PRIMORSKA DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. nastale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 69 (9374) TRST, torek, 23. marca 1976 Snrì i T^tu m^a nJ ef,ov=1 PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v rasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se Je tiskal v trskami «Doberdob» oovcu pn voremi Trebuši, od 18. septembra 1J44 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSia zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZADNJI DAN DEMOKRŠČANSKEGA KONGRESA DANES ODLOČILNI SPOPAD ZA VEČINO V VODSTVU KD Previden poseg Forlanija - Morotejci ponovno zagotovili svojo podporo Zaccagniniju - Odločitev z glasovanjem glede predloga o neposredni izvolitvi tajnika na kongresu (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 22. — Bo Zaccagniniju uspelo ohraniti tajništvo KD in ji zagotoviti tako večino, da bodo demokristjani lahko iskreno pokazali ljudstvu «nov obraz»? Tega tudi peti dan kongresa v športni palači EUR ni povedal. Vse se odvjja, kot ponavadi, za kulisami, toda igral-ci so se na odru izčrpali. Vsi so pričakovali, kaj bo povedal Arnoldo Forlani, ki je veljal (in še velja)- za «proti-papeža», kot so ga •«■stili potem ko je Bassetti iz Milana primerjal Zaccagninija papežu Janezu XXIII. Trinajsti kongres KD pa «Vatikanu II». Toda Forlani ni povedal tega, kar so mnogi pričakovali, zahteval je samo, naj pri-6e «jazbec iz dupline». «Jazbec» pa je Aldo Moro, ki je v soboto res Podprl Zaccagninija, v isti sapi pa pozval stranko k operativni enotnosti in torej ponudil roko možnega sporazuma tudi dorotejskim in •anfanijevskim nasprotnikom. Forlani je očitno upal, da bo Mo-r°- ki ima določene težave tudi v zavezništvu struj in skupin, ki pod-P'rajo Zaccagninija, sprejel ponujeno roko in obšel nevarnost, da se kongres zaključi z izvolitvijo Zac-£agninija, z enotno listo njegovih Pfistašev in skupnim dokumentom, •oda Moro se ne more več odpovedati Zaccagniniju. Po Forlanije-vem govoru so se dalj časa sestali Moro, Zaccagnini in Moriino ter definirali nadaljnjo kongresno taktiko. Eno je gotovo: Zaccagnini ostane, fazen če Forlaniju in njegovi skupi-ne. bi uspelo v kongresu neposredno izsiliti izvolitev tajnika in to-r®j razbitje kongresa na dve fronti, ■najti popoldne so se sestali tudi voditelji «zmerne fronte» Piccoli, Bisa-Slia. Andreeotti, Malfatti in sporoči-'■ da bodo zahtevali neposredno izvolitev tajnika na kongresu (tako jn’enovani «predsedniški režim»! s kandidaturo Forlanija proti Zaccagni-f’iw, verjetno v upanju, da bi se *• umaknil. , Popoldne je v imenu «morotejcev» odgovoril na te predloge minister "iorlino in dejal zelo jasno, da podpirajo «morotejci» kandidaturo Zac-Vagninija ob «kolegialnem vodenju stranke». Zmernim, strujam torej morotejci dopuščajo vstop v direkcijo. d° česar imajo pravico, niso pa pripravljeni žrtvovati Zaccagninija, tp-dJ zaradi pritiska, ki prihaja z bazč. Preidimo k temu, kar je Forlani Povedal, kajti njegove besede so dejansko «platforma», ki jo ponuja Moru •P drugim v pričakovanju frontalne-®a spopada na volitvah. Socialisti, Pgotavlja Forlani, res niso navduše-1 za sodelovanje s KD, zato nima smisla, da hodimo k njim skrušeno 111 Ponižno in jim dvorimo. Radi bi Pas celo potisnili v opozicijo, kar tudi možno, toda preden gre KD opozicijo se mora boriti, za bitko je potrebno dvoje: poguma in strnjenosti. Tu je Forlani, ne da bi ga ime-?val. napadel Zaccagninija in vso Jagovo skupino. «Čemu služi tiho dr-®eRje KD proti levi? To naši volivci Ptijo m nas celo prehitevajo, kot °kazuje 15. junij. Kajti drsenje na evo vodi, hočeš nočeš, h KPI». Koa-kpja KD s PSI ni možna, če se 6 stranki ne dogovorita o skupni p° ‘jiki proti komunistom, katerim je ariani posvetil več kot eno uro svo-j. ®a govora in primerjal njihove ob-Jube, da bodo zajamčili Italiji plu-l{. 1Zem, primeri Vzhodne Nemčije, 7r tudi formalno obstajajo stran- ke, celo stranka «skesanih nacistov», a samo na papirju. Nasprotno mora biti KD pripravljena na spopad (in spopad je za Forlanija tudi «soočenje», ki ga predlaga La Malfa) in obrambo svojih pozicij. Dovolj je sramežljivosti, plahosti, kesanja... Forlani je na tehtnico vrgel meč volilne zmage KD na političnih volitvah 1972, seveda ko je bil tajnik stranke Arnoldo For-iani. V tej «pogumni» politiki, je nadaljeval Forlani, morajo Italiji pomagati vse evropske krščanske demokratske stranke ter razvil zanimivo teorijo «evropskega domina», če pade Italija, je dejal, je v nevarnosti celotna EGS. Tega naj se zavedajo tudi demokristjani drugih evropskih držav. Forlani se je., na koncu, vrnil spet k osnovni tezi svojega posega. KD mora biti enotna. Zvrnil je zato poskuse tistih, ki bi radi v imenu Zaccagninija «razbili stranko na dvoje». Za vsako soočenje, bodi KD na vladi ali v opoziciji, mora biti stranka enotna, vztraja Forlani in takoj poudaril, da je molčal pet dni prav zato, ker se je hotel izogniti razbitju enotnosti stranke. Kongres KD gre h koncu v vzdušju razdvojenosti. Jutri bo verjetno najbolj vroč dan, kajti Ciccardini bo predložil formalno zahtevo, naj se tajnik izvoli na kongresu, drugi pa bodo kandidirali Forlanija. Prišlo bo kot vse kaže, do spopada, v katerem so Zaccagninijevi pristaši prepričani, da imajo večino. Jim bo uspelo, ali pa bo zadnjo besedo povedal zadnji krog nočnih posvetovanj in pogajanj? STOJAN SPETIČ «VALUTNI VIHAR» SE JE TRENUTNO POMIRIL Tudi včeraj je lira pridobila na vrednosti Znatno povišanje obresti na bančna posojila RIM, 22. — Ob današnjem odprt-| 2enje italijanskih bank je sklenilo ju valutnega trga v Italiji po pet- v itaJiji po kovem prazniku je lira že zjutraj ponovno pridobila na vrednosti v odnosu do dolarja in drugih trdnih valut. Toda pred določitvijo uradnega seznama vrednosti valut se je njena vrednost še izboljšala in so dolar prodajali po 852 - 855 lir. Če upoštevamo vrednost dolarja pretekli četrtek, je lira danes pridobila za 2,5 odst. na vrednosti do dolarja, do drugih trdnih valut pa nekaj čez 3 odst. še večji je seveda napredek če vzamemo v poštev, da so v popoldanskih urah v Rimu menjavali dolar celo po 845 - 848 lir. Po mnenju nekaterih operaterjev vrhu Evropske gospodarske skupno sti. Francoski predsednik Giscard d’Estaing je sporočil, da bo pošlo!, luksemburškemu presedniku vlade, _____ ki občasno predseduje ministrskemu se je lira bolj ovrednotila na tujih i sve*;u. EGS predlog, naj se da na povišati obrestno mero za «velike kliente» na 18 odst. Še višje pa bodo obresti na manjša posojila. Poleg tega so se povišale na 18 odst. tudi obresti na vse denarne operacije za izvoz, ki so do sedanj znašale 13,50 odstotka. To pomeni, da se bo uvoženo blago tudi zaradi višjih obresti precej podražilo. JS&"e™» f-p 11! f pr"v' sjsJUsajKfr-s »»••i» ,»«=) p» »p * « sob«» zvečer za dan in pol ustavil na de- JUGOSLOVANSKI PREDSEDNIK SE JE VRNIL V BEOGRAD Zelo uspešen obračun Titovega poto vanja po Latinski Ameriki Med svojim obiskom v Mehiki, Venezueli in Panami sc je jugoslovanska delegacija seznanila z gibanji v Južni Ameriki - Pogovori Tilo-Gomcs (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsednik re-j publike Josip Broz Tito se je danes s člani delegacije (med njimi sta bi!a tudi zvezna tajnika za zunanje _ zadeve in za zunanjo trgovino Mi-jloš Minic in Emil Ludviger) vrnil ' z državniškega potovanja po Latin- ki smo jih obiskali, in zadovoljni ; nje z drugimi državami, ne samo menjalnih trgih, kot v Italiji. To pripisujejo previdnosti nakupovalcev tujih deviz zaradi neustaljenega položaja na denarnem in gospodarskem področju, zlasti pa še zaradi nedavnih ukrepov in ukrepov, ki naj bi jih italijanska vlada sprejela, da še bolj omeji kredite. Poleg tega je čutiti na menjalnih trgih tudi vpliv političnih dogodkov v državi, predvsem kongresa krščanske demokracije, ki se še ne ve, kako se bo pravzaprav končal. Po drugi strani pa moramo zabeležiti, da se je denar po strogi omejitvi kreditov tudi v bankah z današnjim dnem znatno podražil. Zdru- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii umi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitii m n iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiihiiiiiiiiiiiiii,,,,^ RESOLUCIJA VODSTVA KOMUNISTIČNE PARTIJE PREDLOG ZA SKUPNO REŠEVANJE GOSPODARSKE!NSOCIALNE KRIZE Nedavni davčni ukrepi in omejitev kreditov zaostrujejo recesijo in inflacijo - Predlog za skupni nastop držav EGS proti pritiskom ZDA omenjenem sestanku prednost gospodarskim in denarnim vprašanjem, da se poišče pot ublažitve sedanje krize. Spet spopadi v Bejrutu BEJRUT, 22. - Libanonsko glav-. «J!, i™ ^ ,V no mesto je skoraj pocolnoma bio- i Venezueli zelo- kirann zaradi hudih m*d • .w5?eSeB- «Skoraj ves cas smo pre- lovnem obisku na Portugalskem. Predsedniško letalo «boeing 727» je nekaj po 14. uri pristalo na sur-činskem letališču, kjer so Titu pripravili slovesen sprejem. Pozdravili so ga visoki predstavniki federacije, med njimi podpredsednik predsedstva SFRJ Vladimir Bakarič, član predsedstva Lazar Koliševski, predsednik skupščine - Kiro Gligorov, predsednik Zveznega izvršnega sveta Džema! Biječfič in'drugi. Predse.dhik Tito je v izjavi za javnost v letališkem poslopju poudaril. da je bil njegov obisk v kirano zaradi hudih spopadov med st, V mestni četrti. „ jJ» Z rodife- in vodilni!! osebnostih držav. RIM, 22. — Tukaj se je danes sestalo osrednje vodstvo komunistične partije. Sestanka so se udeležili, tudi deželni tajniki stranke. Po razpravi so-ndobrili resolucijo, v >kaieri komunistična partija nakazuje nekaj predlogov za izhod iz sedanje hude gospodarske krize. Komunisti označujejo nedavne vladne ukrepe na davčnem področju za zelo hude in ugotavljajo, da je vlada uvedla «divjo» kreditno omejitev. Zaradi tega komunistično vodstvo v resoluciji poudarja, da so sedaj vsi pogoji za novo zaostritev gospodarske recesije v trenutku, ko se na mednarodnem področju ugotavljajo znaki izboljšanja gospodarskega položaja. Vsi ti pogoji, pravijo komunisti, grozijo, da se bo povečata inflacija z vsemi svojimi škodljivimi posledicami nad cenami potresnega biaga. Zato komunisti ugotavljajo, da je treba za izhod iz sedanje krize po;skati nove poti, da se premosti dramatična alternativa med inflacijo in paralizo. Komunistično vodstvo pravi, da je seo'anje vprašanje cen politično in da je treba zato gospodarsko krizo začeti skupno reševati ir:ed vsemi demokratičnimi strankami. In prav zaradi tega. je rečeno v resoluciji, je komunistična partija sprejela va- bilo republikancev in dala že točne predloge. Komunisti se predvsem odločno za-vzémajo za novo politiko cen, da se uravnovesi potrošnja. Zato menijo, da je potrebno korenito spremeniti vladne ukrepe, da se prepreči splošna podražitev potresnega blaga in da so v zameno pritisne predvsem na tisto uvozno blago, ki povzroča primanjkljaj plačilne bilance z omejitvami, ki pa ne smejo prizadeti osnovnih potreb prebivalstva. O kreditni politiki pa komunisti pravijo, da je treba tudi na tem ročju določiti prednosti, da se prepreči, . dà bodo uživala vse ugodnosti velika podjetja in da bodo kre-ditev deležna predvsem mala in srednja industrijska podjetja. Pri tem komunisti zahtevajo, da se prepreči bančna renta, ki izhaja iz velike razlike med pasivnimi in aktivnimi o-brestmd. Zato pravijo, da je treba čimprej zmanjšati obrestno mero MEDTEM KO ŠOLSKO SKRBNIŠTVO VSO ZADEVO ZAVLAČUJE Kongres krščanske demokracije 6 bliža koncu. Tudi včerajšnji °segi so bili v vzdušju ostrega bora med strujami, zlasti pa med ooagninijevo fronto ter fanfa-jn dorotejci, ki bi hoteli v S6G izvolitev Forlanija za no-ky93 po''f'ònega tajnika. V tem o-DoHU 50 morotejci potrdili svojo ca sedanjemu tajniku Zac- yapniju, ki po ocenah opazo-koC6V 'ma *e vedno večino na j^rosu. Zato se Forlani v svo-diri' b°segu ni neposredno kan-na lra*' dal pa je vedeti, da je g.-razP0ia9° za tajnika pod po-n- ..rn' da bi to koristilo «enot-ylu v stranki. c)arskZv®zi z naraščajočo gospo-. '1s[ naePj k} Jih je sprejela vlada dro-. avcnem in denarnem po-da|a,u' i® komunistična partija nje brecii09e za skupno reševa-ubla^'0SiP°^arsk'f’ vPrašanj, da se t6y Zl "«za in prepreči zaostri-V Mesije in if-i.. ° krizo in razvrednotenjem fc- *?nske lire, kakori tudi z u- g6 —»'je m inflacije. Predloga °k D^eraj °dobrli na seji vod-tudi - katere so se udeležili V n .Ze!ni tajniki partije. d°ihuedel'° ,e k'' v Kulturnem Kmečk V ^rs,u redni občni zbor ci So 6 ZVeze. številni udeležen-vlogj J|azPravljali predvsem o Videmski pokrajinski svet zahteva takojšnjo obnovitev tečaja slovenščine v Ukvah Tečaj je trenutno še vedno v cerkvi ki jo mora imeti kmetij- ju9oslov Uresr,'«evani’u italijansko-*P°dar odpoveduje1 vsakemu -resnemu nastopanju, v zvezi s sklicanjem posebne konference o industriji z državno udeležbo V naših krajih in v zvezi še z drugimi perečimi vprašanji. ■imiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuuimmmiiiiiiuiiiiiiiiiimniiiiiiiiiniiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiHUliiiiHiin V ČETRTEK SE SESTANE POKRAJINSKI SVET KPI in PSI za nov način vodenja tržaške pokrajine Sedanji trenutek nalaga nam vsem čevalec za opozicijo Zorzenon. V obveznost — je nadaljeval Golli — razpravo je posegel tudi deželni taj-da se lotimo brez vsakega zavla- nik CGIL Arturo Calabria, ki je ori-čevanja najresnejših problemov na sai stališče sindikata do deželnih našem območju, in sicer v najširši dokumentov. Calabria je naglasil. da bo delavstvo naše dežele v okviru vsedržavne splošne stavke v četrtek 25. marca podprlo tudi zahteve po demokratični preusmeritvi gospodarske politike v Furlaniji -Julijski krajini: te zahteve gredo predvsem v smer, da si mora dežela dati dejanski in ne le formalni razvojni načrt, ki mora biti poleg vsega elastičen vsaj do tolikšne mere, da bo mogoče v njegovem okviru opraviti preliv razpoložljivih finančnih sredstev v oporo najbolj ogroženih gospodarskih in socialnih dejavnosti v Furlani ji-Julijski krajini. Tem dejavnostim, predvsem pa kmetijstvu, je treba priskočiti na pomoč takoj, še v letošnjem letu, sicer preti nevarnost, da bo sedanja politična, gospodarska, socialna in moralna kriza prekoračila vsakršno vzdržljivo mejo. Dovolj je z zapostavljanjem kmetijstva - Popolna podpora vsem oblikam zadružništva - Zahteva po globalni zaščiti Slovencev - Poseg predsednika SKGZ Borisa Raceta ■ Izvoljen nov 42-članski glavni svet Vloga, ki naj jo ima kmetijstvo v okviru izvajanja gospodarskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo in popolna podpora vsem oblikam zadružništva sta bili osrednji temi nedeljskega rednega občnega zbora Kmečke zveze v Kulturnem domu v Trstu. Občnega zbora, ki ga je vodilo petčlansko predsedstvo (dr. Marijan Gregorič, Alfonz Guštin, Lucijan Volk, Dušan Kodrič in A-lojz Debeliš) se je udeležilo veliko število članov in mnogo gostov, med katerimi so bili poslanec in devinsko - nabrežinski župan Škerk, dolinski župan Švab, predsednik SKGZ Boris Race, pokrajinski odbornik NA 4. STRANI BERITE : Izvleček iz poročil predsednika in tajnika KZ Alfonza Guština in Lucijana Volka. iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiuiMiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinumiimimiiiiiimiiiiiiniiiniiniHHHiniiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiil V ZNAK PROTESTA PROTI VLADNIM UKREPOM Sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL oklicala za četrtek splošno stavko Stavka bo trajala štiri ure - V naši deželi protest tudi proti gospodarski politiki deželne uprave V četrtek, 25. marca, bo vsedržavna splošna stavka, ki jo je sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL oklicala z namenom, da bi potrdila svoje odklonilno stališče do najnovejših gospodarskih ukrepov osrednje vlade, nastopila proti naraščajoči draginji in hkrati podprla zahteve delavstva v zvezi z obnavljanjem zapadlih delovnih pogodb. V naši deželi bo stavka trajala praviloma vsaj štiri ure, v dopoldanskih urah pa bo v Trstu enotna manifestacija delavcev iz vseh štirih pokrajin (Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona), ki bodo poleg zahtev, veljavnih za celotno državno ozemlje, poudarili tudi zahteve sindikalnih organizacij po preusmeritvi gospodarske politike deželne uprave v okviru štiriletnega razvojnega načrta za razdobje 1976-79, o čemer bo prav danes stekla razprava v deželni skupščini. V zvezi z zahtevami po preusmeritvi gospodarske politike v de- Svetovalski skupini levičarskih strank naglašata, da enobarvni odbor KD ne zadošča niti srednjeročnim zahtevam Obrazci 740 niso še na razpolago. Čeprav se rok 30. april naglo bliža, nimajo na razpolago zainteresi- V četrtek se sestane pokrajinski | šnjo za sekanje drvi na jusarskem, \ rani davkoplačevalci potrebnih o- želi (o čemer poročamo tudi na drugem mestu), se bo danes ob 9. uri v palaci železniške uprave na Trgu V. Veneto sestal vodilni odbor enotne sindikalne zveze Kar zadeva četrtkovo stavko, bodo sindikalne organizacije pravočasno objavile razporeditev akcije za posamezne kategorije delavcev in uslužbencev. Za nekatere kategorije je bil že dosežem načelen sporazum: tako bodo delavci, zaposleni na plinskem omrežju, stavkali le eno uro in podobna udeležba je predvidena tudi za delavce, zaposlene v elektrarnah. Delavci električne stroke, ki so svoj čas napovedali dveufno stavko za sredo, 24. marca, bodo prenesli stavko - na 1 naslednji dan in jo ustrezno podaljšali. Podoben sklep so sprejeli : tudi" déTàVéi' telekomimtkacijskč stroke, ki tri bili morali stavkati danesi Končno so sindikalne organizacije sklenile, da bo učno in neučno osebje na šolah v četrtek stavkalo ves dan. do dobili domov vabilo s točno navedenim datumom in uro, da bi odpravil nepotrebno čakanje v vrstah. Priporočamo, da se člani strogo držijo navodil, ki so navedeni v vabilu. Sbisà, predstavnik sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL Gerii, predstavnik republiške zadružne zveze Slovenije Drago Kocjan in drugi. Po predsedniškem in tajniškem poročilu ter poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Miloš Kodrič, je prvi pozdravil občni zbor predsednik SKGZ Boris Race. V državi je velika kriza živinoreje — je dejal med drugim — in prav pri nas ima ta panoga zelo resne možnosti, da se razvije. Če bodo pametno delali, bodo morali v Rimu in predvsem na deželi čim-prej nekaj ukreniti. Mi moramo biti pripravljeni, da bomo našim kmetovalcem, .našim prebivalcem podeželja, svetovalci in pobudniki za to, da bodo izkoristili vse možnosti. Nujno je, da se čimprej ustvarijo taki pogoji, da bodo na zemlji ostali tisti kmetovalci, ki zemljo danes obdelujejo, da bi se vrnili tisti, ki so nanjo še navezani, predvsem pa, da se ustvarijo pogoji, da bodo mladi ljudje ostali na njej. Če se bo v danih dimenzijah kmetijstvo zopet uveljavilo, je nadaljeval Race, potem bo prenehal apetit po tem, naj bo, recimo, tržaški Kras zgolj rekreacijsko področje za tržaško mestno prebivalstvo, potem bodo izgubile tla pod nogami pobude o kraških rezervatih, katerih u-resničitev bi pomenila načrtno uničevanje kmetijstva, najmanj pa pasiven odnos do kaotičnega gospodarskega razvoja, ki je danes tako zaostril gospodarsko krizo. S tem bo tudi zemlja bolj ovrednotena in ne bo smelo več biti ciničnega odnosa do nje in pa do tistega, ki jo obdeluje. Zaseganje velikanskih (nepotrebnih) površin za druge gospodarske veje, za komunikacije in podobno, bo moralo biti skrčeno na skrajno mejo. Pripravljalna dela za uresničenje gospodarskih delov sporazuma v O-simu so v polnem teku, je dejal Race. Beremo o novo ustanovljenih komisijah, o raznih študijah in podobnem. Kolikor vemo, Slovenci v deželi Furlaniji - Julijski krajini nismo še udeleženi pri teh pripravljalnih delih. Zato moramo danes tu ponoviti zahtevo, da se brez nas ne more ničesar sklepati in da hočemo biti neposredni udeleženci teh velikih pobud in načrtov in tudi • Drevi ob 20. uri bo v Soščevi iriši na Proseku letni kongres prose-ško - kontovelske sekcije KPI. Pokrajinsko vodstvo KPI bo zastopala Jelka Gerbec. SOZ že sestavlja prijave dohodkov svet. Predsednik Zanetti je že pred dnevi poslal svetovalcem vabilo z dnevnim redom, ki vsebuje vrsto točk upravnega značaja; pričakovati Dovoljenje je po dolgem zavlačeva- brazcev 740, 750, 760, 770. Zakon nju končno prišlo in 139 vaščanov, kolikor jih je zaprosilo, da bi lahko sekalo, se je v nedeljo, potem ko pa je, da ho ob začetku četrtkove . so v soboto izžrebali parcele, lahko seje politična razprava v zvezi z zadnjimi dogodki, ki zadevajo tržaško pokrajino, že dalj časa so namreč v teku posvetovanja med strankami ustavnega loka, ki jih je predsednik Zanetti sklical, da bi si na osnovi izpopolnjevanja programskih točk zagotovil odobritev proračuna za leto 1976. V predvidevanju pokrajinskega sveta sta se včeraj sestali svetovalski skupini KPI in PSI, ki sta izdelali skupno poročilo o stanju v pokrajinskem svetu. Skupini ugotavljata, da se je posvetovanje zaustavilo prav tedaj, ko je bilo treba poiskati politično rešitev in nadaljujeta: «Odgovornost za to nosi predvsem KD, ki je pokazala zaprtost do vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino v Italiji (in še predvsem pravico do rabe slovenskega jezika v dvorani pokrajinskega sveta).» O tem pa imata KPI in PSI jasno stališče. Sedanji enobarvni odbor KD, ki danes lahko šteje le na podporo socialdemokrata, pa ne more predstavljati niti srednjeročne rešitve: preveliki so problemi, da bi jih lahko rešil odbor s številčno in politično tako tesno osrtovo. Poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da po umiku republikanskega predstavnika KD ne more več odlašati z izbiro in mora jasno povedati, če si namerava še v bodoče prevzeti odgovornosti začasne uprave. Skupini KPI in PSI ugotavljata, da se je vsekakor možno izogniti komisarski upravi, ker obstajajo v pokrajinskem svetu sile, ki so jo pripravljene preprečiti. Zato sta KPI in PSI priprav-Ijeni na soočenje z demokratičnimi silami za sestavo enotnega programa, ki bi ga upravljale sile, ki so doprinesle k njegovi sestavi. V SOBOTO V BAZOVICI Žrebanje jusarskih parcel za sekanje drvi V Bazovici je bilo v soboto žrebanje za določitev, kdo bo lahko kje sekal na jusarskem zemljišču. Krajevno združenje jusarskih upravičen-etv je namreč vložilo na občino pro- lotilo sekanja. