KariiMHtftiuaaaBBflBBBaaaMaanBsnBMn Izhaja vsak petek. ma Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. v v AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE Hsreähu znaša: celoletna .... K 4 — poluletna .Z'— četrtletna. . . . „ T— Posamezna štev. „ 019 ZVEZE. I St. 37. V Ljubljani, dne 12. septembra 1913. Leto VI. h katoliškem shodu. »V z a j e m n o s t«, stanovsko gladio slovenske duhovščine, objavlja v Svoji zadnji številki sledeči članek, ki vsled njegove značilnosti in vedno k°lj od vseh st rani pojavljajočih se ehakih in podobnih glasov ni mogoče Prezreti. Člankar, g. Kalan, izvaja: »Da je bil katoliški shod nad vse Pričakovanje lep in veličasten, tega ni treba na dolgo popisa vati; pač pa je Prav, da se — preden nadaljujemo — Nakratko konštatira. Bilo je, kakor da j3! bil poseben blagoslov božji nad ce-i° veliko prireditvijo. Kakor je lani pri evharističnem kongresu vse nagajalo '7' vreme in drugo —, tako je letos pri j^toliškem shodu vreme in vse drugo tekmovalo, da pripomore k lepšemu Uspehu. Torej s katoliškim shodom smo vsi zadovoljni. Seveda je ni stvari na svetu brez ®ehCe, brez pogreška; in ako bi se dalo bdi o katoliškem shodu kaj pripomni-,1 ih se je že pripominjalo, da naj bi Pjih hialo drugače. To velja zlasti o iz-ßiri govorov. No, to mimogrede malo opazke, ka-b°r so se že med shodom večkrat sli-sale. A to so v primeri s celo prireditvijo vendar malenkostni. In zato ostade pri tem: katoliški shod je bil nadvse iep in veličasten. Hvala zanj Bogu! Zdaj pa, kakor vsak ve, se prične Slavna stvar: izvrševanje tega, kar se l® Bovorilcj. Manifestacija je bila veli-H-5LiVena’ a manifestacija traja ven-e e(ien ali nekaj dni. n . i'-aj je bila za nas Slovence glavna j, l0£a katoliškega shoda, to je označi-a s par vrsticami zadnja »Vzajem-°st«, to je povedal tudi »Slovenec« v (1 avn.ostni številki, to so povedali tudi rhgi listi, in to so precej jasno po-edali tudi nekateri govorniki na kato-skem shodu: dr. Brejc, Lavrenčič, Profesor Grafenauer in dr. Ta naloga se ‘ahko nakratko izrazi tako: Boj zoper vsako korupcijo med nami! Reforma Stanke v čistem krščansko-katoliškem Slhislu! Vprašanje je zdaj: ali se bo ta na-den tudi dejansko dosegel? Ali se bo ^ai spremenilo, ali bo ostalo vse pri Marem? Mi godrnjamo že leta in leta nad /edostatki, ki so se vrinili in vedno ^lj in bolj vrivali v našo stranko, ^hilkontenca se je nabirala med nami, ettipatje smo ji dali tudi malo duška, ^mignili smo časih, da nam to in to 1 všeč; — toda pri vsem tem so se aPake, ki nam niso bile po volji, le jT^ho bolj kopičile. Tisti, od katerih je .forma odvisna, niso teh namigavanj lc slišali ali ne hoteli slišati. Možganski valovi, družba z omejeno zavezo. m »Res zanimivo pismo,« pravi Me ca. »Ali so knjigovodje zanesljivi?« »Ena najboljših tvrdk v Londonu k, »Rada bi, da bi bil Ivan poveda J družba »Možga-hski valovi« dela. »j »Res je, tega ni,« odvrne Viljen Vil • n® vidim, kako bi ga k temu pripre k če neče; toda čudno je.« ^h^ga li smem res vzeti?« j^. »Držati moram besedo. Želel bi, d Vprll? ^ilo v ti reči toliko skrivnost tla • + r ^ru^k)a je poštena in poverj« tprv’v. x s.e tu ne re^i- Ivan kn i ,vzet^ drž, ko si pripravljena. Ke (loTlko se misliš pripravljati?« trvt >>^az sem Rotova. Bila sem ere t0Va vseh teh šest mesecev.« klic«Upam. da boš zelo srečna, d( bj >>Ce di vedeli, kako zelo ga ljubin Sjf^diR prepričani, da bom več neg h„. »Epam, da bo dovolil, da včasi: idem in vaju obiščem.« »Oče, če naju hočete imeti, bova ži Bolj glasno si pa svojih misli nismo upali povedati, češ, da bi nas nasprotniki ne slišali in se nam ne rogali. In tako se je šlamastika vlekla naprej, dasi je nezadovoljnost iz nas vseh žarela. Nismo si upali govoriti, da bi ne rušili discipline, da bi stranki ne škodovali. Vprašanje je, ali je tako ravnanje pametno in opravičeno, ali ne? Vprašanje je, ali je pametno, da si kdo ne upa rane, iz katere mu teče, preobve-zati samo zato, ker je ne more preob-vezati, ne da bi jo kdo drug videl, in zato rajši pusti, da rana ostane nepre-obvezana in da se gnoj nabira v njej? Vprašanje je, ali je pametno, da gospodar razpoke na svoji hiši vedno le maže in zakriva, samo zato, da bi mu sosed ne očital, češ, glej, razpoke ima!? Ali ni veliko bolj pametno hišo — ki je sicer lepa stavba — toliko popraviti, da se razpoke res odpravijo, —naj govori in jezika hudobni sosed, kar hoče, saj bo hiša kmalu popravljena, in potem bo moral hudobnež umolkniti . . . Pa četudi jezikä dalje, samo da je hiša v redu! Vprašanje je torej slednjič, če ni pametno, na primeren način pravočasno opozoriti: Prijatelji, tole ni v redu; to je treba popraviti!? Saj vedno pravimo: Na liberalce se ni treba ozirati! — In res, oni nas ne bodo hvalili nikdar, naj se obrnemo tako ali tako. Sicer pa ne smemo misliti, da so liberalci slepi, da bi ne opazili, če je res kaj pomanjkljivega med nami, naj mi to priznamo ali ne. Je pa že veliko bolj možato, da si sami priznamo, če imamo morda pego na licu in to pego obenem zbrišemo, kakor da nas opozarja šele nasprotnik. Ne s tem, da napako trdovratno tajimo, ampak s tem. da jo priznamo in obenem odpravimo, bomo nasprotniku usta zamašili. S tem, da bo naša stranka čista in neomadeževa-na v vsakem, oziru, kolikor je pri človeški slabosti mogoče, bomo nasprotnikom več rešpekta izsilili kakor z morebitnimi presilnimi represalijami . □ . Zdaj pa je vprašanje: Kdo je poklican delati za reformo naše stranke? Kdo, če ne v prvi vrsti duhovniki? Vos estis sol terrae. Vi ste sol stranke. Kdo more poznati katoliška načela bolj jasno kakor mi? Kdo katoliško moralo, katera mora biti merilo vsega našega javnega kakor zasebnega delovanja? Kdo opravlja glavno delo in nosi glavno breme stranke? Kdo nosi tudi najbolj odgovornost in posledice morebitnih napak . . .?