PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale i gruppo
- Cena 40 lir
Leto XX. St. 96 (5779)
PO SPOROČILU MOSKVE IN WASHINGTONA
Home sporočil pričakovani sklep o ukinitvi proizvodnje plutonija
Odslej bodo plutonij uporabljali izključno v civilne namene - Ugoden odmev na ženevski razorožitveni konferenci - V Parizu ugotavljajo, da je sklep treh vlad predvsem psihološke važnosti
LONDON, 21. — Predsednik britanske vlade Douglas Home fe sporočili danes v spodnji zbornici pričakovano novico, da bo tudi Velika Britanija postopoma prenehala proizvajati plutonij, ki je določen v vojaške namene. Civilni reaktorji, ki se uporabljajo na sektorju električne energije, proizvajajo avtomatično plutonij.
Odslej se bo ta material uporabljal izključno v civilne namene in del tega materiala se bo izvažal v ZDA (na podlagi sporazuma od novembra 1962),
Iti bo določen v iste namene.
Home je izjavil, da je z veseljem sprejel včerajšnji izjavi predsednika Johnsona in Hruščo-va in je pripomnil: Menim, da bo t-a novica okrepila zaupanje, t. j. tisto zaupanje, ki je nujno potreb-
ponovno znižal proizvajanje urana v vojaške namene, potem ko je bil obveščen, da proizvajanje tega materiala v vojaške namene presega višino, ki je določena za varnost ZDA. Teda) je Johnson neposredno obvestil Hruščova o svojem namenu in izrazil upanje, da bo tudi Sovjetska zveza sprejela podobne ukrepe. V petek je Johnson imel razgovor s sovjetskim poslanikom v VVashingtonu Do-hrininom in mu baje sporočil svoj namen, tudi če ne dobi odgovora Hruščova. Proti koncu tedna jo bil Johnson odveščen, da ie tudi Hruščov pripravljen odrediti znižanje proizvodnje urana in da bodo v Moskvi to sporočili istočasno, ko bo Johnson govoril v New Yorku.
Številne osebnosti ameriške u-prave so včeraj obrazložile stališče ameriške vlade glede razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom, jn to na informacijski konferenci, ki jo je organiziral državni departma za 400 glavnih urednikov ameriških časnikov, ki so se zbrali na svojem letnem kongresu v VVashingtonu.
V krogih ameriške vlade so mnenja, da se ho znatno pomirje-nje med Vzhodom in Zahodom konkretiziralo v dveh ali treh letih, toda hladna vojna prav gotovo ne bo popolnoma odpravljena
MliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliifinniiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
no, če hočemo, da pogodbi o ustavitvi jedrskih poskusov sledijo konkretna dejanja.«
Zatem je Home poudaril, da je bila britanska proizvodnja atomskega materiala vedno manjša od ameriške in sovjetske, in je pripomnil. da je bila britanska proizvodnja že znižana na najmanjšo raven, ki je potrebna za ohranitev angleškega atomskega orožja v mejah predvidene prihodnosti.
Na vprašanje voditelja opozicije Wilsona je Home odgovoril, da danes napovedani ukren na noben način ne ogroža izvajanja angleškega programa, kar se tiče pod-tnornic, opremljenih z izstrelki «Po-
laris«. Na drugo vprašanje laburističnih poslancev je Home odgovoril, da so pred včerajšnjim sovjetskim in ameriškim sporočilom bila angleško-ameriška posvetovanja in da je tudi on pisal Hru-ščovu ter vztrajal, naj oi sklenili o tej zadevi tristranski sooramm.
Glede konference ministrskih predsednikov Commonwealtha je Home izjavil, da so vsi predsedniki vlad skupnosti angleškega jezika pozitivno odgovorili na njegova poizvedovanja, izvzemši zan-aibarsVega predse cinika, ki ni še sporočil svojega stališča. Dodal je, da predsednik vlade Severne Rodezije ni bil povabljen na konferenco, ki ho julija. Kar se tiče Južne Rodezije (ki je še vedno avtonomna kolouija), bo povabljena v London, samo če bo predsednik vlade to zahteval in če se bodo s tem strinjale vse države britanske skupnosti.
Zvedelo se ie, da sta sl predsednik Johnson m Hruščov dopisovala, preden sta sporočila včerajšnji sklep. Johnson ie sklenil pred približno poldrueim mesecem, da bo
VAZNI SKLEPI KONGRESA FLN
Okrepitev sektorja samoupravljanja in celotna izvedba agrarne reforme
Ben Bela tajnik stranke FLN . Podpora osvobodilnim gibanjem, odločna borba proti rasni diskriminacji ter izvenblokovska politika
Alžir, 21. — Danes se je zaključil kongres FLN. Predsednik Ben Bela je bil ponovno izvoljen za glavnega tajnika stranke PLN, ki bo nova vodilna stranka. Po odobritvi končnih resolucij so izvolili centralni odbor, v katerem je 80 efektivnih Članov in 23 namestnikov.
Takoj po svoji ponovni izvolitvi le Ben Bela odprl javno zaključno sejo kongresa in imel zaključni go-
bil dosežen smoter, da socialistična revolucija dobi zakonito podlago.
V svoji zaključni resoluciji kongres poudarja, da se odobrava splošna usmeritev tez in poročila Ben Bele. Kongres podpira dosedanjo akcijo vlade in obsoja akcijo kontrarevolucije, ki zavestno ali nezavestno podpira akcijo tujih sil.
Zatem našteva resolucija razne Ukrepe, da se zagotovi popolna neodvisnost dežele. Med temi so nagla evakuacija tujih čet z alžirskega ozemlja; sprejem tehnične pomoči ?d držav, ki nudijo ugodne pogo-le; posplošitev zunanje trgovine in Pospešitev procesa arabizacije dežele.
Resolucija poudarja potrebo graditve socializma in podpira socialistični sektor v gospodarstvu z raz-sirltvijo samoupravljanja in z na-
daljnjimi nacionalizacijami.
Agrarna reforma je še vedno eden glavnih smotrov stranke, ki mora biti glavna gonilna sila življenja v deželi.
Resolucija zahteva reformo birokracije, upravno decentralizacijo, varčevanje, odpravo korupcije, enoten urnik za državne uslužbence ter ustanovitev ministrstva za načrtovanje.
Kar se tiče zunanje politike, se poudarja potreba čim večje «tri-kontinentalne integracije« (Azija, Afrika, Latinska Amerika) v proti-imperialistični funkciji. Poudarja se načelo nevključevanja v bloke in povečanja sodelovanja z državami, ki lahko pomagajo Alžiriji pri pre-maganju nezadostnega razvoja in pri pospešitvi popolne osvoboditve od imperializma.
Resolucija poudarja zatem podporo osvobodilnim gibanjem, odločno borbo proti rasizmu in apar-
theidu, dosledno izvajanje resolucij
*,,|lliiin,u,	, „|, |,,	, umu, i, um, lum, milil,,,,,,, „ii, ,„i, i„ H, iHlllll, mimii tl, lil,lili
Ciprski Turki vztrajajo pri zahtevi za federacijo
Hoteli bi nadzorovati 38 odstotkov ciprskega ozemlja - Napetost med Grčijo in Turčijo zaradi izgona dveh metropolitov iz Carigrada
ATENE, 21. — Ciprski predsednik Makarios je atenskemu li-“bi «To Vima» izjavil, da je turška vlada predlagala ustanovi-federalne države na Cipru, v kateri bi Turki imeli 38 odstotkov ciprskega ozemlja. Makarios je dodal, da je to stalijo turške vlade popolnoma nesprejemljivo in ni govora o bjem. Makarios je poudaril, da
kušajo Turki ustvariti položaj, bi omogočil turške načrte » razdelitev otoka. «Toda, je ^0£ikl Makarios, mi smo odloče-( upreti se z vsemi silami tur-,Ki zaroti in prepričani smo, da “°do načela svobode in pravič-nosti zmagala.«
v. Tajnik OZN U Tant je danes v an^i ^orku sporočil, da se bo 29. Brila sestal v Parizu s posredovana OZN za Ciper.
Včeraj bi moral stopiti v velja-rio n# Pipru sporazum med Maka-niif°m *n Kučukom ob posredovati, generala Džanija, na podlagi rilr	morali odstraniti ba-
j*ade, ob »zeleni črti«. Toda Turni,.80. tak°i po sporazumu odklo-oi*1, Plegovo izvajanje. Danes je na vse mirno.
¥ podtajnik OZN Ralph Bunche je ar.« - onu izjavil, da ne more Um ,ldevati> kdaj bodo sile OZN *TurU^ene s Cipra. Pripomnil je: Sam 1 v Gazo smo poslali vojake Imu? *a tr* mesece in po šestih ni >»'n p°t niso bili še umaknje-■ Metode OZN za vzpostavitev £ ru so nujno dolge in narekuje-Potrpijenje.
t '-'»nosi med Grčijo in Turčijo pa r,Q,jVedno bolj napeti. Danes po-sta odpotovala z letalom iz •i.:ClJe v New York grško pravo-
*l»vna
metropolita ekumenskega
patriarhata v Carigradu mons. E-milianos in mons. Jakovos. Metropolita, ki so jima odvzeli turško državljanstvo, sta nekaj pred odhodom dobila vizum za dvomesečno bivanje V ZDA. Turško zunanje ministrstvo trdi, da izgon dveh metropolitov nima nič kaj opraviti s statutom ekumenskega patriarhata in da je izgon samo posledica dejavnosti dveh metropolitov »proti varnosti Turčije.«
Opozorilo Kube ameriški vladi
WASH.INGTON, 21. — Predsednik Johnson je danes izjavil časnikarjem, da je za ZDA »bistvene važnosti« nadaljevati izvidniške polete nad Kubo, da vidijo, ali prihaja na otok novo ofenzivno orožje. ZDA so obvestile Kubo in »njihove prijatelje«, da bo vsaka akcija, da bi se doseglo prenehanje teh izvidniškiih poletov, »zelo nevarna«.
Kubanska vlada pa je izročila švicarskemu poslaništvu v Havani, ki'skrbi za ameriške interese na Kubi, noto, s katero zavrača ameriške namene in poudarja, da bo odgovornost za vsako nevarno stanje, ki bi utegnilo nastati, pad. lo izključno na ameriško vlado.
konference iz Adis Abebe, miroljubno sožitje in jedrsko razorožitev.
Gospodarsko socialna resolucija sprejema teze, ki jih je Ben Bela glede tega obrazložil v svojem poročilu. Sklenjeno je bilo, da se do največje mere uvede socialistično načrtovanje, da se okrepi socialistični sektor samoupravljanja in da se izvede celotna agrarna reforma.
V okviru razširitve socialističnega sektorja se poudarja, da je treba postaviti pod upravne svete vsa tista podjetja, ki lahko služijo temu razvoju. Razen tega je treba kolikor mogoče hitro nacionalizirati zunanjo trgovino, banke, industrijo prevozništva in nepremično premoženje v deželi. Nadaljnji u-krepi gospodarsko-socialne resolucije predvidevajo zaščito alžirske proizvodnje pred tujo konkurenco, borbo proti brezposelnosti, reformo in razmah šolstva, ustanovitev komisije, ki bo pregledala nepravilno ali krivično pridobljeno imetje.
Dimitar Ganev je včeraj umrl
SOFIJA, 21. — Po daljši srčni bolezni je v 66. letu starosti umrl predsednik prezidija ljudskega sobranja Bolgarije in član politbiroja CK KP Bolgarije Dimitar Ganev. Ob njegovi smrti so v Bolgariji proglasili petdnevno narodno žalovanje.
Z odlokom zveznega izvršnega sveta Jugoslavije bodo v znak žalosti v Jugoslaviji na dan pogreba na vseh državnih poslopjih razobesili zastave na pol droga. Ob smrti predsednika Ganeva je predsednik republike maršal Tito poslal sožalno brzojavko prezi-diju ljudskega sobranja Bolgarije. Sožalje sita izrekila tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Peter Stambolič predsedniku bolgar. ske vlade Todoru Zivkovu in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič zunanjemu ministru Bolgarije Ivanu Baševu.
Spominske plošče partizanskim skladateljem
LJUBLJANA, 21. — Ob 20. obletnici ustanovitve partizanskega invalidskega pevskega zbora so danes v Ljubljani slovesno odkrili spominske plošče vsem padlim partizanskim skladaetljem: Francu Sturmu, Rudiju Pešlju in Francetu Maroltu-Spiku. Poleg tega so v prostorih muzeja NOB odprli razstavo pod naslovom «Partizanska pesem«.
Nocoj je bil v dvorani Filharmonije slovesen koncert, katerega so se udeležili predsednik skupščine Slovenije Ivan Maček, podpredsednik dr, Marjan Bre-celj, predsednik zveznega izvršne, ga sveta Slovenije Viktor Avbelj in druge ugledne osebnosti.
R. Ducci pri R. Popoviču
BEOGRAD, 21, — Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je sprejel danes dopoldne na protokolarni obisk novega italijanskega veleposlanika v Beogradu Roberta Duccija, ki mu je izročil prepise poverilnih pisem,
pred dvema generacijama.
Neka druga osebnost je izjavila, da bo . v dveh ali treh letih moč konkretizirati sporazuma s Sovjetsko zvezo glede oborožitve. Po mnenju ameriških voditeljev se bo sedanja sovjetska vlada vedno bolj posvečala naporom za izboljšanje materialnih pogojev prebivalstva, da bi dokazala pravilnost svojega stališča nasproti kitajskemu stališču.
V Parizu sprejemajo v pristojnih krogih na znanje sporočilo predsednika Johnsona in Hruščova o znižanju proizvodnje atomskega materiala, toda ugotavljajo omejitev tega znižania. Poudarjajo namreč, da je to znižanje tako preračunano, da so potrebe Sovjetske zveze in ZDA krite. Po mnenju Francije bi bil pravi korak jedrske razorožitve samo znižanje zalog in popolno prenehanje proizvajanja atomskega materiala. Vendar pa priznavajo, da je s psihološkega stališča ta odločitev zanimiva, t.o tem bolj, ker dokazuje obnovitev stikov med Washingtonom in Moskvo. Vendar pa se tiče elementa. ki ne spreminja sedanjega stanja v smislu, da je ameriška proizvodnja ha taki višini, da se z njenim znižanjem prilagodi a-meriškim potrebam, kakor je izjavil sam predsednik Johnson.
Končno pravijo v Parizu, da sporazum med ZDA in Sovjetsko zvezo kaže «nepotrebno parado«, ki io predstavlja ženevska konferenca. Gre namreč že za drugi sporazum po sporazumu o prekinitvi jedrskih poskusov, ki se je sklenil izven razorožitvene konference
Toda delegacije na ‘ženevski konferenci so povsem drugačnega mnenja. Na današnji seji so vse delegacije ugodno komentirale sklep ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije in so poudarile prispevek ženevske konference, da je moglo priti med velikimi državami do teh sporazumov.
Današnjo sejo razorožitvene konference je začel sovjetski delegat Carapkin, ki je prebral sklepe, ki jih je včeraj napovedal Hruščov glede znižanja proizvodnje urana za atomsko orožje in glede prekinitve graditve dveh novih velikih jedrskih reaktorjev za proizvajanje plutonija. Carapkin je izjavil, da je to velik korak naprej na poti mednarodnega pomirjenja, toda to ni vse: potrebno je nadaljevati po tej poti za rešitev ra-zorožitvenega vprašanja.
Ameriški delegat Fisher pa j> prebral včerajšnje sporočilo predsednika Johnsona o dvajsetodstotnem znižanju proizvodnje plutonija in štiridesetodstotnem znižanju proizvodnje urana. «Ti ukrepi sa velike važnosti, je izjavil Fisher in dodal: «Gre predvsem za prvi korak na poti ustavitve proizvajanja atomskega materiala in njegove uporabe .v miroljubne name ne Razen tega gre za korak, ki dokazuje voljo ameriške vlade, da prispeva k iskanju sredstev, ki naj ustvarijo na svetu ozračje miru in pomirjenja.«
Konferenca se bo ponovno sestala v četrtek. Verjetno bo to zadnja seja sedanjega zasedanja. Na njej bodo govorili o odložitvi dela. Baje sta se predsednika konference sporazumela s skupino nevezanih držav o odložitvi, in sicer do 9. junija.
Protesti črncev ob otvoritvi razstave v New Yorku
NEW YORK, 21. — Protirasistič-ne organizacije pripravljajo protestne demonstracije ob jutrišnji otvoritvi razstave v New Yorku. Vrhovno sodišče v New Yorku je te demonstracije prepovedalo s posebnim dekretom. Vendar pa so ne. katere skupine omenjenih organizacij sporočile, da nameravajo ovirati cestni promet, tako da povzročijo velikansko zmedo, med katero bo na tisoče ljudi ostalo za več ur v svojih avtomobilih na ulicah.
Ravnateljstvo kongresa za plemensko enakopravnost pa je pripravilo podroben načrt protestov v notranjosti področja velesejma. Med drugim se bodo skupine črncev povzpele na vrh ogromnega globusa, ki je zgrajen na nekem trgu, da simbolizira univerzalnost razstave. Drugi se bodo povzpeli na veliko pomarančo, ki je postavljena pred paviljonom Floride. Demonstranti bodo med predmete, ki so razstavljeni v paviljonih Lousiane, skrivaj razstavili nekaj palic s konico, skozi katero je napeljan električni tok, kakršne običajno uporabljajo za živino in ki so nedavno postale orožje policije proti črncem med protirastičnimi demonstracijami.
