114. številka. Ljubljana, v petek 18. maja 1900. XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od 5 tir is top ne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnjštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravništvu naj se bi a* govolijo ; pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod ▼ uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon st 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Državni zbor. (0b8trukcija se nadaljuje. — Prvo nasilatvo in konflikt s predsednikom Fuchsom.) V včerajšnji seji je nemška levica krepko podprla češko obstrukcijo. tako, da se tej štiri ure ni bilo treba ganiti in vender ni prišla zbornica niti do dnevnega reda. Levičarji so namreč podali dolgoprsto interpelacij, ki so se vse v smisla opravil-nika morale dobesedno pročitati. To čitanje je trajalo štiri ure. Mej drugimi interpelacijami sta bili podani tudi dve, ki se nanašata na izgrede na dunajskem vseučilišča. Krščanski socialisti so vprašali, če hoče vlada ščititi glave klerikalnih visoko-šolcev, nemški nacionalci pa, če hoče ščititi navado, da smejo gotove dijaške znake nositi samo dijaki, ki se sabljajo. Ko je bilo čitanje interpelacij kon čano, je vprašal dr. Foft predsedstvo, ka kega mnenja da je glede postopanja podpredsednika dr. Žačeka, ki je zadnjo sejo radi nesklepčnosti zaključil. Foft se je levičarjem zahvalil, da so v zadnji seji s svojo odsotnostjo, včeraj pa z neštevilnimi svojimi interpelacijami pospešili obstrukcijo in potem z ozirom na nejedinost mej člani predsedstva glede pravilnosti ŽaČkovega postopanja izjavil, da smatrajo Čehi Ža čkovo odredbo, da se seja zaključi, kakor hitro zbornica ni sklepčna, za popolnoma pravilno. Predsednik Fuchs je odgovoril, da on ni tistega mnenja kakor Žaček. Po njegovi sodbi bi Žaček ne bil smel seje zaključiti, nego jo le za četrt ure pretrgati, potem pa jo nadaljevati, če bi biia zbornica sklepčna. (Posl. Maštalka: Vi bi bili najbrž fijakarje razposlali.) Na to so je reasumiralo glasovanje o nekem češkem predlogu, pri katerem v zadnji seji zbornica ni bila sklepčna. Pri naznanilu došlih peticij je Do-ležal zahteval, naj se o jedni izmej njih dvakrat glasuje. Pri tem glasovanju je bilo oddanih samo 93 glasov. Vsi so bili oddani proti predlogi, a glasovanje ni veljavno, ker je zbornica Šele tedaj sklepčna, če je navzočih 100 poslancev. Predsednik je izjavil, da pretrga sejo za pol ure. Levica je LISTEK. Avskultant Hren. Spisal Iv. P. Albina, hčerka gospe Novakove, vdove pred desetimi leti umrlega kancelista, je bila prav navadna gospodična. In če pravim navadna, hočem reči, da ni bilo na nji nič posebnega ter se ni niti po najmanjši stvari odlikovala od tistih milijonov bitij, katerim vsem pravimo gospodične. Niti hibe, niti prednosti ni bilo take na nji, da bi jo bilo to delalo vsaj malo drugačno, kakor so druge. Lepa tudi ni bila, niti grda, vse prav tako, kakor druge go spodične. Dve leti je hodila v učiteljsko pripravnico, potem je »radi bolezni" izostala in čakala. To se pravi, materi je „pomagala". Dospela je v dvajseto leto in takrat se je seznanila z gospodom c. kr. avskul-tantom. Kje, kdaj in kako se je bil z njo spoznal avskultant Hren, ne vem, a prisegel bi, da na kakem plesu, kjer je bil morda slučajno slabe volje, kar ga je do-vedlo do tega, da jo je zabaval. In^ona ga temu kršenja opravilnika viharno ploskala, tista levica, ki je toliko vpila, češ, da se je proti nji kršil opravilnik. Maštalka: Gospod predsednik, to je ne zakonito, Silen?: To ne gre: Maštalka: To je nasilstvo! Mi ne pripustimo, da se seja zopet začne ! Predsednik Fuchs se ni udal in pretrgal sejo. • Ob 1 J je predsednik zopet pozvonil. V zbornici je bilo malo poslancev. Fuchs je otvoril sejo, dasi ni bilo 100 poslancev v zbornici. Ker je tako kršil opravilnik, prihiteli so Čehi s hodnikov v zbornico in odločno protestovali. Zdaj je dal predsednik prešteti navzočne poslance in zdaj je bila zbornica seveda sklepčna, ker s Čehi in Jugoslovani vred je bilo v zbornici 123 poslancev. Dr. Pa ca k je obsodil predsednikovo postopanje, in dokazal, da nasprotuje jasni določbi § 47. opravilnika, kateri ukazuje, da se mora seja takoj zaključiti, čim po stane zbornica nesklepčna, ter dalje, da se je, kakor je razvidno iz stenografiških zapisnikov , doslej vedno tako postopalo. Dejal je, da so Čehi doslej mirno in dostojno obstruirali, a če se bo kršil opravilnik, da bodo tudi oni drugače nastopili. Končno je zahteval, naj predsednik tak->j zaključi sejo. Predsednik Fuchs je rekel, da seje ne zaključi, ker ni Pacakovega nazora. Podpiral je to s tem, da Čehi niso prej sami glasovali za svoj predlog nego se oddaljili, vsled česar je postala zbornica ne sklepčna. Toda ko je oznanil izid glasovanja je bila zbornica zopet sklepčna, kajti v tem so se Čehi vrnili. Fuehsovim zavijanjem so Čehi hrupno ugovarjali in nastal je velik vihar. Čehi so Fuchsu očitali zvijačnost in sofistiko, do-čim je Fuchs dejal da ne bo nikdar ob strakcije podpiral. Dr. Herold je v daljšem govoru do kazal, da Fuchs nima prav. Očitno je, da je Fuchs, četudi morda vsled družin uplivov (Bfeznovskv: Jaworski!), poskusil ob strukcijo zadušiti potom kršenja opravilnika. Fuchs je rekel, da ne bo podpiral je seznanila s svojo materjo, obe sta ga povabili domov, on se je temu odzval, skratka: avskultant Dominik Hren je zahajal k Novakovim, kadar ni imel važnejšega opravka. Avskultant Dominik Hren je bil tudi povsem vsakdanja prikazen, niti lep, niti grd, niti posebno pameten, pa tudi ne izredno neumen. Da, niti idealen ni bil navzlic svoji mladosti! Oj, kako bi mu bil hvaležen, če bi mogel kaj takega trditi o njem z mirno vestjo! Saj je vendar tako lepo videti živega idealnega človeka. Torej avskultant Hren je zahajal prav pogosto k Novakovim, kjer je bil vselej prav ljubeznivo vzprejet. Časih je pil kavo, časih čokolado, časih pa vino, kar mu je najbolj ugajalo. In to pogosto zahajanje k Novakovim so bližnji sosedje bistrovidno opazili in si na glas med seboj pripovedovali, dasi niso vedeli nič posebnega ... Opazke so pa le delali. Take skrivnostne, tako s pomežikajočimi očmi. Dogodilo pa se je še nekaj dražega, nekaj posebnega. Albina je začutila v sebi nekaj kakor ljubezen do gospoda avskultanta. To ni bil sicer slučaj, ker je bila že stara dvajset obstrukcijo, a s tem, kar je storil, jo je podprl in tako postal prezident obstrukcije. Predsednik se je naposled udal. Skušal je še enkrat opravičiti svoje postopanje potem pa zaključil sejo. Prihodnjo sejo je naznanil za danes, toda Čehi so ugovarjali in zahtevali, da se mora prihodnja seja po določbi § 45. dr-žavnozborskega opravilnika vsem poslancem pismeno naznaniti. Prvi poskus, z zvijačo in nasilstvom preprečiti češko obstrukcijo, se je torej ponesrečil, a pokazal je, kako prazno in laž-njivo je besedičenje nemškik strank, da bodo pobijali češko obstrukcijo samo z zakonito dopustnimi sredstvi. Učiteljske zahteve. (Govor