAT0KIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. Stanujs pri Sv. Ivanu (Vrdela) Št. 1049. TELEFON 19-86. B ■ ■ ■ n ■ ■ ■ a s Za odrasle in otroke. Najodličnejše živilo za zdrave in slabotne, v razvitku zaostale o-troke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, b 1 j e-vanje, črevesni katar itd. itd. Trst, Corso 2. Telef. J 071. Linoleum Haas Pristni linoleum......K 2 50 ms Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Namizni prti 85/115 cm....... 280 * 65/150 cm....., 1 80 PoorJnikl Iz sumila od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „50 „ Manšete iz kavčuka..... «60 „ - Pošuja se tudi na dsžr>lo. -136 Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških obleK za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini jALLA ČUTA' Dl TRIESTE14 Trst ulica Giosne Carincci 1140 (prej Torrente) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke , „ „ platua „ „ 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2*14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA ClTTA' Dl TRIESTE I rrsi ulica Giosie Cardncci Ste?. 40 (prej Torrente) V novi trgovini ul. Carlo ghega Z (bpša mirodilnica) je dos ela :: partija porcelanaste Posode po priložnostnih cenah. za maio dni I Samo jspiEEEE -i=J ii TEODOR KORN Ti II 80.000 IT K bo darovanih! Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju eksportna trgovina H. SPINGARH Krakov štev. 240. Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak riziKo.- Trst, ul. Miramar Stv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PKEJEMiJO SE VSAKOVRSTNA == DELA IN POPRAVE == PO NIZKIH CESAH. •.• :: Delo dobro in zajamčeno. :: Teiel. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko. ES£ J=l Pehamo vekoslao cul TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih ce-iah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in vino v steklenicah. —— Posojilnica In hranilnica u Kopru vkDjiž. zadruga z neomej. poroštvom vabi člane na $lovno skupščino ki bo v posojilniškem uradu v Kopru v četrtek dne 21. kimavca 1911 ob 10. uri predp. sklepčna ob vsakem številu vdeležencev. Pekarne in sladščičarne Josip Pahor-Trst Central« : Via Madomiina št. 89. PODRUŽNICE : Via 6iaseppe parini 12. in Via S. Jfarco 25. Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likerji. — BiŠko-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. ANTON BARUCCA mizarski mojster Trst, ulica San francesco 2. Specijalist za popravljanje roulet na okulli. Na željo se menjajo pasovi in zmetf. Jamči *a popolno delo in se ne boji konkurence ilJKk*. PHANC MATER - TBST igalMea kave TELEFON 1743. HaJboiJAl Tir za doblT&nJ« p«6«a* kav*. DNEVNI RED: 1) Spopolnitev načelstva. 2) Slučajnosti. NAČELSTVO. Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna ; Piazza SfcĐSOVlUO 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje in popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. % Prva primorska tvornica za lesne Izdelke z vodno silo tvrdke A. KRIZNIČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV: vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdel' kraju, kjer se nthaja dobro upeljana špecerijska trgovina in gostilniška obrt. Prjasr.ila pri g. Frischman V. Caserma 14 II. v Trstu 1509 Slovanske igralne karte dajajo v Trstu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma 16. 1472 Mip za enega konia v bližini ljudskega vrt* «e ■ IIO V j§če Naslov pove ins. odd. Edinosti. 1401 |L|q prodaj je mal dvorec in 6—700 klaftrov I*d zemljišča. Obrniti se v gostilno Koneumnega društva Rojanu (pri cerkvi). 1497 PflcnnH ^vfn Lenaišč, stanujoč Via Giulia 38 UUbpUU naj mi takoj naznani sedanje bi 'Blišče Jos. Dekleva Gorica. 1518 Cerkveni shod po navadi 8. 9. z Kačičah po domaće ksčišnica. Mnrano Je priznano najboljše sredstvo za I" U Id Ild uničevanje stenic in druzegn mrčesa. Piodaja se v glavnih mire dilnicah. Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L 1381 kakor se jih je posluževala italijanska dru-hal. A ukljub temu bili so hrvatski izletniki blokirani na levi in desni od žandarmarije in obč. straže, ki so strogo prepovedovali vsklike, dočim se Italijanom to ni zabranje-valo! Cim so izletniki prišli pred „Narodni dom", je tam pričakovala italijanska mula-rija, — in med njimi „nadebudni" italijanski dijaki in akademiki, ki so izletnike pozdravljali z žvižganjem in raznimi mej-klici. To pa je ravno dalo duška našim Hrvatom. Začeli so se pomikati proti italijanskim demonstrantom. „Hrabrini" italijanskim „junakom" zlezlo je srce v hlače, da so se pomikali nazaj po glavni ulici do „Hrvatske ljekarne", kjer je orožništ^o zabranilo na-daljni pohod. A, kakor vedno ob takih prilikah, pokazali so se tudi tukaj Italijani — hrabre junake. Iz neke italijanske gostilne je začelo frčati proti Hrvatom kamenje. — Slišal se je tudi strel iz samokresa. Hrvatje so vračali milo za drago. Posledice so torej bile, da j e n e k a j 11 a li j an o v ranjenih in eden aretiran. Vzajemno zavarovalno društvo goveje živine v Ricmanjih javlja tem potom p. n. občinstvu, da se za dan 10. septembra določena javna tombola vsled prvega nastopa Škedenjskega Sokola preloži na 17. t. m., kar blagovoli slavno občinstvo na znanje vzeti. Natačnejši vspored se bode pravočasno objavil. Bik ubil pastirja. V soboto se je v Draguču bik istrske kmetijske družbe na paši zagnal v 