wm* W&M. 09/XI • september 2001 • NI ZA PRODAJO • poštnina plačana na pošti Ravne na Kor. KOROŠKI ČASOPIS ____ ■ v ■■■ mbhhhhh TAB Tovarna Akumulatorskih Baterij, d. d. Mežica - Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE HCK OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 88 25 110; telefaks (02) 88 42 153 / korake pekarne DRAVOGRA Koroška c. 2 2370 Dravograd i Tel.: 02 87 21 000 Fax: 02 87 84 637 SGPKOGRAD IGEM d.d. BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o. Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grader INŽENIRING d.o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd esna Z I v logicai;*? ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ metrov. Rekli so: to je nemogoče. Pristali smo na 120. Vzklikali so: bravo, bravo, bravo. Hoteli smo dalje. 140,180. Govorili so, da to nima nobenega smisla. Vztrajali smo: to so naše sanje. Nihče ne more čez so vpili. Mi lahko. Šli smo čez 220. Ničesar več niso rekli. Ker vedo, da bomo šli dalje. ISO 9001 Sistem ISO 9000 je serija mednarodno primerljivih standardov kakovosti poslovnih procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov. Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je zunanja presoja sistema kakovosti uspešno zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po mednarodnih standardih seje zdaj pričel. ste/rs K vNet ■ ISO 9001 Q-316 ISO 9001 OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC 10 LET ^ triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, o.D. Iberžnika koroškiQs9časopis Iz vsebine: Janez Praper, državni svetnik 4 Boj za Pohorje 5 Koroška v sliki 7 Meškova pot 10 Uspeli Vuzeniški dnevi 12 Nevsakdanji utrip Črne 14 Mežica: pomoč kmetom 17 -Vse bodo razprodali - le naju dveh nihče noče, čeprav sva najbolj poceni ! Podvelka: pestro ob prazniku 18 ZVESTOBA DO /G/ROBA Zupani pri sveti Neži 23 Tisočletne ideologije jo nadvse spoštujejo, zvestobo namreč. Če je kdo verske dogme prekršil, so ga pač izobčili. Sodobne ideologije pa spoštujejo zvestobo le do roba. Kar ne gre v tekočo vsebino, se kot pena povzpne preko trdnih okvirov v zrak, v svobodo, končno pa se sesede vase in žalostno spolzi po zunanji strani kozarca na podlago, ki vsebino popije. Madež pa ostane. Da le do izobčenja ne pride. Bolje je omogočiti prestop posamezniku ali skupini, morda je še bolje spremeniti ime in zabrisati sled. Brisanje madežev je ob sodobnih čistilih hitro in učinkovito, če je le pravočasno. Se pa najdejo sredstva, ki tudi pod zbrisanim najdejo bistvo, kot bi odkrivali freske. Važno je ozadje. Nekateri imajo posebno veselje z njegovim odkrivanjem, saj jim nudi obilo veselja ob postavljanju hipotez in utemeljevanju svojega mnenja. V poletni vročini je zelo enostavno odkrivati madeže ali oblagati fasade s svežimi packarijami. Večine tako ali tako išče sprostitev v senci in jim ni mar medsebojno obmetavanje s podtikanji. Naj se le dajejo »oni na vrhu«, da bo nam spodaj omogočeno dihati. Če se bo v kakšni obtožbi pokazala le sled resnice, se bo dokazovalo v jeseni, ko bo izgovor na poletno vročico prenehal. Takrat bo najbrž jasno, kako lahko (tako pravijo) koncesionar podpira nogometno društvo ali naše društvo z mednarodno pomočjo financira našo politično stranko. Jeseni bodo hruške zrela in bodo padale.... Od števila zbranih podpisov bo odvisno, ali bodo padale v spretno nastavljene mreže ali pa na trda tla. Obeta se razgibana jesen in takrat se bo izkazala zvestoba idealom. Pohvalno pa je, da fanatikov ni veliko. V času političnega dopusta je le en desničar dal gips na desno roko in le en levičar na levo, ostali so svoje prepričanje negovali v senci poletnih veselic. Ob piru se da prenesti tudi brezjanske napotke antikristom in opozicijska svarila o aroganci koalicije. Se bomo vsemu privadili? Verjetno! TIK Ljudje slišijo, kar hočejo in hočejo, kar vidijo. NIKO Iz zakulis neke stoletnice 29 Dve knjigi domačih pisateljev 32 Komu teče voda v grlo 35 OK Fužinar za visoka mesta 36 Pisma, odmevi 38 Naslovnica: Gozdarji Posnetek: Franc Jurač PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T., Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p. Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. September 2001, tiskano 3000 izvodov Še dobro leto do izteka drugega mandata Državnega sveta Republike Slovenije PRED NAMI JE ZAKON O POKRAJINAH Delo Državnega sveta Republike Slovenije je zaradi prednostne pozornosti državnemu zboru kar nekako potisnjeno v ozadje in za medije manj zanimivo. Javnost, tudi koroška, je zato z delom in vlogo državnega sveta premalo seznanjena. Da bi omilili to pomanjkljivost, smo za komentar o delu državnega sveta poprosili župana Mežice Janeza Praperja, ki v svetu zastopa interese koroške regije. Objavljamo celoten prispevek gospoda Praperja. Državni svet Republike Slovenije opredeljuje ustava kot drugi dom parlamenta. Svetniki državnega sveta so izvoljeni za mandatno dobo petih let. Za razliko od poslancev državnega zbora, ki jih volimo neposredno, volimo državne svetnike posredno, preko elektorjev. Državni svet šteje štirideset svetnikov. Dvaindvajset svetnikov zastopa lokalne interese, osemnajst pa funkcionalne. Na ta način imajo poleg lokalnih skupnosti predstavnike v Državnem svetu še kmetje, obrtniki, svobodni poklici, šolstvo, znanost, kultura, delodajalci in delojemalci. Naloge in pomen državnega sveta prav tako določa ustava, med številnimi zadolžitvami pa je prav gotovo na prvem mestu možnost, da državni svet na zakon, ki je sprejet v parlamentu, izglasuje veto. V praksi to pomeni, da tak zakon ne velja in mora ponovno v državni zbor, pri ponovnem odločanju pa mora zakon ne glede na število prisotnih poslancev dobiti vsaj 46 glasov za, torej absolutno in ne le relativne večine. Na ta način so snovalci slovenske ustave v parlamentarno odločanje vgradili varovalo, ki preprečuje, da bi lahko določen zakon parlament sprejel ob minimalnem preglasovanju v primeru, ko niso prisotni vsi poslanci. Ob tem velja poudariti, da sestava državnega sveta, predvsem pa način izvolitve državnih svetnikov, ne postavlja na prvo mesto strankarske opredelitve, saj kandidatov ne predlagajo politične stranke, ampak posamezni organi in organizacije ter lokalne skupnosti. V tem je tudi glavni smisel možnosti izglasovanja veta na posamezen zakon, saj naj bi v državnem svetu vsebino zakonov presojali s širšega in manj s strankarskega vidika. Jasno je, da večina članov državnega sveta pripada političnim strankam, vseeno pa je pri odločanju na prvem mestu zaveza volilni bazi. Ob tem pa ima državni svet še številne druge naloge; posebej želim predstaviti tri, in sicer: * sodelovanje v zakonodajnem postopku * sodelovanje s civilno družbo * mednarodno sodelovanje Sodelovanje v zakono dajnem postopku Parlamentarni postopek ob sprejemanju zakonov poteka tako, da mora vsak predlog zakona skozi tri branja, vmes pa se besedilo vskljajuje in dopolnjuje tako po vsebinski plati, preverja pa se tudi skladnost z drugimi zakoni in predpisi. To delo poteka večinoma v komisijah in odborih, člani državnega sveta pa sodelujejo pri delu delovnih teles državnega zbora. Sama sestava državnega sveta omogoča da delo pri sprejemanju zakona spremlja član državnega sveta ali skupina članov, ki problematiko pozna ali se celo z njo profesionalno ukvarja, pred samo sejo pa besedilo zakonov, kjer državni svet poda svoje mnenje, obravnavajo še komisije državnega sveta. Ob zahtevnejših zakonskih projektih si v državnem svetu praviloma vzamemo tudi čas, da pripravimo posvete, kjer dodatno sodelujejo strokovnjaki in zainteresirana javnost. Tako izoblikovana stališča, mnenje in pripombe znatno povečujejo kvaliteto in uporabnost sprejetih zakonskih besedil. Žal je v primeru skrajšanega ali hitrega postopka pri sprejemanju zakonov manevrskega prostora za sodelovanje državnega sveta izjemno malo, ta besedila pa pogosto tudi sicer ne izpolnjujejo osnovnih kriterijev za dober zakon, zato si v državnem svetu želimo in prizadevamo, da bi čim več zakonov sprejemali po normalnem postopku. Sodelovanje s civilno družbo Civilna družba obsega številna združenja skupine ali tudi posameznike, ki aktivno sodelujejo v družbenem, ekonomskem in političnem dogajanju, nimajo pa statusa uradnih inštitucij. Pogosto so zagovorniki alternativnih možnosti, z izoblikovanim občutkom za humano, odgovorno in pravično ravnanje. Civilna družba premore tudi prepoznaven intelektualni potencial. Državni svet pogosto ponudi organizacijski okvir za pripravo in izvedbo številnih predavanj, okroglih miz simpozijev in podobno, seveda s poudarkom na aktualnih političnih temah, in k sodelovanju povabi posameznike in skupine civilne družbe. Sodelovanje je koristno za oboje, po eni strani civilna družba pridobi možnost promocije svojega dela, stališča in predlogi državnega sveta pa so preverjeni in utemeljeni še z dodatnimi pogledi in argumenti. Mednarodno sodelovanje Državni svet veliko pozornosti posveča tudi mednarodnemu sodelovanju. Stiki so najin-tenzivnejši s senati sosednjih držav in članic EU. To sodelovanje je v času priprav za vstop Slovenije v EU velikega pomena. V mednarodnih stikih pa državni svet tudi išče izkušnje drugih držav, kjer je vloga in pomen »drugega doma parlamenta« trdno zasidrana v parlamentarnem delu, v Sloveniji pa smo pogosto priča razmišljanju, da je državni svet nepotreben nadzornik poslancev, ki bi ga bilo najenostavneje ukiniti. V teh dneh, ko se končujejo dopusti in počitnice, se tudi državni svet temeljito pripravlja na začetek vroče politične jeseni. Gotovo bo državni zbor veliko pozornosti posvetil spremembam ustave, tekli pa bodo tudi številni projekti, kjer bo moral državni svet krepko poprijeti. V mislih imam predvsem priprave na regionalizacijo, pripravljene so spremembe zakona o financiranju občin, odločiti pa bo potrebno tudi, koliko in katere pobude za ustanovitev novih občin bodo dobile zeleno luč. Kot predstavnik lokalnih interesov s Koroškega, s področja, ki je od centra vsak dan bolj oddaljeno, bom pri regionalizaciji Slovenije uveljavljal stališča Sveta koroške regije, bodisi v pogledu teritorialne členitve Slovenije, enako pa tudi pri pristojnostih oziroma nalogah regije. Če bo mogoče ob prenovi sistema financiranja občin kaj dodati za povečanje skromnih proračunov naših občin, bom seveda dodatno zadovoljen. Načrtov je veliko, volje tudi. Da se sliši glas Koroške v državnem svetu in da so odločitve poštene in v prid tudi Korošcem, pa je moj največji cilj. Janez Praper državni svetnik POLETNA IGRE VZAJEMNE ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE VZAJEMNA REZULTATI NAGRADNEGA ŽREBANJA Zaključno žrebanje poletne NAGRADNE IGRE VZAJEMNE PE Ravne na Koroškem je bilo 23. julija 2001. Prejetih je bilo 481 kuponov, od tega so bili štirje neveljavni. Komisija v sestavi: direktor PE Adi Cigler, urednik Prepiha Vojko Močnik in vodja PE Gorazd Dretnik je izžrebali naslednje prejemnike nagrad. Glavna nagrada - 10 dnevni paket Tujina z medicinsko asistenco za Evropo: TONE JEVNIKAR, Visoko 74 a, 4212 VISOKO Druga nagrada - 8 dnevi paket Tujina z medicinsko asistenco za Evropo: LUDOVIK SENIČAR, Podkraj 75, 1430 HRASTNIK Tretja nagrada - praktični nahrbtnik Vzajemne: MOJCA KORDEŽ, Rudarjevo 2, 2393 ČRNA NA KOROŠKEM Nagrade od 4 do 10 - majice Vzajemne: Maksimiljan Koštomaj, Špeglova 4, 3320 Velenje Jernej Jelen, Gorica 36 a, 3000 Celje Marija Lešnik, Javornik 30, 2390 Ravne na Koroškem Stane Breznik, Cesta F. Folta 2, 3320 Velenje Irena Praprotnik, Maistrova 3, 2380 Slovenj Gradec Jože Podgoršek, Rečica ob Paki 73, 3327 Šmartno ob Paki Ivan Jovan, Srednji Dolič 46, 2382 Mislinja Vsem nagrajencem v imenu Vzajemne zdravstvene zavarovalnice in švicarske zavarovalnice ELVIA iskreno čestitamo ! Vzajemna d.v.z. PE Ravne na Koroškem M Vzajemna BOJ ZA POHORJE Piše:Bogomir Celcer Slovenija resnično postaja dežela neomejenih možnosti. To, kar se nam je pred časom zdela neresna ideja, porojena iz alkoholnih hlapov, postaja resničnost: zgradila naj bi se panoramska asfaltna cesta po grebenu Pohorja med Arehom in Kopami nad Slovenj Gradcem. Projekt je pred časom pri zasebnem podjetju naročilo ministrstvo za promet in zveze, lani je napol subverzivno bil objavljen v brošuri, ki je ostala nedostopna zainteresirani javnosti, maja letos pa so se zanj nekritično navdušili župani šestnajstih obpohorskih občin. Po dosedanjih izkušnjah je soglasje ministrstva za okolje (!) in prostor le še rutinsko opravilo in vprašanje časa. Po že ustaljeni maniri lastniki gozdov, zemljišč, gozdarji, naravovarstveniki in širša javnost k razpravi niso bili povabljeni. Spet enkrat (in to ne prvič) doživljamo sporno odločanje s pozicij moči, kapitala in bornirane, agresivne podjetniške pameti. Grozi nam torej padec še enega rezervata neokrnjene narave ter uničenje dragocenih in enkratnih biotopov kot so srednjegorska mokrišča in šotišča, jezera (Lovrenška, Ribniška, Črno jezero), rastišča redkih in zaščitenih rastlin (mesojeda rosika, travniške orhideje, bogata in raznovrstna flora pohorskih frat) ter dokončno razvrednotenje še zadnjih tihih in neskončno lepih pohodniških poti. V zameno naj bi dobili stotine hektarjev goloseka, potrebnega za traso ceste, dobili bi hrup, smrad, dirkalno razpoložene »turiste", brezobzirne motoristične horde ter seveda vso spremljajočo »infrastrukturo«: verigo gostišč, ki bodo obrobljala bodočo pivsko-pevsko magistralo, udobne asfaltirane dovoze iz vseh večjih krajev v dolini, nova smučišča z novimi goloseki, vlečnicami, umetnim zasneževanjem, uničujočim snežnim cementom, parkirišči in hoteli. Svarilni vzorec naj bi bilo že krepko skomercial-izirano Mariborsko Pohorje ali »bogata ponudba »na TC Rogla : hotela s tremi in štirimi zvezdicami, aperitiv bar, kozmetični salon, frizerija, teniška igrišča, mali nogomet, fitnes, disko, bazeni in kar je še takšnih »nepogrešljivih« civilizacijskih pridobitev, ki bi prej sodile v dolino, kot pa v občutljivo gorsko okolje. Vse to je le majhen predokus vsega, kar se bo dogajalo in razdivjalo ob načrtovani asfaltni povezavi. Nerazumljivo in tragično je, da se iz dosedanjih tujih in domačih izkušenj ničesar ne naučimo in da pri vsakem novem projektu moramo ponavljati že dokazane in tisočkrat prežvečene napake. Vsa Evropa nam zavida še ohranjene kotičke neokr-njene narave, pohorske gozdove si hodijo ogledovati in občudovati gozdarji in turisti z vsega sveta, vedno bolj cenjeni so aktivni dopusti in pohodništvo. Mir in tišina postajata vrednoti, za katere so imoviteži pripravljeni dobro plačevati. Mi pa rinemo v preživele oblike masovnega, motoriziranega turizma in bivanja v hrupnih hotelskih silosih. Zaradi tega smo pripravljeni nepopravljivo degradirati in zlorabiti zadnje, dragocene oaze miru, ki jih še premoremo. Če sta nas že zapustili lastna pamet in razsodnost, pa se vsaj ozrimo, kako so po podobnih napakah pričeli ravnati večji evropski narodi. Francozi so svoji enkratni pokrajini Camarague in Provence strogo zaščitili. Nemci so po združitvi v bivši »zaostali« Vzhodni Nemčiji naleteli na ekološko neokrnjene pokrajine Uckermark, porečje Odre, Mecklenburško jezersko pokrajino, porečje reke Spree s Spreewaldom- in so vse brezkompromisno in strogo zaščitili kot nacionalne parke. Avstrijci se borijo za ohranitev močvirnatih logov ob obalah Donave, zavetišča v njihovih Alpah so redka in skromna, planinske poti so namenoma slabo ali sploh ne markirane, da bi s tem preprečili masovno, uničujoče pohodništvo, ki naše planine spreminja v obsežna smetišča. Vsi ti ukrepi so odgovor na velike napake v preteklosti, iz katerih so se nekaj naučili in ki jih zdaj počasi in mukoma popravljajo ter rešujejo, kar se še rešiti da. Mar nam je potrebno, da vse to ponavljamo in trmasto rinemo po svoj e? Asfaltna cesta po grebenu Pohorja je slab in škodljiv projekt, ki ga je treba preprečiti. Za njim stoji pogoltno, samozadostno in pohlepno razmišljanje novokomponiranih podjetnikov, ki sta jim je lastna prosperiteta in bogatenje prva in edina zapoved. Jalovo je pričakovati, da se bodo pri svojem roparskem in agresivnem početju ustavili zaradi ekoloških pomislekov ali celo skrbi za zanamce. Še bolj jalovo je pričakovanje, da bo ohola in strankarsko razonegana država, ki nam je vedno bolj država in vedno manj domovina, kakorkoli posredovala in preprečila takšne zločinske neumnosti, saj je globoko in iskreno ravnodušna do vsega, kar se dogaja v neki od-daljeni in temni provinci. Ostaja nam torej le še samoobrambno organiziranje v okviru civilne družbe ter protest in upor zoper samovoljno in uničevalno prilaščanje na-ravnih danosti, ki so last nas vseh. KIAR MEŠKO, akademski slikar in grafik, je v Slovenj Gradcu samostojno razstavljal prvič. Zasebna galerija Kolar mu je na stežaj odprla vrata in priznati je treba, da jo je avtor iz Ljubljane dodobra izkoristil. Razstavil je okrog dvajset oljnih slik iz obdobja zadnjih desetih let. Tematsko so bile raznovrstne, od tihožitij do tipičnih in samo zanj značilnih baletk, od konjev do zgodovinsko motiviranih vojaških epizod ter seveda nekaj del, Mešku posebej ljuba inspiracija - Prešernova Julija. Izvrstno slikarstvo! Za dodatek k oljnim slikam je slikar razstavil še petnajst grafičnih del v tehnikah: jedkanica, suha igla, litografija in barvna serigrafija. Prav tako izvrstno! Po koncu razstave je kar nekaj koroških družin obogatilo svoj stanovanjsko - bivalni milje, z nakupom Meškovih umetnin... BASEL - BERLIN. Kaj tako nenavadnega kot se mi je dogajalo v juniju, se človeku zgodi le izjemoma. Še sreča, da nas je bila peterica dolgoletnih prijateljev, ki se je, meni nič tebi nič, odločila, da odpotuje v Švico in si ogleda kvalifikacijsko nogometno tekmo članskih reprezentanc Švice in Slovenije. Seveda naj bi to potovanje pomenilo ohranjanje ogledov pomembnih tekem slovenske reprezentance, tako v Ljubljani kot drugod. Občutek imam, da bi nam Matjaž Pikalo, pisatelj, lahko mirne duše dejal: »Pa kaj hudirja, še mene niste zvlekli zraven?« In prav bi imel! Tako pa smo kar sami doživeli v Baslu ponovni fenomen postajo Zoo... In verjetno še bolj krute in še bolj zasvojene mamilaške združbe kot kdaj koli poprej! Kljub temu pa smo v Berlinu lahko občudovali zelo moderno izgrajeno stavbo Berlinske filharmonije, nekaj izjemnih skulptur častnega občana Slovenj Gradca Henrija Moora, nenavadno ustvarjalnost Josepha Beuysa in še marsičesa, o čemer pa se bom moral razpisati ob kakšni drugi, manj poletni priložnosti. Zaenkrat, hvala Berni, in kmalu na svidenje na tvoji priljubljeni Fari na Prevaljah... ROTENTURNSKA ŽALOSTNA RAPSODIJA meje prevevala nekega lepega poletnega večera, ko sem se vendarle odločil, da prisluhnem skoraj osemdeset članskemu pihalnemu orkestru mladih iz Krškega... Nasploh moram zapisati, da sem zadnje čase postal kar nekam izbirčen in ne hodim več na vsako kulturno prireditev, ki se zgodi v naši mestni občini. Priznati moram, da me moja profesionalna kulturna zavezanost različnim ustvarjalnim in poustvarjalnim interesom že nekoliko utruja. No, pa kljub vsemu sem bil radoveden, kaj zmorejo gostje iz Krškega, ki so v Slovenj Gradcu prvič? Da jim dirigira priznani ravenski glasbenik Gradišek, še vedel nisem! Ko pa sem se ozrl po zares maloštevilni publiki, sem med njo opazil kar nekaj ljudi z Raven na Koroškem. Zaradi dirigenta seveda. In koncert? Najprej v prvem delu predolg, izbor skladb prezahteven, absolutno premalo razpoloženjski, glede na mladež v izvajalcih bi pričakoval lahkotnost in prijaznost, tako pa se nam POLETNE IMPRESIJE nepričakovane gostoljubnosti. V osrčju Bavarske smo skupina svetnikov mestne občine Slovenj Gradec bili 29. junija gostje župana Andechsa, g. Karla Rotha. V lepem sončnem dnevu in po krajšem sprehodu skozi malo večji trg nas je sprejel v mestni hiši in nam predstavil najmanjšo občino (nekaj nad dva tisoč občanov) v Nemčiji. Skoraj nič gospodarstva, nekaj malega kmetijstva, pa vendarle, skoraj milijon obiskovalcev pride letno v kraj, ki se gaje prijel sloves romarskega mesta. Seveda je največja znamenitost samostan z cerkvijo (14.stol.), katerega smo si ogledali po obisku Carl-Orff-Volksschule, v spremstvu ravnatelja g. Toneta Aignerja. Lahko komentiram, daje bilo to drugo presenečenje, kajti tako sproščenega načina in pristopa šolskega pouka ne bi pričakoval, še zlasti ne na področju izven šolskih dejavnosti in komunikacije s svetom. O samostanu in cerkvi ne bom razlagal na veliko, ker nisem turistični vodnik, bi pa zapisal le to, da pomeni imeti relikvije takšne ali drugačne narave svoj smisel in pomen. In ravno to meje najbolj navdušilo! Da ne omenjam izvirne ideje menihov, ki jih je v samostanu le peščica, in ki so pogruntali specialni način varjenja piva... Postali so zaradi svojega piva prava znamenitost, izgradili so nekaj velikih pivnic po Nemčiji in nas v samem Andechsu prepričali, da je njihovo črno pivo nekaj posebnega... Sicer pa moram za zaključek tudi spomniti na podoben obisk predstavnikov Andechsa v Slovenj Piše: Niko R. Kolar slovenskega nogometa. Tekma za infarkt. Švicarji so nas martrali do onemoglosti. Potem pa zlati gol Cimeta (Cimerotiča) in presladka zmaga. Zmagoslavje za fenomenalne slovenske navijače, kakšnih petsto nas je bilo, glasnih in predvsem vztrajnih. Dolga pot iz Slovenj Gradca preko Prevalj in Holmca pa do Munchna in Lindaua (prenočevanje) ter končno Basla se je tako krepko poplačala. Naši nogometaši so nas nagradili s svojo požrtovalnostjo in zmago. Mi pa smo si pozno v noč privoščili precej prijetno mrzlega piva... Dobro razpoloženje nas je isto skupino Koroščev spremljalo vse do Berlina, ki je bil naša naslednja destinacija. Povabilo prijaznega gospoda Belaja, sicer Prevaljčana, ki že čez trideset let živi v Berlinu, smo končno uresničili. Tudi njegovo tridnevno angažiranje je bilo nekaj izrednega. Nemško prestolnico smo, v sicer kratkem času, prekrižarili po dolgem in počez. Še največ sta nam pomenila dolgotrajna in podrobna ogledovanja umetniških zbirk v Galerijah modernih umetnosti, kot tudi soočanja s tragično in izvirno dokumentacijo