Posamezna številka 10 vinarje?? Slev. 18. i Lilijam, v loret 23. januarja mi LeiO XLV. ~ Velja po pošti: =~ Za colo loto naprej . . & 2Cv-za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 351— V Ljubljani na dom: Za celo leto napr«) . . E 24-— za eu meseo „ . . „ 2'— V upravi prejemati mesečno „ 1-30 = Sobotna izdaja: =» za oelo leto......K za Nemčijo cololatno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12'— i__i Inserati: 1 ■ -i Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka aU n]« prostor) za enkrat . ... po S) t za dva- tn večkrat , . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovoru. ■i Poslano: '-< Enostolpna petitvrsta po BOvln. Izhaja vsak dan, lzvremšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop. Bedna letna priloga vozni red Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun roSine branilnioe avatrij&ke št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. St. 7563. — Upravnlškega teleioaa št. 188. i^s' Uredništvo je v Kopitarjevi uliot Rokopisi se ne vračajo; nefiankIrana s= sprejemajo. — Uredniškega .eletona Vlai ie mšts ziMeve. Pod naslovom »Resnica« piše petkova ^Straža*: Resnica je, da Clam-Martinic ni obljubil Nemcem niti nemškega državnega jezika, niti nemškega razpravnega jezika v zbornici, niti izločitve Galicije, niti nemške avtonomije na Češkem. Rekel jim je le, da hoče Avstrijo na novo preurediti, toda v kakem smislu in kedaj, tega jim ni namignil niti z besedico. Tudi v »Slovencu.;- smo o tem že poročali. »Nemški Nationalverband« je po prvem obisku pri Clam-Martinicu zopet sprejel resolucijo, da z vso gotovostjo pričakuje, da bo vlada Avstrijo preuredila, Češko razdelila v okrožja in zavarovala nemške manjšine po drugih kronovinah. »Stra-ža« pravi: Če stranke pridejo od ministrskega predsednika s polnimi rokami, ne sklepajo takih resolucij, predvsem še ne tako ponižnih.« Najbolj hladen curek pa je polil vročo nemško zahtevo po izločitvi Galicije. Samoposebi se razume, da se morajo varovati pri izločitvi Galicije državni in vojaški interesi. Vse to pa bo jasno šele po končani vojni. Hitro uresničenje velikonočnega programa bi razun notranjega vznemirjenja, ki bi nosilo v sebi strupen dvom o pravičnosti države do vseh narodov, tudi spravilo v nevarnost najvažnejše vojaške in državne* interese. Naši vodilni državniki pa dobro vedo, da ravno letošnje leto ni prav nič pripravno za take igrače. Vlada se ne misli prenagliti, Clam-Martinic študira prenovitev Avstrije, toda odločil se še ni in pogajanj s strankami še ni konec. »Nemški Nationalverband« poj-de še enkrat k njemu. Včeraj so bili pri Clam-Martinicu nemški krščanski socialci. Pri tej priliki je ministrski predsednik povedal svoje vodilne misli. V podrobnosti ni hotel zaiti, ampak je poudaril, da bo njegovi vladi glavno načelo: gojiti pristno in resnično avstrijstvo in državno zavest. Omenjal je zopet sklicanje državnega zbora in predpogoje za sklicanje. Prvo je danes prehrana ljudstva in na to bo vlada obračala svojo posebno pozornost. K izvajanjem poslanca Steimvenderja o Clam-Mariimčevih nalogah, in njegovi opazki, da jc to samo prehodni minister, pripominjajo »Narodni Listy«: »Toliko je tedaj poslanec Steir.wender v vsej odkritosrčnosti izdal. Vse to pa pomenja: Nemci žele. da »spreobrnjeni češki fevdalec« za vsako ceno izvede njihove nezmerne zahteve, potem pa, ker bo postal do cela nemogoč, lahko gre. Vsekakor mislimo, da se bo češki fevdalec, pa naj bo spreobrnjen ali. nespreobrnjen, za to zamorsko delo gospodom Nemške narodne zveze lepo zahvalil. Priznanje posl. dr. Stein-\venderja je pa gotovo zelo značilno.« Poslanec Wol5 o Clam-Martinicu. Znani vsenemški poslanec Wolf se je izrazil glasom »Leipziger Neu. Nachricht.« o ministrskem predsedniku grofu Clam-Martinicu z ozirorn na njegov pogovor s predsedstvom nemškonarodne zveze: »Z uspehom pogovora smo zelo zadovoljni. Prepričani smo, da ne bomo preklicali nič tod svojih upov, ki smo jih zvezali s kabinetom Clam-Martinica. Na Wolfove besede pač ni mnogo dati. S takimi izjavami hočejo le vzeti vladi zaupanje drugih narodov. Zgodilo se jc na svetu že marsikaj, česar Wolf ni preklical. Rusinski poslanci so pri ministrskem predsedniku posredovali, naj bi se vlada ozirala na rusinske želje. Zahtevali so sklicanje parlamenta, kjer naj bi se razpravljalo o avtonomiji Galicije; predložili so zahtevo, naj se ustanovi rusinsko vseučilišče in naj se storijo koraki za rešitev metropolita Šeptickega. Pomlojenje ilvsirije. Pod tem naslovom ponatiskujejo celovške »Freie Stimmen« iz »Miinchner N. Nachr.« naslednja izvajanja nekega vodilnega politika. V razvoju političnih razmer v Avstriji se uveljavlja sedaj pod vplivom mlade in sveže cesarjeve osebnosti odločno hotenje in krepko poprijemanje. Neki visok avstrijski državnik je izrekel besedo, ki kroži sedaj v političnem svetu in ki pravi, da vladajo iačas Avstrijo iz grobnice v Artstettnu. Ta beseda je v gotovi meri opravičena. Po smrti nadvojvode Franca Ferdinanda se je ponovno trdilo, da je zapustil nadvojvoda politično oporoko, Ni se zvedelo, če je to res. Z gotovostjo pa je soditi, da je bil cesar Karel posvečen v politične načrte svojega strica, katerega je visoko spoštoval, in da jih je odobraval, pričajo vladne odredbe mladega cesarja v Avstriji; in sicer priča o tein zopet v prvi vrsti izbira politikov, ki jih je pritegnil cesar Karel in jih imenoval za svoje svetovalce. Grof Ciam - Martinic, grof Otokar Czernin, princ Konrad Hohen-lohe — vsi ti so bili zaupniki nadvojvode Franca Ferdinanda, pognali so in odobravali njegove namere. MM]m MM. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 22. jan. V razpravi je zakonski načrt o posvetitvi in kronanju Karla IV. za kralja Ogrske, Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Urmanczy brez stranke) očita vladi, da ni poskrbela, da se ne bi pri kronanju dogodili za ogrski narod žaljivi dogodki. Kralja Karla IV. so pri prihodu v Budimpešto sprejeli s pesmijo cesarja Karla I. in v nagovoru so ga tudi pozdravili kot Karla L Tudi pri kronanju so pred cerkvijo peli to pesem. Inavguralno diplomo in prisego je dal cesar avstrijski kot kralj ogrski. Ogrska še nikdar ni bila tako ponosna na svojo moč in tako ljubosumna na svoje narodne pravice kakor ravno sedaj, zato je še nikdar ni tako bolestno zadela krivična žalitev. (Levica živahno pritrjuje.) Tudi grof Apponyi želi, da bi z vlado novega vladarja bil konec pojavom, ki imajo to posledico, da Ogri cclo svojih najbolj vzvišenih svečanosti ne morejo praznovati brez motečih dogodkov, vsled česar se ne more razviti popolno, zdravo razmerje med kraljem in narodom in tudi ne med ogr-i skim kraljestvom in po pragmatični sankciji pod enega in istega vladarja postavljenim avstrijskim cesarstvom. Vprašuje vlado, zakaj h kronanju niso bili povabljeni tudi zavezniški in prijateljski vladarji. Kronanje ogrskega kralja ni nič manjši mednarodni dogodek kakor je kronanje vsakega drgega vladarja. Bolgarski Daily Telegraph« poroča: Wilson proučuje sedaj iz vseh de-Uv sveta došla mu poročila o razpoloženju in zdi se, da bo, ko bo proučil položaj, skušal ojačiti mirovno propagando v vseh deželah. Wilson se nagiba k optimizmu in j je mnenja, da se sedaj mora širiti mirovno j gibanje v ententinih državah. Tudi mnogi j Američani, ki so bili pred kratkim še pri- ; jazni Angleški, so sedaj ogorčeni vsled i sramote, ki jo je Anglija napravila pred- ! sedniku. Pariške banke za mir. Geni, 22. januarja. Iz Pariza se po- i roča: Nekaj bank v Parizu je uvedlo ak- I cijo, da se sklene z Nemčijo mir. Večji del vodilnih denarnih zavodov je pa proti tej mirovni akciji. Lloyd George se boji miru. Januarska številka angleškega lista »National-Review« odkrito pove, kar se je doslej v angleških listih samo namiga- ' valo, namreč da je mirovno vprašanje pri zadnji angleški vladni izpremembi igralo odločilno vlogo. Lloyd George je zaslutil, da grozi diplomatični korak v korist miru. Zato je odločno nastopil proti Asqui-thovem kabinetu, ker je vedel, da je mogočna stranka v tem kabinetu za mir in da je po Mc Kenni in Runcimanu celo v zvezi z »Union of Democratic control«, najmočnejšo organizacijo angleških mirovnih prijateljev. Bolgarski odgovor sporazumu. Sofija, 21. januarja. (Kor. ur.) Ministrski predsednik Radoslavov je izročil danes zastopnikom nevtralnih dežela bolgarski odgovor in odgovor sporazumu glede na mirovno ponudbo. Besedilo odgovora se bo objavilo bodočo sredo. Ukaz ruskega carja ob preobratu vojske. Petrograd, 21. jan. (K. u.) Car Nikolaj je poslal min. predsedniku Galicinu sledeči ukaz: Poverjujoč Vam odgovorno mesto min. predsednika, Vas opozarjam na najvažnejša vprašanja, katerih rešitev mora tvoriti glavno nalogo vlade. V sedanjem trenutku preobrata velike vojske se osre-dotočujejo misli vseh Rusov brez razlike narodov in slojev na hrabro, slavno obrambo domovine. S silovito napetostjo pričakujejo odločilnega srečanja s sovražnikom. Popolnoma soglašujoč z našimi zvestimi zavezniki ne dopustite misli na mir pred končno zmago. Trdno verujem, da bo ruski narod, ki nosi s samozatajevanjem bremena vojske, izpolnjeval do konca svojo dolžnost ne ozirajoč se na kakršnekoli žrtve. Naravni pomožni viri naše domovine so neizčrpljivi in izključujejo nevarnost iz- * črpanja dežele, kakršno se očividno pojavlja pri naših sovražnikih. Skrbeti se mora za preskrbo naše hrabre armade in prebivalstva. Veliko važnost polagam na izboljšanje prometa tako potom železnic kakor tudi rek. Ko opozarjam na najvažnejša vprašanja, upam, da bo delovanje min. sveta pod Vašim predsedstvom podpiralo dumo, ki jo preveva goreča želja, vojskovati se do zmagovitega konca. Dolžne so vse osebe v drčavni službi, da nastopijo nasproti postavodajalnim zastopom dobrohotno, naravnost in dostojno. Pri pre-osnovi gospodarstva bodo podpirali vlado zemstva, ki so s vojim delom v mirnih in vojnih časih dokazala, da se spoštljivo drže vzvišenih izročil mojega deda nepozab-ljivega spomina cara Aleksandra II. Nove važne izpremembs na Ruskem. Kristianija, 22. jan. Največjo pozornost vzbuja tu petrograjsko poročilo, da sta poleg vojnega ministra Šuvajeva odstopila tudi finančni minister Bark in pa vrhovni poveljnik Aleksejev. Stiirmer je baje imenovan za svetovalca v zunanjem ministrstvu, Grukov pa za vrhovnega poveljnika . Zelo je presenetil tudi ukaz, ki prepoveduje pošiljati ruske časopise in knjige v inozemstvo. Bern, 22. jan. Pariški .Journal« piše o odstopu Šuvajeva: Spominjamo se, da j!e Šuvajev, ko jc svoječasno Miljukov odkril Sturmerjeve nemške mirovne spletke, uradno častita! Miljukovu. Odstop Šuvajeva v tem trenotku zna imeti usodepolne poslcdice. Upajo pa, da bo car ostal trdno odločen, da brez vsakega vpliva nadaljuje vojsko do srečnega konca. Stiirmer — zopet zunanji minister? Lugano, 22. januarja. V veliko presenečenje entente je baje car zopet imenoval SUirmerja za zunanjega ministra. Posebno v Angliji, ki je najbolj pobijala Sturmerjeve načrte za posebni mir, je ta vest povzročila veliko pozornost. Tudi italijanski listi prinašajo vest o Sturmerjeve tn imenovanju. Italijanski listi poudarjajo, da želi Stiirmer uvesti mirovno propagando. Njegovo imenovanje pomeni, da hoče car podpirati njegova stremljenja__ »Stampa« piše: Skrivnostni vplivi so Stiir- merja zopet privedli nazaj. Ententa sicer ni pričakovala te nove izpremembe v zunanjem ministrstvu, vendar pa bo Stiirmer pač kmalu čutil njeno roko. Težave v Rusiji. »Bund« poroča iz Petrograda: Notranjega min. Protopopova dolže, da pospešuje nemški vpliv v Rusiji in da ciela za poseben mir z Nemčijo. To mu je očital tudi v dumi poslanec Puriškevič. Ruska notranja kriza resna. Pariz. (K. u.) Listi pišejo, da je r^ska notranja kriza zelo resna. Sodijo, da so jo povzročila nasprotstva med dumo in vlado. Civilna služba v državah sporazuma. »Corriere della Sera« poroča, da so sklicali v Petrograd posvet, na katerem se bodo pečali z uvedbo civilne službe. Posvet enientinih adnrralov v Londonu. Rim, 22. jan. (K .u.) »Tribuna« poroča, da sta mornariški minister admiral Cor-si in državni prometni podtajnik Ancona došla v London, kjer se bodo admirali šti-risporazuma posvetovali o sredstvih, kako'ojačiti in izboljšati pomorsko vojsko in o nujnih vprašaiviih glede dobave in prevoza premoga in žita. ' vajsKo i linijo. lipi maju. i se vo ska i meseca fivpsla Ki naselitev trgovcev s perilom, konfekcijo, čevlji, galanterijskim blagom ter urarske stroke. Ruske nabave v Italiji. Lugano, 22. januarja. (Kor. ur.) Konzorcij italijanskih bank pod vodstvom »Banca dTtalia« je prevzel proti kratko-obroknim zakladnim zadolžnicam plačilo ruskih nabav letal, vojnih telefonov, anti-mona, joda in drugega blaga do 250 milijonov lir. Pomanjkanje p>-cšičev na Italijanskem. Milan, 21. januarja. »Corriere della Sera« poroča, da je poljedelsko ministrstvo izdalo dekret, ki omejuje klanje prešičev. Italijani se umaknili v Tripolis, Rim, 22. jan. (K. u.) Kolonialni minister poroča: General Lami se je zasledujoč proti E1 Earunisu zapletel 17. t. m. pri Agilatu v nov boj, nakar se je s svojimi če-taami umaknil v Trioolis. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Duncš, 22. jan. Uradno: Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Italijansko uradno poročilo. 21. januarja. Med Sarco in Adižo sovražna premikanja in boji s topovi. Na ostanku južr.otirolske bojne črte in na bojni črti Julijskih alp običajni topovski boji in streljanje s topovi v strelskih jarkih. Pri Plaveh in na Krasu mali boji naših s sovražnimi poizvedovalnimi oddelki. 22. januarja. Na celi bojni črti je sovražnik s topovi manj streljal. Naši topni-čarji so obstreljevali lope pri Lagazuoi (Travenanges potok, Boiie) in, kakor že navadno, so streljali tudi, da zadrže premikanje čet na dohodnih potih za sovraž-no bojno črto. Na Krasu so delovali naši j oddelki, ki so napadli in razkropili sovraž- j ne poizvedovalne oddelke. Italijanska ofenziva, Lugano, 22, januarja. Po poročilih iz Rima se vrše na italijanski fronti obsežne predpriprave. Italijanska letala so skoro podvojili. General Porro je izjavil, da je prepričan o tem, da se bo vojska julija ali avgusta tega leta odločila. Italija je že porabila skoro vse rezerve. Vse vojujoče se države, je dejal Porro, bodo do spomladi popolnoma izčrpane. Odločitev bo odvisna le od tega, kdo bo mogel postaviti V boj boljše rezerve. Zadnji poziv v Italiji? Curih, 20. jan. »Tagesanzeiger« javlja: Sedanji pozivi pod orožje v Italiji so najbrže zadnji. Med pod orožje pozvanimi letniki 1870 do 1875 so morali pod orožje i tudi poslanci. Soc. poslanci Becconi, Be-naglio, Rentini, Caroti in Dugoni so morali pod orožje kot navadni vojaki. Izgube Italijanov. Umrl je polkovnik gen .štaba Ripolo, nekdanji vojaški ataše v Petrogradu. Padli so na bojišču polkovni poveljnik polkovnik Costi in majorja Vernett in Corrado. Novo italijansko vojno posojilo. »Bund« javlja, da bodo v Italiji razpisali novo vojno posojilo, Kaznovani naši vojni ujetn;ki f Ila3;ji. Ker so nosiii žalni trak po našem umrlem cesarju, je bilo več naših vojnih ujetnikov v Italiji ka.-:iovanih z zaporom. Laško vojno mm^.rstvo ,t šele po aaljšctn času našim vojnm r'cinikom dovolilo nositi žalne trake. Za naselitev nemških trgovcev v Tridentu. C.in kr. armadno poveljstvo maršala nadvojvode Evgena je poslalo neki trgovski zbornici dopis, v katerem izvaja: V Tridentu je bilo že v mirnih časih zelo občutno pomanjkanje solidnih in boljših trgovcev vseh panog; blago, ki se je dobilo, je bilo manjvredno, neokusno in drago. Tem občutnejši je ta nedostatek v sedanjem času. Bilo bi tedaj zelo želeti, da bi se naseliti v Tridentu krščanski nemški trgovci, in sicer bi se imele priprave takoj začeti, da se utrdijo in do nastopa rednih razmer že popolnoma udomačijo. Ker se mora laka naselitev veselo pozdraviti tudi zato, ker bi tvorila protitežje nasproti ita-Jijansko-narodnemu trgovstvu, se more dati zagotovilo, da bi bili trgovci, ki bi hoteli v Tridentu otvoriti svoje podružnice, v največji meri deležni podpore v osebnem, poštnem ln blagovnem prometu, v kolikor je to združljivo z vojaškimi koristmi. Kakor že omenjeno, pridejo v poštev vse vrste trgovin, posebno pa bi bilo pozdraviti V Karpatih in olj Seretu so Rusi po brezuspešnih bojih zadnjih dni postali precej nemirni; če je temu vzrok slabo vreme, ali če je sovražnik končno vendar spoznal, da se njegovi delni sunki morajo razbiti ob železnem zidu branilcev, bo pokazala prihodnjost. V splošnem se jo pod vtisom borenja zadnjih tednov, ki ni prineslo nobene važne izpremembe v posestnem stanju, položaj ustalil. Napori čet generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa se častno pridružujejo junaškim činom, ki so jih lansko zimo izvedli naši vojaki v gozdnih Karpatih. V predzadnjem uradnem poročilu se je natančnejše poročalo o zmagovitih bojih ob spodnjem Seretu. Tu so Rusi do pred kratkim držali na južnem bregu reke celo vrsto opirahšč na obeh straneh vasi Nanesti. Dne 19. t. m. je padla ia močno utrjena postojanka in s tem tudi obmostje Fundeni, v kolikor leži na južnem bregu Sereta; s tem smo se znatno približali cilju, da vržemo Ruse na severni oz'.oma vzhodni breg reke. Sovražnik drži na južnem bregu le še kraje Garlesti, Namolosa in Blehani, ki leže čisto ob bregu in spadajo k obmoslju Namolosa. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. jan. Uradno: V gorah Odobesci smo odbili sovražne poizvedovalne oddslke .Vzhodno Nie!-nice v Voliniii so vdrli oddelki braskega pešnolka št. 8 presenetljivo v ruske jarke; vrnili so se z 1 ujetim častnikom, !Q9 vo-iaki, 1 strojno puško in z 1 metalcem min. Dobro merjeni ogenj s topovi je zadal sovražniku krvave izgube. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. jan. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Zahodno Fridsrikova smo odbili ponoči napad?joče ruske preganjalnc oddelke. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa. V vzhodnih Karpatih so se razvili na več mestih boji na predpoljih, ki so ugodno za nas izpadli. Severno doline Oitoz se je od časa do časa živahno streljalo s topovi. Vojna skupina maršala pI. M a c k e n s e n a. Zahodno Pauncin je napadla sovražna stotnija nase straže ob Putni$ odbili smo jo. Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff, BOLGARSKO URADNO POROČILO, Sofija, 22. jan. Uradno: Z ladij so obstreljevali s topovi Tulčo, NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ROČILO. Berlin, 22, januarja. Uradno se poroča: Na nobenem bojišču ni bilo vsčjih bojev. Prvi generaini kvartirni mojster: pl, Ludendorff. Rusko uradno poročilo, 20, januarja. Pri Barasu, 15 vrst južno gore Lamuzitetu, je poizkušal sovražnik ofenzivo, a ga je naš ogenj vrgel. Jugovzhodno Rahota Tasza je sovražnik napadel, a ni uspel. V tem odseku je sovražnik nastopal izključno z razstrelilnimi kroglami. Jugozahodno Praleje se boji nadalju-jeo. Naši poizvedovalci so prekoračili reko Putno pri Odobescih, 16 vrst severno Focsani; razrušili so sovražno zaporo, poklali so večji del posadke z bajonetom; ostanek so ujeli. Krit z ljutim ognjem težkih in lahkih topov je sovražnik napadel z znatnimi silami na bojni črti Nanestija ob izlivu Rimnika in je potisnil naše čete proti Seretu, 21, januarja. Proti Kovlu, zahodno in severozahodno .Wirkiicha!, smo dvakrat s topovi obstreljevali sovražne oddelke. Naš ogenj je mestoma poškodoval sovražne žične ograje. Dognali smo, da smo večkrat zadeli. Z rumunskega bojišča se nič važnega ne poroča. Mestoma posrečena podjetja naših in rumunskih poizvedovalcev. Boji v Moldavi, Pariški listi pišejo: Boji pri Galacu so večjo važnosti. Trdnjave Rusi najbrže nc bodo mogli držati. »Journal« piše: Operacije so zelo nevarne rusko-rumunski