« Člankar govori potem o »Slovencu«, kateremu! pa po našem mnenju v toliko dela krivico, da premalo vpo-števa težaven položaj našega e dine-g a političnega dnevnika. Vprašajmo se še enkrat: Ali pri vela tu z vami. Tu je dovolj sob za nas vse v ti veliki hiši.« »Ali veš, da Ivan ne bo imel nič proti temu?« »Rekel mi je, da ne bo. Dejal je, da bi rad tako, samo če ga vi ne boste mučili, naj vam razloži svojo družbo.« »Poizkusim, da pozabim zdaj to zverinsko reč,« pravi Viljem. »Možganski valovi, družba z omejeno^ zavezo. Kaj zlomka mora to biti? In trideset od sto v šestih mesecih. Da, draga, poizkusim pozabiti. To me bo do smrti zmešalo, če ne bom.« Tri tedne kasneje, ko sta sedela Ivan in Marica ob morju, reče ona: »Ivan, kakšna je tvoja družba?« »Boljše je, da ti tega ne pravim,« odvrne. »Toda jaz hočem. Obljubil si mi povedati brž, ko bova poročena. Jaz bi te ne bila vzela še mesece ne. ko bi me ne grizla radovednost.« »Prekliči to,« pravi Ivan in vrže blazino za njo. »Ti veš, da si morala vzeti mene, ker sem jaz, ne pa ker imam živinsko družbo.« »Miruj,« zakliče. »Razmršiš mi lase in kaj si bodo mislili ljudje? Oj, jaz tem ni nevarnost, da bi trpela disciplina, oziroma da bi trpela stranka in stvar sama? Ali ni nevarnost, da se morda celo razkoljemo? Nikakor ni nobene nevarnosti, ampak ravno nasprotno! Tam, kjer se gre ljudem za osebnosti, za lasten dobiček, je nevarnost, da se lahko razkoljejo. Mi pa nimamo zase od stranke prav ničesar pričakovati. Salus rei publicae nam je pri tem suprema lex. Nam se gre edino za skupno dobro; zato se bomo že vedeli ogibati vsega, kar bi dobri stvari resnično škodovalo. Zato pa prijatelji, zdaj je čas, da zastavimo, oziroma da nadaljujemo delo katoliškega shoda. Ako se ne borno zdaj nič ganili, — bodite prepriča-ni„ — ostalo bo vse pri starem! Rekli bomo: Katoliški shod jo bil lep — vozili jo pa bomo po starem kopitu naprej. Zato pa: Reforma naše stranke v krščansko-katoliškem pa tudi v narodnem smislu! Boj zoper vsako korupcijo! to mora biti zdaj po katoliškem shodu naše geslo! Bodimo pa prepričani in priznajmo: kritizirati je lož j e kakor delati! In kdor veliko dela, temu se lahko kaj ponesreči. To le preradi pozabljamo, — pa ne smemo! Zato ne smemo in nočemo biti krivični in preostri kritiki, — kritikastri, — ampak uvaževati je treba vse okolnosti. — Če se pa tako-rekoč sistematično in dolgotrajno ter premišljeno delajo napake, tam je že na mestu poštena kritika. Tri so glavne ideje, ki tvorijo tako-rekoč bistvo naše stranke: katoliška, narodna, demokratska. Pri vseh treh potrebujemo reforme. 1. Katoliška. Nočemo se ozirati nazaj, če je bilo naše javno delo vselej v skladu s katoliško, z versko idejo; rečemo samo,, kar mora veljati za vbodo-če: Naša stranka mora biti res katoliška; zato si ne sme dovoliti nikdar ničesar, kar bi se ne vjemalo s katoliškimi nauki, kar bi se ne dalo zagovarjati s stališča krščanske morale. »Naši« ljudje morajo svoje življenje s katoliškimi nauki v sklad spraviti. O naših možeh, posebno če zavzemajo kaka količkaj važna mesta v stranki, se ne sme prav nič dvomiti in šele vpraševati, ali so vsako nedeljo pri maši in vsaj enkrat na leto pri spovedi. Mi ne bomo sicer stikali za njihovim privatnim življenjem; a živeti morajo tako, da o tem ne bo niti dvoma, niti vprašanja treba ne bo. Vsekakor bi bilo pa potrebno, da bi naši inteligentje večkrat tudi kaj božjega slišali in brali. Pred vsem. bomo pa zahtevali, da se po srcu in življenju naši možje ne bodo odrivali in žalili, dvomljivi elementi pa odlikovali in na rokah nosili. Narodna. V narodnem oziru smo se zazibali v strašno brezbrižnost. vam nekaj povem, če boš le nehal metati reči meni v glavo. Celesta je za celo popoldne proč, in če mi razmršiš lase — Res je, vzela sem te, ker sem te ljubila. Kakšna je tista družba, Ivan?« »Če moraš vedeti, moraš. Ko je tvoj oče zahteval svoj čudni pogoj, sem šel k svojemu zastopniku in sem mu naročil, naj me naredi za omejeno družbo, ki imej namen nabavljati deleže podjetja tvojega očeta?« »Kako to misliš?« »Mislim si, da je moj zastopnik storil vse potrebno, da me je izpremenil v družbo. Predmet in bistvo te družbe je bilo kupiti deleže podjetja vašega očeta in jih obdržati. Družbi sem dal ime »Možganski valovi«, družba z omejeno zavezo. Ker je bilo res valovanje v možganih, da sem se spomnil tako pripro-stega pota iz tako strašnega stanja. Ker družba nima uradnikov in stroškov, je jasno, da dobi ravno tako dividendo, kakor družba vašega očeta.« »Ali pa on ne ve, da imaš ti toliko njegovih deležev?« »Ne. Kupljeni so bili na vsakovrstna imena. Ko je vaš oče rekel, da mo- Kako se zdaj nemčurstvo .šopiri, kake reči se na primer godijo pri deželni sodniji v Ljubljani — to je strah! Pa naša javnost o tem nič ne ve. Nikdar nismo slišali o kakem znatnem odporu od naše strani. Tudi »Slovenec« ni nikdar imel kakega članka za vse te gorostasnosti. On sicer prijemlje Nemce, ki ga ne slišijo; v gnilobo, ki je doma, in kjer bi njegov glas kaj zalegel, si ne upa poseči. (To se nam zdi odločno preostro. »Slovenec« v tem ozirp zelo svojo dolžnost izpolnjuje, kar le more.) — V Gorici bodo te dni dobili slovensko gimnazijo. V Ljubljani smo dobili pač nemško, pa nobene slovenske. (To je še bilo, ko so bili liberalci vsemogočni.)