vezano na znameniti berlinski zid v Mauer muzeju - hiši Checkpoint Charlie. Nekateri kolegi so bili vzhičeni nad izvirno in moderno arhitekturo »noro« razvijajočega se velemesta Berlina, ki ima že danes skoraj pet milijonov prebivalcev. Ima pa še vedno svojo znamenito železniško je dogajala pedagoška disciplina (prekinitev), pogojena z neke vrste komornosti, skoraj klasičnega ameriškega jazz muzikalnega prepričevanja. In v premoru nastop domačih glasbenih izvajalcev. Ex animo. Nekako niso šli v kontekst tega koncerta. Raje jih poslušam ob samostojnih prezentacijah, in čakam na njihov prvi CD. Drugi del koncerta je zazvenel nekoliko bolj popularno in na ljubo publiki, ki je znala nagraditi trud mladih in dirigenta ter skozi nekaj dodatkov bila poplačana za vztrajnost poslušanja. Atrij Rotenturna pa kljub vsemu ni bil kaj posebej vljuden, saj je bilo preveč praznih stolov... PORTRETI JOSIPE LISAC mi nekako ne gredo iz spomina. Razstavo odličnih fotografij Željka Koprolčelca iz Zagreba, ki je bila na začetku tega poletja postavljena v Cankarjevem domu, so zajemali občudovanja vredni portreti hrvaške glasbenice Josipe Lisac. Ženske, ki ob svojih glasbenih nastopih ni samo glasbena prireditev, temveč je tudi spektakel visoke mode in prvovrstna modna predstava. Je pa hkrati tudi objekt, ki ga je fotograf skozi večletno spremljanje uspel z mehansko akcijo fotoaparata prevesti iz minljivega v trajno stanje. S temi fotografijami (Josipe Lisac) je Koprolčec dokazal, kako lahko odnos do umetnosti preraste v umetniško stvaritev, v kateri sta identiteta modela in osebnost fotografa enako ohranjeni... ANDECHS. kraj posrečenih ljudi in Gradcu v času prvomajskih praznikov, ob 750 letnici posvetitve cerkve sv. Elizabete, in na svojevrstno razstavo grofje Adechs-Meranski in Slovenj Gradec v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu. S tem pa je povedano tudi vse, kar je potrebno v upravičenost spoznavanja mest, ki imajo vsaj približno tako visoko starost kot Slovenj Gradec. Andechs je na srečo eno takšnih... LASTOVKE NAD MENOJ. Saj ne more biti res, spet se neusmiljeno približuje jesen. Danes, 21. avgusta 2001, sem si proti večeru, ko je sonce le na trenutke vroče posijalo izza skoraj črnih oblakov, vzel čas in se oziral tja dol v dolino. Nekam dobro sem se počutil na Brdeh, saj je ta dan tudi ozračje bilo čisto drugo kot prejšnje dni. Popoldanska kratkotrajna nevihta je zbistrila zeleno pokrajino in nepričakovano iz sosednjih gnezdišč vzburila jato mladih lastovk, da so se dvignile v nebo. Bilo je prav nenavadno, kako so prešerno in hrupno poletavale sem ter tja, se spuščale na obrobje naše in sosedove hiše, prihajale iznenada kdo ve od kod in hipno izginjale kdo ve kam. Za naju z ženo je bil prav veličasten čas, ki bi ga želela deliti z marsikom iz mesta, zdelo se nama je, da je teh dvajset do trideset majhnih ptic nekaj posebnega, nekaj, temu bi lahko skoraj rekel od boga danega... Prav tako pa sva dobila občutek, da sva si letos zaslužila takšno prijaznost lastovičk, saj sva na Brdeh vztrajala vso vroče poletje. Brez športa pač ne gre. Tako so na sončno junijsko nedeljsko hotuljski prostovoljni gasilci pod streho spravili še eno tradicionalno občinsko gasilsko tekmovanje za pokal Kotelj. Tekmovanja, ki se je odvijalo na travniku pred gasilskim domom v Kotljah, se je udeležilo šest moških in dve ženski desetini. Prvo mesto med moškimi je doseglo PGD-Kotlje člani A, ki so v varstvo prejeli tudi prehodni pokal. Med ženskima desetinama so zmagale članice PGD-Kotlje pred PGD Mozirje. Na krajevni praznik KS Holmec in Občinski praznik občine Prevlje je bila otvoritvena slovesnost Odprtje peš poti Poljana - Holmec. Trasa poteka po zahtevnem terenu. Pri izvajanju del so izvajalci naleteli na izvire vode v nabrežinah, na globače in na močvirje, ki ga je bilo potrebno primerno utrditi. Ob močnih nalivih seje pojavila tudi večja količina hudourniške vode, ki je odnašala že zgrajeni del poti. Na peš poti sta tudi dva mosta v dolžini 11 m in 10 m. Z odprtjem peš poti Poljana - mejni prehod Holmec je rešen največji problem z vidika prometne varnosti pešcev v tej krajevni skupnosti. Ravenski godbeniki so se s svetovne revije v Kerkradeju na Nizozemskem vrnili z novo veliko trofejo: osvojili so zlato priznanje s pohvalo, za kar je bilo treba v najbolj zahtevni, umetniški kategoriji osvojiti nad 90 od 100 možnih točk. Pravico do nastopa v tej kategoriji so si Ravenčani pod vodstvom dirigenta Srečka Kovačiča pridobili z odličnimi nastopi v pretek- KOROŠKA V SLIKI losti. Ravne in ponosni Ravenčani so svoji godbi tudi ob tokratnem uspehu priredili veličasten sprejem. Posnetek Foto studio Ocepek Tradicionalno prijateljsko srečanje Zidanškove brigade, domačinov Primoža, Vuzenice, veteranov vojne za Slovenijo, veteranov združenja Sever in članov Združenja slovenskih častnikov zgornje Dravske doline je tudi letos potekalo v prijetnem vzdušju, v okviru Vuzeniških dnevov. Proslavili so 57 letnico ustanovitve Zidanškove brigade, 60 letnico OF in 10 letnico samostojne Slovenije. Prisotnim so spregovorili župan občine Vuzenica Miran Kus, član sveta zveze združenj borcev in udeležencev NOB republike Slovenije Bogdan Osolnik in predsednik skupnosti borcev XI SNOUB Miloša Zidanška, tov. Alojz Vindiš-Dunda. Na srečanju se je zbralo preko 1000 ljudi, slovesno so odprli igrišče, sledile so kmečke igre in zabava v organizaciji Turističnega društva Primož. Posnetek Stanko Hovnik Radeljski planinci, ki so si pred leti lepo uredili svojo kočo na Pesniku, zanjo tudi stalno lepo skrbijo in mnogi popotniki se z užitkom ustavijo na svojih poteh prav tu. Pred tedni so ponovno uredili nekaj novih klopi, miz... in zdaj je to okolje še bolj vabljivo, še bolj prijetno. Posnetek Kristl Vaiti Tam, kjer se na Spodnji Muti iziliva Bistrica v Dravo, so vodarji že lani lepo uredili in utrdili udirajoča obrežja. Tako je nastal prostor, kar idealen za manjše športe. Občina Muta je poskrbela za namestitev elementov za rolkanje in bordanje. Nekaj prostora je še za kakšen drug šport, če ga bodo le znali ubraniti pred nočnimi obiskovalci, pod katerimi pokajo tudi betonske plošče. Posnetek Kristl Vaiti Društvo invalidov Slovenj Gradec je tudi letos na Kopah organiziralo tradicionalni, že 17. planinski dan, ki se gaje na Grmovškovem domu udeležilo veliko število invalidov iz vse Slovenije, pa tudi drugih predstavnikov družbenega in političnega življenja. Poleg druženja imajo srečanja seveda tudi delovni značaj, saj ob takih priložnostih naši invalidi opozorijo na težave, ki jih srečujejo v vsakdanjem življenju. Posnetek -mp V vrsti družabnih prireditev, ki so v poletnih mesecih potekale v mnogih krajih po Koroški, so bila tudi štiridnevna srečanja v okviru Traberg festa 2001. Vse prireditve so potekale v Sožitje velikih in majhnih restavraciji, na terasi in ob terasi Hotela Traberg v Dravogradu, ob tej priložnosti pa so Dravograjčani obeležili tudi 5. obletnico Poslovno športnega objekta Taberg. Posnetek -tr Tudi na hmeljiščih gornje Dravske doline se je pričela bera hmeljske letine. Večina polj, skupno okrog sto hektarjev, je na radeljskem, mučkem, gortinskem in šentviškem polju. Hmeljarji so letino uspeli lepo obvarovati pred škodljivimi vplivi, pa tudi suše nasadi niso prehudo občutili. Letina bo srednje dobra. Sicer pa počakajmo na vago in oceno kakovosti.... Posnetek Kristl Vaiti Letošnji generaciji maturantov ravenske gimnazije so svečano podelili maturitetna spričevala v prijetnem ambiento parka in v prijetnem vzdušju, kot se za slovo od srednje šole spodobi. Tudi ta generacija se je izkazala z izjemnimi uspehi pri maturi, mnogi dijaki so bili uspešni na tekmovanjih na raznih področjih. Najboljšim so podelili nagrado, pohvale in priznanja, največ pa je bilo seveda vredno maturitetno spričevalo v rokah. Poleg vodstva šole in profesorjev so maturantom čestitali ravenska županja Ivana Klančnik ter župana Prevalj in Črne na Koroškem dr. Matic Tasič in Franc Stakne. Čestitkam ob uspehu in željam, da bi se kot študentke in študenti kar se da dobro izkazali, da bi se po študiju vrnili v naše okolje, se pridružuje tudi Prepih. Posnetek: dj Poslovni rezultat koroške regije je v velikim meri odvisen od uspešnosti velikih družb, ki ustvarjajo 60 odstotkov regijskih prihodkov in razpolagajo s 53 odstotkov vseh sredstev. Od uspešnosti velikih podjetij pa je odvisna usoda manjših obrtnikov in podjetnikov, tudi na področju gradbeništva, ki je na Koroškem v zadnjih letih doživelo preporod. Toda na obzorju se kaže investicijska suša, zato si morajo mnogi gradbinci in vsi, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu, iskati delo tudi drugod. Na delo izven Koroške, tudi v Avstrijo? »Ena od rešitev za gradbince in vse, ki se na Koroškem ukvarjamo z zaključnimi deli v gradbeništvu, je bližnja Avstrija,« razmišlja gradbeni inženir Miran Igerc, lastnik zasebne družbe Gradbeništvo Igerc, ki je v zadnjem desetletju iz obrtnika prerasel v manjše gradbeno podjetje, hkrati pa je tudi predsednik Območne obrtne zbornice Ravne na Koroškem. »Seveda je predpogoj to, da pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo naši pogajalci dosežejo prost pretok delovne sile. Za Korošce in Slovenijo bi to bila lepa priložnost: Avstrijcem namreč ne bomo prodajali računalnikov, lahko pa jim ponudimo kvalitetno gradbeništvo in zaključna dela v gradbeništvu, kar je njihova šibka točka; vsaj na avstrijskem Koroškem so na tem področju precej šibki. In to je dejavnost, ki bi jo Korošci zaradi bližine lahko dobro tržili tudi v Avstriji.« Koroški gradbeniki in ostali obrtniki, ki sodelujejo na tem področju, so trdno prepričani, da so tako po znanju in kvaliteti, predvsem pa po ceni, zelo konkurenčni sosedom v Avstriji. Kvalificirani zidar stane avstrijsko gradbeno podjetje okoli 450 šilingov na uro (in davek na dodano vrednost), pri nas se ta cena vrti od 2000 do 2500 tolarjev (in davek na dodano vrednost), torej povprečno okoli 150 šilingov na uro. Kljub velikanskim kaznim in precej strogi kontroli pa mnogi na avstrijskem Koroškem tvegajo zaposlovanje na črno Korošcev iz Slovenije, plačilo za delo na črno pa se vrti okoli sto šilingov na uro ali kakšen groš več. Steklar, ki se poda preko meje, pa že zasluži dvakrat ali trikrat več kot doma, vendar še vedno nekajkrat manj kot njegov avstrijski kolega. Miran Igerc dodaja: »Zaključna dela v gradbeništvu so precej širok pojem, saj obsegajo vsa gradbeno-obrtna dela, zaključna in instalacijska dela, ki so tako ali drugače povezana z gradbeništvom. Ta pojem je precej širok tudi zaradi tega, ker lahko končno v Večja koroška gradbena podjetja prepuščajo zaključna dela c gradbeništvu kooperantom ali podizvajalcem, to je manjšim obrtnikom in podjetnikom to družino uvrstimo tudi obrtnika, ki izdeluje aluminijasto fasado. Na Koroškem se je v devetdesetih letih zgodilo nekaj zanimivega. S težavami in delnim razpadom velikih sistemov, kot sta rudnik Mežica, predvsem pa železarna Ravne, se znatno povečalo število obrtnikov in podjetnikov s tega področja. Mnogi, ki so prej delali v železarni, so šli na svoje. Precej je tudi takih z neustrezno izobrazbo, ki so ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo, kar se v nekaterih primerih tudi kaže, da strokovnost ni na najvišji ravni; za pridobitev statusa obrtnika pa je vendarle potrebna ustrezna izobrazba, kar je po mojem prepričanju tudi dobro.« IGEM daje kruh mnogim podizvajalcem Na Koroškem so v zadnjih dveh ali treh letih precej gradili (po dva nakupovalna centra Mercator in Spar, v Radljah in na Ravnah stanovanjska bloka, dom starostnikov na Prevaljah, osnovno šolo in gimnazijo v Slovenj Gradcu itd.), kar je dalo gradbenikom novega zaleta, s tem pa se je odprlo precej posla tudi za podjetja in obrtnike, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu. Med prvih pet najuspešnejših podjetij v regiji se uvršča tudi največje gradbeno podjetje SGP Kograd IGEM Dravograd. Mimogrede, gradbeništvo je bilo v zadnjih letih na Koroškem najbolj propulzivna dejavnost in je leta 1999 ustvarilo tri odstotke regijskih prihodkov. V primerjavi z letom poprej se je ta delež povečalo kar za 30 odstotkov. Kot smo že omenili, pa prihodnost ni tako rožnata in si gradbinci že iščejo delo zunaj regije ali iščejo rešitev za preživetje v povezovanju. Pod streho družbe IGEM sta dve podjetji, ki se ukvarjata z gradbeno operativo. Po podatkih iz SGP Kograd IGEM Gradbena operativa Koroške (GOK) so njihovi gradbinci v lanskem letu porabili okoli 180 tisoč efektivnih ur, najrazličnejši kooperanti pa so za GOK opravili okoli 80 tisoč ur, največ pri gradnji slovenjgraške gimnazije, doma starostnikov na Prevaljah in pri gradnji Mercator centra v Dobji vasi. Za tesarje in zidarje, ki so kot kooperanti sodelovali pri teh gradnjah, je GOK za plačilo odštel okoli sto milijonov tolarjev. Še večjega kolača pa so bili deležni elektrikarji, strojniki, vodovodarji in tisti obrtniki ter podjetniki, ki se ukvarjajo z ogrevanjem, saj je GOK za te kooperante v lanskem letu namenil več kot 1,2 milijardi tolarjev. Letos v GOK IGEM planirajo več kot 183 tisoč efektivnih ur in okoli 90 tisoč kooperantskih ur. Pod streho SGP Kograd IGEM so že nekaj let tudi Gradnje iz Slovenj Gradca (prej so bile del Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec), ki so v lanskem letu na področju nizkih gradenj dosegle 610 milijonov tolarjev realizacije, kooperanti so pri tem udeleženi skorajda s polovico, največ oziroma skoraj tretjina gre na račun prevozov, strojnih storitev, inženiringa in ostalo. V enoti visoke gradnje so v lanskem letu imeli skupno realizacijo več kot 1,6 milijarde tolarjev, kooperanti pa so pri tem imeli pomembno mesto. Najrazličnejšim obrtnikom, ki so polagali keramiko, pode, montirali okna in vrata, so Gradnje v lanskem letu namenile 492 milijona tolarjev ali 30 odstotkov realizacije na področju visokih gradenj, za instalacijska dela pa 355 milijonov ali več kot 21 odstotkov. Za asfalterska dela, prevoze, strojne storitve in najrazličnejše kooperantske posle so v lanskem letu Gradnje odštele še skorajda 200 milijonov tolarjev. Podjetniki in obrtniki, ki se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu, so na Koroškem precej odvisni od večjih podjetij in obrtnikov, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, ta podjetja pa so odvisna od naložbenega poleta v regiji. Temu pa tačas že jemlje sapo in Koroška se po mnogih kazalcih (denimo kupna moč in plača) uvrščajo trdno na rep slovenskih regij. Pri bruto plačah Korošci povprečno zaostajajo za slovenskim povprečjem za okoli 15 odstotkov, za Ljubljano, ki je običajno prav toliko nad državnim povprečjem, pa za 30 odstotkov. Podobna ali še slabša pa je slika pri kupni moči. V štiri obrtne zbornice v koroški regiji je vključenih 1468 samostojnih podjetnikov in 62 družb z omejeno odgovornostjo, pri njih pa je zaposlenih 1777 delavcev. V Mežiški dolini je v Območno obrtno zbornico Ravne na Koroškem vključenih 99 obrtnikov in podjetnikov, ki se ukvarjajo z gradbeništvom ali z dejavnostjo, ki je povezana z zaključnimi deli v gradbeništvu. Gradbincev je 33, elektrikarjev 225, slikopleskar-jev 13, vodovodarjev 8, kleparjev in krovcev 7, mizarjev 6 itd. V Mislinjski dolini (Območna obrtna zbornica Slovenj Gradec) je največ obrtnikov in podjetnikov s področja elektro stroke (21), sliko-pleskarjevje 10, gradbincev 8, prav toliko kleparjev in krovcev, mizarjev, ki vgrajujejo vrata in okna, je 7, z gradbeništvom in zaključnimi obrtnimi deli v gradbeništvu pa se skupno ukvarja 62 obrtnikov in podjetnikov. V zgornji Dravski dolini se s tem poslom ukvarja 48 obrtnikov in podjetnikov, v Dravogradu pa imajo v registru območne obrtne zbornice vpisanih 41 obrtnikov in podjetnikov, največ gradbincev, kleparjev, elektrikarjev, vodovodarjev in slikopleskarjev. (ek) Uspešen start prvega slovenskega podjetja v Braziliji PRVE PREVLEKE OCENJENE KOT ODLIČNE Preventova ekipa je v Braziliji v kratkem času uspešno postavila proizvodnjo in s prvimi serijsko proizvedenimi prevlekami za Volkswagnov model Gol dosegla odlične ocene Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent d.d., je na rednem srečanju z novinarji spregovoril o uspešnem začetku poslovanja podjetja Prevent Thierry Brasi! Ltda. Preventova ekipa v Braziliji je v kratkem času postavila proizvodnjo in 9. avgusta so iz podjetja odpremili že prvo serijsko pošiljko avtomobilskih sedežnih prevlek za Volkswagnov model GOL (ne Golf). Takoj naslednji dan so v podjetju Lear, ki dobavlja Volkswagnu Brazilija celotne sedeže, Preventove prevleke oblekli. Skupina strokovnjakov iz Leara je prevleke ocenila kot odlične. »Čeprav je Brazilija država z največ zakoni in tako rekoč na drugi strani sveta, nismo imeli pri ustanavljanju podjetja, zaposlovanju in zagonu proizvodnje nikakršnih težav. Tim strokovnjakov iz Slovenije, lokalni menedžment in vsi zaposleni v podjetju v Braziliji so v tem kratkem času svoje naloge opravili odlično. Njihovi rezultati se že kažejo in lahko jim samo čestitam za dosežen uspeh. Menim, da bodo naše pridobjene izkušnje lahko v pomoč tudi ostalim slovenskim podjetjem, ki se bodo odločila za vstop na brazilski trg,« je ob tej priložnosti povedal prvi mož Preventa. Podjetje Prevent Thierry Brasil Ltda je prvo Preventovo podjetje izven Evrope in prvo slovensko podjetje v Braziliji. Nahaja se v mestu Cambui, v zvezni državi Minas Gerais. V podjetju je trenutno zaposlenih 100 ljudi, ki izdelujejo sedežne prevleke za Volkswagnov model Gol. Poskusna proizvodnja seje pričela konec julija, le tri mesece po nakupu proizvodne hale in zemljišča. Število zaposlenih se bo do konca leta predvidoma povečalo na 300, proizvodni program pa razširil še na model Polo. V Braziliji je tudi ekipa Preventovih strokovnjakov iz Slovenije, ki se je v začetku julija okrepila in bo predvidoma šest mesecev zagotavljala pomoč pri uvajanju in nemotenem poteku proizvodnje. Preventov tim v Braziliji (od leve proti desni): Victor Hugo Teixera Moraes - vodja logistike, Antonio Edilson Mendes - vodja kakovosti, Ferdinand Žefran -vodja projekta, Lidija Pogorelc ■ pomočnica vodje projekta, Marcelo Martius de Assis -vodja proizvodnje, Branka Okrogelnik in Karmen Širec -inštruktorki šivanja, Boštjan Golob - modelar. Ricardo Sarkis - razvojni tehnolog MEŠKOVA POT OD SEL PREK VRH Pri cerkvi sv. Roka na Selah se prične Meškova pot Posnetek Franc Jurač V Mestni občini Slovenj Gradec so odprli še eno etnološko, predvsem pa rekreativno razvedrilno turistično pot. Imenuje se MEŠKOVA POT in vodi od Sel prek Vrh in nazaj, od cerkve sv. Roka (580 m nmv) do cerkve sv. Neže. Po 14 km (4-5 ur) pešačenja, ko se ustavi ob 22. točkah, se sprehajalec po čudoviti naravi vrne nazaj k sv. Roku. Ob tem so izdali tudi zloženko, ki natančno razloži, kaj pot nudi. Dobite jo lahko tudi v Turistični pisarni MO Slovenj Gradec. In zakaj se imenuje ravno Meškova pot? Pisatelj in župnik Fran Ksaver Meško je bil »skrben pastir svojim Selancem«. Pravijo, da če je bilo treba, se je v hudi poletni vročini podal na dolgo pot od sv. Roka do sv. Neže izprosit dežja za žejna polja in travnike. Mnogokrat so se mu pridružili krajani. Starejši domačini se spominjajo, da se je to tako obneslo, da so bili včasih Meško in verniki mokri od dežja, še preden so prišli do sv. Neže. Prva točka Meškove poti je torej cerkev sv. Roka iz 16. stoletja. Sv. Rok je zaščitnik pred boleznijo, je tudi zavetnik zdravnikov, lekarnarjev in kmetov. Tam je Fran Ksaver Meško našel tudi svoj zadnji počitek. Danes je v starem župnišču urejena njegova spominska soba. Kdo je bil pravzaprav ta znani mož? O njem je župnik iz Kotelj MARJAN PLOFIL napisal diplomsko nalogo z naslovom »Meškova ljubezen do naroda in domovine«, ki si jo lahko izposodite tudi v eni od koroških knjižnic. Fran Ksaver Meško (1874-1964) je na Koroško prišel v zadnjih letih svojega študija bogoslovja. Ena od njegovih številnih duhovniških postaj tukaj je bil tudi Šentanel nad Prevaljami, kjer je napisal zbirki črtic. »Z vso ljubeznijo in bridkostjo« je ljubil svoj narod, o čemer piše v svojem edinem romanu z naslovom »NA POLJANI«. Ideje zanj je dobil prav v Šentanelu. Opisuje Poljano. Pisatelja je vodila želja, da bi ljudem zbudil zavest o pripadnosti narodu, kajti »vsak narod pod tem božjim soncem ima pravico do življenja«. »Ironija in žalost je bila, da so Slovenci sami sebi nasprotovali, zato je v Šentanelu Meško napisal tudi delo »Na smrt obsojen«, kjer biča nemškutarstvo, biča Slovence, ki so se prodali,« dodaja Marjan Plohl. Meško je imel namreč težko življenje. Probleme so mu delali ponemčeni Slovenci. Ob pritiskih nemškutarjev na Koroškem ni mogel dolgo zdržati. Zato je nekaj časa je živel tudi v Ljubljani. 1. avgusta 1921 je prišel za provizorja, upravitelja župnije na Sele pri Slovenj Gradcu, kjer je preživel svojih zadnjih 43 let. Na Selah ni ustvaril mnogo literarnih del, napisal pa je »KOROŠKE ELEGIJE«, zgodbe o Selanih. Meško je bil le z nekaj let mlajšim župnikom v Slovenj Gradcu JAKOBOM SOKLIČEM velik prijatelj. Občudovali so ga tudi drugi slovenski kulturniki. Med njimi je bil župnik in pesnik SIMON GREGORČIČ, ki je napisal tudi pesem z naslovom »Franu Ksaverju Mešku«. Etnologinja v Koroškem pokrajinskem muzeju Slovenj Gradec BRIGITA RAJŠTER je povedala, da je že leto dni po Meškovi smrti Jakob Soklič v župnišču v Slovenj Gradcu uredil kotiček s prijateljevimi predmeti. Kosi pohištva in drugi osebni predmeti so zbrani tudi v sicer urejeni spominski sobi v Kotljah, vendar je treba župnišče temeljito prenoviti. Nato si na pešpoti lahko ogledate kapelice, kjer je svoje čase počival tudi Meško. In zakaj je zanimiva 4. točka: hrasti ob poti v družbi lip? Peter Cesar, ki je na Selah prisoten predvsem kot revirni gozdar, je v projektu CRPOV »Meškova pot« sodeloval kot zunanji sodelavec. Povedal je, da je ta točka zanimiva, ker je o teh hrastih pisal F.K.Meško v eni od svojih novel. Ob poti raste tudi več kot dvajset mogočnih lip. Rastejo na mejah kmečkih posesti in vzdolž nekdanje meje med deželo Koroško in Štajersko. To so Priterška, Prunerjeva, Mrakova lipa idr. Na eni strani je prelep razgled po delu Mežiške doline, na drugi strani pa se razlegajo Mislinjska dolina, Pohorje, Graška gora in Zarazborje. Simbol Sel je Uršlja gora. Najpomembnejša lipa je zadnja, ob sv. Neži. Njena značilnost je izvotleno deblo, ki kaže vztrajanje v življenju. 