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V petek, 26. t.m., bo ob 17. uri seja glavnega odbora Sindikata slovenske šole. Na dnevnem redu je razprava o zadnjih pobudah sindikata in o občnem zboru Tajništvo vabi odbornike, da se seje točno in gotovo udeleže. Z NEDELJSKEGA ZBOROVANJA V GLEDALIŠČU ROSSETTI pa predvideva, da lahko pristojni organi sprejemajo prijave od 1. marca dalje. To nedoslednost in zamudo občutijo še največ strokovne organizacije, ki morajo prijave sestavljati za veliko število članov v podjetjih. Te sedaj čas priganja, ker je letošnji obrazec še bolj zapleten od lanskega. Slovensko gospodarsko združenje bo zato začelo sestavljati prijave na začasnih obrazcih že ta teden, da ne bi prišli v zadnjih dneh do zapletov in zamud. člani, ki so v lanskem letu sestavili prijavo s pomočjo Slovenskega gospodarskega združenja bo- Odmevi nedavnega kongresa PSI na krajevni ravni Socialistična predstavnika Giuffrè in Renzulli podela ostavko s predsedniških mest v javnih ustanovah Politični odmevi vsedržavnih kongresov večjih italijanskih strank so v teh dneh predmet živahnih političnih razprav tudi na krajevni ravni. Pokrajinsko vodstvo socialistične stranke je priredilo v nedeljo v mali dvorani gledališča Rossetti javno zborovanje, na katerem je potegnilo zaključke nedavnega kongresa stranke ter poglobilo njegov vpliv na krajevni ravni. Zaključke 40. kongresa stranke je razvil član centralnega komiteja stranke in pristaš lombardi-jeve struje Achilli, ki se je najprej dotaknil perečega vprašanja sedanje monetarne in gospodarske krize v Italiji. Poudaril je, da je v krizi ves kapitalistični svet in da ga občutijo predvsem šibkejše države. Za Italijo je značilno, je dejal govornik, da sovpada ta kriza s popolnim polomom, ki ga je doživela levosredinska politika, ki je predstavljala poskus razbitja delavskega razreda. Achilli je nato razvil misel o levi alternativi, ki jo je odprl kongres, ter poudaril, da socialisti ne bodo sodelovali s KD, v kolikor ne bo vzpostavljeno sodelovanje z vsemi levimi silami. Te zaključke je nato pokrajinski tajnik PSI Ghersi proiciral na krajevno raven in pri tem dejal, da je treba določiti drugačne oblike večinskih koalicij, ki naj slonijo na drugačnih odnosih med socialisti, komunisti in demokristjani. V tem okviru, v sodelovanju demokratičnih sil, ki težijo k dejanski preobrazbi družbe, bo mogoče po Ghersijevem mnenju reševati številna odprta vprašanja, kot so vprašanja zaposlitve in gospodarskega razvoja ter vprašanja izvajanja osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in dejanske zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Sledila je daljša razprava. V duhu socialističnega kongresa, ki je dokončno opravil z levosredinsko politiko, so nekateri vidni socialistični predstavniki uradno predložili svoje ostavke z mest, na katera so bili imenovani v času levosredinskè koalicije, Tako je odv. Enzo Maria Giof-frè napovedal ostavko z mesta predsednika deželne družbe «Friulia - Lis», dr. Gabrielle Renzulli pa je uradno zapustil predsedniško mesto deželne | ustanove za fizično medicino in rehabilitacijo. Tenorist Josè Carreras pustil Verdi na cedilu Znani tenorist Josè Carreras. ki bi bil moral tudi drevi nastopiti v uspeli izvedbi Donizettijeve opere «Lucia di Lamermoon in je pogodbeno vezan s tržaškim gledališčem Verdi, je nepričakovano zapustil naše mesto in odpotoval v London, kjer bo posnel ploščo. Vodstvo gledališča je, sicer takoj našlo izhod iz neprijetne zagate in zamenjalo ! Carrerasa s tenoristim Carlom Bini-1 jeni j' obenem po je takoj "naštopilo : proti Carrerasu, od katerega bo, zahtevalo odškodnino. I «PREDEN BO PETELIN ZAPEL» V IZVEDBI PDG G-lohoka psihološka resnica v drami Ivana Bukovčana Prepričljiv nastop novogoriških gledaliških igralcev Pevci in odbor PL) FYdhóe 1 Prešeren iz Boljunca čestitajo Ahdrini ih Marjanu Grgiču ob rojstvu drugoroienčka, malemu Devanu pa ženjo obilo srečnih veselih dni. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice nam jz z nedeljskim gostovanjem v Kulturnem domu pokazalo, da je napravilo še en važen korak na poti proti vrhu igralske umetnosti. Bilo je tako prijetno presenečenje, da nam je bilo resnično žal, da ni predstave moglo videti še več gledalcev. Toda prav prijetno presenečenje je bilo tudi delo «Preden bo petelin zapel» slovaškega avtorja Ivana Bukovčana, s katerim se je novogoriško gledališče predstavilo našemu občinstvu. Gre za psihološko tezno dramo o reakcijah desetih talcev, ki za časa nemške okupacije čakajo na smrt v kleti neke vile. Ob koncu prvega dela se psihološka napetost še stopnjuje, ko sklene nemški poveljnik, po posredovanju domačinu kolaboracionista, da se bo zadovoljil z eno samo žrtvijo, če jo bodo talci sami izbrali iz svoje srede. Motiv ni nov. Nova pa je nedvomno Bukovčanova obdelava tega starega motiva, saj. se ne poslužuje običajnih intelektualističnih klišejev, na katere so nas navadili še posebno francoski in tudi italijanski dramatiki, ki so se ukvarjali s to dramaturško res hvaležno temo. Bukovčan se pri razvijanju in dokazovanju svoje teze opira predvsem na čustvene in izrazito človeške aspekte drame, ki jo doživljajo ljudje pred smrtjo. Zato ni v njegovem delu nič usodnega v smislu univerzalne izpovedi. Njegovi talci ostajajo ves čas v okviru svojih značajev in svojih vsakdanjih banalnih skrbi in tudi razplet je s tem v skladu. Prav zaradi tega so nam bližji, saj jih na koncu moramo pomilovati, kot pomilujemo vsakogar, slabega ali dobrega, ki se ne-junaško bori s smrtjo. Rabili smo hote glagol pomilovati namesto smiliti, ker se nam zdi, da. je prav v tem bistvena razlika med poetičnim učinkom, ki ga doseže Bukovčan s svojim delom in tistim, ki ga z o-bravnavo podobnega dramskega motiva, dosezajo drugi avtorji. Ob pomilovanju je namreč več pristne, neposredne humanosti kot v usmiljenju, saj se pomilovanje sklicuje na občutek superiornosti, ki je v vsakem izmed ms, kadar smo poklicani, da sodimo drugim. Toda prav v trenutku, ko izrečeno našo sodbo se zgrozimo nad našo ošabnostjo in odkrijemo, da bi se najbrž ne vedli drugače, če bi nas usoda postavila namesto človeka, ki smo ga pravkar obsodili. In ta je v tej globoki psihološki resnici, je po naše glavna tema Bukovčamve drame. njihovega uresničevanja. Danes politični krogi in krajevni oblastveni organi priznavajo, da nam je treba zagotoviti narodnostne pravice, ki jih še ne uživamo. Glede gospodarstva in interesov naše skupnosti, ki so z gospodarstvom povezani, pa nimajo nobenega razumevanja. -Pripadniki naše manjšine delujejo na vseh področjih, kar je popolnoma naravno, saj so neločljivi del celotne skupnosti. Zato občutijo vsak, ukrep v dobrem in slabem. Tudi če gledamo zgolj iz vidika enakopravnosti in enakih pravic, je samo po sebi razumljivo, da moramo biti primerno udeleženi tudi pri odločitvah, ki zadevajo gospodarstvo. Še oolj bi bilo nerazumljivo in celo škodljivo, če bi tukajšnje oblasti šle mimo nas v uresničevanju gospodarskih delov sporazuma v O-simu z našo matično deželo. Kako naj vršimo vlogo povezovalca, če ne poznamo izsledkov, če ne sodelujemo pri odločitvah in pri uresničevanju? Nočemo biti ,jezikovni pre- (Nadaljevanje na zadnji, strani) Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da bo jutri, 24. marca, ob Ì8.30, v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu tretje predavanje iz cikla zgodovine slovenske glasbe. Predaval bo akademik prof. dr. Dragotin Cvetko: « Pripravljanje slovenske glasbene moderne » Vljudno vabljeni. Gledališča GLASBENA MATICA V TRSTU Sezona 1975-76 Osmi abonmajski koncert ACI BERTONCEU KLAVIRSKI RECITAL V petek, 26. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Vljudno vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti, cenjene a-bonente, obiskovalce in prijatelje, ki predstavljajo najdragocenejšo in najpomembnejšo komponento kulturne stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, na počastitev tridesetletnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča. Slavnost bo v soboto, 27. marca. ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu. Stalno slovensko gledališče Glavna zasluga režiserja Janeza Drozga je nedvomno v tem, da je točno razumel dramatičnost psihološke resnice, ki se skriva, v Bu-kovčanovem delu in da jo je s pomočjo odlične scene Vladimira Rijavca posredoval gledalcem neprisiljeno in z velikim posluhom za i-dealno ravnovesje med poezijo in teatraličnostjo. In to je vrtina, ki jo danes žal imajo zelo redki režiserji. Igralci so vsi brez izjeme odlično slediti režiserjevim navodilom in se lepo ubrali na osnovni psihološki, akord, ki je moral v gledalcu vzbu-1 diti predvsem človeško pomilovanje. Graditi so zato svoje like predvsem na lastni karakterni iznajdljivosti kar je dajalo uprizoritvi veliko pestrost in učinkovito neposrednost. Še posebno prepričevalnost pa so s svojimi interpretacijami dosegli Ro-haček, Turk, Barišič, Raztresen in absolventka ljubljanske akademije Nevenka Vrančičeva. Žal ne preveč številno občinstvo je na koncu nagradilo goste s toplim aplavzom. J. T. Prosveta PD Siavko Škamperle Trst in Turistično društvo Škofja Loka priredita v četrtek, 25. marca, v društvenih prostorih zgodovinsko turistično predavanje «Škofja Loka in okolica» z barvnimi diapozitivi, glasbeno spremljavo in recitacijami. Ob 20. uri otvoritev slikarske razstave o Škofji Loki. Razstave NA TEKMOVANJU GŠ SLOVENIJE Lepo uveljavitev dijakov šole G M Pretekli petek sta m tekmovanju glasbenih šol Slovenije v Ljubljani nastopila Ivan Mitič in Aleksander Beltrami gojenca šole Glasbene matice, oddelek za harmoniko. Prvega poučuje prof. Dorina Kante Žerjal, drugega vrof. Elijana Zajec. V dokaj ostri konkurenci sta se oba dijaka iz Trsta zelo lepo uveljavila in se uvrstila med nagrajence. Vse skladbe sta morala v smislu programskih navodil izvajati na pamet. Aleksander Beltrami (I. kategorija) je poleg obvezne skladbe G. Elka Etudo, zaigral še Cambierijev Trittico polifonico. Oppenheimerjev Piknik ter skladbo Allegretto svoje prof. Elijane Zajec. Ivan Milič (II. kategorija) pa je poleg obvezne skladbe O. Weilbur-ja Etudo, zaigral Casagrandejevo Sarabanda, Ferrari - Trecatejevo Pantomimo umoristico in Allegro prof. Zajčeve. Udeležba dijakov za harmoniko na letošnjem tekmovanju je bila dokaj skromna, saj je poleg dveh dijakov šole GM iz Trsta nastopilo iz vse Slovenije le pet gojencev harmonikarjev iz glasbenih šol. PD Valentin Vodnik vabi na otvoritev razstave slikarjev Vekjeta, Švare, Kravosa, Volka in Grimalde, ki bo v četrtek, 25. marca, ob 20.30 v Torkli. Na otvoritvi bo Aljoša Žerjal predvajal film o umetnikih. Razstava bo odprta v petek, 26. marca, od 18. do 20. ure, v soboto, 27. t.m., od 18. do 20. ure in v nedeljo, 28. t.m., od 15. do 18. ure. TEČAJI VALUT V MILANU DNE 22. 3. 1976 Ameriški dolar: debeli 850.— drobni 830.- Funt šterling 1640,— švicarski frank 334,50 Francoski frank 178,75 Belgijski frank 20,25 Nemška marka 334,— Avstrijski šiling 46,75 Kanadski dolar 840,— Holandski fiorini 315,- Danska krona 138,- švedska krona 190.- Norveška krona 150,— Drahma: debeli 20.- drobni 21,50 Dinar: debeli 43,- drobni 43,— MENJALNICA vseh tujih valut INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70 ROSSETTI Danes ob 20.30 «red I. torek» Goldonijev « Il Campiello » v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano. Režija Giorgio Strehler. Pri osrednji blagajni rezervacije do 28. marca. Od četrtka, 25. do nedelje, 28. marca Compagnia Alfonsi - Lupi predstavlja Ibsenovo «La donna del mare». Režija Paolo Todisco. Veljajo odrezki Rassegna. Abonenti imajo 30 in 20 odst. popusta. VERDI Drevi ob 20. uri za «red C» četrta ponovitev Donizettijeve «Lucie di Lammermoor». Danes bodo pri blagajni gledališča Verdi na razpolago vstopnice za še razpoložljiva mesta za premiero opere «I due Foscari», ki bo za «red A» v petek ob 20. uri. Baletne predstave Baletno predstavo gledališča Verdi za osnovne in srednje šole bodo ponovili, vedno ob 11.30, danes, 23. marca. SLOVENSKI KLUB priredi danes, 23. marca ob 20.30 predavanje: Dr. PAVEL FONDA « Problemi v zvezi s psihiatrično oskrbo » Odprtje razstave beneškega tiska je iz tehničnih razlogov pre-nešeno na kasneje. VABUENI Šolske vesti šola Glasbene matice vabi ljubitelje glasbe na nastop gojencev klavirskega oddelka (šola prof. E. Am-brozeta), ki bo danes ob 20. uri v glasbeni šoU, Ul. R. Manna 20. Vstop prost. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 23. marca, ob 15.30. Kino STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom 30 ict neprekinjenega delovanja Frank VVedekind POMLADNO PREBUJENJE Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini) Prevod: Bogdan Gjud, dr. Silvin Košak Scena: arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Anja Dolenčeva Glasba: Darij Božič Režija ZVONE ŠEDLBAUER Jutri. 24. marca, ob 16. uri - ABONMA RED H. Včeraj- danes Danes, TOREK, 23. marca SLAVA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 18.21 — Dolžina dneva 12.19 — Luna vzide ob 1.50 in zatone ob 11.25. Jutri, SREDA, 24. marca SIMON Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 6,8 stopinje, najnižja —0,2, ob 19. uri 6 stopinj, zračni pritisk 1011,9 mb - ustaljen, vlaga 47-odstotna, brez vetra, nebo pcobla-čeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. in 22. marca se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 33 oseb. UMRLI SO: 54-letna Maria Zu-balich, 74-letna Amelia Kert por. Tamaro, 90-letni Riccardo Cannone, 85-letna Angela Venturini, 62-letni Vittorio Camassa, 81-letna Emilia Merkusa ved. Rossi, 72-letna Maria Aumaitre vd. Beggiora, 87- letna Maria Carotenuto por. Fiandra, 83-letna Caterina Barcellato por. Bar-di-Benati, 77-letni Antonio Candusio, 72-letni Raffaele Crovatin, 89-letna Antonia Crevatin vd. Cereali, 67-letni Pino Mezzetti, 84-letna Lucia Ongaro vd. Baitz, 74-letni Pietro Millo, 70-!etni Ignazio Gomini, 60-letni Plinio Musina, 84-letna Lidia Levi vd. Franzi, 68-ietna Maria Urbas por. Novak, 61-letni Napoleone Pagliari, 39-letni Silvio Tossi, 72-letna Natalia Vercelli vd. Minutti, 80-letni Luigi Dominese, 82-letna Emilia Furlani, 87 letni Augusto Ciolli, 92-letna Francesca Prelc vd. Kimig, 80 letna Giuseppina Breda, 71-letni Mihran Manoukian, 65-letni Giovanni Sansone, 90-letni Luigi Baldo, 51-letni Duilio Sella, 72-letni Massimiliano Renzi in 91-letna Caterina Vidich vd. Sila. La Cappella Underground Počitek. Aristcn 16.30 «La smagliatura». Igrata Ugo Tognazzi in Michel Piccoli. Mignon 16.00 «My fair lady», barvni film za vse. Grattacielo 16.30 « Fratello mare » (Storia di una isola, l’avventura di un uomo). Zadnji veliki uspeh režiserja Folca Quilicija. Fenice 16.00 «Hindenburg». Barimi pustolovski film Georgeja C. Scotta. Glavno vlogo igra Anne Ban-croft. Excelsior 15.30 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Igrajo: Marcello Mastroianni, Claudia Mori, Line Toffolo, A. Celentano. Nazionale 15.30 «La terra dimenticata da! tempo». Barimi znanstvenofantastični film. Eden 16.00 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v katerem nastopa Charles Bronson. Ritz 15.30 «Marcia trionfale». Barvni film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido. M. Miou. Prepovedan mia. dini pod 18. letom. Aurora 16.30 « L’ infermiera ». Barvni film, v katerem igra Ursula An-dress. Prepovedan mladini pod 18. . . letom. Capitol 16.00 «La donna della domenica». Barvni film. Igrata Marcello Mastroianni in Louis Trintignant. Cristallo 16.30 «Lo squalo». Barrai film režiserja S. Spielberga, igra R. Shaw. Moderno 16.00 « Telefoni bianchi ». Barvni film. Igrajo Agostina Belli, Vittorio Gassman, U. Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 16.00 «Femmine in gabbia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16. «Tulipano nero» (Il vendicatore).. Alain. Delon in Virna Lisi. Impero 16.30 «L’ anatra al! arancia». . Bapvfli film. Igrata Monica Vitti, Ugo Tognazzi. Vittorio Veneto 16.30 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igra. . Jack Lemmon. Radio 16.00 « La cripta e Tincubo ». Prepovedan mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «L’uomo di mezzanotte». Abbazia 16.00 «L’usignolo e l’allodola». Sylvia Rristel. Prepovedan mladini pod 18. letom. Center za mentalno zdravje v Nabrežini priredi jutri, 24. marca, ob 20.30 srečanje z vaščani Mavhinj in Cerovelj v gostilni Urdih v Mav-hinjah. Ekipa centra bo prikazala svoj način dela in probleme, s katerimi se pri tem srečuje. Sledila bo debata. Vabljeni vsi ira-miTn—— Za bolnega Marija Ivašiča darujejo: Nora Jankovič 10.000 lir. Miro Žigon iz Zgonika 5.000 lir. Ker nameravamo zaključiti nabiralno akcijo za bolnega Marija Ivašiča prosimo, naj, kdor namerava prispevati, to stori še ta teden. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni, Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627, LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Mali oglasi VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. Ul. Salici 1. tel. 211-489. V spomin na gospoda Ivana ^ merso daruje Ana Manfreda 10.009 lir za dom handikapiranih na Op" cinah. Ob 12. obletnici smrti nepozabnega Stojana Lipanje darujeta družini Lipanje in Cijak 10.000 lir za Pu Lipa. Namesto cvetja na grob Marij® Grgič darujeta Pepi in Viktorija Kriz mančič 3 000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Alfreda Kralja in na. mesto cvetja na grob Kristine Krak Viktorije čuk in Tončke Kralj “f ruje družina Štefanije Kralj (Trefce 122) 10.000 Kr za pevski zbor P11" moreč. _ Namesto cvetja na grob An^0.n Košuti darujeta Neva in Marijan tisoč lir za -RMV. . .. Namesto cvetja na grob Erminu Sosiča darujeta Anica in Marc® Malalan 5.000 lir za ŠD Polet. ^ ^ V spomin na botro Marijo _^r 7) daruje družina Guštin (Padriče 5.000 lir za ŠZ Gaja. V isti nam® darujeta Pepka in Mirko žagar Kr za ŠZ Gaja. Člani pevskega zbora «Vasilij -'J1. fl. izrekajo pevcu Borisu Sosiču _ ko sožalje od bridki izgubi očeta minija. Starši in otroci slovenskega 0*r.