Črnsko vprašanje bo v okviru tega načrta protestov in bojkotov »dramatično prisotno« na velesejmu pred tisoči obiskovalcev, kot osrednji problem ameriške družbe.
Predvideva se, da se bo demonstracij udeležilo okoli dvajset tisoč črncev. Deloma bodo prispeli z avtomobili, katere bod’o ustavili na važnih križiščih mesta, da ovirajo promet. Drugi tisoči pa bodo odšli v notranjost področja razstave. Posamezne skupine bodo povezane po radiu v svojih avtomobilih. Druge skupine bodo uporabljale žepne radijske oddajnike.
Tudi policija je podrobno pripravila svoj načrt
_________________________TRST, sreda 22. aprila 1964
S K0HCRESA ZTEZE SINDIKATOV^ SFRJ
Pozdravi delegatov CGIL in Ul L Izjava G. Molleta v Beogradu
Pozdravni govori zastopnikov sindikatov afriških držav
BEOGRAD, 21. — V. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je nadaljeval danes na plenarni seji razpravo o bodočih nar logah zveze v borbi za dvig življenjskega standarda in zgraditev socialističnih odnosov. Med razpravo so kongres pozdravih
številni inozemski delegati, ki so poudarili pomen kongresa za vse delavce na svetu.
Zastopniki sindikatov afriških držav so v svojih pozdiavnih govorih med drugim izrazili u-panje, da bo kongres podprl napore afriških narodov v njihovi borbi za odstranitev vseh o-stanko-v kolonializma in antagoni-žmov, ki se javljajo na tej celini. Prepričani so, da bo kongres podprl vse napredne sindikalne organizacije Afrike in prispeval k razvoju socialističnih odnosov, in so izrekli priznanje Jugoslovan, skim narodom za njihovo dosedanjo podporo afriškim narodom v njihovi borbi^za neodvisnost.
Nekateri zastopniki zahodnih sindikalnih organizacij, med drugimi Generalne konfederacije dela Francije, so se zavzeli za odstranjevanje razdeljenosti v mednarodnem sindikalnem gibanju ter obsodili dogmatske in sektaške ideje kot nevarne.
Zastopniki -sindikatov socialističnih držav so v svojih pozdravnih govorih posebno poudarili uspeh in razvoj dosedanjega sodelovanja med njihovimi in jugoslovanskimi sindikati in izrazili prepričanje. da bo kongres jugoslovanskih n.nuika-tov prispeval k nadaljnji krepitvi prijateljskega sodelovanja med Jugoslavijo in njihovimi naioui kakor tudi utrditvi miru na svetu.
V začetku popoldanskega dela
kongresa je kongres med drugim pozdravil generalni tajnik konfederacije dela Italija — CGIL — Agostino Novella, ki ie med drugim poudaril, da je kongres važen ne le za Jugoslavijo, temveč za vse mednarodno delavsko gibanje, ker se na njem proučujejo izkušnje o graditvi socializma. Nn-vella je poudaril, da je skrajni čas, da se premaga razcepljenost v sindikalnem gibanju zahodnih držav, in da bo CGIL pozitivno odgovorila na vse pobude za uresničenje enotnosti mednarodnega delavskega gibanja. V znak prijateljstva med Jugoslavijo in italijanskimi sindikati je Novella izročil kongresu album risb, ki prikazujejo motive iz partizanske borbe v Italiji.
Zastopnik Italijanske uniie dela — UH, — Camillo Benevento je med drugim izjavil, da so se zastopniki italijanskega sindikalnega gibanja, ko so poslušali govore maršala Tita in predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Svetoza-ra Vukmanoviča, prepričali, da mnoge podobnosti in analogije vežejo sindikalne organizacije obeh držav. Benevento je poudaril, da so italijanski sindikati vedno cenili to, kar je izjavil predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, da ima vsako delavsko gibanje pravico, 'da samostojno izbere obliko Dorbe za družbeni in gospodarski napredek svoje dežele.
Zastopnik sindikatov Avstrije je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da so narodi Avstrije z velikimi simpatijami spremljali u-
III lil I lil IIII MII lil rrrl II11 IM lili III11IIIIII11M11IIIIII IIII MIMI 11 ■■ I Ml Ml I IM IIIIIII Ml 11,1 m | ■■■ 11,1 | II11II11 ■ 11M     Im | lil   IIIIIIIIIII
Senatna komisija za industrijo ublažiia pogoje prodaje na obroke
Saragat izrazil zadovoljstvo vlade nad sklepom Johnsona in Hruščova - Giolitti o demokratičnem gospodarskem načrtovanju - Zasedanje centralnega odbora KPI
RIM, 21. — V poslanski zbornici so odobrili prvih 16 členov (od skupnih 35) zakonskega osnutka, ki predvideva finančne ukrepe v korist prizadetega prebivalstva na področju Vaionta, v senatu pa so zaključili splošno razpravo o zakonskem osnutku za modernizacijo trgovske mornarice in o pomorskem kreditu, med katero se je tudi senator Vidali zadržal na vprašanjih tržaških ladjedelnic. Jutri bo spregovoril minister za trgovsko mornarico Spagnoli.
Zunanji minister Saragat je izrazil zadovoljstvo italijanske vlade nad sklepom predsednika Johnsona in Hruščova, da bodo v prihodnjih letih zmanjšali proizvodnjo plutonija in urana v vojaške namene; enak sklep je danes napovedala tudi angleška vlada. Tudi demokristjanski poslanec Picco-li, ki vodi propagando KP, je poudaril velik pomen tega sklepa In dejal, da predstavlja nadaljnji korak k odpravi največjih vzrokov hladne vojne in k utrditvi miru.
V zvezi z jutrišnjo sejo senatne komisije za industrijo je bil danes sestanek, katerega so se udeležil minister za industrijo Medici, predsednik te komisije Bussi, njen tajnik De Cocci in vsi člani te komisije, ki pripadajo strankam vladne večine. Sporazumeli so se, da bodo zagovarjali predlog, da se prj nakupu avtomobilov in motor-
nih čolnov plača takoj 25 odst. cene (ne pa 30 odst.), ostalo pa v 24 obrokih (in ne v 12 obrokih, kot določa ustrezni vladni Ukrep). Isti pogoji naj bi veljali tudi za motocikle z motorjem, ki ima več kot 125 kubičnih centimetrov.
V intervjuju za jutrišnjo številko ilustriranega tednika «Epoca» je minister za državni proračun Giolitti v odgovoru na vprašanje, ali bo načrtovanje okrepilo tržno gospodarstvo ali pa ga bo spremenilo s socialističnem smislu, dejal, da načrtovanje ne teži k centraliziranemu in avtoritarnemu gospodarstvu, ampak k odprtemu gospodarstvu, ker načrtovanje mora biti demokratično, sicer propade. Na vprašanje, ali so izračunali stroške gospodarskega načrta, če jih je država zmožna prenesti in ali se mu ne zdi, da uveljavljenje deželne ureditve pomeni oviro za ta načrt, pa je Giolitti dejal, da je deželna ureditev pogoj, da bi se gospodarsko načrtovanje uresničevalo na demokratičen način, stroški za deželno ureditev pa niso tako veliki, da bi mogli pomeniti oviro za načrtovanje, ker je načr-
............................................................................n
V Laosu še vedno nejasno stanje
Vojaški odbor še vedno deluje - Suvana Fuma se trudi, da bi reorganiziral vlado narodne enotnosti
VTENTIAN, 21. — V poučenih krogih javljajo, da je laoški kralj med svojim včerajšnjim razgovorom s Suvano Pumo v Luang Prabangu obsodil državni udar desničarskih generalov in zahteval, naj Suvana Fuma še dalje ostane predsednik vlade. Skupno s Suvano Pumo sta odšla v Luang Prabang tudi o-
ba voditelja državnega udara, general Kuprasit Abe in general Silho. V istih krogih pravijo, da je kralj izrekel pripravljenost sestati se s princem Su-fanuvongom, da bi skušali preprečiti državljansko vojno v deželi.
V Vientianu je danes vse mirno, vendar pa vlada še vedno
zmeda. Tako imenovani revolucio. nami odbor, ki so ga ustanovili uporniki, namreč še vedno deluje. Davi je po vientiamskem radiu objavil vrsto sporočil. Odbor sporoča, da je stanje zopet normalno in da ostane policijska u-ra v veljavi od 22. do 5. Dalje je revolucionarni odbor odredil obnovitev letalskega prometa in telegrafske službe. Laoški radio že dalje oddaja sporočila revolucio-
narnega odbora kljub novicam, da državni udar ni uspel.
V diplomatskih krogih izjavljajo, da Suvana Fuma nadaljuje po. skuse, da bi reformiral vlado narodne enotnosti spričo odpora desničarskega vojaškega odbora. Ta odbor je prvotno vztrajal, naj bi Suvana Fuma sestavil vlado, v kateri ne bi bili pristaši princa Sufanuvonga.
Kamiboški princ' Sihanuk je izjavil, da Kambodža ne more o-stati mirna spričo kirlze v Laosu. Izjavil ije, da bo poslal predsednikoma ženevske konference o In. dokini zahtevo, naj se takoj znova skliče konferenca.
Trije laoški voditelji, ki jim do sedaj ni uspelo doseči sporazuma za izvajanje sklepov ženevske konference o enotnosti in nevtralnosti Laosa zaradi vmešavanja od zunaj. Od leve proti desni: princ Sufanu-vong, predsednik vlade Suvana Fuma in desničarski general Fumi Nosavan
tovanje potrebno tudi zato, da bi odpravili «ogromno razmetavanje sredstev, ki ga imamo vsi pred očmi in ki je v tolikšni meri krivo za sedanjo konjunkturo«.
Na sestanku pristašev levice PS-DI »avtonomija in socialistična e Hotnost« so prvaki te struje nastopili proti tezi voditelja te struje, poslanca Ariosta, ki predlaga, naj bi odložili uveljavljenje deželne ureditve. V sporočilu se — spričo velikega odmeva, ki ga je predlog Ariosta imel v desničarskem tisku — ponovno poudarja potreba po deželni ureditvi, kot nujen element politike načrtovanja. Sporočilo dodaja, da je uveljavljenje deželne ureditve eden od elementov, ki karakterizira program levega centra, ki ga je treba dosledno spoštovati v celoti.
V četrtek se bo sestalo vodstvo PSI, kateremu bo minister Giolitti poročal o trenutnih gospodarskih problemih. Tega sestanka se bodo udeležili tudi drugi člani socialistične delegacije v vladi.
Danes se je začelo zasedanje centralnega odbora KPI, na katerem je senator Colombi poročal »o borbi stranke na podeželju, za agrarno reformo in za novo večino«. V svojem poročilu je Colombi zatrjeval, da se je politično in gospodarsko stanje dežele v še večji meri poslabšalo, »medtem ko vlada, v vedno večji meri ujetnica desnice znotraj in zunaj levega centra, odlaga za nedoločen čas vsakršen ukrep Za rešitev glavnih vprašanj gospodarstva m življenjskih pogojev delavskega razreda«. Nato je dejal med drugim, da »dokazana nespo. sobnost sedanjih kmetijskih struktur, da bi proizvedle prehrambene artikle, ki so potrebni za zado. stitev naraščajočega povpraševanja domačega tržišča, najzgovorneje priča o polomu kmetijske politike italijanskih vlad«, medtem ko so monopoli povišali cene na škodo kmetijstva in si tako prilastili prgtežen del pridelka, ki ga je kmet dosegel z uporabo tehničnih sredstev. Kar zadeva vladne ukrepe na področju kmetijstva, je Colombi zatrdil, da pomenijo korak nazaj, v primeri s programskimi obvezami prve vlade levega centra.
Na koncu se je Colombi zadržal na agrarni politiki KPI in zatrjeval, da enotne pobude na podeželju nudijo obsežne možnosti vplivanja na politični položaj; ovira za popoln razvoj gibanja za agrarno reformo more po njegovem mnenju izhajati le iz okoliščine, da je zakonske ukrepe na področju kmetijstva predložila vlada, v kateri sodelujejo tudi socialisti: vendar pa da je naloga komunistov in vsfeh naprednih sil socializma in demokracije, da poiščejo »take oblike enotnosti in borbe, da bi kmečko gibanje moglo, s težo svojih zahtev, vplivati na stanje v deželi«.
Za jutri je predvideno poročilo Togliattija o enotnosti mednarodnega komunističnega in delovnega gibanja.
Delno pooblastilo de Gaulla Pompidouju
PARIZ, 21. — General de Gaulle je podpisal danes v bolnišnici posebno pooblastilo, ki pooblašča predsednika vlade Pompidouja, da skliče namesto njega prihodnjo sejo ministrskega sveta in da ji predseduje. Pri tem je de Gaulle določil dnevni red te seje, ki bo 22. aprila.
spehe, k; jih je Jugoslavija dosegla pri odstranjevanju posledic zadnje vojne in njene rezultate v izgradnji dežele. Avstrijska delegacija je izrazila upanje, da bodo rezultati kongresa prispevali k borbi delavskega razreda Jugoslavije za boljšo bodočnost.
Kongres bo jutri nadaljeval delo v komisijah.
Danes je prispela z letalom iz Pariza v Beograd delegacija socialistične stranke Francije — SFIO — pod vodstvom generalnega tajnika Guyja Molleta. Na beograjskem letališču so delegacijo pozdravili predsednik zveznega odbora Socialistične zveze Lazar Koliševski in drugi visoki zastopniki zveze.
V salonu letališča je Guy Mollet izjavil domačim in tujim novinarjem, da bo bivanje francoske delegacije zelo koristno in zanimivo. «Posebno nas zanima, je dejal Mollet, jugoslovanska izkušnja v graditvi socializma, zlasti pa samoupravljanje, agrarna politika in mednarodni odnosi.« Ko je izrazil svoje zadovoljstvo, da je ponovno v Jugoslaviji, je Guy Mollet dejal, da so oanosi med Jugoslavijo in Francijo ne le dobri, temveč da napredujejo.
Delegacija SFIO se bo med svojim osemdnevnim bivanjem v Jugoslaviji seznanila z delovnjem Socialistične zveze, z družbenim samoupravljanjem, vlogo in delovanjem raznih organov, s planiranjem gospodarskega razvoja, položajem delovnih organizacij, z jugoslovanskim gospodarskim sistemom s posebnim ozirom na politiko družbenih vprašanj. Poleg tega bodo zastopniki Socialistične zveze Jugoslavije in SFIO izmenjali poglede o dosedanjem razvoju mednarodnih odnosov, o stanju v mednarodnem delavskem gibanju in o bodočem sodelovanju med obema organizacijama.
B. BOŽIC
Včeraj je po izjavah Hruščova in Johnsona tudi predsednik britanske vlade Home sporočil v parlamentu, da bo Anglija postopoma prenehala proizvajati plutonij, ki je namenjen v vojaške namene in da se bo odslej ta material uporabljal izključno v civilne namene, del pa bodo izvažali v ZDA. Home je dodal, da je sicer britanska proizvodnja atomskega materiala manjša od ameriške in sovjetske ter da je bila britanska proizvodnja že znižana na manjšo raven. Povedal je tudi, da je pisal Hruščovu, naj bi sklenil v tej zadevi tristranski sporazum.
Samo Francija se od štirih a-tuniških sil temu sklepu ni pridružila, a v Parizu ugotavljajo, da je znižanje tako preračunano, da so potrebe SZ in ZDA krite, ter da bi pravi korak jedrske razorožitve bil le popolno prenehanje proizvajanja atomskega materiala, vendar pa priznavajo, da je s psihološkega stališča tristranski sklep «zanimiv».
Sicer pa je ves svet ta sklep sprejel z velikim zadovoljstvom, še lepše pa se sliši izjava neke politične osebnosti v ZDA, da bo v dveh ali treh letih moč doseči konkreten sporazum med ZDA in SZ glede razorožitve. Tudi v Ženevi so na razorožitveni konferenci vse delegacije ugodno sprejele tristranski sklep, potem ko sta ga sovjetski in ameriški delegat obrazložila.
V	Laosu je bilo včeraj vse mirno, čeprav vlada zmeda, kajti »revolucionarni odbor še vedno deluje in oddaja sporočila po radiu, da je državni udar uspel, da še vedno velja policijska ura itd. Suvana Fuma nadaljuje poskuse, da bi reformiral vlado narodne enotnosti, in tudi kralj je predveče-rajšnjim v razgovoru z njim obsodil državni udar desničarskih generalov in zahteval, naj Suvana Fuma še nadalje ostane predsednik vlade.
Tudi na Cipru je bilo včeraj mirno, vendar pa — kljub dogovoru — ni stopil v veljavo sporazum med Makariosom in Kuču-kom glede odstranitve barikad na »zeleni črti«, kajti takoj po sporazumu so Turki njegovo izvajanje odklonili. Pač pa so odnosi med Grčijo in Turčijo vedno bolj napeti. Makarios je izjavil, da je turška vlada predlagala ustanovitev federalne države na otoku, v kateri bi Turki imeli 38 odst. ciprskega ozemlja, ter je dejal, da je turški predlog popolnoma nesprejemljiv.
Šele včeraj se je zvedelo, da je 3000 portugalskih vojakov skuhalo zasesti otok Como v portugalski Gvineji in da so jih borci Afriške stranke za neodvisnost Gvineje po 75 dneh bojev odbili, pri čemer je bilo okrog 600 por. tugalskih vojakov ranjenih ali ubitih, potopljenih 12 čolnov, sestreljeni dve letali in dr. Predstavnik portugalske vlade je te vesti zanikal.