5. točka je kmetija Breznik, sledi Samčeva kašta, edina, ki seje na Selah ohranila. In že smo v strnjenem naselju petih domačij -vas Sele. Značilnost koroškega podeželja so kmetije, oblikovane v celkih. To so zaokrožene posesti v enem kosu. Njive in travniki obkrožajo stanovanjska in gospodarska poslopja, vse skupaj pa zaokrožujejo še gozdovi. Večina kmetij na Selah in Vrhah je v obliki celka. Tu je ob poti strnjenih več kmetij in temu delu pravijo domačini »ves«. Meškova pot zavije ob 8. točki: na razpotju pri zanimivi združbi lip. Tu se prvič razcepi in gremo na travnike, v gozd. Blizu stoji spomenik padlim borcem NOB, za katerega skrbi Strčkova gospodinja. Ob poti so postavljeni leseni kažipoti. Naslednja točka je na Jurjevki. Krajani pripovedujejo, da je nekoč tam stala cerkev sv. Jurija. Če se ustavite na 10. točki, vidite Strčkov britof, o katerem krožijo zgodbe, da straši. Nekoč so tam pokopavali konje. V hladu gozda boste prispeli do Pernjakovih travnikov, pod seboj boste zagledali Pernjakovo domačijo. Potrkajte na vrata! Čaj, ki ga pripravlja gospodinja, je dobrodošel v nekoliko hladnejših dneh, sicer pa se vam bo prilegla kakšna druga domača kapljica. Če boste imeli srečo in bo iz kuhinje prijetno dišalo po domačih sladkih dobrotah, se nikar ne upirajte skušnjavi! 12. točka, kjer se na pešpoti od Sel do Vrh in nazaj lahko ustavite, je Dularjev graben. Ko boste premagovali prvi vzpon, ne pozabite, da osvajate Vrhe! Napor vam bo poplačan s čudovitim pogledom na Uršljo goro. Pot skozi hrastov gozd in brezov gaj po grebenu pripelje do mogočne Priterške lipe. Povzpeli se boste na Koplenov vrh, ki nosi ime po Koplenovi kmetiji. Kar polovica okolice je pokrita z gozdovi, ki pomeni vir dohodka tukajšnjih kmetij, ima pa tudi estetsko in socialno vlogo. Tišina in mir nam pričarata še posebno zadovoljstvo. Peter Cesar je povedal, da je bil v času razvoja Železarne Ravne ta gozd zelo prizadet zaradi onesnaževalnih emisij, po zmanjšanju proizvodnje in namestitvi določenih filtrov pa si je zelo opomogel. Od tu se lahko spustite do zanimive Mežnarjeve smreke, posebne, ker je skrivljena in zavita. 17. točka je cerkev sv. Neže. Ne stoji na dobro vidnem mestu, kot je značilno za cerkve, saj je skrita v jami. Legenda pravi, da bi jo morali zgraditi na enem od zelo vidnem vrhu. Ker takratni gospodar ni hotel odstopiti koščka zemlje, je sv. Nežo tako prizadelo, da seje skrila v jamo, kjer stavba stoji še danes. Po povratku k sv. Roku na Sele boste prišli do enega izmed vedno bolj redkih izvirov zdrave pitne vode. 19. točko so poimenovali Domačije ob poti. Marija Lah, članica Turističnega društva MURN Sele-Vrhe, je povedala, da je zanimiva razlika med obema vasema in izgledom domačij. Vrhe so sončne in spomladi že zelene, ko senčne Sele še niso. Pohodniška pot gre nato prek Pežlovegha vrha, odkoder vas bo očaral čudovit razgled. Pežlovo domačijo nekateri že poznajo po lani prvem srečanju z Rimljani. Tam je nekoč potekala rimska cesta od Gelee prek Colatia (pri Slovenj Gradcu) in Rimskega vrelca v današnjo Avstrijo. Letos se je srečanje, odmeven kulturno zgodovinski turistični dogodek, pomaknil po trasi nekdanje rimske ceste na kmetijo Breznik. Ajda Prislan ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE PRED ODHODOM V TUJINO POMISLITE TUDI NA SVOJE ZDRAVJE! Na turističnem potovanju v tujino lahko vsakega doleti smola, da zboli ali se poškoduje. Zato je dobro, da se pravočasno poučite in uredite vse potrebno, da v takih primerih ne boste soočeni z dodatnimi težavami. Na preglednici je opisano, kaj morate pred odhodom v posamezne države storiti in kako boste uveljavili svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja: DRŽAVE, V KATERE STE NAMENJENI OSNOVA ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KAJJETREBA UREDITI PRED ODHODOM VTUJINO URESNIČEVANJE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA VTUJINI OPOZORILA k AVSTRIJA, BELGIJA, HRVAŠKA ITALIJA, LUKSEMBURG, MADŽARSKA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA, ROMUNIJA Meddržavna pogodba (konvencija) { A r-w» T Pred odhodom si morate obvezno priskrbeti “POTRDILO O PRAVICI DO ZDRAVSTVENIH STORITEV MED ZAČASNIM BIVANJEM V DRUGI DRŽAVI”. Potrdilo se lahko izda največ za tri mesece in ga dobite na vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). S “Potrdilom” boste uveljavili pravico do nujnega zdravljenja* v vseh navedenih državah, in sicer praviloma brez plačila pri zdravnikih in zdravstvenih ustanovah, ki so del javne (državne) zdravstvene mreže. Če boste nujno zdravljenje uveljavljali pri zasebnih zdravnikih ali klinikali, ki nimjyo pogodbe z državnim organom zavarovanja, boste morali stroške poravnati sami. ZZZS pa vam bo ob vrnitvi domov na osnovi priloženih računov stroške povrnil v višini, kot bi jih priznal tuj nosilec zavarovanja. * * J BOLGARIJA, ČEŠKA, POLJSKA, VELIKA BRITANIJA in SEVERNA IRSKA J Meddržavna pogodba (konvencija) Na podlagi meddržavne pogodbe (konvencije) boste v navedenih državah uveljavili pravico do nujnega zdravljenja* v javnih zdravstvenih ustanovah na osnovi SLOVENSKEGA POTNEGA LISTA in potrjene ZDRAVSTVENE IZKAZNICE oziroma veljavne KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA. Pri tem v načelu ne bi smeli nič (do)plačati, saj bodo dolgove med seboj poravnali pristojni zavodi v državah. Tak način uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev velja samo za javne zdravstvene ustanove. OSTALE DRŽAVE (Francija, Grčija, Skandinavske države, Slovaška, Španija, Švica, Turčija, ZDA in ostali svet) Za vse ostale države velja, da morate sami poravnati stroške za nujno in nepredvideno zdravljenje, nato pa vam bo ob vrnitvi domov na podlagi predložene dokumentacije ///S te stroške povrnil.** Neprijetnostim v zvezi z neposrednimi plačili se lahko izognete s sklenitvijo ustreznega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici in pri nekaterih drugih zavarovalnicah. * OPOMBA 7 : Nujno zdravljenje pomeni vse tiste zdravstvene storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje zavarovane osebe. ** OPOMBA 2: V primerih zahtevkov zavarovanih oseb za povračilo stroškov nujnega zdravljenja v tujini upošteva ZZZS le dokumentirane račune, vsakič preverja tudi nujnost posegov in opravljenih storitev. Na tej osnovi ZZZS povrne stroške v celoti, delno ali v višini ustreznega deleža povprečne cene teh storitev v Sloveniji. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota Ravne na Koroškem Ob Suhi llb, 2390 Ravne na Koroškem naši kraji PREPIH Vuzeniški dnevi 2001: VSE PRIREDITVE USPELE 4*: Predzadnjo nedeljo avgusta je zamrl tudi utrip v teh , krajih že uveljavljene prireditve »Vuzeniških dnevov«. $ Vuzeničani so dokazali, da to svojo prireditev znajo in (££/^ÉkjÌ hočejo obdržati pri življenju. Kako prerado nam za te reči zmanjka moči, vztrajnosti, tiste zagnanosti, ko ta V\^ , preide že v pravo obvezo... Vuzeničani pa vztrajajo! Značilno je, da vsak kaj naredi: turistično društvo, planinci, vrtec, lovci in drugi. Saj tudi sami vedo, da vse ne prinaša dobička, delo pri tem ni vedno in vsem poplačano, ampak kraj le nekaj pridobi. In ko preštejejo pluse in minuse, jim ostane lepa prireditev in naveličanost, ta največji sovražnik tovrstnih prireditev, se ne ugnezdi v njihova razmišljanja. Še enkrat je bilo v Vuzenici živahno, veselo, razgibano. Za vsem tem pa je tudi veliko, na trenutke skoraj nevidnega dela in skrbi. -kv Tudi sejem je bil živahen V občini Vuzenica so se sedmič zapovrstjo uspešno zaključili Vuzeniški dnevi, ki so bili obsijani s soncem. Okoli 40 prireditev je znova pod streho, njihovi nosilci in organizatorji pa so več kot zadovoljni. Ker so bile vse brez vstopnin, so bile zelo dobro obiskane. Organizatorji ocenjujejo, da je Vuzenico v desetih dnevih dogajanj obiskalo preko 15.000 obiskovalcev. Vrsta že preizkušenih tradicionalnih vsebin in pa vsako leto še novih atraktivnih tu-ristično-zabavnih dogajanj postavlja Vuzeniške dneve v osrednjo turistično manifestacijo Srednje Dravske doline. Miran Kus, župan: »Tudi letos bomo, tako kot vselej, že septembra temeljito analizirali, kaj so pokazali novi Vuzeniški dnevi. Glede na uspeh se že porajajo nove ideje za prihodnje leto. Že zdaj se z ekipo zavedamo, da moramo več poudarka prihodnje leto nameniti zaselkoma Šentjanž in Dravče. Naš koncept velja kar obdržati, saj se prepletajo tako tradicija s sedanjostjo kot sedanjost z bodočnostjo. Vsekakor pa velja obdržati vsebine, ki prepletajo različne generacije. Zanimivo je bilo samo v enem večeru na istem prizorišču opazovati, kako so se zamenjale kar tri generacije. Mislim, da so naše prireditve tudi letos glas Vuzeničanov in občine ponesle daleč naokoli.« Vuzeničani so letos v času svojih praznovanj znova poskrbeli za promocijo. Tako je nastala nova knjižica »Vabimo v Vuzenico«, ki v sliki in besedi bralce popelje po za- nimivih in osrednjih krajih v občini, vabi na izlete in obvešča o turističnih zmogljivostih. V Vuzenici so letos ob 150-letnici najstarejše slovenske založbe - Mohorjeve družbe, pripravili zanimivo razstavo knjig zbiratelja, domačina Jožeta Praperja. V župnišču, kjer je Slomškova soba in njegova stalna razstava, je zaživelo novo razstavišče z Mohorjevo. Taje tesno vpeta v čas škofa Slomška, ki je bil njen ustanovitelj. Otvoritev razstave so počastili pomembni gostje, predstavniki Mohorjeve založbe, odprl pa jo je mariborski škof dr. Franc Kramberger. Vsako leto bolj je odmevno avgustovsko dogajanje na Primožu na Pohorju, kjer je bilo srečanje borcev Pohorske brigade, slovesno so odprli tamkajšnjo prenovljeno igrišča, kmečke igre in zabava pa je bila letos prvič v organizaciji Turističnega društva Primož. Ob letošnji 80 letnici rojstva kiparja Janka Dolenca iz Vuzenice je bila v avli Osnovne šole otvoritev razstave njegovih plastik iz lesa, ob tej priložnosti pa je filatelistično društvo »Drava« Muta-Vuzenica pripravilo še filatelistično razstavo in predstavilo nov priložnostni ovitek. 15. avgusta slavi občina Vuzenica občinski praznik. Na predvečer je bila slavnostna seja občinskega sveta, ki so jo popestrili svetniki in župan občine Muta z darilom. To je posnetek umetniške slike » ogled na Vuzenico«, original pa je last občine Muta. Priznanje občine za letošnje leto je prejel predsednik Planinskega društva Vuzenica, Edvard Rek. Že otvoritveni večer je bil pravi boom v prireditvenem šotoru. Gre za rock koncert, ki so mu sledile zabave z zanimivimi glasbenimi izvajalci.Ti so vselej šotor napolnili do zadnjega. Prava atrakcija so bili kmečki vozovi s konji in zabava z Mladimi frajlami. Družinsko kolesarjenje je popestrilo dan vuzeniškim družinam, ko so se odpravili na Primož. Udeležba je bila izjemna. Poleg otroških, športnih prireditev, gasilskih in ribiških tekmovanj, je bilo letos v času Vuzeniških dni omogočeno tudi splavarjenje med Gortino, Trbonjami in Dravčami. Največ obiskovalcev je Vuzenico obiskalo na praznični dan, 15. 8., ko je bilo pri devici Mariji na Kamnu praznovanje Marijinega vnebovzetja.Tudi nedeljsko versko slavje, imenovano Kamenska Slomškova nedelja je pritegnilo v Vuzenico romarje iz vse Koroške. Prav tako živahno dogajanje, z zadnjo prireditvijo letošnjih Vuzeniških dni, je bilo v soboto, 25. avgusta pod vlečnico Kaštivnik. Otvoritev planinske koče domačega planinskega društva so počastili koroški planinci, ki so se srečali prav tam. Koča je pomembna pridobitev za vse, saj bo ponujala možnosti izkoriščanja prostega časa tako mladim kot starejšim. Večino dela so planinci in njihovi prijatelji opravili prostovoljno, z donacijami pa so se izkazali mnogi domačini. Irena Fasvald 130 LET GODBE NA OJSTRICI Stotrideset let dokazanega predanega dela godbenikov na Ojstrici, najbrž pa je bilo teh let še več, uvršča te posebneže s kozjaških bregač med najstarejše godbe v Sloveniji. Ob tako bleščečem jubileju so izdali tudi bogat bilten, ne toliko po številu strani kot po vsebini, kjer so zajeli bistva, ki so se prevalila čez ojstriške rodove in kraj. So zapisali preproste spomenike prednikom, izrekli pohvale še živečim veličinam v nekdanjih godbenih vrstah, se spomnili domačinov, ki so bili opora in novi izviri moči muzikantov in zapisali spodbudo današnjikom. Tudi tega so se lotili tisti, ki to sočutijo, doživljajo in znajo prisluhniti pričevalcem, ki so krajevno prisotni, časovno pa nad sto let odmaknjeni. Pa je spričo vsega vse še tako živo, da je z biltenom nastal novi mejnik. Ferdo Gnamuš s sodelavci Ivanko Mori, Betko Kolenbrand in Francijem Kotnikom so storili omembe vredno delo. V marsičem na nevsiljen način so raziskali in vpisali zgodovino glasbe na tem predelu Koroške. Ko preberemo pričevanja, zagledamo te »kimperške« zagnance iz preteklosti, ko z instrumenti ure daleč krevsajo na vaje, probe so jim rekli, in se zopet v vedrih nočeh, tudi v dežju ali planinskih ujmah zime vračajo na svoje na daleč raztresene domove. Vse, da bi ob žegnanju, »oseti«, ali ob drugem prazniku »uštimano« zaigrali sokrajanom. Pomislite, koliko naporov, odpovedovanja in celo lastnih denarnih vlaganj je bilo potrebno. Še vedno so na delu veliki ljubitelji, pravi potomci klenih dedov in babic. Še vedno je potrebna volja in odpovedovanja, le tehnika je drugačna. Tvegal bi zapis - ljubezen je ostala. Celo večja je in bolj žlahtna, pač zrasla s časom, z boljšim znanjem, s širitvijo godbe, ki jo danes že na osnovi njihovih uspehov lahko uvrščamo med kvalitetnejše manjše godbe. Stotrideset let je dolga doba, ampak korak napredka z godbo in tudi z drugo kulturo kraja je še večji. Od nedeljskih šol koncem 1770, pa do današnjih kmetov in tudi mladih dirigentov s fakultetno izbrazbo. Kot preskok v nek nov svet, v nov vek. Sploh če ob tem ne pozabimo vojn, ki so pobirale fante, zdesetkale godbenike, če se spomnimo črnih časov po prvi, strahovitih oddaj in pritiskov po drugi vojni, potem že vemo, da imamo opravka z vztrajnimi, klenimi ljudmi v tistem hribovju, ki ga vidimo nad Dravogradom. Da ne prezremo: vedno so bili odprti tudi za sodelovanje. Drugače bolj ostri, za godbenike pa ni bilo meja. Iz davnih časov ostaja tudi resnična anekdota. Ko se je ženil Lipnikov Lekš z Mlak, ga je takratni župnik oklical tudi na Ojstrici. Približno takole: »Ženi se tisti Lekš, ki nam hodi pomagat špilat na trompeti. Če ima katera kaj proti, ve, kje je mežnarija, če pa noče, pa naj ostane tiho na vse večne čase.« Tudi župniki niso več to kar so bili. Ob jubileju in tem velikem narodnem poslanstvu so jim kot cvet v pušeljc mnogi spregovorili in zapisali spodbudne besede. Tudi župan občine Dravograd, ing. Rado Krpač, predsednik Zveze slovenskih godb, Ervin Flartman, poznavalec zgodovine kraja Ivan Srebnik in drugi. Morda za vse dirigente danes niti ne vemo, znano pa je, da je v godbo mnogo vložil Titus Mori, ki je bil tudi organizator, mentor, godbenike so vabili na mnoge prireditve in ohceti, posebej pod taktirko Titusa Očka, Franca Lorberja in drugih. Za uniforme so denar zbirali sami, iz svojih žepov in od prispevkov sokrajanov, kmetje so svojo godbo podprli z lesom. Pa je bil čas, ko je bilo tudi s tem veliko težav, les je bil skorajda državni monopol. Ob jubileju ima dirigentsko palico v rokah glasbeno izobražen Borut Mori, po koreninah domačin, in godba bo živela, dokler bo Ojstrica. Še več, v godbo prihajajo dekleta, volje do tovrstne učenosti je več, uveljavljajo se v glasbenem prostoru. Naprej, Ojstričani! k.valtl Ribnica na Pohorju: POČASI LE GRE Stavimo, da boste redko kje našli cesto, za katero bi bilo narejenih toliko raznih projektov, merjenj, toliko, kot porečejo, posnetkov, kakor za cesto iz Vuhreda proti Ribnici na Pohorju. Ampak zadnja leta se le premika, resda po kapljah, kilometer za kilometrom gre pod asfalt. Praksa malih korakov, pa vendarle, premika se - in tolažba je tudi nekaj vredna. Letos bodo mariborski cestarji potegnili nad en kilometer asfalta, pravi županja iz Ribnice na Pohorju. Pa tudi Hudourniki so precej postorili v regulaciji tega jarka, ki je presneto divji, saj prihaja iz Hudega kota... -KV Nevsakdanji utrip Črne Na letošnjem 46. turističnem tednu v Črni na Koroškem je poleg ostalih prireditev izredno dobro uspelo tudi gozdarsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 24 tekmovalcev iz Ljubnega, Luč, Šoštanja. Mislinje, Radelj ob Dravi in Črne. Tekmovali so v šestih gozdarskih veščinah. Ekipno so zmagali tekmovalci iz Ljubnega, pri posameznikih pa je bil najboljši Andrej Solar iz Ljubnega. Posnetek Franc Jurač Konjeniki so prijezdili v Črno Posnetek Mateja Hudolist V Črni na Koroškem so zadovoljni tako z obiskom kot z vsebino letošnjega turističnega tedna v sredini avgusta, ki so jo tokrat obogatili s številnimi etnološkimi in kulturnimi prireditvami. To je bil tudi cilj prizadevanj vodstva črnjanskega turističnega društva, ki mu odslej predseduje domačin Janez Švab. Pri oblikovanju programa so ohranili nekatere tradicionalne prireditve, ki sojih dopolnili z novimi. Med tradicionalnimi dogodki naj omenimo maraton kralja Matjaža in celodnevni kramarski sejem, ki sta, kot običajno, tudi letos pritegnila največ ljudi. Podobno zanimanje je bilo za predstavitev koroških konjenikov, ki so obiskovalcem prikazali raznovrstne igre. Nekakšna rdeča nit 46. turističnega tedna je bila oglarska kopa na črnjanskem smučišču, ki so jo prižgali ob začetku tedna in ugasnili ob sklenitvi turističnih prireditev. Mnogi domačini so menili, daje bil oglarski večer prava popestritev, saj so bile anekdote oglarjev in pripovedi o tem, kako so nekoč žgali oglje, poučne in zabavne. Dogajanje v središču Črne pa so poživile razne ustvarjalne delavnice. (pit) IZ STRAŽNICE PRILJUBLJENO GOSTIŠČE Posnetek: Foto studio Ocepek TURISTIČNI DAN V BREZNU Peto srečanje podeželskih žena Dravske doline Julijska sobota je v Breznu minevala v znamenju prvega turističnega dneva v občini Podvelka. Ob tej priložnosti so izdali tudi vodnik po občini z naslovom Podvelka, kjer sem doma. Župan občine Podvelka je na uvodnih straneh brošure zapisal: »Na stežaj smo odprli vrata in vabimo vas na obisk v kraje, kjer smo doma, kjer so naši dedki posekali prva drevesa, zaorali prve brazde in zasejali njive.« Vodnik je namreč lahko tudi pripomoček slehernemu, ki se ustavi v občini Podvelka, saj so v njem zajeti vsi kraji v občini, z vsemi svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Nekaj tega so želeli dati tudi obiskovalcem na t.i. prvi turistični dan, tako daje dan mineval v splavarski družbi, ki je še posebej značilna za vas Javnik, kjer je lociran splavarski muzej. Blagoslovili so najstarejšo kapelo v občini, na svoj račun pa so prišli tudi planinci in športniki. Osrednjo prireditev so pripravile članice društva podeželskih žena Brezno-Podvelka, ki so že petič pripravile Brezniško popoldne, s srečanjem društev podeželskih žena od drugod. Tako so se s krajšim, povsem svojevrstnim programom iz življenja naših prednikov predstavile članice društva podeželskih žena iz Brezna oz. Podvelke, Kaple na Kozjaku, Ribnice na Pohorju, Gradišča, Selnice ob Dravi, Lehna na Pohorju in Šalomencev iz Prekmurja. Društvo podeželskih žena Brezno-Podvelka, katerega predsednica je Lojzka Hribernik, je eno najaktivnejših društev v občini, saj članice sodelujejo skoraj na vsaki prireditvi v občini in izven, svoje izdelke in kulinarične dobrote pogosto predstavljajo na raznih sejmih in podobno. Tudi na tokratni prireditvi, ki so jo organizirale s pomočjo sponzorjev in katere zabavno plat sta popestrila pevka Natalija Verboten in ansambel Zmaji, je bilo tako. Lidija Verdnik ZNAN POJEM KOROŠKEGA TURIZMA Naš obisk na mejnem prehodu Holmec med Prevaljami in Mežico je bil tokrat namenjen Jožetu Kreuhu, ki ima gostišče na Dolgih Brdih, kot se kraji okrog Holmeca uradno imenujejo. Jože je iz razbite in delno požgane vojaške stražnice zgradil sodobno gostišče. Edlvajs II se imenuje, kajti »prvi Edlvajs« stoji na Zgornjem Bregu nad Mežico, ob planinski poti, ki vodi v osrčje Matjaževe Pece. In Peca je gora edlvajsa. Tako imenujejo domačini znano planinsko rožo, ki je strogo zaščitena in se ji slovensko reče beloočnica. Marsikje se je je prijelo tudi ime planika. Dva, tri primerke rože ima naš sogovornik v vitrini kot simbol svojega gostišča. Jože je prekaljen gostinec, svoje gostinsko znanje je pridobival v Nemčiji. Zavedal se je, da mora poskrbeti za dovolj velike in primerne gostinske prostore, če hoče ustreči zahtevnim gostom. Zato je k ostankom stražnice dozidal lokal, kjer lahko naenkrat spre- jme 240 gostov. Pred gostiščem je postavil zaprto teraso, na kateri je prostora še za 40 ljudi. Čeprav gostišče ni na kakšni visoki razgledni točki, lahko obiskovalci kot z dlani vidijo mogočno Peco, Obir, pa Sveto Hemo, del Karavank s Stolom in prostrana Libuška polja... Pliberk se nekam sramežljivo skriva za hribčkom, poraslim z bujnimi iglastimi gozdovi. Gostišče Edlvajs je danes že znan pojem koroškega turizma in gostinstva. Tja prihajajo gostje z vse Koroške in Slovenije, celo iz Ljubljane, Kopra in drugod. Tudi Avstrijci so pogosto gostje v gostišču, ki je posebej znano po gurmanskih obrokih hrane. Radi prihajajo mladoporočenci, da s svojim številnim spremstvom opravijo zadnje dejanje na poti v srečen zakon. Pogosto se tam dobijo koroški poslovneži. Tudi zlato-poročenci radi pri Edlvajsu s sorodniki in prijatelji obujajo vesele trenutke iz svojega življenja... Kot nam je povedal oštir Jože, opravijo levji delež strežbe kar z družinskim delom: žena Silva, hčerka Monika, snaha Andreja in po potrebi sinova Aleš in Matej. Za pripravo hrane imajo štiri redno zaposlene in lahko kot po tekočem traku postrežejo več kot 200 ljudem naenkrat. Jože je lani prejel Medaljo za požrtvovalno delo v ZVVS, družina