posl. Višnikarja v deželnem zboru kranjskem povodom raznih peticij za izboljšanje materijalnih in pravnih raznu kranjskega učiteljstva.) (Konec.) Finančni odsek se tudi glede te točke za sedaj ozirajoč se na neugodno in negotovo finančno stanje, ni mogel odločiti predlagati primernega zvišanja. Plače provizoričnih učiteljev in učiteljic so res pičle, a pomisliti je, da začetniki niso nikjer dobro plačanj, in da se tudi avskultanti, suplenti in praktikanti raznih uradov v tem oziru ne morejo zavidati, in da morajo mnogokrat dolgo časa brezplačno služiti. Tudi stanovanj ali stanarin ne dobivajo ti uslužbenci. Skupna potrebščina pri normalno -šolskem zakladu znaša leta 1900. po proračunu finančnega odseka 935.866 K, pri pokojninskem zakladu po odbitku tega, kar učiteljstvo plačuje, 68.338 K, ia pri šolskih zgradbah 12000 K, vsa potrebščina pii ljudskem šolstvu tedaj 1,016.254 K. Ker znaša vsa potrebščina pri dežel nem zakladu 3,056.259 K, spada tretjina vse deželne potrebščine na ljudsko šolstvo. Ker je pri deželnem zakladu pri obstoječih prikladan že itak primanjkljaja nad 60.000 K, bi se morala 40% naklada na neposredne davke, katera znaša 1,294.361 let, Hren pa bo že v kratkem adjunkt. Slučaj je pa zopet to, da se ni dalo prav nič določiti, niti od daleč ne, če je gospod avskultant tudi kaj zaljubljen v gospodično Albino. Niti gospa mama ni mogla tega prav za trdno dognati. Nekaj pa je že moralo biti, ker je tako pogosto zahajal, — ali zakaj ni nikdar o tem govoril? Ni li to res čudno? — To bi bil prav lahko storil, in ne le enkrat. Saj sta mu ponujali obe priliko za to; mama se je večkrat pravočasno odstranila, Albina pa se je napravila včasih posebno ljubeznivo. A nikdar ni črhnil besedice o tem. Res, čudno, jako čndno! Oj, kolikrat je bilo že kakor nalašč za to ustvarjeno naključje, da sta bila sama v sobi. .. časih je bilo že mračno... niti sram bi ga ne bilo moglo biti, če je še tako boječ in neroden ... In kako se mu je smejala, zapeljivo, mikavno, vabljivo, že po tem bi moral spoznati, kako ga ljubi Albina, da trpi radi njega . . . Včasih je sama napeljevala na kak poetičen pogovor .. . tudi se ji je že zdelo, da se pripravlja na nekaj . . . Vsak hip je pričakovala, da ji pove, da jo že dolgo, dolgo ... prav tako se ji je smejal... sedaj je važno odprl usta... oh, kako ji je srce kron, prav izdatno izvišati, ako bi se hotelo prošnjam učiteljstva kolikaj vstreči. Šolska potrebščina bi v kratkem absorbirala vso 40°/0 naklado na vse direktne davke. Uvidelo se bode, da dežela pri teh okolščinah ne more vstreči vsem upravičenim željam, in da se moramo resno vprašati, ako nismo že prišli do mesta, da si rečemo: do tu in ne dalje. Naše šolstvo se je v poslednjih 30 letih po vpeljavi državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869.1. nepričakovano močno razvilo, s tem so pa tudi stroški ogromno narasli. Dočim je pred 24 leti znašala potrebščina okoli 400 000 K, znaša že sedaj nad 1,000 000 K, državni donesek pa svotico 4344 K! Gibanje ljudskega in meščanskega učiteljstva v celi državi kaže na to, da ministrstvo temu važnemu vprašanju nasproti ne bode moglo več ostati pasivno, ampak da bode morala država priti na pomoč deželam. Posebno revnejšim deželam ni mogoče dati učiteljem tega, kar je država dala svojim uradnikom in profesorjem, ter morajo večkrat odklanjati tudi opravičene zahteve. Za našo deželo bode prihodnje leto pravo kritično leto, zlasti ako bode treba s 1. januvarjem 1. 1901 pričeti vračati državi potresno posojilo 1,000 000 K z obrestmi vred, in ako izgubimo še deželno naklado na žganje, katera je lansko leto znašala 868.000 K. Finančni odsek tedaj tudi glede petletnic in stanarin za sedaj ne more nas ve-tovati nikacega poviška, dokler se ne pojasni razmerje med deželo in državo in ne pokaže tudi finančni efekt letos sklenjenega pokojninskega zakona, ter predlaga: .Deželni zbor skleni: 1 Poročilo deželnega odbora o peticiji slovenskega učiteljskega društva za izboljšanje gmotnega stanja kranjskega učiteljstva (priloga 35) se jemlje na znanje. 2. Deželnemu odboru se nalaga, da uvažuje vprašanje, kako in v koliki meri bi se moglo učiteljstvu izvišati petletnice in podeliti stanarine, da se preveč ne obremeni deželni zaklad. silno bilo . .. tudi potrebno rdečico je že imela na polnih licih . . . kar je spregovoril kaj takega, kar ni spadalo k stvari. In takrat se je jezila Albina. Vsak dan je pričakovala, da ji pove Hren, kar mu teži srce, pa še vedno nič! Kaj vse so že ljudje govorili, in ona si je želela, da bi bila vsaj petinka tega prijetna resnica! A še tega ne! Oh, saj vendar ni tak tepec? Nekaj se mora le poskusiti . . . Nekega dne pa je po njegovem odhodu povedala materi, da ji še do danes ni nič o tem omenil, dasi o tem že pol mesta govori. Gospa Novakova je to vzela molče* na znanje, pogledala debelo, takoj pa sklenila, da mora sama urediti to stvar. Drugi dan, ko je zopet prišel gospod avskultant Hren kakor obično na posete, je morala napraviti Albina materi tak slučaj, kakoršne je ona že večkrat uživala doslej. Morala je namreč iz sobe, da sta bila avskultant in mama sama. In skrbna mama je po velikih ovinkih prišla stvari končno na sredo. BOprostite, gospod Hren," je začela, „da Vas s tem nadlegujem, ali moja materina dolžnost mi to veleva. Saj veste, kako morajo dandanašnji stariši skrbeti za 3. Da se z utemeljeno proSnjo, v kateri je izkazati razvoj in potrebščino ljudskega Šolstva v poslednjih 30 letih, obrne do c. kr. vlade, da dovoli deželi primeren prispevek, oziroma odstopi deželi del državnih dohodkov v delno pokritje vedno raztoče potrebščine pri normalno-šolekem zakladu." _ W LJubljani, 18 maja. Proti češki obstrukciji. Nemška narodna in nemška napredna stranka sta se včeraj posvetovali, na kakšen način naj bi nastopili proti češki obstrukciji. Nemška narodna stranka se je izrekla proti vsakoršni izpremembi držav-nozborskega opravilnika; pač pa je stranka pripravljena podpirati desničarske stranke v tem, da bo mogel parlament zopet redno poslovati. Nemška napredna stranka je izrazila svoj dvom, da bi hotele desničarske stranke resno postaviti se proti obstrukciji. Stranka meni, da je dolžnost desnice, da najde sredstvo proti obstrukciji, pripravljena pa je podpirati desnico v boju proti obstrukciji s tem, da se bodo uvedle dolgotrajne seje. Čehi so imeli z antisemiti posvetovanje radi postopanja glede obrtne novele. Antisemitje bi radi, da bi Mlado-čehi obstrukcijo proti obrtni noveli opustili, a Čehi so menda to željo odklonili in bodo tudi proti obrtni noveli obstruirali. Boj proti obstrukciji se more začeti šele po binkoštih, to je po zaključku delegacij-skega zasedanja. Tožbe bosenskih Mohamedancev. Deputacija bosenskih Mohamedancev je prišla v Budimpešto pritožit se proti vladi ministra Kallava, ki zavira njihova kulturna stremljenja. Mohamedanci so izdelali statut, ki naj bi zaviral izseljevanje mohamedancev ter ščitil interese Hohame-danske