^ To je samo par fakt, pa bi se jih dalo še kaj našteti. Ta narodna mlačnost nam tudi strankarsko škoduje; ljudje, ki res narodno čutijo, to vidijo in jih odbija od nas. Če ne mislimo živeti, umrimo hitro; kdo bo gledal to počasno umiranje! Če pa hočemo živeti, vedimo, da se bomo ohranili le s skrajnim naporom in odporom. Vsak ve, da mi nismo agresivni, da bi nam bilo najljubše, ko bi narodi hoteli v miru med seboj živeti. Toda pri tem navalu tujstva, ki od dne do dne hujše hruje nad nas, se bo treba vse drugače držati, če im je naša usoda zapečatena. Za bo treba tudi revizije našega narodnega programa. 3. Demokratska. Tu pa tiči vir vseh drugih pomanjkljivosti. Ko bi veljala pri nas demokracija v dejanju tako kakor velja v besedi, da bi imeli mi priliko, povedati vse’svoje želje in bi se te želje tudi uvaževale — bi vseh teh pritožb in nezadovoljnosti ne bilo. Nezadovoljnost, ki si ne more dati duška, se nabira in lahko nekega dne eksplodira. Pri katol. shodu si je že dala nekoliko duška; če bi pa to nič ne pomagalo, lahko drugič hujše bukne. Zato je tudi tu treba remedure. Mr bi morali imeti neki forum, nekak parlament, kjer bi se lahko razgovorili o vseh strankinih — ne samo strogo političnih — zadevah, kjer bi se lahko povedale vse želje in pritožbe; neopravičene pritožbe bi se zavrnile, oziroma pojasnile, opravičenim bi se skušalo ustreči, — pa bi izginile razne napake, nad katerimi sedaj tožimo in z njimi nezadovoljnost. Pravzaprav tak parlament imamo — vodstvo stranke — samo da ni imelo seje že več kot poldrugo leto! Saj ni treba vsakega, ki ima kako svojo misel, takoj imeti za haeresis suspec-tum in za »nemogočega«. Disciplino je treba prav umevati: disciplina je to, da se od večine sprejeti sklepi zvesto drže, ne pa, da bi ne smeli s svojo glavo misliti. Remedura! Zaenkrat dosti! Ni bilo prav prijetno vse tole na popir spraviti. Vem pa, da sem govoril iz duše mnogih. Ža- ram delati, sem sklenil, da mora on delati zame. Dokler se bo on trudil s svojo železno trgovino, bo družba »Možganski valovi« plačevala enako dividendo. Priprosto, kaj ne?« »Ali si moral to storiti?« »Ali je moral tvoj oče držati nas narazen?« »Skrbno je pogledal ženo, ki si je grizla ustne in imela solze v očeh. »Menda, satar,« ji reče, »nisi uža-; Ijena; ali si mar?« »Ne vem, ali bi kričala,« pravi zamolklo. »Poizkušam, da bi se ne smejala. To je bilo od tebe pregrdo.« »Rad bi bil storil še kaj gorjegEE, da sem te dobil.« Marica se nato od srca zakrohoče. »Rada bi videla očetov obraz, ko mu to povem,« reče, ko zopet more iz-pregovoriti. »Za en teden si naredim praznik tisti dan, preden mu to poveš.« »Bojazljivec!« On zgrabi blazino, toda ona mu uide. Sicer ga pa zdaj bolj poznajo kot strokovnjaka za hrošče. Včasih pravi Marica, da za nič druzega ne živi. pisal sem samo to in le en del tega, kar sem iz ust drugih že neštetokrat na svoja ušesa slišal. Vendar ali hočemo» vedno samo na tihem; godrnjati? Bodimo možje in govorimo možato, kadar je čas za to! Vem, da me čaka huda obsodba. A kaj za to! Salus rei publi-cae — suprema lex!« V isti številki piše dr. Janežič, profesor bogoslovja, med drugim sledeče: »Že na sobotnem dijaškem zborovanju slovensko - hrvatskega katoliškega shoda so radikalni klici najmočneje odmevali; zahteve po doslednem izvajanju katoliških načel ne le v zasebnem, ampak tudi v javnem življenju, so se z veliko odločnostjo stavile. Isti duh veje pa tudi iz govorov lajikov na katoliškem shodu; polovičarstvo obsojajo in popolne može in dosledne v dejanju kot voditelje in zaupnike zahtevajo. Kaj naj stori duhovščina v teh okoliščinah? . . . Zdaj, ko lajiki zahtevajo radikalnost v izpeljevanju načel in postav svete vere,, zdaj ognja ne smemo gasiti, te vneme ne krotiti; nasprotno, skrbno jo bomo netili in gojili, da vzraste v velik mogočen plamen, ki bo gorel in svetil povsod naokrog. Vendar je pa nevarnost, da zadenejo, da se opeko, pri lajikih eno velika, če ne še večja kot pri duhovnikih, zlasti slabo vpliva nanje bridka izkušnja, ko ne najdejo podpore tam in od tiste strani, od koder bi jo po vsej pravici pričakovati smeli, ko stopajo v boj za skupno blaginjo, za svetinje naroda. Žalostna je ta izkušnja, ko ostane radikalen nastop brezuspešen tam, kjer so videti dani vsi pogoji lepe zmage, take žalostne izkušnje zamore vsako vnemo, vsak dejanski radikalizem. Ali ne obstoja ta nevarnost pri nas v veliki meri? — Gotovo obstoja zato, ker so naše moči za tak radikalen boj nezadostno organizirane na obe strani . . . Zdajle po katoliškem shodu, ko je navdušenje še veliko in dobra volja splošna, je pač pravi čas vse potrebno ukreniti za čas odločitve. Človek bi mislil, da se bo strankino vodstvo konstituiralo v permanenci in izvrševalni odbor S. L. S. imel redne tedenske seje, dokler se ne spravi naša organizacija v sklad z zahtevami in resolucijami katoliškega shoda. Enako bi morala vsaka lokalna organizacija revidirati svoje delovanje in svoje odnošaje do osrednjega vodstva.