°|iejo ga vrtca na Greti se pridni2 .j žalosti ravnateljice Vessel ob dragega očeta. Prijatelji Lina in Glavko Turi5’ ^ “in do- lina in Giorgio Štern, Vida Jagodic sočustvujejo z Miljano žino ob izgubi dragega očeta MAKSIMILIJANA RENZIJA GORIŠKI DNEVNIK 23. marca 1976 Dušanu Lovrihi «Odličje prijateljstva» V četrtek so na slavnostni seji jolinskega občinskega sveta podelili bivšemu dolgoletnemu županu Dušanu Lovrihi «Odličje prijateljstva». Visoko priznanje je izročil župan Edvin Švab, ki je ob tej priložnosti poudaril zasluge svojega predhodnika v 26-letnem upravljanju občine. «Odličje prijateljstva» je bilo, ustanovljeno s sklepom dolinskega občinskega sveta 23. decembra lani. V pravilniku za podelitev odličja je med drugim rečeno, da so to odličje ustanovili ob upoštevanju dejstev, da na ozemlju občine živijo občani slovenske in italijanske narodnostne skupnosti, da si občina želi doseči najvišjo možno stopnjo omikanega sožitja, enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja, da slovenska narodna skupnost še nima z zakonom zagotovljenih pravic in da leži dolinska občina ob meji s prijateljsko SFRJ. Utemeljitev se zaključuje z naslednjimi besedami: «Odličje prijateljstva predstavlja bronasta skulptura, ki v svoji izvirnosti simbolizira največji povezovalni in občutni element dolinske občine, to je občinski spomenik padlim za svobodo, v katerem so s krvjo občanov zacementirani ideali bratstva, miru in enakopravnosti. O-dličje prijateljstva je in naj bo sad te prelite krvi, trpljenja in žrtev in je namenjeno živim, ki se danes v spremenjenih razmerah, kot posamezniki in organizirane skupnosti, potegujejo, žrtvujejo, in borijo za enake cilje.» ......................................................................... SEJA ODBORA OBRTNIŠKE SEKCIJE SEZ Slovenska javnost mora biti bolje seznanjena z delom obrtnikov SGZ Pomen priznanja sindikalnega slaiusa ■ Preureditev obrtniške sekcije s povečanjem števila čiansiva V petih slovenskih predmestnih vaseh bodo namestili 15 dvojezičnih tabel Pozitiven sklep goriške občine Sklep je bil sprejet z 29 glasovi KD, KPIr PSE SS, PSD! in PRI, proti pa so bili le 4 svetovalci (MSI in PLI), 1 demokristjan pa se je vzdržal čim tudi orisal načrte bodočega društvenega delovanja in izrazil namen, da se v vasi čimprej zgradi kulturni dom. Spregovoril je tudi predsednik občine Nova Gorica šuš-1 melj, ki je prišel v Doberdob skupaj | z drugimi upravitelji iz Nove Gorice, in poudaril obvezo, ki jo je matična domovina sprejela in še posebno novogoriška občinska uprava, za nadaljnjo podporo slovenski manjšini v zamejstvu. Tajnica planinskega društva iz Gorice Jožica Smet pa je društvu poklonila spominsko sliko. Večer se je zaključil, kot se zaključilo vsi «likofi». Harmonikar je zaigral nekaj poskočnih, prisotni pa so odprtje obnovljenega sedeža zalili z dobro domačo kapljico in prigrizkom. Zaradi nedavnih vladnih odločitev o povišanju davka na dodatno vrednost na hotelske in gostilniške u-sluge so se nekateri hotelirji odločili da zvišajo penzionske in preno-č'tvene cene v svojih obratih. Ker bi to pomenilo hud udarec turistični dejavnosti in ker so bile letošnje cene že zvišane v primerjavi z lanskimi za približno 20 odstotkov je pokrajinska turistična ustanova načela akcijo, ki bi preprečila ponovno zvišanje cen. Uspeh «Primorske poje» v Tolminu in Dobrovem Letošnja zborovska revija «Primorska poje» se je začela v znamenju že ustaljenega množičnega odziva pevskih zborov in občinstva. Prva dva nastopa zborov sta bila v soboto v kinodvorani v Tolminu in v nedeljo popoldne v telovadnici v Dobrovem. Tako prvi, kot drugi nastop sta zabeležila lep uspeh. V Tolminu je pozdrav letošnji reviji prinesel predsednik Združenja pevskih zborov Primorske Ivan Silič, ki je poudaril pomen te velike •manifestacije za nadaljnjo rast zborovskega petja. Na odru se je nato zvrstilo deset zborov, in sicer iz 1-drije, Bovca, Cerknega, Krmim, Črnega vrha. Ilirske Bistrice, Kanala, Tolmina in Mirna. Podoben uspeh je bil v Dobrovem, kjer je na začetku spregovorila predstavnica ZPZP Alenka Saksida. Zadovoljstvo nad pravičnim sklepom deželnega upravnega sodišča, uspešen obračun začetnega delovanja predstavnikov SGZ v pokrajinski komisiji za obrtništvo, zadovoljivi odnosi z organizacijo CNA-UP TA in z ustanovo ESA, načrti za uveljavljanje obrtniške sekcije — so bile glavne teme seje odbora obrtniške sekcije Slovenskega gospodarskega združenja. Načelnik sekcije Andrej Renar je v svojem pozdravu naglasil zadovoljstvo nad končno priznanim ..statusom sindikalne organizacije s strani deželnega upravnega sodišča, kar daje slovenskim obrtnikom tudi pravnega poleta do vseh tistih, ki so z najrazličnejšimi opravičili to očitno dejstvo zanikovali. Prav zato je potrebno povečati število članov obrtniške sekcije SGZ, da bo sekcija še pridobila na veljavi in si s tem pridobila tisto zastopstvo v javnih organizacijah, ki ji gre. Tajnik sekcije Grgič je v daljšem posegu omenil vse pobude, ki jih je obrtniška sekcija od jeseni do sedaj izvedla. Zlasti je omenil po-jhembno pridobitev v odnosih z deželno ustanovo za razvoj obrtništva ESA, ki so res dobri, saj je ta ustanova začela polagoma uvajati v °dnosih s slovenskimi obrtniki dvojezičnost. Lep dokaz je znana okrož-juca obrtnikom v Beneški Sloveniji, k> je med tamkajšnjimi nazadnjaškimi krogi sprožila toliko prahu, pa tudi revija, ki jo trimesečno izdaja ••»«Ulil ustanova ESA bo s prihodnjo šte- ; kjer niso obrtniki SGZ še zastopa-vilko izšla s slovenskim prevodom ni ; Malalan, ki je predlagal, da bi obnov. Grgič je nato orisal delova- j se krajevno preučilo možnosti včla- nje predstavnikov SGZ v pokrajinski komisiji za obrtništvo in odnos z ostalima sindikalnima organiza- njevanja novih članov; Renar je naglasil veliko važnost posegov na šolah za usmerjanje mladine v obrt. cijama, zlasti s CNA-UPTA, s katero 1 Frančeškin je nato v daljši in-SGZ sodeluje, kjer je le mogoče v | tervenciji omenil, da večina javno-korist obrtniške stroke. Grgič se : sti ne pozna šir oke razvejanosti je nato ustavil pri načrtih za preu- j obrtniške sekcije SGZ, zato je tre-reditev obrtniške sekcije, da bi po-1 ha pravilno to'dejavnost in organi-stala funkcionalnejša in bolj učinko- j zacijo reklamizirati vita. O predlaganih spremembah bo O raznih problemih so še sprego-uajprej govor z obrtniki v posa- voriji Cerpvac, Mihelič, Grilanc, rneznih občinah in rajonih, nato pa ! Škabar, Križmančič in drugi. Na še na občnem zbora sekcije, ki bo v kratkem. O upravno - fiskalnih problemih obrtniške sekcije je nato spregovoril Kocjančič, ki je orisal trud SGZ, da bi zagotovilo članstvu čim boljše u-sluge na fiskalno-upravni ravni. 0-menil je nato vrsto načrtov, ki jih namerava izvesti SGZ v korist obrtniške sekcije, od razvoja odnosov med člani samimi, pa do sodelovanja s tujino, razvijanje konzorciai-nih dejavnosti za sektorje, kjer je to mogoče, reklamizacijo obrtniškega dela, kampanjo za pridobivanje vajencev, itd. Svoj poseg je zaključil z opozorilom prisotnim, da sedanje težko gospodarsko stanje in težki davčni pritiski ne dovoljujejo več učinkovitega vodenja poslov, temveč silijo obrtnika k racionalizaciji in učinkovitemu poslovanju. V diskusijo so nato posegli dr. Klobas, ki je omenil deželne organe, KRIMINALNI PODVIG DVEH BEOGRAJČANOV Mater in sina sta napadla in oropala za 380 tisoč lir Ženska se bo morala zdraviti 10 dni - Po ropu sta se s taksijem odpeljala v Tržič, od koder sta izginila brez sledu koncu je še Grgič pojasnil zadnje pogoje za najem posojil ESA, načelnik sekcije Renar pa je sejo zaključil s sklepom, da se čimprej skličejo po vaseh in v mestu seie krajevnih obrtnikov in se začne z diskusijo o preureditvi sekcije, krajevnih problemih obrtništva in akciji med članstvom. V. K. Goriška občina bo postavila 15 dvojezičnih tabel: v Štandrežu (5), Revmi (3), Podgori (2), štmavru (3) in na Oslavju (2). Table bodo ob vseh cestnih dohodih v vasi in bodo imele v zgornji vrsti napisano italijansko in slovensko ime vasi, v drugi vrsti pa v manjših črkah samo italijanski napis «Comune di Gorizia». Sklep so po več kot dveurni debati sprejeli sinoči občinski svetovalci z veliko večino glasov. Za sklep je namreč glasovalo 29 svetovalcev krščanske demokracije, komunistične partije, socialistične stranke, Slovenske skupnosti, socialdemokratske stranke in republikanske stranke, proti so bili le trije fašistični in en liberalni svetovalec, vzdržal pa se je demokristjanski svetovalec Guido Fornasir. Predlog o namestitvi dvojezičnih napisov je prebral odbornik Leardi, ki je dejal, da je občinska uprava vprašala za mnenje tri prizadete rajonske konzulte in da bodo stroške (gre za milijon in pol lir) krili z deželnim prispevkom na podlagi deželnega zakona o dvojezičnem poslovanju. Povedal pa je tudi, da je ožji občinski odbor sprejel sklep že letos januarja, a ga je nadzorni odbor zaustavil, ker je bil mnenja, da je za to odločitev pristojen občinski svet. Komunist Chiarion je dejal, da je treba na. slovenska vprašanja gledati na bolj odprt način, še posebno posebno po podpisu sporazuma v Osimu. Na slovensko manjšino je treba gledati na enak način v vsej deželi. Dejal je, da soglaša z odborom o dvojezičnih napisih, istočasno pa je predlagal osnutek širše resolucije o slovenskih vprašanjih, v kateri je tudi zahteva po možnosti slovenskega izražanja s strani slovensko govore- j čih svetovalcev. i Pozitivno mnenje o tem predlogu odbora je dal tudi socialist Wal-1 v?hS konkretnk^eševanj^sloveLkJi j ^ani*° ^anut obrazložil potek gradnje na Pilošču - Dom naj postane središče vaškega delovanja vprašanj v Gorici, obžaloval pa je Ustanovili bodo Budalov sklad ter vsaka tri leta bodo zaslužnim domačinom podelili Budalovo priznanje dejstvo, da bo na tablah namenoma j J izpuščen slovenski naziv mesta j Na povabilo pripravljalnega odbo- goriški občinski skupščini, ki je štujejo ustrezne zakone. Prav tako Prav tako je s sklepom soglašal ra za gradnjo kulturnega doma «An- izpeljala med Novogoričani denarno i bodo uvedli izredno doklado NA NEDELJSKEM ZBOROVANJU Odločna podpora KPI in PSI občinski upravi v Tržiču Polo«; krajevnih predstavnikov sla govorila milanski župan Aniasi in predsednik dežele Umbria Coati Z veliko ,manifestacijo v kinodvorani Excelsior so prebivalci Tržiča in ugledni predstavniki KPI in PSI dali podporo levičarski občinski u-pravi v Tržiču, ki se nahaja pred najvažnejšim dogodkom odkar je bila nameščena, tj. pred glasovanjem o občinskem proračunu. Komunisti in socialisti namreč razpolagajo v Tržiču s petnajstimi od skupnih trideset svetovalcev, manj-ka_ pa jim en glas, da bi bil proračun odobren. Najmočnejša opozicijska skupina, t. j. demokristjan-ska, pa hoče, da bi sedanji odbor padel in zato dela ob vsaki priliki hudo obstrukcijo z namenom, da bi docela paralizirala delovanje občinske uprave. Socialisti in komunisti so zato priredili politično zborovanje, na katerem sta bila osrednja govornika milanski župan Aniasi, socialist, in predsednik deželne vlade iz Umbrie, Conti, komunist. Pred njima sta spregovorila tajnika KPI Paiza in PSI Del Ben, ki sta poudarila željo posoške krščan- Žal se iz objektivnih razlogov niso ske demokracije,' da bojkotira mogli na tej reviji predstaviti trije | ko napredno delovanje demokratič-zbori iz Beneške Slovenije, ki pa -uxi- -- — —-—•- bodo v okviru «Primorske poje 70» nastopili junija v sami Beneški Sloveniji. nih občin in njeno zapiranje v okostenele sredinske pozicije. Zelo o-ster do nekaterih vladnih in demo-kristjansklh pozicij je bil milanski Miiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii,iiiiiil|liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„iiiiil,i,iil|,i,i,ii„lll,ul|Hliii,,l|lllliil||1|ll|llll|l|l|l||llllllll|„lllllllllllll NA SKUPŠČINI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ V prvi polovici maja bo slavnostno odprtje kulturnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu svetovalec Paulin od Slovenske | drej Budal» so se v soboto sestali skupnosti. Tudi on je obžaloval dej- j predstavniki štandreških vaških or-stvo, da je izpuščeno slovensko ime I ganizacij, da bi razpravljali o po-mesta Gorice, poudaril pa je, da | teku zaključnih del novega doma, prihaja s precejšnjo zakasnelostjo do j o njegovem bodočem upravljanju ponovnega objavljanja krajevnih ter o slavnostnem odprtju. Skup slovenskih imen. ................ nabiralno akcijo ter je štandreški tiste invalide, ki so začasno brez Politično važnost tega sklepa so poudarili tudi socialdemokrat Tac-chinardi, demokristjan Puzzi, republikanec Luciani, medtem ko sta se fašista Coana in Vasco ter -iberalec Fornasir uprla temu sklepu, češ da bi se moralo o stvari izjasniti r>o ščine, ki je bila v prostorih novega doma na Pilošču, so se udeležili predstavniki prosvetnega društva «Oton Župančič», športnega društva «Juventina», mladinske organizacije, Kmečkega društva ter domače sekcije, VZPI - ANPI. Glavno poročilo na sobotni skup- Obvcsfilo SGZ gostilničarjem in trgovcem Policija še ni izsledila dveh mladeničev, verjetno jugoslovanskih dr-zavljanov, ki sta v nedeljo dopoldne Napadla in oropala 40-letno Milenko vuk Nikolič in njenega sina 20-let-Vjona v njunem stanovanju v U1- Trento 1. Malo po 10. uri sta pozvonila na rata Vukovih dva moška, stara akih 35 let; baje sta Beograjčana na videz pozna enega izmed •l ju), prvi močan in visoke posta-,e’.s košatimi brki, ogrnjen v siv c asč, drugi pa manjši, suh, oble-en v športni jopič. Dejala sta, da žeCe£a zamenjati nekaj šilingov in aska jima je odprla vrata. Njen t,,n' ki je sicer prodajalec v neki Sovini tekstila, namreč tudi me-JuJe denar in zato je bila verzija £.el1 gostov še kar verodostojna. ti^v°. da sta pozvonila prav pri nar ■ vratil1. da bi zamenjala de-člo l le žensk0 prepričalo, da gre za rim' -’ ki ju sin pozna in s kate-7 ,a j6 že večkrat sklepal kupčije. sko° oc*prla vrata, povabila china Via- a’ nai vstopita in zbudila si-v Iv- ^ vze* 380.000 lir in se kar Beo am- poc*al v kub m jo. Eden od šili grai^anov mu -I6 Pokazal nekaj 2a gov in se začel z njim pogajati De-ii6110' ^ruSi pa je nenadoma nastra s sam°kres v žensko, ki je pre-buriiena zakričala. To je izredno razila in •roparia' ki jo je vrgel na tel branVaČel pretepati- Sin j® h°-naperii 11 mater’ a drugi ropar je vite?-.* ,Vanj noz' ki ga i® imel za‘ je ra^jJ f;asoPisnem papirju. To pa in 7hii 1 0 Vjona, ki je zgrabil stol teril naPadalcu nož iz roke, pri dru?; se Ì® moral ustaviti, kajti mokresropar j® že naperil vanj sa- ^aPadalca sta nato pobrala denar, ki ga je imel Vjon pri sebi, še nekoliko pomišljala ali naj zvežeta svoji žrtvi ali ne, nato pa sta zbežala. Vjon je nemudoma obvestil policijo mater pa pospremil v bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti kakih 10 dni zaradi udarcev. Preiskava ni o- Ukrepi, ki jih je 18. marca sprejela vlada za zajezitev gospodarske krize, so globoko prizadeli med drugimi tudi upravitelje javnih lokalov, gostiln, restavracij in barov. Slednje opozarjamo, da so vladni ukrepi že stopili v veljavo. Zato so prisiljeni takoj zvišati céne svojih uslug in blaga v prodaji za 6 odstotkov, ker se je pristojbina IVÀ na inkase javnih lokalov zvišala od C na 12 odstotkov. V primeru, da odjemalci zahtevajo fakturo za prejete usluge ali za nakupe jedil in pijač, mora biti povišek že vračunan v ceni, od katere se sedaj odbija 10,70 od sto in ne več 5,65 od sto, za izračun davka IVA. Za podrobnejše informacije se lahko zainteresirani obrnejo na Slovensko gospodarsko združenje. Poleg gostilničarjev opozarjamo tudi trgovce, da se je povečala IVA pri sledečih proizvodih: uvožene žgane pijače, viski, gin,, vodka od sedanjih 30 na 35 od sto, za žgane pijače, kot so konjaki, brendiji in razni tropinovci pa od 12 na 18 od sto. Od 6 na 12 od sto se je povišala IVA na vse proizvode, pri ka- tranje min strstvo. Desničarji 'so z! ščini je imel predsednik priprav-golim: juridičnimi oprijemi skušali. Ijalnega odbora Danilo Nanut, ki zavrniti sklepe, kar pa jim je tokrat spodletelo. «Likof» v prosvetnem sedežu v Doberdobu Z «likofom» so Doberdobci prejšnjo soboto uradno izročili prenovljen sedež prosvetnega društva svojemu namenu. Obnavljanje, ki se je začelo pred dvema mesecema, so s prostovoljnim delom opravili domačini sami, opremo pa je nudila novogoriška občinska skupnost. Vabilu društva «Jezero» na zaključno slovesnost se je odzvalo lepo število vaščanov in predstavnikov društev. Zahvalno besedo za pomoč pri delu in načrtovanju je imel predsednik Karel Ferletič, ki je navzo- ' Ob tem se je Nanut zahvalil novo •se je uvodoma zahvalil predstavnikom vaških organizacij za njihovo številno prisotnost na skupščini, kar je potrdilo, da se celotna vaška skupnost zanima za potek del. Obenem pomeni prisotnost vaških družbeno političnih delavcev na sestanku, da se v vasi občuti nujnost novih prostorov, kjer bodo dobile svoje mesto vse štandreške organizacije, ki jim je pri srcu razvoj in napredek vasi. Nanut je poudaril, da bo Kulturni dom na Pilošču odprt vsem skupinam in posameznikom, ki delujejo v duhu in po načelih, ki so bili postavljeni v času narodnoosvobodilne borbe. V zvezi s potekom del, je Danilo Nanut povedal, da so v bistvu glavna dela že izpeljana in da potrebuje sedaj dom še malenkostne ureditve. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiifii m im im m milili n ii(iiiiiI(i,,i,iiii,IIIIiIIiiiii,ii,||)||i n |||||||||||||||||||M||||||||| VČERAJ PRED TRŽIŠKO PRETURO Sodna oblast oprostila fašistične izzivalce Novembra lani so izrekli več sramotilnih besed proti državi brodila takojšnjih uspehov; šele vče- terih se uporabljajo kakao in slad- raj dopoldne se je zglasil na tržaški kvesturi taksist, ki je v opisu, ki so ga včeraj podali dnevniki, prepoznal mladeniča, ki ju je v nedeljo v poznih dopoldanskih urah prepeljal v Tržič. Policija je še ugotovila, da sta napadalca spila oranžado v nekem baru na glavnem trgu v Tržiču, nato pa ni bilo za njima več nobene sledi. kor, to, se, pravi čokolade, čokoladni bomboni in vse vrste sladkarij in šladkega peciva. Od 6 na 12 od sto se je povečala IVA na sadne sokove, limonade in mineralne vode, na 30 od sto pa za šampanjec in peneča se vina. Prav tako se je povečala IVA na cvetje in rastline od 6 na 12 od sto. O podrobnostih bomo še poročali. NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA VECIA TRIESTE TRG CAVANA 4 Gostom na razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne — priporočamo se za obisk! Sodna oblast se je ponovno izkazala za popustljivo s fašističnimi izzivalci. Včeraj zjutraj je namreč tr-žiški pretor dr. Perna oprostil skupino šestih mladih fašistov, ki so bili obtoženi, da so 4. novembra lani kričali med svečanostjo v Sredi-polju sramotne besede proti državi kot: «Ven j Miceli, noter Andreotti.» Pretor je namreč obtožence obsodil le zaradi motenja javne manifestacije in jih obsodil na plačilo globe v višini 20.000 lir. Na zatožni klopi so sedeli 26-letni tajnik goriške sekcije «Fronte della Gioventù» Rosario Spina, 24-letni Simone Costami iz Zagraja, 21-letni Paole Morelli, 21-letni Gerardo Messere, 20-letni Massimo Barberini ter 19-letni Giorgio Petroni, vsi štirje iz Trsta. Po posegu tožilca dr. Ruzzata, ki je zahteval obsodbo šesterice, sta posegla znana fašistična branilca Giacomelli in Dl Lenarda. Oba sta, jasno, zahtevala popolno oprostitev obtožencev. Čudno se nam zdi, da je tržiški pretor izrekel oprostitev šestih obtožencev. Ni bilo namreč dvomov, da je skupina med novembrsko manifestacijo izrekla sramotilne besede proti državi, zaradi česar bi morala biti njihova obtožba neizbežna. Romunsko sodišče obsodilo štiri tihotapec mamil študente ljubljanske univerze Sergeja Mikluža, Igorja Merviča in Darjo Bašin - Mikluž iz Nove Gorice ter Slavico Pribac iz Kopra, je sodišče v Djurdju v Romuniji obsodilo zara- di tihotapljenja mamil. O tem je Republiško tajništvo za mednarodno sodelovanje Slovenije prek Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, obvestilo občinsko sodišče v Novi Gorici. Tamkajšnje sodišče ni sprejelo predloga predstavnika jugoslovanskega veleposlaništva v Romuniji, da bi zadevo odstopilo v celovito reševanje stvarno pristojnemu sodišču v Novi Gorici. Kakšno sodbo je omenjeno romunsko sodišče izreklo še ni znano. Pred sodiščem v Romuniji so bili omenjeni štirje študenti obsojeni zato, ker so pri njih julija lani ob prestopu bolgarsko - romunske meje odkrili 10,480 kg hašiša v trdem stanju in en kg hašiša v olju. Kot smo že poročali so mamilo kupili v Carigradu ter so ga hoteli pretihotapiti v Jugoslavijo, da bi ga pozneje prodali delno v Sloveniji, delno pa v Italiji ter v Združenih državah Amerike. Proti Sergeju Miklu-žu, Igorju Merviču, Darji Bašin -Mikluž in Slavici Pribac je v teku tudi kazenski postopek pred občinskim sodiščem v Novi Gorici. Obtožnica proti njim je bila vložena že 29. januarja letos, vendar obravnava doslej še ni bila razpisana. Obtožnica najbolj bremeni Sergeja Mikluža in Igorja Merviča. Tako naj bi Mikluž dal maja ali junija lani večji družbi doslej neugotovljenih o-seb na razpolago stanovanje staršev v Novi Gorici, da so uživali mamilo, hašiš. Celotna zadeva pa, kaže, tudi z obravnavo v Novi Gorici še ne bo zaključena. Preiskavo o trgovanju in drugih kaznivih poslih z mamili so namreč razširili tudi na sosednje obmejno območje v Italiji. Kulturni dom opremila s pohištvom. Glede bodočega upravljanja doma, je govornik povedal, da bodo sesta vili upravni odbor, v katerem bodo paritetno zastopane vse organizacije in društva. Ob zaključku je predsednik pri pravljalnega odbora Nanut naglasil željo, da bi Kulturni dom združeval vse sile v vasi ter okrepil kulturno, prosvetno in športno dejavnost. Samo tako bodo uresničili cilj, ki so si ga. postavili pred začetkom gradnje Kulturnega doma. ' Arhitekt Jože Cej. ki je izdelal načrt doma, je. prisotne seznanil. s tehnično platjo gradnje ter jim o-risal razne spremembe, ki so bile vnesene v prvotni načrt. V razpravo so nato posegli Miloš Tabaj, predsednik ŠD «Juventina», Stano Pavlin, predsednik PD «O. Župančič», Stanko Marušič ter Milan Pelcon, predsednik in tajnik domače organizacije, ter občinska svetovalka Vilma Brajnik - Corva. Ob sklenitvi skupščine so soglasno sprejeli Nanutov predlog, da bodo slavnostno odprtje štandreškega Kulturnega doma pripravili v prvi polovici maja. S tem v zvezi so se porazgovorlli o podrobnem programu slavnostnega dne. Za sedaj lahko rečemo, da bo trak pred Kulturnim domom prerezal bivši domači pevovodja in dolgoletni družbenopolitični delavec Franc Lupin. V zvezi z odprtjem Kulturnega do ma so na sobotni skupščini sklenili, da bodo ustanovili Budalov sklad, s katerim bodo domačim dijakom nudili študijske podpore. Vsaka tri leta pa bodo štandreškim zaslužnim možem, ki so se izkazali na političnem, gospodarskem, kulturnem in športnem področju, podarili Budalovo priznanje. dela, mora;,o pa skrbeti za svojo družino. Prav tako je govoril o zdravstvenem zavarovanju invalidov dela, za kar bo morala odslej, v okviru splošne zdravstvene reforme, skrbeti dežela. V debato je posegel tudi poslanec Marocco, ki je orisal nekatere svoje zakonske osnutke v prid invalidom dela. Prisotni pa so bili tudi drugi zastopniki krajevnih uprav in politični.! oblasti. Nekaterim pri-?.0,tbim ipjjibdom de.ii> S,q,.dah tudi priznanja in posebne značke. Med temi je tudi Frančišča Velušček iz Gorice. župan Aniasi, ki je poudaril, da ne daje osrednja rimska vlada občinam tiste finančne avtonomije, ki bi bila za njih delovanje nujna. Aniasi je zato dejal, da je treba odpravki okosteneli centralizem v naši državi in da se morajo občine bolj soočati z vprašanji, ki jih predlagajo sindikati, Conti pa je s svoje strani dejal, da si želi, da bi v krščanski demokraciji prevladalo odprto gledanje na vprašanja države, istočasno pa je obsodil sedanje gospodarske ukrepe vlade, ki so na eni strani nezadostni, na drugi pa bremenijo skoro izključno delovne ljudi. Sliki med Tolminom in Casarso Prejšnji leden so zastopniki tolminske obči re s predsednikom skupščine Antonom Ladavo na čelu bili na obisku v občini Casarsa delia Delizia v pokrajini Pordenone. Vrnili so tamkajšnji občini obisk, ki so ga njeni predstavniki napravili v Tolminu pred časom. Sedanjemu sestanku je prisostvoval tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Tolminski- gostje so obiskali veliko vinsko klet. Med pogovori so se domenili, da bodo sodelovali na razstavi vin, ki bo v Gasarsi konec aprila s proizvodi raznih tolminskih podjetij, kot so Planika, Klavnica, in druge. Dogovorih pa so se za širši program sodelovanja na kulturnem, športnem in izletniškem sodelovanju. Kmalu oa bo prišlo do sodelovanja tudi med zastopniki druž-beno-pohtičnil, organizacij iz Tolmina in Casarse, v tem kraju bodo priredili tudi predavanje o delegatskem sistemu v Jugoslaviji. Občino Casarsa della Delizia vodijo socialisti. 0 Drevi ob 20.30 bo v Samatorci pri Francu Colji v okviru programa decentralizacije javno-upravnega življenja sestanek zgoniških občinskih upraviteljev z vaščani na temo smetarske službe. V Podgori zanimivo predavanje o raku Podgorska sekcija VZPI - ANPI ob sodelovanju rajonske konzulte je pripravila prejšnjo soboto na društvenem sedežu zanimivo predavanje, na katerem je skupina šestih Negodovanje kmetov v Krminu V Krminu vlada precej negodovanja ker ni bila še izplačana odškod-n:na za zemljišča, ki so jih odvzeli kmetom zato da je bila zgrajena pa-noramična cesta na Krminsko goro. To cesto, ki jo je svojčas otvoril sam predsednik deželne vlade Ber-zanti, so zgradili z deželnimi sredstvi za ureditev turističnih cest. Medtem ko so v drugih primerih ceste le ob strani razširili je šlo v tem primeru za čisto novo traso ceste, ;e nrej sploh ni bilo. Cesto so zgradili že pred osmimi leti, lastniki zemljišč pa še vedno čakajo na odškodnino. V raznih pristojnih u-radih so birokrati zelo počasni. Nekateri lastniki so zagrozili, da bodo čez cesto postavili železno ograjo. V nogometu na Vrhu Cotiči nadigrali Gorenjce Marlj.va vrhovska mladina se je naveličala vozarjenja z avtomobili od gostilne, do gostilne. To se pozna tudi pri domačem prosvetnem društvu Danica, kjer se zadnja leta opaža velik kulturni razmah. To pa ni vse. Sedaj so začeli gojiti še šport, posebno takšen, ki se običajno konča s skupno večerjo. Tako so se prejšnjo nedeljo spo- Brechtovo delo v Verdijevem gledališču V zadnji predstavi letošnje italijanske abonmajske sezone bo v sredo, 24., in četrtek, 25. t.m., v Verdijevem gledališču nastopila gledališka skupina «Teatro Uomo», ki bo predstavila Brechtovo, delo «Nella giungla della città». Delo je režiral Raffaele Maiello, v glavnih vlogah nastopajo Gigi Pistilli, Carlo Bagno, Regina Bianchi in drugi. Glasbo je realiziral Enzo Janacci. Prireditelji letošnje abonmajske sezone morajo biti z obiskom na predstavah zadovoljni, saj se je letos povečalo število obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Zadovoljivo je dejstvo, da se je gledaliških predstav udeležil velik del mladine, kar potrjuje, da so prireditelji dobro pripravili letošnji gledališki program. Vstopnice za Brechtovo predstavo prodajajo v turistični agenciji «Appiani» na Korzu Italija. ^Kino goriških zdravnikov govorila o raku. | prijeli v povratnem srečanju vaške Zaradi izredno zanimivega in aktualnega predavanja se je večera ude ležilo veliko število domačinov, še posebno dosti je bilo mladih in starejših žensk. Zdravniki so svoje ugotovitve nazorno potrdili s dokumentarnim filmom o raku. Nato so občinstvu o-brazložili vsa prizadevanja sodobne medicine, da bi končno dobila zdravilo proti tej hudi bolezni. Po prvem delu predavanja se je med zdravniki in občinstvom razvila razprava, med katero so Podgorci postavili gostom številna vprašanja v zvezi s to boleznijo. Zaradi izredno zanimivega predavanja so prireditelji sklenili, da bodo predavanje ponovili v četrtek, 25. t.m., ob 20.30 v istih prostorih. Na predavanje so vabljeni tudi ljudje iz okoliških vasi. Nedeljski shod invalidov dela Vprašanja, ki tarejo invalide dela so bila v ospredju letne skupščine njih organizacije, ki je bila v nedeljo zjutraj v kinodvorani «Stella matutina». Precej obširno poročilo o dosežkih te organizacije za številne invalide deia je podal predsednik Giuseppe Jacumin. Poudaril je važne dosežke na področju obvezne zaposlitve. Odslej bo namreč lahko organizacija teh invalidov sama nadzorovala, če delodajalci spo četrti Cotiči in Gorenjci. Zmagali so Cotiči s 5:3, vendar so se Gorenjci pritoževali, da so oni igrali ves čas proti burji in še navkreber. Prizorišče tekme je bil improviziran stadion v Grapi pri Brajdah. Igral ci so bili vsi domačini, le sodnik je bil «oriundo» Milan Devetak iz Gorice. Gledalci vedo povedati, da je tekma bila vseskozi zanimiva, čeprav so se nekateri igralci morali poslužiti orientacijskega kompasa, če so hoteli vedeti proti katerim morajo brcati žogo. Seveda to ne velja za Davida Gergorjevega, ki je bil brez dvoma najboljši na igrišču; v tem slučaju v Grapi... Požar v Silosu: 2.500.000 lir škode Iz še nepojasnjenih vzrokov je včeraj zjutraj izbruhnil požar v velikem skladišču tovarne «Compensati Friuli», v Ulici Garibaldi v Maria-nu. Ognjeni zublji so v kratkem času uničili več shranjenega materiala ter nad 160 jutovih vreč za skupno škodo, ki presega 2.500.000 lir Včeraj popoldne so na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice sprejeli 26-letnega delavca Luciana Greca iz Ulice Giusti 20, kateremu so ugotovili zlom desne roke in ga zato pridržali na zdravljenju za 30 dm. Giusti je v prvih popoldanskih urah v podjetju «Genca» v Ulici Acquilea nakladal vreče na tovornjak, ko si je med delom zlomil roko. Conni \ EROI 17.00—22.00 «Thriller». C. Lin-berg in H. Hopf. Barvni film. Mia-dini pod. 18. letom prepovedan. CORSO 17.00—22.00 «Chicago anni trenta: via col piombo». J. Palanco in C. Lyuley. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Cera una volta un merlo canterino». G. Kandelaki in G. Tchkheidze. CENTRALE 17.00—21.00 «Beniamino». P. Breck, C. Conelly. Barvni film VITTORIA 17.00-22.00 «Storie proibite di cinque lolite». D. Harden in V. Vendelli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «Lo squalo». Barvni film. IRINCIPE 17.30—22.00 «Lo zingaro». Igra Alain Delon. Barvni film. Z Novogoriškega SOČA (Nova Gorica) «Quentin Dur-ward», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) «Rdeče noči», francoski barvni film ob 18.00 iti 20.00. DESKLE «Ko so ženske imele rep», italijanski barvni film ob 19.30. Včeraj-danes iz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Loredana Tomšič, Monika Mozetič, Michela Tacco. SMRTI: 88-letna gospodinja Olga Petreucig, 88-letna upokojenka Ana Skvarča vd. Alberti, 60-letna Caterina Baldassi, 7ti-letna gospodinja Giuseppina Zotti vd. Bašker. 67- letni upokojenec Aldo Zorat, 68-Ietna upokojenka Luigia Nalgi por Bregant. 77-letni upokoejnec Vincenzo 1 raglio. 52-letni odbornik Bruno Dose, 68-Ietna gospodinja Vittoria Perco por. Brunello, 62-letni upokojenec Aldo Pelos. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. 72-340. NEDELJSKI OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE: PERSPEKTIVE NAŠEGA KMETIJSTVA Odločna zahteva po zavzetem področnem načrtovanju in zaščiti slovenskih kmetovalcev na lastni zemlji Gospodarska kriza postavlja v ospredje problem poživitve kmetijstva - Zavzetost KZ za reševanje perečih vprašanj na Tržaškem: prosta cona pri Bazovici, vprašanje vode, nedeljskega izletništva in socialnega skrbstva - Zaupanje v bodočnost Pogled na malo dvorano v Kulturnem domu ob občnem zboru KZ Na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze sta govorila predsednik Alfonz Guštin in tajnik Lucijan Volk. V naslednjih odstavkih objavljamo izvleček obeh poročil, in sicer zaradi tehničnih razlogov najprej tajnikovo in potem predsednikovo. Poročilo tajnika Lucijana Volka «Dragi člani, cenjeni gostje.» Brati poročilo tajništva, kot tudi sicer predsedstva na vsakoletnih občnih zborih naše organizacije postavlja poročevalca v določeno zadrego. Izogniti se mora namreč nevarnosti ponavljanja poročila iz prejšnjega leta, pač z dodatkom kronike enoletnega delovanja od zadnjega občnega zbora. To ponavljanje je pa potrebno, ker je znamenje trdnosti in doslednosti naših stališč, in ker po drugi strani, kljub določenim u-spehom naše dolgoletne borbe, ta Lucijan Volk stališča še niso bila deležna zadostnega posluha, zlasti pa ne konkretnih realizacij pristojnih oblasti na vseh ravneh. Tudi izredno huda gospodarska kriza, ki tare gospodarstvo naše države in vsega zahodnega sveta, ki je postavila na glavo in nepreklicno dokazala zgrešenost gospodarske politike temelječe na žrtvovanju kmetijstva in kmetov, industrializacije, je sicer povzročila precejšen preplah pri vladi države in dežele ter nekaj slovesnih uradnih izjav in avtokri-tik, na žalost pa do sedaj le skoraj nič konkretnih dejstev. Gospodarsko načrtovanje, tako državno kot deželno, ki si je postavljalo naravno kot cilj smotrnejši razvoj in torej postopno odpravljanje nesorazmerij, zlasti glede produktivnosti in o-sebnih dohodkov med kmetijstvom in drugimi gospodarskimi panogami, je ostalo zaradi ovir, ki so jih mu podstavili tradicionalni lastniki dejanske oblasti, industrijski in finančni monopoli, le na papirju ali kot so nekateri temu rekli v «knjigi sanj». Pogoj za izhod iz globin krize, ki oklepa gospodarski ustroj države, je priznanje centralne vloge kmetijstva v njem, saj je ta kriza v dobršni meri odvisna od deficita zunanje trgovinske bilance prehrambnih artiklov, ki je leni dosegel 3.200 milijard lir, ker zapostavljeno kmetijstvo ne more biti v stanju proizvajati dovolj za potrebe domače potrošnje. Potreba po taki novi kmetij- ski politiki je prišla z vso težo do izraza na vsedržavnem kongresu «Alleanze nazionale dei contadini», ki se ga je udeležila štiričlanska delegacija naše organizacije. Geslo je bilo centralna vloga kmetijstva v novem modelu gospodarskega razvoja, enotnost kmetov in njihovih organizacij, neodvisnih od političnih strank, toda združenih z vsemi demokratičnimi političnimi in družbenimi silami ter sindikati za splošen sporazum za novo kmetijstvo, temelječe na združenih oblikah dela. S temi načeli in stališči soglašajo tudi kmetje iz tržaške pokrajine in to soglasje ni le formalno, ampak stvarno, saj po teh načelih uravnavajo svoje vsakodnevne napore že vsa zadnja leta, se združujejo v zadružne organizacije, se trudijo, prek svoje organizacije. Kmečke zveze, vzpostavljati sodelovanje z delavskimi sindikati in v javnimi u-pravami. Delegati Kmečke zveze so doživeli na tem kongresu, kot sicer na prejšnjih, razumevanje in pudpuro,.Janetov, iz vse Itaiije za posebne probleme obdelovalcev iz naših krajev in kongresisti so soglasno podprli tudi našo zahtevo po nujni uzakonitvi globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost. Tržaški kmetje si ne morejo seveda drugega pot da popolnoma soglašajo tudi s sklepno resolucijo s tega kongresa, ki ponovno postavlja kot pogoj za preporod kmetijstva izenačenje kmetov z drugimi kategorijami z gospodarskega gledišča, ki ga je treba doseči prek javnega nadzorstva nad cenami tehničnih sredstev in prek novih odnosov med kmetijstvom in industrijo ter trgovino, upoštevajoč tudi potrebo po reviziji politike Skupnega evropskega tržišča na sektorju kmetijstva, in s socialnega gledišča ž izenačenjem socialnega in zdravstvenega skrbstva ter upoštevanjem nove vloge ženske v kmetijstvu. Tajnik Volk je nato obravnaval delovanje vodilnih organov zveze. V tej zvezi je poudaril nesebično angažiranost odbornikov, ki šo se morali poleg običajnega dela ukvarjati s številnimi srečanji na deželni in vsedržavni ravni. Glavni svet se je sestal dvakrat, in sicer 5. aprila lani ter 7. februarja letos. Izvršni odbor pa se je sestal šestkrat. Društveni organi so obravnavali vsa splošna vprašanja, ki se postavljajo domačemu kmetijstvu. Tu gre za razlastitve, kraške rezervate, cene vode za namakanje, birokratsko zaviranje uresničitve zadružnih pobud ter vrsto drugih problemov o katerih so statutarni organi zveze zavzeli jasna stališča, ki so omogočila tajništvu in organizaciji pravočasen nastop na pristojnih mestih. Tajnikovo poročilo navaja sklepe in stališča, ki so jih pristojni organi zveze zavzeli glede nekaterih vprašanj. ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI SPORAZUMI Predsednik je že naglasil odobravanje naše organizacije, kot vse demokratične javnosti. Industrijska prosta cona na Krasu pa bo odtegnila kmetijstvu področje od Opčin proti Bazovici. Tu se zato postavlja vrsta vprašanj in upravičenih zahtev. Treba je z enotno akcijo zagotoviti protivrednost za škodo, ki je prizadejana slovenski narodnostni skupnosti kot v celoti z javnimi pobudami, ki naj prispevajo k njenemu gospodarsko - socialnemu utrjevanju na prizadetem področju in na vsem področju pokrajine. Treba je zavarovati upravičene interese prizadetih lastnikov in j usarjev na najprimernejši način, po možnosti s tem, da ohranijo lastnino. Treba je priznati, saj je vendar po- polnoma nepojmljivo, da še ni zastopstvo prizadetih kmetov in - pol-kmetov v organih Ustanove za tržaško industrijsko pristanišče, ki bo upravljala tudi to prosto cono ob meji, da bodo mogli demokratično soodločati o izbirah, za katere se zahtevajo od njih tako velike žrtve. V tem okviru je treba tudi znova pregledati racionalnost izbire in načrtov za tovorno postajališče pri Fernetičih, glede na povezavo z industrijsko cono, z namenom, da se čim bolj uporabi že skrajno krčeno ozemlje in se naredi čim manjša škoda krajevnemu prebivalstvu. KRAŠKI REZERVATI Po novem poskusu izglasovanja deželnega izvršilnega zakona v začetku lanskega leta je zadeva zaradi odpora naše organizacije in drugih zopet zaspala. Naše stališče ostaja, da Krasa ni mogoče zaščititi z omejitvami, ampak le z aktivnim sodelovanjem Kraševcev in torej s podpiranjem kmetijstva in da ni razloga, da te naloge ne izvršuje Kraška gorska skupnost, v katero je med drugim nesmiselno, da ni vključeno zahodno področje tržaškega Krasa. CENA VODE ZA NAMAKANJE Na podlagi uvedbe novih tarif v tržaški občini so kmetje edina kategorija uporabnikov, ki so podvrženi nevarnosti plačevanja izredno visokih tarif, ker je pač njihova poraba odvisna od vremena. Zato morajo biti istovete: 1 z vsemi drugimi in jim mora biti dovoljena prosta poraba s tarifo največ 90 lir za kub. m, v pričakovanju olajšav, ki naj kmetom priznajo kot nekdaj znižano ceno vode. Zdi se, da sta občina in ACEGAT sklenili uvesti za kmete tarifo 114 lir za kub. m, kar prav gotovo ne more zadovoljiti, ker se s tem med drugim občutno zvišajo proizvodni stroški zlasti vrtnarjev in cvetličarjev. DAVKI Z davčno reformo sta bila sicer odpravljena davka na zemljišča in na zgradbe, novi davek na n-arastek vrednosti nepremičnin (INVIM) pa zelo hudo bremeni kmeta (zlasti ob dediščini) ob prenosu lastnine in povzroča naravno tendenco k zmanjšanju posestev. Zato je treba — v primerih, ko je jasno, da ne gre za špekulacije — omogočiti tolmačenje zakona, ki naj razbremeni kmečka posestva. Tu pridejo predvsem v poštev navodila deželne u-prave in ustrezno poslovanje kmetijskega in gozdarskega nadzor-ništva. ŠKODA OD DIVJAČINE IN IZLETNIKOV Deželni zakon o lovu št. 13 iz leta 1969, ki smo ga pozdravili, ker je vsaj delno sprejel naše zahteve po omejevanju števila divjačine in po odškodninah, se ne izvaja prav v teh delih zaradi trmastega odpora lovske zveze. Zaman so vsi napori v pokrajinskem odboru za lov, kjer so predstavniki kmetov v manjšini. Potreben je torej nov zakon in preureditev teh odborov, ker je nečloveško bolj kot nepravično, da morajo kmetje nositi vse breme za zabavo drugih. Pojav nedeljskih izletnikov postaja ostrejši zaradi mode motokrosa. Javne uprave so popustile v vsaj skromnih pobudah preteklih let, ki jih je treba obnoviti in ojačiti. Rešitev je pa v ureditvi javnih zelenih površin, kamor naj se zatekajo meščani, potrebni razvedrila v naravi, da se odpravi resen razlog trenja med meščani in podeželani. SEZNAM KMETIJSKIH PODJETNIKOV V tem letu bodo vsi aktivni člani kmečkih družin sklicani na volitve za imenovanje komisije, ki bo skrbela za ta seznam. Kmečka zveza ni sprejela zadevnega deželnega zakona s posebnim navdušenjem, ker ni prepričana, da se družbeni status kmetov more uveljaviti s takimi seznami, pač pa mnogo bolj z njihovim vključevanjem na vseh ravneh v organih, ki odločajo o izbirah, ki se jih tičejo . . .» Ne glede na to se bo Kmečka zveza trudila z vsemi svojimi močmi za čim bolj demokratične (Nadaljevanje na 8. strani) POROČILO PREDSEDNIKA KZ ALFONZA GUŠTINA Sporazum med Italijo in SFRJ: nove možnosti sodelovanja v narodnostno mešanih območjih Letošnji občni zbor Kmečke zve- ?? je, M,A r^ik9.,? .AapskjSU. k! je bil predvsem namenjen ocenitvi dela v preteklo^, skozi 25 let dela ih naporov naših kmetov in naše organizacije, posvečen bodočnosti. To razliko je v svojem poročilu poudaril sam predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin, ki