vere in šole. Kallav pa je hotel s kaznimi in upokojenjem raznih mohame-danskih uradnikov Mohamedance primorati, da bi statut umaknili. Zlasti baron Pittner je velik nasprotnik Mohamedancev. Razpustil je njihovo dobrotvorno društvo v Mostarju, društveno imetje pa je razdelil med svoje kreature. Tudi proti nadškofu Stadlerju so se pritožili Mohamedanci, da dela proti njihovi veri ter jih z denarjem, zvijačo in silo spreminja v Hrvate in katoličane. Katoliški otroški zavodi delajo baje šiloma katoličane, da, celo ropajo mohamedanske otroke! „Budap. Hirlap" trdi, da se je izrekla mohamedanska deputacija ostro proti hrvatski propagandi ter izrekla željo, da bi gospodovali Bosni in Hercegovini — Madjari. Hrvatski listi zatrjujejo, da je to pač dostavil „Budap. Hirlap' sam, ker to je samo pobožna želja Madjarov. Razpust italijanske zbornice. Kakor v avstrijski zbornici radi jezikovnih naredeb, kakor v nemški zbornici radi lex Heinze, prav tako imajo tudi v italijanski zbornici obstrukcijo in sicer radi vladnih predlogov, ki so obrnjeni proti svobodi shodov in časopisja. Vlada in njena večina sta izpremenila parlamentarni opravilnik, da bi imel predsednik večjo disciplinarno oblast in da bi mogli obstrukcio- otroke; dandanes, ko je toliko nevoščlji-vosti na svetu. Jaz Vam sicer ne morem ničesar očitati in Vam tudi nimam kaj, ampak tako radi družin, radi ljudskih govoric bi rada, to se pravi. . . res, no, želela .. . kako bi že dejala ... saj veste, kako je to neprijetno... in čas je, da se uravna . . . sicer pa me menda razumete?" In ljubeznivo se je nasmehnila . . . Avskultant Hren pa je zrl gospo Novakovo nekaj trenutkov osupel v obraz. „„Ne razumem, milostljiva, res, dane razumem."" „--no, no, res Vam nimam ničesar reči, celo nasprotno, ugajate mi, res prav všeč ste mi, v vsakem oziru ste mi po volji. Ali radi Albine mi je, saj veste, edina hčerka moja, moje vse, kar imam ... in ljudje ... oh, saj jih poznate ... in prav neljubo bi mi bilo, če bi kaj neprimernega govorili o Vas in moji hčerki. . . dasi ni nič na tem." Gospodu avskultantu se je pričelo daniti. A zmotiti je ni hotel z najmanjšo opomnjo. m--to pa že vem, da govore* o Vas, da imate ljubavno razmerje z Albino... in take reči... dasi ne morem verjeti, da mislite resnico .. .* To je gospa Novakova zelo počasi go- niste lažje strahovati. Toda že v prvi seji se je izkazalo, da obstrukciji tudi z novim opravilnikom ni možno do živega. Govori se tudi, da predsednik Colombo ni hotel rabiti skrajnih sredstev proti obstrukcio-ni8tom. Zategadelj je vlada zasedanje do 22. t m. odgodila, takrat pa ga bo definitivno zaključila in parlament razpustila. Nove volitve se bodo izvršile 10. in 17. junija, 22. junija bo že prva seja. Vlada upa, da ji bo nova zbornica votirala 6mesečni budgetni provizorij še pred koncem junija, da pojde potem na počitnice. Vlada je trdno prepričana, da glavni obstrukcionisti ne bodo več voljeni, da se število Zanardelli-ancev znatno zmanjša. Če se le ne moti! Vojna v Južni Afriki. Čim dalje bolj se utrj uje sum, da Ma-feking ni padel. Reuterjev „Office" poroča 25. t. m. iz Pretorije: Uradno vojno poročilo javlja: Za vezne čete so naskočile in osvojile v soboto zjutraj forte v Mafekingu, toda v noči od sobote na nedeljo so bile čete obkoljene ter so izgubile, kolikor je znano doslej, 7 mrtvih, 17 ranjencev in več ujetnikov. Kakor se poroča, se je predstraža od juga prihajajoče pomožne vojske Angležev zopet umaknila. V torek pa je došlo iz Pretorije poročilo, da se boj za Mafeking nadaljuje. Vsekakor so zasedli in požgali Buri kafrski oddelek mesta, ali so se morali končno umakniti, ni znano. List „Argus" je prinesel iz Laurenza Mar-queza brzojavko, da je vdrl v Mafeking burski poveljnik Elogg. Angleži so mu ubili 17 mož ter ujeli njega in 90 drugih Buro v. — Iz Laurenza Marqueza se nadalje poroča, da je bil 15. t. m. pri Kraalpanu, 32 milj južno od Mafekinga boj. — Maršal Robert s poioča 17. t m., da je general Hunter vdrl v Transvaal in stoji deset milj od Kristianije. General Methuen je prišel 12 milj dalje proti Abstarderju. Druga brzojavka Robertsa pa javlja, da je Hunter Kristianijo brez odpora že zasedel. — Iz vzhodnje strani bojišča pa se poroča, da je dospel general Rundle do Mequatlingsneka ter ga zasedel. Tudi Ladvbrand so zasedle baje yeormanyske čete Angležev. General Buller pa poroča iz Danhauserja: Moje predstraže so menda dospele do New. Castla. Peta divizija stoji med Dundeejem in Glencoem) ter popravlja železniško progo. General Botha je zapustil Kronstad v petek z 8000 možmi in 20 topovi; s seboj pa je vzel 40.000 funtov šterlingov in ogromno živil. Angleži se jeze, da ni dospel French par ur prej v Kronstad, da bi bil vzel Đurom vse njihove zaklade. French je bil v Kronstadu namreč že v petek zvečer. Generalu Carringtonu, ki prodira od Beire proti Mafekingu, pa se ne godi dobro. Pri Bamboou mu je poginilo mnogo konj. Kraj je ondi jako nezdrav in mnogo vojakov je obolelo. V Sarajevo! ' Dopis.) Slovenci napredujejo! Znano nam je, kako hude boje bojujejo Slovenci ob vseh mejah, razun hrvaSke, znano nam je, v koliki nevarnosti so Slo- vorila, kakor bi hotela dati avskultantu priliko, da bi segel s kako primerno izjavo vmes. Oj, kako bi bilo na mestu, če bi bil dejal takrat tako .sveto" ogorčen, primerno in spodobno razburjen, da misli „ resno in pošteno" ! In če bi se bil potem še nekoliko raztogotil nad zlobnimi, hinavskimi jeziki, to bi se ji razširilo srce, takoj bi poklicala Albino in obema bi bila podelila svoj materinski blagoslov. A ta hudomušni Hren je dosledno po gažal najlepše trenutke svojega življenja. In zategadelj je ta neomikanec še vedno molčal! Se zakašljal ni ali pa vsaj kihnil, da bi bil tako spodobno premotil mučno tišino. Zato pa je gospa Novakova zopet nadaljevala : „Kar pa mi je najtežje na vsej zadevi, je to, — in jaz mislim, da Vam že smem zaupati, za značajnega, poštenega sem Vas še vedno imela, — da je rahločutno dekletce v Vas resno zaljubljeno. To mi provzroča skrbi in ne vem, kako se bo to završilo. To me je tudi tako dolgo zadrževalo, da Vam nisem že prej povedala, ker se mi je Albina smilila Oh, saj veste, kako imamo matere otroke rade ..." Tu se je gospa Novakova silila v primeren jok, napeto je poslušala, kaj bo Hren na to odgovoril. venci v Istri, v Trstn, na Goriškem, Koroškem in Štajerskem; vemo, da na mnogih mejnih črtah ljuti sovragi slovenske krvi in slovenskega jezika zmagovito prodirajo proti središču slovenskih pokrajin; vse to vemo in tudi to nam ni neznano, kako so nam naklonjeni tisti krogi, katerih sveta dolžnost bi bila, da se za naš razvoj takisto brinejo, kakor za razvoj drugih srečnejših, močnejših in bogatejših naših sodržavljanov. Dobro vemo, kako nam vlada pravico deli, saj skrbi dan za dnevom prav vestno, da tega ne pozabimo. Če kateri narod — sme po vsej pravici slovenski narod trditi: .Kar imamo, je naše; na naših tleh je vzrastlo, na tleh, gnojenih