« Mi te glasove veljavnih in tehtnih mož, kojih pa je še večje, beležimo kot pristaši stranke, da se pravočasno začne reforma, ako in v koliko je potrebna, kajti prezreti tega ni mogoče. Načela, ki jih izvajata člankarja svetnik Kalan in profesor dr. Janežič, so tista načela, ki jih je vedno radikalno zastopalo slovensko katoliško demokratično delavstvo. Mogoče, da stranko prehudo kritikujeta, a če tudi, demokratična stranka mora vsako kritiko prenesti, o njej diskurirati in se držati tega, kar večina sklene. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Iz Litije. Podružnica J. S. Z. v Litiji je sklicala za sredo, dne 3. septembra, delavski shod ob sedmih zvečer v župnišče litijsko. Prišlo je do sto delavk in delavcev, kar je naravnost veliko za tukajšnje razmere, če se pomisli, kakšen terorizem vlada v tovarni in kako so tudi delavci sami nekako topi in brezbrižni, naravnost malomarni za vsako združevanje in organizacijo. Prostori v društveni sobi in po veži so bili nabito polni. Shod otvori g. predsednik Ivan Filipič in predstavi g. dr. Mohoriča iz Ljubljane. Dr. Mohorič v poljudnem in domačem govoru razpravlja o zgodovini delavskega vprašanja. Ime delavec je moderno ime. Nekdaj tega niso poznali. Bili so posli, hlapci, dninarji. vajenci in pomočniki med obrtniki. Bila je med njimi in gospodarji ljubezen, nekaka familiarnost. Tega med modernimi delavci in fabrikanti ni. Kapitalist ne pozna osebno delavca; delavec ni več človek, ampak nekak stroj, delavna moč, številka. Manjka torej prvega pogoja — medsebojne ljubezni, ker se niti medsebojno ne poznata. Manjka tudi pravičnosti. Pravičen do delavca more biti samo tisti, ki sam dela. Kapitalist ne dela sam, zato ne more biti pravičen. Delavstvo je torej navezano nase, na svojo moč, ki jo ima v delu, v številu. Zato je treba združevanja. Preide na zgodovino združevanja na Nemškem, pri nas in zlasti na Slovenskem. Tri organizacije vabijo delavce k sebi: socijalni demokratje, liberalci in krščanski socijalisti. Preko liberalcev gremo lahko na dnevni red. To je gnjila, mrtva stranka. Ko je imela moč v deželi, kaj se je brigala za delavca? Demokracija je brezverska, je proti- slovenska — zgled Čehi in dunajski Nemci — in zlasti ker je judovska, torej v službi kapitalizma. Oklenimo se torej naše organizacije. Združujmo se! Vzemimo orožje v roke za ta boj! Orožje je mnogovrstno. 1. Množica! Stopimo vsi, prav vsi, da nas bo mnogo in so-i vragov strah. 2. Denar! Plačujte tedenske prispevke! 3. Disciplina. 4. Časopisje! Mi imamo delavsko trobento »Naša Moč««. Pišite vanjo, razširjajte jo! 5. Izobrazba. Tudi to je močno' orožje proti nasprotnikom. Govorniku ploskajo in se zahvaljujejo. — G. župan Bric razloži poslovanje pri Jugoslovanski Strokovni Zvezi, graja delavsko malomarnost, priporoča izobrazbo. Kdor je neizobražen, je neveden, nezadovoljen, je nezanesliv, je brez vsakega poguma in odporne sile. V tem društvu pa je prilika, ker je vsako sredo skozi celo leto v društvu ob pol 8. uri zvečer raznovrstno predavanje. Nato se je po 8. uri živahen shod zaključil. Prihodnje predavanje o spiritizmu v sredo. Št. Vid nad Ljubljano. Minulo nedeljo nas je obiskala četica ljubljanskih organiziranih mizarjev. Namen tega izleta je bil. »organizirati šentviške in vižmarske mizarske pomočnike in pokazati J. S. Z. v pravi luči«. Prišli so oboroženi z boksarji in batinami v nadi da bodo našli priliko za pretep. Dosegli pa seveda niso niti prvega, niti drugega, zakaj naši fantje so, v kolikor so pri organizaciji Interesiram, organizirani pri J. S. Z. in so bili ta dan tudi zaposleni pri javni telovadbi Orlov v Smledniku. Rdeči reformatorji so torej dajali korajžo samim sebi. Vso stvar bi mi ;ni-ti ne omenjali ne, kajti izkušnja uči, da jo je doslej še vsak podoben agent od-kuril iz Št. Vida z dolgim nosom,ko bi ne imeli s tem dokaza,da skušajo zadnji čas socialni demokratje propagirati svoje ideje zlasti med mladino. Zavoljo tega ne bo napačno, ako bomo odslej na take manevre obračali malo več pozornosti. — Čudno pri vsem tem je to, da je gostilničar Bernik pri kolodvoru take ljudi z odprtimi rokami sprejel, ter se pri tem postavil v nasprotje vseh Šentviščanov. Sava. Ker vedno ne preiskujemo gospodom s črno srajco in rdečo kravato obisti, začeli so se zopet kazati in v čudni luči delati. Pred nekaj tedni je bilo v »Naši moči« o nekem preddelavcu, pa veliko premalo, kolikor je on že delavkam škodoval. To je delavska stvar; vendar se pa nekomu ne zdi pravilno, ker ima rdečo kravato. Pojasni naj nam torej, ali je to pravilno, ko »Zarja«,ko ji drugih čenč zmanjka, piše o družinskih razmerah, kakor pravi sama, »klerikalnih agitatorjev«. Pri tem jej seveda ni všeč, če ga kdo srka v klerikalni gostilni. Pst! Tiho bodite, sicer boste slišali, kje ga vi srkate. Tudi o vaših družinskih razmerah bi se dalo dosti pisati, samo vas ne bomo vprašali, ali je to pravilno; storili bomo, ko in ako bo potreba, a ne kot vi, preč pobrati in v »Zarjo«. Ako bi pa mi hodili pod okna vaših stanovanj, kot vi hodite pod naša, bi pa še več vedeli. Po vsem vašem vedenju pa lahko vsak izprevidi, ali je vam le za delavske koristi. Ako se boste tako očitno kazali, bo vsak vedel, da ne. Mi imamo raje mir, a vidite, da smo vedno na straži. Zatorej bodite malo bolj previdni, sicer bomo vse vaše nakane obelodanili, da bo lahko vsak delavec izprevidel, da ste vi zoper delavstvo, ko se mi za delavske pravice potegujemo. Jesenice. Več časa že nisem kaj posebnega bral o draginji, ne vem, ali je res povsod in za vse tako zmerna