V	Alžiriji se je zaključil kon-greš FLN s sprejemom resolucije, v kateri se poudarja: potreba graditve socializma, agrarna reforma, reforma birokracije, odprava korupcije, čim večja «trikontinental-na integracija« (Azija, Afrika, Latinska Amerika) v prot imperialistični funkciji, odločna borba proti rasizmu, naglo nacionaliziranje zunanje trgovine, bank, industrije, prevozništva in nepremičnega premoženja.
Za danes se pripravljajo v New Torku velike protirasistične demonstracije kljub prepovedi vrhovnega sodišča. Predvideva se, da se bo demonstracij 'udeležilo 20.000 črncev.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.6, najnižja 12, ob 19. uri 13.6; zračni tlak 1014.6 stanoviten, vlage 81 odst., veter jug 4 km, nebo obtočno, morje mirno, 6.2 mm dežja, temperatura morja 14 stopinj
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 22, aprila
Leonida
Sonce vzide ob 5,08 in zatone ob 19.00. Dolžina dneva 13.52 Luna vzide ob 14.28 in zatone ob 3.44 Jutri, ČETRTEK, 23. aprila
Vojko
PRISTANISCNIKI SO SE VRNILI VČERAJ ZJUTRAJ NA DELO
Snoči ob 21. uri se je zaključila stavka spediterskih uslužbencev
Neuspeh pogajanj c proizvodni nagradi v CRDA in arzenalu na tehnični ravni
Včeraj ob 8. uri so se zopet vr- | akord. Ce bodo tudi ta pogajanja ” —	—....—j-'—■ >-> neugodno potekala, ni izključeno,
da bodo sindikati nastopili ostreje.
nili na delo pristaniški delavci, ki so stavkali po vsej državi proti razširitvi tako imenovanih funkcionalnih avtonomij, s katerimi velika podjetja, kot so železarne, rafinerije itd. lahko sama skrbe za razkladanje ladij, ki jim dovažajo surovine.
Do devete ure zvečer pa je trajala 48-urna stavka uslužbencev spe. diterskih podjetij, ki so tudi stavkali po vsej državi. Stavko so napovedale vse sindikalne organizacije, ker je 31. marca zapadla delovna pogodba in so uslužbenci postavili zahteve po mezdnih in normativnih izboljšavah, medtem ko so delodajalci izjavili, da pristanejo le na 5-odstotno zvišanje mezd in plač ter da ne pristanejo na nobeno normativno izboljšanje. Delodajalci trdijo, da bi se njihovi izdatki povečali za 50 odstotkov, če bi ugodili vsem zahtevam uslužbencev, medtem ko pravijo sindikati, da zahtevajo le 30-odstotno zvišanje prejemkov oziroma 50-odstotno zvišanje, če bi se upoštevala vsa normativna izboljšanja. Stavka spediterskih uslužbencev je vplivala tudi na promet, saj se je tikala tudi avtomobilskih prevoznih podjetij, ki se ukvarjajo s spediterskimi posli. Ce ne bo prišlo do sporazuma, se bosta pbe stavki ponovili.
* * *
V Rimu so se izjalovila pogajanja na tehnični ravni za ureditev vprašanja proizvodne nagrade v ladjedelnicah CRDA in v Tržaškem arzenalu, ker ni hotelo vodstvo Fin-cantieri nuditi paritetni komisiji podjetij CRDA, Ansaldo in Naval-meccanica pcdatkov, na katerih podlagi bi lahko določili nagrado. Sindikati namreč zahtevajo, da se mora ta nagrada računati na podlagi dejanskega porasta proizvodnje. Ker so pogajanja na tehnični ravni propadla, so sklenili, da sp 29. t. m. ponovno srečajo na sedežu Intersinda v Rimu na sindikalni ravni.
Iz vsega tega je razvidno, da nočejo delodajalci pristati na proizvodno nagrado, ki bi se ravnalo po delovni storilnosti. Zaradi tega me ni FIOM, da bodo morali delavci odločno odgovoriti na vse to odlašanje, katerega namen je tudi spra viti sindikate ob ugled pred delavci
Danes pa se prično pogajanja o delavcih, ki dobivajo pagrade po
Zasedanje PSDI o gledališčih
Snoči je PSDI priredila v Krožku za socialne študije zajedanje o gledališču. Najprej je podal poročilo Giorgio Cesare, član upravnega sveta gledališča «Verdi». Poudaril je umetniško višino tržaškega filharmoničnega orkestra in zbora ter Izrekel željo, da bi z ustanovitvijo dežele še bolje napredovala.
Zatem so spregovorili ravnatelj Stalnega gledališča Sergio D’0-smo, skladatelj Giulio Viozzi, režiser Fulvio Tolusso in drugi, ki
so predvsem poudarili, da primanjkuje v Trstu gledaliških dvoran ter da so veliko zamudili, ker še ni ustanove dramskega gledališča. Na koncu zasedanja so sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo, da bi morali delovat’ gledališče «Verdi» in Stalno dram. sko gledališče na deželni ravni, da bi morali v o-kviru dežeie koordinirati umetniško-kulturno dejavnost ter uvrstiti tržaške umetniške ansamble v kulturne izmenjave z inozemstvom. Končno so poudarili, da se mora v okviri obsto!ečih možnosti rešiti vpiaia-nje dvoran v Trstu in deželi.
S Županstvo sporoča, da bo od četrtka, 23. t. m. dalje, uveden enosmerni promet po Ul, Capitelli v smeri od Trga Cavana do Ul. del Trionfo.
NA POBUDO OBČINE
Počastitev žrtev v Ul. Ghega in drugod
Ob 20. obletnici nacističnega zločina v Ul. Ghega, bo v četrtek, 23. 't. m. ob 9.30, na pobudo občinske Uprave v veži palače Rittmeyer (kjer je sedaj sedež konservatorija Tartini) spominska maša za žrtve s položitvijo venca k spominski plošči. Po maši bo župan počastil 'spomin žrtev v Ul. Ghega kakor tudi žrtev v Rižarni, na Proseku, na openskem strelišču in v Ul. Massi-mo d’Azeglio. Na vseh teh krajih bo občinska uprava tudi položila vence k spomenikom.
Občina vabi k osrednji proslavi v Ul. Ghega tudi vse svojce padlih v vseh navedenih krajih.
V okviru proslav 20-letnice odporništva bo , miljska občinska u-prava v sodelovanju s šolskim skrbništvom v Trstu in z dovoljenjem ministrstva organizirala nagradni natečaj med dijaki srednjih in strokovnih šol ter kemijskega te. čaja o temi ((Italijansko odporništvo)). Natečaj bo v razredih.
25. aprila pa bo v miljski občinski telovadnici v okviru istih proslav in o isti temi nastop gledališkega ansambla «11 Trebbo» iz Milana pod vodstvom Tonija Comel-la. Vstop brezplačen.
SINOČI V SLOVENSKEM KLUBU
ZANIMIVO GOSPODARSKO PREDAVANJE 0 MEDNARODNI KONFERENCI V ŽENEVI
Pred pozornimi poslušalci je predaval ravnatelj trgovske akademije dr. Vlado Turina
Pred pozornim občinstvom je sinoči predaval v Slovenskem klubu ravnatelj tržaške trgovske a. /cademije dr. Vlado Turina o «Svetovnem gospodarstvu in mednarodni konferenci v Zenevi», ki zaseda že od 23. marca in k’ bo najmanj še dva meseca nadaljevala z delom. Predavatelj je podrobno orisal politično-gospodar-ski razvoj, ki je nujno privedel do sklicanja te konference. Svetovno gospodarstvo se je namreč po drugi svetovni vojni razvijalo v okviru liberalističnih načel svobodne konkurence, s čimer so se objektivno podpirale razvite in bogate države, medtem ko se ?e prepad z zaostalim svetom še nadalje zao’trrval. Te tendence je še zaostrilo razdobje hladne vojne, tako da problem dežel v razvoju ni bil pravilno razumljen in ga niso pravilno reševali.
Imeli smo opravka z dvostranskimi gospodarskimi odnosi, s tr-
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Vprašanje kanalizacije v Miramarskem drevoredu
Specializirano osebje nemškega podjetja Woma že čisti kanale s pomočjo posebne brizgalne naprave
Tržaški občinski odbor je na sinočnji seji odobril okrog 70 sklepov navadnega upravnega značaja. Nato je odbornik za komunalna dela inž. Colautti poročal o čiščenju kanalizacije v Miramarskem drevoredu, kjer je med železniškim nadvozom in kopališčem železničarjev ob vsakem večjem nalivu voda poplavila cesto in o-nemogočila promet.
Občinska uprava je mnogo let proučevala način, kako bi z naj-manjšimi stroški opravila to delo. Zato se je nedavno dogovorila z nemškim podjetjem Woma, ki je s sodelovanjem nekega milanskega podjetja poslalo v Trst specializirano osebje in posebne stroje za čiščenje odtočnih kanalov. Te stroje že dlje časa uporabljajo v Nemčiji in so se izkazali zelo koristni tudi v nekaterih italijanskih mestih. Na poseben način in z močnim pritiskom vbrizgajo v odtočne kanale vodo, ki očisti v ceveh kanalizacije vso nesnago, kar omogoča, da voda nemoteno Odstotkih in o delavcih, ki delajo na odteka.
.......................................iiiiHiiiillliniiilillllllliimliilluiiliiunillliliiilii«
NENAVADNA NESREČA NA DELU
Delavca v kabini žerjava omamil električni tok
Gasilci so ga s težavo izvlekli iz kabine v višini petega nadstropja hiše v gradnji in odpeljali v bolnišnico
Včeraj okrog 12.45 so z rešilnim avtom gasilcev prepeljali v bolnišnico 67-letnega delavca Augusta Bi-sianija iz Ul. del Rivo 17. Bisianija »o v bolnišnici sprejeli na prvi medicinski oddelek s prognozo okrevanja od 15 do 20 dni zaradi ohromelosti levega dela telesa ker ga je zadel močan električni tok. Bi-siani se je ponesrečil malo prej, ko je stal v kabini žerjava na gradbišču gradbenega podjetja D’Ange-lo in Puhali v Ul. della Tesa na vogalu Ul. delTAgro. Delavec je u-
b< j*
*	*§i%

kjer Je pri agentih sodnega oddelka zaprosil naj posredujejo za njegov sprejem v bolnišnico, češ da je bolan. Toda ko je Zucca povedal svoje ime, so se agenti spomnili s kom imajo opravka, zato so ga namesto v bolnišnico, spravili v policijski avto ter ga odpeljali v koronejske zapore.
Žensko je povozil
Na Šaliti Zugnano Je včeraj zjutraj 23-letni Giordano Verselli iz Ul. DtAlviano 39, ki se je z avtom TS 61426 vozil po ulici navzgor, povozil 20-letno uradnico Livio Giugo-vaz iz Ul. Farinelli 7, ki je neprevidno prečkala ulico. Verselli je skušal zavreti avto in Je celo zavil na desno, vendar mu ni uspelo, da bi se izognil Giugovazovi. Ponesre-čenki Je Verselli sam priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico, kjer so Jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh zaradi hudega udarca po spodnji strani hrbta, živčnega pretresa ter za-
liF
m
VIS
i 5 5^
c. ,!**
I
časne izgube spomina.
DVE DRZNI TATVINI V ENI SAMI NOČI
1.800.000 lir - plen v kinu „Fenice“ 19 radioaparatov ■ plen v UI.Timeus
Neznanci so iz ielezne blagajne kina «Fenice» pobrali celotni tridnevni inkaso, do radioaparatov pa so prišli tako, da so z dvema kamnoma razbili izložbeno okno
Težavno reševanje ponesrečenega delavca po železni lestvi žerjava
pravljal žerjav in je tudi včeraj, kot vsak dan, izklopil neko stikalo v kabini, ko ga je nenadoma zadel tok, ki se je sprožil iz stikala sa mega. Bisiani se je nezavesten zgru di! na tla kabine Delovni tovariši, ki so stali spodaj, so se takoj zavedli nesreče, ker niso več videli Bisianija, Nekdo je poklical gasilce, ki so se povzpeli na žerjav in ne brez težav prenesli Bisianija iz kabine. Z njihovim Rešilnim avtom so ga gasilci potem odpeljali v bolnišnico.
Hotel je v bolnišnico a je prišel v zapor
37-letni prodajalec Giovanni Bat-tista Zucca iz Turina, Trg Batteri-ni 1, je že star znanec policije in nezaželen v našem mestu. Kljub temu se je potikal po Trstu. Pred včerajšnjim je Zucca imel nezdravo misel ter prišel na kvesturo,
Inž. Colautti je dejal, da če bi-hoteli to delo opraviti na običajni način, bi morali obnoviti celotno, kanalizacijo na prizadetem področju, kar bi občinsko upravo stalo nad 100 milijonov lir. Za čiščenje tega dela kanalizacije z omenjenimi stroji pa bodo porabili samo 10.080.000 lir. Ce se bo to delo izkazalo pozitivno, o čemer strokov, njaki ne dvomijo, bo občinska u-prava v prihodnosti naročila o-,men enemu podjetju, naj očisti še vse tiste dele mestne kanalizacije, kjer voda s težavo odteka zaradi nesnage v ceveh.
Volilna zborovanja
PSI sporoča, da je snoči na Trgu Goldoni govoril član osrednjega vodstva stranke Bruno Di Pol, ki je poudaril nujnost okrepitve PSI v deželi, s čimer bodo delavci dobili važno besedo pri njenem upravljanju. Nato je orisal gospodarski položaj ter potrebo po načrtovanju. V zvezi z deželnim programom PSI je Di Pol dejal, da ga bo treba uskladiti z vsedržavnim demokratičnim načrtovanjem, pri čemer bodo morale imeti važen delež ljudske množice. Na koncu je govoril tudi o odnosih med delavskimi strankami in o nekaterih načelih in metodah, ki jih je treba razčistiti.
Danes bodo naslednja volilna zborovanja:
KPI: Ob 11. uri Trg Oberdan Jobi Burlo, Ul. Flavia Tonel, Konto-vel št. 61 Gombač, 11.30 Kontovel št 287 Gombač, 12. Ul. Mantegna Rossetti, 12.15 pred tovarno Stock Šema, 19. Ul. Zorutti - Orlandini Tonel, Trg Garibaldi Šema, 19.30 Vižovlje Gombač, 20.30 krožek «Pi-soni» J. Burlo, Trebče Dušan Furlan.
Jutri ob 10.30 bo govoril upoko-jecem v kinu «Arcobaleno» senator Umberto Flore.
PSI:	Ob 10.30 v Ul. Matteotti,
11.15 na Borznem trgu, 17.30 v Zin-disu pri Miljah, 18. Pri Orehu, 18.30 na Opčinah, 19.30 v Repnu, 18. na Trgu Goldoni, 18.45 naselje San Ser. gio.
PSIUP:	10.30 Stara istrska cesta
Pincherle, 12.10 pred ladjedelnico Felszegy v Miljah Mario Bettoli, deželni tajnik CGIL, 17. Elizejske poljane pri končni trolejbusni postaji Franco, 19. Ul. Zanella vogal Ul. Fusinato Pincherle in Jercog, 20. Lonjer Jercog in Martone.
V soboto ob 10.30 bodo vrteli za PSIUP v kinu «Arcobaleno» film «Un uomo da brueiare«, ki je prejel dve nagradi v Benetkah. Film prikazuje življenje nekega sindikalista v sedanjih čSsih.
PSDI; Trg Sv. Jakoba ob 18. uri Dulci in Cesare.
V LADJEDELNICI «SV. JUSTA*
V nedeljo splavitev ribiške ladje «Oceanus»
Gre za peto od sedmih enakih motornih ladij za ribolov na odprtem morju, ki jih gradi ladjedelnica za razne družbe
V ladjedelnici Sv. Justa bodo v nedeljo 26. aprila splavili rioisko ladjo za lov na odprtem morju «Oceanus», ki jo grade za tržaško družbo za oceanski ribolov. To je peta izmed sedmih enakih ladij, ki so jih v ladjedelnici naročile različne ribiške družbe. Ladja je dolga 59.06 m, široka 9 m, opremljena bo z motorjem vrste MAN. ki bo razvijal 1.250 HP in ji omogočil brzino 13 milj na uro. Ladja ima 600 ton in bo lahko sprejela okoli 600 kubičnih metrov rib v svoj obsežni hladilnik. Takoj po splavitvi bodo postavili na spla-višče gredelj podobe ladje, ki jo bodo gradili za isto pomorsko družbo.
nadvojvode Leopolda Habsburškega dvignil gost dim. Na srečo ni bil pri tem nihče ranjen. Na kra) so hitro prihiteli policijski agentje. ki so opazil* kos razbitine iz kovine, podobne zamašku steklenice šampanjca.
Doslej še ni znano kdo je postavil na kraj petardo, ki je bila narejena iz tulca za filme, dolgega okrog 6 cm, v katerega je bil nameščen smodnik. Na kraju bi moralo biti volilno , zborovanje KPI, na katerem bi moral govoriti prof. Šema. Zborovanje pa je bilo zaradi dežja odpovedano. Stvar preiskuje politični oddelek kvesture.