armadi. Rumunska armada zopet na bojišču. Iz Curiha: Rumunska armada, ki so jo približno pred enim mesecem umaknili iz bojne črte, je zopet v toliko preurejena, da jo lahko uporabljajo na bojni črti, Novi boji pri Galacu. Gsnf, 22. jan. Nedeljski pariški listi poročajo, da so novi boji pri Galacu velike važnosti. Izjavljajo, da se trajava najbrže nc bo mogla držati. »Journal« piše: Vojaške operacije groze že zdaj težko celi bojni črti in rusko-rumunski meji. Runutnski ministrski predsednik v . Moskvi. * Iz Lugana: Rumunski ministrski predsednik Bratianu sc je pripeljal z rodbino v Moskvo. Kraljica Marija s svojimi otroci v Petrogradu. «Pester Lloyd« poroča iz Curiha: Rumunska kraljica Marija s svojimi otroci princem Nikolajem in princezinjami Elizabeto, Marijo, Itiano je prišla v Petrograd, od tam pa v Carsko selo, kjer bodo bivali kot gostje carja. Kralj Ferdinand je ostal še v Jašu. Amerika zahteva od Rumuni je odškodnino 99 do 100 milijonov irankov. Ameriški poslanik Vcpicki je izjavil v »Novem Vremenu«, da ni res kakor se je poročalo, da bi bil moral odpotovati. Pe-trolejski vrelci so bili rničeni na pevelje rumunske vlade; ameriško poslaništvo je zahtevalo 99 do 100 milijonov odškodnine od rumunske vlade odškodovanim Američanom. Rttski general, ki ne mara vojnih ujetnikov. »Kreuzzeitung« poroča: Poveljujoči general 24. armadnega zbora je v svojem govoru moštvu nadomestne stotnije 102 iz Samare rekel, da ne smejo ujeti nobenih j sovražnikov, marveč naj vse pokoljejo. Kdor bo privedel ujetnike, bo kaznovan. Rusko železniško ravnateljstvo v Černovicah, Rusi so ustanovili v Černovicah železniško ravnaieljstvo za od njih zasedene kraje vzhodno Galicije in Bukovine. Rusinske šole v Volinji, V rusinskih krogih v Galiciji zbirajo prostovoljne prispevke za snovanje rusinskih šol v Volinji, zasedeni po avstrijskih četah. Osnovali so že veliko število rusinskih šol, ki jako dobro uspevajo. Samo v kovelskem okrožju jih je 13. Učitelji so po večini izprašani gališki učitelji iz vrst prostovoljnih ukrajinskih strelcev (»Sič«). Ra?putina ukaza! umoriti veliki knez Nikolaj. Nikolajevič. Budimpešta, »Acht-Uhr-Blatt« javlja iz Curiha: Preiskava je baje dognala, da je povzročil Razputinov umor veliki knez Nikolaj, kateremu so pomagali knezi Di-mitrievič, Pavlovič in Vasilčikov kakor tudi ICučkov. Dasi dolži rusko časopisje umora kneza Jusupova in poslanca Puriškje-viča, je v Petrogradu javna tajnost, da je tudi veliki knez zapleten v zadevo. pred tedni povzročili, da je zveza, ki so jo napravili Italijani med Santi Quaranta in Bitoljem, med Ljaskovičem in Korico popolnoma prekinjena, Francozi se poslavljajo od Bolgarov. »Balkanska Pošta« poroča iz glavnega stana južne armade: Francoske čete so izpraznile te dni neko postojanko, ki so jo bili Bolgari močno obstreljevali. Drugi dan je priletel neki francoski letalec nad bolgarske postojanke in je vrgel steklenico, v kateri so našli Bolgari papir, na katerem je bilo napisano: »Bolgari! Ns svidenje ob Sueškem prekopu!« Vslaja proli MM\\ v Solunu. Bern, 22. jan. Iz Aten se javlja: V Atenah je izbruhnila krvava vstaja proti Ve-nizelistom. Vodila sta jo Christopulos in Ivanu. Venicelovi ministri so pobegnili na Kreto; Venicelos se je podal na krov neke francoske vojne ladje v pristanišču, ker se nahaja v osebni nevarnosti. Vsled vstaje je bilo med Angleži in Francozi veliko krvavih žrtev. Solunčani so bežali v Jekateri-no in na polotok Chalacke. Del brodovja sporazuma je odplul iz Pireja v Solun. Dalje poroča atensko vladno časopisje, da Venicelova armada razpada. Velik del re-volucijskih čet je .pobegnil v cjozde Veria, Pridružilo se jim je veliko Srbov. Baje je tudi na Mitilenah izbruhnila protivstaja. Anglija se približuje grški vladi. Milan, 22. jan. (K, u.l »Secolo< poroča: Angleški poslanik v Atenah je naznanil grški vladi, da pripozfia njene ugovore proti zasedbi otoka Cerigo po Veniceli-stih in da vahi atensko vlado, naj uveljavi svojo avktoriteto na otoku. Anglija zapleni grško brodovje, Lugano, 22. januarja. Pripravlja se novo nasilstvo angleške vlade proti Grški. Kakor se poroča, namerava angleška vlada rekvirirati 30 odstotkov grškega brodovja, Turki v oieazivl Curih, 22. januarja. »Tempsc poroča, da so Turki na celi svoji bojni črti prešli v ofenzivo. lell bo zaiioi. Boji v mimt AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. jan. Uradno: Naše čete so jugovzhodno Ohridskega jezera predvčerajšnjim preprečile sovražni su^ek. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. jan. Veliki glavni stan: Izvsemši osamljenih sunkov med poizvedovalnimi četami se ni r.ič posebnega zgodilo. Prvi generalni kvartirni mojster: pl, Ludendorff, EOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 22, jan. Uradno: Med jezerom Prespa in Črno slab ogenj s topovi in s puškami. V ovinku Črne nič važnega. Vzhodno Črne in pri Gra-dešnici je poizkušal sovražni oddelek približati se našim prednjim jarkom, a smo ga pregnali s protinapadi. Pri Mogleni slab ogenj s topovi, s puškami in ogenj min. V Vardarski dolini in ob Strumi slab topovski ogenj, 'na raznih mestih spopadi patrulj. Nastopi četasev v Albaniji. Bern, 22, januarja, (Kor, ur.) Posebni poročevalec lista »Petit Parisien« v Albaniji poroča; Irečularni komitaši so i* NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 22. jan. Veliki glavni stan: Pri Lensu smo odbili slab angleški napad v ognju z ročnimi granatami. Pri Be-ronvaux in vzhodno Pont-a-Mousson so poizvedovalni oddelki, ki so vpadli v sovražno postojanko, privedli več Francozov in eno strojno puško. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Proti uživanju alkohola angleških vojakov v Franciji. Pariz, 21. jan. (K. u.) »Matin« poroča iz Vlazctronka: Angleške vojaške oblasti so radi vedno močnejšega pijančevanja pri angleških četah prepovedale prodajo alkohola v celem armadnem ozemlju in v pokrajinah pod angleško upravo. PoincEie sprejema ameriške časnikarje. »Agence Havas« javlja: Predsednik Poincare je sprejel nekega ameriškega časnikarja. Rekel mu je med drugim: Nemčija bi nas bila rada presenetila in podjarmila, Popolnoma nedolžno Belgijo je zato uničila. Žal, resnica je, da "Nemčija, ki se zdaj kaže kot zmagovalko, dasi se o njenem bližnjem porazu ne more dvomiti, še ni zrela za potreben mir. Vojsko torej nadaljujemo, če sovražnik ne bo popravil, kar je uničil, in če ne bo nudil jamstva. Naša nota je jasna. Ničesar ne prikrivamo, zagotovljena nam je bodočnost. Francija je 44 let' prikrivala svojo bolest, katero je povzročila stara rana. Nočemo maščevalne vojske. Francija je bila potrpežljiva tudi nasproti izzivanjem glede na Tanger, Alžir itd. Vsled tuje krivde se je prelilo toliko krvi, zdaj moramo misliti, da se ustvarijo temelji resnici in pravici. Novi pozivi pod orožjem v Angliji. Rotterdam, 22. januarja. (Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Vsi moški do 31. leta, ki so sposobni za garnizijsko službo, če ne delajo važnih del in če ni drugih važnih razlogov, morajo kolikor mogoče hitro, saj pa do 31. marca pod orožje. — »Daily Chronicle« pravi, da nameravajo očividno može pod 31. letom uporabiti mesto mož nad 41. letom v armadi. Težave navadnega življenja bi se tako le pomnožile. Nastal bi položaj, ki mu ne bo kos ne Cham-berlain in noben minister, ki se peča 7 vprašanjem o nadomestitvi moštva. Prisilno posojilo na Angleškem, Razlastitev zlata v Angliji. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Londona: Na shodu v Glasgovu je grozil državni kancler Bonar Law%s prisilnim posojilom, če bi se vojno posojnO izjalovilo. Dalje namerava angleška vlada razlastiti del zlata zasebnikov, Povralek k premlkolni vojski. Pod nadpisom »Kaj se godi«, se peča vojaški sotrudnik »Voss. Ztg.« s sovražni mi vojnimi načrti bodočo spomlad. Pravi, da se bodo sovražne operacije spomladi naslanjale na načela stare strategije. Sovražnik bo poizkusil vrniti se k premi kalni vojski s smotrom uničevalne bitke. V teh okolnostih bodo nosili najbrž glavno breme vo ske Francozi, ki se tako danes kot nekdaj čutijo mojstre premikalne vrste. Članek konča: Zdaj, to vemo, se mora in se bo odločilo. Neomajljivo zaupamo in ker se nagibajo h koncu strašna trpljenja, se bližamo mirno, notranje trdno, resno in skoraj veselo odločitvi, ker o izidu tudi zdaj ne dvomimo. Poostrena podmorsko vojsko. London, 22. januarja. (Kor, ur.) Potopljen je japonski parnik »Kreugata Ma-ru« (2588 ton), najbrž je tudi angleški parnik »Baron Sempull« (1807 ton) potopljen. Baje se tudi poroča, da je bil potopljen neki angleški ribiški parnik, Kodanj, 22. januarja. (Kor, ur.) Neki nemški podmorski čoln je potopil danski parnik »Klampenborg« (1785 ton). Posadko so izkrcali na francoski obali. Nova Move« in »Theodor«. Ženeva, 22. jan. Iz Rio de Janciro se poroča: Od nemške ladje »More« zaplenjeni parnik »Theodor« so opremili z moštvom in orožjem, tako da sta sedaj med potjo dva nemška korzarja (t. j. ladji, ki sta od svoje vlade pooblaščeni, da ugrabljata sovražne ladje). Ponesrečeni angleški parnik čet. Haag, 22. jan. Iz londonskih ladjeplov-nih krogov se govori, da so sinoči v Kanalu ujeli brezžične signale. Gre za angleški transportni parnik z 1800 vojaki, ki je za-vozil na mino in ki se je pričel potapljati. Potopljena tovorna ladja na Donavi. Novi Sad, 21. januarja. Včeraj popoldne se je potopila na Donavi tovorna ladja, na kateri je bilo naloženih 60 železniških voz premoga. Eksplozija na japonski križarki. Ženeva, 21. jan. Iz Tokia se poroča: Na bojni križarki »Sukubali«, ki je vkrcana pred Yokosuko, je nastala eksplozija. Ladja je v plamenih. Število žrtev znaša doslej 400. Švica v nevarnost!. Iz Monakova poročajo 21. januarja. Tukajšnji listi poročajo o velikih premikanjih čet na švicarski meji. Dognali so francoske in angleške oddelke čet. Italijanske kraje onstran meje izpraznujejo in proglašajo za vojni pas. V Franche Contč neprestano dospevajo francoski rezervni zbori ter tvorijo vojne posadke. »Berner Bund« poroča: Na jugozapadu Besangona in dalje v valdebonski ravnini so zbrane velike množice francoskih čet, ki delajo že nekaj dni bojne utrdbe. Opazovali so, da delajo ob meji strelske jarke in grade žične ovire. Naši švicarski diplomati pri cesarju. < 21. t. m. zjutraj je sprejel cesar v Bad-nu generalnega polkovnika nadvojvodo Jožefa, nato pa našega vojaškega atašeja v Bernu polkovnika pl. Einem in našemu poslaništvu v Švici dodeljenega ritmojstra grofa Aichelburga, končno poslanika grofa Douglas-Thurna. Dnevne novice. — Duhovniške vesti. Instalacija novega nadžupnika v Vuzenici vlč. g. Štefana Pivec, se bo vršila dne 1. februarja v Mariboru. — č. g. Konrad Šeško, pro-vizor v Vuzenici, je imenovan za kaplana istotam. — Smtt slovenskega junaka za Avstrijo. Kakor je zdaj žalibog z gotovostjo dognano, je 19. oktobra 1916 v bojih z Ru-muni na polju časti padel praporščak Fr. Pavlin, abiturijent kranjske gimnazije, večleten bivši gojenec šentvidskih zavodov, doma iz Kremence, župnije Št. Vid pri Cerknici. Njegov poveljnik piše ubogi pla-kajoči materi: »Pregrozna vojska je zahtevala malo plemenitejših žrtev nego je bil Vaš Franc .,. Nepopisno nam je bil pri srcu, ko smo ljubljenega tovariša videli ležati v krvi... Z izrazom ponosne samozadovoljnosti je izdihnil svojo plemenito, junaško dušo.« Njegovo truplo počiva na gori Cypkes. Pri naskoku je poveljeval stotniji z brezprimernim zaničevanjem smrti. Po smrti je bil za to odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Pokojni je bil razborit, idealen pa pobožen fant; posebno se je zanimal za elektrotehniko; ideal njegovega mnogoobetajočega življenja je bil, da se po dokončanih študijah posveti kranjski Završnici. Završni-ški slapovi rosijo svoj prosojni hlad na tvoj grob v brezbrojnih solzah, France!... — Upravništvo »Zlate Dobe« prosi cenjene naročnike blagovoljnega potrplje- nja. Nastale so male težkoče pri dobavi potrebnega papirja itd. List izide v novi povečani obliki v nekaj dneh. — Odlikovan je bil naš rojak gospod Josip Boncelj, inženir v Norinberku, z bavarskim redom Ludvikovim križem. — Vojaški dopusti. Ker se v raznih panogah narodnega gospodarstva čuti pomanjkanje delavnih moči, je vojna uprava odredila, da sc smejo — brez ozira na bodoče poljedelske dopuste — dovoljevati vojaškim osebam do 15. februarja t. 1, dopusti, v kolikor dopušča služba, ter smejo dopustniki med dopustom izvrševati svoj poklic. Vendar pa dobi dopust le tisto moštvo, ki more dokazati, da bo za čas dopusta zadostno preskrbljeno z živežem. Za čas dopusta moštvo od poddesetnika nizdol ne dobi nobene pristojbine, pač pa se mu puste običajne pristojbine, ki jih je pred dopustom prejel v naprej. Pravi podčastniki pa dobivajo ves čas dopusta celo pristojno jim plačo ter nadomestni znesek za kruh. Enkratno vožnjo tje in nazaj pa plača moštvu erar. — Iz ljudskošolske službe. Za prov. učiteljico v Št, Rupertu je imenovana su-plentinja Carmen Hvala; namesto obolele učiteljice Marije Bcrnot bo suplirala v Mokronogu suplentinja Antonija Turk; za prov. učiteljico v Metliki je imenovana suplentinja Marija Gaberšek. — Pri uršu-linkah v Ljubljani je izstopila