cena. Med tem, ko pišejo časniki, da je žito ceneje, koliko je padla cena pri živini, itd., se pri nas pri nakupovanju na drobno prav nič ne pozna. Pek peče vedno mal kruh, mesar ima vedno enako visoke cene. Kje je torej vzrok, da ni nobena stvar nič ceneje? Obračamo se tem potom na naša društva ter na občinski zastop, kjer imamo tudi delavstvo zastopano, da bi se v tem oziru kaj ukrhnilo. Ako je živina cenej a, potem se gotovo lahko meso ceneje prodaja. Ako bi se kaj storilo, da bi se nekoliko ceneje živelo, bi bilo v veliko korist vsemu delavstvu, katero že tako slabo zasluži sedanje čase. Po drugih večjih krajih imajo občine pri trgu besedo, naj se še pri nas začne resno na to delati, da ne bo vsak nastavljal cene, kakor se mu ljubi. Škale pri Velenju. V »Rudarju« blati tukajšnji vodja socialnih demokratov rudarje zaradi uniform, katere morajo rudarji itak sami pošteno plačati. Menimo, da zaradi tega še ni bilo treba nobenim iti k Tončku kruha prositi. Tudi žene in otroke so do sedaj, če tudi z težavami, preživih. Morda pa Tončku ne hodi prav. Rdeči agitator je mislil, da bo s tem pridobil privržencev, ako blati delavce v »Kleparju«, pa zgodilo bi se bilo kmalu, da bi bil dobil vse kaj druzega. Seveda se sedaj kesa, ker mu gre za nohte. Pa v tem oziru mu ne more pomagati striček Valenček, ki se je potegnil zanj in dejal, da Tonček ni vsega kriv, temveč urednik. Seveda se pri tem striček zelo moti, ako misli, da mu verjamemo. Ako bode dal natisniti popravek, da bode dal Tonček le zaradi tega. ker se boji »backov«. Kje je Tonček videl trapastega Gustelna. ne vemo, ker še ni bil dalje kakor v Pesjem in Velenju, zato mu tudi ne zamerimo, ako še ni videl uniform in svetlih kno-fov. Toda ako se do sedaj ni bal starega uniformiranega »landsturma«, se ga zna pa pozneje bati. Svetujemo, da pusti v miru poštene delavce, ker bi znalo to biti najbolje. — Rudar. Žensko delo v mlečnih obratih na Ogrskem. Člen XIX. ogrskega zakona iz leta 1911., o prepovedi nočnega ženskega dela, pooblašča trgovinskega ministra, da more dovoliti za sezijsko dobo ali pa tudi za celo leto žensko delo v podjetjih, v katerih se izdelujejo lahko kvar-Ijive surovine ali polfabrikati. Na podlagi te pooblastitve je izdal minister dne 7. maja 1913 izjemno odredbo za obrate, ki se pečajo z izdelovanjem mlečnih izdelkov za splošni konsum, po kateri smejo ženske, ki pomivajo kangle in steklenice, ter polnijo steklenice, biti zaposlene tudi ponoči; to je med 10. uro zvečer in peto uro zjutraj. Število na ta način zaposlenih delavk pa ne sme prekoračit 40 odstotkov vseh v nočnem času v obrat uzapo-slenih delavcev. Izjema ne velja za delavke, izpod 16 let stare, dalje za noseče, za porodnice 6 tednov po porodu in za delavke, ki prva dva meseca otroke otroke same branijo (dojijo). V obratih, za katere velja odredba, n esme prekoračiti tedensko' delo žensk 66 ur in nočno delo ne 10 ur dnevno. Razven navadnih odmorov je dovoliti delavkam po končanem delu najmanj 11 ur skupnega počitka. Delodajalec mora pred pričetkom ženskega nočnega dela naznaniti pristojnemu okrajnemu obrtnemu nadzorniku imena delavk, katere misli porabiti za nočno delo, dalje pričetek in konec njih delavnega časa in delavne odmore. V prostorih, kjer opravljajo' ženske nočno delo, ima nabiti označeni zaznamek in besedilo tozadevne ministrske odredbe. Okno v svet. Metulji — šnopsarji. Med živalimi, ki goje posebno ljubezen do likerjev, se nahajajo metulji v prvi vrsti; pripomniti je, da so samice bolj trezne kot samci. Angleški naravoslovec Sutt je večkrat napravil poizkuse na njegovem vrtu. Postavil je posodo vode in več posod žganja ter je s tem dognal, da so se posluževale samice vode, samci pa so prav pridno srkali žganje in so se popolno opijanili Iter popadajli po< tleh. Kakor se vidi, žganjepitja še ne bode konec. Roparski napad na vlak. V noči od ponedeljka na torek so napadli roparji brzovlak, ki vozi iz Bukarešta preko Černovic in Lvova na Dunaj. Dva roparja sta bila v vlaku in sta med postajami Davidov in Sihov na samoti blizo nekega gozda iz voza dala znamenje za silo, nakar se je vlak ustavil in roparji so naskočili strojevodjo in poštni voz ter zahtevali, da se jim izroče vrednote. Poštno osobje je zaprlo znotraj voz in tako roparji niso mogli ničesar dobiti, ker so jih potniki in železniško osobje prepodili. Na Hrvatskem v Bošnjacih razsaja kolera. Največ slučajev te bolezni se je do sedaj končalo z smrtjo. V Mühlhausenu v Nemčiji se je dogodilo dne 5. septembra grozno dejanje. Neki učitelj Wagner je najbrže v trenotni blaznosti zažgal pet poslopij in postreljal mnogo ljudi. Kraj je izgleda! kakor bojišče. Osem ljudi je bilo na mestu mrtvih, deset pa težko ranjenih. Pozneja poročila pravijo, da je nekaj težko ranjenih umrlo in da znaša število mrtvih petnajst. Wagner je bil al-koholikar. Po hudem boju so ga prijeli in izročili sodišču. Sodniki so izjavili, da ne dobe na njem znakov blaznosti. Torej zopet najbrže žrtev vražjega alkohola. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. § 17. Provizije se izplačujejo mesečno naprej, in sicer drugi dan vsakega meseca. § 18. Obenem z obvestilom o dovolitvi provizije dobijo provizijonisti tudi pouk o načinu izplačevanja mirovnine in preskrbnine potom finančnih blagajn ali potom poštne hranilnice. § 19. Dolžnosti provizijonistov. Da se more vzdrževati pregled, so provizi-jonisti obvezani naznajiiti predstojni-štvu onega tobačnoupravnega urada, pri katerem so bili konečno zaposleni, vsako premembo stanovanja. § 20. Vsako leto meseca junija se imajo na uradno povabilo zglasiti v pri-stojni tobačni tovarni vsi oni provizijo-nisti, ki so bili do pretečenega koledarskega leta za čas delanezmožnosti (začasno) provizijonirani in se predsta- ! viti v pregled (preiskavo) glede delanezmožnosti določeni komisiji, sestoječiiz tovarniških predstojnikov, c. kr. uradnega zdravnika in zdravnika tobačne tovarne. § 21. Začasno provizijonirane delavske osebe, ki so iz; ozira vrednih vzrokov zadržane priti k provizijskemu raziskovanju, se morajo s spričevalom županstva njih bivališča opravičiti in priložiti tudi spričevalo kakega javnega oziroma tovarniškega zdravnika o njih dalje trajajoči delanesposobnosti. Ta spričevala so do preglednega dne poslati tovarniškemu predstojništvu. § 22. Provizijonistom, ki ravnajo proti tem določilom (§§ 20. in 21.), kakor onim delavskim osebam, katerim se dokaže, da so si provizijo prislepa-rile, se more — ne glede na druge zakonske posledice — provizija ustaviti- § 23. Ako se spozna kak provizijo' nist pri letnem pregledu za stalno nesposobnega, se more prestaviti v dosmrtno provizijsko stanje. § 24. Oni začasni provizij onisti, ki so bili pri pregledu spoznani za delo-zmožne, imajo v teku štirinajstih dni, ko se jim je dostavilo tozadevno pisanje, pred tovarniškim predstojništvom protokolarno izjaviti, ali so pripravijo' ni takoj zopet vstopiti v tovarniško delo. § 25. Provizij onisti, ki se izjavijo» da zopet vstopijo v stalno tovarniško službo, imajo pričakovati zopetno upo' stavljanje v delavsko stanje in dobivajo toliko časa provizijo, dokler ne mo' rejo biti nameščeni na stalnih prostorih. Zahtevi tovarniškega vodstva, vstopiti zopet v tovarniško delo, se ima bre^ ugovora ugoditi. V teh slučajih se isjvrši vstop v službo navadno prvi dan koledarskega meseca; provizija se ustavi koncem onega meseca, kojemu sledi vstop v službo. § 26. Začasni provizij onisti, ki s.e ne izjavijo za zopetni vstop v tovarni' ško delo, ali se vkljub pozivu tovarniškega vodstva branijo isto zonot spt6' jeti, se izločijo iz provizijskega stanj3 in zgubijo provizijo. § 27. Oni začasni provizij onisti, ^ se pred letnim pregledom smatrajo sobnim za zopetno tovarniško delo, s.e morejo v tej zadevi obrniti na pristni' no tovarniško vodstvo, ki določi njm preiskavo po tovarniškim zdravnik11-._ § 28. V slučaju da spozna tovarril~ ški zdravnik take provizijoniste za Z°' pet delazmožne, se denejo na prost3 mesta ali pa se za zopetno tovarnišk0 delo predzaznamujejo. Ustavljen j e njih provizije se izvrs1 po določbi § 25. Ako pa po sodbi tovarniškega zdravnika niso sposobni za zopetm sprejem v delo in se sami še vedn° smatrajo za sposobne, tedaj jim Pre' ostaja na prosto, da se pri prihodnjem letnem pregledu javijo za zopetni spre' jem v tovarniško delo. § 29. Določila §§ 20. do 28. vpijaj tudi za delavce v prodajalnah, sklad1' ščih in nakupovalnicah tobaka. § 31. Delavkam c. kr. tobačnih t0' varn je dovoljen vzporedni sprejem djT lavne plače oziroma provizije za lastno delo z mogoče njim pripadaj0' čimi preskrbvalnimi vžitki. § 31. Delavske osebe, ki posta^mi0 pred dosluženim petim, vendar pa P® završenem tretjem službenem letu ^ delo nezmožne, dobijo enkratno 0 pravnino, katera je odmerjena v th kratnem znesku plačilnorazredne reI1 te, torej po naslednji lestvici: Plačilni razred Kron I. 120 II. 144 III. 108 IV. 192 V. 210 VI. 240 Opravičenost do odpravnine ni ,, vezana na karenčno (presledno oa^lžl- no) dobo, ako je delanezmožnost „ stala vsled nenamenoma zakrivil0 obratne nezgode. § 32. V slučaju konkurence dob1 ^ nja preskrbnine in nezgodne rent0 sme presegati vsota obeh rent tem011^ plače; v nasprotnem slučaju se.X skrbainski dohodek primerno znlZ Ta določba se ima uporabiti le pri onih delavskih osebah, katere so bile vsprejete v službo tobačne uprave šele po 31. decembru 1909. IS. Preskrba vdov in sirot, § 33. Opravičene osebe. Pravico do vdovske presrbnine imajo vdove po stalnih delavcev tobačne uprave, ako se je zakon sklenil predno je bil delavec provizijoniran in ako se ni izvršila ločitev zakona iz sodnij sko dognane ženine krivde. Iz vdovske preskrbe so izključene one vdove, ki so poročile nad 60 let stare tobačne delavce in niso z njimi v zakonu živele, polna štiri leta, oziroma iz zakona ni bilo nobenega otroka) in ob smrti moža dokazano niso bile noseče. § 34. Pravico do sirotninske preskrbe imajo: a) zakonske ali po poznejem zakonu legitimirane sirote stalnih delavskih oseb tobačne uprave, ako je bil zakon teh oseb sklenjen pred upostavlja-njem v provizij sko stanje (preden so Šli v pokoj); b) nezakonske sirote po za provizijo upravičeni delavski osebi, ako niso bile rojene iz zakonolomstva ali pa so bile rojene šele potem, ko je vstopil njih oče oziroma mati v provizij sko stanje. Nezakonski otroci provizije opravičenega delavca, so preko tega le tedaj upravičen do sirotinske preskrbe, ako se je očetovstvo že pri življenju sodnij-sko dognalo, ali pa je bilo izvensodno priznano. Predpogoj za upravičenje do sirotinske podpore je tudi nepreskrbljen j e otrok. § 35. Vdovska oziroma sirotninska Preskrba obstoji ali v proviziji ali pa v odpravnini. Provizijo dobijo vdove in zakonske oziroma po poznejem zakonu legitimirane sirote, ako je bila umrla oseba ob Času smrti upravičena