Sinoči ob 21.25 so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 82-letno gospodinjo Catarino Zizzutto iz Ulice Ponzianino 7, ki je postala žrtev nerodnega padca v stanovanju. Po-nesrečenko so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 3 mesece zaradi zloma desnega zapestja in verjetnega zloma leve stegnenice.
Eksplozija petarde na Borznem trgu
Včeraj nekaj minut pred pol ene so ljudje na Borznem trgu in v bližnjih ulicah slišal najprej močan pok, nato pa so videli, kako se je izpod stebra, na katerem stoji kip
dimi gospodarskimi in političnimi pogoji, ko so se za pomoč zahtevala vojaška oporišča in ko inter. vencija OZN ni bila učinkovita.
V zadnjih letih vedno bolj prodirajo v zavest človeštva resna vprašanja dežel v razvoju in težave, ki jih morajo premagovati. S tem pa se postavlja zahteva po novem odnosu pri reševanju perečih mednarodnih gospodarskih vprašanj in s tem je prišlo tudi do zahtev, da se v mednarodnem okviru temeljito p rouče različna gospodarska vprašanja. Mejnik v teh naporih je predstavljala beograjska konferenca nevezanih držav, ki je v zaključni resoluciji tudi jasno postavila gospodarske zahteve držav v razvoju.
Na tej osnovi je prišlo do soglasnega stališča 75 držav in na. to tudi do sklicanja konference, ki razpravlja o mednarodni trgovini, finančnem sistemu, specialnih gospodarskih organizacijah OZN, interregionalnih gospodarskih skupnostih (vrste SET), socialni, demografski, kulturni m drugi strukturi, prehrani itd.
Bistvo celotnega problema pa je v dejstvu, da dve tretjini celotnega prebivalstva sveta razpolaga s komaj eno petino bruto produkta, ustvarjenega na svetu, in da se ta odnos celo slabša. Pes je, da se povsod dviga narodni dohodek, izražen v absolutnih številkah, vendar pa se v zaostalih državah prebivalstvo zelo naglo množi, tako da je stanje glede prehrane sedaj celo slabše, kot je bilo pred drugo svetovno voj. no.
Rešitev teh problemov je govornik nakazal v mednarodni solidarnosti, v mednarodnem sodelovanju, ki ne pomeni darila temveč skupne napore v korist vseh. Sredstev za tako sodelovanje ne manjka, saj človeštvo izda letno 120 milijard dolarjev za oboroževanje ali S odst. celotnega svetovnega bruto produkta. Dovolj bi bilo znižati ta odstotek na 8 in bila bi na razpolago sredstva, da bi s« zaaotnvilo naraščanje narodnega dohodka po vsem svetu, s čimer bi se ustvarili temelji za mirno sožitje vseh ljudi na svetu. Konferenca v Ženevi je prvi konkretni knrtik za p ričete’- proučevanj vprašanj, ki so zapletena tn ki i ih človeštvo mora rešiki.
Predavatelj je bil deležen obilnega priznanja številnih poslušalcev.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 22. t. m. ob 20.30 uri na Opčinah
Jean Paul Sartre
UMAZANE ROKE
1 ^_
V petek, 24. t. m. ob 20.30 na Kontovelu
Dario Fo:
Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
Slovenski akademski klub »Jadran«
priredi 25. in 26 aprila tradicionai. n-i spomladanski izlet v Idrijo (ob.SK rudnika), na Vojsko, v bolnico Era-nja in Ljubljano. Vpisovanje v Slovet, skem klubu. Ul. Geppa 9-1. Število mest je omejeno.
Izlet SPDT k Plitvičkim Jezerom.
Vpisniki za izlet k Plitvičkim jezerom naj poravnajo vpisnino in dvignejo sedežne listke. Opozarjamo zamudnike, da je še nekaj prostorov na razpolago.
Od 7. do 9. maja
Vsedržavno zasedanje o reklamnem filmu
Od 7. do 9. maja bo v Trstu sedmo vsedržavno zasedanje o reklamnem filmu, ki ga prireja tržaški velesejem s sodelovanjem centra za tržaški gospodarski razvoj. Istočasno bo tudi festival reklamnih filmov, na katerem bodo podelili dve nagradi: «Zvon Sv. Justa« in ((Miramarskj grad«. Zasedanje se bo pričelo v petek 8. maja dopoldne v veliki dvorani trgovinske zbornice, ko bo predsednik ANICA odv. Monaco govoril o temi: ((Filmska industrija in reklama«. Zasedanje se bo nadaljevalo istega dne popoldan in zaključilo v soboto 9. maja.
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
IZ THZASKHI SODNIH DVORAN
Roparski napadalci skoraj nedolžni v očeh
v tobakarni zagovornikov
Po njihovih trditvah ni šlo za dogovorjen rop, ne za nasilen vdor v tuje stanovanje, temveč le za malenkostne poškodbe
Včeraj se je pred tržaškim porotnim sodiščem nadaljevala obravnava proti trem mladeničem, ki so obtoženi, da so v avgustu lani ropali v tobakarni v Ul. Passo di piazza v bližini Trga Unita. Kot smo že poročali, je javni tožilec zahteval v svojem obtožilnem govoru naj porotniki obsodijo mladeniče na 26 let zapora.
Včeraj so zagovorniki treh glavnih obtožencev:	Tomasellija, Fab-
bra in Tissinija (pred porotniki se mora namreč zagovarjati tudi neki drug mladepič, ki pa je obtožen la, da se je uprl Javnim funkcionarjem ter enega izmed njih telesno poškodoval) skušali spodbijati tožilčeve trditve ter prikazati, da ne gre v tem primeru za rop, ki bi ga bilo mogoče primerjati z ropom, do katerega je prišlo pred nekaj dnevi v Ul. Montenapoleone v Milanu. «Rop za počen groš« ga je označil eden izmed zagovornikov, ki je skupaj z ostalimi svojimi stanovskimi tovariši skušal dokazati to tezo na podlagi dejstev in okoliščin, ki kažejo, da Je bilo roparsko dejanje posledica nenadne odločitve
Policisti s komisariata na Trgu Dalmazia, katerim pomagajo pri preiskavi agenti letečega oddelka, zasledujejo drzne tatove, ki so v noči med nedeljo ln ponedeljkom izvršili tatvino v kinematografu «Fenice» ter odnesli milijon in' 800.000 Ur, potem ko so s silo razbili in odprli tri ključavnice železne blagajne v malem uradu ravnateljstva kinematografa.
Tatvino Je v ponedeljek zjutraj ob 8. uri opazila čistilka Paola Zol-lia, ki je uslužbena pri podjetju Fonda, ki ima v zakupu čiščenje dvorane. Prestrašena ob pogledu na odprto in že prazno blagajno, je Zollieva telefonsko poklicala ravnatelja kinematografa, ta pa Je pozval policiste ln pokrajinskega ravnatelja ECI.
V kinematograf so takoj prihiteli agenti s komisariata in policisti znanstvene policije ter začeli s preiskavo. Pregledali so vsa vrata, toda nikjer niso našli znakov, da bi jih tatovi s silo odprli. Zato domnevajo, da je eden od njih prisostvoval zadnji predstavi in se potem skril ter počakal, da so vsi
uslužbenci zapustili dvorani. Neznanec je bil prav gotovo dogovorjen s pajdaši, ki so čakali na cesti ter Jim ob določeni uri iz notranjosti odprl vhod v kinematograf
Tatovi so potem odšli v veliko vežo in tam s pomočjo železnega vzvoda odprli zaklenjena vrata urada. Ko so bili v notranjosti urada so nemoteno pričeli s svojim delom. Verjetno so imeli s seboj vso potrebno orodje, ker so se s svedrom lotili prve ključavnice napol vzidane železne blagajne starinskega tipa. Neznanci so se baje trudili precej časa, ker so morali od-, preti tri ključavnice, toda trud se jim je izplačal, ker je ravnatelj kinematografa hranil v blagajni tridnevni inkaso.
Po izvršeni tatvini, so drzni neznanci zapustili urad in se skozi zadnja vrata dvorane pritihotapili v Ul. sv Frančiška, nasproti kina iiArcobaleno«.
O tatovih ni nobenega sledu. V policijskih krogih so mnenja, da neznanci niso iz našega mesta. Vsekakor ne izključujejo možnosti, da so tatvino izvršili policiji morda
že stari znanci, ki so sl potem ukradeni denar razdelili. Preiskava se
nadaljuje.
V noči med nedeljo in ponedeljkom pa so neznani tatovi s kamni razbili steklo izložbenega okna trgovine z radijskimi apara. ti v Ul. Timeus 7 in skozi široke odprtine v roloju odnesli 19 tran-sistorjev, ki jih je lastnik trgovi-ne 26-letni Angelo Venturi iz Ul. Sara Davis 154 razpostavil na ste-kleno polico ob notranjem robu izložbe.
Tatvine se Je predvčerajšnjim zjutraj zavedel vratar hotela »I-stria«, ki je zagledal na pločniku drobce razbitega stekla. Obvestil je lastnika trgovine, ta pa je telefonsko poklical agente s komisariata na Trgu Dalmazia, ki so takoj prihiteli v Ul. Timeus ter v sodelovanju z agenti znanstvenega oddelka uvedli preiskavo.
Po opravljeni tatvini so neznan, ci na prazni polici pustili dva velika kamna, ki sta jim služila, d. so razbili steklo. Iz Izložbe so tatovi pobrali 4 transistorje «Phil. ca», 3 «Epeo», 6 «Sony» in 6 «Hi-rachi«. Po opravljenem pregledu je Venturi ugotovil, da je utrpel 270.000 lir škode.
Tomasellija.
Mladeniči se niso vnaprej dogovorili, da bodo šli ropat v navedeno tobakamo. Vozili so se po mestu sem pa tja ter so prišli v Ul. Passo di piazza čisto slučajno. Nesmiselno je trditi nasprotno zaradi sledečih razlogov: 1. gre za tobakamo z razmeroma majhnim prometom blaga (lastnica Filograsso zasluži dnevno okoli 4.000 lir); 2. tobakarna je v bližini poslopij, ki so pod stalnim policijskim nadzorstvom (na vogalu pri prefekturi, pred občinsko palačo, a v bližini uslužbenci parkirnega prostora ACI) in 3. avto (igiulia.) je bil parkiran na takem kraju, od koder je nemogoče zbežati v naglici.
Ta teza je seveda zelo ugodna za Tissinija, ki je, kot je znano, čakal svoja prijatelja v avtu, ki je imel prižgan motor. Ce ni šlo za premišljeno roparsko dejanje, potem odpade Tissinijeva odgovor-nost. Mladenič bi se moral kvečjemu zagovarjati samo obtožbe nakupa ukradenega blaga (ker je prejel 10.000 Ur in ker je upravljal ukraden avto).
Poleg teh ugotovitev zagovornikov Je zelo zanimiva tudi teza, ki jo Je zastopal sinoči odvetnik An-noscia, ki zagovarja Fabbra. Po zagovornikovem mnenju je popolnoma neosnovana obtožba nasilnega vdora v tuje stanovanje, ki zadeva vse tri obtožence. V tej zvezi je odv. Annoscia temeljito razčlenil ustrezni člen italijanskega kazenskega zakona. Po njegovem mnenju ni mogoče smatrati skladiščnega prostora v tobakarni za »stanovanjski prostor«, ker gre za servisni prostor, ki služi glavnemu, kateri je namenjen občinstvu. Nesmiselno pa je trditi, da bi postranski prostori dajali svoj pečat glavnemu, ki Je v tem primeru dostopen občinstvu.
Te so bile splošne teze zagovornikov, ki pa so še posebej obravnavali razna vprašanja, ki so značilna za posamezne obtožence. Odv. Filograna, ki zagovarja Tomasellija je na primer obširno govoril o poškodbah, ki jih je dobila Filogras-sova in ki so po njegovem mnenju bile malenkostne. Sploh pa Je ta zagovornik, kakor tudi drugi, trdil, da se ne sme verjeti stoodstotno žensklnlm izjavam, ker niso objektivne temveč, zasledujejo določene osebne koristi.
Odv. Amodeo, ki zagovarja Tissinija, Je izključil sodelovanje svojega varovanca pri ropu. V tej zvezi je poudaril, da je Tissini vedno zanikal vsakršno odgovornost pri roparskem dejanju
Odv. Annoscia Je na koncu zahteval, naj porotniki upoštevajo, da je njegov varovanec Fabbro duševno nerazvit, kar so potrdili zdravniški izvedenci.
Obravnava se bo nadaljevala da-nes. Spregovoril bo ponovno javni
tožilec. Do razsodbe bo prišlo verjetno danes.
Napadalec z nožem prijavljen sodišču
Preiskovalni sodnik Je zaključil preiskavo v zvezi z znanim krvavim dogodkom, do katerega je prišlo lani v Ul. Fornace 2. Kot smo obširno poročali svoj čas, je 17. a-prila zvečer 46-letni Vittorio Mattel zabodel s kuhinjskim nožem 42-letno Nives Zabini por. Alessio, ki je lastnica bara «Prosen» na Trgu Garibaldi. V trenutku napada se je ženska vračala v svoje stanovanje skupaj s svojo 10-letno hčerko. Mattei jo je počakal na stopnicah ter jo ranil po raznih delih telesa. Spočetka se je zdelo, da je Zabini-no stanje zelo resno, toda po nekaj dnevih je bila izven vsake nevarnosti.
Matteja so prijavili porotnemu sodišču, ki bo obravnavalo zadevo na svojem jesenskem zasedanju. Moškega so obtožili namernega poskusa umora, telesnih poškodb, izsiljevanja ln še nekaterih drugih manjših prekrškov.
Hladilnik je gorel
Predvčerajšnjim popoldne se je v trgovini z jestvinami bratov Okorn v Ul. Plccardi 11 zaradi kratkega stika, ki je nastal v električnem motorju hladilnika, razvnel požar, ki je kmalu zajel lesena vrata hladilnika samega. Lastnika trgovine sta takoj poklicala gasilce na pomoč, medtem pa je eden od njiju začel sam gasiti požar ter se pri tem laže opekel po nogah. Gasilci so takoj prihiteli ter z nekaj curki pene pogasili požar, ki je povzročil pol milijona lir škode. Ponesrečenemu pa je nudil prvo pomoč neki zdravnik, kateremu so vse potrebno nudili gasilci sami,
S stola je padla
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 93-letno gospodinjo Elisabetto Pajer iz Ul. S. Giustina 6, ki sp je pobila po zatilju in desnem sencu. Ponesrečenka, ki se bo morala zdraviti od 10 do 40 dni, je povedala, da se je ponesrečila malo pret. ko je v kuhinji lastnega stanovanja padla s stola na katerem se je nerodno nagnila nazaj.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za četrti koncert simfonične sezone, ki l>o v četrtek 23. t.m. ob 21. uri. Dirigiral bo La-szlo Somogy, solist pa bo violinist Sirio Piovesan. Program: Fiume — Simfonija v treh odstavkih (nova za Trst); Mendelssohn — Koncert za violino in orkester op. 64; Brahms — Simfonija št. 4 op. 98.
* * *
V	soboto ob 20.30 prva predstava Opere iz Pekine-a za red A v vseh prostorih. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za vse štiri predstave.
TEATRO NIJOVO
V	ponedeljek 27. t.m. ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bande-na) premiera igre Roberta Musila ((Vincenc in prijateljica pomembnih ljudi«. Prvič na italijanskih odrih. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajata! vstopnic v Galeriji Protti.
...
S to tgro se bo zaključila deseta sezona dramskega gledališča Teatro Slabile, ki se uvršča med najuspešnejše v desetih letih njegove aktivnosti tako glede repertoarja kot glede obiska posameznih predstav. Število stalnih abonentov se je dvignilo na 2600 oseb. O .posameznih uprizoritvah so poročali skoraj vsi u-gledni italijanski in nekateri inozemski listi.
Musilovo komedijo Je režisersko pripravi] Aldo Trionfo in bo to prva italijanska uprizoritev tega Musilovega odrskega dela.
Naztonale 14.00 17.45 21.30 »Cleopa-tra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 16.30 «Karakiri» Prepovedano mladini.
Excelslor 16.00 «11 silenzio« Bergmanov film. Prepovedano mladini.
Fenice 16.00 «11 dottor Stranamore«. Peter Sellers.
Grattacielo 16.00 «L’inoubo» Janet Lind. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Sexy magico« — Technicolor. Prepovedano mladnni.
Alabarda 16.00 «Gli onorevoli« VVal-ter Chiari. Toth
Filodrammatico 16.00 «Sexy Follie« Colorscope. Prepovedano mladini.
Aurora 15.00 18.00 21.30 «11 cardina-le».
Cristallo 16.30 »Giornl ca-ldi a Palm Springs« Technicolor. Troy Dona-hue.
Capitol 16.30 «Tom Jones« Technicolor Susan Pork, Albert Finney. Prepovedano mladini.
Massimo 16.00 «1 tabu« Technicolor. Prepovedano mladini.
In? pero 16.00 18.50 21.30 «5 giom-1 a Pechino«.
Moderno 16.30 «L’uomo che sapeva troppo« Technicolor. James Stevvart Doris Day.
Astra 16.30 «L’urlo del marines«.
Astoria Danes počitek.
Vittorio Veneto 15.30 «Alta infedel-ta» Ugo Tognazzi. Prepovedano
mladim.
Abbazia 16.00 «014 ammuttaatb di Sana a r» Technicolor. George Montgo-mery.
Ideale 16.00 «La carovana delile ščhia-ve» Technicolor.