je že v uvodu dejal: «Minilo je namreč polnih 30 let od konca vojne, vrstili so se zgodovinski dogodki, zadnji med njimi sporazum med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje in o gospodarskem sodelovanju, ki odpravlja ovire h globljim prijateljskim odnosom in od katerih upravičeno pričakuje prebivalstvo z o-beh strani odprte meje novih možnosti za gospodarski razvoj in za dokončno ureditev, tudi na zakonodajni ravni, enakopravnih odnosov vzajemnega spoštovanja in sodelovanja v narodnostno mešanih območjih v obeh državah. Taki u-rejeni družbeni odnosi med Italijani in Slovenci, ki nam je zgodovina usodila živeti skupaj na tem ozemlju, bodo ustvarili po našem mnenju tisti potreben občutek neogroženosti in enakopravnosti, ki bo omogočil vlaganje vseh sil in sposobnosti k složnim naporom za družbeni in gospodarski napredek vse krajevne skupnosti.» Predsednik Guštin je nato obravnaval številna vprašanja, ki se porajajo iz sedanje gospodarske krize. KZ je že prej opozarjala na hude posledice kratkovidne gospodarske politike, sedaj pa so te na dlani. Kmetijstvo je zajela huda kriza, medtem ko industrija ne more sprejemati odvečne delovne sile. «Sedaj smo pa s kmetijstvom v hudi krizi, industrija je v zastoju ali zapira obrate, mesta so polna priseljencev s kmetov, v negotovosti tako glede zaposlitve kot dostojnega in dostopnega bivališča, da ne govorimo o pomanjkanju družbenih storitev. Že se pojavlja, za tiste, ki niso razprodali pred Gostje na zbora odhodom svojega posestva, povratek na zemljo brezposelnih iz industrije. Uvoženi kmetijski pridelki sp se podražili in predstavljajo za iŽVčžhike (kot po drugi strani petrolej) pravo strateško orožje, s katerim operirajo na mednarodnem tržišču in morejo vplivati na dogajanje znotraj notranjih gospodarskih razmer. Naloga naše organizacije in torej tudi občnega zbora, je presoditi realistične perspektive, ki bi jih mogli zasledovati za krajevno kmetijstvo. V ta namen je Kmečka zveza priredila pred tem občnim zborom vrsto posvetovanj z zadružnimi organizacijami v najširšem smislu, ki delujejo na našem ozemlju, z vsemi občinami in pokrajinsko upravo, s federacijo delavskih sindikatov, čeprav od teh posvetovanj ni bilo mogoče pričakovati dokončnih stališč in predlogov, smo na njih in po njih mogli ugotoviti pravilnost naše pobude.» Glede sodelovanja s sindikalnimi organizacijami je predsednik dejal: «Tudi posvetovanje z delavskimi sindikati moremo oceniti kot zelo pozitivno, tako glede na večjo pripravljenost resno proučevati vprašanja kmetijstva, ki smo ga občutili v primerjavi s prejšnjimi bolj površnimi stiki, kot glede na tudi z njihove strani izražene želje po stalnem posvetovanju in pripravljenosti sodelovati pri izdelovanju realistične perspektive za domače kmetijstvo ter večje razumevanje za nekatere podrobnejše probleme, ki bi mogli ustvarjati nasprotujoča si stališča med nami in njimi in smo se zato dogovorili, da jih nujno skupaj poglobimo in rešimo. Dragocena nam bo podpora moči delavskih sindikatov za večje upoštevanje vloge našega kmetijstva na drugi konferenci o tržaškem gospodarstvu, ki bi jo morala tržaška pokrajina sklicati še letos, in ki so nam jo sindikati obljubili. Tudi iz te vrste posvetovanj se je še utrdilo naše stališče, ki ga ponavljamo od nekdaj, čeprav ne naletimo na večji posluh ali na konkretna dejanja pristojnih ustanov: nikjer ni rečeno, da je kmetijstvu na splošno, krajevnemu pa še posebej, usojen propad, nasprotno, ima možnosti obstoja in celo razvoja.» Govornik je nato obravnaval vprašanje kmetijskega področnega načrta s povezanimi zahtevami po usposabljanju kmetijskih površin naložb za infrastrukture, poljske poti, namakanje, konec negotovosti kmeta pred razlastitvami itd. Potem pa je izrazil misel, da je razvoj kmetijstva v korist ne samo neposredno prizadetih, temveč vse skupnosti. Pri tem gre za uskladitev industrije in kmetijstva. Pripomnil pa je: «Le obstoj kmetijstva omogoča o-hranjevanje naravnega okolja, ki je tudi mestnemu človeku tako potrebno, obdelovanje zemlje predstavlja obenem bistveni pogoj za ohranitev korenin na narodnostnem ozemlju.» Predsednik Guštin je nato obravnaval vprašanja, kako poma- Alfoaz Guštin gati kmetijstvu iz sedanjih težav ter vrniti kmetom zaupanje v bodočnost. Kmečka zveza je dala pobudo za poglobljeno študijo, ki bi utegnila dobiti značaj področnega načrta, toda to ni dovolj. Kme-torn je treba vrniti zaupanje s stvarnimi pobudami. «Predolgo — je dejal govornik — se vleče pričakovana reforma socialnega in zdravstvenega skrbstva, ki naj izenači kmeta z vsemi drugimi delovnimi kategorijami. Toda v mislih imamo tudi drugačen odnos zlasti tehničnih organov, kmetijskega in gozdarskega nadzorništva v prvi vrsti, v katerem mora kmet čutiti iskreno zavzetost za svoje probleme, ki jih morajo tehniki čutiti za svoje. Zato je Kmečka zveza od nekdaj vztrajala na potrebi, ne iz kakih nacionalističnih pač pa predvsem funkcionalnih razlogov, da so nameščeni in vodijo te važne tehnične organe funkcionarji, ki obvladajo jezik ogromne večine domačih kmetov, ker je ravno možnost sporazumevanja prvi pogoj za iskre- ne odnose sodelovanja in za u-stvarjanje občutka skupne zavzetosti. Žal moramo ugotoviti, da ni bilo ugodeno naši zahtevi, ki jo je podprl tudi predsednik Pokrajinskega združenja neposrednih obdelovalcev, kar iskreno pozdravljamo, in jo je podpisalo 1185 kmetov, po slovenskem načelniku kmetijskega nadzorništva. Obžalovati pa ne pomeni odnehati, in Kmečka zveza bo nadaljevala svoj pritisk na vseh ravneh, da se pravilno rešijo vprašanja načelnikov in osebja vseh tehničnih služb, ki so dolžne služiti kmetom, da so protagonisti preporoda kmetijstva, kar je eden izmed glavnih pogojev za prebroditev splošne krize in za nov pravičnejši družbeni in gospodarski razvoj. Zato se bomo še dalje trudili ohraniti značaj strokovno - sindikalne organizacije neodvisne od strank, toda v stalnem iskanju sodelovanja z vsemi demokratičnimi strankami, delavskimi sindikati in družbenimi silami, ki zasledujejo enake smotre, enotno z vsemi kmeti v naši deželi in državi, kar nam omogoča naša pripadnost vsedržavni kmečki organizaciji Alleanza dei contadini, katere deželnega in državnega kongresa sta se udeležili naši delegaciji konec lanskega leta. Letos čakajo Kmečko zvezo nelahke naloge, poleg omenjene študije je pričakovati, da bodo tudi prvič volitve za uradni seznam kmetijskih podjetnikov. Premogli jih bomo le s težavo, če bomo znali okrepiti naše delo, še zlasti pa če bomo enotni. Le taka enotnost med kmeti in med njimi in vsemi delovnimi ljudmi nam more biti porok za boljše perspektive v naporih za prebroditev krize in za napredovanje, socialno, gospodarsko in za nas tudi narodnostno, k družbenim odnosom enakopravnosti in sodelovanja za boljše življenje vseh.» Naši km etovalci ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Poljudna znanost: ŽENSKA PROBLEMATIKA 12.55 Čmobelo 13.30 DNEVNIK 14.10 Jezik za vsakogar: Tečaj nemškega jezika 16.45 PROGRAM ZA NAJMLAJŠE — Risanke 17.00 Program o živalih 17.15 PROGRAM ZA MLADINO 17.40 Prostor — Tedenska mladinska oddaja 18.15 Poljudna znanost MICHELANGELO — Zadnji velikan 18.45 Nabožna oddaja 19.05 Mi 19.28 Kratke vesti dnevnika št. 1 19.30 Italijanske kronike in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.45 ALBERT E L’UOMO NERO Drugo nadaljevanje dela, ki sta ga za televizijo priredila Massimo Felisatti in Fabio Pittorru. Ženo inženirja Vandellija so našli mrtvo v nekem prekopu. Njegov 11-letni sin Albert, ki se je inženirju rodil v prvem zakonu, je bil že v naprej napovedal mačehino smrt, toda nihče mu ni verjel, ker ga imajo za lažnivca. Albert trdi namreč, da je v zvezi z bitji z drugih svetov. Policijski komisar Gandini, ki mu je poverjena naloga, da preiskuje skrivnostno smrt Vandel-lijeve žene, se skuša približati dečku, razumeti njegovo miselnost ter odkriti resnično ozadje vseh teh dogajanj. 21.50 Velike bitke preteklosti MWWAY: štiri minute neke bitke (1942) 23.30 DNEVNIK, Danes v parlamentu in Napoved vremena Drugi kanal 18.10 Nove abecede 18.30 Rubrike dnevnika št. 2 19.00 Kratke vesti dnevnika št. 2 19.02 ZGODBA O VOHUNIH Film, ki ga je režiral Jack Ronder in v njem igrata Sheila Gish in Roland Curram 19.30 DNEVNIK 20.45 Jazzovski koncert 21.35 15 minut pred ... Program sta pripravila Leonardo Valente in Enrico Moscatelli 22.00 DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 11.05, 14.10 in 16.00 TV ŠOLA 17.20 Zapojte z nami: Jenko, Mokranjac 17.35 Mihec iz Lonneberga — serijski film 18.00 Obzornik 18.15 Ne prezrite 18.45 Narodna glasba 19.30 DNEVNIK 20.00 Pogovor o medsebojni poravnavi dolgov 20.55 G. Calinescu: FELIKS IN OTILIJA — romunska dramska nadaljevanka Feliks je prišel iz podeželja v Bukarešto, da bi tam naštudiral medicino. Stanovat je prišel v hišo svojega strica Costakeja, v kateri je živela vrsta bližnjih in daljnih sorodnikov — druščina najbolj čudnih ljudi: bogati in skopuški stric Costake, njegova lepa in skrivnostna posvojenka Otilija, Costakejeva sestra in njen prismuknjeni mož, ki redi kokoši kar v spalnici, njuna hči in njen mož Staniča, ki misli le na bogato dediščino po Costake-jevi smrti, Aurica, ki težko prenaša svoje devištvo in se ponuja vsakemu tujemu moškemu. V hišo zahaja bogati Pascalopul, ki je že v letih in velja za Otilijinega ženina. Feliks se zaljubi v Otilijo in je ljubosumen na Pascalopula. Stric Costake nekoč vozi opeko in omahne. Položijo ga na mizo, in ker mislijo, da bo umrl, pridrvijo skupaj vsi sorodniki. 21.45 DNEVNIK Koper — barvna 19.30 ODPRTA MEJA — slovenska oddaja 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK '------- 20.30 LJUBEZENSKO DEJANJE — celovečerni film, 22.00 Proces Russelovega razsodišča: R:m ’75 — dokumentarna oddaja Zagreb 16.55 Izbrana tema 17.45 POTOVANJE — film 18.45 Nove narodne pesmi in plesi 20.00 SIGNALI — oddaja TV Novi Sad 20.50 J. CRONIN: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka 22.00 Baletna oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.00 Postni govor; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Jazzovski trio O. Petersona; 19.10 Bridke in pikaste; 19.20 Za najmlajše; 20.35 L. Janaček: Zadeva Makropulos -opera; 22.10 Glasba za lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 18.30, Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 8.35 Klavirske skladbe; 9.00 Folk glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.15 La Vera Romagna; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Igra saksofonist J. Sax; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.30 Orkester; 15.45 Plesna glasba; 16.45 Operne uverture; 16.00 Športni pregled; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Moški pevski zbor iz Branika; 19.30 Prenos RL; 20.00 Nepozabne melodije; 21.00 L'terarna oddaja; 21.35 Lahka glasba; 21.45 Koncert. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.45 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 12.10 Četrti program; 13.20 Humoristična oddaja; 15.30 Glas ba za mladino; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Operna in komorna glasba; 19.15 Nabožna oddaja; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Radijska drama. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Radijska nadaljevanka; 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Plošče; 15.00 Literarna oddaja; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebne-reportaže; 18.35 Radiodiskoteka; 19.20 Misionar v džungli - Supersonic; 21.29 Po poff; 22.50 Človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.00 Jutranja kronika; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.00 Dogodki in odmevi; 16.45 Družba in čas; 17.00 Aktualnosti; 18.05 V torek nasvidenje; 19.30 Zabavna glasba; 19.50 Lahko noč, o-troci!; 20.30 Radijska igra; 21.25 Zvočne kaskade; 23.05 Literarni nokturno. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne bodite zaskrbljeni zaradi sporov na delovnem področju. Vse se bo dobro zaključilo. Prejeli boste pismo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Čeprav ste neki zapleten posel skoraj do konca izpeljali, se vam bo v jutranjih urah nekje zataknilo. Ljubosumni boste. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) iz neznanih vzrokov se bo zataknilo in potrebovali boste precej truda, da se boste uveljavili. Zadoščenje v družini. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V teh dneh vam bo šlo vse od rok, čeprav je kazalo obratno. S privlačnostjo boste dosegli nepričakovane uspehe. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kljub velikim težavam in oviram si boste s svojo odločnostjo utrdili položaj. Za zaljubljence je čas skladnosti. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na delovnem področju pazite na svoje sodelavce, ki se vam hinavsko prilizujejo. Uresničitev no- vih načitov. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Naloga, ki ste si jo zastavili bo težka, zato pa bo toliko več zadoščenja. Zavihati bo treba rokave. Darilo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Naložili vam bodo težko breme, ki pa mu boste kos samo s pomočjo zvestega sodelavca. Prijetno presenečenje. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12-) Ne bojte se povedati svojim predstojnikom tega, kar mislite. Ne bodite zaskrbljeni zaradi sporov v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. !•) Predlog, ki ga imate v mislih bo učinkovit, če boste hitro ukrepam Srečanje starega prijatelja. . VODNAR (od 21. 1. do 19- 2J_ Izkoristite možnosti, ki se vam nu dijo, ker v nasprotnem primer11 boste nastradali. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V položaju, v katerem se nahajate, o časa za obotavljanje. Glede vosm lastnih načrtov je položaj ugodom NOGOMET V DERBIJU S PONZIAMO Kljub boljši igri ni šla Triestina preko remija Položaj Goričanov postaja iz kola v kolo kritične j si Triestina — Ponziana 0:0 TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Lucchetta, Zanini, De Luca, Monticelo, Andreis, Politti, Goffi, Fontana (85. min. Dri), Foresti. PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, Gerin, Del Piccolo, Lenar-don, Peris, Trentin, Olivier, Meraviglia, Dalle Crede. SODNIK: Doni iz Monze. GLEDALCEV: 12.000 Tržaški derbi se je končal brez zmagovalca in brez golov, kar je ob koncu zadovoljilo številne navijače obeh ekip, ki so se kljub mrzlemu vremenu v nedeljo zbrali na občinskem stadionu «P. Grezar». Poseb- V osmem povratnem kolu nogometnega prvenstva D lige smo zabeležili precej presenetljivih izidov, posebno ekip spodnjega dela lestvice. Gotovo postaja borba za obstanek v ligi vedno bolj napeta, zanimiva in presenetljiva in mnogo privlačnejša od zgornjega dela lestvice, kjer je praktično že vse odločeno. Vodeča Triestina je še enkrat, ki.jub remiju, ohranila 9 točk prednosti nad novimi zasledovalci, ki sta tokrat Dolo in Adriese. Enajsterica Dola je proti Audaceju zabeležila šesti zaporedni remi, medtem ko je bil Adriese doma dvakrat v vodstvu, vendar ga je obakrat dohitel razigrani Monfal-cone. Nepričakovano je podlegla tudi Mestrina (v Coneglia-nu), pravo razočaranje pa je pripravila Montebelluna, ki je doma klonila proti novincu S. Donaju. Lepo presenečenje je pripravil deželni četrtoligaš Pordenone z remijem proti Sampietreseju. Na spodnjem delu lestvice smo zabeležili zmago Legnaga v Portogruaru, s katero so predstavniki Legnaga dohiteli nedeljskega tekmeca na predzadnjem delu lestvice. Tudi položaj na repu lestvice se je spremenil. Osamljeni Bassano je doma premagal Chievo in s tem dohitel Pro Gorizio, ki je podlegla Lignanu. S tem je položaj Goričanov postal res dramatičen, rekli bi skoraj brezupen. , B. R. vendar del Piccolo odbije strel Gof-fija, močan strel Bertija se odbije od prečke in nazadnje Magris z drznim posegom pod noge Zaninija reši še pred zadnjo nevarnostjo. B. R. Pro Gorizia — Lignano 1:2 (0:1) PRO GORIZIA: Siricano, Landò, Furlani, Martelossi, Tricarico, Di Tommaso, Ridolfi, Michelut, Pon-tel, .Sambugaro (Piscopo), Zuttion. LIGNANO: Prez, Splendore .Frisoni), Zanfagnini, Pavan, Riva, Gre-goratti. Degli Innocenti, Fiotto, Pellizzari, Bivi, Ciclitira. STRELCI: Ciclitira v 30. min., Piscopo v 48. min in Fiotto v 62. min. Z nerodnim spodrsljajem na domačem igrišču si je Pro Gorizia verjetno zapravila še poslednje možnosti, ki jih je imela, da ostane v D ligi. Goričani so bili pred tekmo precej optimistično razpoloženi, saj so računali na osvojitev dveh točk, ki so jim bile za uspešno nadaljevanje prvenstva krvavo potrebne. Tudi v tekmi z Lignanom je Pro Gorizia dokazala, da bi lahko zasedala precej višje mesto na lestvici, ko bi le njeni napadalci znali izkoristiti priložnosti, ki jih ekipa ustvarja na sredini igrišča. Lignano se je v Gorici že od prvih minut igre predstavil kot solidna ekipa, tako v obrambi kot v napadu, kjer je Ciclitira večkrat spravljal v zagato goriško obrambo. Prav Ciclitira je v trideseti minuti igre uspešno izkoristil predlo-žek z desne in z dveh metrov premagal Siricana. Kljub dobri volji Pro Gorizii v zadnjih minutah polčasa ni uspelo pripraviti nevarnih priložnosti in polčas se je tako zaključil z gosti v zasluženem vodstvu. V drugem polčasu je trener Zo-ratti zamenjal Sambugara z mladim Piscopom, kar se je takoj obrestovalo: že v tretji minuti igre je Piscopo izkoristil zmešnjavo pred nasprotnimi vrati in poslal. žogo v mrežo. Izenačenje je vlilo domačinom novih moči, tako da so v naslednjih minutah za las zgrešili dve priložnosti za gol. Kmalu pa se je igra goriških igralcev spet polegla, kar je izkoristil Ciclitira, ki je u-stvaril Piottu izvrstno priložnost, katere njegov tovariš ni mogel zgrešiti. Pri vodstvu gostov z 2:1 je bila tekma praktično že končana, čeprav Pro Gorizia ni še vrgla puške v koruzo: domači igralci so se do konca borili požrtvovalno, a tudi neuspešno, saj jim je le v dveh ali treh priložnostih uspelo ogrožati nasprotno obrambo. M.M. KQSARKA V KVALIFIKACIJSKI SKUPINI Patriarca nadaljuje po poti zmag Tržačani zgubili proti «pepeiki» Pallacanestri! TS ni uspelo zdržati do konca v napetem in borbenem srečanju 79:106 Genovi premagala Ausonio in Gori-j čani so šli preko meje stotih točk, : ! glavno besedo pa je imel pri tem AUSONIA: Beretta 12, Boscaglia, j mladi Marušič, ki je bil prav gotovo Dalanima 5, Marcacci 9, Marinaro m0d glavnimi protagonisti srečanja. Ausonia — Patriarca (34:59) 2, Natali 8, Kirkland 20, Scartozzi 11, Billeri 12, Comparini. PATRIARCA: Savio 21, Furlan 2, Marušič 24, Garrett 27, Soro 4, Gre-gorat 2, Artessi 8, Fortunato 2, Fle-bus 6, Bruni 10. SODNIKA: Bottari iz Mesine in Totaro iz Paierma. PROSTI METI: Ausonia 13:18, Patriarca 16:20. PET OSEBNIH NAPAK: Marcacci in Beretta. Patriarca nadaljuje s svojo zmagovito potjo v kvalifikacijski skupini. Tokrat je na «sovražnem» igrišču v mimiiiMiiiiiituiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiuummmfiJimmiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiimiiiuiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■ROKOMET PO 15. KOLU A LIGE Delna še vedno vodi na skupni lestvici Tržaški r&ksmotaši so v soboto odpravili rimski Montesasro Duina — Montesacro 29:26 (12:13) DUINA: Callegaris, Manzin, Grio 1, Bandelj 8, Pellegrini 11, Andrea-sic, Pisani 1, Fortunati 2, Calcina 4, Gerebizza 1, Bartole 1. MONTESACRO: Pasquali, Cingali 7, Micara 6, Zacchia 4, Celio 2, Bernardini 3, Paoletti 2, Cullini 2. SODNIKA: Domažet (Reka) in Jeglič (Ljubljana). V sobotnem srečanju italijanske prve rokometne lige ni Montesacru uspelo, kljub vsej njegovi bojevitosti, da bi ukanil, gostujočo Duino. Rimski rokometaši so stalno ogrožali goste ter jim niso pustili, da bi si nabrali visoko prednost v točkah. Tako so ob koncu prvega polčasa do- mačini celo vodili, srečanje pa se je praktično odločilo v zadnjih 15 minutah, ko je tržaškemu vratarju uspelo ubraniti enega izmed pogostih kazenskih strelov. Tržaška o-bramba ni v prvem polčasu bila preveč zanesljiva, vendar pa je zamujeno popravila v drugem delu srečanja in tako rešila svoje moštvo poraza. Po sobotnem srečanju je Duina še vedno prva na lestvici. REZULTATI 15. KOLA Montesacro — Duina 26:29 Forst Brixen — Fatme Rim 20:17 Volani — Forze Armate 23:12 Mercury BO - CUS Rim 12:24 Modena —- Renault 23:16 Gaeta — Jàgermeister 11:15 RimiiimiiiiiiiiiiiiuittimiiiiiniMiii