pa Plaketo združenja veteranov vojne za Slovenijo. K temu naj dodamo, da kolektiv Edlvajsa vsako leto v mesecu juniju pogosti svojce padlih v osamosvojitveni vojni iz vse Slovenije, ob božičnih praznikih pa povabijo otroke padlih in jim poleg zakuske dajo praznična darila. Jože nam je izdal načrt, da bodo sedanje prostore nadgradili in jih namenili stacionarnemu turizmu. Gostišče in obmejna točka na Holmecu bosta tako še pridobila na pomenu, predvsem bodo novosti najbrž veseli gostje iz sosednje Avstrije. Franjo Hovnik TURISTIČNE TABLE NA MUTI Že dobra dva meseca lahko obiskovalci občine Muta poiščejo znamenitosti v občimi na tako imenovanih turističnih tablah z zemljevidom. Table v bistvu prikazujejo karto občine Muta, na kateri so podrobno predstavljene različne točke in poti, ki vodijo do objektov, naravnih in kulturnih znamenitosti, do turističnih kmetij in planinskih točk. Pobuda za postavitev turističnih kart je prišla iz vrst članov Planinskega društva Bricnik. Največ zaslug imajo predsednik društva Ernest Preglav, Tomaž Hudnik, Vinko Kvasnik, Ervin Skutnik, Jože Dobnik in Franc Vrhovnik, ki je tablo konstruiral, ter seveda tudi ostali člani planinskega društva Bricnik Muta, ki je v tem letu zabeležilo pet let svojega delovanja. Turistične table so v občini Muta postavljene na treh lokacijah: pred občinsko stavbo, na mestu, kjer so pred desetimi leti ob osamosvojitvi Slovenije zasadili lipo, druga lokacija je ob zelenici v centru spodnje Mute, tretja tabla pa je locirana v centru Gortine. Table niso namenjene samo planincem, temveč slehernemu obiskovalcu, ki pride ali se naključno ustavi v občini, saj so nekak vodnik po Muti in okolici, ki ponuja marsikaj zanimivega. Lidija Verdnik Posnetek: Drago Verdnik NOV DOM LD BUKOVJE Posnetek Stanko Hounik Več let truda je vložilo 52 članov lovske družine Bukovje v izgradnjo lovskega doma, kakršnega menda ni na Koroškem in tudi drugod po Sloveniji bi ga težko našli. Dom, ki je lahko v ponos slehernemu članu LD Bukovje, so zgradili lovci sami, s prostovoljnim delom in materialnimi prispevki članov LD in tudi okoliških kmetov in ostalih krajanov. Otvoritev tega razkošnega doma v hribih Otiškega Vrha in Danjela je bila 15. julija 2001. V domu je na razpolago ok. 300 sedežev, dve kuhinji, dva točilna pulta, dvajset ležiš ter precej miz in klopi na prostem. Za ta izjemen uspeh in pridobitev za LD in kraj so razen članov LD Bukovje posebno zaslužni člani gradbenega odbora v sestavi: Marjan Ošlovnik - predsednik, Drago Gorenšek, Rudolf Kotnik, Mirko Breg, Danilo Smolar in Mirko Epšek. Dostop do doma je možen z osebnimi avtomobili, kolesi, peš in tudi z srednje velikimi avtobusi. Odprtje vsako soboto in nedeljo. Ivan Merc PREPIH naši kraji 125 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA VUHRED Društvo je ob obletnici pridobilo novo terensko vozilo Letos mineva 125 let, odkar je bila v Vuhredu prvič ustanovljena protipožarna obramba, za potrebe požarne varnosti kraja. Gasilska enota je v začetku štela 40 gasilcev, zapisi pa beležijo že istega leta nakup prve ročne brizgalne. Število članov se je iz leta v leta večalo, naloge gasilskih enot pa so postajale obsežnejše, saj so poleg protipožarne zaščite gasilci skrbeli tudi za premoženje ljudi ob naravnih in drugih nesrečah, njihova vloga je bila predvsem humanitarne narave, kot tudi še danes. Prostovoljno gasilsko društvo Vuhred je nadvse dobro delovalo že pred prvo svetovno vojno, med drugo nekoliko manj. Dejavnost društva je ponovno oživelo v Vuhredu leta 1948, ko so se gasilske vrste ponovno okrepile tudi s šolanim kadrom gasilih časnikov in podčasnikov. Tudi razvoj opreme je šel svojo pot, stare brizgalne so z leti nadomestili z novimi, obnovili in dogradili so svoj gasilski dom, dogradili garaže, nabavili gasilska vozila... Največji napredek pa društvo beleži zadnjih nekaj let. Ob 120 letnici društva so gasilci prenovili avto-cisterno, leta 98 nabavili novo motorno brizgalno, letos, ob 125 letnici društva, pa so se odločili, da bodo izpopolnili svoj vozni park. Tako je stekla akcija za nabavo novega vozila za hitre intervencije z nadgradnjo visokotlačne brizgalne in ostale gasilske opreme. Novo vozilo, katerega nakup so omogočili občina Radlje in vrsta sponzorjev ter donatorjev, so predali svojemu namenu ob svečanosti ob 125 letnici, v prvih dneh avgusta. Letos so obnovili tudi garaže, elektroinstalacijo, renovirali sejno sobo in opravili vrsto manjših del v gasilskem domu. PGD Vuhred dobro sodeluje s sosednjimi društvi v Dravski dolini, saj so včlanjeni v Gasilsko zvezo Dravske doline, sodelujejo pa tudi z društvi preko meja. Pobrateni pa so z gasilskima društvoma iz Petajncev in Lipovcev iz Prekmurja. Lidija Verdnik Posnetek: Drago Verdnik Občina Mežica: POMOČ KMETOM Občina Mežica bo zavarovala okoli 400 glav plemenske živine. Zdravljenje želijo narediti dostopnejše rejcem. V občini Mežica že dalj časa ugotavljajo, da postaja bolno govedo vedno večji problem, saj se rejci zaradi visokih stroškov veterinarskih uslug vse manj poslužujejo tovrstnih storitev. Prav tako opažajo upad kmetijskih zavarovanj živine, saj večina kmetov ne zmore plačevati dokaj visokih stroškov zavarovalnih premij. V primeru pogina živine pa kmetje običajno iščejo finančno pomoč na občini, ki nima posebnega sklada za nadomestilo tovrstnih škod. Okoli 40 večjih rejcev govedi bo jeseni z zavarovalnico Maribor sklenilo individualno pogodbo o zavarovanju govedi, zavarovalno premijo pa bo v njihovem imenu plačala občina Mežica. »Zaradi relativno visokih stroškov veteri- narskih storitev se kmetje praviloma prepozno odločajo za zdravljenje bolnih živali. Rejci vse redkeje iščejo veterinarske usluge in s tem se splošno zdravstveno stanje živali slabša. Prepričani smo, da bi rejci pravočasno poiskali pomoč, če bi del zdravljenja subvencionirala občina. S tem projektom želimo narediti zdravljenje živine dostopnejše rejcem in na ta način posredno izboljšati tudi zdravstveno stanje živali,« pravi Janez Praper, župan občine Mežica. »Predvidoma bomo zavarovali okoli 280 simentalk in 120 črnobelih krav. Zavarovalnica bo individualno pogodbo sklenila z rejcem, zavarovalno premijo pa bo v njegovem imenu plačala občina Mežica, ki bo na glavo živine prispevala najverjetneje okoli devet tisočakov. Premija bo torej zajemala pet veterinarskih storitev, kjer bo rejec plačal le 30 odstotkov stroškov ter stroške pogina, zasilnega ali ekonomskega zakola do zavarovalne vsote. V primeru, da bodo rejci želeli zavarovati živino za višjo zavarovalno vsoto, bodo razliko doplačali sami. Na tak način bo občina kmetom olajšala dostop do storitev in jim hkrati zagotovila ekonomsko varnost,« meni Jože Pečolar, višji strokovni sodelavec na slovenjgraški podružnici mariborske zavarovalnice. Jasmina Detela Podvelka: PESTRO OB PRAZNIKU V občini Podvelka so s slavnostno sejo občinskega sveta pričeli sklop prireditev v počastitev občinskega praznika, ki ga je letos gostil Ožbalt, osrednja pozornost pa je bila posvečena 50-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Ožbalt. Na seji v prenovljenem Kulturnem domu v Podvelki so ob kulturnem programu podelili tudi dva srebrna in bronasta grba občine Podvelka. Srebrni grb so prejeli Ožbalčki puobi, ki v sklopu Kulturnega društva Ožbalt gojijo slovensko ljudsko in narodno pesem, ter Maks Holcman z Vurmata, ki je v tem kraju na področju družbenih dejavnosti nepogrešljiv. Zaradi aktivnosti v družbenem življenju na Kapli je bronasti grb prejela Marija Kure, Jani Valente pa za požrtvovalno delo v kulturno-umetniškem društvu in društvu za šport in rekreacijo, ki jima predseduje. Kar nekaj deset slikarjev, kiparjev, grafikov, rezbarjev in fotografov je ustvarjalo na tridnevnem taboru v Veli Luki pri Hidroelektrarni Ožbalt. V sklopu prireditve so v šotoru, kjer so se predstavila društva iz Ožbalta, podelili še priznanja. Osrednja proslava je bila namenjena 50-letnici delovanja Prostovoljnega gasilskega društva Ožbalt. Ob tem so se spomnili tudi prehoda Lackovega odreda čez reko Dravo v drugi svetovni vojni. 26. avgusta so se ob 10. uri na parkirišču v Ožbaltu na 67 km dolgo pot podali številni kolesarji v sklopu rekreativnega kolesarskega maratona dveh dežel, ki poteka po trasi Ožbalt - Radlje - mejni prehod Radelj - Eibiswald (Ivnik) - Oberhag - mejni prehod Kapla s spustom v Ožbalt. Kolesarski klub Brezno - Podvelka, ki deluje v sklopu Društva za šport in rekreacijo, je priredit organiziralo skupaj s kolegi iz Eibiswalda. Mednarodno športno-rekreativno prireditev je z obiskom počastil tudi predsednik državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor. V sklop prireditev v počastitev občinskega praznika je sodilo tudi srečanje vokalnih skupin pod naslovom »Je pa sobota večer«, ki ga je skupaj z Območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Radlje ob Dravi organiziralo Kulturno društvo Ožbalt. Tomaž Karat NOVI OBJEKTI V OTISKEM VRHU V industrijski coni Dravograd bo prostora za deset podjetnikov s Koroške. Zemljišča bodo do jeseni komunalno opremljena in pripravljena za zidavo poslovnih prostorov Po več let trajajočih postopkih jim je v Dravogradu uspelo zagotoviti okoli 33.000 kvadratnih metrov bruto zemljišč za prodajo, ki jih trenutno urejajo. Predvidoma do jeseni bodo stavbna zemljišča komunalno opremljena, slednje pa bo desetim podjetnikom iz Dravograda in drugih koroških občin omogočili izgradnjo novih poslovnih objektov. Načrtujejo tudi že širitev industrijske cone Otiški vrh, ki pa bo v veliki meri odvisna od ponujene cene prodajalcev zemljišč. Dravograjški župan Rado Krpač je povedal, da bodo omenjena zemljišča komunalno opremili do konca septembra: »Vrednost opremljanja je 100 milijonov tolarjev, obsega pa ureditev ceste, meteorne in fekalne kanalizacije s čistilno napravo, vodovoda, transformatorske postaje z nizkonapetostnimi priključki. Delež investitorja bo 59 odstotkov, drug del bo zagotovila občina Dravograd, ki skuša na ta način prispevati svoj del k razvoju gospodarstva.« Na zemljišču bo nove prostore gradilo 10 koroških podjetnikov, dejavnosti, ki jih bodo opravljali, pa bodo bolj ali manj podobne obstoječim: kovinska predelava, gradbeništvo, prevozništvo, trgovina. Jasmina Detela P.S.T. d.o.o. Javornik 12 Ravne na Koroškem TEL./FAX: 02/82 23 944 NMT: 050 654 341 GSM: 041 712 732 • Alu-rolo garažna vrata • Žaluzije • Alu rolete • Lamelne zavese • Pvc rolete • Menjava oken (les, alu, pvc) Ugodne cene! Dobava, izdelava, montaža PREVERITE CENE, KAKOVOST IN DOBAVNE ROKE! Avtocenter Meh GCCD Velenje, Tel.: 03/ 896 85 24 Audi Prišel je. Novi Audi A4. Vabimo Vas v naš prodajni salon, kjer Vam ga bomo z veseljem predstavili in se z Vami dogovorili za testno vožnjo. V pričakovanju vašega obiska. Vas pozdravlja Audi team Avtocentra Meh. A4 POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT CENTER RAVNE NA KOROŠKEM IGERC TEL: (02) 821 72 40 HEDgPQZ N U iVAU i Splavarjenje na Dravi ima vec kot petst Srbijo, je z drugo svetovno vojno zamrla. Za lep doživela parvi razmah. Lam so tako koroški splavarji' I elos j)a so zgradili tudi nov pristan. Turistom ponujajo’ Drave in nazaj. Prijetno potovanje traja dve uri in pol. Daljša je Splavarjenje na tej poti traja štiri ure. Na splavu, ki vozi po Dravi, je prostora za okrog 60 ljudi. V pristanu jih s po dela na splavu. Ekipo sestavljajo poleg njega še ravnjak, prednjak in zadnjak, dobro malico m pijačo. Tradicionalna flosarska malica je sestavljena iz golaža, , muzikante, da se lahko potniki na splavu veselo zavrtijo. Veselo m zanimivo je ves čas vožnje. Bodisi na krajši, bodisi na daljši nekoč v zgornji Dravski dolini, na slikovit način spoznali šege in navade, doživeli Kistiti je namreč treba vajenca, kije navadno eden izmed potnikov, kar naleti med njeg odgovoriti na številna zavita vprašanja, česar pa seveda nežna, polijejo ga z "blagoslovljeno drai je lahko proglašen za flosarja. Kor '11 plovorji na Dravi nudijo različne programe, posebej prilagojene potrebam potnikov, program za šolske skupine, jutranji prograr . ni , ,i .mo : o h m pio,n.im (vožnja ob baklah), programi za praznovanje rojstnega dne, raznih obletnic, družabnih srečanj.tudi za spremuti v p .1 muli o 11 n < o i ov Ski. uk. i ponudba je tako široka, da je lahko zanimivo vsakomur: zanimivo, prijetno in poučno. In varno. Splav ima namrečusti, v n .,a tifd.it m, n, plovilu »m dobi po riti-šele potp H PROGRAMI: • Program jtrilagojen zaključenim skupinam • Programi prilagojeni šolskim skupinam (od I do 5.razreda in od 6. do 8. razreda osnovnih šol) • Poseben program za daljšo vožnjo • Jutranji program (vožnja ob svitu) • Nočni program (vožnja ob baklah) • Prilagojeni programi za različne priložnosti (jroslovm partnerji, rojstni dnevi, razne obletnice, srečanja,...) 'Sr " -j» M *• •» * k s m v - T— — ■teite Im Ss m* m ho di «sako soboto. 'elrn041/413-816,02/87-10-200 REVIJA KOROŠKIH MODNIH USTVARJALK V ČRNI Piše: mag. Stanka Blatnik Pričeske: Petra za Frizerstvo IN / Črna na Koroškem, Prevalje Nakit: Simona Kokot & Janko Klančnik / Slovenj Gradec Unikatna oblačila: Stanka Blatnik / Slovenj Gradec Make Up: Valerija Šertel Koreografija: Lenče Nikolova s plesno skupino Čevlji & torbice: trgovina Mojca / Mežica, Ravne na Koroškem Športna oblačila: trgovina Gote / Ravne na Koroškem Foto: Boštjan Steblovnik »Tinefrizer« Da koroška moda ne nastaja samo v Slovenj Gradcu, na Prevaljah in v Črni, nas z novimi kolekcijami prepričuje tudi mladi frizer Tine Gros iz Radelj ob Dravi. V zadnjem času precej opozarja nase z nastopanjem v skupini »Keune«, ki jo oblikuje zastopnik lasne kozmetike, ter z oblikovanjem lastnih kolekcij pričesk v okviru družinskega studia »No.2«. V okviru tradicionalnega turističnega tedna v Črni na Koroškem se je letos v organizaciji hotela Klub Krnes zgodila elitna modna revija. Pripravile smo jo modne ustvarjalke domačega kova, ki velikokrat sodelujemo v teamu: frizerska mojstrica Petra Maček za »Frizerstvo IN«, oblikovalka unikatnega nakita Simona Kokot in modna oblikovalka Stanka Blatnik. Predstavile smo modne kolekcije posameznih področij ustvarjanja: pričeske v stilu 80- ih let z značilnim striženjem, barvanjem in spenjanjem las, unikaten nakit iz svetleče školjke - Petrovega ušesa ter novo poletno kolekcijo uporabnih oblačil za nežnejši in krepki spol. Kolekcija oblačil je nastala je po vrnitvi z daljšega potovanja po svetu, kot rezultat raznovrstnih inspiracij in premišljevanj. Oblačila nastajajo v novi, samosvoji tehniki oblikovanja, ki izhaja iz plastenja materialov ter kombiniranja barve, strukture in konstrukcije tekstilij. Kolekcija dopušča poljubno kombiniranje posameznih kosov. Največja posebnost oblačil je njihova originalnost, unikatnost ter možnost, da so izdelana točno za določenega posameznika, tako da ustrezajo njegovi osebnosti, konstituciji, željam, potrebam in priložnostim. Poleg kolekcije obutve in modnih torbic trgovine »Mojca«, smo na reviji predstavili tudi kolekcijo športnih oblačil butika »Gote«, ki jih za svoje nastope uporablja plesna skupina Lenče Nikolove ter kolesarska oblačila in kolesa trgovine »Enduro« s Prevalj. Razgibano dogajanje popoldneva je v skladno celoto povezal voditelj Luka Kotnik. Glavni krivec za nastanek modne revije pa je bil direktor hotela Dušan Štrucl - Dixi, po Delovi anketi tudi drugi najuspešnejši turistični delavec v Sloveniji, ki poleg glavne panoge - gorskega kolesarjenja - vestno skrbi za kulturno dogajanje v odmaknjenem koroškem kraju; od likovnih razstav v galeriji kluba, prireditev in nastopov za zaključene skupine, potopisnih predavanj, pa do elitnih in odmevnih gledaliških predstav pod znanim naslovom »Klub Teater«. Tokratna kolekcija z imenom 0’PUNK izraža duh 70-ih let in je z načinom striženja postavljena v sceno Londonskega underground dogajanja izpred treh desetletij. Barve pričesk so sodobne, oblikovane s postopkom večplastnega barvanja in vstavljanja barvno kontrastnih lasnih vložkov. Gospodič Tine in gospa Nada Gros že pripravljata novo kolekcijo pričesk, ki jo bosta predstavila na modni reviji v okviru jesenskega sejma v Radljah ob Dravi, meseca septembra. Pričeska: Tinefrizer za Frizeskl studio No.2 Kolekcija: O'punk Styling: Sissi, GS Make up: Bojana Galič Foto: Blaž Fras b,b&b družabna kronika PREPIH MEDVEDI Poletje se izteka, borovnice so obrane in ko poberemo še teh nekaj malin, kolikor jih je še ostalo, ter opravimo jesensko bero gob, bo tudi čas medvedov mimo. Zares čudne, grde in nepoštene navade imajo ti kosmatinci, da se vedno pojavijo takrat in tam, ko in kjer ima človek kaj odnesti iz narave, prav nikoli pa jih ni na mestih, kamor človek kaj prinaša, kot na primer kje ob črnih odlagališčih, kijih homo primitivus tako vneto in vestno neguje in kjer bi ti gozdni domorodci zase in za naravo lahko naredili mnogo več koristi. Em bi s svojo pojavo pregnali odlagalce civilizacijskih dobrih, em bi poskrbeli za sanacijo odlagališč z direktnim naravnim gnojenjem, em bi v končni fazi povečali prodajo ustreznih spodnih in notranjih delov oblačil ali vsaj pralnih sredstev in na koncu bi Iz zakulisja Najevske lipe: PREMAKLJIVA OGRAJA nas morda celo česa naučili. In temu poštenemu človeku, ki je pridrl v naravo s skromnimi željami, da ji iztrga in uniči njene zadnje dobrine, se postavi odlakana zverina na pot celo na mestih, za kat- Črnjanski župan Franc Stakne se pridružuje občanom, ki niso zadovoljni z »razmejitveno« ograjo okrog Najevske lipe, s katero so državniki ob srečanjih ločeni od ljudstva. Ne gre za negativno simboliko, pravi župan, ampak je bila ograja postavljena na izrecno zahtevo restavratorjev iz zavoda za varstvo naravne dediščine. Ker pa je ograja že tako in tako »zlezla v zemljo«, jo bodo kmalu nadomestili z novo. A s premakljivo, zagotavlja Stakne, da ne bo več motila prihodnjih srečanj pod materjo slovenskih lip. era bi človek mislil, da po njih že najmanj sto let ni tacala medvedja šapa (po mojem mnenju morajo pri vsem tem imeti tudi ljudje neko svojo, skrito vlogo!?). Kot da je vse to premalo, so mrcine običajno neverjetno velike, strašne in nevarne. Vse po vrsti. Pravzaprav medvedov sploh ni. So le veliki medvedi in še večji medvedi in nihče ne ve, kje so meje njihove velikosti. Po vsakem srečanju s tem strašnim iztrebljevalcem človeka in njegovega rodu, grabežljivec neverjetno hitro raste iz zgodbe v zgodbo. Bolj polne so borovnice, brusnice ali karkoli užitnega, s čimer se da zaslužiti, večji medvedi se smukajo tak okoli in bolj nevarni ter nasilni so. V resnici se resno sprašujem, zakaj imamo vojsko. Verjamem, da je lovcev premalo, toda vojaki bi z našo znano oborožitvijo, logistiko in vrhunsko usposobljenostjo, ki so običajno bolj nevarne njim kot sovražniku, zadevo vendar morali zadovoljivo izpeljati, da se bi končno človeške kobilice lahko nemoteno ter brezskrbno pasle v gozdnem raju, ki ga (sam bog ve, zakaj) imamo Slovenci v primerjavi z drugimi Evropejci toliko na razpolago, da ga lahko veselo uničujemo. Toda, mrhe krempljaste, kmalu vam bo odklenkalo! Zima se približuje in takrat v gozdu nič ne raste, pa bo pred vami mir vsaj do prihodnjega leta. Vem pa, da nas boste strašile, tudi ko boste izumrle, dokler se bo dalo v gozdu kaj zaslužiti. Dajgmah KRŠČENI IVAN Znan koroški novinarski obraz Ivan Praprotnik, dopisnik Dela, se je oni dan pustil krstiti. Pod budnim očesom zakonskega para Kike in Nika R. Kolar in ob zakrstiji žene Mede so ga krstili Šarmanovi splavarji ter mu s tem priznali pravico, da se neomejeno vozi po reki Dravi. Njene lepote je Ivan doslej občudoval bolj med vožnjami s turističnim vlakom (na sliki), zdaj, krščen, pa se menda ne boji več niti nog pomočiti v hladno vodo. Vroče poletje pač vabi tudi na take posebne užitke... ZUPANI PRI SVETI NEŽI Iter « H lì KRIM fft _ PRfKMURR) tw pigf i **kV Pri cerkvi svete Neže, stoji na tromeji občin Dravograd, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec, se je na lepo julijsko nedeljo zbralo več sto ljudi iz teh treh občin. »V svoj kraj skušamo vnesti čim več živahnosti, kajti na podeželju je življenje drugačno. Ljudje nimajo takšnih možnosti za sprostitev in zabavo, kot v mestih. Kljub temu, da je naše delo naporno, se radi med seboj družimo, poveselimo ter si medsebojno pomagamo,« je povedala organizatorka srečanja Anica Lavk. »Včasih je veljajo, da so vasice na koncu občine nekaj odmaknjenega, nekaj v žepu. Da ni več tako, je dokaz tudi ta prireditev,« pa je dejal slovenjgraški župan Janez Komljanec. Ena izmed zanimivosti kraja je cerkvica svete Neža, ki ne stoji na hribu kot večina cerkva v Sloveniji, temveč je skrita v jami. Ob njej stoji lipa, ki je menda še iz turških časov, pred njo pa so partizanski grobovi, kamor so leta 1945 krajani pokopali sedem talcev. TUJCI? Nagibna igra: POIŠČITE SE V PREPIHU Poletna vročina je za nami, naša nagradna igra pa se nadaljuje. Če se bo mlada bralka prepoznala na sliki, jo čaka lepa nagrada v Urarstvu in zlatarstvu Stanka Planinšca v slovenjegraški Katici. Dobila bo zlat obesek za verižico z imenom. Tudi v jesenskih dneh, ki niso več daleč, so v zlatarstvu in urarstvu Planinšec bogato založeni z urami in drugim zlatim in srebrnim nakitom. Zato jih obiščite. Če imate vsaj kanček malce bolj izostrenega spomina, boste priznali, daje večina naših krajev, trgov, vasi in mest lepše urejena kot pred še ne tako davnimi leti. Pa vendarle, med nami je odločno preveč vandalizma, preveč močnih, adrenalina polnih fantov, pa tudi deklet. Preveč je uničenih prometnih znakov, da se ve, kdaj so zamudili zadnji avtobus in so štopali proti domu. Preveč je razbitih luči, s petardami razpihnjenih poštnih nabiralnikov, preveč... Ljudje še pod noč urejajo cvetlične grede, lončke, razglasne table, jutra pa pogosto pokažejo razdejanja. Pa pravijo, da se vsaj v manjših poznamo. Morda se res, pa se nočemo. ZAKLAD Za oživljanje legende o zakopanem zakladu pod Najevsko lipo, kjer naj bi Turki pustili zlat jedilni pribor, organizirajo vsako leto ob srečanjih iskanje zaklada. Modernim časom primerno pa se je jedilni pribor spremenil v televizor. »Zaklad« sta doslej vedno skrbno skrila župan in občinski referent za zaščito in reševanje. Pa ne vedno brez zapletov. Enkrat sta skrivača celo sama pozabila, kam sta vtaknila zaklad in ga zato skoraj ne bi več našli. Lani pa so ju pri delu »zalotili« policisti, ki so zaradi obiska predsednika republike že zavzeli položaje v gozdu okrog lipe. Še Stakne je imel težave, da je policistom dopovedal, zakaj se s pomočnikom klati po goščavi. Natrosil iih ie: • Ne bodi neumen in ne delaj se pametnega. • Neumnosti so lepši del modrosti. • Knjiga rekordov je enciklopedija neumnosti. • Po pretepu se je že marsikdo počutil kot pretepen. Večina knjig o modrosti je napisanih za bedake. ^ h- l* NOVO! NOVO! NOVO! Z (/) Stotin i- prizvodnja, prodaja in montaža ALU in PVC stavbnega pohištva o si) o) petkomorni sistem z X prekati za stabilnost širina krila 77 mm sodobno zaobljene linije neprekinjeno srednje tesnilo v podboju energetsko varčno steklo SLATIN d.o.o., Brdinje 18/a, 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 02 82 18 830, Fax: 02 82 18 831 gsm: 041 690 735, 041 321 252 varnostno okovje možna vgradnja tretjega - protizvočnega tesnila V do 47 dcb TROCAL Jubilejno darilo Citroen Slovenija 1996 - 2001 CITROEN modei i.i ìx o v) Avto dobite že od SAXO 1.414.400 SIT Prihranite do 262.980 SIT CITROEN modei i,4i x <3v) Avto dobite že od XSARA 2.300.000 SIT Prihranite do 335.860 SIT BALMICO d.o.o.. Pohorska 21,Slov. Gradec, tel.:(02)8845-192 V avtomobilski branži pomeni jesen novo modelno ieto, ki je tokrat s sabo prineslo toliko zanimivih novosti, da smo se morali odreči testu. Za to pa toliko več užitkov ob prebiranju novic! Mercedesov SL se je v prvi podobi pojavil leta 1954. V Frankfurtu bodo predstavili že peto generacijo. Prvič bo v serijski avtomobil vgrajena dinamična kontrola zavorne moči SBC, ki ukaze s pedala prenaša po tehniki BY WIRE in jih računalniško obdela, ter glede na situacijo določi potrebno zavorno moč. SL bo imel po zgledu velikega CL vgrajeno tudi aktivno podvozje ABC, oziroma Active Body Control. Novost bo tudi trda streha po zgledu manjšega SLK, ki bo SL v zgolj 16 sekundah s pritiskom na gumb spremenila iz coupeja v roadster. Pri tem bo v prtljažnem prostoru ostalo, glede na to, ali je streha zaprta ali odprta še med 235 in 317 litri prostora. V začetku se bo v SL vgrajeval 5 litrski V8 motor s 306 KM in največjim navorom 460 Nm. Elektronsko omejena hitrost na 250 km/h in pospešek do 100 km/h v 6,3 sekunde bosta zahtevala svoj davek: v povprečju 12, 7 litra goriva na 100 kilometrov. Glede na zmogljivosti gre ugodni porabi zahvala številnim lahkim delom avtomobila, ki so iz aluminija. Obeta pa se tudi že športna izvedenka SL 55 AMG s 476 KM in navorom 700 Nm, kar omogoča pospešek do 100 km /h v 4,7 sekunde. Opel bo v Frankfurtu razstavil drugo generacijo prototipa Signum, ki združuje užitke coupeja s praktičnostjo eno-prostorca. 