s srčno krvjo, z narodno ljubeznijo, s požrtvovalnostjo in vstrajnostjo ; plod je to našega dela, našega truda, naših žuljev in našega uma." Vse se je združilo, da uniči uspeh naših naporov in žrtev. V nikaki razmeri ni naš napredek z muko, ki smo jo prestali, z žrtvami najboljših sil, časa, zdravja in denarja, katere so nam absorbovale politične borbe z našimi ljubeznjivimi narodnimi nasprotniki in raznimi .očetovskimi" vladami, katere so bile več ali manj vse v tem složne, da zahteva državna modrost, in da ima država dolžnost, ovirati Slovence ne samo v političnih težnjah in ravnopravnosti z drugimi državljani, temuč tudi v njihovih kulturnih prizadevanjih. Bog jim grehe oprosti vsem tem državnikom in vsem njihovim svetovalcem in pomočnikom, — nam ni mogoče ugodno sodbo izreči o njih modrosti, ker nam nikdar ni bilo jasno, in nam še zdaj ni, kaka nevarnost za državo bi bil politični in kulturni napredek nadarjenega in do skrajnosti lojalnega — da, prelojalnega — naroda slo venskega! Pa pustimo to — ni nam namen iskati in razmatrati vzrokov, iz katerih menijo odločujoči krogi, da morajo vsako gibanje Slovencev, če prav ne prestopa mej ustave in zakonov, energično zavirati in zatirati, kakor se protipostavno in naravnost revolucijonarno gibanje nemške in laške irredente skoro nikdar ne ovira in ne zatira. Mi smo hoteli le reči, da Slovenci vkljub vsem raznovrstnim oviram vendarle napredujejo, če prav počasi. Da, Slovenci napredujejo! Vam, ki ste v slovenski domovini, ta napredek, ki ne dela skokov, in ki ni v razmerji z napori rodoljubnih mož, kateri se leta in leta zanj bore, ni tako očiten, kakor slovenskemu rojaku, ki prihaja v svojo domovino le v večjih presledkih ter nekdanje razmere primerja z današnjimi. Brez dvoma ta opazi, da ima slovenščina ipak večjo veljavo bodisi v uradu ali v šoli, v javnosti ali zasebnih krogih, na cesti ali v koncertni dvorani, pri železnici ali pošti, kakor ga je imela, recimo, še pred desetimi leti. Takisto je resnično, da iz literarnih in umetniških produktov vedno bolj izginjajo znamenja poskusov in diletantovstva. Da, Slovenci napredujejo! Najočitnejši je pa menda društveni in socialni napredek Slovencev. Naj se sodi o s vrh i tega ali onega združevanja In avskultant je odgovoril, rekoč: „„Milostljiva, nikdar mi ni na kraj misli hodilo, da bi v Vaši gospodični hčerki vzbudil le količkaj ljubezni, če se je to res zgodile, ni moja krivda, verujte, da ne. Kar se pa tiče zlobnih jezikov, te takoj lahko zavežem. K Vam nisem zahajal z nikakim posebnim namenom, ampak edino le radi tega, ker sem bil prijazno povabljen in vsprejet. Da pa Vam ne bodem poslej nakopava! milostljiva gospa, sramote, izosta-nem odsihdob popolnoma, ker mi je Vaša in Vaše gospodične hčerke čast prav zelo na srcu. Oprostite torej!". . . Ročno je prijel klobuk, se poklonil niti najmanje vznemirjen in naglo izginil skozi vrata. Gospa Novakova ni še nikdar v življenju gledala tako čudno . .. Vsa rudeča je bila v lica, in ko je stopila Albina zopet v sobo, je dejala ostro: .Tako, — sedaj boš imela mir pred tem tepcem 1 Pokazala sem mn vrata, da se ne povrne nikdar več!* In Hrena ni bilo res nikdar več k Novakovim. Par tednov kasneje je postal adjunkt v nekem drugem kraju, k Novakovim pa zahaja sedaj novi avskultant Bogomir Muha ... kakorkoli, to se ne da tajiti, da s številom društev in družb samozavest slovenskega ljudstva raste. Združevanje, bilo kakor3no koli, množi inteligencijo in krepi ponos. Napredek Slovencev je viden tudi v tem, da se ne združujejo le doma, temuč tudi v drugih deželah in mestih. Svoja druStva in klube imajo Slovenci v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Ameriki itd. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 18 maja — Pri današnji dopolnilni volitvi I. volilnega razreda v mestni zbor so bili izvoljeni od prišlih 167 volilcev, in so dobili glasov gospodje: Gogola Ivan 166, Vel-kovrh Ivan 166, Žužek Fran 165, Dejak Ivan 162, dr. Stare Josip 149. — Zgradba električne železnice v Ljubljani se je zakasnila in to po krivdi železniškega ministrstva. Komisija za pregled trase se je sicer soglasno izrekla za podelitev koncesije in tudi zastopnik ministrstva je glasoval za podelitev, ali stvar ae je morala predložiti ministrstvu ker je zgradbi železnice ugovarjal g. Friedrich kot lastnik hiše na mestnem trgu, v kateri se nahaja neka gostilna. Ko bi g. Friedrich ne bil ugovarjal, bi bila komisija v smislu zakona kar sama podelila koncesijo. Z ozi-rom na to, da se je vsled ugovora g. Fried-richa vsa zadeva zavlekla se nam zdi umestno, da povemo, kako je rečeni gospod utemeljeval svoj ugovor zoper zgradbo železnice. Ugovarjal je vsled tega, ker bi potem baje ne mogel skladati sodov z vinom za svojo gostilno. Gosp. Friedrich sicer tudi sedaj, ko ni električne železnice, ne sme po dnevi skladati sodov, ker bi to ves promet zadržalo, ponoči jih bo pa lahko skladal tudi pozneje, ko bo zgrajena električna železnica, ker ta ponoči ne bo vozila, a ugovarjal je vzlic temu zgradbi, dasi je pač lahko mislil, da bo ta ali oni smatral njegovo postopanje zgolj za naga-jivost. Kakor rečeno, leži zdaj stvar pri ministrstvu, kjer morajo imeti hude skrbi, kako bode izhajala Friedrichova gostilna, ker toliko časa ne dajo koncesije. Firma Siemens & Halske je vzlic temu že naro čila ves material tako, da začne lahko takoj z zgradbo, čim dobi koncesijo. — I. Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Predavanje društvenega odbornika dr. Gregoriča o gospodarskem položaju hišnega posestva v Ljubljani na shodu dne 12. aprila t. 1. se je tiskalo in ga dobe društveniki v slovenskem in nemškem je ziku brezplačno v pisarni društva. — V. dirka slov. biciklistov „Ljubljana". Tudi za to dirko se je zglasilo veliko tukajšnjih in zunanjih dirkačev, tri hrvaška društva so brzojavnim potom naznanila svoje dirkače. Prosimo si. občinstvo, da blago voh to dirko v obilnem številu počastiti, ker dirkač ima veselje dirkati le potem, če je veliko gledalcev in le oziraje se na to, so se cene tako znatno znižale. — Ustopnice se dobivajo v trafiki gospe Šešarek v Šelenburgov'h ulicah. Istotam se bodo dobili od jutri popoludne naprej programi po 20 h. Darila so razpostavljena v izložbi g. Gričarja in Mejača. Gospodje funkcionarji se pa uljudno prosijo, da pridejo jutri zvečer na dirkališče, ker se vrši glavna poskušnja. — Reklama za naš list. Te dni so se delavke v tobačni tovarni kar trgale za naš list in ga danes tudi prav pridno prebirale. In, glej si, ogromna večina vseh delavk je prav privoščila trcijalskim tovar-šicam tisto lekcijo, katero smo jim dali, za njih predrzni napad. Dotične prizadete delavke naj se za to lekcijo posebno zahvalijo pri gosp. M. Odkar je ta odskočil iz narodne stranke in postal pristaš »Dihurja" in „Slovenca", ima naš list posebno v želodcu. Tudi zdaj je on, ki je gotovo najbolj krut uradnik v celi tovarni, zgolj iz strankarskega sovraštva in nikakor