mn iiiimiiiiiiiiHiimiimiiiiiiiiiii limi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiimimiiiiiiiimiiiiuiiimiiiii umili tiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin KOLESARSTVO NA NEDELJSKI DIRKI AMATERJEV ho zadovoljni so bili navijači Ponziamo za osvojeno točko, s katero je moštvo nekoliko popravilo kočljivi pobožaj na lestvici. Tudi pristaši Trie-st:ine so zadovoljni zapustili stadion, ^j je Triestina v drugem delu igre Pokazala dober nogomet. Zaradi očitne premoči v drugem Polčasu bi si morda Triestina zaslu-2'ia zmago, saj so Tržačani dobesed-mo oblegovali vratarja Magrisa, ki ■1® z drznimi posegi rešil Ponziano Poraza. Boljši nogomet smo torej vi-v 2. polčasu, medtem ko sta si b>li v prvem delu igre enajsterici m «ora j enakovredni, ne da bi zabele-Zlu nevarnejše akcije. ^ tem delu srečanja sta trenerja 1 opravila več taktičnih potez s stal-•hrni zamenjavami, kar je seveda Precej zmedlo nogometaše same in zato je bil prvi polčas tudi nezani-rtl*v. skoraj bi rekli dolgočasen. V nadaljevanju pa je Triestina postopoma pospešila ritem in s tem Potisnila Ponziano v njen kazenski Prostor. Nemogoče je opisati vseh Priložnosti Triestine, ki je po 70. mi-P.uti praktično gospodarila na igrišču. ;ajprej je Magris odbil v kot mo-strel od daleč Forestija, nato ^ srečo poskušal Andreis v voleju, 'edil je močan strel Zaninija, tudi d daleč, vendar je bil Magris ved-0 na pravem mestu. Zgledalo je, a ima Ponziana točko v žepu, ven-.ar prav v zadnjih minutah igre 0:13 Triestina še tri zrele priložnosti, S. Csiscmsi zmagovalec v Percofa Jugoslovani meči'najaktivnejšimi Nastopilo je kar osemindvajset jiigoslovanskili kolesarjev iz petih kluhov Zaradi zgrešene proge v zadnjih kilometrih dirke se je moral mladi Marinkovič, član Obk Beograd, zadovoljiti komaj s sedmim mestom, potem ko je preko sto kilometrov prevozil na čelu dirke skupno z zmagovalcem Consonnijem in Biasonom. Nedeljske dirke v Percotu so se namreč udeležili poleg deželnih kolesarjev prve kategorije tudi nekateri najboljši dirkači iz Lombardije, med katerimi tudi državni reprezentant Saronni ter kar 28 jugoslovanskih kolesarjev. Prav ti so bili med najaktivnejšimi protagonisti nedeljskega 120 km dolgega tekmovanja, ki se je iz Percola vilo preko Vidma in Palmanove in čez Rosazzo, saj so pričeli z napadi takoj po startu. Poleg članov ljubljanskega Roga pa so bili med najboljšimi kolesarji kluba Polli iz Lombardije, saj so se podali takoj v vodstvo s Consonnijem, ki je dalj časa vodil, na koncu pa je omagal in zgubil ves naskok, ki si ga je nabral med hudim vetrom in mrazom. Kljub temu pa mu je na cilju ostalo še dovolj moči, da je zmagal pred glavnino, ki ga je medtem ujela. Jugoslovanski kolesarji, ki so v nedeljo nastopili v Percotu, so po- kazali zadovoljivo pripravljenost, predvsem pa so dokazali, da imajo v svoji sredi nekaj obetajočih mladih elementov, ki se lahko polnopravno kosajo z drugimi. Na nedeljski dirki so imeli možnost, da se na začetku sezone pomerijo z nekaterimi najboljšimi italijanskimi a-materji in so na izpitu dobro držali. VRSTNI RED NA CELJU: 1. Sergio Consonni (Polli), ki je 120 km prevozil v 2.58’ s poprečno hitrostjo 40,449 km na uro 2. Giuseppe Saronni (Polli) 3. Silvano Doro (Riese Navobi) 4. Edmondo Pezzetta (Pontoni Tropic) 5. Ivan Kastelic (Rog Ljubljana) 6. Giovanni Biason (Stefanutti) 7. Miodrag Marinkovič (Obk Beograd) 8. Ferdinando Tamiazzo (Polli Bissone) * * # Član kolesarskega kluba Lignano Luigino Bivi je zmagal v nedeljski prevozil v 2.29’ s poprečno hitrostjo 38,658 km na uro. Bivi je zmagal v sprintu pred enajstimi kolesarji, medtem ko je glavnina prispela na cilj po skoraj sedmih minutah. * # * Med mladinci je v San Vitu al Ta-gliamento zmagal Claudio Venturini, ki je s štirimi sekundami prednosti prispel na cilj pred skupino kolesarjev, potem ko mu je uspelo, da se je od njih odlepil v zadnjih kilometrih dirke. SMUČARSKI skoki Goričani niso imeli dosti dela proti šibkim domačinom, saj se jim niso mogli ti dolgo upirati. Patriarca si je nabrala zadovoljivo prednost takoj v začetnih fazah srečanja in ni dovolila nasprotniku, da bi jo resneje ogrožal. Srečanje se je tako odvijalo le v eno smer, sedaj pa mora goriška peterka skrbeti, da ji ne bo spodletelo v neposrednih srečanjih s kandidati za napredovanje v prvo italijansko ligo, kjer bi lahko postavila v ospredje nekatere svoje obetajoče mlade igralce. Pintinox — Pali. TS 75:70 (39:39) PINTINOX: Baiguera 10, Taccola 15, Caluri 6, Zin 10, Yelverton 22, Zorzenon 6, Zacarelli 6, De Stefani, Peplis, . Colonello. FALL. TRIESTE: Bassi 8, Bub-nich, Pozzecco 5, Meneghel 7, Taylor 22, Forza 11, Oeser 15, Millo 2, Jacuzzo, Zovatto. SODNIKA: Vitolo in Duranti iz Pize. PROSTI METI: Pintinox 9:16, Pallacanestro Trieste 8:16. PET OSEBNIH NAPAK: Caluri in Meneghel. Pallacanestro Trieste je ponovno zgubil z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi in s tem še bolj poslabšal svoj položaj na lestvici. Pintinox pa je po devetih zaporednih porazih spet prišel do zmage, kar mu daje upanje na rešitev. Kot predvideno je bila tekma zelo izenačena in napeta, šele nekaj minut pred koncem je domačinom uspelo, da so si priborili nekaj točk prednosti, kar jim je zadostovalo za končno zmago. Pri Tržačanih se je kot po navadi dostojno boril Taylor, nekoliko bolje od ostalih pa je zaigral tudi Oeser, od domačinov pa sta bila najboljša Taccola in Yelverton. KVALIFIKACIJE A skupina: Pintinox - Pali. TS 75:70 Cinzano - Lib. Brindisi 95:77 Brili - Scavolini 112:98 Lazio - Yolly 72:73 LESTVICA Brili, Cinzano in Jolly 18, Lib. Brindisi 10, Scavolini 6, Lazio in Pali, Trieste 4, Pintinox 2. PRIHODNJE KOLO: Scavolini -Cinzano, Brili - Lazio, Pintipox -Libertas ^Brindisi, Pali. TS - Jolly. B skupina: Ausonia - Patriarca 79:106 Pag - Chinamartini 96-106 Brina - Duco 90-81 Sapori - Juventus 82-61 LESTVICA: Sapori in Patriarca 16, Chinamartini 14, Brina 12, Duco 8, Fag 6, Ausonia in Juventus 4. PRIHODNJE KOLO: Chinamartini - Juventus; Duco - Patriarca; Brina - Ausonia; Fag - Sapori. Marko Zmaga! Felix ŠTRBSKO PLEŠO, 22. — Tradicionalni smučarski teden v Tatrah je bil seveda tudi konkurenca velikemu tekmovanju v Planici, saj je privabil vrsto znanih smučarskih tekmovalcev. Zanimivo je, da je olimpijski zmagovalec Hans Georg Aschenbach iz NDR zmagal samo prvo tekmo. To je bilo v soboto na srednji skakalnici. Na nedeljski prireditvi so na veliki skakalnici slavili domačini, ki so zasedli celo dirki amaterjev tretje kategorije v ! prva tri mesta. Zmagal je Felix, Manzanu in je 96 km dolgo progo | pred Hohnlom in škodo. V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Nepotreben poraz Borovih članov Bor — Viilesse 65:69 (32:37) BOR: Lisjak, Kapič 6, Pertot 16, Guštin 3, Sirk 17, Francia 4, Kralj 13, Hrvatič, Rudes 6. VILLESSE: Moruzzi 22, Rigonat, Lampe 2, Ferrara 22, Gennaro 6, Perissini, Capello, Bolatti 10, O-razn 7. SODNIK: Clan (Trst). Borovci so nepričakovano doma izgubili proti skromni peterki Viilesse. «Plavi» so v glavnem podlegli na lestvici slabšemu nasprotniku, ker niso zbrano igrali v obrambi, saj niso znali ustaviti razpoložene dvojice gostov (Moruzzi - Ferrara), ki je sama dosegla kar 44 točk. Gre omeniti, da so gostje zasluženo zmagali, saj so vodili vseskozi. Le v uvodnih minutah so borovci povedli, nakar so popustili in to so izkoristili gostje, ki so tudi po prvem polčasu vodili za pet točk prednosti. V drugem delu tekme se je borovcem tri minute pred koncem nudila edinstvena priložnost, da dohitijo in prehitijo nasprotnika. Stanje je bilo namreč 60:61. Borovci pa so zamudili tudi to priložnost in gostje so tako zasluženo zmagali. V Borovih vrstah je bil zopet najboljši kapetan Aleksander Sirk, dobro pa sta zaigrala še Martin Kralj in presenetljivi Livio Pertot, ki je dal kar 16 točk. Naj omenimo še, da so borovci i-grali brez dveh ključnih košarkarjev, kot sta Fabjan in Rudes. Vseeno pa bi naši košarkarji lahko zmagali, le če bi bolj zbrano in odločno igrali predvsem v obrambi. edko ODBOJKA V PRIREDBI ZSSDI V petek zvečer v Trstu okrogla miza o odbojki Sodeloval bo trener jugoslovanske reprezentance KrevseEj ZSŠDI v Italiji organizira v petek zvečer okroglo mizo s trenerjem jugoslovanske odbojkarske reprezentance prof. Vikijem Krevs-Ijem. Prof. Krevsel je našim trenerjem predobro znan, da ga bi posebej predstavljali. Po drugi strani pa upamo in še posebej priporočamo, da se prav vsi naši trenerji in seveda tudi prijatelji odbojke udeleže te okrogle mize. To pot smo zamenjali že običajno klasično predavanje z okroglo mizo, z namenom in ciljem, da bi naši trenerji zastavljali razna vprašanja predavatelju, na katere bo nato zelo izčrpno odgovarjal. Prav gotovi pa smo, da ni našega trenerja, ki ne bi imel prav sedaj, ko je bilo odigrano drugo povratno kolo prvenstev, kakšen več- ji ali pa manjši problem z ekipo. Upamo, da bo ta nova oblika strokovnega izpopolnjevanja dobro u-spela, kar pa je v na j več ji meri odvisno prav od naših trenerjev, tako glede udeležbe kot glede vprašanj. Vsak naj pride v petek zvečer s pripravljenimi vprašanji, da bomo kar najkoristneje izkoristili razpoložljivi čas. Okrogla miza s profesorjem Krevsljem bo na sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, ob 19.30 v petek. Po končani okrogli mizi bo filmski amater Mario Šušteršič zavrtel kratek poučno r turistični film zadnjega evropskega odbojkarskega prvenstva v Skopju in Beogradu ter z olimpijskega kvalifikacijskega turnirja v Rimu. G. F. lllllll!!1lllllll1MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIillllimillimillllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII| NA DRŽAVNEM NAMIZNOTENIŠKEM TURNIRJU V CREMI Dve odlični prvi mesti za članico zgoniškega Krasa Miličeva je zmagala v absolutni ženski kategoriji in v mešanih parih - V ženski kategoriji je Vesnaverjeva zasedla tretje mesto Sobotnega in nedeljskega državnega namiznoteniškega turnirja v lombardijskem mestu Crema so se udeležile tudi tri predstavnice ŠK Kras, kjer je «prva dama» Sonja Miličeva slavila izreden osebni u-speh, saj je v dveh kategorijah, v katerih je nastopila, osvojila dve prepričljivi prvi mesti. Tako je ponovila svoj uspeh iz zadnjih dveh let, ko je zmagala v vseh treh kategorijah, v katerih je stopila za zeleno mizo. V absolutni ženski kategoriji, v kateri je bila konkurenca zelo ostra in kvalificirana, je Miličeva z izredno igro strla odpor vseh svojih nasprotnic in zasluženo slavila končno zmago po «ognjenih» partijah z Marconejevo in Saporettije-vo. Silvana Vesnaverjeva se je prebila do polfinala, kjer pa je z minimalno razliko podlegla reprezentantki Saporettijevi, sicer bi bili v finalu priča slovenskemu derbiju. Anica ŽigonoVa pa je že v prvem kolu naletela na zanesljivejšo nasprotnico in je nato le navijala za svoji klubski soigralki. Končni obračun v tej kategoriji je več kot laskav in zadovoljiv, saj predstavljata končno prvo in tretje mesto velik uspeh za namiznoteniški odsek Krasa. Tekmovanje mešanih dvojic so se udeležile vse tri Krasove zastopnice, vendar se je le Miličeva skupaj z Malescijem prebila do finala, kjer sta gladko odpravila par Saporetti - Pelizzola. Torej eno prvo mesto za Miličevo, ki je tako obogatila svojo že itak bogato zbirko športnih uspehov. Izidi: ABSOLUTNA KATEGORIJA Žigon - Marcari 1:3 (-13, 10, —17, -19) Vesna ver - Pon turo 3:1 (19, —16, 14, 14) Vesna ver - Baroletti 3:2 (12, -20, -16, 12, 15) Milič - Baderna 3:0 (17, 9. 19) Vesnaver - Barison 3:2 (16. -14, 11, -19, 15) Milič - Curtoni 3:0 (14, 12, 12) Vesnaver - Saporetti 2:3 (-15, 19, 16, -13, -19) Milič - F. Marcone 3:1 (—25, 17, 21, 18) Milič - Saporetti 3:1 (-18, 16, 16, 15) LESTVICA: 1. Milič (Kras) 2. Saporetti (CSI Milan) 3. Vesnaver (Kras) MEŠANE DVOJICE Vesnaver in DeU’Omo - Calo in Baderna 0:2 (19. 19) Žigon in Maietti - Curtoni in Nazzari 0:2 (12, 19) Milič in Malesci - Curtoni in Nazzari 2:1 (23, —20, 17) Milič in Malesci - M. Marcone in Apolloni 2:0 (19, 14) Milič in Malesci - Pelizzola in Saporetti 2:0 (16, 17) LESTVICA: 1. Milič (Kras) in Malesci KOŠARKA KVALIFIKACIJE ZA OI Sestavili so skupini EDIMBOURGH, 22. — Od 3. do 8. maja bodo v tem kraju košarkarske kvalifikacije za olimpijske igre. Italijani in Jugoslovani so nosilci skupin. Italija bo nastopila v A skupini z Belgijo, Irsko in s Poljsko; Jugoslavija je v B skupini z Veliko Britanijo, Izraelom in s Francijo. Le ena od teh ekin se bo neposredno uvrstila na OI. Z nedeljskega srečanja promocijskega prvenstva med Borom in Villessejem ISTRSKI ODRED 14. decembra 1941. leta 60 obtožencev: 26 komunistov, 22 vsi odločeni, da se bodo složno borili proti fašizmu. Zato narodnjakov in 12 tako imenovanih «teroristov», izhajajočih je prišla na procesu do izraza enotna volja vsega primorske- iz vseh primorskih krajev in ljudskih plasti, ki pa so bili ga ljudstva, da se z orožjem upre fašističnemu nasilju. Tako ^ . Pf> letu 1937 se je poskušalo vodsvo KPS povezovati s Primorskimi komunisti m vplivati na njihova prizadevanja J duhu trojne izjave KPA, KPI in KPJ iz 1934. leta, da bi ak° okrepilo protifašistični boj, čeprav so bili ti še vedno ^laid Komunistične stranke Italije. V dobo po letu 1935 0di v skladu s stališči in sklepi Vil. kongresa Kominterne Ucii skupen protifašistični boj vseh demokratičnih sil na Programskih načelih Ljudske fronte. Enotnejše in s pro-sramom Ljudske fronte usklajeno protifašistično prizade-italijanskih in slovenskih protifašistov je prišlo imorskem posebej do izraza v množičnem begu vojnih p ^nikov-Slovcnecv, vpoklicanih v italijansko armado tik p ed njenim napadom na Etiopijo leta 1935 in tudi v na-skednJem letu. Postopno so Slovenci in Hrvati na Pnmor-had™ spoznalL da jim grozi ne glede na strankarsko pri-Pot •°St in Politično prepričanje enaka nevarnost, fašistično O'i&vauj6. Zato so vse bolj združevali svoje napore v čenr Pr0ti skupnemu sovražniku — italijanskemu fašizmu, vjP av so bili dalj časa osamljeni, saj je jugoslovanska fašia marca 1937 celo sklenila prijateljsko pogodbo s te!> *cn.0 Itaiij0; KPJ pa tedaj zaradi lastnih težav ni mogla je° a a učinkovito podpirati. Na II. tržaškem procesu se P ed posebnim fašističnim sodiščem zagovarjalo od 2. do se je tržaški proces spremenil v golo fašistično nasilje in zastraševanje Primorcev. V vseljudskem narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov so že od začetka — čeprav je imel hkrati revolucionarno in narodnoosvobodilno vsebino — po notranji zgodovinski logiki nujno prepletali vojaški in politični dejavniki, ki so bili med seboj odvisni in so učinkovali na razvoj NOB. V primorskih družbenih razmerah je zaradi dolgoletnega fašističnega raznarodovanja dolgo prevladoval narodnoosvobodilni značaj boja. Druga pomembna posebnost je bila sprva tudi v tem, da na Primorskem do leta 1941 ni organizirano delovala niti Komunistična partija Jugoslavije, ki je bila organizatorica in pobudnica vseljudskega"upora v Jugoslaviji, niti kakšno drugo napredno množično gibanje razen organizacije TIGR, ki pa ni bila množična. Zato se prvi organizatorji NOB na Primorskem niso mogli naslanjati na organiziran sistem partijskih celic in komitejev, kot so se lahko na ozemlju stare Jugoslavije. Pozivi KPJ in KPS na oborožen protifašistični boj v letu 1941, so zato lahko dobili široko podporo le med maloštevilnimi slovenskimi komunisti in množicami narodno zavednih Slovencev, čeprav so mnoge nadzorovale močne in dobro organizirane sile italijanske fašistične policije ter jih je zasledovala široko razpredena mreža tajnih vohunskih služb OVRA idr., ki so brez sojenja odganjale vse sumljive ljudi v zapore, konfinacije in internacije v Južno Italijo ter na otoke. Prvim organizatorjem NOB pa je kljub vsem težavam uspelo razmeroma hitro pridobiti številne zanesljive ljudi po vaseh in mestih ter jih organizirali kot zaupnike in podpornike NOB. Kmalu pa so lahko organizirali tudi prve odbore Osvobodilne fronte. . 172 Fausto Radici je v vzporednem slalomu v Kanadi osvojil četrto mesto. Premagal ga je Hunter trov, 24 vratič pa je bilo posejanih na smučišču, ki je bilo samo v prvih 50 metrih strmo. Ostali del proge so razni izvedenci ocenili kot primernega za šolsko tekmovanje. Bieler si je zmago zagotovil v prvem od dveh tekov z zelo hitrim startom. Stenmark, ki je smučal V NEDELJO V PLANICI Zaradi slabega vremena tekmovanje prekinili V Planici niso mogli izvesti tekmovanja za memorial Janeza Polde, ker je pihal premočan veter, neposredno pred tekmovanjem pa je začelo tudi lažje snežiti. Poskusna serija skokov, ki je potekala brez večjih težav, je dobro obetala in zabeleženih je bilo kar 17 skokov preko 100 metrov. Na srednji skakalnici je imel najdaljši polet vzhodni Nemec Jochen Danneberg, ki je dosegel 119 m. Zabeležen je bil tudi en daljši skok, vendar z nepravilnim pristankom. Daleč je poletel tudi Jugoslovan Loštrek, ki pa je pri pristanku podrsal z roko. Planici ostaja sedaj upanje, da se bodo prvotni organizatorji v prihodnji sezoni odpovedali svetovnemu prvenstvu poletov in bi namesto njih vskočila velikanka pod Poncami. KOŠARKA V 10. KOLU 1. ITALIJANSKE LIGE MOBILGIRGINA ROBU PREPADA, Košarkarji iz Vareseja so le v podaljšku premagali beneški Canon Videmski Snaidero dosegel drugo prvenstveno zmago - Aleo presenetil Momcilo Vukotič, državni reprezentant in član beograjskega Partiza. na, ki je trenutno na vrhu lestvice. Vukotič je bil tudi v soboto med najboljšimi v vrstah Beograj čanov, saj je med drugim tudi dosegel dr ugi gol V 10. kolu prve italijanske košarkarske lige v skupini za državni naslov je le Mobilgirgi zmagal v gosteh. Varovanci trenerja Gambe pa | so se morali pošteno potruditi, da so v Benetkah strli odpor žilavih košarkarjev Canona, ki so podlegli šele po podaljšku. Tekma v Benetkah je bila izredno izenačena, včasih dra-| matična. V odločilnih trenutkih pa je obveljala izkušenost gostov, ki so tako osvojili predragoceni točki v borbi za naslov. Vodeči Sinudyne je visoko premagal milanski Mobilquattro. Serafini in Driscoll sta bila za Milančane neustavljiva in zmaga Bolonjčanov je bila tako povsem zaslužena. Nikoliča izgubili le s tremi točkami razlike. Sijajno je igral Benelli, ki je dal 26 točk. Na srečo domačinov pa je zopet dobro igral reprezentant Marzorati, ki je dal 26 pik, in obenem zelo dobro vodil igro svoje e-kipe. Drugo prvenstveno zmago je o-svojil tudi videmski Snaidero, ki je doma odpravil nevarno peterko IBP iz Rima. Videmčani sp predvsem po zaslugi razpoloženega Gioma razbili nasprotnikovo obrambo in tudi zasluženo zmagali. Oglejmo si nadaljnjo pot vodečih ekip v borbi za državni naslov. Sinudyne bo v preostalih štirih kolih igral dvakrat doma (proti Canonu I in Snaideru), v gosteh pa bo i- Bolonjski Alco je zopet presene- mel težki preizkušnji (Mobilgirgi in til. V Cantuju so varovanci trenerja I Forst). NOGOMET V 22. KOLU T. ITALIJANSKE LIGE JUVENTUS IZGUBIL, TORINO ZMAGAL V NEDELJO PA ODLOČILNI SPOPAD Ogorčen boj na dnu lestvice - Cagliari zopet osamljen na repo PLAVANJE ■ODBOJKA- ITALIJANSKO PRVENSTVO Na mednarodnem tekmovanju Jugoslovani uspešni Veliko odkritje letošnjega prvenstva Cesena je pripravila ljubiteljem italijanskega nogometa veliko presenečenje. Cesena je namreč doma premagala vodeči Juventus in je s tem tudi poživela italijansko prvenstvo, ki je bilo še pred kolom skoraj samogovor Juventusa. Če dodamo še, da je Torino zmagal in da bo že prihodnjo nedeljo na sporedu turinski derbi, potem pa je jasno,-da prvenstvo nikakor ni zaključeno in da se bo morda prav s prihodnjo nedeljo začel ogorčen boj na vrhu. Vsa ta predvidevanja bodo seveda obveljala le v primeru, da bi v mestnem derbiju zmagal To- brez posebne vneme, je zaostal za i rjno Trenutna razlika med mestni- .dobro sekundo. V drugi vožnji Šved ski as, kljub zmagi, ni uspel na doknaditi te razlike. REZULTATI Za 7. mesto: Neureuther (ZRN — Liischer (Švica) Za 5. mesto: Tresch (Švica) — G. Thoni (Italija) Za 3. mesto: Hunter (Kanada) — Radici (Italija) Za 1. mesto: Bieler (Italija) — Stenmark (Švedska) 1:0 ZLATA KNJIGA 1975-76 MOŠKI Smuk 1 Franz Klammer (Av.) 2 Herbert Plank (It.) 3 Bernhard Russi (Svi.) Slalom 1 Ingemar Stenmark (Šve.) 2 Piero Gros (It.) 3. Hans Hinterseer (Av.) Veleslalom 1. Ingemar Stenmark (Šve.) 2. Gustavo Thoni (It.) 3. Piero Gros (It.) Kombinacija 1. Walter Tresch (Švi.) 2 Gustavo Thoni (It.) 3. Jim Hunter (Kan.) ma tekmecema je namreč od samih treh točk in v primeru zmage Torina bo ta razlika še manjša — ena sama točka. Obeta se nam torej še zanimivo prvenstvo, čeprav bo obračun za državni naslov ostal stvar obeh tu-rinskih moštev. Ne glede na turinska prvoligaša pa velja tudi omeniti velik podvig Cesene in Perugie, ki sta doslej presenetili. Kot smo dejali, je Cesena odpravila Juventus; Perugia pa je doma visoko premagala Cagliari; 1 ki- je--tako" že-^obsejen1 na izpad. Če bo verjetno borba za vrh lestvice še ogorčena, pa je boj na dnu lestvice že dramatičen. Neposreden boj za obstanek v skupini najboljših med Sampdorio in Verono se je zaključil z zmago nogometašev iz Genove, ki so z nedeljskim uspehom celo prehiteli Val-careggijeve varovance na lestvici. 