4,64 metra dolgi prototip bo nabit z napredno tehnologijo in bo, kot že v prvi izdaji znanilec Oplovih oblikovnih potez prihodnosti. Mitsubishi bo na avtomobilskem salonu poskrbel za adrenalinske poglede. Svojo strategijo sodelovanja v motošportu bodo utrdili s predstavitvijo prvega Mitsubishijevega WRC dirkalnika - Lancerja WRC, ki bo krščen na rallyu San Remo v oktobru. Predstavili bodo tudi prototip Pajero Evolution, ki naj bi nadaljeval uspešno tradicijo zmag na rallyih Paris -Dakar ter letošnjega zmagovalca tega rallya, Mitsubishi Pajera 3,5 V6 in njegove voznike. Obetamo si lahko tudi predstavitev nove generacije bencinskih motorjev GDI-ISA z direktnim vbrizgom in obljubljenim 35 % prihrankom pri porabi goriva. Luč sveta bo ugledala tudi četrta generacija Volkswagnovega Pola. Novi Polo bo sprva dobavljiv v tri in petvratnih izvedbah z dvema bencinskima motorjema: novim 1,2 litrskim trivaljnikom, ki zmore 65 KM, že znanim 1,4 litrskim s 75 KM, ter tremi dieselskimi: 1,9 litrskim SDI s 64 KM, trivaljnim 1,4 litrskim TDI-jem s 75 KM in 1,9 litrskim TDI-jem, ki zmore 100 KM. Kasneje bodo sledili še trije bencinski motorji: 1,2 litrski trivaljnik s 55 KM, 1,4 litrski motor z direktnim vbrizgom in 85 KM, ter že znani 1,4 litrski štirivaljnik s 100 KM. Medosna razdalja se je povečala za 53 mm, celotna dolžina pa za kar 154 mm. V serijsko opremo naj bi Škoda Avto bo predstavila top model te znamke: Škodo Supreb. Ime Superb izhaja iz slavnih časov Škode, ko se je leta 1934 tako imenoval eden izmed večjih modelov te znamke. Tokrat so ime Superb nadeli 4,8 metra dolgi limuzini, ki bo po 80 letih odkar je Škoda pričela s proizvodnjo velikih avtomobilov ponovno ponesla to staro avtomobilsko znamko v razred poslovnih avtomobilov. Audi bo predstavil konceptni avtomobil novega kabrioleta, ki naj bi že prihodnje leto, po 10 letih zamenjal sedanji kabriolet na osnovi Audija 80. Mehaniko bo novi Audi kabrio prevzel po sedanjem A4. Na začetku bosta na voljo dva V6 motorja: 2,4 litrski s 170 KM in 3 litrski z 220 KM. V serijsko opremo bodo sodile 4 zračne vreče, aktivni sistem lokov za zaščito ob prevračanju, ter ESP in HBA. Lenobe si bodo lahko omislile celo brezstopenjski multitronic menjalnik. Jaguar praznuje 100 let rojstva ustanovitelja podjetja, sir William Lyonsa. V ta namen bodo izdelali po 500 avtomobilov posebne serije XJR 100 in XKR 100. Oba bosta opremljena z 4 litrskim V8 motorjem, ki mu do 370 konjičev pomaga kompresor. To pa pomeni, od modela odvisno, pospešek do 100 km/h v 5,6 oziroma 5,4 sekunde. Razpoznavna bosta po črni barvi, posebnih 20 palčnih litih platiščih BBS za model XKR 100 in 19 palčnih za model XJR 100. Notranjost bo prevlečena v usnje, obogatena bo z vstavki iz ptičjeokega javorja in aluminija. Za udobje bo poskrbelo obilje elektronskih pomagal ter vrhunski navigacijski in avdio sistem. Audi je s svojimi TDI-ji postavil kar nekaj novih rekordov, ter si tako pridobil naziv znamke, ki izdeluje najbolj zmogljive dizelske avtomobile na svetu. Z modeli A2 1,4 TDI, A4 1,9 TDI in A8 3,3 TDI sta dva izkušena voznika, lovca na svetovne rekorde postavila 11 mednarodnih rekordov. Audi je tudi edini, ki proizvaja dizelske motorje s tremi različnimi tehnologijami vbrizga: sistemom črpalka-šoba v tri in štirivaljnikih, z radialno črpalko pri V6 motorjih in s skupnim vodom pri V8 motorju. Pred kratkim je s proizvodnih trakov pripeljal dvemilijonti Audijev dizel, po 23 letih proizvodnje. Lansko leto je bilo kar 40 % Audijevih vozil opremljeno z dizelskimi motorji. Polis Royce je ob 97-letnici proizvodnje izdelal posebno, še bogateje opremljeno serijo 170 Silver-Seraphov, ki obenem naznanjajo tudi konec 55 letne proizvodnje v obratu Crewe, kar je bilo s določeno s pogodbo, po kateri naj bi prihodnje leto pravico do proizvodnje in prodaje Rolls Roycev prevzel BMW, ki to znamko seli v nove proizvodnje obrate. Nedavno je iz Chrayslerjeve tovarne v Gradcu po velikem povpraševanju trga pripeljal prvi v Evropi izdelani PT Cruiser. Če boste še med počitnicami obiskali Paris, si lahko ogledate novi Renaultov Atelje, ki je delno galerija, delno restavracija. Na Aveniji Champs-Eliseys 53 bodo do 16 septembra razstavljeni najpomembnejši Renaultovi prototipi, ki so vplivali na današnje avtomobile in na tiste bližnje prihodnosti. V tem mesecu bo BMW v top modelu serije 3, M3 predstavil drugo generacijo sekvenčnega menjalnika. Menjalnik, ki ga bodo vgrajevali v M3 SMG 2, je ročni menjalnik brez sklopke, razvit po zgledu tehnologije Williams-BMW-ja v formuli 1. Z 11 ločenimi programi delovanja od sproščenega, zimskega, do zelo športnega, je menjalnik možno upravljati z ročicama za volanom, s prestavno ročico, ali pa avtomatiki prepustiti, da prestavlja samodejno. Sekvenčni menjalnik bodo vgrajevali v M3 coupé in kabrio. Elektronika omogoča izjemno hitro prestavljanje v zgolj 80 milisekundah, pri čemer optimalni trenutek prestavljanja nakazujejo lučke v merilniku hitrosti. Med zanimivimi dodatki SMG menjalnika je tudi -acceleration assistant« oziroma pomočnik pri pospeševanju - namreč funkcija menjalnika, ki omogoča vozniku maksimalni pospešek. Avtomobil pa ima vgrajeno tudi posebno blokado, da se pri speljevanju v klancu ne pomakne nazaj. Piše: Aleksander Praper AKTUALNO! vpis v program EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Program bo potekal na Ravnah na Koroškem. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Program bo potekal na Prevaljah. Prijave sprejemamo na sedežu Ljudske univerze Ravne na Koroškem, Prežihova 24, telefon: 02/ 82 15 073 E-mail: lu-ravne@siol.net, http://www.lu-ravne.si STANOVANJSKO PODJETJE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem. Pokličete nas lahko na telefonsko številko: 02 82 16 500 PRE PIH_________________________^^jiašHiraji Zlata maša v Mežici in na Prevaljah pestrega življenja Jožeta Lodranta. Zanimive življenjske izkušnje iz opravljanja dušno-pastirske službe, številna potovanja in skromno življenje, ki se ga je naučil ob pogostih zahajanjih v planine, so stkala nemirnega intelektualca, kije s svojim širokim pogledom na svet vedno znal pritegniti pozornost sogovornikov. Marsikaj je o sebi je že povedal v svojih knjigah »Pot okoli sveta« in »Nabrani spisi«. Kaj več pa bo mogoče prebirati tudi v njegovi biografiji »Nemirni časi«. Pred petdesetimi leti, na praznik apostolov Petra in Pavla je bil v Ljubljani posvečen za duhovnika Jože Lodrant. Pred sv. Miklavžem leta 1951 je nastopil službo kaplana v Trbovljah. Pot ga je vodila naprej ob Savi, do Brestanice, kjer je pet let podaril župljanom obsežne Brestaniške župnije. Pred dokončnim prihodom v Mežico, leta 1959 je še nekaj mesecev služboval v Šoštanj-ski župniji. Jože Lodrant je prvo leto bivanja v Mežici upravljal službo župnijskega upravitelja, nato je leta 1960 nastopil službo župnika, ki ji je bil zvest vse do upokojitve 1986 leta. Med leti 1964 in 1980 je bil tudi soupravitelj župni- je Koprivna. Tudi po upokojitvi pa je svoje delo opravljal v Javorju in rad priskočil na pomoč v župnijah na avstrijskem Koroškem. Zgolj skopi osnovni podatki ne opišejo Ob jubileju, petdesetletnici maševanja sta bili zlati maši v Mežici in kasneje še na rodnih Prevaljah. -alpra SMERI, d.o.o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem Novo šolsko leto se začenja in Smeri za Vas že osmo leto odpiramo svoja vrata. »Izberite svojo smer« je moto, s katerim Vas ves čas spremljamo. Izberite svojo smer, izberite svoj cilj, Smeri pa Vam bomo s pestro ponudbo programov izobraževanja in učenja pomagale, da svoje cilje uresničite. Kaj Vam ponujamo letošnjo jesen? SMERI RAVNE NA KOROŠKEM 1. IZREDNI ŠTUDIJ 2001/02 VISOKA POSLOVNA ŠOLA. VII, stopnja Ekonomska fakulteta Ljubljana in SMERI, d.o.o., Ravne vpisujemo v 1. letnik visokošolskega strokovnega programa ŠTUDIJ BO POTEKAL NA DALJAVO !!! ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT VIL stoonia FOV Kranj in SMERI, d.o.o., Ravne vpisujemo v 1. letnik visokošolskega strokovnega programa Organizacija in management proizvodnih procesov. SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA - podiplomski študij Ekonomska fakulteta Ljubljana in SMERI, d.o.o., Ravne vpisujemo v program specializacije. 2. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN OTROKE Vpisujemo v začetne in nadaljevalne tečaje: • nemščine, angleščine, francoščine, italijanščine 3. TEČAJI RAČUNALNIŠTVA • Grafične osnove Windows • Word, Excel, Autocad - osnovni in nadaljevalni • Osnove interneta in elektronska pošta • Oblikovanje spletnih strani, priprava predstavitev s pomočjo Power pointa 4. USPOSABLJANJE ZA DELO Izvajamo že utečene oblike usposabljanj: • Tečaji za voznike viličarjev, varjenja -različne tehnike, vodenja dvigal s tal, tečaj za delo z nevarnimi snovmi 5. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE • S pravilno prehrano in rekreacijo skrbimo za zdravo telo (20. september) • Psihosomatska obolenja (11. oktober) • Medosebni odnosi (8. november) Vabimo Vas, postanite član Univerze za 3. življenjsko obdobje. 6. AKTUALNA PREDAVANJA, TEČAJI, SEMINARJI IN DELAVNICE ZA MANAGERJE • Novosti zakona o gospodarskih družbah (9. oktober) • Vodenje in čustvena inteligenca (6. november) • Stres in bolezni srca (4. december) ZA POTREBE PODJETIJ • Uspešno komuniciranje s kupcem (3. in 4. oktober ) • Komuniciranje in delo v skupini (22.-26. oktober) • Osnove uspešnega vodenja (13. in 14. november) • Komuniciranje in delo v skupini (26.-30. november) • Pomen finančne revizije (11. december) • Novosti zakona o delovnih razmerjih ko bo zakon dan v razpravo ZA DOM IN DRUŽINO • Priprava suhega sadja (25. september) • Hidromasaža (30. oktober) • Slikanje na svilo (10 urni program) (19. novembra) • Koroška praznična kuhinja (6. decembra) 7. Omogočamo pa Vam tudi učenje jezikov s pomočjo računalnika v SREDIŠČU ZA SAMOSTOJNO UČENJE. Tu so Vam na razpolago še drugi programi, dosegljivi preko spletnih strani. Obisk v Središču je brezplačen. Središče je odprto vsak delovni dan. Oglasite se. Več informacij in prijavnice lahko dobite na naslovu www.smeri.si. ; Vaše prijave pričakujemo do 15. septembra 2001! MINARET - NAJGLOBLJE V EVROPI V dokaj oddaljenem kraju v Lednicah, domačini trdijo, v osrčju Moravske pokrajine v Češki, boste našli enega od lepših minaretov, kar jih stoji v Evropi. Tako poznavalci, zgodovinarji pritrjujejo in se pridušajo domačini, ki si manejo roke od turističnih obiskov in so ponosni na svojo preteklost, ko niso porušili vsega, kar dokazuje dogodke izpred stoletij. Tako je tudi za slehernega srednješolca obisk Lednic skoraj obvezen, kot denimo pri nas obisk Prešernove rojstne hiše, slapa Savica ali Postojne. Vemo, da so Turki na višku svojih moči prišli še precej globlje v Evropo, saj so hiteli čez plodne ravnine, da bi prišli do Baltika. Ne samo Turki, tudi mnogi drugi evropski mogočneži so vedno poželjivo gledali in bolj ali manj uspešno osvajali bogate ravnine, lepe reke in krasna gorovja. Osvajali so z ognjem, mečem ali s prevaro. Še pomnite Sienkievitza? Mimogrede, domačini v Wadovicah ga imajo vsaj toliko v časteh kot svetega očeta. Namreč, oba sta iz istega kraja. Vendar so samo Turki puščali njim značilne mogočne sledove - minarete, ki so na daleč oznanjali njihovo prisotnost. Ko so jih naklestili, pretežno Poljaki, so mnogi njihovi simboli izginili. Pravijo, da se zgodovinarjem ni zdelo vredno zapisati nekaj vrstic o tovrstnem rušenju, pomembne so bile le bitke. Tu seje zgodilo celo nekaj drugega. Liechtenstein!, kot takratni lastniki ogromnih površin zemlje, so celo vlagali, poiskali so najboljše mojstre, da so obdržali - dogradili ta najlepši minaret v osrčju Moravske. Mojstrovino opazite zares že od daleč, saj je minaret visok 62 metrov. Po 302 stopnicah se povzpnete na vrh. Baje se trud izplača, saj je to v teh ravnicah izjemna višina. Poznavalci trdijo, da niti ni prave bizantinske izdelave pač pa čisti mauerski slog, kijih najdemo le redko. O sami gradnji, kije trajala v letih od 1797 do 1802, pa je zanimivosti za cel roman. Minaret je domala v osrčju ogromnega dvorca, ki so ga v izobilju delovnih moči pričeli graditi z najboljšimi mojstri že v začetku leta 1600. Opazni so gradbeni slogi, romantika, renesansa, barok... Sočasno z gradnjami so nastajali ogromni parki, kar trinajst otokov, med njimi najdemo med vodnimi rokavi tudi »Dugi otok«, v katerih kar mrgoli ribjega življa. Predvsem pa so žlahtne gospodične in gospe skrbele za kulturno, glasbeno in knjižno plemenitenje pokrajine. Saj so baje bile najbolj izobražen del takratnega prebivalstva. Imele so čas, možnost za najboljše učitelje in možnost potovanj ter vpogleda v takratni svet. Tu se je baje umiralo v glavnem od meča in moški so se urili v bojnih veščinah. V to pokrajino, za obzidja teh dvorcev, za vzorce jih hranijo še danes, razrušene po bojih, pa so prinašali razna drevesa -eksote. Še posebej po letu 1800, pravijo, in tako je tu veliko bogastvo drevesnega sveta. Razen najožjega predela ni ničesar, prav ničesar od tistega elegantno urejene- ga. Je pa polno življenja, namesto mrtvih pristriženih trav. Pa prisluhnete pogovorom zahodnih turistov: »Jaj, jej, kaj bi naredili lepega iz tega«. Pa saj sploh ne čujejo petja ptic, ne slišijo čričkov, visokih skokov rib v vodah, niti orla v višinah. Vse nekako diha, le minaret je miren nad vsem. Dve stoletji že prinašajo semkaj zanimivosti, ki jih lahko ponudijo ceste bližnjega in daljnega vzhoda. Torej gre za zbirke orienta, dragocenosti in spoznanja nekega drugačnega sveta. Pa k sreči menda nikogar ne moti. Drenjajo se avtobusi, avtomobili mnogih registracij, polni in živahni so hoteli in restavracije. Ob gradnji so morali na tej dokaj mehki zemlji najprej skopati globoko jamo. Vanjo so zabili dolge pilote in šele na nekakšen tepih teh so, podobno kot v Benetkah, položili temelje visoke stavbe, ki je nista premaknila niti dva potresa, razen nekaj razpok v obokih. Pravijo, da arabski napisi učijo le najlepše življenjske modrosti iz korana in jih ne štejejo za versko propagando. Ogromen objekt je ves grajen iz klesanih kamnov, nihče ne ve, koliko tisoč jih je. Objekti nekdanjih dvorcev pa so danes, muzeji, akvariji, prodajalne spominkov, kakor tudi dvorane za slovesne trenutke in vse je nekako v obnovi. Ja, tudi konja lahko dobite, kajti v park ni dovoljeno z vozili. Najbrž ne boste našli človeka, ki bi v minaretu videl nevarnost islama ali nevarnosti, da bi vnuki morali zaradi tega še kdaj »biti boj kervavi za krščansko vero«. To je le del njihove zgodovine, ki je bolj prisotna, znana, bolj na dosegu kakor pri nas. Saj boste v mnogih starih krčmah našli napise, da se je leta tega ali onega pri njih ustavila Terezija, Jožef ali kakšna druga osebnost. Tudi batjuško Stalina boste našli še marsikje, resda lepo prebarvanega v rdeče in seveda v častnem kotu v straniščih. Naj se skupaj z druščino spokori, porečejo. Spodnje zunanje stene so popisane v kdo ve kolikih jezikih obiskovalcev. Tudi nek Janezek in Micka, še iz Yu, sta se namalala. Jaz se nisem, pa se bom pod to, kar sem zapisal; vsega seveda nisem. k. vaiti PR EPIH izobraževanje IZ ZAKULISJA NEKE STOLETNICE September V začetku šolskega leta načrtujemo delo. Saj vendar brez načrtovanja in zastavljenih ciljev nikjer ne gre. Tudi v šoli ne. Že takrat smo se odločili in malo bolj natančno obdelati zgodovino naše šole in ob tem prišli do spoznanja, da naša šola - najviše ležeča v Sloveniji, pa še popolna osemletka - nosi na plečih že sto in več let, ter da je bila skoraj pol stoletja samostojna, sicer pa podružnica šole v Črni. Iz šolskih kronik smo izbrskali, da je nedeljska šola, v katero so znanja željni otroci hodili (neobvezno) ob četrtkih in nedeljah, učil pa jih je župnik, obstaja že od leta 1850. Od leta 1901 je bila šola v Javorju obvezna za vse učence in je potekala vsak dan v letu. Ta podatek smo vzeli za pravega in se odločili, da bomo v letu 2001 proslavili stoletnico šole v Javorju. Ko smo predlog posredovali tistim, ki z našo šolo živijo in najbolj poznajo njene uspehe in tudi težave, so bili navdušeni. Ga. ravnateljica je takoj ponudila pomoč, prav tako starši naših učencev. Tudi na občini so rekli, da bodo pomagali. Mnogi krajani Javorja so v tem dogodku videli priložnost za odprtost kraja, za njegovo (in tudi lastno) promocijo. Imeli so mnogo načrtov, ki pa jih (žal) niso znali uskladiti in uresničiti. Čas hitro mineva in šolsko leto se je bližalo koncu. Bliskovito se je bližal tudi datum, na koledarju začrtan za praznovanje. V šoli smo pridno delali, med vsemi vpletenimi seje stopnjevala napetost in v zadnjem tednu pred 23. junijem postajala skoraj boleča. Zadnji teden Med Javorci se je izgovorilo mnogo besed o tem, kdo je odgovoren, da obvestil in vabil še vedno ni zunaj, da nimamo predstave o tem, koliko bo gostov, da ne vemo, kam jih bomo dali, če bo dež, da se ne ve, kdo je za kaj (če sploh je) odgovoren... Sobota pa je bila tako blizu... Skrb o tem, kako se bo stvar, tako pomembna za Javorce, iztekla, se je prenesla celo na volišče, odprto zaradi drugih reči. Do 15. junija smo v šoli končali z deli, ki jih terja zaključek šolskega leta in se posvetili samo praznovanju. Z vso vnemo so nam priskočili na pomoč tudi starši otrok in uslužbenci občine in centralne šole. Skupaj smo skušali nadoknaditi zamujeno in dodelati še potrebno. Najprej smo se lotili dodatnih vabil - poklicali sorodnike, sosede in sorodnike nekdanjih učencev Javorške šole. Popoldne sem poklicala Anito. Razumela je našo stisko in takoj izdelala oglasne panoje ter jih razpostavila po Črni. Slišali smo vremensko napoved, ki je napovedovala dež. Zaželeli smo si šotor. Na pomoč je priskočil g. Drago, pridno telefoniral in prosil ter izprosil za svetel del sobotnega dne šotor, pod katerim se vsako leto senčijo naši državniki. Dogovorili smo se tudi za gostinsko ponudbo. Petek, dan pred dogodkom Že zjutraj vlada v naši šoli nervoza, ki bolj kot učence grabi nas - učiteljici in kuharico. Veliko dela nas še čaka... Ob pol devetih pripeljejo oder. Pred tem smo se že izgubili... Potem zataji motorna žaga... Nam se s programom preveč zatika... Obe enajstih pridejo starši - radi bi bili s svojimi učenci, ko bodo dobili spričevala. Obljubili smo jim »delovni piknik«, ki ni tak, kot običajno, ker moramo v šoli danes delati tudi popoldne, nekaterim staršem pa se mudi spravljat seno... Vmes pripeljejo gorivo (za čez počitnice??!)