ne iz naklonjenosti do delavk vtaknil svoj častiti nos v stvar, ki ga čisto nič ne briga. Pri tej priliki si dovoljujemo izreči tudi mnenje, naj gosp. M, kadar bo hotel zopet pisati za „Slovenca" zbira potrebne informacije zunaj urada, kajti država ga plačuje samo za to, da v tobačni tovarni opravlja svojo službo, ne pa da zbira informacile za notice v .Slovencu", če hoče ta gospod, da mn še katero zagodemo, naj se le oglasi. Gradiva imamo toliko v zalogi, đa ma bo gotovo prešla volja, delati za naS list reklamo. — Himen. Gosp. Karol PIeiweis, c. kr. notar v Radečah pri Zidanem mostu, se je poročil z gdč. Emo Juvančičevo z Radeč. — Gosp. dr. Andrej Kuhar, c. kr. notar v Žužemberku, se poroči jutri z gdč. Berto pl. Dobnerj.evo. Čestitamo! — Lawn-Tennis in igrišče na dirkališču. Poleg 2 La\vn-Tennis prostorov, ki sta že gotova in se prične redno igranje na njih koj prihodnji teden, je klub napravil še igrišče za takozvano balincanje. S tem je klub ustregel že dolgo časa izraženi želji nekaterih klubovih Členov in tako pripomogel, da bodo imeli vsi krogi svojo zabavo na dirkališču. Balincanje je zabavna in tudi zdrava igra, ker se človek kakor pri „Lawn-Tennisu igri vedno giblje. S tema dvema napravama pa je dobilo tudi c^lo dirkališče za oko mnogo prijet nejšo sliko. — Generalni štrajk v Vevčah. V papirnici v Vevčah je nastal danes splošen štrajk. Nekateri delavci, katerih je vseh skupaj okolo 800, so že včeraj popoldne ustavili delo, danes pa so se jim pridružili tudi vsi drugi. Delavci zahtevajo, naj se določi minimalna mezda na znesek 2 K in naj se odpuste nekateri nepriljubljeni uradniki. Delavci pravijo, da so ti uradniki postopali ž njimi kruto in nepravično. Razburjenost mej delavci je precej velika, kar kaže okolnost, da so začeli groziti z na-silstvom. Vodstvo papirnice je namreč hotelo vzlic temu, da je nastal štrajk, vzdržati turbine v teku, toda delavci so zagrozili, da prerežejo vse žice za prenos električne sile od Fužin v Vevče, na kar se je vodstvo udalo in ustavilo vse motorje. — Organizacija štajerskih trgovcev in obrtnikov. V ponedeljek, dne 14. t. m. vršil se je v mariborski kazini ustanovni shod trgovskega in obrtnega varstvenega društva za Štajersko, pri katerem so bili izvoljeni sledeči gg. odborniki: Albert Stiger, iz Slovenske Bistrice, Ferdo Scherbaum in Karol Pirchan, iz Maribora, Schulfink in Schrancke, iz Ptuja, Alojzij Walland iz Celja, Konrad Elsbacher iz Laškega trga, Edv. Supanz iz Pristove, Fran Matheis iz Brežic in Josip Schober iz Marbrega. — Tamburaški klub ,,Zvezda" je svoj, na dan 12. maja določeni koncert preložil na binkoštno soboto, to je na dan 2. junija. Koncert se bo vršil v spodnjih kavarniških prostorih „Narodnega doma". Klub prosi vsa narodna društva, naj se pri prireditvi veselic na to ozirajo. — Iz Kamnika se nam piše: Tukajšnje pevsko društvo „Lira", ki si je steklo že mnogo zaslug za slovansko pesem, udeleži se letošnje binkošti slavnosti razvitja zastave bratskega društva „Trebević"" v Sarajevu po svojem vrlem čveterospevu in z zastavo. Zelo umestno bi bilo, ako bi k tej slavnosti na slovanskem jugu, poleg bratov Hrvatov, katerih bode po dosedaj nam znanih poročilih ogromno Število, tudi mnogo Slovencev pohitelo, mesto, da bi se vozili tja v nemška mesta, da se osvedo-čijo o krasni slovanski deželi in vrlem narodu, ki biva ondu. Vožnja iz Ljubljane do Sarajeva in nazaj stala bode za društve-nike le 16 K. Toliko v pojasnilo vsem društvom, ki se žele te slavnosti udeležiti. Na mnogobrojno in veselo svidenje v Sarajevu ! — Čebelarstvo. Kakor v Preserjih, tako je tudi v Mengšu čtbeloreja na visoki stopnji. Prvi roj so imeli v Mengišu že 7. aprila, torej ob času, ko je bilo vreme vedno slabo Čebelar gosp. Račigaj dobiva vsled krmljenja s konjakom, za katero se je odločil po večletni skušnji, vedno prav zgodaj prve pomladanske roje, in sicer vedno močne čebele. Kdor želi kaj več izvedeti o tem načinu krmljenja, naj se obrne do njega. Njegov naslov je: I. Ručigaj, gostilničar v Mengišu. — Povodenj na Notranjskem. Vsled vednih nalivov so nastale na Notranjskem na raznih krajih povodnji. Pri Planini je znani log že večinoma preplavljen in je vsled tega nastala znatna škoda, kajti trava je že lepo rasla in obetala znatno košnjo. — Nemška učna metoda. V neki mariborski šoli je učitelj vprašal učence, katero poslopje je v Mariboru najlepše. Ko je učenec rekel, da „Narodni dom", ga je učitelj obsodil na eno uro zapora, dasi je fantič povedal golo resnico. — Čudno-kavalirstvo grofa Sturg- kha. Štajerski grof Stiirgkh, večni ministrski kandidat, ki je pri sprejemu delegatov celo cesarja nalagal, se je nekoč vozil na progi Spilfeld Radgona, kjer je vprašal sprevodnika, če je Slovenec. Ko je sprevodnik to potrdil, dejal je modrokrvni aristokrat kakor kak halodri razgrajač v graških „čecherlich": Potem ne dobite od mene napitnine — Sprevodnik jo je moško posvetil temu klavernemu aristokratu, rekši: Kaj mislite, da bom za Vašo napitnino prodal svojo narodnost? — Opuščeno notarsko mesto. Pravosodno ministrstvo je odredilo, da se drugo notarsko mesto v Ptuju opusti. — Goriškim županom je bil v včerajšnji seji obč. s veta goriškega zopet izvoljen dosedanji lahonski župan dr. Karol Venu t ti. — Lepe razmere. V slovenskih Barkovljah pri Trstu so dobili v slovenski šoli učenci spričevala v laškem jeziku! — Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro občni zbor bo dne 31. maja v Opatiji v prostorih društva „Zora". Na večer zborovanja priredi pevsko in tamburašku društvo „Lovor" v istih prostorih koncert z dramatično predstavo in plesom. — Na smrt na vislicah sta bila pri goriškem porotnem sodišču obsojena Ivan Sfiligoj iz Fojane in Anton Battistuta iz Krmina, ker sta 3. decembra 1. 1. na grozovit način umorila necega Ivana Bedo. Obravnavi je prisostvovala tudi Sfiligojeva mati, ki se je brezzavestno zgrudila, ko je zaslišala obsodbo sina. — Razstava Singerjevih šivalnih strojev, s katero se združi brezplačen pouk v vezenju s temi stroji, se priredi v Ljubljani v mesecu juniju. Razstava bo trajala od 10. junija do 10. julija. Kadar se otvori, bcmo o njej kaj več iz pregovor ili. — Za tiste, ki hočejo v Ameriko. Ministrstvo notranjih del razglaša, da je priseljevanje v Ameriko prepovedano za vse tiste, ki so že pred prihodom sklenili pogodbo, da bodo v kakem gotovem kraju delali. Vsi taki priseljenci se zavrnejo in morajo Ameriko zapustiti. Že to, če je kdo vsled tistih tiskanih vabil, ki se povsod razširjajo, šel v Ameriko, se smatra kot zadosten povod, priseljenca zavrniti. Te določbe se zlasti v zadnjem času s posebno ostrostjo izvršujejo, in opozarjamo na to vse tiste, ki hočejo v Ameriko. — Samomor. Dama, ki se je v noči od 16. na 17. t m. v hotelu „pri slonu" zastrupila, je bila prišla dan popred v Ljubljano. Pripeljala se je iz Trsta, kjer je bila pri svoji sestri Vilmi Hemmerle. V sredo zjutraj je še bila na grobu svoje matere in svojega otroka