125 ! Lazio je doma odpravil Ascoli in 85 ' se je tako pomaknil više na lestvici. 58 I Tudi Como je pred domačim občin-| stvom zanesljivo premagal Bologno j in je tako zapustil zadnje mesto, kjer pa je ostal osamljen Cagliari. 1:0 125 77 66 l, 2“ Če upoštevamo, da je Cagliari že /°1 obsojen na izpad, potem pa bi iskali j ostala dva kandidata za izpad v 65 skupini teh ekip: Ascoli, Verona, 50 i Sampdoria in Como. Ker pa je tudi 29 znano, da se je Sampdoria že vr- Skupna lestvica i ■ 1 Ingemar Stenmark (Šve.) 2491 2 Piero Gres (It.) 205 3. Gustavo Thoni (It.) 190. ŽENSKE Smuk 1 Brigitte Totschnig (Av.) 106 2. Bernadette Zurbriggen (Švi.) 87 3. Nicola Spiess (Av.) 52 Slalom 1 Rosi Mittermaier (ZRN) 110 2 Lise Maric Morerod (Švi.) 90 3 Daniele Debernard (Fr.) 65 Veleslalom 1. Lise Marie Morercd (Švi.) 120 2. Monika Kaserer (Av.) 95 j 3. R. Mittermaier (ZRN) 91 Kombinacija 1. R. Mittermaier (ZRN) 44 2 B. Zurbriggen (Švi.) 431 3 C. Nelson (ZDA) 311 sto let rešila prav v zadnjem kolu in da je Verona zadnje čase pokazala velik napredek, potem naj bi bili najresnejši kandidati za izpad Cagliari, Como in Ascoli. Obe milanski enajsterici sta tokrat remizirali: Milan doma proti Napoliju, Inter pa v Firencah s Fiorentino. Le v Firencah so zabeležili izid brez gola. V tem kolu so skupno dosegli 20 zadetkov, kar je za italijansko prvenstvo že lep uspeh. Med najboljšimi strelci bi tokrat omenili Grazianija od Torina, ki je dal odločilen gol, s katerim je tu-rinsko moštvo premagalo Romo. Gol je dal tudi Chinaglia, Galloni je dosegel svoj običajni zadetek iz e-najstmetrovke, kar dva gola pa je dosegel Bertarelli, ki je tako pokopal Juventus. Didi odslovljen RIO DE JANEIRO, 22. - Didì, eden najboljših veznih igralcev vseh časov, član brazilske reprezentance, ki je osvojila svetovni naslov na Švedskem, ni uspel kot trener. Po komaj petih mesecih treniranja pri nogometnem klubu Fluminense je moral zapustiti vodstvo tega moštva zaradi vrste neuspehov. Didì se je večkrat skregal z odborniki društva in s samimi nogometaši, tako da so ga nazadnje tudi odslovili. 1. — 1. Cerigo 2. Boschetto 2. — 1. Quazzo 2. Kampur 3. — 1. Traiano 2. Ecesso 4. — 1. Ismicora 2. Spotorno 5. — 1. Oloferne 2. Safdy 6. — 1. Esame 2. Giuseppe KVOTE 12 — 4.609.691 lir 11 — 472.700 lir 10 — 37.200 lir 1 X 1 X X 1 2 X 2 X 1 X TRENTO, 22. — Zaključil se je veliki mednarodni plavalni kriterij, ki je zbral nekaj stotin mladink in mladincev iz več evropskih držav. Najštevilnejše je bilo seveda predstavništvo iz Italije. Zmage so si v glavnem razdelili malo vsi. Uspešna je bila tudi Jugoslavija. Njen predstavnik Popovič Potem, ko je Klippan premagal je med 15-letniki osvojil prvo niesto v zaostaij tekmi najhujšega tek-na 100 m hrbtno z dobrim časom. meca Panini iz Modene s 3:0 in r3"44. Kranjčan Petrič je bil na j paoietti sredi Catanie, ima vse 100 m prosto druci z novim osebnim : možnosti za osvojitev državnega rekordom 56 07. Drugi je bil na 100 | nasjova Tržaška Novalinea se je z zmago v Parmi povzpela na sam Tržaška Novalinea na vrhu lestvice Velika presenečenja v jugoslovanskem prvenstvu m prsno tudi Rodič s časom 1T5”19. V ženski konkurer.ci je Rodlčeva osvojila drugo mesto na 100 m prsno (1T9”92), Bogdanovičeva pa je bila tretja na enaki progi med 15-letnica-mi s časom 1T9”80. Tekmovanje je bilo rezervirano za tekmovalce od 11 do 15 let starosti. BOKS V AVaTtvALUi Parlov zopet v ospredju MELBOURNE, 22. — Jugoslovanski poklicni boksar Mate Parlov, ki se mudi v Avstraliji, je dosegel že svojo dvanajsto zaporedno zmago. Parlov je namreč po točkah v 10 krogih premagal 24-letnega boksarja Meilla Havaoneoja z otoka Togo. • ’ lUftlOHHM U niiifiiiiiuiiiniitu«iifiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiTriiiiimiiiiiiTiiiiiiMi:iifiiiiiiimiiiifi)iiiiiimiiniiiri*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGOMET V 20. KOLU L JUGOSLOVANSKE LIGE Gostujoče ekipe osvojile le tri pike Beograjski Partizan še vedno na vrhu Olimpija izgubila v gosteh proti Čeliku z 0:2 ■ Vardar visoko zmagal Cesena — Juventus 1 Como — Bologna 1 Fiorentina — Inter X La z'o — Ascoli 1 Milan — Napoli X Perugia — Cagliari 1 Sampdoria — Verona 1 Torino — Roma Brescia — Catanzaro 1 Catania — Modena 1 Novara — Avellino 1 Lecco — Monza X Livorno — Lucchese X KVOTE 13 — 1.153.200 lir 12 — 60.600 lir Za dvajseto kolo prve zvezne jugoslovanske nogometne lige lahko rečemo, da se je končalo v premoči domačih enajsteric. Gostujoče ekipe so to pot osvojile samo tri točke. V boju za naslov pa so ostale slej ko prej samo še štiri enajsterice. To pa seveda pod pogojem, da nadaljevanje prvenstva ne prinese kakšnih nepričakovanih izidov. S tem pa se bi seveda porušila dosedanja praksa. Člani velike četverice so osvojili pričakovane točke. Izjema pa je v največji meri Dinamo iz Zagreba, ki je Radnički iz Kragujevca spravil v nadvse neugoden položaj. Ta ekipa je sedaj na zadnjem mestu lestvice, Dinamo pa je v tem kolu kot edini zmagal v gosteh. Z zadnjega mesta razpredelnice se je izmotal Vardar, ki je Beogradu sredi Skopja nasul kar tri gole. Z istim izidom je odpravila tudi Crvena zvezda Željezničar iz Sarajeva. Za ta pekoči poraz pa so se oddolžili someščani istoimenske enajsterice Sarajeva, ki so nadigrali Vojvodino in tudi zmagali s tremi zadetki. Tri srečanja so se končala s klasičnima dvema zadetkoma. Ljubljan- ska Olimpija je morala pobrati dve žogi iz mreže, ali bolje povedano vratar Matovič. Po izločitvi iz tekmovanja za evropski pokal prvakov je splitski Hajduk pred domačimi gledalci odpravil Budučnost in se takole delno oddolžil za poraz v mednarodni areni. Vodeči Partizan je v soboto tudi z istim izidom odpravil Radnički iz Niša in je seveda še naprej na vrhu lestvice. Sloboda iz Tuzle je z zmago nad Veležem iz Mostarja osvojila dve izredno dragoceni točki in po drugi strani izločila to ekipo iz boja za najvišji naslov. Banjalučani v prvoligaških tekmah še niso premagali Rečanov in to jim tudi tokrat ni uspelo. Vratar Škulj pa je najzaslužnejši za osvojeno točko z Borcem. Po dvajsetem kolu ostaja jesenski prvak Partizan iz Beograda pred mestnimi tekmeci Crvene zvezde še naprej za eno samo pičlo točko. Zaostanek lanskega prvaka Hajduka je nekoliko večji — tri točke. Zagrebški Dinamo je doslej zbral 26 točk, kar pomeni, da zaostaja za Partizanom za štiri. Ačimovič (Crvena zvezda) vrh skupine za zvezni pokal. IZIDI 7. KOLA SKUPINE ZA DRŽAVNI POKAL Paoietti - Klippan 1:3; Panini -Gaietti 3:0; Ariccia - Gres Lux 3:1; Gorena - Denicotin 3:0. LESTVICA Klippan 14; Panini 12; Paoietti 10; Ariccia in Gorena 6 Giaietti, Gres Lux in Denicotin 2. IZIDI 7. KOLA SKUPINE ZA ZVEZNI POKAL Virtus - Cus Siena 3:0; Cus Pi-za - Spem Faenza 3:0; Novalinea - Ipe Parma 3:1; Gargano - Lu-biam 0:3. LESTVICA Cus Piza, Spem, Lubiam in Novalinea 10; Ipe Parma 6; Gargano in Cus Siena 4; Virtus Aver-sa 2. ŽENSKA A LIGA Vodeča Valdagna in Burrogiglio sta bila uspešna tudi v dvanajstem kolu, toda ne brez težav, saj sta zmagala s 3:2. Zmagi pa sta toliko bolj pomembni, ker sta bili izbojevani v gosteh. IZIDI 12. KOLA Nelsen - Valdagna 2:3; Metauro - Burrogiglio 2:3; Alzano - Preso-lana 3:0; Coma - Torre Tabita 3:0; Zagarella - Cus Padova 3:0. 1. JUGOSLOVANSKA MOŠKA LIGA Letošnje 32. jugoslovansko odbojkarsko prvenstvo pri članih je eno najbolj zanimivih v zadnjih letih. Po izredno uspešnem nastopu na EPO 75 se je tudi kakovost jugoslovanske odbojke dvignila nasploh. Presenečenja se vrstijo kar na tekočem traku. Po teh nepričakovanih razpletih je sedaj na vrhu lestvice Crvena zvezda. Nekatere še-sterke so igrale tekmo manj. IZIDI 14. KOLA Mladost Monter - GIK Banat 2:3; Jedinstvo (SP) - Karlovac 3:1; Vojvodina - Vardar 3:2: Spartak -Partizan 3:1; Jedinstvo (Br) - Bosna 3:0; Crvena zvezda - Ribnica 3:1; Ri jeka - VGSK 3:0. LESTVICA Crvena zvezda 24; Mladost Monter in Vardar 20; Partizan 18; Jedinstvo (Br) in Bosna 14: Spartak, Rijeka, VGSK in Jedinstvo (SP,) 12; Vojvodina, Ribnica in GIK Banat 10; Karlovac 0. * * * 1. ŽENSKA LIGA V ženski konkurenci ni prineslo nobenih presenečenj niti dvanajsto kolo. Tako vodeča Crvena zvezda kot tudi Rijeka, ki je na drugem mestu zanesljivo zbirata točke. liiiii.iiiNiimiiimiimmiiiiiiimiiimmiiiiiniiiiiiHmiiiiiMmiimiiiJiiiiiMiiMiiiiiiMiiHiiiiMmiiiimMiMinnrniiiimiiiimiuiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiimiiiMiiiimiiHiir iiiiiiniiiiiiiiim A LIGA IZIDI 22 KOLA Cesena — Juventus 2:1 Como — Bologna 2:1 Fiorentina — Inter 0:0 Lazio — Ascoli 3:1 Milan — Napoli 1:1 Perugia — Cagliari 4:1 Sampdoria — Verona 2:0 Torino — Roma 1:0 LESTVICA Juventus 35; Torino 32; Milan 30; Inter 28; Cesena in Napoli 26; Perugia 24: Bologna 23; Fiorentina in Roma 21; Lazio 17; Sampdoria in Ascoli 16; Verona 15; Como 12; Cagliari 10. PRIHODNJE KOLO (28.3.) Ascoli — Como, Bologna — Cesena; Cagliari — Sampdoria; Inter — Milan, Juventus — Torino, Napoli — Lazio, Roma — Fiorentina, Verona — Perugia. NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 15 zadetkov: Pulici (Torino) 12 zadetkov: Oraziani (Torino) 11 zadetkov: Galloni (Milan) 10 zadetkov: Bettega (Juventus) 9 zadetkov: Boninsegna (Inter) in Savoldi (Napoli) S zadetkov: Chinaglia (Lazio) B LIGA IZIDI 25. KOLA Atalanta — Varese 1:0 Brescia — Catanzaro 1:0 Catania — Modena 4:1 Foggia — Piacenza 2:1 L, Vicenza — Palermo 0:0 Novara — Avellino 2:1 Sambenedett. — Pescara 1:0 Reggiana — Genoa 1:0 Spai —- Brindisi 1:0 Taranto — Ternana 0:0 LESTVICA Catanzaro 31; Varese 29; Genoa 28; Pescara, Ternana, Spai, Atalanta, Novara, Foggia in Brescia 27; Sambenedettese 25: Piacenza in Taranto 24; L. Vicenza in Palermo 23; Modena, Avellino in Catania 22; Reggiana 21; Brindisi 15. PRIHODNJE KOLO) (28.3.) Avellino — Atalanta, Genoa — Catania, Modena — Foggia, Novara — Pescara, Palermo — Catanzaro, Piacenza — Brindisi, Sambenedettese — Reggiana, Taranto — Spai, Ternana — L. Vicenza, Varese — Brescia. C LIGA A SKUPINA IZIDI 27. KOLA Alessandria — Albese 0:0 Cremonese — Venezia 2:1 Lecco — Monza 1:1 Mantova — Clodiasott. 2:1 Padova — Vigevano 1:0 Pro Patria — Belluno 1:0 Pro Vercelli — Udinese 2:0 Seregno — Bolzano 0:0 Trento — Junior Casale 1:1 Treviso — S. A. Lodigiano 1:0 LESTVICA Monza 42; Cremonese in Treviso 34; Lecco 33; Udinese 32; Junior Casale 30; Mantova in Pro Vercelli 29; Venezia, Bolzano, Seregno in elodiasottomarina 28; Pro Patria 27; Padova 24; S. A. Lodigiano, Albese in Alessandria 23; Vigevano 18; Trento 17; Belluno 8. PRIHODNJE KOLO (28.3.) Albese — Pro Vercelli, Belluno — Alessandria, Bolzano — Mantova, Junior Casale — Lecco, Monza — Pro Patria, Padova — Seregno, S. A. Lodigiano — Cremonese, Udinese — Treviso, Venezia — Clodia sottomarina. Vigevano — Trento. D LIGA C SKUPINA IZIDI 25. KOLA Dolo — Audace 1:1 Bassano — Chievo 1:0 Legnago — Portogruaro 1:0 Lignano — Pro Gorizia 2:1 Conegliano — Mestrina 3:1 Adriese — Monfalcone 2:2 Triestina — Ponziana 0:0 Sampietrese —- Pordenone 0:0 San Dona — Montebelluna 2:1 LESTVICA Triestina 40; Dolo in Adriese 31; Mestrina in Audace 30; Montebelluna 29; Conegliano 28; Lignano in San Donà 26; Chievo, Sampietrese in Pordenone 23; Ponziana in Monfalcone 21; Portogruaro in Legnago 18; Bassano in Pro Gorizia 16. PRIHODNJE KOLO (28.3.) Audace — Adriese, Pordenone — Bassano, Triestina — Conegliano, Legnago — Dolo, Chievo — Montebelluna, Lignano — Ponziana, San Donà — Portogruaro, Mestrina — Pro Gorizia, Monfalcone — Sampietrese. 1. ZVEZNA LIGA IZIDI 20. KOLA Partizan — Radnički (N) 2:0 Vardar — Beograd 3:0 Sarajevo — Vojvodina 3:0 Sloboda — Velež 1:0 Hajduk — Budučnost 2:0 Čelik — Olimpija 2:0 Radnički (K) — Dinamo 0:1 Borac — Rijeka 1:1 C. zvezda — Željezničar 3:0 LESTVICA Partizan Beograd 30; Crvena zvezda Beograd 29; Hajduk Split 27; Dinamo Zagreb 26; Čelik Zenica in Vojvodina Novi Sad 21; Olimpija Ljubljana in Borac Banjaluka 20; Beograd 19; Rijeka Reka in Budučnost Titograd 17 ; Sarajevo, Sloboda Tuzla, Radnički Nič in 'eljezni-čar Sarajevo 16; Vardar Skopje 14; Radnički Kragujevac 13. PRIHODNJE KOLO (28.3.) Olimpija — Hajduk, Crvena zvezda — Vardar, Željezničar — Partizan, Radnički (N) — Borac, Rijeka — Radnički (K), Dinamo — Čelik, Budučnost — Sloboda, Velež — Sarajevo, Vojvodina — Beograd. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 20. KOLA Iskra — Leotar 0:0 Dinamo — Proleter 1:0 Karlovac — Crvenka 2:0 Zagreb — Jedinstvo (Br) 4:1 Mercator — Famos 1:4 Varteks — Jedinstvo (Bi) 1:0 Vrbas — Igman 4:2 Novi Sad — Spartak 2:0 Bačka — Osijek 0:0 LESTVICA Zagreb 29; Varteks in Osijek 26; Famos in Jedinstvo (Bi) 24; Novi Sad 22; Dinamo 21; Leotar 20; Jedinstvo (Br) in Spartak 19; Karlovac, Proleter, Mercator in Crvenka 18; Iskra 17; Bačka 15; Vrbas in Tgman 14. PRIHODNJE KOLO (28.3.) Bačka — Iskra, Osijek — Novi Sad, Spartak — Vrbas, Igman — Varteks, Jedinstvo (Bi) — Mercator, Famos — Zagreb, Jedinstvo (Br) — Karlovac; Crvenka — Dinamo, Proleter — Leotar. IZIDI 12. KOLA Rijeka - Breza 3:0; Mladost Monter - Vukovar 3:0; Mladost (V) -Gradačac 3:2; Crvena zvezda -IMT 3:0; tekma med Partizanom in Radničkim bo 25. t.m. KROS 21. BALKANSKO PRVENSTVO Mobilgirgi bo igral doma proti Si-nudyneju in Forstu, v gosteh pa proti IBP in Alcu. IZIDI 10. KOLA Forst - Alco 87:84 Mobilgirgi - Canon 85:82 Snaidero - IBP Roma 73:67 Sinudyne - Mobilquattro 104:73 LESTVICA Sinudyne Bologna 20; Mobilgirgi Varese 18; Forst Cantù 12; IBP Roma in Alco Bologna 8; Canon Prora Venezia 6; Mobilquattro Milan in Snaidero Videm 4. PRIHODNJE KOLO (28. 3.) Snaidero - Alco; Sinudyne - Canon; Mobilquattro - Forst; IBP -Mobilgirgi. NAJBOLJŠI STRELCI Morse (Mobilgirgi) 301, poprečno na tekmo 30,1; Sorenson (IBP) 276; Leonard (Alco) 247; Jura (Mobilquattro) 244; Stahl (Canon) 192; Marzorati (Forst) in Fleischer (Snaidero) 190; Della Fiori (Forst) 188; Bertolotti (Sinudyne) 183; Driscoll (Sinudyne) 181; Carraro (Canon) 178; itd. V FINALU ZA KORAČEV POKAL Danes v Turinu brez lavorila Velik uspeh Jugoslavije ŠUMEN, 22. — Na 21. balkanskem prvenstvu v krosu v Bolgariji je jugoslovanska vrsta žela velik uspeh. V petih disciplinah so jugoslovanski zastopniki osvojili po dve zlati, srebrni in bronasti kolajni med posamezniki. Jugoslovani so zadovoljili tudi v ekipni konkurenci, kjer so bili celo s člansko ekipo prvi. Med člani je bil Vulovič drugi, Svet pa tretji. Med mladinci je postal Pokrajčič prvak, prvo mesto je osvojil tudi med mlajšimi člani Ja-ničijevič. s joq mi slab i . i u.iji. . . TURIN, 22. — Jutri se bosta v Turinu v povratni finalni tekmi za Koračev pokal spoprijela domači Chinamartini in splitska Jugopla-stika. V prvem srečanju so zmagali Spličani, a le s trinajstimi točkami razlike (97:84). Jerkov in tovariši so tedaj odigrali eno svojih najslabših tekem. Le Grgin je zaradi požrtvovalnosti zadovoljO, ostali pa so odpovedali na vsej črti. Ker pa je Jugoplastika že dokazala, da zna zaigrati tudi v gosteh izredno uspešno, potem pa je jasno, da v jutrišnjem srečanju praktično ni favorita. Italijanski košarkarji bodo jutri nastopili kar z dvema Amerižlnoma (Laing in Mina). Že zaradi tega bo naloga Spličanov izredno težka. Če pa bo Jerkov zaigral, kot zna, in če bo kapetan Tvrdič odigral svojo dobro «partijo», potem pa bodo Spličani brez težav premagali tudi to oviro in osvojili prestižni pokal. Popivoda odličen V nadaljevanju nemške nogometne lige je Eintracht s 4:1 premagal Schalke 04. Popivoda je bil v tem srečanju med najboljšimi na igrišču. Simonovič odličen (59 točk) Derbi 25. kola prve jugoslovanske košarkarske lige v Beogradu se je zaključil v korist Partizana, ki je tako že praktično osvojil državni naslov. Partizan je namreč v predzadnjem kolu premagal Crveno zvezdo, v vrstah katere je bil Simonovič izreden. Bivši reprezentant je namreč sam dosegel kar 59 točk, to pa ni bilo dovolj za zmago. Košarkarji Crvene zvezde so namreč povsem zanemarili igro preko centrov in to jih je tudi drago stalo. Partizan je s Kičanovičem in Dalipagičem na čelu zasluženo zmagal in bo verjetno tudi jutri premagal Rabotnički. tako da se je prvenstvo glede končnega zmagovalca praktično že zaključilo v nedeljo z mestnim derbijem v Beogradu. Jugoplastika, ki je premagala Lokomotivo, pa se bo morala zadovoljiti z drugim mestom. Vsa pažnja Spličanov je seveda sedaj osredotočena na današnji nastop v Turinu, kjer bodo Jerkov in tovariši skušali ohraniti 13 točk prednosti in osvojiti Koračev pokal. V Splitu se sicer zavedajo, da bo naloga proti China-martiniju izredno težka, Jugoplastika pa je izkušeno moštvo, ki razpolaga z mladimi in visokimi košarkarji, tako da je upati, da bo letošnji prestižni pokal le ostal v Splitu. Borba na dnu lestvice je še vedno izredno zanimiva in skoraj dramatična. V neposrednem srečanju za izpad v Zagrebu je zmagala Industromontaža, ki pa je le v končnih minutah strla odpor košarkarjev Borca. Željezničar je podcenjeval Zadrčane, ki so igrali brez Djerdje in Perinčiča in je le v podaljšku tesno zmagal. Oglejmo si položaj na dnu lestvice. Borac je sam na repu s 16 točkami. Dve piki več imata Industromontaža in željezničar. A že jutri bo na sporedu medsebojni obračun med Borcem in Železničarjem. Favorit je Borac, ki bo igral doma, in bo v tem primeru dohitel Sarajevčane. To pa bi lahko izkoristila Industromontaža, ki bo igrala na vse ali nič v Beogradu proti Radničkemu. V primeru zmage bi Zagrebčani ostali v skupini najboljših. Sicer pa ostaja še nekaj možnosii. če bi Industromontaža in Željezničar zmagala ter da bi Zadar in Metalac izgubila, v tem primeru bi celo morali odigrati turnir «štirih moštev». Verjetno pa bo šlo po predvidevanju: odigrali bodo turnir treh ekip (Industromontaža, Borac in željezničar). Le po tem «malem turnirju» bomo znali, katera ekipa bo ostala v skupini najboljših. V Ljubljani je Olimpija zamudila edinstveno prVožnost, da bi se dostojno poslovila od svojih navijačev. Bosna pa je zmagala in na dan so prišla nesoglasja v Olimpijinem klubu, tako da je Tivoli ostal zopet «razočaran». Olimpija je tako obtičala na sredini lestvice in tudi jutri nima večjih izgledov za zmago, saj se bo spoprijela z Zadrom, ki mora nujno zmagati, da se matematično reši pred izpadom- Beograjski Beko je z visoko zmago proti Metalcu zopet dokazal, da je upravičeno na četrtem mestu lestvice. Beograjčani so skupno z Bosno največje presenečenje tega prvenstva. Vse kaže, da se n beograjskem klubu resno in strokovno dela. Rabotnički se je le pred koncem lige dokončno izmazal iz nevarne cone. Košarkarji iz Skopja pa so le po podaljšku odpravili Radnički iz Beograda, jutri pa se bodo spoprijeli s Partizanom, ki ima z Leči-čevimi varovanci odprt račun. IZIDI 25. KOLA V Sarajevu: Željezničar — Zadar p. p. 88:84 V Zagrebu: Industromontaža — Borac 79:74 V Skopju: Rabotnički — Radnički FOB p. p. 96:88 V Beogradu: Beko — Metalac 120:88 V Splitu: Jugoplastika — Lokomotiva 106:83 V Ljubljani: Olimpija — Bosna 75:78 V Beogradu: Crvena zvezda — Partizan 88:93 LESTVICA Partizan Beograd 42; Jugoplastika Split 40; Bosna Sarajevo 34; Beko Beograd 30; Crvena zvezda Beograd 24; Lokomotiva Zagreb, Olimpija Ljubljana, Rabotnički Skopje in Radnički FOB Beograd 22; Zadar in Metalac Valjevo 20; Željezničar Sarajevo in Industromontaža Zagreb 18; Borac čačak 16. PRIHODNJE KOLO (24. 