70-letnega pastirja Simona Grosiča in mu z ro^om razparal prsi. Pastir |e bil takoj mrtev. Ss le po dolgem naporu so na pomoč došli kmetje užugali zbesnelega bika in ga spravili v hlev. Druge slovenske dežele Občinske volitve na Kranjskem. V nedeljo so bile v Ložu na Notranjskem občinske volitve po novem volilnem redu. Zmagala je narodno-napredna stranka. Glasom poročila v „Slov. Narodu" je tudi v Vipavi zmagala narodno-napredna stranka. Minolo nedeljo so se vršile občinske volitve tudi na Vrhniki. Zmagali so pa v vseh treh razredih pristaši S. L. S. Razne vesti. Ženska organizacija na Češkem. — Dne 10. septembra se vrši v Pragi velik kongres češkega narodno-socialnega žen-stva. Češko ženstvo je že precej časa sem organizirano in tvori močan faktor v splošni češki narodni organizaciji. Organiza cija ima sicer poleg strokovnega značaja tudi politično obiležje narodno socialne stranke, ali to ne kvari uspehov, ki jih do-seza organizacija v vsakem pogledu. Um-ljivo je, da deluje organizirano ženstvo tudi prav pridno na narodnem polju, in prav organiziranke so tiste, katerim se ima češka šolska Matica zahvaljevati za velik del svojih dohodkov. Ako si Slovenci tako radi jemljemo za vzor svoje severne slovanske brate, naj bi bilo tudi našemu ženstvu za vzor češko ženstvo, kateremu želimo najboljših uspehov njegovega velikega zborovanja dne 10. septembra. Ifaf vrl Mnfoi Tr8t* Piazxa PonteroM° rvdl. ¥U. niUICJ Bt 5 Trgovina jestvin in kolonijah Zaloga sveč, mila in čistila v prid družbe bv. Oiriia in Alelcda. Priporoča se Ivan Bidovc Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakorSnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek" v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov pri Batjel-uv = = GORICA = = li __Stolna ulica štev. 2-4. 1 Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki franko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „Motosacocbe- na navadnem kolesu. — Kupuje se stara dvokolesa, šiv. stroje, gramofone itd. , Št. 2788/11. Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za dobavo živil-nih potrebščin za upravo c. kr. kaznilnic v Primorju (Koper in Gradišče) za leto 1912. Pokriti se mora tudi potrebščina goriva in ogrejajočega materijala. Vrsto in količino predmetov, ki se morajo dobaviti, razvidijo interesovane osebe lahko na tem c. kr. Višjem državnem pravdništvu iz pogojev, ki stoje zanimalcem na razpolago. Pismene ponudbe opremljene s kolekom jedne Krone, morajo biti naslovljene z morebitnimi uzorci, na ono kaznilnico, na katero se nanaša dobava dotičnih predmetov. Ponudbe morajo biti lastnoročno pod-' pisane in označiti predmet dobave; priložiti se jim mora dobavne pogoje. Zapečateni omoti morajo nositi naslov: j „Ponudba nanašajoča se na razpis natečaja dd. 2. septembra 1911. št. 2788/11". Rok za vlaganje ponudeb zapade opo-ludne 26. septembra 1911. 04 c. ir. Višjega državnega pravita Trst, dne 2. sept. 1911. Ces. kralj, dvomi svetnik Dr. CHERSICH m. p. UNIFORME za enoletne prostovoljce izdeluje elegantno in solidno takoj po meri in ceno Jakob Rupp polkovni krojač Trst, velika vojašnica. Dobro jutro! Kam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — .Ako hočete biti dobro poatrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejSe vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Zobotehniški :: atelje Josip Konif? konceaiouovani zobni tehnik, diplomavan dentist na dentiatični akademiji v Parizu. Trst, al. Farneto 36, II. n. Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUOHBR (ex drug Dragotina Vekjeta ) TIS! prodaj? D .PV eitje t) COKO ^0.36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in .tudi srebro z novimi predmeti. — 3prejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebmine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Hans Scheidler = zobotehnlk-- bivfii : prvi zobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Flazza C. GoldoDi št. 5. II. r HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA" Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. Kroločnlca za clulllste In uolake v Franjo Polanec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n. Priporoča se travnem občinstvu in vojaStvu za vsakovrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zner e. Trgovec išče v najem ali odkupi večjo trgovino oziroma želi službe poslovodje v večji trgovini, ali drugo primerno službo. Pismene ponudbe pod „Trgovec št. 1484" na Inseratni oddelek Edinosti. Tržošlia posojil, in hranilnico I V lasmi hl»l. | r8g;Xrpo"S' j Telefou št. 952. | Trst, Plnzzn Cnsermn 2,1 n- - (uhođ po žlaunlti stopnicah) Hranilne vlogo sprejema od v*ak< ^r.. <*e po 5%•/, in na amortlz&oljo za dalj- tudi ni ud in 91 »o dobo po dogovora o o o o o jih obrestuje l^^^r |4 [?> Uradre ure: od —12 ure dopolodne Rentni davek od hranilnih vloi? plačuje in od s ~5 popolu.ine. Izplaftuje ae zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. V9akl dan <>b uradnih urah. — Ob nede-Poeojila daj a na vknjižbo po dogovoru 1x1 praznikih je urad zaprt. 5Vo—6°l0, na menjice po 6°'0, na zastave PuAtnO - hranilničfli raĆiM 816 004. '■a ■ajmoderneje urejeno varnostno oelloo za shramb« vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi ne najuspešneje navaja&tediti svojo deco i 70 sob, električna razsvetljava, lift, kopelji, CENE ZMERNE. K. Blecha. Hotel Balkan |