na tržaškem pokopališču. Samomorilka je stara kakih 35 let in omožena. Njen mož, Edvard Untenvalder živi v Lincu. Potniku, s katerim se je peljala od Nabrežine skupaj, je pripovedovala, da je hči nekega generala, in da je sedaj drugikrat omožena. Njen prvi mož je bil nadporočnik. Samomorilko so danes pokopali. — Konj splazil se je včeraj popo-ludne na Tržaški cesti mesarju in hišnemu posestniku Ivanu Cuzaku. Konj je padel v cestni jarek, a se ni poškodoval. — Na Viču sta se včeraj popoludne splašila konja Franceta Pirca, prevoznika tvornega blaga na Glincah in je eden na nekem ovinku padel in se zadel ob vogel hiše ter si zlomil križ. Pire je naložil konja in ga pripeljal v klavnico. Mesar Kopač je kupil konja in ga pobil, ko ga je živinozdravnik popred preiskal. — Ukradena ura. Martin Bergant, hlapec pri Zupančiču na Rimski cesti št. 16, in Martin Zgonc, hlapec pri Blumauerju v Kolodvorskih ulicah št. 26, sta 15. t m. skupaj popivala. Bergant se je tako močno napil, da je obležal v Kolodvorskih ulicah. Drugo jutro se je prebudil na Jankovičevem hlevu in je pogrešil žepno uro. Obdolžil je Martina Zgonca, da mu je uro ukradel in policija je tega včeraj res prijela. Poizvedbe pa so takoj dognale, da bode storilec neki hlapec, ki je pomagal Jankovičevemu hlapcu Josipu Kovaču spraviti pijanega Berganta na hlev. Tega hlapca je policija izsledila pri Striceljnu in je tam tudi res dobila ukradeno uro, katero je bil tat — Martin Kralj iz Gradišča v kamniškem okraju — skril pod kamenje pri hleva Nedolžni Zgonc se je bil na to takoj izpustil, namesto njega pa je prišel v zapor Martin Kralj, kateremu pa zapori niso več neznani. — Izgred v kavarni. Danes ponoči so v Kolodvorskih ulicah prevozniški hlapci in čevljarji, ki so prišli iz Albertove kavarne, provzročili velik izgred: Vpili in prepirali so se tako na glas, da so se ljudje v sosednih hišah zbudili in prišli k oknu gledat, kaj se godi na ulici. Mir je nastal šele, ko je prišla policija in je enega raz-grajalca aretirala. — Čevlje izposodila si je neka Ma rija Bizjak pri Mariji Kovačič na sv. Martina cesti št. 18 in je potem pobegnila, dasi je bila obljubila, da jih takoj prinese nazaj, ko bode čevljar njene zašil. * škrofuloza ni tuberkuloza. „Wiener Mediz. Wochenschrift" priobčila je članek dr. Degreja, ki se bavi z naravo in zdrav ljenjem škrofuloze. Degre" pobija nazor, da je Škiofuloza isto kar tuberkuloza. V oteklinah čiste škrofuloze ni našel nikdar tu-berklovih bakcilov. Škrofulozo tvorijo znane otekline žlez. Pri tuberkulozi pa obole drugi deli telesa. Škrofuloza nastaja vsled podedovanja, nepovoljnih življenjski razmer, prehlajenja i. t. d. ter se loteva otrok, ko najbolj rasto. Najboljše sredstvo proti škro fulozi je dobra hrana, čist zrak poln vzona — torej blizu iglatih dreves — in jodna kopelj. Najboljša kopelj je v Darkau-u. * Smrt v narkozi. V Pragi se je pripetila na kirurgični kliniki prof. Wolflerja nesreča, da je 161etna Emilija Jelen med operacijo vsled narkoze hipoma umrla. Dekle je imelo srčno hibo. * Strašen dogodek. Iz Lipsije javljajo, da je vdova dr. Sieringa, ki je občevala z najboljšimi krogi, vrgla te dni opoldne svojo hčerko skozi okno v III. nadstropju in skočila še sama na dvorišče. Hči se je ubila, vdova pa smrtno ranila Vzrok tega Čina je neznan. * Umorjen oderuh. V Miskolczu sta umorila dva dolžnika bogatina Emeriha Szdrija, ker ju je neusmiljeno odiral. Bil je znan oderuh in skopuh. Morilca že imajo. * V smrt iz užaljene ljubezni. V Ta- sovčiču pri Čapljini (Hercegovina) je skočila vaška krasotica 21 let na Stanka Lečič v naraslo Neretvo in utonila vpričo matere. Imela je ljubezensko zvezo s finančnim stražnikom, ki pa jo je zapustil, ko je postal nadstražnik. Tudi mati je hotela skočiti za hčerko, a ljudje so to preprečili. * KrUger pri prorokovalki. „Times" javlja, da je šel burski predsednik Kruger k mladi holandski somnambuli, ki mu je prorokovala, da se sklene mir med Buri in Angleži 14 junija t. 1. in da bo tri mesece pozneje Kruger — umrl. Kruger je bil baje vsled tega prorokovanja sila prestrašen. Bržčas pa si je izmislil vse list „Times"! * Devet ljudij umoril. Posestnik An-gelio Menci v Časti oncellu je sicer dober človek, a epileptik. Tedaj postane hipoma blazen, toda par ur nato je zopet zdrav-Pred meseci se je oženil v drugič, in žena bi v kratkem rodila. Minole dni pa je bil otožen in zamišljen, njegovi so torej vedeli, da bo imel epileptične napade. In res, te dni je ponoči vstal, vzel sekiro in svojo ženo razsekal. Potem je ubil svoje tri otroke iz prvega zakona. Razbil jim je črepinje. Potem je odsekal tastu in tašči glavo. A krvi mu še ni bilo dovolj. Šel je v hlev, ubil tri krave in mulo. Trupla je pometal v vodnjak. Nato je zažgal hišo. Ko so sosedje prihiteli na pomoč, jih je sprejel s pu?ko v roki in dva ustrelil. Dražega dne so ga našli mirno spečega na pokopališču. * Francosko pisateljico Gyp odvedli. Bivša ljubica pokojnega Faureja pisateljica Gyp (grofica Martel) je iznenadila Parižane z romanom, katerega je — baje! — sama doživela. Na dan zadnjih volitev so jo zgrabili baje trije gospodje z zastrtimi obrazi ter jo odpeljali iz Pariza v neko neznano vilo. Tam so jo zaprli v sobo, kjer je bila samo postelj. Grofica pa je vrgla žimnico skozi okno, napravila iz rjuh vrv in se rešila Blodila je vso noč po okolici; ker je bila lačna, je jedla surovo repo ter se vrnila konečno vsa raztrgana v Pariz. Tega romana pa ji noče skoraj nihče verjeti, ker je — izmišljen. Grofica trdi namreč, da so jo odvedli Drevfusardi ter se to proti svobodomiselnim strankam seveda izrablja Grofica Martel je histerična ženska, ki je zaslovela s svojimi romani iz življenja pariških politikov in prvih aristokratov. * Babilonski stolp v Newyorku. Ame ričane že dolgo časa boli, da so jih Francozi prekosili s svojo najvišjo zgradbo, z Eiffiovim stolpom, ki je najvišji na svetu in ima poleg tega tudi praktično vrednost, kajti na stolpu so kavarne, gostilne in dr. Zategadelj hočejo sezidati Američani hišo, z — 200 nadstropji. Vsako nadstropje bo 4-25 m visoko. Temelj bo obsegal 12 000ma ter bo debel 5 m. V tej nečuveno ogromni stavbi bo 100.000 prodajalnic, lekarn, brivnic, dve gledališči, plesišče, kavarne itd. V tej stavbi bo moglo stanovati do 400.000 duš. Prostora bi imeli torej v njej skoro vsi prebivalci kranjske dežele. Vsa stavba bo iz železa. * Francoski brzi poštni parnik ,,La Gascogne" ki je dne 3. maja odplul iz Havra, je dne 13. maja ob 11 uri zvečer nepoškodovan dospel v New York. Vožnja traja 8 dni. * Poštni parnik „VVesternland" „Red Star Linije" v Antverpah je dospel, kakor se nam brzojavno poroča, dne 16. maja nepoškodovan v New York. Književnost — ..Glasbena Zora", št. 5. II. letnik ima tole vsebino: 0 bistvu molovega tono vskega načina. Spisal Danilo Fajgelj. — Koncerti: Kamniški salonski orkester. — Jan Kubelik. — Novomeškemu g. ano-nimusu. — Opazka k pesmi „Prememba". — Hrv. pev. društvo „Trebević". V glasbeni prilogi: Pevskemu zboru goriškega Sokola. Domu in ljubezni. Besede Eng. Ganglove. Uglasbil za moški zbor Danilo Fajgelj. — Prememba. Uglasbil za mešani zbor dr. Benj. I p a v e c. — Zvonna gori. Za moški zbor uglasbil Fr. Ferjančič. — Iz mojih pesmi. Štev. 5. Za klavir uglasbil Jos. Pro-c h a z k a. — Govori poslanca dr. Franka Po-točnjaka, katere je imel v deželnem zboru kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v sejah CVIII.