Marconi 16.00 «Ho soherzato con tua moglie«. Technicolor. Fra-neoise Perrier.
Skedenj 16.00 «11 grande gaucho« — Rory Calhou-n.
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
A7FiWN?17tri7Ti)IHi)Dk
predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
II mattatore
Igrajo:
VITTORIO GASSMAN PEPPINO DE FILIPPO ANNA'MARIA FERRERO FOSCO GIACCHETTI ALBERTO BONUCCI MARIO CAROTENUTO
Z avtom v zid
Žrtev prometne nesreče je postala včeraj zjutraj 45-letna Carla Bar-bato por. Cocchietto iz Ul. Aquileia št. 5. Okrog 6. ure se je Barbatova s svojim avtom TS 41988 vozila po Šaliti di Gretta in ko Je privozila v bližino stavbe št. 2, se je morala z ostrim zavijanjem na desno Izogniti nekemu motociklistu, ki je tedaj’ privozil iz nasprotne smeri. Pri tem je Barbatova Izgubila nadzorstvo nad svojim avtom, ki je zavozil na desno in treščil v zia ter se močno pokvaril. Barbatova se je v notranjosti vozila pobila po desnem sencu, desnem kolenu In stegnu ter ranila po levi nogi in gležnju. Avtomobilist, ki je privozil mimo, ji Je priskočil na pomoč ter ji pomagal iz razbitega avta, potem pa Jo jo odpeljal v bolnišnico, kjer so jo pridržali na opazovalnem oddelku s prognozo okrevanja v enem tednu.
70-letnl pleskar Giovanni Cover. lizza iz Ul- degli Artisti se je včeraj zjutraj ponesrečil na delu. Okrog 10. ure je stal na lestvi in pleskal zidove 'kopalnice nekega stanovanja v Drevoreda 20. septembra 38, ko je lestva nenadoma zdrknila po podu, zaradi česar je Coveriizza izgubil ravnotežje in padel z. lestvijo vreu. Pri tem se je hudo pobil ,u levi stra. ni prsi in si verjetno polomi! rebra. Ponesrečenca so z aytom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognooz okrevanja v 20 dneh sprejeli na pljučno 1-irurški oddelek.
KINO PROSEK.KONTOVEL
predvaja danes, dne 22. t, m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film:
«L’ANELLO DI FUOCO»
(Ognjeni obroč)
Igrajo:
DAVID JANSSEN — YOJCE TAYLOR — FRANK GORSHIN
Vceraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 21. aprila se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 70-letna Angela Don-
AMER1CANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, FrancozJ-nj-e, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile Pisati »Eureka« — Casella Posmls 5ftl3 — Roma.
AMERIČANE, I-taloamerlcane, Austra. liane, Francesi, villegglantl in ItaMa, sposerebbero rapldamente. Scrivere »Eureka«, casella 5013. Roma.
da por. Pagani, 73-letn.t Francesco Verdi, 83-letna Antonia Caenazzo vd Tarabocehia, 44-letna Raffaela Tomšič por. Grafanel, 53-letni Umberto Ruz-
zier, 81-letna Giuseppina Musina. 82-letna Olga Vivanl vd Zuccoli, 9 mesecev stara Sonla Ubaidlrd, 82-iet-rta Giovanna Cltterlo. 36-letni Mario Bubnich, 71-letna Lucia Šorli, 57-letna 9tefanla Bonazza por. Kobald. 75-letn! Antonio Sussel.
DNEVNA SLU2BA LEKARN (20. - 26.)
Glustt, Ul. Bonomea 93 (Greta)! dr Rossetti, Ul. Combl 19; dr. S-gnori. Trg Ospedale 8; Tamaro comr-Neri, Ul Dante 7- Godina, Trg »v-Jakoba 1; Alla Minerva, Trg &■ Frančiška; Ai Due Mori, Trg Urn-ti 4; G Papa, Ul Felluga 46.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (20. - 26.)
Gtustl, Ul. Bonomea 93 (Gretah dr. Rossetti, Ul. Combl 19; dr. »' gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Neri, Ul. Dante 7.
Po dolgi bolezni je za vedno zatisnil oči naš dragi
ANTON OPARA
Pripeljan bo danes ob 15. uri Iz nabrežinske kapele pokopališče v Bazovico, kjer bo pogreb ob 16. url.
Žalostno vest naznanjajo nečaki in ostali
Bazovica, 22. aprila 1964.
PO IZGONU «PREVEC DRZNIH AMERIŠKIH PRAVNIKOV
Kdo dejansko vzdržuje Salazarjevo diktaturo
Mornarji atlantske zveze priskočili na pomoč portugalski policiji ■ Orožje za borbo proti Angolcem iz arzenalov atlantske zveze ■ Kdo je za vsem tem ?
Skupina uglednih pravnikov- 'z ZDA, Kanade in Argentine, ki je ra lastno pobudo prišla na Portugalsko, je pred dnevi v lizbonskem hotelu, kjer je bila nastanjena, dobila pismo, s katerim ji je bilo ukazano, da v roku ene ure zapusti deželo. Se pred tem je bilo pravnikom sporočeno, da ne smejo imeti že napovedane tiskovne konference, v kolikor ne sPrejmei° zahteve policije in se ne podredijo »specialni proceduri«. Novinarji so na tiskovno Konferenco prišli, toda z njimi je prišlo tudi osem policajev v civilu. Policaji so pravnikom pregledali in odvzeli potne liste in jim pri tem rekli, da jih bodo dobili v letalu, ki čez eno uro odleti z lizbonskega letališča.
Pravniki so prišli na Portugalsko kot zasebni turisti. Salazar-jev režim namreč ne dopušča u-radnih obiskov in delegacij, ki jih imenujejo Združeni narodi ali druge mednarodne ustanove. Pravnike je — kot so sami izjavili — zanimalo, koliko so resnične trditve, ki so jih slišali v Parizu o metodah portugalske policije. Glavni informatorji v Parizu so bili portugalski begunci. Pravniki s° hoteli 'te izjave portuga.skih beguncev preveriti na kraju samem. Zahtevali so celo dovoljenje, Ha smejo obiskati kak zapor. Razgovarjali so se tudi z direktorjem nekega zapira, toda iz upravne zgradbe se niso mogli ganiti. Tu se je njihov obisk tudi končal.
Doživljaj pravnikov iz ZDA, Kanade in Argentine dejansko ne odkriva nič novega. Toda njihov obisk Portugaliji je vendarle vzbudil določeno zanimanje na svetu, ker je pravnikom u-spelo temu svojemu doživljaju dati veliko publiciteto. To je pomembno posebno v tem trenutku in hkrati zaradi tega, ker pravniki niso bili na Portugalsko poslani, pač pa so bili na isstno iniciativo priče terorja, ki ga na Portugalskem zganja Sala-zarjev režim.
Pravnike je na Portugalskem seveda najbolj zanimala zakonodaja, hkrati pa so se zanimali tudi za državljansko pravni postopek. Izjavili so, kako je na -temelju portugalskega zakona Sa-lazarjevi policiji omogočeno, da ljudi drži tudi po šest mesecev v zaporu brez vsake sodne obtožbe. Po preteku tega roka pa ima policija pravico, da zaradi »varnosti« obtoženega človeka zadrži v zaporu do.tri leta in da se v vsem tem času še ne začne sodni postopek. Takšno postopanje s posameznimi državljani se •Pore spremeniti tudi v dosmrtno ječo. Samo s takšnim sistemom je prizadetih nad 1.500 portugalskih državljanov, ki so po portugalskih zaporih.
Prav pred dnevi so po ulicah Lizbone demonstrirali portugalski štpdenti. Toda v pomoč policiji so prihiteli tudi mornarji z ladij, ki so bile zasidrane v portugalskih pristaniščih. S štirih nizozemskih, petih kanadskih, desetih britanskih in sedmih franco. skih voznih ladij je 8 000 mornarjev atlantskega pakta varovalo hrbet portugalski policiji in s tem trdnost Salazarjevega režima.
Na ulicah Lizbone je tako združena atlantska sila nastopila pro-mirnim demonstracijam portugalskih študentov. Intervencija sil afantske zveze je s tem poraa-g'!a, da ve je obdržal na oblasti protiljudski režim, kot. hkrati. intervencije iste sile pomagajo tudi v kolonialni vojni, Ki Jo Salazariev režim vodi v Angoli- ln to se dela kar odkrito, kljub logi.-n razvoja sodobnega sveta v Katerem je ena od bistvenih komponent tudi osvoboditev vseh narodov izpod kolonializma.
Pred nedavnim je tudi general-P,1 tajnik Združenih narodov D Tant obvesti^ Varnostni svet, da se na ozemlju Angole, (ki ju SaLzarjeva vlada imenuje enostavno »Portugalsko čezmorsko > zemije«) na področju Texeira De Sousa vad.jo zandarji Molsea Combeja. »Okoli l.BOu žandarjev piše v tl lantovem pismu — ? dvajsetimi evropskimi inštruktorji se priprav.ja za ponovno uzurpi-ranje oblasti v Kongu«, Te priprave se pravkar zaključujejo. Combejevi plačanci bi morali sto. Piti v akcijo v trenutku, ko .-e bodo sile Združenih narodov 1-makniie iz Konga.
Portugalska v ada se je torej tudi neposredno angažirala v Kongu, povezujoč se s tamka.iš-ujimi najbolj nazadnjaškimi sila-"ti- Pri tem pa računa prvenstve-no s podporo nekaterih tujih gospodarskih skupin ter interesov v Alriki Londonski list »Econo-tttist« navaja kako je za vojno v Angoli, Mozambiku in Gvineji lansko leto portugaliia porabila dš milijonov funtov šterlingov, letos pa da se bodo ti njeni stroški povečali na skoraj 100 milijonov funtov šterlingov, pel pomoči dobiva Salazarjev režim brez dvoma neposredno o 1 atlantske zveze. Orožje, ki so ga Portugalskim vojakom odvzeli yoed borhami angolski rodoljubi, Izhaja jz skladišč atlantske zve ze. Obstajajo pa tudi druge obli • ke dobavljanja orodja in vojaške-Ra materiala Salazarjevemu re-
žimu. Koliko bo na primer Zvezna republika Nemčija plačala za letalsko oporišče Bundesvvehra, ki se prav sedaj gradi na področju Baja? Koliko bodo prinesla oporišča na Azorskih otokih, ki so bila posojena Zahodni Nemčiji? Kolikšna je finančna moč in kolikšni so krediti zahodnonemške banke vladi v Lizboni? Kolikšni so interesi Kruppa pri eksploataciji železne rude v rudnikih v Lobitu?
Portugalski kolonializem uživa podporo tujega kapitala, ki izkorišča bogastva tako imenovanih portugalskih «čezmorskih provinc«. V proizvodnji olja, rude m drugih surovin je zastopanih več finančnih skupin zahodne Evro-je ter Združenih držav. Banke,
zavarovalne družbe, koncesije za petrolej in sladkor in marsikaj drugega, vse je pod kontrolo tujega kapitala in tujcev nasploh. In prav v tem koreninijo razlogi, zakaj se portugalski kolonializem skuša na vse načine ohraniti v sedanjem stanju.
Protest ameriških pravnikov je potemtakem še eno opozorilo, ki kaže, da je vsak diplomatski pritisk zaman in da se v totalitaristični diktaturi ne smejo iskati nobene pravice. Potrebno je zato korenito zavreti in preprečiti kolonialno vojno ter podpreti vse tiste pravice, ki jih Portugalci, ki jim je bila vsa svoboda odvzeta, danes vedno bolj iščejo ne le v Afriki, pač pa tudi na lastni zemlji, M_ BALETIČ
Lepa Claire Bebatvi, ki so jo skupno z njenim možem pred tremi dnevi pripeljali iz Aten v Rim v zvezi z umorom libanonskega industrijca Faruka Courbagija, bo morala odgovarjati na zelo hude obtožbe, da je namreč ona umorila svojega nekdanjega ljubimca. Celo njen mož ne zanika možnosti, da je ona morilka
VSE KAŽE, DA SE NEMCI ZARES NISO NIČESAR NAUČILI
Navajanje na militarizem se začne že s prvo «lizalko»
Finančnih težav za oboroževanje ni - Tudi višjih kadrov je na pretek - Huje je militaristom za nižje kadre - Zato je treba izkoristiti vsa sredstva za «usmerjanje vzgoje»
BONN, aprila. — V deželi, ki je kot Zahodna Nemčija pretrpela popolno uničenje, ki ga prinese vojna, in kjer se grenak okus poraza na ta ali oni način še vedno prebija skozi pore družbenega življen a, ustvar;an’e raz-položen a za močno armado prav gotovo ni enostavno. V -onkrzt-nem primeru vedno bolj prihaja o v poštev psihične in tLčne težave, mnogo bolj kot materialne. Tisti, ki odločajo o sle l-njih, so n.pr. zagotovili 36 odst. letošnjega državnega proračuna za »potrebe obrambnega ministrstva') Izdelovanje podmornic, vojnih ladij, tankov,, vojaških le tal in ostale oborožit/e, e v polnem teku, uva an e raketnega in ate irskega orožja pa se smatra že bolj kot proPfetrfTcgiciiega procesa, taktike. Zahodna Nem-č‘ja bo 1970, leta ;mela. po izjavi obrambnega ministra von Hassela, potencialno vnisko dveh milijonov mož: pol miliiona redne vojske, ki bo spadala v okvir atlantske zveze, četrt milijona tako imenovane teritnr aln« vojske izven tena pakta, ter nvbjon 20O.non iz.vežbanih rezervistov Glede tega torej problema ni. Težave se po;avl'ata na drugem »nefinančnem področju« in — do tuka sn ih doemanjih — spadajo boli v psihološko-pedagoško domeno današnip zahodnonemške družbene ureditve. Ni namreč lahko se uradno postavliati proti pruskemu militar;st'čnemu duhu — k; je zgodovinsko značilen za nemško armado — in ga nadomestiti z geslom o ((državljanih v uniformi« ne da bi pri tem prišlo do težav emoUvnega značaja, težav, ki izpodiedaio zamisel o '-»ti današnjega Bundesvvehra
Kako nai se vrne nekdanji ugled poklicnemu nemškemu razredu. ki je do konca druge svetovne vojne užival privilegiran položaj v nemški družbi, ne dn bi se hkrati porušila formalna demokratična načela, proklami-rana v Zvezni republiki? S katerimi naiboli primernimi prijemi je treba novačiti mladi častniški in podčastniški kader ter kako graditi njegovo vojaško in politično fiziognomijo, kakršna se želi ustvariti? In, končno, kako naj se v splošnem pri nemški mladini vzbudi nagnjenje k voiaškemu poklicu v sedanjih pngoiih splošnega gospodarskega blagostanja? Vsa ta vprašanja se med seboj prepletaio in se zato tudi vzporedno obravnavalo na mnogih družbenih kolosekih.
Najenostavneje je, kot knže, z v:šjim komandnim kadrom, Hitlerjev Wehrmacht in njegov generalni štab sta v času druge svetovne vojne ustvarila hiper-ororiukciio »prekaljenih« generalov in višjih častnikov, od katerih so bila mnogim vrata sedanjega Pundeswehra na široko odprta Glede tega ie dovolj omeniti hivše in sedanie šefe Bun-deswehra. generala Speidla, Heu-Singerja .Foertscha in Trettner-ja, ki so bili vsi, brez. razlike, na vidnih položajih Hitlerjevega nacističnega vojaškega stroja.
Z n žiimi častniškimi kadri je že nekoliko težje, vendar se to more rešiti z razmeroma visokimi plačami. Glavne težave naraščajo, in to v geometrici po-stooici. č’m n(že gremo, k spodnjemu in najširšemu delu voia-ške niramtae. Podčastniški kader je bil predmet, pogostih razprav, ki so se še bolj zaostrite z dejstvi, ki so lih pred nekai meseci odkrili na sodnem procesu proti skupini padalskih podčastnikov, ki so se do skrajnosti nečloveško in do zadnjih meia psihičnega in fizičnega mučenja ohnnšali nasproti1 vojakom Obrambni minister von Hassel Je lansko leto izjavil, da Rundeswehr potrebuje še 2000(1 pndčastnikov, ki pa jih ni lahko na tl Toda to ne ie .di tega, ker bi mladi Nemci ne bili naklonjeni uniformi ter povelje-vaniu, pač pa zaradi tega. ker mislijo v glavnem na zaslužek: podčastniška plača pn ni posebno privlačna Iz tega sledi, da moram voiaškl (pa tudi drugi) psihologi misliti na to, kako bi poskrbeli ali za višje podčastniške plače, ali za nekaj drugega, kar
bi kariero v vojski ponovno napravilo privlačno.
Vendar ne glede na posebno pomemben družbeno-politični a-spekt te problematike, se vsa ta vprašanja obravnavajo nekako kot problematika iz »interne« domene obrambnega ministrstva in Bundeswehra. ker gre v svrai-ni lin'ji za mirnodobske nameščence določenega resorja. Mnogo večja polem ka nasta a od časa do časa v javnosti v zvezi z ((vojaško-' vzgo o mladine bodoče množične sestave -zahodno-nemške armade. Zartni- prsne-vek tei debati je' da1 frankfurtski netna:stdnevni'- »Metali«, ki na dveh straneh nrinaša podrobnosti o takšni vzgoji.. .Nekatere teh Dodrobnostl so — '-ot bomo videli v navedenih pr'mer b — presenetili tudi one državllane Zahodne Nemč je, ki nimajo sinov — bodočih vofakov.