do provizije. Sirotam po delavkah (ženskah) se Pripozna upravičenje do sirotninske Provizije le tedaj, ako se gre za dvojne sirote (Doppelwaisen). § 36. Skupna sirotninska odpravnina se v § 35. označenim ostalim prizna, ako je imela umrla delavska oseba ob času smrti pravico do odpravnine. Ako se je pripetila smrt delavske osebe vsled nenamenoma provzročene obratne nezgode, tedaj se dovoli odpravnina ostalim tudi če umrla delavska oseba ni imela še pravice do odpravnine. Dalje dobe skupno odpravnino sirote provizije opravičenih ženskih delavk, če imajo tudi še očeta. Do skupne odpravnine imajo pravico konečno tudi v § 34b označene nezakonske sirote. § 37. Mesečna provizija za vdove znaša polovico provizije, do katere je bil umrli mož opravičen, najmanj pa 10 K mesečno. Sledeča razpredelnica kaže toraz-Uterno odmero provizij vdov: Sluz- Plačilni raz red doba I. 11. III. IV. v. VI. moža Mesečni znesek v kronah 5 10-— 10- 10-- 10-- 10-— 10-— 6 10-- 1Ö-— 10-— 10-— 10-- Ib- 7 10-— 10-— 10-— 10-- 10-80 12-— 8 10-— 10-- 10- - 10-80 11-70 13-— 9 10-— 10-— 10-- 11-20 12-60 14-— 10 10-— 10-— 10-50 12-- 13-50 15 — 11 10-- 10-- 11-20 12-80 14-40 16-— 12 10-— 10-20 11-90 13-60 15-30 17-— 13 10-- 10-80 12-60 14-40 16-20 18-— 14 10-- 11-40 13-30 15-20 17-10 19- 15 10-- 12-— 14-— 16-— 18-- 20-— 16 10-50 12-60 14-70 16-80 1890 21-— 17 Ib- 13-20 15-40 17-60 19-80 22-— 18 11-50 13-80 16-10 18-40 20-70 23-— 19 12-- 14-40 16-80 19-20 21-60 24-— 20 12-50 15-— 17-50 20-— 22-50 25-- 21 13-— 15-60 18-20 20-80 23-40 26-— 22 13-50 16-20 18-90 21-60 24-30 27-— 23 14-— 16-80 19-60 22-40 25-20 28-- 24 14-50 17-40 20-30 23-20 26-10 29-— 25 15- 18-- 21-— 24-— 27- 30-- 26 15-50 18-60 21-70 24-80 27-90 3b— 27 16-— 19-20 22-40 25-60 28-80 32-— 28 16-50 19-80 2310 26-40 29-70 33-- 29 17-— 20-40 23-80 27-20 30-60 34-- 30 17-50 21-— 24-50 28-— 31-50 35-— 31 18-— 21-60 25-20 28-80 32-40 36-- 32 18-50 22 20 25-90 2960 33-30 37-- 33 19-- 22-80 26-60 30-40 34-20 38-— 34 19-50 23-40 27-30 31-20 35-10 39-- 35 20-- 24-- 28-— 32-- 36-- 40-— § 38. Sirotinske provizije. Mesečna sirotninska provizija znaša: a) Za dvojne sirote (Doppelwaisen) skupno eno tretjino mesečne provizije očeta, oziroma matere; b) za enkratne (einfache) sirote pa skupno eno šestino očetove mesečne provizije, ki jim gre, dokler je še ena opravičena do dobivanja rente. Kot naj nižja odmera sirotninske provizije velja za dvojne sirote znesek 10 K, za navadne pa 5 K mesečno. Provizija sirot se pri konkurenčrnih slučajih uravnava po proviziji tiste polovice starišev. kateri sliši višja provizija. Sirotninska provizija je konkretal-ni prejemek, kateri pristoja vsem sirotam skupno in toliko časa, dokler je še ena sirota upravičena do prejemka. Preskrbninski prejemki zaostalih ne smejo presegati skupno normalne provizije umrle delavske osebe. Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože! Gostinčar, drž. posl. — Tisk Kat. tiskarne. T priporoča svojo m veliko zalop levile? do-:: malega izdelka :: T l rt) loiame m asbestškrill „MF družba z om. zav. Aloi*. ŽuHlberk dobavljajo najboljši in najcenejši kroushi materijal Zastopnik: ZÄJEC & HOHN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. F. Meršol Trgovina z modnim in drolnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnic, volno, bombaža, sukanca itd. Jredbskanje in vezenje «onogramov in vsakovrstnih drugih risb- _____________ m Pozor, slovenska delavska društva! O Cene najnižje. Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Čelnik (Pri Cešnikn) LJUBUHnR Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Cene najnižje. O Postrežba poštena in zanesljiva. O □ZŽC _S_L Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča ^ ^ pc Rsjgtlžji&s osssata L Mflmvh Ljubljana, II. MMmlSsStnSI» Mestni trg št. 15. ii\____/z: H Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. fZl BI. MOVMOVlC veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd. LJUBLJANA. Zagrebški —m priporočujemo kotpriznano Jl £ (J/L sl zjgan Y /6Sb, >• W l kot ^tovarniško snamko V 0 pridatek f za kavo 1 — 148 — 145 — § 42. Na vsakem stavbišču naj se poskrbi za dovavo zadostnih množin sveže vode in sicer v vseh nadstropjih, v katerih se dela, ter naj se pripravijo pitne posode. § 43. Na vsakem stavišču je napraviti številu delavcev ih zdravstvenim predpisom primerno stranišče. Stranišča je urediti tako, da se od zunaj ne more gledati vanja; ako dela več nego deset oseb, jih je ločiti po spolu delavcev in zaznamovati z napisi. Stranišča in pisoarje je treba, vzdrževati vedno* v snažnem stanju in kolikor moči brez smradu ter jih po potrebi razkuževati. § 44. Prostori, ki se izsušavajo s kurilnimi pripravami brez odvoda dima, se delavcem ne smej« dati, niti da bi delali, niti da bi se mudili v njih. § 45. Za prvo pomoč ob nezgodah morajo biti na staviščih, na katerih dela več nego deset delavcev, in na staviščih, ki so več "nego en kilometelr oddaljena od bližnje lekarnice, brez ozira na število delavcev, ki imajo pravila, pripravljene omare s pomočki za ustavljanje krvi in z antiseptiškimi pomočki ter s potrebnimi ob-/vezili in okrepčili. § 46. Imena in stanovališča zdravnikov bolniških blagajnic je delavcem naznaniti z lepaki na staviščih. III. KONČNI PREDPISI. § 47. Naslednje predpise za vedenje delatvcev jim je po polni vsebini naznaniti in v ta namen vsaj z nabitim oznanilom na obče dostopnem mestu stavišča, po potrebi tudi na več mestih, trajno) in razločno čitno narediti vidne. 