—CXLIX. 1. 1899—1900. Po stenografskih zapiskih. — Zagreb 1900. V komisiji Lav. Hartmanna (Kugli i Deutsch). Lastna založba 220 str. Cena 3 krone. Poslanec dr. Potočnjak je izdal te svoje izvrstne govore, da dokaže svojim volilcem, kako napačno so poročali o njih nekateri nasprotni listi. Ta knjiga pa je tudi dokaz izredne marljivosti in duhovitosti dr. Po točnjaka. — Slovanske himne so izšle skupno v malem zvesku, ki ga je izdala praška tiskarna Fr. Š i mačka za ceno 20 v. Poleg originalnega teksta je tudi češki prevod. Razen tega je dostavljeno povsod število ljudi vsakega posameznega slovanskega naroda Himne pa so tele: Bože, carja chrani! (Ruska.) — Šče ne vmerla Ukrajina! (Maloruska.) — Bože coš Polske... (Polska.)— Z dymem poža-r6w... (Polska.) — Jeszcze Polska nie zginela... (Polska.) — Kde domov mu j? (Češka.) — Hej Slovaci! (Slovaška.) — Liepa naša domovino! (Hrovatska.) — Onam, onamo! za brda ona... (Srbska in črnogorska.) — Šumi Marica okrvavena... (Bolgarska) — Naprej, zastaveSlave... (Slovenska) — H i š <5 e Serbstwo njezhubjene . . . (Lužicko-srbska.) — Rjana Lužica (Lužicko-srbska.) — Naše Serbstwo z proeha sta\va... (Lužicko-srbska.) Kdor vzame 10 iztisov, dobi 1 povrh. Naroča se: Tiskarna F. Šimačka, Praha. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. maja. Cehi nadaljujejo tudi v današnji seji obstrukcijo. Doslej se čitajo samo interpelacije. Brenov-sky je interpeliral, zakaj se ni konfiscirala inozemska brošura „das Lied vom L6wyB, v tem, ko se pridno kon-fiskujejo tuzemski protižidovski spisi. Čitanje pesmi o L6wyju je obudilo prav viharno veselost. V neki drugi interpelaciji se zopet vpraša, zakaj je bila konfiscirana neka brošura o talmudu Interpelacija navaja celo brošuro. Bržčas ne pride zbornica niti do peticij, ker hoče predsednik današnjo sejo že ob treh zaključiti. Dunaj 18. maja Poslanska zbor-niča ne bo imela jutri seje. Prihodnja seja bo šele dne 7. junija, vender sije predsednik pridržal pravico, da even- tuvelno skliče sejo tudi na dan 1. junija. Dunaj 18. maja Parlamentarna komisija desnice ima danes ob pol 3. uri popoldne sejo. Češka parlamentarna komisija se je sešla ob pol 2. uri, da se dogovori, kako stališče naj zavzame. Krščanska zveza se je v posebni resoluciji izrekla za redne parlamentarne razmere. Levičarski listi napadajo danes strastno jugoslovanske poslance, ker so se včeraj absentirali. Storili so to vsled sklepa, da ne bodo sodelovali pri nobenem nasilstvu zoper češko obstrukcijo. Dunaj 18. maja. Seja železniškega odseka je bila razgnana. Čehi so zahtevali, da se mora odsek prej pečati z vsemi peticijami, kar jih je bilo predloženih, predno se začne baviti z investicijsko predlogo. Zahtevi Čehov je odsek moral ugoditi, toda posvetovanja o peticijah se ni moglo dokončati, ker je nastal tak vihar v odseku, da se je morala seja hipoma zaključiti. Dunaj 18. maja. Načelnik obrtnega odseka posl. Zallinger razglaša, da Čehi niso načeloma proti opustitvi obstrukcije glede novele k obrtnemu zakonu, vsled česar upa, da se ta zadeva parlamentarno dožene. Rim 18. maja. Parlament je raz-puščen. Nove volitve se bodo vršile ali 3. ali 10. junija. London 18 maja. Prebivalstvo je silno razburjeno zaradi usode Mafe-kinga, vendar pričakuje, da ne pride v roke Burom. London 18. maja. General Hunter se nahaja na transvaalskih tleh in je zavzel Christianijo. Buri so se umaknili v Clarkdop. General Methuen je na potu v Hokgarg. general Rundle pa je zasedel Mequatlingseck. London 18. maja. Poroča se, da namerava Kruger z vso državno upravo zapustiti Pretorijo in proglasiti Lydenburg glavnim mestom Tam da bodo Buri zadnjikrat poskusili, rešiti svojo neodvisnost. Transvaalski državni tajnik Reitz se hoče izseliti v južno Ameriko. Novi York 18. maja. Lord major je slovesno sprejel bursko deputacijo. Ta je rekla, da je prišla apelirat na sočutje ameriškega ljudstva in prosit, ne da bi šlo za Bure v boj, nego da naj reče Angležem: Stojte! — 60.000 kron, 15.000 kron in 19.000 kron so glavni dobitki invalidske zahvalne loterije, kateri se izplačajo v gotovem denarju z 20°/u odbitkom. S tem opominjamo naše častite čitatelje, da je L žrebanje nepreklicno dne" 19. maja 1900._ Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. .1 otliiis« :km.1 ogft (10—20) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Stev. 1, zraven mesarskega mostu. Zahvala. VeleCaatitemu gospodu župniku Janeza H. o m melju, kateri je blagovolil ubožcem občine Begunje darovati znaten sneaek 100 K, ae naj-topleje zahvaljuje (997) župaiiHlvu v Begunjah (t-orenjako) dne* 16. maja 1900. J. Avsanik J. Jane 1. svetovalec. župan. Zahvala. Preč. gosp. župnik Janei 14 o h me IJ je daroval podpisanemu gasilnemu društvu 100 K povodom njega imenovanja častnim občanom tukajšnje občine. Za ta velikodušen dar se naj topleje zahvaljuje preč. slavljencu podpisano društvo. ProBlOT. gasilno društvo v Begunjah (Gorenjsko), dni 16. maja 1900. Ivan Rakovec B. Zavrl t. č. načelnik. t. č. blagajnik. Umrli so v Ljubljani: Dne 15. maja: Hedvika Loboda, sprevodni-kova hči, 16 mes . Zaloška cesta St. 7, vnetje sopU. Dne 16. maja: Hermina Boublik, avditorjeva hči, 7 mes., Rimska cesta St. 10, božjast. — Ivan Mallner, hotelir, 56 let, Zaloška cesta St. 11, kap. Fran Božič, poštnega asistenta sin, 3 leta, Blei-weisova cesta St. 7, jetika. — Simon Jahn, umir. uradnik, 68 let, Radeckega cesta St. 20, rak. — Angela Slatnar, gostilničarjeva hči, 17 mes., Gradišče St. 6, vnetje sapnika. V deželni bolnici: Dne" 14. maja: Ivan Jager, prodajalec premoga, 37 let, vnetje možganske mrene. — Fran Viderwol, kajžarjev sin, 3 leta, za opeklinami. — Jakob Garbajs, dninar, 62 let, vnetje sopil. Dne" 15. maja: Helena KordeS, kajžarjeva hči, 11 mes, pljučnica. Dne 16. maja: Marija Velkovrh, posestnikova žena, 40 let, srčna hiba. Meteorologično poročilo. Vliin« nad morjem »068 m. Srednji »rac u t tlak 736-0 mm. j Stanje čas opa- baro- zovanja 17 19. zvečer 18 7. zjutraj » 2. po pol. metra v mm. a.* a « Vetrovi Nebo • •a -i 7314 730-7 7289 103 brezvetr. j oblačno 9'8 al. svzhod skoro obi. 174 sr. jug j jasno Srednja včerajšnja temperatura 10*0°, nor-raale: 14 3°. ^Dul^sljs^sl borza dne 18. maja 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebra . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Ogrska zlata renta 4°/0..... Ogrska kronska renta 4°/, . . . Avstro-ogreke bančne delnice . , Kreditne delnice ...... London vista......... Nemški drž. bankovc 3« 100 mark •30 mark.......... 20 frankov ......... italijanski bankovci...... 