... Do treh pripeljejo klopi - pol premalo. Drago se jezi, obljubili so 18 kompletov, sedaj jih je devet - ZAKAJ? - premalo jih je. Vskoči eden od staršev in Milan na Slemenu, kije vedno pripravljen pomagati. Ob petih gasilci iz Mežice postavljajo šotor in ko je postavljen, ugotovimo, da so dogajalni prostor z njim pravzaprav polepšali. Vmes postavljamo v šoli dve razstavi - Aleksandra z nekaj svojimi učenci želi predstaviti, kaj vse smo naredili v tem šolskem letu, jaz v drugi učilnici razvrščam tisto, kar smo v tem šolskem letu s pomočjo učencev zbrali o zgodovinskih dogodkih naše šole. Čisto pod noč skušamo zakriti hudo rjavo obličje odra. Tudi nekaj očetov nam je v pomoč. Ob osmih zvečer se odločimo, da ne bomo več delali, čeprav bi bilo tu in tam potrebno še kaj... Sobota, dan, ko je Javorje praznovalo Ponoči je padlo samo nekaj kapelj dežja, toda sobotno jutro je prav turobno megleno, rahlo vetrovno, zelo neprijazno! Ko pridem do šole, šank že deluje, ozvočenje dela, hišnik razmešča tablo z imenom šole, ravnateljica preverja, če je vse v redu, Branko pripravlja kamero, mame prinašajo polne pladnje hrane. Učenci so lepo urejeni in po otroško zadovoljni ob prihajajočih se dogodkih. Ob pol desetih pridejo (tudi na ogled razstave) prvi gostje. Dobre volje so videti, veseli, da smo jih povabili, vreme jih čisto nič ne moti. Nekaj po deseti so klopi zasedene in učenci prično s kulturnim programom. Nekatere zadrege z otroško naivnim nasmeškom se spreminjajo v prisrčen, ljubek nastop. Na govorniškem odru so se poleg uradnih (naprošenih) govornikov oglasilo tudi nekdanji učitelji (prav veseli smo jih) in domači župnik, ki lepo govori, vendar ima za nas premalo časa... Ob koncu programa se megla razkadi in na nas posije zelo svetlo in prijetno zgodnje poletno sonce. Mame postrežejo z obloženimi kruhki, bivši učenci in učitelji se rokujejo in ponovno prepoznavajo med seboj, kmalu tudi zaplešemo (kar po pesku). Vzdušje je domače, prijetno, praznično... In jaz ugotavljam: naše (lepe) prireditve se je udeležilo 11 bivših učiteljev (od 19 povabljenih) in (premalo) njihovih učencev (le zakaj?). Od predstavnikov oblasti so mnogi bili, nekateri so se opravičili in nam ob jubileju čestitali ter poslali lepe želje. Le na šolskem ministrstvu so nas mirno prezrli... Tudi novinarja nismo zasledili nobenega, kljub temu, da smo jih povabili... Prišlo pa je tudi nekaj učiteljev iz nekaterih podružničnih šol. Dan se preveša v večer, gostje še vztrajajo, vendar morajo domov, preganja jih lakota - tisti del šanka, ki naj bi poskrbel za dobro malico, je odpovedal. Toda nihče se ni pritoževal. Ob sedmih zvečer menim, da je moje delo za ta dan opravljeno, zato se odpravim na koncert pihalne godbe Ravne v Črno. Tam mi ob vhodu namigujejo: »Aha - si prišla! Tiste štiri babe, ki so bile na vaši »prireditvi«, so se že zdavnaj poslovile!?!« Malo sem začudena in presenečena, pa malo žalostna ob misli, da bi nam kdo rad privoščil, da bi tako bilo, potem pa se zadovoljno prepustim užitku, ki nam jih ponuja dobro uigran ansambel in si rečem: »Lepo je bilo! Zdaj pridno uživaj počitnice, kajti jeseni te čaka devetletka. Nov začetek v Javorju! Martina Podričnik Vorančeva pot včeraj, danes, jutri Turistični krožek OŠ Koroških jeklarjev zmagal na 15. festivalu Turistične zveze Slovenije Ilirizmu pomaga lastna glava. Na OŠ Koroški jeklarji že nekaj let deluje turistični krožek. Njegovi člani smo navdušeni nad lepotami Koroške, razmišljamo pa tudi o tem, kako bi v svoj kraj privabili čimveč turistov in kako bi nekoč sami postali uspešni turistični delavci. Krožek deluje po smernicah Turistične zveze Slovenije, ki so v letih 2001/2002 v znamenju projekta Naravne vrednote, kulturna dediščina in turizem. Turistična zveza Slovenije organizira za osnovnošolsko mladino vsakoletna tekmovanja, ki potekajo v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava. Letošnji festival je bil 15. po vrsti, tema vseh prispevkov pa je bila Turizem in dediščina. Za tekmovanje je bilo treba napisati raziskovalno nalogo, sestaviti in odigrati deset minutni prizor ter pripraviti razstavo. Naslov naše raziskovalne naloge, prizora in razstave je bil »Vorančeva pot včeraj, danes, jutri«. V raziskovalni nalogi smo predstavili Vorančevo pot, in sicer njeno ustanovitev leta 1977, njeno sedanjo podobo in svoje predloge za njen uspešen razvoj. V povzetku ugotovitev smo med drugim zapisali: Hotuljci, kulturni delavci in ustanove v občini Ravne na koroškem so projekt Vorančeva pot dobro zastavili. 0 poti je veliko napisanega. Nekatere postaje so dobro urejene, druge so v zelo slabem stanju, a mislimo, da bi lahko Vorančeva pot v naše kraje privabila več obiskovalcev kot pa jih vsako leto privabi. Če bomo hoteli povečati njeno obiskanost, bomo morali pot ponovno označiti, urediti dostop do posameznih postaj in jih urediti tako, da bodo lahko turisti prihajali brez posebnega spremstva, pa bodo imeli kaj videti, mi pa bomo tudi vedeli, koliko ljudi se je vsako leto napotilo po njej. Tu mislimo na zapise o posameznih postajah, ki jih bodo turisti lahko prebrali ob prihodu nanje, in na knjige vtisov, v katerem se bodo na vsaki postaji lahko vpisali. Anketa, s katero smo anketirali 150 naključno izbranih ljudi (od tega 100 otrok in 50 odraslih), nam je pokazala, da ljudje Vorančeve poti ne poznajo dovolj, zato je naloga šol, da dajo v svoje letne delovne načrte hojo po Vorančevi poti, ki bo vsako leto uresničena s športnim dnevom in pohodom tekmovalcev za Prežihovo bralno značko. Tudi člani organizacij in društev naj kdaj pa kdaj gredo po tej poti. Na tak način se bo krog poznavalcev in ljubiteljev Vorančeve poti doma, torej v Kotljah, na Ravnah in v okolici, močno razširil, posledica tega pa bo, da bodo posamezniki gotovo našli interes za gostinsko, turistično, kulturno in še kakšno ponudbo. Ta jim bo kot turističnim delavcem omogočila trženje proizvodov in dejavnosti, turistom pa bo nudila doživetje, zaradi katerega se bodo radi vračali k nam, da bi pot v celoti ali po delih ponovno prehodili in jo globlje doživeli. Prizorišče naše deset minutne predstavitve je bil Kogel, ena izmed enajstih postaj Vorančeve poti. Otroci smo igrali vloge otrok in prikazali razliko med otroštvom, ki ga preživljamo sami, ter med otroštvom Prežihovega Voranca in njegovih vrstnikov. Turiste smo povabili na Koroško, da bi prehodili Vorančevo pot, podoživeli njene kul- turne znamenitosti in naravne lepote, predvsem pa, da bi začutili opojni vonj šmarnic, ki jih je Voranc imenoval solzice in je tako poimenoval svojo zbirko enajstih črtic za otroke. Z razstavo smo Vorančevo pot predstavili v sliki in besedi. Izdelali smo maketo te poti in predstavili njen pomen za naš kraj in občino Ravne na Koroškem. Z razstavo smo zaposlili vsa čutila obiskovalcev in jim tako dali vedeti, da je Vorančeva pot nekaj posebnega. Zaradi raziskovanja Vorančeve poti smo tudi mi postali nekaj posebnega, saj smo zmagali najprej na območnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava v Framu, nato pa še na državnem tekmovanju, ki je bilo 19. in 20. aprila 2001 na Ptuju. Veseli in ponosni smo, da nam je uspelo premagati 108 šol iz vse Slovenije in s tem dokazati, da spoštujemo in cenimo svojega velikega rojaka ter ljubimo košček zemlje, na katerem živimo. Po počitnicah, septembra, bomo odšli za nagrado z vlakom na izlet po Sloveniji, nato pa se bomo spopadli z novo nalogo in se skoraj gotovo udeležili 16. festivala Turizmu pomaga lastna glava. Dovolite, da se preko Prepiha zahvalimo za podporo in pomoč vsem, ki so s svojo prijaznostjo in znanjem obogatili nas in našo nalogo, vsem, ki so pomagali pri tehnični izvedbi našega projekta, in vsem, ki so prispevali denar in plačevali prevoze, da smo se lahko udeležili tekmovanj. Člani turističnega krožka z mentoricama Urško Zdovc in Ireno Črnovšek KOROŠKA združena trgovina in storitve d. d. TRGOVINA s celovito ponudbo ZA VAS • 60 sodobno urejenih trgovin po vsej Koroški • blagovni centri ZIRO v Slovenj Gradcu, ORSI v Dravogradu in gradbeni center POZI v Radljah ob Dravi DRŽALI SMO BESEDO: Na Hmelini v Radljah smo prenovili in posodobili prodajni center POZI, v katerem smo poleg nove enote gradbenega materiala ohranili tudi CASH&CARRY. Odpiralni čas: GRADBENI MATERIALI od 7.3o do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Tel. 02/88 71 161 CASH&CARRY od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 17. ure Tel. 02/88 73 451 KOROŠKA TRGOVINA - EDINA DOMAČA TRGOVINA Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Radlje ob Dravi! September je mesec, ko se poletje prevesi v jesen. Jeseni že od nekdaj pobiramo sadove dela. Naša občina pa v tem mesecu tudi praznuje, kar vsem našim občankam in občanom prinaša še posebej svečane trenutke. Tako bo tudi letos. Vabim Vas, da se v čim večjem številu udeležite prireditev in slovesnosti ob našem prazniku, v želji, da bi še naprej uspešno želi sadove našega dela. Župan občine Radlje ob Dravi Hubert Robnik OMEJITEV VPISA NI UTEMELJENA Najmanj 20 dijakov slovenjgraške poklicne in srednje ekonomske šole, program podjetniško poslovanje za poklic poslovnega tehnika (3+2), najverjetneje ne bo imelo možnosti nadaljevati šolanje do poklica poslovnega tehnika Kljub temu, da je bilo dijakom, ki so letos končali tretji letnik programa podjetniško poslovanje na poklicni in srednji ekonomski šoli Slovenj Gradec ob vpisu obljubljeno, da se bodo lahko vpisali v nadaljevalni program za poklic poslovnega tehnika (3+2), se to, kot kaže, ne bo zgodilo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je namreč, kljub številnim prizadevanjem in utemeljevanjem poklicne in srednje ekonomske šole Slovenj Gradec o potrebnosti dveh oddelkov četrtega letnika poklicno tehniškega izo- braževanja programa podjetniškega poslovanja za poklic poslovni tehnik, sprejelo sklep o omejitvi vpisa na en oddelek. Danica Doler Švab, ravnateljica poklicne in ekonomske šole Slovenj Gradec, je povedala, da si je šola vso minulo šolsko leto brez uspeha prizadevala za odobritev dveh oddelkov poslovnega tehnika. Zaradi te odločitve je brez možnosti za nadaljevanje šolanja na tej stopnji ostalo okoli 20 dijakov, ki si želijo pridobiti poklic poslovnega tehnika. Šola je bila namreč na podlagi usmeritev ministrstva prisiljena izvesti izbirni postopek. Kolektiv poklicne in srednje ekonomske šole se je pred dobrim mesecem dni ponovno obrnil na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport s prošnjo za soglasje k spremembi obsega vpisa, pa so tudi tokrat prejeli negativen odgovor. V kolikor jim ne bodo odobrili dodatnega rednega oddelka poslovnih tehnikov, bodo na srednji šoli v Slovenj Gradcu najverjetneje organizirali oddelek ob delu. Jasmina Detela Dve knjigi domačih pisateljev DREVORED LJUBEZNI IN VOJNE MATJAŽA PIKALA To poletje je pri Cankarjevi založbi v Ljubljani izšel roman Drevored ljubezni in vojne našega rojaka Matjaža Pikala. Čeprav se začne v Ljubljani, konča pa v koroški vasi, je glavni kraj dogajanja Pariz, čas pa od jeseni Ž90 do poletja Ž91, torej doba osamosvajanja Slovenije. Glavni osebi sta Robert in Adriana, oba na podiplomskem študiju v Parizu. On, Korošec, vpiše novinarstvo, ona, Ljubljančanka, filmsko režijo. Ona je uspešna, on pa ne. Pisatelj vsako od 20 poglavij uvede s kratko vsebino. Prvo poglavje VPIS npr. takole: - O metodi učenja zgodovinskih datumov. Prvič v Parizu. Univerza na koncu mesta. Pariška pomlad Ž68. Slovenska pomlad Ž88. Proces proti četverici. Femme fatale... Na ta način pri bralcu vedno znova vzbuja radovednost. To pa je tudi potrebno, saj se v romanu ne zgodi prav veliko. Ker se je Robert univerzitetne rutine nasitil že v Ljubljani, ga ta odbija, zato obiskuje le malo predavanj. V resnici je prišel v Pariz po navdih za roman. Zato se vozi in hodi po velemestu, spoznava njegov utrip po ulicah, v metroju in v predmestjih. Pri tem je omejen s slabim znanjem jezika, s pomanjkanjem denarja, z iskanjem bivališča in vsakdanjim čakanjem svoje drage. Končno se vseli pri čudaškem rojaku Mesariču, za katerega se s časom izkaže, da je povojni rabelj, ki je v bližini njegove vasi pobil veliko ljudi. Robert posluša predavanje o študentski revoluciji v Parizu I. Ž68, ki naj bi se začela in končala na Elizejskih poljanah; te so tako postale drevored ljubezni in revolucije. Izkaže se, da so Roberta od nekdaj privlačile vojne, ki pa se jih je hkrati tudi bal. Prva vojna, za katero je slišal, je bila NOB (Tito je ostal zanj živa legenda). Druga je bila vojna v Vietnamu, tretja v Afganistanu, zadnja za Falklandske otoke. Med njimi je služil vojake v Sarajevu, kjer ga je očaral Gavrilo Princip, na Kosovu je doživel streljanje s teroristi. Vojne pa so bile v zraku tudi zdaj. Obenem je začel čas Robertu teči v Parizu drugače kot doma. Živel je za nazaj in ne samo za zdaj. Zato in zaradi tablet droge je v neki kavarni zagledal Prežiha in Tita v času njune pariške ilegale ter slišal njun pogovor. Kasneje se je s Titom celo pogovarjal. Hkrati je začel doživljati tudi miselne zapore. Drugi prizori, ki so prav tako bliže fantastiki oz. absurdu kot realnosti, so predstava pouličnega gledališča, nastop igralca v vagonu metroja, pantomimiki na poroki in še kaj. Drugi dogodki v knjigi so precej banalni, vsi pa popisani v reportažnem jeziku. Ona pri študiju uspeva, on povsem neha hoditi na univerzo in po vse dneve samo čaka njo. Vedno bolj je zaljubljen (ljubita se na nenavadnih krajih). Pariz mu ni všeč. Spozna, da se ne bo zgodil čudež, ki bi ga čez noč naredil za velikega pisatelja. Ko jima poteče vizum, se vrneta domov, kjer je medtem plebiscit uspel. Potem ona dobi novo vizo in se vrne v Pariz, on ne, in ostane doma, kjer zboli. Začne se zalivska vojna, v Krajini je vse bolj napeto med Srbi in Hrvati. On počasi okreva in začne pisati roman. V Pariz gre le še toliko, da dočaka Adrianino diplomo, ji ponudi poroko in zve za rabljev samomor. Vrneta se z vlakom in po končani desetdnevni vojni preko Avstrije prispeta na njegov dom, kjer se poročita. Pikalova knjiga je pisana zelo berljivo. Nosijo jo predvsem duhovite napovedi poglavij, sicer pa je treba verjeti avtorjevi napovedi na začetku, da je »sledil zakonitostim zgodbe in lastni ustvarjalni domišljiji.« ANDREJA MAKUCA ČRTICE O OČEH Skoraj istočasno kot Pikalov roman Drevored ljubezni in vojne je prav tako pri Cankarjevi založbi izšla zbirka črtic Slovenjgrajčana Andreja Makuca OČI; njegova tretja knjiga. Pisatelj tudi v tej ostaja zvest svojemu svetu okrog Slovenj Gradca: Dobravi, Homščnici, reki Mislinji. Tokrat je nekatere svoje osebe iz romana Norci pomladil na šolarskih 12 -14 let. V življenje vstopajo kot klapa z ostrim opazovanjem ljudi v svojem najbližjem družinskem in sosedskem okolju. Makuc je nanizal šest črtic in jim za skupni imenovalec določil o č i kot izraz duše, občutij, čustev, največkrat pa trpljenja. Kajti v vsaki črtici oči, živalske in človeške, odsevajo stisko in bolečino ter nekoga obtožujejo. V prvi črtici oči psice Negre očitajo očetu uboj njenih komaj povrženih mladičev, v drugi (morda najbolj pretresljivi) oči ostarelega konja obtožujejo svoje mučitelje - dovčerajšnje gospodarje, čemu ga po dolgi, zvesti službi sploh ubijajo, zraven pa še na tako boleč in krut način. Črtica o miški vsebuje toliko žlahtnega humorja, da samo njen tragični konec upravičuje uvrstitev v zbirko. Zato pa je zgodba o oslepitvi žab prava študija otroške okrutnosti, ko pri dvanajstih letih menda pač še ni mogoče presoditi, kaj je prav in kaj ne, posebno, kadar gre za muke navadnih žab. (A saj tega mnogokrat najbrž ne znajo niti znanstveniki v laboratorijih, ki delajo poskuse z živalmi). Oblikovno najbolj dognana je zadnja črtica o Jočevih očeh (povzeta iz romana Norci). V njej trije fantje oponašajo slavne mušketirje. Dva v zelo tvegani igri z ošiljenim kolom napadata tretjega, ki se brani samo z rokami, in ga zadevata v razne dele telesa. Igra postaja vedno bolj napeta in nevarna, ker nobeden noče odnehati, s tem pa raste tudi strah, da se bo zgodilo nekaj hudega, saj branitelju vedno bolj pešajo moči. Na koncu mu kol zares iztakne oko. Redke so knjige, ki bi osvetlile tako občutljivo dobo zorenja in odraščanja ter prikazale (če smem uporabiti protisloven izraz) nedolžno okrutnost dečkov tako do živali kot tudi drug do drugega. Doslej so pisatelji junake teh let večinoma prikazovali pač precej šablonsko kot oponašalce pogumnih kavbojev in indijancev ali partizanov, morda še kot zabavne poredneže tipa Tom Sawyer. Tu pa se soočimo s popolnoma drugačno optiko in treba je reči, da nas prepriča. Celo več: če tvegamo še korak naprej, ugotovimo, da se morda prav v prikazu teh otrok skriva odgovor na vprašanje, čemu so včasih tudi sicer povsem spodobni in normalni odrasli sposobni početi grde reči že v miru, še posebej pa v vojni. Makuc ničesar ne zataji, ničesar ne polepša, vendar tudi nikogar ne obtožuje. Ugotavlja samo dejstva, ki pa jih oblikuje na umetniško prepričljiv način. Pri tem je njegova glavna moč in posebnost njegov jezik. Z njim banalno vsakdanjost preoblikuje v močne podobe. Čeprav jezik in slog seveda zahtevata posebno obravnavo, naštejmo samo nekaj primerov: Vrata skrijejo očeta. - Budna noč. - V prošnjo sklenjene dlani. - Dan je bil že v sobi. - Glas ni znal skozi gozd. - Odsopihali smo si duše. - Ura prevrnjenih senc. Makuca se bo kmalu dalo prepoznati tudi brez podpisa. Marjan Kolar HCK OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 88 25 110; telefaks (02) 88 42 153 UGODNA SEJEMSKA PONUDBA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, VZMETNIC IN LEŽIŠČ 34. MOS CELJE 14. - 23. september, dvorana E, razstavni prostor št. 4 MESTNA OBČINA SLOVENI GRADEC Spoštovane občanke in občani! Ob občinskem prazniku Mestne občine Slovenj Gradec čestitam in se zahvaljujem vsem posameznikom, kolektivom in še posebej našim primestnim vaškim skupnostim za vse, kar ste storili, daje naše življenje lepše in strpnejše in ker se trudite, da bi nam uspelo uresničiti še vse neuresničene potrebe. Vabim vas, da se udeležite kulturnih, športnih in drugih prireditev ter predstavitev, ki bodo potekale v naši občini v prazničnem tednu v septembru. Janez Komljanec župan MESTO GLASNIK MIRU PEACE MESSENGER CITY Q> V’ 10-30 letna garancija * • laserska tehnika varjenja; • globoko vlečeni priključki £9 ji ■ kvalitetna pločevina; -O • enostavna montaža; U/>/ y/^ajo EKO DIM Prežihova 17 Ravne na Koroškem POOBLAŠČENI IZVAJALCI ZA SANACIJO DIMNIKOV TEL.: 822-13-39, 822-09-52 Le pravi Schiedel dimniki imajo odtisnjen zaščitni znak SOS. partner STROKOVNO DO ČISTEGA OKOLJA PREPIH______________________________________________^^^^azglcdi v Studentarije Komu teče voda v grlo? Piše: Mojca Erjavec V varljivi vročini poletja in ob dejstvu, da se nam študijsko leto začne šele oktobra, študenti radi pozabimo, da nam junija pogosto ostane še kaj obveznosti za september. In te seveda niso na koncu meseca (razen, če resnično ne prisegate na najboljši možni izid reka žkdor ne riski-ra ne profitira’) - ne, izpitni roki so v prvem tednu septembra, zanje se je treba začeti pripravljati že vsaj kak teden ali dva prej - ergo, imamo manj počitnic kot bi si kdo mislil. Gulp - prvi požirek. Voda lahko teče v grlo tudi drugje. Recimo glede stanovanja. Letos je boj za postelje v študentskih domovih še bolj oster kot prejšnja leta. V Ljubljani so se odgovorni končno odločili zapreti dotrajan dom nad FDV-jem (ki se je, če nepoučeni še ne vedo -že rušil oziroma je dodobra pokal po šivih), pa še dom številka dve v Rožni dolini obnavljajo in seveda ne bo končan ob pravem času, da bi sprejel bruce in ostale nove / stare stanovalce. Zato morda reči, da študentom teče voda v grlo na tem mestu niti ni tako slabo, saj si kaj drugega (za piti) res ne moremo privoščiti, če naj gremo plačevat zasebnikom oderuške cene najemnin. Sodeč po izkušnjah in pričevanjih sta obe študentski središči, tako Ljubljana kot Maribor, zdaj glede višine najemnin že kar nekje skupaj, dokaj visoko - kar pomeni, da so se štajerski kolegi kotlinskih najemodajalcev odločili biti prav tako ali še bolj neprizanesljivi do študentske denarnice. Obala, kjer je boljši zrak, boljši razgled, lepše plaže in še manj prometa, zato pa več Italijanov ob nedeljah na bencinskih, je cenejša za študente. Lep apartma, za katerega v poletni sezoni z veseljem odštejete tri Cankarje na teden, med letom dobite za isto ceno - mesečno. Tako zaenkrat študirajoči na Obali po morju še nekako plavajo, ne pa da bi pili, pa še po možnosti ljubljansko Zalo. Še žejni? Žejni čez vodo smo bili študenti prepeljani že nekajkrat. Poleti so potekala pogajanja med šolsko ministrico in predstavniki študentske organizacije. Dogovorov niso dosegli, zgodilo se je med drugim dvoje: za skoraj dve tretjini nižje subvencije za bivanje pri zasebnikih in ukinitev posojil za študij (ki pa so bila že takoalitako slabo izkoriščena zaradi oderuških pogojev). Razkol med oblastjo in žobvladanimi’ se je še povečal. Nadaljeval se bo v jesen, ko bomo junijska jajca na stavbi parlameta poplaknili - ja, s čim drugim kot z vodo, ki nam bo takrat že preko glave! Morda je imate čez glavo že zdaj - vode namreč. Ali pa je boste kmalu imeli. Ker vendarle imate po urniku še vedno počitnice, ki jih -upam- preživljate po svojem okusu. Morda kje na obali. Pod morsko gladino, recimo, je vedno zanimivo - in septembra je morje še toplo, menda najtoplejše. Le na ustnik od maske ne pozabite, saj veste, ni prijetno, če začne voda v grlo teči....Kajne. Šport: NAJPREJ NA PRIPRAVE, NATO PO MEDALJE Plavalci ravenskega Fužinarja nas s svojimi uspehi že rahlo razvajajo. Tudi na zadnjih državnih prvenstvih ni bilo nič drugače. Mladi plavalci so se za zaključne nastope pripravljali v Varaždinu, po mnenju trenerja Matije Medveška pa so priprave popolnoma uspele. Rezultati dobrega dela pa so bili vidni na državnih prvenstvih. Na kadetskem državnem prvenstvu v Radovljici so se z dobrimi uvrstitvami izkazali Suzana Tahiri, Petra Jovan in Rok Oto. Na prvenstvu za mlajše deklice in dečke v Ljubljani je vrsta Fužinarja ekipno osvojila 4. mesto in tako močno popravila uvrstitev iz lanskega leta (7. mesto). Medalje in diplome so osvojili naslednji mladi plavalci: Gabrijela Golob, Lea Kos, Kaja Sonjak, Toni Pori in Danijel Kačič. Mlajše deklice so bile v štafeti 4x50 prosto (Mueller, Kos, Knez, Golob) in 4x 50 mešano (Sonjak, Kos, Golob, Knez) obakrat druge. Dečki in deklice so imeli državno prvenstvo v Mariboru. Ekipno je Fužinar osvojil 5. mesto, kar je prav tako bolje kot v lanski sezoni, ko so bili deveti. Medalje so osvojili Damir Dugonjič, Iztok Martinčič, Lovro Šuler in Matic Podojsteršek, z dobrim plavanjem pa sta se izkazali tudi Vita Sonjak in Janja Merkač. Dečki so v štafeti 