3 * 5 Na točko 22. (oznanila o nezgodah) je treba vsakega delavca ob njegovem vstopu v delo posebej 'opozoriti. 1. Prepovedano je orodje, les, opeko, kamne in druge težke predmete! metati z odrov ali sicer z zgradbe. 2. Spone je treba rahljati tako, »da niti ne odskočijo, niti se ne zalučajo strani. 3. Vsako samolastno odstranjevanje delov odra, lestev, stebrov, vodov, spon, stolic, položkov itd., kakolr sploh vsako samolastno izpremmjanje na obratnih uredbah je prepovedano. . Ob navijanju in spuščanju odrov je ravnati z vitlovimi pri, piavami tako enakomerno, da oder nikdar ni poševen. Kljuke vitlov je izven časa uporabe pritrditi ali seneti. 5. Muditi se v opoldanskem odmoru na odrih — izvzemši visoke odre stolpov m peči — je nedopustno. ki se premika in naj pazi na to, da je dotična proga prosta in za obrat varna. Ako se premika z vprežnimi živalimi, je uporabljati vsaj 2'5m dolge vlačne verige ali vla&ne vrvi. Ako se premika z vprežnimi živalimi na tirih, ki imajo strmec, je treba imeti na razpolaganje razen voditelja še vsaj enega delavca, ki mora premikajoče se vozove, ako treba, ustaviti s pripravnimi pripomočki. Ako se vrši premikalna služba z motorno silo, naj bodo ukre-njene uredbe, ki so potrebne za reden železniški obrat. § 25. Na železnicah za gradivo, ki imajo strmec, je treba poskrbeti za zanesljivo zaviranje s tem, da se pripravi zadostno število vozil, ki se dado zavirati. § 26. Vrtilne plošče in premikalni odri se morajo dati v svoji pravilni legi s primernimi pripravami zatrditi. b) Prevoz težkih bremen. § 27. Težka bremena se morajo prevažati ter nakladati in razkladati pod strokovnjaškim nadzorstvom. Za obratnovarno stanje prevozil in nakladal, vozil in vzdigal, tirov i. dr. e. r. je treba skrbeti tako, da ne trpi škode niti varnost prometa, niti varnost delavcev ali tujih oseb. Za nakladanje in razkladanje uporabljene drkalne šine ali drkalne hlode je je zavarovati, da slučajno ne zdrknejo, ali se ne prevrnejo in pozimi je ostrgati led ter jih potrositi s peskom, pepelom ali dr. r. Vozila je s primernimi pripravami zavarovati, da se ne prevrnejo. § 28. Preobmilni vozovi morajo imeti zanesljive priprave za aretovanje, s katerimi se dela brez nevarnosti. § 29. Kadar se prevažajo valjarji, cevi, cilindri, sodi i. dr. t. r., je treba ukreniti pripravne varstvene naredbe, da se ne zavale. 10. Naredbe v notranjosti stavb. § 30. Da se zavarujejo delavci zoper nevarnosti padca v notranjem poslopju, je treba ali nosilce stropa (traverse, trame) nepo-srednje potem, ko se položijo, popolno zakriti ali odprtine v obzidnih stenah, ki vodijo k nepokritim tramom, prav tako kakor tiste od-r^tine, ki vodijo naravnost v dvore, rove ali nedovršena stopnišča varno zagraditi. Pri že zastavljenih stopnicah je treba napraviti začasne ver-nos dosti svetla. Vodilne žice električne razsvetljave je docela osamiti v obrambo, da se jih kdo ne dotakne. . Vsa razsvetila se morajo varno obesiti. Svetilnice za lahko hlapno gorivo z zažigalniki, nameščenimi pod shrambo svetilne snovi, je vrhutega obesiti tako, da se ta shramba ne more preveč razgreti. V prostorih, v katerih se mude delavci trajno, se ne smejo hraniti tak svetilnice ter zanje uporabljeno gorivo. — 147 — § 34. Pri delih, ki bi mogla biti nevarna očem dotičnih delavcev, e dati delavcem hranilne očali, hranilne zaščite ali krinke. V obrambo drugih delavcev, ki imajo opravilo v bližini, je napraviti, ako treba, hranilne stene ali hranilne mreže. Delavcem, za katere je vsled njihovega opravila posebna nevarnost se tem, da si premočijo ali poškodujejo noge. je dati namenu primerna obuvala. Delavce, ki imajo opraviti s prevažanjem ostrorobatih ali ostrih predmetov, je opremiti s trdnim ročnim usnjem ali z rokavicami iz odporne tvarine. § 35. Metanje stavbnega gradiva (»podajanje«) je dopustno, le v pritličju. Spravljanje opeke po delavcih, stoječih na lestvah, je dovoljeno k večjemu od nastropja do nastropja. § 36. Kjer je naloženo gradivo v večji m'nožini drugo nad drugim, je s pripravnimi naredbami poskrbeti, da se naloženo blago ne zruši. § 37. Popravila na poslopjih (beljenje, ometavanje, pleskanje zunanjih okvirov oken i. dr. r.) se smejo izvrševati na navadnih lestvah le na pritličnih ali na, enonadstropnih poslopjih; na večnadstropnih poslopjih je uporabljati iz zidu moleče, lestvične ali viseče odre. § 38. Vsa delovna orodja in strojne uredbe, ki se rabijo pri sta,vbnih delih, je vzdrževati vedno v dobrem in povsem uporabnem stanju. § 39. Najstirožje je prepovedano hoditi na odre osebam, ki nimajo opravila pri stavbi, n. pr. da donašajo jedila in pijače. § 40. Osebe, o katerih je delodajalcu znano, da trpe na božjasti, krčih, občasnih napadih omedlevice, omotice, da so prigluhe ali da imajo druge telesne slabosti ali hibe v taki meri, da bi bile zaradi tega pri določenih delih izpostavljene izredni nevarnosti, se ne smejo porabljati za dela te vrste. Pijance je sploh zavračati od dela. Hudo noseče ženske se smejo uporabljati le za lažja dela, ne pa nikdar na lestvah ali na dvigalnikih za gradivo. II. PREDPISI V VARSTVO ZDRAVJA. § 41. Na stavbiščih, kjer dela več nego deset delavcev in kjetr dopuščajo prostorne razmere, je narediti številu delavcev primerno veliko stranišče-, ki se da v potrebi kuriti in kjer je ukreniti za izvršitev prve pomoči potrebne priprave. L