0. kr. cekini......... 97 K 85 h 97 n 65 ■ 116 n 05 n 97 «t — » 115 n 95 a 91 n 75 a 17 9 75 n 722 n 75 n 242 n 60 n 118 n 25 n 23 n 66 n 19 n 27 » 90 n 55 n 11 n 34 n Pismonoša ob jednem poštni sluga, neoženjen, 25 do 35 let star, se sprejme pri neki pošti. Prednost imajo tisti, kateri so še v jednaki službi. Ponudbe pod naslovom „F. O. št. 50" na upravništvo „Slov. Naroda". (998) BBBBBBBBBBBBBBBBBBl RŽT ««e**r»*I ponatis Tt-U brošurice in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po *© vlnt*rjev, po pošti 3 vinarje več. Na naj višji ukaz Njeg. c. ^0 in kr. apost. Veličanstva. XXXIII. c. kr. drž. loterija za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice. Ta denarna loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena p ima 16*514 dobitkov v gotovem denarju v skupnem znesku 110.300 kron. Glavni dob teb znaša 200.000kron t gotovini. Žrebanje bode nepreklicno dnć 7. junija 1900. Srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, L, Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrti za kupce se dobe" zastonj. Srečke **e pošiljajo požtnlne j» (841—6) Od c. kr. loterijskega dohodninskega ravnateljstva. Oddelek državne loterije. Spreten pisar veSc slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika, v zemljeknjižnih zadevah popolnoma izurjen, z dobrimi spričevali, išče službe. Nastop takoj. (999-1) Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.". Firm. 129. Ges. I. 12/4. Bekaniitinachung. Vom k. k. Landes- als Handelsgerichte Lai-bach wurde bei der im Register fur Gesellschafts-firmen eingetragenen Firma „k. k. priv. Baumwoll-Spinnerei und VVeberei zu Laibach' 1. ) die Eintragung der Wiederwahl des bis-herigen Directors Wilhelm Krauseneck, Grund-bcait/.ers in Triest, und 2. ) die Loschung der dem Felix S trup p i ertheilten Prokura vollzogen. K. k. Landes- als Handelsgericht Laibach Abth. III., am 14. Mai 1900. (Razgrlas. C. kr. dež kot trg. sodišče v Ljubljani je pri firmi „k. k. priv. Baumwoll-Spin-nerei und Weberei zu Laibach" (c. kr. priv. predilnica in tkalnica za pavolo v Ljubljani), vpisani v registru za družbene firme, 1.) izvršilo vpis zo-petne izvolitve dosedanjega ravnatelja Viljelma Krausenecka, posestnika v Trstu, in 2.) izbrisalo Feliksu Struppiju podeljeno prokuro. — C kr. dež. kot trg. sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne" 14. maja 19C3.) (1003) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. maja 1900. leta. Odhod is Izubijane jnt. kol. Proga 6ez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztbal v Auase, Ifil, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vl*k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljuhno. Dunaj; čez Selztbal v Solnograd, čez Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popolndne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; Cez Klein- Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri y min. zvečer osobni vlak v Jesen:ce. — Proga v Novo mesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popolndne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. nri 15 m. zjntraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Soinograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. nri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. Ob 11. uri 16 m. aopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soinograda, Linca, Stevra, Pariza, Gene ve, Curi L a. Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteit.a, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri b8 m. popoludie osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Fr&n-zensfesta, Pontabla. — Uu d. ua 51 m. zvečer osobni vlak z Duuaja, Lipskepa, Prage, Fran co vi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prog« lx Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob S. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolndne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 in. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. nri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) Firm. 57. Ges. I. 7 2. C. kr. okrožna sodnija v Rudolfovem, kakor trgovska sodnija, naznanja, da se je pri obstoječi tvrd ki ,,Strel & Jagodic, trgovina z mešanim, galanterijskim in špecerijskim blagom, potem z žganimi in opojnimi pijačami v Mokronogu" v registru za družbene firme vpisal IzMtop javnega družabnika g. I"etro Strela iz imenovane trgovine. (995) C. Ur. okrožno sedišce v Rudolfovem odd. III., dne" 11. maja 1900. - Adolf Hauptmann v Ljubljani prva kranjska tovarna za oljnate barve, lirnež, lak in kit priporoča pleiikarjeni, mta\bitiNklm in pohištvenim mizarjem, lakirarjem. ntiplM-■iltii In Mohiiim Mllltnrjem, lilMiiim poMeHtnlltom, zaiiebnlkom itd.: Anllinove barve; Akvarelne barve, mokre in v trdi obliki ; Bi^onze v praških in tekočo bronzovo tinkturo; Bronolin za vpuščanje in barvanje pohištva v naravni lesni barvi; Carbolinenm, samo najboljše kakovosti ; Kemične barve; DUsseldorfske umetniške oljnate barve v tubah; Emajlove barve, najboljše pleskanje, ki se sme umivati; Zemeljne barve; ft'a^adne l»»jr*'v«9 pristno apnene, kakor tudi savinjske barve za hišne facade, _neprekošene glede trpežnosti; Mastno svetlo ei-nllo ,,Ferno- lendt", najboljše čreveljsko črnilo sveta; Firneže, olja za umetniške slikarje; Fladrove ali lazurne barve; Fladrovi odtiskovni papir; ftiteli I m mpmMgm ali oltenjMk.1 kit; Sadro (*I*1**>)? alabaster in stukaturo (za modele in stavbe); Krede, kakor gorska, bolonješka, temeljna, svetli- kasta in pisalna kreda; Lake za vse domače in obrtne namene; Minlf za w«zbov«, pristno angleška (Wm. Harlandt & sin v Londonu), navzlic vzvi- Sani ceni še po starih cenah; Laneno olje, samo kranjsko; Iianeno«ol|nati fix*než9 izdelan le iz kranjskega lanenega olja'; Zidarske čopiče po vsakovrstnih cenah; Slikarske patrone; (635—8> Slikarsko platno; Orehovo paco, za pacanje lesa mrzlim potom; #J»Vi*&ate bar»ve v vseh nuancah, tudi v patentnih škatljicah po Vn 1. 2 in 5 kg. za preprodajalce; Palete iz lesa in porcelana; Čopiče za pleskarje, lakirarje, cerkvene. umetniške, napisne in sobne slikarje in mizarje; Siccativ> najboljše sušilo za oljnate barve; Pisalna in kopirna črnila; Smirglov prah za kamnoseke. Specijalitete za pleskanje tal: Jantarjeva talna glazura, momentna talna glazura, talno štedilno voščilo, talno svetlikasto voščilo, talni svetlikasti vosek, krtačni vosek. Prodaja: na debelo in na drobno. Ceniki brezplačno. i trono za 3 žrehanja. | g m žrebanje? Glavni dobitek kron in v gotovem denarju z 20 odtege. (716—19) Invalidske zahvalne srečke a 1 krono. I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900. III. žrebanje: 10. novembra 1900. Srečke priporočat ti. C MA1KH v KJubljanl. 3krat vsaka srečka lahko zadene! Avstro- Ogersko Francija Portugal Nizozemsko Srbija Norveglja Nemčija Registrovana znamkaB Levova znamka. Ovratniki ^ manšete Se ne prodaja na drobno! 811-3 Se