4x100 mešano (Šuler, Dugonjič, Podojsteršek, Martinčič) zasedli tretje mesto, v štafeti 4x50 mešano pa so v enaki zasedbi z novim najboljšim časom postali državni prvaki. Novo najboljšo znamko na 50m za dečke je popravil Damir Dugonjič. Na državnem prvenstvu za mladince in člane sta medalje osvojila Tanja Kumprej in Robi Marin. Medvešek je z doseženimi rezultati vsekakor zadovoljen, saj je napredek več kot očiten, lahko pa se samo vprašamo, kakšni bi šele bili rezultati, če bi na Ravnah imeli 50 metrski bazen, ki si ga takšen klub vsekakor zasluži. Bi za ostale udeležence prvenstev sploh še kaj ostalo ? B.T. šport _____________________________PREPIH Imeniten uspeh naše ženske vrste v sedeči odbojki na Madžarskem SLOVENKE DRUGE V EVROPI Slovenska ženska reprezentanca v sedeči odbojki, sestavljena pretežno z igralkami IŠD Samorastnika Ravne, je dosegla zavidanja vreden uspeh na letošnjem devetem evropskem prvenstvu, ki je potekalo od 6. do 11. avgusta v madžarskem mestu Sarospatak. Naše odbojkarice so nastopile v postavi: Anita Urnaut -Goltnik, Marinka Cencelj, Andreja Gosak, Danica Gošnak, Mira Jakin, Olga Gutman, Emilija Gradišek, Saša Kotnik in Štefka Tomič. Šele v razburljivem finalu, ki je odločal o evropskem naslovu, so klonile proti Nizozemski s 3:1. Na poti do finala so naše igralke, ki sta jih vodila Korošca, selektor Peter Ozmec s Prevalj in trener Adi Urnaut z Raven, premagale Litvo s 3:2 in Latvijo s 3:0 v svoji predtekmovalni skupini. Nato so v četrtfinalu odpravile Nemčijo s 3:0, v polfinalu pa še Finsko s 3:2. Kljub neuspehu v finalnem dvoboju je drugo mesto odbojkaric Slovenije na Madžarskem izjemen uspeh in potrditev prizadevnega dela strokovnega vodstva naše ekipe. Tretje mesto so osvojile Finke, četrto pa Ukrajinke. Slovenski odbojkarji so v konkurenci desetih ekip osvojili 8. mesto in tako dosegli manj od pričakovanj. Evropski prvaki so postali odbojkarji Bosne in Hercegovine, tretje mesto je pripadlo Nizozemski, četrta je bila Madžarska. Še to: Slovenijo oziroma koroško odbojko sta na letošnjem evropskem prvenstvu na Madžarskem zastopala tudi mednarodna sodnika Janko Plešnik iz Mežice in Drago Franc z Raven. Ivo Mlakar Ravenski odbojkarji se pripravljajo za nastope v prvi slovenski ligi NAPOVEDUJEJO KANDIDATURO ZA VISOKA MESTA V novo prvenstveno sezono bodo odbojkarji ravenskega Fužinarja GOK IGEM startali v soboto, 20. oktobra, ko se bo pričelo prvenstvo v moški 1. slovenski odbojkarski ligi. Takrat bodo nastopili v Ljubljani z Olimpijo in že na prvi tekmi bo vidno, ali so napovedi vodstva kluba, da se lahko Ravenčani s prenovljeno ekipo vmešajo celo v boj za najvišja mesta, uresničljive. S pripravami so odbojkarji Fužinarja pričeli 20. avgusta in na prvem treningu se je zbralo 11 igralcev. Prisotne sta pozdravila novi (stari) trener članske vrste Adi Urnaut, ki je prevzel strokovno delo od Mežičana Bojana Ivartnika, ter člana uprave kluba Igor Filipančič in Marijan Kokol. Manjkali so trener Zdravko Kotnik, ki bo v pripravljalnem obdobju vodil kondicijske treninge in je tako kot igralca David Slatinšek in Bogdan Kotnik zavzet s pripravo državne reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu v Ostravi na Češkem. Prav reprezentant Bogdan Kotnik, ki je štiri leta nosil dres Olimpije, se je znova vrnil v matični klub in je največja okrepitev koroškega prvoligaša. Poleg njega se je v ravenski klub vrnil tudi domačin Jure Kokot, s katerim pa še ni razrešen prestop iz avstrijskega prvoligaškega kluba Zadruge Doba. Na Ravne sta se vrnila tudi izkušena tuja igralca, »tehničar« Mijo Vukovič, ki je pred leti že dve sezoni igral pri Fužinarju, ter napadalec Miomir Krasič, ki seje po lanski jesenski sezoni zaradi poškodbe vrnil v Beograd. Novi igralec v Urnautovi ekipi je tudi Ravenčan Goran Jelen, ki je nazadnje igral pri Mislinji, klubu pa so ostali zvesti Pušnik, Tone, Dirntiš in Radženovič. Novi trener se je tudi odločil močno pomladiti ekipo in v člansko vrsto vključil mlade perspektivne odbojkarje, kot so Jaka Merkač, Blaž Klančnik, Samo Stravnik in še nekateri. Ivo Mlakar HRVAŠKI ŠAHISTI SLAVILI V ČRNI Ob zaključku 46. turističnega tedna v Črni na Koroškem je tamkajšnji šahovski klub izjemno uspešno izpeljal močan mednarodni ekipni hitropotezni turnir, katerega nagradni sklad je znašal kar 450 tisoč tolarjev. Udeležilo se ga je 25 štiričlanskih ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Celodnevno tekmovanje je potekalo po Bergerjevem sistemu. Največ uspeha so imeli hrvaški šahisti, saj je zmagala ekipa Zagreba, ki je v zadnjem krogu premagala Reko in jo prehitela za eno točko. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Turopoljca, prav tako iz Hrvaške. Najbolje uvrščena slovenska ekipa so bili šahisti mariborskega Branika, na četrtem mestu. Od koroških ekip seje najbolje odrezala prva ekipa ravenskega Fužinarja s 7. mestom, Črnjani so bili 10., Dravograjčani 11. in Slovenjgradčani 13. Organizatorji so za pet najbolj uvrščenih ekip pripravili lepe praktične nagrade, za najboljše igralce na posameznih deskah pa denarne nagrade. PREPIH_______________________ šport Nikolov in Pečovnik na sredozemske igre Septembra bodo v Tuniziji potekale Sredozemske igre, na katerih bosta slovenske barve branila tudi koroška boksarja Vlatko Nikolov in Marko Pečovnik. Oba sta se v slovensko reprezentanco uvrstila po osvojitvi naslova državnega prvaka, Nikolov v kategoriji do 81 kg, Pečovnik pa v kategoriji do 91 kg, z uvrstitvijo v finale turnirja EABA (evropska amaterska zveza) pa sta izpolnila še zadnji pogoj. Nasploh se lahko Korošci kar pogosto pohvalimo, da športniki in športnice nastopajo na tekmovanjih najvišjega nivoja. V zadnjem času se v ospredje prebijajo tudi panoge, ki v preteklosti niso ravno imele tradicije, od dobrem delu in predvsem posameznih zanesenjakih, pa tudi te panoge dobivajo zasluženo mesto. Eden izmed takšnih športov je tudi boks. Koroški boksarji igrajo vedno vidnejšo vlogo v slovenskem in širšem prostoru. Ker na Koroškem zaenkrat še ni registriranega kluba, so Vlatko Nikolov, Marko Pečovnik, Andrej Erjavc in 20-letni Rok Štaudeker člani Železničarskega boksarskega kluba Avto Jagodič iz Maribora, kjer pod vodstvom slovenskega selektorja Stanislava Milutinoviča dvakrat tedensko tudi trenirajo. Ostale treninge opravijo na Prevaljah, po nasvetih Milutinoviča pa treninge vodi Matjaž Pandev. Tu jim je v veliko pomoč predvsem Slavko Turkuš, ki jim omogoča treniranje v telovadnici v centru Altra. Pri boksu veljajo zelo stroga pravila glede varnosti, strogi zdravniški pregledi, selektor Milutinovič pa zahteva maksimalno pripravljenost, saj drugače tekmovalcu ne pusti nastopiti. Na državnem odprtem prvenstvu Slovenije, udeležilo se ga je prek 70 boksarjev, je v kategoriji do 81 kg Vlatko Nikolov najprej po prekinitvi premagal Simčiča, ki boksa v nemški Bundesligi, v finalu pa še enega najboljših boksarjev pri nas, Krambergerja iz Slovenske Bistrice, in tako osvojil naslov državnega prvaka. V kategoriji do 91 kg je Pečovnik v polfinalu s prekinitvijo premagal Matjana (Ljubljana), v finalu pa še drugega Korošca Roka Štaudekerja in tako povsem zasluženo postal državni prvak. Nikolov in Pečovnik sta se udeležila tudi dveh močnih turnirjev serije EABA (Evropska amaterska boksarska zveza) v Puli in Sarajevu, ki v olimpijskem letu štejeta tudi kot kvalifikacijska turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Nove zmage so sledile na boksarski reviji v Kopru, kjer sta v dvoboju s Hrvaško reprezentanco tako Nikolov kot Pečovnik v svoji kategoriji zabeležila še eno gladko zmago. Rok Štaudeker, ki po mnenju selektorja slovenske reprezentance sodi med najper- spektivnejše boksarje pri nas, je v tem času sodeloval na boksarski reviji v Italiji, kjer je v svoji kategoriji gladko zmagal. Z uvrstitvijo v finale turnirja serije EABA sta Nikolov in Pečovnik izpolnila tudi pogoj za nastop na Sredozemskih igrah. Priprave je reprezentanca Slovenije najprej opravila na Rogli, kjer so trenirali po trikrat na dan, za konec pa so odšli še v Pulo, da so trenirali v podobnih vremenskih pogojih, kot jih čakajo v Tuniziji. Čeprav so kakršnekoli napovedi nehvaležne, sta tako Nikolov kot Pečovnik ob ugodnem žrebu sposobna in pripravljena storiti še kaj več, kot zgolj sodelovati. Dejstvo pa je, daje že sama uvrstitev velik uspeh. Pandev pravi, da bi čez čas lahko razmislili tudi o ustanovitvi kluba na Koroškem, kjer vsaj zaenkrat še ni pravega posluha za ta šport. V tekmovalnem smislu računajo predvsem na uvrstitev na prihodnje Evropsko prvenstvo, čez dve leti pa bi se ob nadaljevanju dobrega in trdega dela že lahko enakovredno kosali tudi na kvalifikacijskih turnirjih za nastop na olimpiskih igrah. Največ težav predstavlja dejstvo, da so vsi fantje zaposleni, saj se samo od boksa ne da živeti. Na srečo njihovi delodajalci (Bosa dama, Ivarčko d.o.o. in Styria vzmeti) njihovo športno pot spremljajo z razumevanjem. Bogdan Tušek _jjismajOdinevi_______________PREPIH KOMUNALNA ENERGETIKA V MEŽIŠKI DOLINI Območje Mežiške doline je danes razdeljeno med štiri občine: Ravne, Prevalje, Mežica in Črna. Že leta 1995 so strokovnjaki energetiki ugotovili, da občinske meje takratnih treh občin Ravne -Prevalje, Mežica in Črna niso ovira za povezano strokovno obdelavo scenarijev bodoče energetske oskrbe doline kot celote, zato je med prvimi v Sloveniji v skladu z nacionalno energetsko politiko nastal projekt Energetska zasnova Mežiške doline. V njem so bile poleg tehniških rešitev energetske oskrbe naselij predstavljene tudi potrebe po reorganizaciji izvajanja gospodarskih javnih služb distribucije zemeljskega plina in toplotne energije. Le te so se namreč izvajale v treh ločenih podjetjih, kar je za občane pomenilo nepotrebno povečanje stroškov za toploto in plin za ogrevanje objektov. Na podlagi omejenega energetskega koncepta doline so kasneje nastajali različni projekti za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj na področju komunalne energetike, ki so bili realizirani v skladu z leta 1997 sprejeto energetsko strategijo občine Ravne - Prevalje. S ciljem zagotavljanja zanesljive, varne in okolju sprejemljive rabe energije se je dograjevalo plinovodno omrežje, obnavljal se je daljinski sistem ogrevanja Raven s toplotno energijo, s sodobno tehnologijo soproizvodnje električne in toplotne energije so se nadomestili dotrajani kotli. Na področju prenove organiziranosti izvajanja dejavnosti pa so potekali razgovori v okviru občinskega sveta takratne občine Ravne - Prevalje in sprejeti so bili sklepi, ki so obvezovali javno komunalno podjetje Prevalje (danes Log Ravne), da zagotovi ustrezni strokovni kader za dolgoročni razvoj in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti komunalne energetike v dolini. V obdobju, kije sledilo, sta občini Mežica in Črna Komunalnem podjetju odvzeli izvajanje dela dejavnosti, za katere je bilo omenjeno podjetje ustanovljeno z odlokom in jih organizirali na ustreznejši in učinkovitejši način. Na podlagi novo sprejete energetske zakonodaje je občina Prevalje sledila spremembam pri pripravah na odpiranje trga z energijo in analizirala posledice zmanjšanja prodajnega trga komunalnega podjetja v občinah Mežica in Črna. V začetku leta 2001 je Komunalno podjetje Log zadolžila za pripravo programa preoblikovanja podjetja s poglavitnim ciljem obvladovanja in zniževanja stroškov v vseh segmentih poslovnih in proizvodnih procesov. Občina Prevalje je namreč zaznala, da se kot neizbežne posledice poslovanja Komunalnega podjetja Log v spremenjenih pogojih zmanjšanega prodajnega trga izkazuje utemeljena zaskrbljenost zaradi porasta fiksnih stroškov poslovanja podjetja (stroškov pokritij oz. neproizvodnih stroškovnih mest, stroškov dela,...) in s tem povezana rast prodajnih cen storitev, ki jih podjetje izvaja za svoje kupce. Dalje je analiza stanja odjema zemeljskega plina in emisij v zrak na Prevaljah potrdila, da prihaja zaradi nenehne rasti cene zemeljskega plina do povečane uporabe trdih goriv v široki potrošnji. Z zahtevami po znižanju cen zemeljskega plina se je oglasila tudi industrija. Po preteku roka za predložitev programa preoblikovanja javnega komunalnega podjetja, ki ni bil izdelan, se je uprava občine Prevalje odločila, da pospešeno in strokovno poseže prioritetno v preverbo vseh možnih oblik organiziranosti izvajanja dejavnosti distribucije zemeljskega plina, ki je za občane izmed vseh ostalih dejavnosti gospodarskih javnih služb stroškovno najpomembnejša. S tem je občina Prevalje sama prevzela pobudo za reorganizacijo izvajanja komunalno energetske dejavnosti, ki je bila v Mežiški dolini v preteklosti vseskozi strokovno načrtovana na podlagi številnih projektov in v tehnološkem smislu strokovno obvladovana s povezovanjem strokovnjakov iz različnih podjetij, v organizacijskem smislu pa izvajana na neprimeren in neučinkovit način. Ob dejstvu, daje od navedene ugotovitve preteklo že šest let in da nova energetska zakonodaja ter odpiranje trga z energijo prinaša nove možnosti tržno konkurenčne oskrbe občanov in industrije z zemeljskim plinom, je želela občina Prevalje že s pričetkom kurilne sezone 2001/2002 porabnikom zagotoviti cenejši plin s pomočjo sprejetja odloka za podeditev koncesije za distribucijo, upravljanje in graditev omrežja za zemeljski plin in izvedbe javnega razpisa za izbor koncesionarja. Strokovno načrtovane in stroškovno utemeljene aktivnosti uprave občine Prevalje in občinskega sveta so začasno zadržane zaradi aktivnosti svetnika sveta občine Prevalje, ki dvomi v pravilnost navedenih odločitev. Kot posledico lahko ugotovimo, da s pričetkom nove kurilne sezone zagotovo ne bo mogoče izpeljati zadanih nalog in porabnikom ponuditi cenejšega plina. Individualni odjemalci se bodo na neobvladovane stroške ogrevanja s plinom najverjetneje odzvali s povečanjem porabe trdih goriv. Industrija že napoveduje, da si prizadeva tako z Geoplinom kot tudi s spremenjeno nabavo plina preko svojih koncernskih družb zamenjati dosedanjega dobavitelja Komunalno podjetje Log. Za široko potrošnjo pomeni to dodatno neizbežno podražitev oskrbe z zemeljskim plinom. Ne glede na izid aktivnosti omenjenega svetnika, ne glede na to, ali bo referendum izveden ali ne in ne glede na to, ali bo uspel ali ne, ostaja nespremenjeno dejstvo, da Komunalno podjetje Log v obdobju zadnjih šestih let ni izdelalo strokovnega, verodostojnega in zaupanja vrednega programa preoblikovanja oz. spremembe organiziranosti dejavnosti komunalne energetike v Mežiški dolini ter porabnikom ni bilo sposobno ponuditi tržnim razmeram prilagojenega in stroškovno najprimernejšega izvajanja svojih storitev. Obdobje velikih in pomembnih sprememb na energetskem trgu je pričakalo brez kadra, ki ga zahteva nova energetska zakonodaja in brez razvojne vizije. Njihovo nasprotovanje brez ponujenih novih, boljših in predvsem cenejših pogojev energetske oskrbe zagotovo ne zagotavlja nikakršnega napredka in ne ustvarja možnosti za dolgoročno tržno konkurenčno oskrbo z zemeljskim plinom. Pomeni zgolj zavlačevanje pri uvajanju koristnih sprememb, seveda izključno na račun kupcev. Sprašujemo se, kdo bo nosil odgovornost za posledice aktivnosti svetnika, ki bodo nastale porabnikom že s pričetkom kurilne sezone 2001/2002. Mojca Kert Kos Članica odbora za komunalne zadeve in varstvo okolja Občine Prevalje PISMO »MOJEMU« UREDNIKU Priznam, da urednik ni moj, se pa sliši prijazno. Sem namreč daleč od doma in se preko pisma nanj obračam na njegove bralce. Naj preberejo, razmislijo in se odločijo za podporo ali proti. Ne bom zbirala podpisov za referendum, to je naloga pristojnih. Le za razpravo dodajam drobec, ki se mi ne zdi nepomemben. Smo namreč v obdobju »približevanja Evropi« in vsak dan poslušamo argumente za pospešitev priprav za vstop v EU in Nato. Le kaj nam bo to olajšalo življenje? Radovednost je vredno potešiti v središču visoko opevane skupnosti in se prepričati o prednostih z lastnim opazovanjem. Imela sem priliko primerjati navidezni standard zahodnih in vzhodnih evropskih držav. Resničnega namreč ni mogoče spoznati s turističnim potovanjem, ker je prekratko. Vzhod bo, vključno z nami, capljal za zahodom še dolgo, če se ne bo zgodil čudež in zavrl njihov razvoj ter pospešil s svetlobno hitrostjo našega. Ne bom opisovala navdušenja nad prometnimi zvezami, saj se občasni zastoji pojavljajo povsod. Tudi nad lepoto tovarniških hal nimam pripomb in ne dvomim v standard delavcev, kar se vidi po urejenosti njihovih stanovanjskih zgradb. Videz gostinskih lokalov je privlačen in kar vabi mimoidoče. Pretreslo me je sredi lepega turističnega središča pred hotelom s petimi zvezdicami. Na pločniku je ležala lepa podgana. Besedo lepa uporabljam zavestno, čeprav bi podgani bolj ustrezali vzdevki od rejene, ostudne, smrdljive in še kaj. Tale je pa bila drugačna. Dlaka se ji je srebrnkasto bleščala, rep je bil nežen, na ušeskih pa je imela dolge čopke zlato-rumene dlake. Nič podobnega še nisem videla in sem začela razglabljati. Je podgana gensko spremenjena, da je tako lepa? Je ušla iz kanalizacije, ker ji navadne podgane zaradi drugačnosti niso pustile mirno živeti? Je bila morda lačna in je prišla iskat hrano na površje? Je naredila samomor iz razočaranja nad brezupnim položajem drugačnih? Še več dilem se je pojavilo, odgovora pa nobenega. Iz razmišljanja me je zalotil smeh. Na drugi strani ceste, pred konkurenčnim hotelom s štirimi zvezdicami, je stal pobalin in držal v roki še eno takšno podgano. Zgrožena sem kriknila in fant je podgano skril v žep ter jo podurhal z mopedom v središče mesta. Tam je bilo še več hotelov, imenitnih in razkošnih. Konkurenca do absurdal Bomo vzdržali na poti v visoko razvite države EU? Bodo tudi nam konkurenti podtikali pogane? Metanja polen pod noge smo že navajeni, da nas ne moti preveč. Sicer pa na zahodu gozdovi ne uspevajo najbolje, polen zmanjkuje in se lotevajo novih metod konkurenčnega boja. Se bomo uspeli prilagajati? Dvomiti je dovoljeno, saj ob tem iščemo izhode in rešitve za preživetje in za višjo kakovost. Kmalu se bom vrnila v domače loge, na naša lepa planinska pota brez konkurenčne hotelske ponudbe, v idilo travniškega cvetja in ptičjega petja. Dragi bralci, ne pustimo si vzeti sanj o naši vrednosti. Postavimo se po robu pogajalcem, ki klečeplazijo pred vrati EU! Brez samospoštovanja bomo poniknili v evropski kanalizaciji. I.K. LUBASOV1H 70 LET »Za prijatelje si je treba vzeti čas, se poveseliti in na zdravje kozarec vinca spiti.« Tako lepo, prisrčno, je povabil k Dularju na praznovanje svoje 70 letnice Beno Kotnik iz Podkraja. Lubasov Beno, po domače. ; "V Človek našemu Benu na prvi pogled tudi ne bi prisodil, da ima za sabo že 70 let življenja. Tako mlad še izgleda, tako lahkoten in hiter je še njegov korak. Trinajst let star seje moral z vsemi ostalimi člani Lubasove družine umakniti pred Nemci v gozdove. Postal je partizan in borec za svobodo slovenskega naroda. Mnogo je preživel in prestal. Zanj je bila to velika šola. A o tem le redko govori in kaj pove. Po končani vojni in osvoboditvi je postal najprej traktorist v obdelovalni zadrugi, doma pri Lubasu. Zelo dober traktorist je bil. Znal je delati s traktorjem in priključki, zato je bil zaželen tudi pri okoliških kmetih. Beno si je vedno želel več znanja. Da bi dosegel ta cilj, je uspešno končal dveletno kmetijsko šolo za odrasle v Vrbju pri Žalcu. S tem si je pridobil solidno znanje za nadaljnje uspešno in napredno kmetovanje. Doma, pri Lubasu, se je lotil kmetovanja. Moderniziral in preusmeril je kmetijo v prirejo mleka. Presegel je takrat magično mejo 100.000 litrov oddanega mleka na leto. Pozneje pa je to magično številko povečal. Danes je Lubasova kmetija vzorno urejena in donosna. Slovi pa tudi po svoji že tradicionalni gostoljubnosti in prijaznosti. Poleg modernega kmetovanja in gospodarjenja Beno nikoli ni zanemarjal družbenega dela in udejstvovanja. Štiri leta je bil podpredsednik Združene zveze Slovenije, Tri leta predsednik Nadzornega odbora ZZ Slovenije, dolga leta delegat občine Ravne na Koroškem. Je navdušen lovec, član LD Prežihovo v Kotljah. Njen večletni starešina. Bil je kmet, kooperant, član upravnih organov TZO-Trate Prevalje in TOK-Gozdarstva Prevalje. Je član sedanje Kmetijsko gozdarske zadruge Prevalje. Bil je pa tudi Član upravnega odbora v prvi sestavi. Naš slavljenec je izreden prijatelj, sosed in človek, ki zelo rad pomaga vsakemu, ki ga za kaj prosi ali kaj potrebuje. Če le more, rad vsakemu ustreže. Lubasova hiša pa po njegovi zaslugi in zaslugi njegove žene Tončke slovi daleč okoli po pravi, pristni, koroški, slovenski gostoljubnosti. Nikjer se ne praznuje tako lepo in prijetno rojstnih dni, godov in drugih domačih slovesnosti kot pri Lubasu. Našega slavljenca je kalilo življenje od mladosti do starosti. Vojne izkušnje so bile zaradi mladosti še globlje, še bolj doživete. Njegovega odprtega značaja tudi negativni vplivi vojne niso mogli uničiti. Le prekalili so mu značaj in utrdili njegove dobre lastnosti. Poln je neuničljive dobre volje, razumevanja življenje in njegovih zakonitosti. Široka razgledanost, strpnost do drugih, drugače mislečih, zvestoba idealom, prijateljstvo, dobri sosedski odnosi. Še na mnoga, mnoga, mnoga, zdrava, srečna leta, dragi Beno. Rok Gorenšek Živali obtožujejo Kaj imata človek in žival opraviti drug z drugim? Verjetno bi bil odgovor najprej, da se hranimo z njenim mesom. Pa bistvo odgovora ni le v tem. Res je, da sta bila nekoč človek (še posebej kmet) in žival veliko bolj povezana, saj mu je služila kot pomoč pri vsakdanjih kmečkih opravilih. Zvesto mu je služila, kmet pa jo je cenil in ji znal vračati tako, da jo je hranil in negoval. Ko pa je prišel njen konec, je poskrbel, da je bil ta dostojen. In tu bi se rad dotaknil problema, ki bi mu raje dal ime »sramota«. Vsa leta so kmetje iz bližnje in daljne okolice odvažali živino za zakol v klavnico Otiški Vrh. Pa je prišlo do njenega žalostnega propada. Za kmeta pa se pričnejo problemi. Če je žival za zakol zdrava, nekako še gre, kljub temu, da naleti na različne probleme, ki so povezani z visokimi stroški, saj živali odvažajo v Maribor, Celje ali pa še kam dlje. Kaj pa, če je potreben zasilni zakol? Takrat pa se za ubogo žival začne trpljenje, ki je nepojmljivo in sramotno. Uboga žival mora prenašati neznosne bolečine in čakati, da se jo nekje (v Mariboru, Celju, na Ptuju) usmilijo. To pa traja in traja. Kmet tu ne more nič, saj mu nova zakonodaja preprečuje, da bi jo sam odrešil muk. Hudo mu je, ko mora gledati, kako se muči in trpi. Ogorčen je in nemočen, z njim pa tudi naši veterinarji, ki se morajo prav tako podrejati nerazumljivim zakonom in predpisom. Tako daleč nas je pripeljala vsa novotarija in obupni poskusi, da smo kar se da napredni in vredni Evropske unije. Pa smo je res? Kmetu njegova zdrava kmečka logika pravi ravno drugače. Govori mu, da je to mučenje, da je to zločin in sramota za vso našo dolino. Odgovornega za to pa najbrž ni, tako kot ga pri nas ni v neštetih nerazumnih stvareh. Gotovo so nekje, pa jim je prav malo mar za trpljenje živine, saj njim ničesar ne manjka, pa tudi krivi se ne čutijo. Pregovor pravi: »Tak kot je človek do živali, je tudi do človeka.