»Usmerjena vzgo’a» se za*ne že pri otroku, '-i se zanima šele za bonobne Tem otrokom se proda ajo tako imenovane «lizal-ke», ki za razliko qd «l zal'* po ostalem svetu imata paltaco v obli'*i tanka. Izložbena okna trgovin za igračke so natrpane miniaturnih tankov. vo;aških letal, ladii in topov. Na tržkšču je veliko «zabo:čkov z gradberrmi elementi«. iz katerih more vsak deček sestaviti vojno ladio ali vojaško letalo iz dobe prve svetovne vojne. S tem se nekako povezuje praktično ročno delo z »borbeno tradicijo« nemškega človeka.
Za nekoliko bolj odrasle dečke je izbira tovrstnega blaga še večja in boli prefinjena. V zabavnih salonih morejo n.pr. boli odrasli dečki streljati z zračnimi puškami na majhna letala v poletu Kdor zadene — dobi nekaj pfenigov, kdor ne — more gledati, kako letalo zasipa z bombami mesto z ženskami in otroki. Rdečkasto plamteče žarnice dajejo zaželene »realistične« efekte. Pri drugem aparatu pa je treba streljati v glavo in srce vojake, ki se vozijo v tanku ali na jeepu.
Kaj pa mladinska literatura? Kn ige z opisom nacističnih »podvigov« v drugi svetovni vojni zavzemajo vidno mesto v vseh kios ih. Razburi ivi dogodki znanih in mani znanih »junakov« Fitler;eve voiske na vzhodnem boiišču so ooisani v naibolj drastičnem in naturalističnem st:lu, tavo, da bi mladeniči mogli dojeti n.pr. celo to, ka1 o «se bajonet z močnim škripanjem potiska v človeško telo«.
S tem v zvpzi »Metali« ugo-tav’ja- »To služ' duševni pripravi naš'h otrn1- na tretjo svetovno vo;no. Pri igri se moram učiti, da s tank' in bombami pre-paniamo 1 udi Skozi igro jih je treba vc.diti tako. rta izgubita, vsak ortoor proti smrtni stvarno-st; In če iim bo nekoč u'-azano, nai korakata, bodo to nočeli instinktiven brez razmišljanja.«
Na‘o. Ijst zakliy»uie- »Imamo varuh« ranrskiv orostovoUni av-tokontroli filma, ki organ;zirata lov na gole dele telesa na platnu. imamo ministre.’ ki besnijo nroti levičarskim razumnikom na televizili. Ko pa gre za zastruo-lievao e duha/naših otrok. t: molčim. Kdor na pr-' tem molči, postala sokrivec. Ta -se ne more iznnvar ati, da o tem ni ničesar vedel...«.
Resnici na ljubo v Zahodni Nemčili vsi ne molčijo. Žal pa se takšni ljudje ne nahajajo na vodilnih položajih strank. Morda jih je največ v organizacijah, ki so proti voiaški obveznost’ in oroti atomskemu oboroževanju. Ti so med lanskimi in letošnjimi velikonočnimi prazniki organizirali protiatomske demonstrac ie po ulicah nekaterih zahodnonem-ških mest, Lani so iim s oolicijo skušali demonstracije prepražiti, letos pa se je z uradnih mest zaskrbljeno opozarjalo na veliko število ((komunističnih gesel«, ki so jih. nosili demonstranti.
Očitno je, da frankfurtski »Metali« ni brez razloga uporabil tudi nasledniega podnaslova: «Kaj se nismo še ničesar naučili?«
K. KUKOLJA
Na mednarodnem festivalu diletantov v Parmi
Danes in jutri na vrsti domačini in Beograjčani
Skupina «ivo Lola Riban se predstavlja z zahtevnim delom
Sloviti filmski umetnik Charlic Chaplin je pred dnevi slavil svoj 75. rojstni dan. Ob tej priložnosti je prvič obiskal Milan. Na sliki ga vidimo v družbi z direktorjem milanske Scale GhiringhelHjem (v sredini) in mlado ženo Oono
Te dni je v Parmi dvanajsti mednarodni festival univerzitetnih odrov. Danes se bo iskozal domači parmski diletantski krožek, jutri pa pridejo na vrsto Beograjčani, ki tudi letos sode lujejo.
Parmski univerzitetni diletantski oder je nastal pred enajstimi leti na pobudo nekaterih pogumnih ljudi, ki so postavili ua
no^e tudi sam festival. Dejanske gre za skupino, ki je zeio homogena in ki je veliko pripomogla k uveljavitvi te pomembne Vsakoletne mednarodne manifestacije mladih sil.
Danes je na programu Machin-včllijeva »La mandragola«, toda že v prejšnjih letih so se i diletanti uveljavili z mnogimi se bolj zahtevnimi deli, ki jih je kritika zelo dobro ocenila. Pri večini teh del je glavno težo nosi! Bogdan Jerkovič, ki je zrežiral tudi letošnjo uprizoritev, že omenjeno Machiavellijevo «La mandragola«.
Jutri bo nastopila beograjska diletantska skupina »Ivo LolJ-Ribar«, ki bo uprizorila »Balado cunj« znanih čeških pisateljev Voskovca in VVericha.
Univerzitetna diletantska skupina «Ivo Lola-Ribar« je bila ustanovljena leta 1955 in se je v letih do danes krepko uveljavila na raznih odrih Jugoslavije, toda tudi na mnogih mednarodnih festivalih in manifestacijah diletantskin odrov. V okviru tega odra se je v zadnjih dveh letih močno uveljavila tudi skupina »Komarac«, ki se je o-predelila za kabaretno satiro, ki prikazuje razne skeče in tekste o vsakdanjem življenju. Ta skupina je doslej uprizorila že 150 predstav, kar je izredno bogata žetev, če pomislimo, da gre za diletante. Kako uspešna je bila ta dejavnost, nam povedo številne nagrade in priznanja, ki jih je krožek »Ivo Lola-Ribar« dobil doma in v tujini.
Delo, ai ga bodo Beograjčani postavili jutri na oder, je nekoliko nevsakdanje in zajema motiv iz življenja- pesnika Francoisa Villona, Delo sta napisala znana češka avtorja Vo-skovec in Werich, Delo ne te-melji na zgodovinskih dokumentih, in Villon v njem ri ((kriminalec in bandit« kot ga je opisala kronika njegove dobe, pač pa je Villon v tem delu, to, kar je sam povedal o sebi v svojih baladah. Gre za delo skoraj brehtovskega stila, ki se razvija med tatovi, berači in pro-
stitutkami Villon je upornik, toda upornik proti uradni hinavščini, proti predsodkom, proti privilegijam. Dejansko sta avtorja izkoristila Villona le ta-to, da bi prikazala širomaštvo in krivice družbe, ki se po na vadi uradno kaže v povsem drugačni luči. Seveda Villon podleže, tragično omahne v boroi za »svojo« resnico, ker ga sodobniki ne razumejo. V tekstu so vključeni odstavki pesnikovih balad, ki dopolnjujejo ali tudi poudarjajo zamisli avtorjev.
Avtorja Voskovec in Werich sta zeta uolgo vse do leta 1948. delala skupaj. Kot avtorja sta nekaj let bila najbolj plodna m briljantna avtorja češkega gledališča. V začetku sta ustvarjala revijske programe, nato sta se udejstvovala v Pragi, v. svojem gledališču, ki je bilo v tridesetih letih eno najbolj živih na Češkoslovaškem. Pozneje sta se opredelila za politično satiro. Finančne in tudi druge težave pa šo ju prisilile, da sta zapustila svoje »Osvobožene divadlo« in si izbrala manj zahtevno manjšo dvorano. V »Uklenjenem gledališču«, kot sta svoje gledališče imenovala, sta prvič spravila na oder tudi balado, s katero se predstavljajo sedaj beograjski študenti v Parmi. Pozneje sta morala celo v emigracijo. Bilo je to med zadnjo vojno, da bi se po vojni vrnila v ponovno osvobojeno Češkoslovaško.
Po krstni predstavi v ljubljanski Operi
Švarova «Nina» toplo sprejeta
Pred desetimi dnevi so v ljub-i zi vse delo. Partitura »Nine« tu-
Ijanski Oper i imeli nevsakdanji praznik: krstno predstavo domačega celovečernega baleta, ki nosi naslov vNinan.
Nina je dekle, ki zapusti mali svet in svojega zaročenca ter se poda s tujcem v veliki svet. Tam se iz kdove kakšnih razlogov nje. no življenje menda kar konča, brž ko jo tujec zamenja z novo lepotico. Potem gre Nina od tujčevega prijatelja v roke simpatičnemu mornarju in, končno, od enega do drugega slučajnega barskega gosta. Ves čas pa neprestano hudo trpi. Ko ponovno sreča tujca, se ji iz kdove kakšnih razlogov in tudi zaradi zaužitega alkohola — zmeša...
Vsako novo odrsko delo zasluži našo pozornost. Ce je slovensko, še posebej. Balet «Nina» pa .«3 delo našega tržaškega rojaka dr. Danila Švare in zasluži zato se večjo pozornost.
Pri prvi, krstni uprizoritvi tega novega dela so sodelovali: prvi, seveda, avtor glasbe dr. Danilo Švara, ki je dirigiral orkester, nadalje libretista Polde Ribič in Metod Jeras. Slednji je sodeloval tudi kot režiser in koreograf.
Pri oceni krstne predstave, <4 bomo omejili tokrat le na to, krko so ljubljanski kritiki sprejeli nov balet dr. Danila Sva'e. Marija Vogelnikova je o tem zapisala sledeče:
«... dr. Danilo Švara je prevzeto vsebinsko sceno baleta razčlenil, jo obogatil in ji oblikoval muzikalno osnovo. Razdelil je mo. tive .v štiri scensko muzikalne barve: v ljudsko domačnost jstr-skega plesnega vabila k rajanju, ki z njo zaznamuje mali svet in s cikličnim vračanjem v Nininem mo tiru rodi skozi balet ter povezuje z njo Ninino čustvovanje mimo tujca v spremenjenem plesnem lokpi s hrepenenjem po domu, mogoče Po prvi ljubezni; t jazz velikomestnega utripa; v ato-nalnost ljubezenskih problemov in v impresionistično nastrojenje psihopatoleških in halucinacijskih ekscesov. S tem so ustvarjane možnosti za plesno arhitekturo cd tal do vrha.
Imenitna baletna glasba.»
Uroš Prevoršek pa je o Svaro-vi »Nini« zapisal takale:
«Glasba k baletu »Nina« je — če jo ocenjujem kot zrazito baletno muziko, torej kot glasbo, ki je organsko povezana s koreografijo in ki je samo v zvezi z njo popolnoma razumljiva, — gotovo eden najbolj dognanih glasbenih tekstov skladatelja Danila Švare, hkrati pa tudi eno izmed najpomembnejših slovenskih scensko glasbenih del. To je muzika, komponirana z veliko eru-dicijo in spretnostjo, kar se oči-tuje tako v harmonskem poteku, ki je gladek in logičen, kot v vodenju .n prepletanju motivov, ki se konvergentno spajajo v višjo formo Briljantna je tudi orkestracija, v kateri je skladatelj inventivno izkoristil tehnične, barvne, dinamične in izrazne možnosti posameznih instrumentov in instrumentalnih skupin. Poseben trpek m melanholičen čar daje njegovi muziki uporaba istrske tonske lestvice, ki se je skladatelj zlasti rad poslužuje nn liričnih mestih ter v «temi prve ljubezni« — če tako imenujem tisti melanholični valček, ki se Kot nekakšen «leitmotiv« prepleta sko.
di kaže, da njen ustvarjalec tuka. kor ni -gluh niti za skrajne dosežke moderne muzike, vendar pri tem ne zapada v hladen tor-malizemj v komponiranje «po receptu«, temveč je njegova muzika vselej živa, napisana z hii-zikantsko krvjo in temperamentom. Kot posebno uspešne smatram z muzikalne strani prve. drugo in zadnjo sliko, v katerih posega skladatelj s sredstvi glasbenega ekspresionizma globoko r mrak človeške podzavesti. — Danilo Švara se nam v tem delu predstavlja kot skladatelj, ki temeljito pozna zakonitosti in muzikalne zahteve baleta. Njegova glasba ostro osvetljuje dejanje na odru. ustvarja vzdušje, očr-tava psihično stanje protagonistov, skratka, daje široko pobudo za koreografijo.»
iiiimiitiimim::

TRI KRATKE FILMSKE
Nova
ekramizacifa
«Hamleta»
MOSKVA, 21. — Sovjetski filmski režiser Grigorij Kozincev je dokončal film v dveh delih z naslovom «Hamlet». Film so sedaj — pred iovno premiero — prikazali moskovskim novinarjem, ki so ponovno ekranizacijo slovite Shakespearove tragedije ocenili, da «je opravičila vsa pri' a-kovanja». Ekranizacija «Hamleta» je bila davna zelja sovjetskega režiserja Kozinčeva, ki je več let iskal in zbiral material o angleškem dramatiku in ga nato strnil v svojo knjigo «Shakespeare — naš sodobniku. V svojem filmu skuša režiser prikazati zgodovino danskega princa v jeziku sodobne kinemntograrile, hkrati pa skuša ohraniti sveže in žive barve stare dobe. Glasbeno spremljavo za film je pripravil Šostakovič.
«Bosna-film» dokončuje
»omnibus« o zadnji vojni
MOSTAR, 21. — Tu zaključujejo snemanje 3. zgodbe novega filma — omnibusa, ki ga delajo v filmskem podjetju sBosna-filmu. Gre dejansko za prvi film — omnibus družbe «Bosna-filmu in tvorijo ga tri zgodbe s tematiko iz druge svetovne vojne. Fabula vseh treh zgodb je vojna, zadnja vojna, toda ne gre za vojno na bojiščih, pat pa za vojno v ljudeh Film — omnibus Se nima skupnega naslova, delata p>a ga dva mlada režiserja, ki sta se doslej uveljavila le kot režiserja dokumentarcev. Gre za Hajrudina Krvavca in Goilca Slpovca. Prvi film nosi naslov «Močvirjeu, scenarij zanj je napisal Gojko Si-jiovec po zgodbi Momčila Mila-kova. Druga ulmska zgodba nosi naslov «Adau, scenarij zanjo sta napisala Hajrudin Krvavac in Mladen Oljtča po istoimenski zgodbi Stevana Bulajiča. Scenarij za tretjo zgedbo je napisal Hajrudin Krvavac po pripovedki Milenka Aleksiča.
Liz pojde v Afriko
JOHANNESBURG, 21. — Elizabeth 2 aylor m Richard Burton bosta letos avgusta prišla v Južno Afriko, kjer bodo snemali film «Pesek puščave Kalahariu. Zakonca Burton bosta igrala glavni vlogi v tem filmu, ki bo stal, kot računajo, nva milijona in pol funtov šterlingov, to se pravi okoli štiri milijarde lir in pol. Ta dva igralca sta znana, da igrata le v bolj dragih filmih.
...............................................................................mm...mimimmmi
OVEN (od 20.3. do 21.4.) Dopoldanske ure bodo zelo plodne. Neka oseba bo nasproti vam zelo ka-priciozna. Ne popuščajte njenim zahtevam.
BIK (od 22.4. do 20.5.) V poslovnih zadevah nekaj ne bo prav. vendar brez hujših posledic. V nevarnosti ste, da izgubite starega prijatelja.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Razmere so vam naklonjene, vendar boste morali tudi krepko rte-lati. Odlično razumevanje v družini.
RAK (nd 23.6. do 22.7.) Preden Re odločite za prekinitev poslovnih zvez, temeljito premislite. Prijetna družba, ki vam bo zelo pogodu
LEV (od 23.7. do 22.8.) S svojo
HOROSKOP
dinamičnostjo ga v zagato.
boste spravili neko-Ne odlašajte nekih vprašanj na posnejšo
čustvenih dobo
DEVICA (od 238. do 22.9.) Sreča je na vaši strani. Kljub temu boste imeli težave. Ne zanemarjajte prijateljstva zaradi samoljubja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Veliko časa boste izgubili z nepotrebnimi opravki. Z osebo, ki Jo imate zelo radi, bo prišlo do spora
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Učinkovito in zelo plodno sodelovanje, kot ga niste pričakovali. Preveč ste zaupljivi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite v svojem delu sistematični, da ne pomešate vsega. Majhne razprave v družinskem krogu.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) , Prevzemate nase prevelike odgo-j vornosti. ki jim niste kos. Tudi v družbi se preveč izpostavljate.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne ozirajte se na osebne zadeve in na navzkrižja Naj tudi kdo drug od vaših nekoliko popusti, da se vzdušie pomiri.
RIBI (od 20,2. do 20.3.) Preveč ste zaverovani v lastne sposobnosti in to kvari poslovno delovanje. Cernu se razburjate brez razloga.

mn
Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba: 11.30 Šopek slov. pesmi;
11.45	Naš juke-box; 12.15 Po tujih krajih; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbrali smo; 17.00 Klavirski due Russo-Safred; 17.20 Pesem in ples: 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski skladatelji;
18.45	Kitarist Diaz Cano; 19.00 Pevski zbor; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 Simf. koncert; v odmoru Iz pesniških gajev; nato Preludij k noči.
12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Drage popevke; 13.40 Furlanski glasbeniki; 14.00 «Figaro-va svatba«; 14.40 G. Safred ob marimbi.
