299
Tržaška razstava.
Glavno poslopje, štev. II. (Dalje.)
Na levi strani precej pri vhodu nahajamo mnoge male obrtnije, kakor so kinkaljerije, rezljanje, dela iz kosti, rogov itd. Jako lepe rezljanje iz raznega lesa je razstavil G. Emmert iz Argo, južne Tirolske; potem nahajamo lepe praktične rezljanje v izložbi firme J. Faust iz Lisic Da Moravskem; v tem oddelku je izložila tudi po Slovenskem znana firma Ant. Lautmann in Comp. izvrstne biče, navadne in elegantne; ta firma ima svojo fabriko v Trstu in podružnico na Krasu, ter je ena najstarejših v Trstu; ona pošilja svoje izvrstne biče na vse kraje v Avstriji in tudi na inostransko. — Prav tako je razstavila tržaška firma V* A. Pfeifer lepe glavnike in druge različne izdelke iz rožnine«
Omeniti moramo tudi firme J. W. Dann iz Trsta; ona je razstavila kaj izvrstne predmete lastne fabrike, kakor so metlje, krtače, iz raznih surovin, potem izdelkov iz žime, pletenice iz vrbe in indiškega štaba in druge enake stvari, ki so vse elegantne, prav dobrega okusa in poceni.
Firma D. Neurath na Dunaji je razstavila prav lepo izdelane tase in drugo hišno posodo iz kositarja, pa lepo lakirane, prelepe so slike na teh posodah in pa stanoviten lak ; ta firma izvaža prav mnogo na jutrovo. Firma Jos. Vukasinovich iz Beča je razstavila krasna znamenja, embleme in druge enake predmete za okrasje, vse iz bronza in emajla; za grbe, rede, medalje moremo priporočati to firmo , posebno zdaj , ko v Trstu zopet nekatere luknje frakov zijajo po dežji.
Kedor hoče videti prekrasnih klobukov, čapk in druzega lišpa za uradnike in oficirje, ta naj si ogleda po firmi Joh. Blazinčič in sinovi ?z Beča razstavljene klobuke, sablje, meče in druge enake predmete; takih reči naši tržaški posamentirarji ne znajo izdelovati.
Firma W. Schneider iz Prage je razstavila mono-grame iz različne kovine za hišno rabo, namreč za zaznamovanje perila, papirja itd., vse prav lepo in okusno. Omeniti nam je tudi firme G. Weiss iz Trsta, katera je razstavila krasne lule in druge predmete iz morske pene in ambre. Prijateljem lul in bokinov priporočamo tudi izložbo firme G. Wilfort iz Beča.
Kaj posebno krasnega je ona podoba bas relief iz javorjevega lesa, predstavljajoča vero kot tolažiteljico pravice. To je kaj izvrstno delo, mojstersko rezljanje. Razstavil je ta okvir Ant. Sucharda iz Nove Pake na Ceskem.
Novotnv Franc iz BeČa je razstavil praktične in lepo delane portemonaies, mošnje, tobakire, portfelje in druge take malenkosti iz irhovine in bronsa.
Maver Ignacij iz Breitensee pri Dunaji je razstavil iz tako zvanega celuloida izdelane razne prekrasne predmete, cel6 krogle za biljard, posebno pa lepe stvari za ženski lišp.
V galanterijskih predmetih je na vrhuncu firma Avgust Klein iz Beča. V tem oddelku nahajamo tudi omena vredno delo Ignacija Knafelca iz Ljubljane; to delo predstavlja na vćlikem okviru Ljubljano, kakoršna je bila pred 200 leti (1681); to delo ne bi bilo nič posebnega, a občudovati je način, kako je to narejeno , namreč iz barvane slame vdelano v les, tako , da vam izgleda, kakor mozaik. Občudovati je pri tem delu veliko potrpežljivost.
Risarje bode interesirala tudi izložba firme Clemens Wirtensohn z Dunaja, katera je razstavila mašince , s pomočjo katerih more risar vsako fotografijo prenesti poveličevalno, in zopet vsako veliko sliko pomanjšati, mašina je kaj priprosta, a praktična. Mnogo bi bilo še ormaa vredno v tem oddelku, a nekaj moramo prepustiti tudi obiskovalcem samim.
Kar se tiče galanterij iz raznih kožnin, bronsa, potem lepih in praktičnih rezljanj, moramo priznati, da je ta obrtnija v Beču najbolj razvita. Pred letom 1860. so vse te malenkosti dohajale še iz Pariza in sploh iz Francoskega v Avstrijo, domača naša obrtnija ni imela skoraj nič tako lepo, fino in okusno izdelanega, kakor Francoska, zatorej ni mogla konkurirati se zadnjo, a uže leta 1873. so na dunajski razstavi Dunajčani tu in tam še lepše stvari razstavili, nego Francozi, od tistega časa do danes pa so gotovo še izdatno napredovali, tako sicer, da zdaj uže ne potrebujemo skoro nič več francoskih galanterij in kinkalij; vsega imamo zadosti in še celć za izvoz. Dunajčani izvažajo vsako leto velikanske množine kinkalij skoz Trst v jutrove dežele in celo v Italijo. Moramo reči, da so glede okusa in cene uže dosegli Francoze ti naši Dunajčani. A živi pa tudi skoraj polovica Dunaja ob tem kruhu. To je sreča za Dunaj, ker namesto, da bi šel denar v inostransko, prihaja dosti inostranskega denarja na Dunaj.
Kar se tiče igrač in druzih bolj debelih rezljarij, znano je, da se največ tega blaga izdeluje na Ceskem v visokih hribih na saksonski in pruski meji, potem v salcburških hribih in v Tirolah. To je sploh obrtnija za hribovce; a vendar je ta avstrijska obrtnija tolika in tako izdatna, da živi cele okraje in da izdeluje zadosto za vso Avstrijo in prav mnogo tudi za izvoz. Avstrijske igrače gred6 skoz Trst po vsi Levanti, v Italijo, v izhodno Indijo in sploh skoro po vsi Aziji. Kar se pa tiče finejih igrač, posebno podučevalnih in družabnih iger, so pa zopet Dunajčani prvi.