3.) Zadar - Olimpija (85:87): Bosna - Jugoplastika (82:97); Lokomotiva - Beko (105:114); Metalac - Crvena zvezda (73:85); Partizan - Rabotnički (87:96); Radnički FOB - Industromontaža (75:74) p Borac - Željezničar (80:81), MIRKO NOVOSEL NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI Vodeči Isonzo je na Proseku izbojeval zelo dragocen remi Primorje bi v tem srečanju zaslužilo več kot eno samo točko Vesna in Zarja pa sta opravili v nedeljo pozitiven nastop Primorje — Isonzo 2:2 (2:1) PRIMORJE: Kapun, Cimolino, Blažina, Bezin, Race, Tomizza, Barnaba, G. Husu, Marassi (v 89. min. Catania), Vascotto, Rustja. ISONZO: Ulian, Cragnolin, Indri, Bonaldo, Fedel, Sortino; Ghirardo, Boscarol, De Fabris, Ceccone, Bac-cilieri. SODNIK: Berti iz Portogruara. ^STRELCI: v 12. min. Boscarol, v 1”. min. Tomizza, v 32. min. Cimoli-no^ v 63. min. Boscarol. Čeprav je na igrišču 22 nogometašev, mnogokrat odloča izid 23. mož na igrišču, to je sodnik. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo na Proseku, ko je sodnik v 63. minuti igre priznal gostom povsem neregularen zadetek. To je nedvomno bil osrednji dogodek tega izenačenega in napetega dvoboja, katerega je močno ovirala buria. V prvem polčasu je burja pihala v hrbet domačinom, ki so takoj začeli oblegati vratarja nasprotnikov. Izsilili so vrsto kotov, vendar so gostje v prvi prodorni akciji nepričakovano povedli. Domačini so se takoj zbrali in pod režijo Barnabe začeli pritiskati. Že pet minut kasneje je Tomizza iz samega kota prvič spravil na kolena solidnega Uhana. To je dalo domačinom pogum 'n polet, da so vztrajali v napadu, vendar pri zaključevanju niso imeli sreče. V 28. min. igre je prečka rešila Uhana, ki je štiri minute kasneje spet klonil po močnem strelu Cimolina. Izgledalo je, da bo Pri-niorju uspelo priti do izdatne zmage, vendar so močni sunki burje in gosta obramba Isonza preprečili pot do gola. Primorje je zaključilo polčas le z golom prednosti. Isonzo in burja Pa nista bila edina nasprotnika Pri-niorja, kmalu je to postal tudi sodnik, in sicer točno v 63. minuti igre, ko je priznal gostom nepravilen zadetek, kar je vzbudilo ogorčen protest domačinov. Tekma je bila prekinjena celih sedem minut. Primorje bi nedvomno zaslužilo Več od skromne točke, saj je poleg lepe igre pokazalo voljo do zmage. Vendar to ni bilo dovolj. B. R. De Macori — Vesna 1:2 DE MACORI: Campion, Vergan, Bibezzo, Di Stasip, Družina, Zucca, taglieri, Pozzecco, Pavento, Saksida, D’Ambrozio. VESNA: Košuta, Visintin, Sulčič, Kelemenič, Tence, Skrem (Perisut-t'), Dagri, Carmeli, Bortolotti, Rus-S1gnan, Biagi, 12 Carmeli. V nezanimivi tekmi je Vesna v S°steh premagala šibki De Macori mena ne moremo dati nobene ocene. Počakati moramo na naslednje nastope tega obetajočega mladinca. Vseeno pa moramo pristaviti, da je predvsem napad krhek del moštva, kar je za Bazovico povsem «normalna» stvar, saj ni ta vas nikdar slovela po dobrih strelcih. Upajmo le, da bodo Rismondo in drugi mlajši igralci odpravili to kronično hibo, tako da se bo na bazoviškem pravokotniku le videl kak lep gol. Žagar Vesna — Villesse 3:1 (3:0) VESNA: Košuta, Sulčič, Visintin. Kelemenič, Verzier, Skrem, Russi-gnani, Carmeli, S. Karmeli, Bortolotti, Biagi, 12 Bogateč, 13 Perisut-ti, 14 Dagri. VILLESSE: Veliscic, Zonch, Moos, Marizza, Burgnich, Braida, Budai, Sari, Carrara, Burgnich H., Menon, STRELCI: v 11. min. Bortolotti, v 12. in 28. min Biagi, v 42. min. Sari. KOTI: 5:5. GLEDALCEV: 180. V petek je Vesna kljub nepopolni postavi visoko premagala solidno enajsterico Villesseja in popolnoma zasluženo odnesla z igrišča drago-zadovoljila s prikazano igro. Prvi ceni točki, polčas se je pričel takoj s «plavi-mi» v napadu. Že v 11. min. so po' vedli s spretnim zadetkom Bortolot-tija, ki je izkoristi! Carmelijev strel s kota. Po preteku minute je dinamični Biagi izkoristil slabo odbito žogo negotovega Veliscica in drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Gostje so si privoščili le redke protinapade, ki jih je kriška obramba z lahkoto nevtralizirala. Negotova nasprotnikova obramba je v 28. min. zopet dopustila odličnemu Biagiju, da je utrdil izid na 3:0. V drugem polčasu pa se je položaj popolnoma spremenil. Vesna je nekako nadzorovala igro in z lepimi akcijami preprečila nevarne akcije «rdečih», ki so ves polčas napadali in že v 2. min. zmanjšali rezultat s silovitim strelom Sarija. Toda ves trud Villesseja ni pripomogel k spremembi rezultata in tekma se je praktično končala s hitrimi protinapadi Košutove ekipe, ki je malo pred koncem tekme zadela še vratnico (s Kelemeničem) in povsem iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii odbojka ¥ IENSK! C LIGI Primavera — Bor 1:3 (11:15, 15:9, 14:16, 9:15) BOR: Bolčina, Batič, Furlanič, Gla-vina. Jazbec, Kalan, Mesesnel in Švagelj. Ta zmaga je razveseljiva, saj je bila precej nepričakovana. Domača ekipa je sicer pred to tekmo imela štiri točke, kot borovke, vendar pa so naša dekleta odšla na pot z malo upanja na zmago. Najprej zato, ker Bbr na gostovanjih igra. vedno veliko slabše, kot na domačih tefrnal^. Poleg tega je zgodnja jutranja ura precej neobičajna, za nameček pa so borovke potovale na pot močno okrnjene. Kljub vsemu temu pa nas je ekipa prijetno presenetila. Borovke pa so že od začetka zaigrale sproščeno in brez treme. Kot tudi v prejšnjem kolu so tokrat dobro zaigrale predvsem v obrambi, poleg tega pa tudi z veliko mero borbenosti, zelo homogeno in z velikim sodelovanjem vseh igralk. Posebne omembe je tokrat vredna Sonja Jazbečeva, ki se je v tej tekmi večkrat izkazala s svojimi zelo dobrimi posegi. Vendar pa zaslužijo za svojo požrtvovalnost in dobro igro pohvalo prav vse igralke. ti v: *“Jvr.“IcllJ,aJc Ul; z"aulal1’ ?aj'i V prvem setu je bil Bor stalno v hi Padalci so bili vedno prepocas- vo(jstvu jn njegova zmaga ni bila • A tudi Tržačani ---------------- )n se tako povzpela v zlato sredino lestvice. Glavni «junak» tekme pa I® bil sodnik, ki je s čudnimi in ''časih neverjetnimi odločitvami raz-Duril igralce obeh skupin in tudi gledalce. Prvi del tekme se je začel v znamenju enakovrednosti, a kmalu so *plavi» prevzeli vajeti igre v svoje ?Ke in prisilili domačine k obramb-l.igri. A ves trud krilcev Keleme-”Ica in Carmelija je bil zaman, kaj- Bor se je iz Novente vrnil z zmago v žepu Brežmkm je le za les ušla zmaga nad mašnim Woileybaìloin —. ^ so popolnoma vaz°čarali tako, da je bil Košuta es prvi polčas praktično nezapo-slen. v ^rugi del igre pa je bil zelo ži-ahen in zanimiv, obe ekipi sta P edvajali hitro igro in v vrstah v®??6 prišla na dan predvsem n cja izkušenost nekaterih igralcev. 0‘ je visel takorekoč v zraku in ■ njega je poskrbel hitri Dagri, ki nit*10 osebni akciji zatresel nasproD K°vo mrežo. Kmalu nato je Rus-^®lan neubranljivo podvojil. Po tem „.-;3odku je imel glavno vlogo sod je najprej neupravičeno iz-?v'šgal neverjetne prekrške. Tako Paventa in Dagrija, nato pa h nekaj minut pred koncem tek-I07 zrnanjšali razliko, a zadnjo pri-j a°st so imeli Križani s Carmeli-. m, katerega strel pa je vratar do-m ubranil. *ad vr?.*;ab Vesne so vsi zaigrali V^oljivo, posebne pohvale pa sta j- ua dinamični Sulčič in vratar kiliUta 'k' j® tudi v težkih trenut-Vedno ohranil mirne živce. Sandor ^arja — Sagrado 0:0 ftja^ktJA: Puzzer, š. Križmančič, rna_y.. Samese, Metlika, V. Križ-fti ®lc, Ridussi, Bon, Gotti, Žagar, '■«mondo. cato AD0: Uršič> Furlan, Mčlli-Buui Marega, Boscarol, Sgubin, san ^10n’ Ceglia, Paolini, Trevi- sòomtVv . p + Rnt ■ . metti iz Portogruara. d0 j.6 bilo pričakovati, je Sagra-tečko se* v b’azovico' da odnese mu je uspelo, kajti s tikoT™» ln odločno obrambno tak-povsem onemogočil vse naje 7a„ azovcev- če dodamo še, da ma fra^Cem pri tem tudi zelo po-StvLa močna burja si lahko u-hja. j Popolno sliko tega sreča-trganaSra ie bila zaradi burje razvrata 'i1 nezanimiva. Strelov na Previsi ■h n* bilo ah pa so bili radi in oddaljeni od vrat. Za-Vem Pupotnosti Grahonje je na le-ki pa nlu zaigral mladi Rismondo, mu zaradi neugodnega vre- PtiTnn. mladinci nmorje - Edera & - KAstAJNIK' 0:2 2:3 0:1 niti za trenutek v dvomu. Tudi v nadaljevanju je kazalo, da ne bodo imele naše igralke z domačinkami nobenih težav. Pri vodstvu 9:3 pa se je pokazala borova stara hiba: igralke se niso in niso mogle premakniti naprej, kar pa je nasprotnik pridno izkoristil. Tretji niz je bil najbolj izenačen. Le proti koncu so domačinke povedle že s 14:12, ko so borovke reagirale, osvojile set, s tem pa dobile novega poguma in praktično tekmo tudi zaključile, saj so bile v zadnjem setu stalno v veliki prednosti pred domačinkami. S to zmago se je Bor za velik korak približal rešitvi in obenem na- V okviru nocojšnje oddaje ODPRTA MEJA ki jo bo predvajala koprska televizija z začetkom ob 19.30, bomo lahko videli posnetke naslednjih športnih dogodkov: NOGOMET: Primorje - Isonzo ODBOJKA: Kras - Torriana KOŠARKA: Bor - Juventus predovanju v višjo ligo, nedeljska zmaga pa je dala ekipi novega elana in zaupanja v svoje moči, kar je za nas jamstvo za boljše nastope v tem delu prvenstva. INKA Wolleyball — Breg 3:2 (8:15, 15:2, 15:9, 13:15, 15:11) BREG: Kofol, Lovrečič, Pauletič, Meneghetti, Sancin, Trenta, Olenik, Hmeljak. WOLLEYBALL: Alberghetti, Biondo M., Biondo D., Bertacche, Bar-zotto, Cecchini, Marsan, Barbarici, De Savi, Camilotti, Silvestrin. V četrtek so odigrali v Dohni an-ticipirano tekmo drugega povratnega kola ženske C lige med Bregom in Wolley iz Pordenona. Brežanke niso le za las poskrbele za veliko presenečenje (čeprav so stopile na igrišče precej okrnjene), ker so s svojo borbenostjo večkrat spravile v zadrego bolj kvotirane nasprotnice. Takoj na začetku so povedle s precejšnjo razliko in zmedenim nasprotnicam ni uspelo reagirati, pač po so se zbrale v drugem in tretjem delu igre ter tudi oba osvojile. Najlepši je bil četrti set, ki je bil tudi 1:0 najbolj izenačen vse do stanja 11:11, nakar so si Brežanke pridobile nekoliko prednosti in osvojile niz. Tudi zadnji set je potekal v znamenju popolne izenačenosti, vendar je proti koncu prevladala večja izkušenost gostij. Kljub porazu so Brežanke zadovoljile, odigrale so namreč eno svojih boljših tekem v letošnjem prvenstvu. MOŠKA C LIGA Portuali (RA) — Bor 3:2 (15:12, 10:15, 15:8, 10:15, 15:9) PORTUALI: Briccoli, Fabbri', Maldrera, Mamoli, Nardi, Nicolini, Succi, Valeriati, Velastri, Zanzi in Zaffagnini. BOR: Fučka, Kralj, Može, Neubauer, Požar, Špacapan, Ugrin. SODNIKA: Lucentini in Errani. Po štirih zaporednih uspehih je moral v soboto Bor okusiti grenkobo boraza. Gled'' na to, da so slovenski odbojkarji odšli v Raveno brez dveh standardnih tolkačev, Ko-, driča in Zadnika, je bilo pričakovati, da bo pot do zmage izredno težavna. Pozneje pa se je izkazalo, da naloga le ni bila tako nemogoča. Borovci so imeli v petem setu tekmo v žepu, saj so ob menjavi igrišča vodih z 8:3, vendar so to prednost nerodno izgubili, zašli v krizo in se predah brez hujšega odpora. Nasprotniki so se predstavili kot solidna in homogena ekipa in so spretno izkoristili vse napake borovcev, zato lahko rečemo, da so navsezadnje obe točki tudi zaslužili. Aurisina — Zarja P. K. 1:0 AURISINA: Crocci, Dolja Denico-loi, Olenik, Cicivico, Brajko, Sebeni-co, Ravenna, Zorba, Raffin, Segulin (Cacci, Razza). ZARJA Pucer, Metlika, Marc, Sa-mese, Vatta, (Rismondo), Križman- Bolj kot gre proti koncu, bolj postaja prvenstvo 2. amaterske lige izenačeno in o tem pričajo tudi nedeljski izidi. V osrednji tekmi dneva je vodeči Isonzo na Proseku izbojeval s pomočjo sodnika zlata vredno točko. Primorje je zaradi tega delnega spodrsljaja nazadovalo na 4. mesto začasne lestvice. Prosečane sta prehitela tržaški Libertas, ki je z lahkoto odpravil S. Anno in E-dile Adriatica, ki je v antici-pirani tekmi premagala Flaminio. Dobro sta se v nedeljo odrezali tudi Vesna in Zarja. Križani so v gosteh odnesli obe točki De Macoriju, Bazovci pa so doma prisilili k remiju solidni Sagrado. Za presenečenje dneva je poskrbela zadnjeuvrščena ekipa Campanell, ki je v Križu premagala Rosandro. Tudi teniški izid 1:6 Costalunge v Foljanu nedvomno predstavlja presenečenje, medtem ko je bil remi Aurisine v Vilešah pričakovan. IZIDI 21. KOLA Flaminio - Edile Adriatica 0:1 Villesse - Aurisina 1:1 Fogliano - Costalunga 1:6 Zarja - Sagrado 0:0 De Macori - Vesna 1:2 Campanelle - Rosandra 1:0 Libertas - S. Anna 2:0 Primorje - Isonzo 2:2 LESTVICA Isonzo 28, Libertas in Edile Adriatica 26, Primorje in Sa-gradp 25, Costalunga in Vesna 23, Villesse 22, Aurisina in Zarja 21, Rosadra 20, De Macori 18, Flaminio in S. Anna 16, Fogliano 15, Campanelle 12. PRIHODNJE KOLO (28. 3. ’76) Edile Adriatica - De Macori, Aurisina - Primorje, Rosandra - Libertas,# Bagrado - Villesse', Cbstalunga - Zarja, Isonzo - Fogliano. S. Anna - Flaminio, Vesna - Campanelle. B. R. NOGOMET V PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE PO ZASLUŽENEM PORAZU Z ENAJSTERICO GMT PRIMOREC ZDRKNIL NA 2. MESTO LESTVICE Kras je z visoko zmago odločil v svojo korist derbi proti Unionu čič, Bidussi, Bon, Gotti, Žagar in Grgič. STRELEC : Sebenico v 2. min. p.p. Že v drugi minuti .prvega polčasa je Aurisina odločila tekmo v svojo korist z golom Sebenica, ki je z glavo usmeril žogo v vrata presenečenega Pucerja. Od tistega trenutka dalje so Bazovci skušali reagirati in urediti svoje vrste. Toda to jim ni uspelo, kajti igrali so preveč raz trgano. Predvsem je odpovedala sredina igrišča, zato je napad dobil premalo uporabnih žog in je tako tudi ta odsek odpovedal na vsej črti. Velik handikap za Bazovce je bilo tudi premajhno igrišče, id ti daje vtis, da so igralci preveč skupaj in ne morejo graditi igre, toliko manj pa igrati učinkovito v napadu, ,, . . kajti napadalci imajo premalo pro- V prvem setu je bila igra izenace- stora cja y iahfc0 učinkovito strelja-na do stanja 7:7 nakar so Borovi jj v vrata To je tudi Zarji USDe!o odbojkarji nanizali stiri zaporedne iSamo enkrat z mladim Rismondom, točke, a ta prednost je skopnela in set je bil izgubljen. Tudi v naslednjem nizu je Bor povedel z 12:7 in nato zmagal. V tretjem nizu ni bil uspeh ravenskih odbojkarjev nikdar v dvomu. Najbolj izenačen je bil četrti set. Po 40 minutah igre so si ga zagotovili «plavi», ker so bili v ključnih momentih prisebnejši in mirnejši. O zadnjem setu smo že pisali v začetku. V tem delu srečanja se je pojavila pri nekaterih odbojkarjih v modrem dresu utrujenost. Tudi taktično Bor v tem setu ni igral najbolje. V vrstah «plavih» je tokrat zelo dobro igral Kralj, ki je uspešno Organiziral napade, večkrat pa je tudi sam učinkovito zaključil akcije. Poleg tega je bil edini, ki v kritičnih trenutkih zadnjega seta ni izgubljal glave. ki je brez oklevanja streljal na vrata, vendar je vratar Crocci v pravem trenutku posredoval. O nasprotniku lahko rečemo samo to, da je izrabil edino priliko, ki se mu je ponudila in to prednost tudi varoval z relativno lahkoto do konca tekme. Ž. Primorec — GM 2:3 (1:3) PRIMOREC: Maglica, Križmančič, Sluga, Manzutto, Sosič, Fortezza, Morgan, Čuk, P. Kralj, M. Kralj H., M. Kralj L GRANDI MOTORI: Micor, Pribaz, Possega, Malinari, Zudini, Piol, Piccione, Sandrin, Nardini, Tramarin, Bartoli. STRELCI: v 13. min. p.p. Sandrin, v 19. min. Piol, v 30. min. Bartoli, v 37. min. M. Kralj L, v 33. min. d.p. M. Kralj I. iz enajstmetrovke. Primorec je okusil že drugič grenkobo poraza v letošnjem prvenstvu in prepustil 1. mesto lestvice ekipi Brega. Nedeljski poraz je bil res zaslužen, saj je tokrat cela ekipa odpovedala na vsej črti. Največ «zaslug» za trebenski poraz ima obramba, ki v prvem polčasu ni mogla zaustaviti razigranih tržaških napadalcev. Že v začetnih udarcih se je tre-bensko moštvo pognalo v napad, saj bi le z zmago lahko Trebenci ohranili prvo mesto, toda Tržačani so v 13. min. povedli s hitrim protinapadom Sandrina. Ta je premagal Maglico z neubranljivim strelom izven kazenskega prostora. Po prejetem golu so vsi mislili, da bo Primorec močno reagiral, toda to se ni zgodilo. Tržačani so začeli lepo graditi svoje akcije, ki so spravljale v zadrego trebensko obrambo. V 19. min. pa so Tržačani rezultat povišali. V 30. min. je Bartoli lepo preigral branilca in premagal vratarja. Komaj po tem zadetku so se Trebenci nekoliko prebudili in v 37. min. znižali rezultat z Maurom Kraljem I. V drugem delu igre je trebensko moštvo ves polčas napadalo, toda napadi so bili neorganizirani in le proti koncu tekme jim je uspelo zmanjšati rezultat na 3:2. Kralj-Cibic Union — Kras 1:5 (1:0) UNION: Pavatič, Pizzareilo, Des-senibus, Benčič, Paludetto, Nadli-šek, Vicini, Sartori, Lapi, Attini in Čok. KRAS: Kocjančič, Husu, Trampuž, Černjava, Verša, Lorenzo Milič, Ljubo Milič, Kante, Miloš Milič, Germani, Umari, 13 Škabar, 14 Vitez. STRELCI: v 10. min. p.p. Lapi, v 4. min. d.p. Germani, v 12. min. U-mari, v 15. min. Černjava, v 30. min. Miloš Milič, v 32. min. Miloš Milič. V prvem polčasu je igral Union z burjo .v hrbet in je lahko ustvarjal precej nevarne akcije. Prvi zadetek tekme je dosegel Lapi. Amu. sé je* r.adn!jcvcl« z- Unionom V -m-padu, vendar Podlonjerci niso mogli več realizirati, čeprav so imeli tudi nekaj lepih priložnosti. Drugi polčas je bil zanimivejši. Kras je sedaj igral z burjo za hrbtom in je prišel kmalu do remija z Germanijem. Od tega trenutka dalje je Union popustil, le redko je V štandreških športnih krogih je vladalo precejšnje pričakovanje za nedeljsko tekmo, saj so se vsi dobro zavedali, da bi pomenil poraz s Poggiom otežkočenje prestopa v višjo ligo. Štandrežci so se dobro zavedali težke naloge. Zaigrali so zbrano ter niso dovolili domačinom, da bi jih ogrožali in so bili večji del v napadu ter se dobro branili. Srečanje se je v prvem polčasu odvijalo pretežno na sredini igrišča in ekipi sta skušali prodreti v nasprotno obrambo le s protinapadi. Bolj kot sama tekma je duhove številnega občinstva (dosti je bilo Štan-drežcev) razburilo zares slabo sojenje sodnika. Drugi polčas je bil zanimivejši. Juventina je namreč že od začetka uvidela, da je Poggio sorazmerno slab in zato je bolj pogosto vodila napadalne akcije, ki so postajale vedno bolj številne. P. R. Falco — Mladost 1:1 FALCO: Macchi, Sartori, Ulian, Visintin, Gambin, Peric, Faresi, Di-viaceo. Micheli, Lo Cascio. MLADOST: M. Ferletič, Dužman, Lepre, Gellini, Gergolet, T. Marizza, K. Ferfoglia, E. Ferfoglia, A. Ferletič, Pahor, P. Marizza. STRELCI: v 35. min. d.p. Gam- Tržiča. Brez dvoma je enajsterica Mladosti iz Doberdoba proti Falcu odigrala svojo najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. V prvem polčasu je Falco vsilil svojo igro. Gostje so imeli možnost izkoriščati protinapade, a niso tega storili zaradi slabega dne naših napadalcev in močnega vetra. V drugem delu srečanja so seveda naši fantje napadali in pripravili so tudi več nevarnih akcij, a Tržičani so se vedno, čeprav s precejšnjo srečo, rešili. Domačini pa so imeli zelo učinkovit napad, ki je spravljal v težave doberdobskega vratarja. Ob neki taki priložnosti ie Falco prišel v vodstvo, ko je Gambin preigral, vso obrambo in brez težav realiziral. Tedaj, ko niso imeli Kraševci nič več kaj zgubiti, so zaigrali napadalno in v zadnji minuti igre dosegli zaslužen remi. Tokrat so v vrstah Mladosti dobro igrali Dužman v obrambi, na sredini igrišča pa Eugen 'Fergolia in Pahor. Ginnastica — Breg 0:2 (0:1) GINNASTICA: Olivieri, Giombet-ti, Salomone, Dusich, Schmidt, Por- uiimiiiiiHiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiimiimjiiiiiiiiiMmimimuiiiiiHiiiuimimHiiiiimimiuiuiiiiniiimi KOŠARKA V MLADINSKEM FINALU Dva različna nastopa uzzavik košarkarje v V petek so igrali zelo učinkovito, proti Pali, TS pa so razočarali Pallacanestro TS — Bor 72:65 (36:30) BOR: Klobas 16, Ražem 18, Sancin 10, Luksa, Košuta 4, Vatovec 13, Perko, Žerjal 4, PALL. TS: Bozzola 7, Magrini 23, Prašelj, Cassio 9, Vidoni 2, Trani 2, Scellini'21, Meden 8, Pandolfini. ' SODNIKA. Volpe in Galante (TS). PROSTI METI: Bor 3:12, Pali. TS 10:22. PET OSEBNIH NAPAK, Klobas, Žerjal, ............ Borovci tokrat niso ponovili lepd-ga nastopa pnatLJhlerju .1904 in so ponovno nkusiirtowitòfefitipbraza. Po dveh zaporedniK'zmagah je kazalo, da bodo ponovili dobre nastope iz prejšnjih tekem, a jim to ni uspelo. Proti Pali. TS so borovci izgubili že četrto medsebojno letošnje srečanje, čeprav so domačini igrali v okrnjeni pristavi. Borovci so občutili petkov napor in tako niso dali vsega ustvaril kak protinapad. Kraševci od sebe. Ražem je uspešno kljubo- so prišli v vodstvo v 12. min. z U-marijem. Uionova obramba je odbila žogo prav na nego Umarija, val nasprotnikom. Vsi ostali pa so razočarali. Vsekakor pa je bil poraz tesen. Domačini so prikazali ki je brez težav realiziral. Tri mi- 1 urejeno in učinkovito igro, ki je nute kasneje so «plavo-rumeni» zo- j spràvila ;