Koper
8.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 Opoldanski cocktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arije; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Dueti iz Puccinijevih oper; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček; 17.00 Filmska glasba; 17.40 Operetni program; 18.00 Prenos RL:	19.00
Trombetist G. Parigi: 19.30 Prenos RL; 22.15 Kvartet H. Mann; ?2 40 Beethovnov kvartet za godala.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30
SREDA, 22. APRILA 1964
Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz hlbuma; 9.30 Popevke; 10.00 , O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozj čas; 11.80 Simf. glasba: 13.25 Lahka glasba: 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Film ske in gledališke novosti; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Koncert; 17.25 Simf. glasba:	18.25
Knjige v izložbi; 18.40 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.25 Grška lahka glasba; 21.00 A. Perrini; »Sola su questo mare«,
II.	program
8.00 Jutranja glasba: 8.40 John-ny Dorelli; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba: 14.00 Pevci: 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15 45 Koncert; 16.00 Rapsodija: 17.35 Mala enciklopediia; 17.45 Jug. lahka glasba: 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Simf. glasba; 20.35 Filmske novosti; 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz.
III.	program
18.30 Španska kultura: 18.35 Na programu Frank Martin; 19.00 Knjižne novosti; 19.20 Črna A-merika; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij- 20.40 Bachove skladbe; 21.30 Klavirske skladbe; 22.45 Glasba danes.
Sloveni/o
8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.25 Popevke vzhodnih dežel; 10.15 Narodne pesmi; 10.45 'Človek in zdravje: 10.55 Glasbena medigra:	11.00
Pozor, nimaš prednosti!; 12.05
Zabavna glasba; 12.15 Zimzelene drevnine; 12.25 Lahka glasba; 13.30 Ritmi in melodije; 14.05 Sola; 14.35 Češkoslovaške in poljske popevke; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan; 17.05 Chopin — skladatelj: 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18-45 Ljudski parlament- 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 MelodDe; 20.10 Verdi; Simone Boccanegra: 22.40 klavirske skladbe; 23.05 Literarni npkturno; 23,15 Od popevke do popevke.
Ital. televizija
830 Sola:	17.30 Program za
naimlajše: 18.30 «Nikoli ni prepozno«; 1900 Dnevnik; 19.15 O-tvoritev kongresa neposrednih obdelovalcev; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik: 21.00 Almanah; 22.00 Nogometna tekma Real Madrid-Ztirich, ob koncu dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Recital Vit-toria Gassmana; 22.05 Igor Stravinski; 23.(10 Soortne vesti.
Jug. televizija
17.00	Ruščina; 17.30 Angleščina;
18.00	Poročila:	18.05 Andersen:
»Mala morska deklica«; 18.25 Pionirski TV studio; 19.00 TV obzornik: 19.30 Sprehod skozi čas;
20.00	TV dnevnik: 20.30 Sprehod
po velesejmu; 20.45 «Na kraju samem« — zabavno-glasbena oddaja:	21.45 Kulturna panorama:
22.04 New York; Otvoritev svetovne razstave: 22.20 «Nevaren skok« — zgodba; 22.45 Poročila.
4 —
22. aprila 1964
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZVEZE OBRTNIKOV
Prihodnji teden bodo ustanovili
pokrajinski konzorcij pohištvenih mizarjev
S pomočjo stalne razstave v Krminu bodo posredovali in olajšali prodajo izdelkov svojih članov - Vpisovanje do nedelje v Gorici in v Krminu
Pred dnevi je bil v Krminu, v prostorih bivše srednje šole na Trgu Municipio, sestanek pohištve. nih mizarjev iz Krmina, katerega so se udeležili tudi predstavniki trgovinske zbornice, pokrajinske zveze obrtnikov in predstavniki te kategorije iz sosednjih okrajev.
Predsednik pokrajinske zveze obrtnikov kav. Ballare je na sestanku podal poročilo o pripravljalnih delih za statut posebnega konzorcija te kategorije obrtnikov, ki ga nameravajo ustanoviti. Zastopnik trgovinske zbornice iz Gorice dr. Ferlan je nato obravnaval to vprašanje z njegove načelne in tehnične strani. Prečitali so tudi osnutek statuta, kot sta ga pripravili zveza obrtnikov in trgovinska zbornica.
Sledila je debata, pri kateri so predlagali več sprememb odnosno dopolnitev k predlaganemu osnutku. Sprejeli so tudi sklep, da bodo poslali vsakemu interesentu za konzorcij po en izvod osnutka, da bi ga proučil in da bi izpopolnjen nega čimprej predložili v notarsko potrditev, kar bi brez nadaljnjega odlašanja omogočilo ustanovitev takega konzorcija.
V zvezi s tem problemom smo se obrnili na predsednika Zveze obrtnikov kav. Ballarčja, ki je poudaril, da bodo imeli v prostorih bivše srednje šole v Rrminu v ponedeljek 27. t. m. ob 20. uri še zadnjih sestanek tistih, ki bi se želeli pridružiti temu konzorciju. Takrat bodo izvolili odbor in nadzorni odbor ter nato napravili
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA GORICA
Vljudno vabimo vse na predavanje predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri okrajnem odboru SZDLJ okraja Koper dr. Svetozarja Poliča o lemi:
POLOŽAJ ITALIJANSKE MANJŠINE V JUGOSLAVIJI
Predavanje bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič* na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane) danes 22. aprila 1964 ob 20.30.
VERDI. 17.00: «8 in pol*, Marcello Mastroianni in Claudia Cardinale. Italijanski čmobeli film Federica Fellinija.
CORSO. 17.00: «La ragazza che sa-peva troppo*, Valentina Cortese in J. Saxon. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
VITTORIA. 17.30. Zadnja ob 21.30: «L’orda selvaggia*, W. Elliot m A. Booth. Čmobeli ameriški film.
CENTRALE. 16.30:	«11 giomo piu
corto*. Italijanski čmobeli film. Zadnja predstava ob 21.30.
Te dni so se sestali novi odbori občinski kmečkih bolniških blagajn ter izvolili novo vodstvo. V Sovodnjah so izvolili za predsednika Mirka Hmeljaka, za podpredsednika pa Petra Tomšiča, odborniki so Venceslav Černič iz Ga-brij, Jožef Florenin s Peči in Edvin Koyic iz Sovodenj. Za tajnika so imenovali občinskega uslužbenca Franca Plesničarja.
V	Steverjanu so za predsednika izvolili Danila Bajta s Križišča, za podpredsednika Cirila Klanjščka odborniki so Anton Klanjšček, Avgust Stekar in Zdenko Terčič. Za tajnico so imenovali občinsko u-radnico Marijo Pintar.
Na seji odbora občinske blagajne v Doberdobu so izvolili za predsednika Jožefa Gergoleta iz Doberdoba, podpredsednika Jožefa Pahorja iz Jamelj in odbornike Alojza Boneto od Bonefbv. Jožefa Pahorja od Devetakov in Al-da Lakoviča iz Doberdoba. Za tajnika so izvolili ponovno Rada Lakoviča.
V	Gorici so za predsednika ponovno izvolili Evarista Lutmana.
predpisani notarski akt za ustano- stavo pohištva, ki ima svoj sedež
v novih prostorih v Krminu in bo tako pomagal članom prodajati njihove izdelke.
Do sedaj se je prijavilo polek sko. ro vseh zadevnih obrtnikov iz Krmina tudi več interesentov iz Gradiške, Mariana, Gorice in od drugod.
Kar se novega poslopja za stalno razstavo pohištva tiče, je dala krminska občina zanj na razpolago stavbni prostor in se je odpovedala trošarinskemu davku na o-peko, ki so jo uporabili za njegovo gradnjo. Pravtako se je obvezala, da bo uredila prostor za poslopjem. Država je tudi že prispevala 6 milijonov, druga, za zidavo in ureditev potrebna sredstva pa je prispevala trgovinska zbornica iz Gorice. Ko pa bo konzorcij začel delovati, bo trgovinska zbornica prispevala še 3.5 milijona, ki jih bo izročila nje-
vitev konzorcija.
Konzorcij bo imel obliko družbe z omenjeno zavezo ter lahko stopijo vanj vsi obrtniki, ki imajo direktno ali vsaj posredno opravka s pohištveno stroko, torej izdelovalci pohištva, mizarji na splošno, izdelovalci pohištvenih okraskov iz kovine itd. Kdor se bo vpisal pred ponedeljskim ustanovnim občnim zborom bo lahko postal takoj član konzorcija, pozneje pa bo o sprejemu novih članov odločal občni zbor članov konzorcija. Do nedelje sprejemajo prijave na sedežu zveze obrtnikov v Gorici, Ul. Rismondo 3, in pri podjetju Marini v Krminu.
Članski deleži bodo predvidoma znašali po 40 do 50 tisoč lir in če bo torej vsaj 40 članov, bo osnovna glavnica dosegla dva milijona lir. V takem primeru bo država prispevala enako vsoto. Konzor-
cij bo upravljal pokrajinsko raz-1 govemu prvemu predsedniku.
VOLITVE PREDSEDNIKOV KMEČKIH BLAGAJN
Novi predsedniki kmečkih blagajn v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu
V Gorici so ponovno izvolili Lutmana
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
menic
Ni hotela plačati češ da jih ni podpisala
V pijanosti je z motociklom zavozil v drog ob cesti ter bil nato še obsojen
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 13 stopinj ob 14. uri, najnižjo 10 stopinj ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 88 odstotkov. Dežja je padlo 10,8 mm.
Pred okrožnim sodiščem v Gorici se je morala včeraj zagovarjati 62-letna trgovka iz Ločnika Maria Zandomeni vd. Venier, stanujoča v Ul. Udine št. 21, pod obtožbo obrekovanja.
Zandomenijeva je zavrnila plačilo sedmih menic, ki jih je prine sel sodni eksekutor v izplačilo pod pretvezo, da podpis na njih ni njen. S tako trditvijo je obtožila zastopnika nekega slaščičarskega podjetja iz Pesara, Romola Paglia-rula, pri katerem je naročila neko količino blaga, da je predložil menice s ponarejenim podpisom.
Ko so jo zaslišali karabinjerji, je Zandomeni priznala, da je na ročila blago pri omenjeni tvrdki ter tudi podpisala naročilnico. Ko pa je zvedela da tistega blaga ne more prodajati v svoji mlekarni, ga je vrnila in tudi da ni podpisala nobenih menic. Zaslišali so tudi Pagliarula, ki je priznal, da je žena vrnila blago, katero pa je hranil na razpolago njej, ker ga je plačala z menicami.
Sodišče je odredilo naj izvedenec pregleda podpis na menicah in ta je izjavil, da je podpis na njih od Zandomenijeve. Pri včerajšnji razpravi je državni tožilec zahteval zanjo 16 mesecev zapora, branilec odv. Devetag pa je predlagal oprostitev vsaj zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je obtoženko obsodilo na 9 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list.
Proti razsodbi okrajnega sodnika v Tržiču se je pritožil 26-letni Giuseppe Štolfa iz Tržiča, Ul. Be-forte 12.
Dne 5. oktobra lani se je v Ul. d’Aosta v Tržiču z motociklom zaletel v obcestni drog in padel. Na pomoč so mu prihiteli karabinjerji, ki pa so ugotovili, da je Štolfa precej vinjen. Ker se ni poškodoval, so ga odpeljali v svojo kasarno, kjer pa je začel razgrajati in preklinjati. Zato so ga prijavili ker je vozil v pijanosti in preklinjal na javnem prostoru. Sodnik v Tržiču ga je obsodil na dva me-
seca pripora in 70 tisoč lir globe.
V prizivu je njegov zagovornik odv. Sardo trdil, da karabinjerska vojašnica ni nikak javen prostor in je tudi glede pijanosti predlagal znižanje kazni. Sodišče pa je le delno spremenilo prvotno razsodbo in obsodilo Štolfo na 20 dni pripora in 40 tisoč lir globe.
Drž. tož. dr. Mellano; preds. sodišča dr. Storto, sodnika Arculeo in Mellano.
Jutri v Gorici občinska seja
Redna seja občinskega sveta v Gorici bo jutri 23. aprila ob 21. uri v sejni dvorani v Ul, Cris-pi 3. Svetovalcem so za jutrišnjo se. jo razdelili nov dnevni red, ki obsega 22 točk.
Proslava 25. aprila v soboto v Tržiču
Osrednja pokrajinska proslava 25. aprila, dneva osvoboditve, bo v soboto ob 11. uri na Trgu Unitš v Tržiču. Na zborovanju, ki ga prirejata ANPI in ANPPIA, bo govoril Boldrini, ki je odlikovan z zlato medaljo. Po manifestaciji se bo razvil sprevod na glavno pokopališče, kjer bodo položili vence na grobove padlih partizanov. Manifestaciji bodo prisostvovali župani tržiškega okrožja. Krajevne manifestacije bodo tudi v Gradiški in Krminu.
Zaplenjene revije
Po nalogu državnega pravdništva iz Rima je goriška kvestura zaplenila po goriških prodajalnicah časopisov sedem aprilskih izvodov mesečne publikacije «Alta tensio-ne» zaradi nemoralne vsebine.
Pravtako so po odredbi državne-
ga tožilca iz Lecco zaplenili 166 izvodov tednika ABC št. 16. od 19. aprila letos, zaradi nekaterih člankov, ki so v nasprotju s predpisi za tisk.
Previdnost pri nakupu ukradenega strupa
Kvestura iz Siene v Toskani je sporočila tudi v Gorico, da so v tem mestu iz avtomobila Osvalda Gianninija neznanci odnesli deset stekleničk po 1 kg kemičnega preparata «Alteide formica,* ki je močan strup. Zato opozarjajo vse pred neprevidnim nakupom tega blaga in še bolj pred njegovo uporabo.
Nepovabljeni nočni gost
Goriški policiji je 49-letni Vir-gilio Milocchi, ki ima gostilno v Ul. Del Santo 13, javil, da je imel ponoči dne 18. t. m. obisk nepovabljenih gostov v svojem lokalu. Ko je zjutraj to ugotovil, je ugotovil tudi, da niso odnesli ničesar in se je po vsej verjetnosti nočni gost hotel le malo odžejati. Policiji se je kmalu posrečilo iztakniti vlomilca, ki je njen star znanec. Zaslišali so ga in ker je dejanje priznal, so ga zopet izpustili in prijavili sodišču.
Zborovanja PSI in KPI
PSI bo imela te dni naslednja zborovanja:
Jutri ob 20. uri bosta na Trgu Unita v Ronkah govorila Semola in poslanec Papucci.
Jutri ob 20.30 bosta v gostilni «Dvor» v Steverjanu govorila Marinčič in Vižintin.
Jutri ob 20.30 bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah govoril kandidat Marko Waltritsch.
V	petek ob 15. uri bo na sedežu PSI v Gorici tiskovna konferenca, kjer bodo razdelili program stranke jn seznan kandidatov.
V	petek ob 20.30 bo na Vrhu govoril Waltritsch.
V	petek ob 20.30 bo v dvorani v Pevmi govoril dr. Sancin.
KPI bo imela naslednje sestanke in zborovanja:
V	četrtek ob 18. uri bo v novem naselju pri Pevmi, Ul. Torione govoril Bergomas.
V	četrtek bo ob 20. uri govoril v Ul. Del Carso v Standrežu dr. Battello.
V	nedeljo 26. aprila ob 16. uri bo v Ronkah pokrajinsko zborovanje žena, kjer bo govorila poslanka Nilde Jofti.
V	ponedeljek 27. aprila bo ob 20.30 v Tržiču na Trgu Unita govoril poslanec Pajetta.
V SOBOTO IN NEDELJO Nfl STADIONU -PRVI MflJ»
Druga izvedba
namiznoteniškega turnirja
za »nagrado Bora»
Številne prijave iz Italije, Jugoslavije in Švice
Kmalu bo športno združenje Bor praznovalo petletnico obstoja. V počastitev tega dogodka je odbor pripravil obširen spored, katerega prva točka je druga izvedba mednarodnega turnirja v namiznem tenisu za «Nagrado Bora*.
Prvemu turnirju, ki je bil 1961. leta, bo v soboto 25. in v nedeljo 26. t. m. sledil drugi, ki bo brez dvoma prekosil tako
Urnik trgovin ob prazniku osvoboditve
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo imele trgovine na Goriškem ob proslavi obletnice osvoboditve od 24. do 26. aprila naslednji urnik:
V	petek, 24. aprila: bodo lahko vse trgovine zvečer odprte do 20. ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure; pekarne bodo spekle in prodajale kruh tudi za naslednji dan. Isto velja tudi za mlekarne.
V	soboto, 25. aprila. Razen cvetličarn, ki bodo obratovale do 13. ure, bodo vse druge trgovine ves dan zaprte.
V	nedeljo, 26. aprila: Mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, cvetličarne pa od 8. do 13. ure, toda samo Voigtlander, v Ul. IX. avgusta, ki je ta dan na vrsti za dežurno službo. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte.
po številu udeležencev kot po kvalitetnem nivoju prvo izvedbo.
tržaških namiznoteniških krogih vlada veliko zanimanje za ta športni dogodek, ki bo obenem največje namiznoteniško tekmovanje v Italiji (z izjemo zaključne faze državnega prvenstva).
O tem velikem zanimanju pričajo tudi prve prijave. Dejstvo, da so se prvi vpisali igralci iz Turina, to je nad 500 km oddaljenega mesta, je dovolj jasen dokaz o ugledu, ki si ga je športno združenje Bor pridobilo tudi izven mestnih meja.