otroška vrt-narica Filomena Ebber, vstopila pa izprašana učiteljska kond. s. Lavrencija Kiir-biš kot otroška vrtnarica. — Za provizo-rično učiteljico na Prežganju je imenovana suplentinja Štefanija Novak; namesto obolele učiteljice Ane Hirschmann bo suplirala v Št. Lambertu abs. učit. kand. Jožefa Erjavec. — Smrtna kosa. Umrl je v Gradcu v bolnišnici privatni uradnik Jožef Kotnik, star 29 let. — V Gradcu je umrl vojak 87. pešpolka Jožef Jančar. — V Trbovljah je umrl veleposestnik, gostilničar in mesar g. Janko Forte, star 47 let. Nova hrvatska opera. V letošnji gledališki sezoni na zagrebškem narodnem gledališču se uprizori opera mladega glasbenika P. Konjeviča. — 140 gostilničarjev je ustav'lo svoj obrat v političnem okraju Maribor. — Dopisovanje z ujetniki na Ruskem. Skupna osrednja poizvedovalnica za begunce na Dunaju naznanja, da so odstranjene ovire, ki so se stavile poštnemu prometu na švedsko-ruski meji ter je upati, da bodo poslej svojci vojnih ujetnikov na Ruskem in v Sibiriji zopet redno dobivali pošto in nasprotno bodo tudi vojni ujetniki zopet prejemali dopise z doma. Od lanskega avgusta sem je bilo v tem oziru zelo slabo. Zdaj se torej razmere zboljšajo, — Nalivi, sneg. Dne 15. t, m. je padlo toliko dežja, da je potok Mirna izstopil čez bregove in se je voda v hiše in hleve v obližju razlila. Iz Mokronoga ni bilo mogoče priti na postajo, ker je ob Mirni voda-drla čez cesto 1 meter visoko. Ob cesti Mokronog—Sv. Rok je pri mostu cesta močno poškodovana. Pri Št. Jurju (občina Tržišče) se je plast zemlje udrla na železniški tir in železniški promet med Št. Janžem in Trebnjem je bil dva dni ustavljen. Dne 18. januarja je zapadel sneg in promet je zopet oviran. — Nesreča v Trbovljah, Sprevodnik Alojzij Klenovšek je bil v premogokopu zmečkan in je umrl. Zapustil je vdovo in več otrok. — Miljonarka umrla lakote. Iz Sarajeva poročajo: Po svojem nezaslišanem skopuštvu in sebičnosti znana miljonarka Ana Dugonič je te dni tu lakote umrla, stara 72 let. Starka zaradi skopuštva ni imela nobenega posla in niti postrežnice. Živela je skrajno revno in zakurila si je le v najhujšem mrazu. Zadnji čas je tri dni ni bilo nič na izpregled, zato je policija šiloma vdrla v stanovanje in našla starko v revne cunje zavito mrtvo na tleh, dočim je bila na divanu lepo zložena svilena odeja. Skopuhinja očividno niti v najhujši sili ni imela srca, da bi se odela z njo. Starka je umrla lakote, kakor je pokazalo raztelesenje. Sorodnikov ni zapustila ni-kakih ter dobi celo njeno premoženje njena domovinska občina Mostar, — Miši snedle denar. Nekemu kmetu na vzhodnem štajerskem, ki je menil, da je denar najboljše shranjen doma, so miši snedle devet 20kronskih bankovcev. — Roparja zaprli. Kočar Franc Plav-čak iz Sv. Roka pri Rogatcu je hotel te dni v neki trgovini menjati lOOOkronski bankovec. Ko so ga vprašali, odkod ima denar, se je zapletel v taka protislovja, da so ga zaprli. Osumljen je namreč, da sc jc udeleževal znanih drznih ropov po obmejnih krajih, Plavčak je znan, že večkrat kaznovan tat. LMllanske novice. lj Odlikovana za svojo vztrajno hrabrost in drznost nred sovražnikom sta bila minule dni četovodja France Ramovš z železnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje in inf. Z o r k o R o d i č z bronasto hrabrostno svetinjo, oba pri polkovnem štabu domačega 27. domobranskega pešpolka. Prvi je bil že preje odlikovan s srebrno svetinjo. Obema vrlima junakoma iskreno čestitamo! lj Kako je s stvarjo? Ni dolgo od tega, ko je bilo po listih čitati, da je finančna uprava odredila, da bodo pred vsako trafiko razobešeni napisi onih smodk, svalčic in vrst tobaka, ki so še tam dobiti. Od lega časa pa ni ne napisov in skoraj tudi nobene vrste kaje ne; razen par ur potem, ko je trafikant tobak dobil. lj Pozor! Hišni gospodarji, oskrbniki in stranke sploh se opozarjajo, da jc jutri, v sredo, dne 23. t. m. zadnji dan roka dolžnosti naznanila za cilindre kopalnih peči. Kdor še ni naznanil, naj to takoj stori, sicer ga zadene ostra kazen. Tiskovine se dobe brezplačna v obrtnem oddelku mestnega magistrata. (Nekdanja Galletova hiša, I. nadstropje.) Izgubil se je danes zjutraj od Komeri-skega ulice čez Jubilejni most do Frančiškanske cerkve ključ na verižici. Pošten najditelj se prosi, naj ga prinese proti primerni nagradi blagajničarki delikatesne trgovine Mcncinger. Po svelu. Pod prefektoratom nadvojvoda Ka-rola Štefana se vrši te dni na Dunaju prva predstava velikega poljskega narodnega filma »Pod gospodstvom tiranov«. V iil-mu, v katerem sodeluje 10.000 oseb, stopa pred oči vsa zgodovina Poljske. V odboru, ki je priredil ta veliki poljski narodni film, je princezinja Aleksandrina Windischgratz in vse visoko poljsko plemstvo. Kakor čujemo, bo ta odbor preskr-bel, da se bo to delo predstavljalo po vseh glavnih avstrijskih mestih in tudi v vseh nevtralnih državah. Mraz. V zapadni Rusiji in vzhodni Prusiji je sredi minulega tedna nenadoma pritisnil hud mraz. Iz Kovna in Mitave naznanjajo do 22 stopinj, iz Memla in Kra-ljevca 18 stopinj mraza. Mrazni val se polagoma pomika proti srednji Evropi in ga zadnja dva dni že občutimo. Iz Berlina poročajo 22. t, m.: V Berlinu in severni Nemčiji je nastopil nenavaden mraz, ki je zahteval že več žrtev. Temperatura je znašala včeraj zjutraj v Berlinu ob 7, uri 12 stopinj Celzija, opoldne pa 5 stopinj Celzija, Na Zapomorjanskem je bilo včeraj 17 do 18 stopinj Celzija, v srednji Nemčiji 12 do 15 stopinj in v notranji severni Nemčiji še opoldne 8 do 10 stopinj mraza. Tudi v južni Nemčiji je znašal mraz 8 do 9 stopinj, v Monakovu 6 stopinj. V okrožju Landsberg ob Warti je zmrznilo troje oseb. — V Krušnih gorah je 18 stopinj, tri osebe so zmrznile. Možu poslala zastrupljene jestvine. Marija Buchar v Hohenelbe na Štajerskem je poslala možu na bojišče zastrupljeno pecivo in zastrupljeno vino. Zločinko so zaprli. Roparski umor na Dunaju. Minulo soboto so našli na Dunaju v njenem stanovanju .ubito gospo Gizelo Loschitz, mater znanega zobozdravnika dr. Pfeffermanna. Sum je takoj padel na novo postrežnico, ki se ie bila predstavila kot Jožefina Leit-ner. Hčerka ubite, ki je uradnica, je med fotografijami nevarnih tatic na policiji ta-kaj spoznala novo postrežnico, ki se piše v resnici Viljcmina Lichtenecker, je bila že velikokrat kaznovana ter so jo ravno .zopet iskali zaradi težke tatvine. Ljubimec Lichteneckerjeve je agent Aleksander Iiirt, večkrat kaznovan zločinec in ravnokar zopet zasledovan po tiralici. Domnevajo, da je on ubil s sekiro gospo Loschitz, pri čemer mu je pomagala Lichtenecker. Zločinca ostro zasledujejo, a ju še niso našli, Tobakarski humor. V »Bohemiji« je naslednji oglas: Vsled pomanjkanja cigaret se žele trije kadilci seznaniti s trafikan-tinjami (starost postranka stvar). Fotografije je poslati pod šifro »Cigareta« na M, in M. Wltzek, Praga itd. Močan poires je bil 20. t. m. v Savoni na Laškem. Podrobnih poročil še ni. Cestni železničarji v Rimu stavkajo. Iz Lugana poročajo 19. t. m.: Uslužbenci cestne železnice v Rimu so začeli stavkati. »Corriere della S era« sumi, da je v ozadju protivojna agitacija. Podmorski železniški predor med Francijo in Anglijo. »Daily Telegraph« piše: Vhod v tunel na francoski strani bo 5'/L> km daleč od obale, torej v popolnem dosegu angleških ladijskih topov. Sicer pa bodo utrdbene naprave varovale predor. Angleški izhod bo tako narejen da bo mogoče del tunela v bližini angleške obale takoj poplaviti z vodo. Izhod bo ležal tako globoko, da ga nc bodo mogle doseči ne mine ne izstrelki. Vlaki, katere bo gonila elektrika, bodo prevozili Ro-kavski kanal v pol uri. Angleški gradbeni stroški bodo znašali 200 milijonov frankov, delo bo trajalo šest let. Modni kongres na Dunaj skličejo na pobudo nižjeavstrijskega deželnega odbora takoj ob sklepu miru. Dunajska mestna občina, pošlje v pripravljalni odbor $va zastopnika. Primorske novice. Osebna vest. Cesar je imenoval dekana in župnika v Krkavcih preč. g. Matevža Š k e r b e c za častnega kanonika koperskega kapitelja. Odlikovanje, Svetoivanski učitelj Dol-fe Grpbming jc bil odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. — Vojria odlikovanja na pošti. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil poštni nadoficijal Hi-polit Balisch; zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila poštna oficijala Viljem Zupel in Alojzij Hleevvein, Razpuščeno italijansko društvo. Primorsko namestništvo je razpustilo društvo »Circolo famigliare Unione« v Pulju. Umri jc v graški vojaški bolnici gosp. Franc Cerkvenik, občinski tajnik v Rodi-ku. Odlikovana brata. Pri deveti italijanski ofenzivi sta se borila poznana brata Andrej in Franc Vidmar, doma iz Rihen-berka na Primorskem. Andrej je bil odlikovan z srebrno svetinjo II. razreda in z bronasto na traku hrabrostne svetinje, Franc je bil odlikovan z hrabrostno svetinjo. Oba služita pri domačem pešpolku št. 27. Živila! Smrt begunke. Maraž Pavla iz Št, Ferjana nad Gorico, sedaj begunka v Irms-doriu, okraj Romeistadt na Moravskem, javlja s tem, da je dne 8. januarja po dolgi mučni bolezni umrla v romerstadtski bolnišnici njena svakinja Amalija Mačuš, za-pustivši moža, ki je na bojišču, in tri otročiče v nežni mladosti. Oospodorslvo. Nova naredba glede masti. V krogih poljedelcev razširjeno je v precejšnji meri naziranje, da je po eni strani treba oddati le mast onih prašičev, ki se koljejo v kasnejšem času, po drugi strani pa, da je treba oddati od teh prašičev celo mast. Temu nasproti se opozarja pred vsem na to, da se dolžnost do oddaje ne razteza na celo pridobljeno mast, nego le na del masti. Surove masti bo treba oddati od prašiča: pri zakolni teži do 60 kg 2 kg, pri zakolni teži od 60 do 100 kg 3Y» kg, pri zakolni teži od 100 do 150 kg 6 kg, pri zakolni teži nad 150 kg 10 kg. Če je mast že stopljena, je treba oddati mesto surove masti primerno množino stopljene masti ter je računati pri tem šest delov prve za pet delov drugoimenovane, Dalje se izrecno povdar-ja, da prenagljen zakol nc oproščuje od omenjene dolžnosti, ker veljajo tozadevne določbe brez izjeme za vse prešiče, ki so bili zaklani cd 1. novembra 1916 naprej. Dobava mesa in masti z Ogrskega. Prehranjevalni urad je poveril izdajanje transportnih listov za dobavo masti, slanine in mesa iz Ogrske: za mesto Dunaj dunajskemu magistratu, za Dunajsko Novo mesto tamošnjemu mestnemu svetu, za mesto Gradec graškemu mestnemu svetu, za vse ostale kraje pa osrednji nakupovalni družbi na Dunaju, Čehi za vojna posojila. Dosedanjih petih avstrijskih vojnih posojil so se udeležili Čehi z 8 miljardami; od tega so podpisali češki denarni zavodi 1.360,'l 23.000 K. Plzenske pivovarne ustavijo obrat z dnem 1. februarla t. 1. Prodajo saharina je dovolila laška vlada, ker nedostaje sladkorja. Kaj takega bi bilo tudi pri nas umestno! Bazi porociia. Cesar Karel v Bolcanu. Na južnem Tirolskem je cesar Karel obiskal tudi Bolcan, kjer je ostal več ur. Na kolodvoru ga je sprejel maršal nadvojvoda Evgen zj drugimi vojaškimi poveljniki. Ko jc cesar obšel častno stotnijo, je nagovoril vsakega odlikovanega častnika in vojaka. Cesarja je nagovoril nato župan dr. Perathoner. Na kolodvorskem trgu se je zbralo veliko ljudi, društva z zastavami in godbami. Cesar se je podal tudi v mesto, kjer so ga navdušeno pozdravljali. Po kosilu sc je cesar peljal na kolodvor. Odpeljal se je nato v Trident, Nova Poljska. Iz Varšave je dospelo v Berlin poslanstvo poljskega državnega sveta, ki odpotuje potem dalje na Dunaj, v Pešto, Sofijo in Carigrad, da naznani ustanovitev nove poljske države. Inšpekcijsko potovanje črnogorskega vojaškega guvernerja. Cetinje, 21. jan. (K. u.) Vojaški generalni guverner podmaršal Wcber pl. We-benau je minuli teden potoval v Kolašin in Andrijevico. V imenu zbranih kapitanov okraja Kolašin je guvernerja pozuravii ko-Iašinski župan z govorom, v katerem se je zahvaljeval za podporo prebivalstvu z živežem in za dobrohotno in pravično upravo in orosil vojaškega generalnega guver- Za dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke Izgube nnšega blagega brata, strica in svaka, gospoda trgovskega poslovodje v ŠkcfjS Loki izrekamo vsem najsrčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo preč. g. župniku Antonu Lavrenčiču za v srce segajoč govor ob gomili pokojnega ter vsem spoštovanim sovaščanom iz Velkih Poljan, ki so spremi,evali dragega na zadnji poti. Ljubljana-Velike Poljane, 23. januarja 1917. Globoko žalujoča rodbina Pirnat. Bolestnim srcem Javljam vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena mati danes, dne 19. januarja, zjutraj nenadoma Izdihnila svojo blago duSo, v 71. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v soboto, 20. januarja, ob 4. uri popoldne na tukajšnje pokopališče v Staremtrgu. Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Staremtrgu pri Kočevju, dne 19. januarja 1917. Za globoko žalujočo rodbino Ivan Koče, sin. Brez posebnega obvestila. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša ljubljena dobra mati oziroma stara mati, gospa Katarina Jurjovec roj. Rebolj zasebnica danes, 23. t. m. ob S. url zjutraj v starosti 63 let po kratki zelo mučni bolezni previdena večkrat s tolažili sv. vere mirno zasp.ila v Gospodu. Pogreb nepozabne rajnke bo v sredo 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Ulica na grad št. 2 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše za ronjko se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba in sv. Florjana. Nepozabljeno priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 23. januarja 1917. Franc, ilvgust, Leopold sinovi. loferi irivsli in tessfrižni aparati I.a britev iz srebro-jekla K 3 50, 4, 5; var-nostnl brivski aparati, poniklani K 3, 5, zn. »Peilekt« s 6 rezili K 16, 20; dvo ez. res. rezila tucat K 5, 6. la lascstrtžnl aparati K U, 12. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu c. in kr. dvorni založnik JAN. KONRAD, izvozna tvrdka, Brihc št. 1755, Češko. 112 Stran t" nerja, naj kot dozdaj, tudi v bodoče očetovsko skrbi za Črnogorce. Kabinetna kriza na Japonskem. Japonski ministrski svet je razpustil parlament, ker je večina nastopila proti vladi. Graserja prirodoznanske slike (90 : 66 cm, zložene 15 : 22 cm), s kratkim nemškim besedilom so za pouk na ljudskih, kmetijskih in drugih šolah neobhodno potrebne, za privatno porabo pa zelo zanimive in poučne. Slike nam kažejo razne živali, rastline in sadeže (gobe, sadje) v lepobar-vanih, natančno po naravi posnetih podobah. . Vsled res umetniške izvršitve bodo dobrodošle tudi našim izobraževalnim in podobnim društvom in sploh vsakomur, ki sfe zanima za prirodoznanstvo, kmetijstvo, sadjarstvo itd. Izšlo je 34 raznih tabel; zlasti so priporočljive slike o jedilnih gobah (2 sliki za 3 K), o raznih vrstah jabolk, o raznih vrstah hrušk, o sadju s peškami in o sadju in drugim rastlinam škodljivem mrčesu. Posebne važnosti je, da je pri posameznih vrstah jabolk in hrušk tudi povedano, na kakih krajih dotična vrsta najboljše obrodi in kdaj postane /rela; vsak sadjerejec si iako lahko določi, katera vrsta bo na niegc.\em vrtu najboljše obrodila. Cena vsaki sliki 2 do 3 K. Dobi se v Katoliški Bukvirri v Ljubljani. Dobro želodčno sredstvo so Feller-jeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice«. Pospešujejo tek in krepe želodec. Predvojne cene. 6 škatelj franko stane samo 4 K 40 vin. Pri ženskah in otrocih zelo priljubljene. Pristne se naroče naravnost pri lekarju E. V. Feljer, Stubica, Elsa trg št. 134 (Hrvatsko). Bolečine lajša zanesljivo Feller-Jev »Elsa-fluid«. (c) Tužnlm srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša predobra mati, oziroma stara mati in sestra NialeiFoilčič danes ob 6- uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 76. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo dne 22. januarja 1917 ob 10. uri dopoldne na pokopališče na Muljavi. Predrago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. Muljava, dne 20. jan. 1917. Anton JnrilS, brat. — France, Nace ln Janez Hočevar, sinovi. Orehov les v modih, Kostanjev les ™ kupim vsako vagonsko množino po najvišji dnevni ceni. J. POGAČNIK, Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. ZSIIISISKG nove in stare vsako množino ttrdka JELAČIN & Ko. Ljubljana ljubljanska industrija probkovih zamaškov nove in stare od 56 1 naprej kupi fl. OSET p. GužlarJ, Koroško. Kupijo se tudi steklenice od kislih voda. 149 Milo zo prani' oddaja v zabojih orig. tovar. teža, a ca 60—75 kg, proti predplačilu. Razpošilja tudi v zavojih od 5 kg dalje po poštnem povzetju, tvrdka Anton Kušlan Ljubljana, Karlovška cesta 15. Tisk »Katoliške Tiskarnec. Izdaja konzorcii »Slovenca«. ''Mdovorni urednik: Jožef Gostinčar. državni poslanec. .SLOVENEC, ane 23. Kot KDHflfitCfl želi stopiti v župnišče, pridno in zanesljivo dekle srednje starosti. Vajena je vsega gospodinjskega dela, zmožna je tudi nekoliko šivanja. Naslov pove upi. tega lista pod št. 127. (Znamka za odg.) Frazim ureče vsake vrste in v vsaki množini kupi in plača po najvišjih cenah trgovska firma j. KUŠLAN, Kranj, Gorenjsko. — Istotam se kupujejo po najvišjih dnevnih cenah suhe gobe. januarja 1917. gt< i8, --- 1 ! 1 Izboren nadomestek za pravo jedilno olje za vsakovrstno salate, si vsakateri sam lahko pripravi, če kupi zavitek mojega £arss5a22 - ena&ga zavitek za 1 liter olja garantirano izbranega.....K (•_ zavitek za 1 liter olja najfinejše vrste........K 1*30 zavitek za 2 litra olja najfinejše vrste........K 2*40 Bobi se pri WI. Sk32rilS!III v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo 1 liter K 2-—. (Tekoč nadomestek se po pošti ne razpošilja.) Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na IB2BB Dsžo™ d Lfsa&ISanf, Hopitarlgos žilica šfeo. 6. Podplati se ohranilo, če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana. Razpisuje se služba: ' organ ista in cerkvenlka na Uncu pri Rakeku. Nastop takoj ali o sv. Juriju. Zglasiti se je pri tamo-šnjem župnem uradu. Poduradnik 44 let s štirimi otroci v starosti 8—14 let išče v svrho ženitve za gospodinjstvo pridno, pošteno in varčno žensko srednjih let, ki bi imela veselje do otrok, event. tudi z enim otrokom. Gospodinjstvo bi morala voditi popolno samostojno in se želi tudi neka/ znanja nemščine. — Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod štev. 170. o* 1 liter izvrstnega nadomestila za olje si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega Caraghee morskega mahu 1 zp.vitek garantirano izbranega za 1 Ltr stane K 1'—. Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem točno ustreči, se dovoljujem tem potom vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi mo| morski mah za okolico Novo mesto pri g. A. Oblak Novo mesto » » -Kranj » » F. Dolcnz Kranj » » Tržič » » L. Lavš Tržič » » Jesenice » » M. Pcrušek Jesenice » » Radovljica » » F. Pere Radovljica za Ljubljano se dobi pri g. Marija Luksnc Kopitarjeva ulica 4. in vseh boljših trgovinah. Poštna naročila najmanj 6 zav. sprejema J. Urek, Ljubljana 5, Mastni trg 13. Gospodarsko društvo v Trnovem na Notranjskem proda vso zalogo manufakture, železnine, steklenine, galanterije in čevljev. Nakup ugoden. Zapisnik na razpolago. Proti takojšnjemu plačilu se preda posestva Mi 1 oralov s poslopjem vred za 12.000 K. Ponudbe do 24. t. m. na upravništvo »Slovenca" pod šifro „Posestvo". vešč slovenskega in nemškega jezika, išče službe v kaki večji trgovini s špecerijskim ali meSanim blagom, najrajše kje na deželi. Cenjene ponudbe na Ivačtc Franc Tržišče, Dolenjsko. (Znamka za odgovor). Službe fšče močiti še vojaščine prost, v Kaki trgovini s špecerijo ali z železn;no. Najljubše bi mu bilo nje v mesto, gre pa tudi na deželo. Vprašanja naj se stavijo na opravo lista pod „Trgovskt pomočnik št. 171.