« Pa vam povem, da kar drži. Preprosti človek je vreden vedno manj. Pa je prav on tisti, ki daje naši Evropi namenjeni državi največ. Kmet, ki je povezan z naravo in živalmi, ki ga obdajajo, nam daje osnovno za naše preživetje, to je hrano. Ogorčen je in razočaran, saj njegov glas ne seže tja daleč do Ljubljane, kjer so odgovorni gluhi za vse. Pa kaj bi ne bili, njim na manjka ničesar. A kmet je trden in neomajen. Morda bo moralo iti pa s silo, da bo nekdo vendarle kaj spremenil. Klavnica v Otiškem Vrhu je NUJNO POTREBNA. Nazaj jo zahtevajo vsi bližnji in daljni okoliški kmetje. Po njej kličejo obolele in izmučene živali, da jih odrešimo trpljenja. Odgovorni, če je v vas še količkaj človečnosti, ukrenite vendar kaj, če imate vest! Viktor Levovnik Požrešni zublji 11. julija ob 14.22 se je na krajevni cesti, zunaj naselja Preški vrh, zgodila huda prometna nezgoda. V njej je ena oseba umrla, druga pa se je hudo telesno poškodovala. Nezgoda seje pripetila, ko je mladoletnik iz občine Ravne na Koroškem s kolesom z motorjem z neprilagojeno hitrostjo vozil po krajevni cesti Šrotnek - Čečovje in izgubil oblast na motorjem. V ostrem nepreglednem desnem ovinku je skupaj s prav tako mladoletnim sopotnikom iz občine Ravne na Koroškem padel po asfaltiranem vozišču. Kolo z motorjem je skupaj z voznikom in sopotnikom drselo na levo stran ceste, kjer je trčilo v prednji levi del tovornega vozila, ki gaje vozil voznik P.D. iz občine Ravne na Koroškem. Pri trčenju sta se voznik in sopotnik hudo poškodovala in sta bila odpeljana v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je voznik mopeda kmalu umrl, sopotnik pa je bil v kritičnem stanju. Nevarna dvokolesa Tokratno koroško črno kroniko sem pričel tako zares kar najbolj črno predvsem iz drugega odstavka policijskega sporočila za javnost, ki se dobesedno glas - citiram: »Letos je bila to (prej zapisana prometna nezgoda motorista - op. pisca) že tretja žrtev cestnega prometa na Koroškem. V treh primerih so umrli vozniki enoslednih vozil - dveh motornih koles in kolesa z motorjem. V enakem lanskem obdobju so prav tako umrli trije udeleženci cestnega prometa, in sicer voznik kolesa z motorjem, pešec in voznik osebnega avtomobila. Glede na dogajanje v cestnem prometu ne bo odveč opozorilo ljubiteljem dvokoles, da naj vozijo s takšno hitrostjo, ki bo omogočila, da bodo lahko pravočasno in varno ustavili, predvsem zaradi njihove lastne varnosti in varnosti drugih prometnih udeležencev.« Neprevidno vključevanje Žal pa seje tudi tokrat potrdilo, da različni pozivi policije, članov svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vzgojiteljev in drugih ne vplivajo na zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestnih moriščih in bojiščih. Tako se je 2. 8. 2001 ob 22.30 na glavni cesti Mislinja - Slovenj Gradec, v Mislinjski Dobravi, zgodila prometna nezgoda, v kateri se je smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila A.P. iz občine Ravne na Koroškem. Tudi tokrat je nekdo z življenjem plačal napako drugega. Voznik P.R. je vozil po glavni cesti iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. Zunaj naselja Mislinjska Dobrava seje z njegove leve strani, iz dovozne ceste, vključeval v promet voznik tovornega vozila A.P. iz Slovenj Gradca. Z vozilom mu je zaprl pot in prišlo je do silovitega trčenja. V njem se je voznik osebnega avtomobila hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer pa je kmalu umrl. Smrt pri delu Najhujši davek je žal terjala tudi delovna nezgoda, ki seje pripetila 19.7. 2001 ob 13.22 v podjetju KOPUR v Slovenj Gradcu. V njej se je smrtno ponesrečil J.M. iz občine Slovenj Gradec. Kot je ugotovila komisija Urada kriminalistične policije Policijske uprave Slovenj Gradec, je delavec J.M. s kompresiranim zrakom čistil trgalni stroj, v nasprotju z navodilom za varno delo s strojem. Z vrtljivega delaje namreč odstranil zaščite in se povzpel na stroj. Med čiščenjem drugega izmed obeh valjev je izgubil ravnotežje in padel v vrteč ježasti valj, ob katerega je zadel tudi z glavo. Njegove poškodbe so bile tako hude, daje umrl že na kraju nezgode. Delovna z žago Kljub nezgodi je imel precej sreče delavec T.M. iz občine Ravne na Koroškem. 10. 8. okoli 11.30 je namreč z motorno žago čistil grmičevje blizu železniške postaje Ravne na Koroškem. Med delom mu je žaga zdrsnila in porezal se je po nogi. Odpeljali so ga v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostal na zdravljenju. Nevarne igre Dokaj nenavadna nezgoda, in če je igra delo, jo lahko prištejemo med delovne, seje dokaj srečno končala 9. 8.2001 okoli 12. ure v Šentjanžu pri Radljah ob Dravi. Med igro je namreč dve in pol letni otrok povzročil, da je motokultivator s priklopnikom pričel drseti vzvratno. Po desetih metrih je stroj zavil v desno po strmem pobočju, ob katerem so bile postavljene gradbene mreže za betonske plošče. Otrok, ki je bil na motokultivatorju, je z desno nogo podrsal po konicah železnih mrež in se telesno poškodoval. Pomoč so mu najprej nudili v zdravstvenem domu Radlje ob Dravi in ga zatem odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec. Avto v koruzi Med prometnimi nezgodami bi iz tega obdobja veljalo omeniti posebej hudo, ki seje dne 18.8. ob 17.30 pripetila na glavni cesti zunaj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu in v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Voznica osebnega avtomobila N.R. iz občine Mislinja je iz smeri Mislinje vozila proti Slovenj Gradcu. Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo jo je v blagem desnem ovinku pričelo zanašati. Vozilo je zatem bočno drselo 62 metrov, se dvakrat prevrnilo po bregu in se ustavilo na kolesih v koruznem polju. Med prevračanjem se je sopotnik v osebnem vozilu S.B., prav tako iz občine Mislinja, zelo hudo poškodoval in so ga iz vozila morali izrezati poklicni gasilci z Raven na Koroškem. Pozor, otroci Pred začetkom letošnjega novega šolskega leta, ko bo na cesti spet veliko rumenih rutic, bi veljalo vse prometne udeležence opozoriti, da naj bodo na cesti do otrok še posebej pazljivi in previdni. Kako hitro lahko pride do nezgode in kako nezanesljivi so otroci v prometu, pa priča tale dogodek. Na Prevaljah seje 18. 7. pripetila prometna nezgoda, v kateri seje hudo telesno poškodoval devet let star otrok - kolesar. Voznik osebnega avtomobila H.P. z Raven na Koroškem je vozil po krajevni cesti na Prevaljah proti regionalni cesti Ravne na Koroškem - Prevalje. Pri stanovanjski hiši Spodnji kraj 9 je z desne strani iz dovoza do stanovanjskih hiš s kolesom pripeljal devet letni otrok, ki se pred zavijanjem v levo na prednostno cesto ni prepričal, če je cesta prosta. Avtomobil je tako trčil v otroka, ki je bil pri tem hudo poškodovan in se zdravi v bolnišnici. Draga strela Minula leta smo tak časi v koroški črni kroniki najpogosteje poročali o požarih zaradi strele. Letošnje poletje pa je takšno, »da še ene pametne nevihte ni premoglo«, pravijo ljudje. No, brez požarov pa tudi v tem obdobju ni šlo. Enega izmed njih je zanetila tudi strela In ogenj je bil -žal - izjemno požrešen. 28. 6. ob 13.10 je prišlo do požara na gospodarskem poslopju last LB. na Selah pri Slovenj Gradcu. Po ugotovitvah policistov je požar v močnem neurju zanetila strela. Ogenj je gasilo 35 gasilcev okoliških gasilskih društev in 30 domačinov ter sosedov. Iz gospodarskega poslopja jim je uspelo rešiti vso živino in nekaj strojev ter orodja. Požar je uničil celotni zgornji leseni del gospodarskega poslopja, uničenih pa je tudi več delovnih strojev. Med drugim je zgorel kmetijski traktor z več priključki, kmetijsko in delovno orodje, štirje silosi in kakih 50 ton lesa. Skupna gmotna škoda znaša po nestrokovnih ocenah kar 40 milijonov tolarjev. Gospodarska poslopja v zubljih Ne glede na odsotnost neviht so kot kaže bila v minulem obdobju na udaru ognjenih zubljev predvsem kmetijska gospodarska poslopja. Tako so bili policisti dne 17. 8. ob 23.20 obveščeni o požaru na Zelenbregu na Ravnah na Koroškem, na gospodarskem poslopju, last J.K. Zublji so bili tukaj še bolj neusmiljeni, saj je kljub posredovanju gasilcev zgorelo med drugim tudi 13 glav živine. Pogorelo je gospodarsko poslopje s kaščo, kombajn in nekaj druge kmetijske mehanizacije ter večja količina sena. Po podatkih policije naj bi bilo do požara prišlo zaradi samovžiga senene bale, gmotna škoda pa znaša dobrih 25 milijonov tolarjev. Dobrih 4 milijone gmotne škode je nastalo v požaru, ki je 7. 8. okoli 07.30 izbruhnil na gospodarskem poslopju, last K.P. iz Spodnje Kaple. Ogenj je v celoti uničil strojno lopo in stroje ter orodje, poginilo pa je tudi 95 kokoši. Tudi v tem primeru naj bi do požara prišlo zaradi samovžiga sena. HOROSKOP - SEPTEMBER 2001 Konstrukcijski požar No, vsi požari v minulem obdobju vendarle niso nastali zaradi samovžiga, značilno pa je, da so bili tokrat ognjeni zublji zares požrešni. To se je pokazalo tudi v primeru lesno predelovalnega in trgovskega podjetja iz Šentvida v občini Vuzenica. Pri njih je namreč 27. 7. ob 22.10 izbruhnil požar. Po ugotovitvah policistov je ogenj nastal na ostrešju zidane kurilnice in se razširil na sosednje objekte, ki so vsi - razen žage in zidanega dela kurilnice, v celoti pogoreli (skladišči lesa in sušilnica). Do požara naj bi bilo prišlo zaradi konstrukcijskih nepravilnosti na objektu. Gmotna škoda je ogromna, saj znaša skupaj kar več kot 60 milijonov tolarjev. Mrtev moški Med drugimi zadevami, ki so vzbudili pozornost na Koroškem, je vsekakor najdba moškega trupla dne 22. 7. 2001 ob 06.00 ob krajevni cesti v Strojni. Policija je ugotovila, da gre za A.R. s Prevalj. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča Slovenj Gradec je odredila sodno obdukcijo, ki je pokazala, da pokojni ni bil žrtev nasilja, temveč da je padel in z glavo udaril ob tla. Čeprav udarec ni bil močan, je vendarle prišlo do krvavitve v možganih in A.R. je umrl. Pasji ugriz Med bolj neobičajne dogodke sodi tudi tale, ki seje dne 4. 7. ob 17.30 pripetil na Prevaljah. Tedaj je namreč G.R. iz občine Prevalje s prijateljem igral košarko na košarkarskem igrišču pri osnovni šoli Prevalje. Tedaj je bila na igrišču tudi L.Š. s Prevalj, kije pri sebi imela psa pasme pitbul. Med igro je pes, ki ni bil primerno zavarovan ali opremljen (nagobčnik), nenadoma stekel na igrišče in G.R. ugriznil v zapestje desne roke in ga poškodoval. Vozim zlo počas Kratko policijsko sporočilo: »Dne 1. 7. 2001 ob 16.30 sta voznika osebnih avtomobilov vozila po glavni cesti iz Radelj ob Dravi proti Muti. Prvi voznik naj bi po mnenju drugega vozil prepočasi, zato gaje opozarjal s svetlobnimi in zvočnimi signali. Na delovišču v Zgornji Vižingi sta oba voznika ustavila ter se pričela prepirati. Prepiru je sledilo še fizično obračunavanje. Eden izmed voznikov je bil tujec, zato je bil uveden takojšen postopek pri sodniku za prekrške, ki mu je izrekel 30.000 tolarjev denarne kazni. Ker zneska ni poravnal, je bil odpeljan na prestajanje trdi dnevne zaporne kazni. Njegovemu sopotniku, ki je prav tako kršil javni red in mir, je bila izrečena kazen 5000 tolarjev, naš državljan pa je moral plačati 20.000 tolarjev.« »Razboritega tujca je vsekakor treba umiriti,« pravi Rene, prijatelj mojega prijatelja Mirana - »bifedžije«, tekstopisca, šaljivca, igralca... »Najbolje bi to storili tako, da bi mu v zaporu predvajali skrajšano različico pesmi koroškega kantavtorja Adija Smolarja: »...ker jaz vozim prav počas!« Ne bezljamo namreč vsi Slovenci s sto na uro v Evropsko unijo, dasiravno nas tam zanesljivo čaka vsaj možnost naročiti značilno francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.« T.l. V Trobljah pri Slovenj Gradcu je Emilu Š. zgorelo gospodarsko poslopje, delno je uničena tudi stanovanjska hiša. Zgoreli so tudi kmetijski stroji. Gasilci in vaščani so požar lokalizirali, a škoda je zelo velika. Mestna občina Slovenj Gradec in Kmetijska zadruga sta že prispevali finančno pomoč, primestna vaška skupnost. Pameče pa je z vsemi organizacijami v kraju organizirala solidarnostno akcijo. Že drugi dan so vaščani finančno pomagali, saj: kdor takoj da, dvakrat da. Posnetek Stanko Hovnik OVEN Pričakujete lahko nekoliko raztresen začetek meseca in bolj zbrano nadaljevanje, če se boste disciplinirano spoprijeli z opuščanjem manj pomembnega. Vprašanje je na videz preprosto, a zelo pomembno: kaj si v resnici želite? Z ljubeznijo in z denarjem za domače razkošje ne boste varčevali. BIK Poskušajte kljubovati izzivalnim nihanjem razpoloženja -prav je, da najbližji tega ne opazijo, saj gre za muhe enodnevnice, kijih ni vredno kopičiti do vrelišča. Radodarni s toplimi besedami in čustvi boste očarali vso bližnjo okolico, pri denarju pa boste - nasprotno - izjemno varčni. DVOJČKA Če vam je uspelo oteti pred pozabo svoje zadnje sanje, jih natančno preučite - lahko da je v njih skrit odgovor, ki ga že dolgo iščete. Veliko boste razmišljali o sebi, a ne bodite prestrogi in zadržani, da boste pravočasno opazili lepe možnosti za zaslužek, za prijetno družbo in udoben dom. RAK Nadaljujete lahko z vašo notranjo inventuro, da bi si uredili misli in preverili finančni položaj, potem boste lažje zadihali in pravilno usmerili presežek energije. Kar se vam je še nedavno zdelo nedosegljivo in pretežko, se bo zdaj lahko uresničilo skoraj samo od sebe. Seveda, le poskusiti je treba. LEV Več načrtov kot možnosti - a ne pozabite dobrih zamisli, saj bo tudi zanje prišel najprimernejši čas. Posvetujte se s sodelavci, kje začeti, da ne boste ostali za krmilom sami. Vašo poudarjeno očarljivost lahko zdaj vprežete tudi v čustvene mreže, zdi se, da si že dolgo prizadevate poživiti vaše ljubezensko življenje. DEVICA Pojasnite še en-krat, če se vam zdi, da so vas domači slabo razumeli. S tem boste tudi preverili, koliko sami verjamete v svoje zamisli in katere so vredne vaše podpore. Nekoliko zadržani v ljubezni, še posebej, če seje komaj začela, pa boste počasi okrepili samozavest in potem bo vse drugače. TEHTNICA Če se kdaj počutite kot krotilec divjih zveri, ne pozabite, da so vam drugi za mirno tolažbo zelo hvaležni, če to priznajo ali ne. Prav zato se lahko veselite kakšne nepričakovane pozornosti, ki bo polepšala dan. Krajši umik pred vsakodnevnim vrvežem bi zdaj prišel zelo prav, še posebej, če se vam je nabralo veliko intelektualnega dela. ŠKORPIJON Denar in kariera vas spodbujata k zelo treznemu in zavzetemu ravnanju. Čustvena ohladitev pa je le začasna - spet bo prekipevalo! Imeniten čas za poglobljen študij, pa tudi kakšno zapoznelo dopustovanje kje daleč bi vas lahko povsem prerodilo. Notranje ravnotežje vam bodo pomagali vzdrževati prijatelji, nikakor pa ne daljša osama. STRELEC Še preden se ognjevito spopadete z vsakodnevnimi obveznostmi, premislite, ali je res vse tako nujno. Energijo premišljeno usmerjajte v dobro izbrana partnerstva - nekaterim ljudem bi se bilo namreč bolje izogniti. In če boste upravljali s premoženjem drugih ljudi, imate vso zvezdno podporo. KOZOROG Ne očitajte si, če se vas polašča lenobno razpoloženje - vašim najtesnejšim odnosom bo zelo koristilo, če si delček dneva kdaj odtrgate za razpoloženjski klepet brez posebnih obveznosti. Sedanja investicija v partnerske vezi bo lahko dolgoročna, sami pa boste odkrili veliko novih radosti. VODNAR 0 tem, kaj boste storili, se boste morali seveda sami odločiti. Nikar pa ne zanemarite vseh pripomb in predlogov iz bližnje okolice, tudi v nasprotovanju je lahko zrno resnice. Če ste prosti, bi se lahko znašli v zametkih nove zveze, ki bo hitro prerasla v blagodejen trajnejši odnos. RIBI Sanjave noči so za vami in marsikoga bo presenetilo vaše prisebno in udarno ravnanje. Kot nalašč - čas za poslovne zadeve. Sami boste opravili manj kot pa v dvoje, saj vas lahko predolgo soočanje z notranjimi dilemami navdihne z melanholijo, med tem ko vam zvezde ponujajo ljubezenski in tudi delovni razcvet. BREZ SLADKORJA Resnica naredi prvi korak v vinogradu. * * * Denar ni velik mislec, je pa zagnan garač. * * * Bolje kot v ljubezen, je dvomiti v sovraštvo. * * * Dobre kuharice kuhajo vse, slabe le zamero. * * * Za delavce je bil oktober daleč najboljši mesec. * * * Ne združuj sonca in lune, da ne boš deležen mrka. * * * Le kako ljudem uspe. da so pri toliko čutih brezčutni? * * * Ko oblast prepelje ljudi žejne čez vodo, je mnogo lačnih. IZPOD KLOBUKA Tuja koža nikogar ne boli. ♦ * * Ribičem pišejo zgodbe ribe. * * * Vsaka krivda vzroke najde. * * * Le morala ima moralne dileme. * * * Veliki grehi niso za male grešnike. Nihče brez vzroka ne išče vzrokov. * * * Od dneva do noči je en sam mrak. * * * Strah je dober učenec, a slab učitelj. * * * Kako prazno je biti poln samega sebe! KRI SE NE ZATAJI - Ali veš, da se Janez ločuje od Eulalije zaradi tega, kar mu je povedal sin? - Kaj mali že govori? Saj je vendar star komaj pol leta! In kaj mu je povedal? - Rekel mu je: tata. DOMAČI FRIZER - Ko mi je zadnjič mož kar sam skrajšal lase, mi je naredil takšne stopnice, da sem ves dan jokala. - Mar si pričakovala, da ti bo naredil dvigalo? SREČNA DUŠA - Srečna je lahko Matilda, da je dobila za moža starinarja, srečna! - In zakaj naj bi bila tako srečna, kaj pa je to posebnega? - Je, je! Starejša bo, bolj jo bo cenil. DROBNA ZAPAŽNJA Pred tistimi s polnimi žepi imajo tisti brez cvenka pogosto polne hlače. * * * Želje nikoli ne bankrotirajo, a pogosto doživijo inflacijo. * * * Ne razumem, zakaj je med kristjani toliko rasistov, ko pa je bil Jezus Kristus vendar križanec. * * * Ritem mladih ni ritem za tiste, ki imajo aritmijo srca. * * * Ko se je z njim poročila, je bil tip-top. Nato se je tip nekam zgubil. * * * Zvezde so razsipniki - tako v vesolju kot na Zemlji. ***** IZ DOMAČIH LOGOV Naj bom enkrat malo nostalgičen. Krst male Špele Štiftar iz Žerjava meje spomnil na mlada leta, ko smo bili mulci zelo na tekočem, kdaj bodo kakšno malo Špelo ali malega Frančka nesli h krstu, saj smo denar, katerega smo po zdravem domačem običaju »zaslužili« s čestitko, veselo nesli na blagajno kina ali namenili za sladkarije. Kina skoraj ni več, mladosti ni več, krsti so, hvala bogu, še. Mali Špeli pa želim veliko sreče v življenju, tudi ko bo zrasla. NAGRADNO VPRAŠANJE Nekaj sem zgubil. Vem, da sem nekaj zgubil, a če me ubijete, se ne morem spomniti, kaj? Pomagajte mi in odgovor na vprašanje, kaj sem zgubil, pošljite na uredništvo Prepiha do 20. septembra 2001. Izžrebanega reševalca čaka knjižna nagrada. Od leta 1383 iu4l^9^ in HUjSUKijl» l|H«hhP sléP^e l^lnlii (ucdeltJvKonškc wwwiltjbwjK-WKMMorìiUt 1. - 3. septembra 2001 * nedeljo In ponedeljek: » veliki bokjltfg no spodnjem Glovnem trgu » rozstovo konjev vse dni: » rozstovo majhnih živali I rozstovo Alpe Jodron vse dni prevoz z ovtobosi 15.Q0 Sv. mašo na Prethtlovem ovtodromu; 'mašujeta duhovnik rozstovljokev Josef Franzi in mestni župnik mag. Ivan Olip 17.00 Pričetek Pliberškega sejmo; družinski in otroški večer - NOC DJ v šotoru Jilou" V-SPfroto, >• septembra 10.00 Mednarodno srečanje upokojencev v šotoru „Edinost' 11.00 Predslovilev knjige Jondormerijo v Pliberku 1850-2000“ 12.00 Veliko slavnostno povorka 13.00 Poslovitev sejemskega znamenja in naznanitev začetka sejma, opravi podžupan Slelon Visolsthnig 13.30 Odprtje Pliberškega sejmo no travniku in načelje sodčka piva v šotoru skupine ' »JountolerTrorhtenkopelles opravilo dež. glavar dr. J org Haider in župan dež. poslanec mag. Rotimind Grilc 14.30 Odprtje okrajne razstave majhnih Živah 1 S.00 Odprtje .4. razstave Alpe-Jadron" 18.00 Slovenska oddajo voščil , , , ■ iz šotora »Edinost" Ha« 18.30 Srečolov Lionsovego kluba, I zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru 21.00 Velik ognjemet pivovarne ----------——— »Hitler Biet* »9/Vt^ j' 23.00 Izbor .Mister Pliberškega sejmo" v Breznikovem šotoru V nedeljo. 2. septembra 11.30 50 letnico skupine Jounloler Trochlen kopelle Loibocn Ubuče z ansambli iz Šlojerske, Slovenije in Koroške 13.00 Odprtje okrajne rozslove konjev 16.00 Otroški karaoke v Breznikovem šotoru 18.30 Srečolov lionsovego kluba, ? zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru 23.00 Izbor »Miss Pliberškega sejma' v Breznikovem šotoru Velik srečolov v šotoru filou, nagrada: potovanje na Mollorco! V ponedelleh. 3. septembra 18.30 Srečolov lionsovego kluba, 3. zaključno žrebanje v Breznikovem šotoru, noto zobovo »Danes ne gremo domov' Zaključek Pliberškega sejmo z DJ-i iz Isthglo v šotoru »filou" Zabavišče • Razstavišče kmetijskih strojev 4* Srečolov Lionsovego kluba/ izkupiček v dober namen .0; v soboto, nedeljo, ponedeljek: KRAMARSKI TRG Cui i .ssen unij Tkinki n ScilMTZI.I.kOMt; \ zStttijfth //IIcis 'zzr.tzz.. :rrcrrrr.“Tr-.~ posoju.sh\\-n.\sK Hibrrk/Hlriburg ■ — s— SLOVENSKE ŽELEZARNE METfiL • RAVNE d oo PODJETJE ZA PROIZVODNJO PLEMENITIH JEKEL él&i n 1 DOS Zahteve kupcev so vodilo našega poslovanja - JEKLO Z IMENOM v želeni kvaliteti zahtevani kakovosti, ob pravem času in v količini, ki jo potrebujete.