Na drugi strani pa nas razveseljuje ravno tako živo zanimanje jugoslovanskih atletov. Od začetnih šestih Dovabljenih je zdaj število gostov iz Slovenje narastlo kar na dvajset in ta številna udeležba je brez dvoma porok za tako kvaliteten turnir, kakršnega Tržačani še niso imeli prilike gledati.
Bivši zmagovalci posameznih turnirjev bodo brez dvoma morali prepustiti svoje naslove novim igralcem ali pa bodo morali vložiti v igro mnogo več truda.
žal ne bo Avstrijca Wegratha, ki bo isti dan branil svoj državni naslov. Tržačanka Di Bene-dettova pa bo imela polne roke dela, da brani svojo tržaško nepremagljivost. Mlade ljubljanske igralke,, švicarska prvakinja in vse najboljše italijansk-e re prezentantke ji bodo dokaj težka ovira.
Tosetto, zmagovalec v drugi kategoriji, se je med prvimi prijavil. Želi odnesti še enkrat pokal «Primorskega dnevnika*, a tudi njemu ne bo pot do uspeha posuta z rožicami.
Okradli so kaplana v goriški bolnišnici
Kaplan pri civilni bolnišnici v Gorici Giacomo Cian je včeraj prijavil na goriški kvesturi tatvino. V nedoločenem času, vsekakor pa po petku 17. t. m. se je nekdo prikradel v njegovo sobo v bolnišnici, ki jo je kaplan pustil odprto. Ker je tudi predal pri mizi pozabil zapreti, tatu ni bilo težko poseči v odprti predal in odnesti iz njega hranilno knjižico z 200 tisoč lirami in prav toliko denarja v gotovini.
Kvestura vsekakor ne Da imela lahkega dela, ker tat ni pustil za seboj kakšnih posebnih sledov.
iitiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiii|itiiiiiiiiiiiiiiii|iti||||||||„(l, ,„111111,1,, umni, m uiHiniHmimiiiimumu
SVETOVNO ŽENSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Ponovna /Iliada Jugoslavije
Premoč sovjetskih igralk
LIMA, 21. — Tudi včerajšnje kolo svetovnega ženskega košarkarskega prvenstva se je zaključilo brez presenečenj in z zmagami favoritov. Največjo zmago so praznovale košarkarice Sovjetske zveze, ki so pustile reprezentanco čila pri 28, medtem ko so same dosegle 91 točk. Tudi Jugoslavija je zabeležila drugo zmago, tokrat nad nevarno
in uporno Južno Korejo. S tem uspehom je Jugoslavija skupno s češkoslovaško trenutno v vodstvu začasne lestvice A skupine.
Izidi
SZ - ČILE CSSR - ARGENTINA ZDA . PARAGVAJ BRAZILIJA - JAPONSKA JUGOSLAVIJA - J. KOREJA 60:57 BOLGARIJA - FRANCIJA Lestvice
A skupina: Jugoslavija in CSSR I tolažilni skupini.
91:28
72:51
54:40
80:50
4 točke, J. Koreja 2, Argentina 0.
B skupina: SZ in Brazilija 4 točke, čile 2, Japonska 0.
C skupina: Bolgarija in CSSR 4 točke, Francija, 2, Paragvaj 0.
SZ, Brazilija, ČSSR, Jugoslavija, ZDA in Bolgarija so se uvrstile v finalno skupino svetovnega prvenstva. Finalni del turnirja, kateremu je pripuščena tudi reprezentanca 75:44 j Peruja, se bo začel v četrtek. Ostale reprezentance bodo nastopile v
KOŠARKA
GORICA, 21. — Vodstvo kluba Unione Ginnastica Goriziana se pogaja z voditelji nemške košarkarske zveze za nastop reprezentance v Gorici. Nemška reprezentanca bo namreč ob koncu meseca nastopila v Jugoslaviji. Zaradi tega so voditelji goriškega kluba povabili nemško reprezentanco, da bi po možnosti 28. t. m. igrala v soškem mestu.
KOŠARKA
SPORED TEKMOVANJA:
Sobota, 25. t. m.
ob 9.00 začetek tekmovanja mladincev in tretjekate-gornikov
ob 13.00 začetek tekmovanja i-gralcev II. kategorije od 19.00 do 20.30 odmor ob 20.30 začetek tekmovanja prvokategornikov in nadaljevanje drugih turnirjev.
Nedelja, 26. t. m. ob 9.00 — nadaljevanje tekem prvega dne
—	tekmovanje parov
—	ženski turnir od 13.00 do 15.00 odmor ob 15.00 nadaljevanje tekmovanja do zaključka.
iiimiiiiiiiiitiiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimimiimiMMiiiiiiuuiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
V ZAOSTALI TEKMI B LIGE
Lecco-Cagliari 2:0
Prvi polčas brez gola
LECCO, 21. — Domači nogometni enajstorici se je po dolgem času ponovno posrečilo priti do zmage. Obe točki je Lecco iztrgal v zaostali tekmi 17. kola prvenstva B lige Cagliariju, katerega je premagal 2:0 (0:0). Čeprav so bili domačini tudi v prvem polčasu ves čas v napadu in je bila njihova premoč očitna, jim ni uspelo priti_ do gola.
MOSKVA, 21. — Sovjetska zveza je nocoj premagala v prijateljskem srečanju reprezentanco ZDA 82:65 (46:31).
V drugem delu igre so domačini še ostreje pritisnili in čeprav je vratar Cagliarija Colombo naplavil vse, da reši mrežo, ni mogel preprečiti gola, ki ga je v 17. dosegel Pasinato. Gostje so se tedaj odpovedali obrambni iakt;Ki in so skušali izenačiti. To stanja je Lecco izrabil. V 28’ je z Innocenfjem zaokrožil rezultat in si tako dokončno zagotovil zmago.
Čeprav je moral Colombo dvakrat po žogo v mrežo, je bil zaradi odličnih posegov najboljši mož na igrišču. Brez njega v vratih bi sardinsko moštvo odšlo domov z večjim številom žog v mreži. Tu pa tam se je tudi Cagliari nevarno predstavil v kazenskem prostoru gostiteljev, a obramba je znala vedno pravočasno poseči v akcijo in zavrniti vse poskuse nasprotnikov.
Kotov je bilo 11:6 za Lecco. Pred 9.000 gledalci je sodil Rigato iz Mester.
* • »
MILAN, 21. — Predsedstvo nacionalne lige je ugodilo prošnji vodstev obeh klubov in je privolilo, da bodo tekmo Fiorentina-In-ter igrali namesto v nedeljo dan prej. Zaradi tega bodo morali tekmo Prato-Lecco, ki je bila na sporedu v soboto, igrati v nedeljo.
* * •
FIRENCE, 21. — Iz krogov švedska nogometne reprezentance se je izvedelo, da bo tehnični komisar zaprosil Fiorentino, da bi dovolila Kurtu Hamrinu, da bi lahko oblekel švedski dres za tekmo s Sovjetsko zvezo, ki bo 13. maja v Stockholmu. V vrstah Fiorentine še ničesar ne vedo o tej zahtevi in zato ni hotel nihče ničesar reči.
Govori pa se, da vodstvo FIGC ne bo privolilo v nastop Hamnna vrstah švedske reprezentance, ker bo morala Fiorentina štiri dni I po tekmi Svedska-SZ igrati proti
Milanu. Nastop Hamrina proti Sovjetski zvezj bi lahko slabo vplival na njegovo kasnejšo igro proti n ilanski enajstorici. Prav zaradi teh razlogov tudi Fiorentina ne bi ugodila zahtevi švedskega tehničnega komisarja Lennarta Nymana.
NOGOMET
DUNAJ, 21. — Danes so potrdili, da bo tekma Urugvaj - Avstrija 14. maja zvečer na Dunaju.
TENIS
ROMA, 21. — Tehnična komisija italijanske teniške zveze je določila reprezentanco, ki do od 1. do 3. maja nastopila v dvoboju za Davisov pokal evropske cone proti ZAR. Italijansko ekipo, ki bo igrala v Bariju, bodo sestavljali Giordano Maioli, Giuseppe Merlo, Nicola Pie-trangeli in Sergio Tacchini.
Reprezentanco ZAR, ki bo prispela v Bari 27. t. m. popoldne, pa bodo sestavljali Fathy Mohammed Aly, Mabrouk Mohammed Aly, El Moataz Bellah in Jussef Sonbol.
BOKS
SANTA MONICA, 21. — Bivši prvak srednjetežke kategorije Harold Johnson je premagal s k. o. v osmi rundi Hanka Caseya. Je to 71. zmaga 35-letnega Johnsona, ki je do danes nastopil 81-krat. 29-letni Ca-sey pa je doživel svoj prvi' poraz s k. o. Do danes je Casey zabeležil 28 zmag, 6 neodločenih izidov in 6 porazov.
NOGOMETNI KLUB PRIMORJE (Prosek)
vabi člane in simpatizerje na sestanek, ki bo v četrtek 23. t. m. ob 20.30 na sedežu kluba (v šoščevi hiši).
<>V>VVV>W,A
JOŽA H OR V A T:
45.
V brigadi «Matija Gubec* je več kot dvesto borcev žensk. V naši brigadi vsega šestdeset. Kako žalostno nesorazmerje! Verjetno si mi zaradi tega tole podtaknil, da že kako zravnaš številčno stanje, in zdaj glej, kako je bedno to partizansko življenje — edinikrat v dveh letih se mi je ponudila taka priložnost, pa ravno nocoj ko sem na smrt truden, ravno zdaj, ko komaj stojim pokonci. Ona je zdaj tu pri mizi in čaka, da ji kaj rečem, jaz pa ne vem kaj. Ne vem in si ne drznem. Kako pa vendar moram začeti...
— Si se zelo prestrašila, ko je zaprasketalo?
Ženska vdano skomigne z rameni:
— Vsakdo se boji puške...
— Da, to je res — prizna Kapara in se takoj pohvali — Jaz sem prvi sprožil. Še sanjalo se mi ni, da bom tu v Glubo-kem Bregu povzročil tak metež. Kakor sem sprožil, tako sem brž tudi zakričal: — Juriš...! — in sem se zakadil v sovražnika. Samo plena koliko smo dobili! Riža, moke, nabojev, dve težki strojnici, metalce...
— Pa topove?
Kapara presenečeno zazija: — Topove? Kaj so imeli tudi topove? — Se odgovora ne čaka, kar takoj razloži: — Cernu bodo nam topovi? Naša divizija ima topov na pretek. Zapleni-li smo — kuhinjo! Pa ravno jaz, osebno!
— Kuhinjo?! Ti si zaplenil kuhinjo?! — se nasmehne žena in stopi bliže h Kapari. Zdaj mu je bila pri roki in Kapa-ri popolnoma zastane sapa. ženska se pa še nagne, pogleda mu v oči in ga še enkrat vpraša: — Ravno tl si jo zaplenil? Pa kaj vam bo kuhinja...? Smešno!
— To ni nič smešnega — razloži Kapara — zapleniti top Je bil slaven podvig prva leta vojne, ko orožja nismo imeli. Zdaj ko fašizem razpada, zdaj je največja trofeja zajeta sovražna kuhinja. Zajeti kotle, mule, tovore, riž, mast, komoro... in se sovražniku porogati. Kolikokrat se je zgodilo, da partizanski kuharji pripravljajo kosilo, pa nenadoma prihrumi banda, jih razžene in poje našo hrano. Ali pa, partizani pečejo kruh, ko ti priderejo sovražniki, mi brž na položaje, sovražnik potisne partizane nazaj, gre v vas, pobere iz peči kruh in se smeje našemu kruhu kot cigan belemu. Kolikokrat smo tako zaigrali tudi mi njim. Kako je imenitno zapleniti sovražniku kuhinjo in pojesti toplo, pripravljeno hrano! Vendar se to ne dogaja tako pogosto... žganci, ki si nam jih skuhala, so bili sijajni. Izvrstni!
In tu mu na lepem zmanjka. Kaj pa zdaj? O kuhinji je povedal vse, kar je vedel, menda ne bo zdaj pravil, kako je kalnlška brigada izgubila kotle v Zeleni Mrkvici — kaj naj ji pa pripoveduje? Treba si Je urediti misli, treba je napraviti kakšen načrt, ker tako bo noč potekla in tl, Kapara, boš ostai pošten, kakor si bil, le da boš zjutraj še bolj truden in zaspan. Torej, uredi se! Menda veš, kako je, ko se pripravlja napad na sovražno utrdbo, najprej se zbirajo podatki: številčno stanje, razmestitev bunkerjev, oborožitev... in tako. Ko pa začenjaš, hodi previdno in počasi! Nocoj si bil v predhodnici. Ko ne bi bil previden, bi bil izgubil glavo. Zato tudi zdaj: počasi, počasi in previdno!
— Živiš sama?
— Sama? — odgovori, kakor da sprašuje samo sebe, potem pa nadaljuje: — Ne živim sama. Omožena sem, imam moža...
Kakor da je rdeča raketa zletela v zrak, tako Kapara zapiči vso svojo pozornost v to. Stop! Previdno! Dobro je, da ima moža, dobro je, dobro je... zdaj pa le počasi, počasi.
— Moža da imaš? Kje je? Pri domobranih?
Zena zanika, premolkne in reče z vzdihom:
— Tu doma je...
— Doma? — obstane Kapara in takoj pomisli: — Pospravi svoje stvari, Ilija! Gospod bog se je poigral s teboj in ti, Kapara, si bil tako nor, da si mu verjel. Kdaj ti je kaj privoščil, a? Prav ti je, ko vsakemu verjameš! Poberi stvari in be žd! — Obrnil se je, da bi pogledal, kje je šlem, žena pa, kot da je uganila njegove misli, doda:
— Skril se je.
— Skril? — Kapara napne ušesa. — Kam se je skril?
— V grot za seno — odgovori žena malo nevoljno in povesi oči.
— V grot za seno?
— Da. Brž ko se je začela borba, on v grot. Od strahu. In ostal bo tam, dokler bodo partizani v vasi.
Položaj na bojišču se spreminja, naglo spreminja. Kapara bobna s prsti po mizi, utripa z očmi in se trudi, da bi uredil misli. Mož je torej v grotu. To je dobro, to je zelo dobro... Naj bo tam, naj kar bo, vsaj dokler sem jaz pod njegovo streho. Tako pa. Glej, Kapara, še do marsičesa lahko pride nocoj, še ti bi utegnil zagledati svojo zvezdo, a drži se, ne daj se...!
— Zakaj se je pa skril? Česa se boji? Je kaj kriv?
— Nič ni kriv — reče žena odločno — le boji se. Preveč pobožen je.
Kapara pove prepričevalno: — Zaradi tega se mu ni treba skrivati. Nekdaj sem bil tudi jaz pobožen, nekdaj...
— Zdaj nisi več?
— Nisem.
— Ali verjameš v boga?
Kapara se namrgodi. V tem žalostnem Zagorju kmetje
ne znajo drugega, kakor da te sprašujejo — ali veruješ v boga? Ce zdaj rečem, da ne verujem, se iabko ustraši. Ne, to ne bi bilo dobro. Nikakor ne!
— Ce verujem v boga? Ali je to važno? Danes je važno, če kdo veruje v Paveliča ali ne veruje, ali veruje v fašiste ali v partizane. No, to je važno... Za drugo ne skrbi! In tako praviš, da je tvoj mož pobožen — in naravnost v grot za seno!
Za trenutek jo obide bridkost: — Da, prestrašil ga je duhoven. Vse nas straši Ne zamudi nobene priložnosti, da ne bi s prižnice zagrozil: «Kdor čaka partizane, bo dočakal hude rane...! Kdor čaka Tita, so nebeška vrata zanj zabita!*
— Glej ga podleža! — se utrga iz Kapare, a sam pri sebi pomisli: — Ta bi utegnil nocoj ostati brez glave ne samo brez Pikice...!
— Brž ko je začelo streljati, je mož stekel na skedenj, skočil v grot za seno in me je prosil, naj dobro zaprem vrata. Zaprla sem z zasovo, če bi zdaj tudi hotel, ne more ven.
Tako, da... to je dobro, to je zelo dobro! Kaj zdaj? Kaj se vrtim tod kakor maček okoli vrele kaše? Vsi bunkerji so porušeni, vsa odporniška gnezda so prisiljena k molku, sovražnik v resnici ne obstaja, oporišče je zavzeto. Treba je vstopiti. Bele zastave plapolajo na vseh straneh. Glede duhovna naj nocoj drugi skrbijo, jaz imam svoj opravek.
— Tako torej praviš, tudi če bi hotel, ne bi mogel ven.
Žena malomarno zamahne z roko:
— Čeprav. Bom vsaj eno noč v miru spala.
Kako misli: v miru? Primoj, da ne bo spala v miru, nak! Zapomnila si bo, kdaj Ji je Kapara padel v hišo. Zapomnila a bo...! Morda pa tudi ne. Kdo ve... Kapara otožno pomisli: — Ce ležem k nji, bom morda tudi sam zaspal. Gotovo bom zaspal! V sramoto bom spravil brigado — kaj brigado — osramotil bom vso divizijo! — In na mah mu je Jasno, da se bo nocojšnje srečanje tako ali tako slabo končalo.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6 II. TELEFON »3-808 in »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco l II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: aDIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine »*
naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri (Socletk Pubbllcitk Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst