t 5|Lo delovnega kolektiva sozd iskra ;ai ko', vloi ki rosi' zvoi ■ v- ^predsedstva kos "5 izvol »Iro1 roju ■eri61 tažo icst«1 Izvozom v prvem četrtletju moremo biti zadovoljni . Miloš Resnik je na 7. seji predsedstva KOS (bila je 12. t.m.) posredoval ^formacijo o izvozu in uvozu Iskre v prvem kvartalu letošnjega leta. povedal je, da smo v prvem kvartalu letos uresničili 17 % izvoznih Zveznosti, kar vsekakor ni zadovoljivo in je resno opozorilo, da bo treba storiti vse za izpolnjevanje letnega plana izvoza Iskre, od katerega je Jfrukturaln' lF io prevladuje izvoz na konvertibilno območje, ki je bil v dejstvo, Iravi ktošnjem prvem kvartalu kar za 26 % vi|i kot v istem obdobju lani. Ž ‘črt, ^oz v prvem kvartalu še nimamo dokončnih podatkov, toda ocena je, da kadi nismo izpolnili predvidenega plana uvoza. :r$i obe1 !j dnevnem redu je bila tudi uuJinava novega pokojninskega dikap i in je uvodno besedo podal optf’ vol°b. Ugotovil je, da je v Iskri lim01 ‘ široka razprava o tem v Rt , nem zakonu in da smo zbrali dokaj pripomb in pobud k > ki jih je treba posredovati Razprava o zakonu še ni zaklju-d* zato sindikat poziva, naj o zapravljajo povsod tam, kjer še et posredujejo svoje pripombe in ddtve ustreznim strokovnim služ- nokl !lednja to^ka je obravnavala re- predsednik KOS Janez Kem menil, da je treba pozdraviti idejo o anketi glede internega posojila, ki je jasno pokazala, da naši delavci te pobude niso kate- ankete o razpisu internega _____ ______r___ —temega otniki^a posojila. Anketa je pokazala, k med Iskraši visoka stopnja so-•sti in kolektivne zavesti, vendar Pilni anketiranci hkrati meni-vt„i v z boljšo organizacijo dela, ire metom, disciplino in kvaliteto v )brcputot celoti dosegli lahko mnogo tezultate gospodarjenja. Zato je .00 iu nc vfl bi delavce obremenjevali še mi prispevki, zato z akcijo v tem smislu ne bomo nadaljevali. Člani predsedstva KOS so se s tem strinjali. Posebna točka dnevnega reda je bila posvečena obravnavi 3. seje RZZS Slovenije in nalogam v zvezi z njo. Kot je znano, je bila seja posvečena nagrajevanju po delu, torej izredno občutljivi in nič manj pomembni temi. V Iskri imamo že dobre rezultate s tega področja, saj so v glavnem samoupravni sporazum o tem sprejeli skoraj v vseh Iskrinih TOZD in DO na ravni SOZD. Vendar pa s tem proces še zdavnaj ni zaključen, ker bodo potrebni ustrezni samoupravni sporazumi o nagrajevanju po delu tudi v na- Številka 17 - Leto XXII - 16. april 1983 ših DO in TOZD. V tem smislu so ugotovili, da poteka' akcija usklajevanja OD preveč počasi in zato terja sindikat nenehno in energično akcijo ter aktivnost na ravni DO in TOZD. Nadalje sindikat zahteva od strokovnih služb naših DO, da izdelajo ustrezne terminske in vsebinske programe tega procesa do 15. maja, pri čemer se mora seveda tudi sindiKat kot nosilec akcije aktivno vključiti v njo prav na vseh ravneh, pri čemer mora tudi pozorno spremljati potek same akcije, da bomo tako pravočasno in ustrezno uresničili to pomembno nalogo. Člani predsedstva so se dalje pogovorili o pripravah na letno sejo KOS SOZD Iskra, ki naj bi bila okvirno med 10. in 15. majem, na kateri bi bilo predloženo poročilo KOS o delu v preteklem letu, akcijski program za prihodnje obdobje, še posebno pozornost pa naj bi naseji posvetili stanju dohodkovnega povezovanja v Iskri, oziroma uresničevanju dohodkovnih odnosov. Predsedstvo KOS se je tudi strinjalo z akcijo tako imenovanih motivacijskih lepakov, ki jih je pripravil naš marketing. Ob koncu so udeleženci poslušali še informacijo o dnevu Iskre, ki bo letos v soboto, 2. julija v Medvodah na prostoru kopališča Sora in v organizaciji naše DO CEO. Pripravili bodo običajen Iskrin paket, ki naj bi stal 300 din. od česar bi vsak udeleženec prispeval 150 dinarjev. Zapišemo torej lahko, da priprave za tradicionalni dan lahko, da priprave za tradicionalni dan Iskre in borca potekajo normalno in obetajo uspešen dan Iskre. D.Ž. Franc Levovnik je prejel veliko nagrado za izum in tehnične izboljšave za življenjsko delo na področju merjenja električne energije. Med Kidričevimi nagrajenci številni Iskraši V ponedeljek, 11. aprila, so v veliki dvorani skupščine SR Slovenije v Ljubljani podelili letos že petindvajsetič tradicionalne Kidričeve nagrade za znanstveno in raziskovalno delo. Kidričeve nagrade so prejeli akademik dr. Anton Peterlin, prof. dr. Roman Modic, prof. dr. Janez Brglez, prof. Janez Stanovnik in prof, dr. Anton Trstenjak. Podelili so tudi 16 nagrad Kidričevega sklada za dosežke v naravoslovno-matematičnih, tehniških, biotehniških in medicinskih ter družbenih in humanističnih vedah, poleg tega pa še 21 nagrad za izume in tehnične izboljšave. O pomenu in vlogi velikega revolucionarja in sotvorca nove Jugoslavije Borisa Kidriča in s tem v zvezi o pomenu znanstveno raziskovalnega dela za razvoj naše družbe je spregovoril predsednik CK ZKS Andrej Marinc, (povzetke iz njegovega nagovora pa objavljamo posebej). To pot so s področja tehničnih ved prejeli nagrado sklada Borisa Kidriča mag. Boris Vedlin, mag. Jože Žakelj in Miran Kranjc, dipl, ing. iz naše delovne organizacije Center za elektrooptiko, in to za raziskovalno delo na področju 40 Hz Nd-YAGlaserja z elektrooptič-nim preklopnikom Q. V utemeljitvi nagrade je zapisano: Težišče raziskovalnega dela skupine v minulih dveh letih je bilo predvsem na iskanju možnosti za generacijo enovitega kratkega in močnega laserskega impulza. Problem so rešili s fizikalno analizo pojava preklopa kvalitete Q optičnega resonatorja z elektrooptičnim pojavom v kristalu LiNbOa. Pri tem so izvedli tudi domiselno konfiguracijo re- e spre] )ZD 320-41 :a c. 3 Nor s PETROM VIRNIKOM kra v Afriki na Bližnjem vzhodu batH' Zunanje—trgovinsko operativo ima Iskra organizirano v Iskri Commerce N tako imenovanih tržnih področjih. Eno od njih obdeluje dežele Afrike in “Užnjega Vzhoda in je po izvozu tudi najmočnejše med vsemi. V ta del sveta je Iskra lani izvozila za več kot 36 milijonov dolarjev, letošnji načrt pa 320 -* je še za 18% večji. Tržno področje Afrika - BližnjiVzhod vodi Peter Vimik. Največji kupec Iskrinih izdelkov na tem območju je vsekakor Irak: tja smo R **ni izvozili za 31,3 milijone dolarjev, letos pa načrtujemo za 35,2 milijonov, olc dru8em mestu je Alžirija, na tretjem Egipt, v vse druge države pa naš tooz ne presega pol milijona dolarjev. repojejj0 PREDSTAVNIŠTVO LE V fen pogled na zemljevid nam baza la obsegata Afrika in Bližnji 321 -3T0raj tretjino sveta. V Afriki, nikovalfebrih 30 milijonov km2 živi N kot pol milijarde prebival-Pližnjem Vzhodu pa na 4,5 mili-r približno 50 milijonov prebi-?lede na te podatke in pa na to, "bo v ta del sveta približno tretja Iskrinega konvertibilnega 'tas je presenetil podatek: v .Področju Afrika — Bližnji lodatne eZap0sjely^ ie 20 delavcev, od Polovica izvoznih komerciali-"'»i z edinim Iskrinim pred- OPO! [ ici do V £ popui ‘ torutom Ošabnikom na tem velikanskem območju, in sicer v Egiptu, jih je točno enajst. Strategija tržnega nastopa v teh deželah je torej nekoliko drugačna kot drugod: razen omenjenega lastnega predstavništva v Kairu je naš uspeh ah uspeh odvisen od občasnih potovanj peščice komercialistov in seveda predstavnikov posameznih Iskrinih delovnih organizacij, v veliko pomoč pa so nam tudi predstavništva drugih jugoslovanskih zunanje—trgovinskih organizacij in pa lokalni partnerji. »Le eno predstavništvo na tako velikem območju je daleč premalo«, poudarja direktor Peter Vimik. »Predstavništva bomo morali prej ali slej odpreti še drugod. Razmišljamo predvsem o lastnih predstavništvih v Alžiriji, v Slovesna podelitev Kidričevih nagrad je bila v veliki dvorani slovenske skupščine v Ljubljani. >ci do lodat. 1' nista dodat, le oci do 1' % popu oci do 1' dddat. k % popus' doti. Icž. oci 30 % rasli 20 $ rist. taks 1,- po ose rez dodat, t. 13,-din ir. taksa 1 tr. do 5. 0 % popu 1 razstave inovacij v Ljubljanski banki so se udeležili vidni predstavniki ■fe političnega in gospodarskega življenja Slovenije. Iraku ter v eni od dežel Zaliva, iz katere bi potem pokrivali celotno območje Arabskega polotoka.« Med boljše izvozne partnerje je Peter Vimik uvrstil zagrebško Astro, ki nas zastopa v Zimbabveju in Nigeriji, beograjski Invest Import, ki nam pomaga pri prodaji v Alžiriji. Za prodajo na Bližnjem Vzhodu pa se v zadnjem času povezujemo tudi z Genexom. Med lokalne partnerje, ki nas uspešno predstavljajo po posameznih deželah je vsekakor treba uvrstiti firmo RABAT v Bejrutu za področje telefonije, firmo Comacon v Maroku za Števce in firmo Nizet v Siriji za izdelke Kibernetike. V zadnjem času nam je uspelo dobiti kakovostne partnerje tudi v Zimbabveju za področje Telematike, v Keniji prav tako za Telematio in prenos, v deželah Zaliva, konkretno v Katarju, Abudabiju, Dubiju in v Kuvajtu za področje široke potrošnje in Telematike itd. Od pomembnejših in tudi perspektivnih akcij naj omenimo tudi razširitev sodelovanja s tunizijsjko firmo SIAME, kateri smo pred leti prodali tehnologijo za proizvodnjo enofaznega števca, pred kratkim pa smo podpisali še pogodbo za prenos tehnologije tudi za trifazni števec. S to firmo bomo verjetno razširili sodelovanje še pri proizvodnji telefonskih aparatov, merilnih instrumentov in stikal. Podoben projekt pripravljamo tudi v Maroku le s tem, da je ekonomičnost tega načrta še vprašljiva. Partnerja, ki bi bil pripravljen v skupno naložbo za proizvodnjo števcev in pozneje tudi te- lefonskih aparatov v Maroku, že imamo, kot že rečeno pa je vprašljiva rentabilnost, saj s sedanjimi cenami ne moremo pokrivati niti materialnih stroškov, na primer pri prodaji enofaznega števca. Najhujšo konkurenco ima Iskra v Maroku v francoskih proizvajalcih. Z močno konkurenco se srečujemo seveda tudi v drugih deželah Afrike in Bližnjega Vzhoda. Katere firme so to, vemo. Peter Vimik takole ocenjuje Iskrino prisotnost v tem delu sveta: »Naše dosedanje obdelovanje tega tržišča je premalo intenzivno in premalo agresivno in bomo morali strategijo trženja bistveno okrepiti. Tu mislim predvsem na odpiranje novih lastnih predstavništev in na pogostejše stike z lokalnimi partnerji, ki morajo biti kakovostni in specializirani za prodajo naših izdelkov.« NISMO SPOSOBNI PONUDITI VEČJIH PROJEKTOV Omenili smo že močno konkurenco v tem delu sveta, ko velike multinacio-nalne družbe v skladu s svojo strategijo ponujajo izdelke izredno poceni in na dolgoročna posojila z nizkimi obrestmi. V največ primerih je to zgolj »vaba« za poznejše velike projekte, to vabo pa dobijo nato bogato povrnjeno. In ravno na področju vlaganj v večje projekte je Iskra še vedno precej nemočna. »Že dolga leta ugotavljamo«, poudarja Peter Virnik, »da v Iskri ne obstaja nek močan inženiring, ki bi lahko (Nadaljevanje na 3. strani) sonatorja, pri katerem namesto zrcal uporabljajo piramidni prizmi. O tej konfiguraciji so prijavili tudi patentni zahtevek. Skupina je o svojem delu pripravila več razprav, od katerih je 8 vključenih v predlog za nagrado. Uspeh raziskovalnega dela skupine je omogočil proizvodnjo laserskega elektroop-tičnega merilnika razdalj v Centru za elektrooptiko — Iskra, ki predstavlja kakovosten domač instrument. Številne nagrade za izume in tehnične izboljšave pa so prejeli posamezniki in skupine iz najrazličnejših delovnih organizacij Iskre. Za življenjsko delo na področju mer-, jenja električne energije je prejel nagrado Franc Levovnik, dipl. ing. iz DO Iskra Kibernetika-Kranj. V utemeljitvi je zapisano, da se je Franc Levovnik v več kot petindvajsetletnem delu na področju električnih števcev in merjenja električne energije uveljavil kot odličen strokovnjak, ki je s sistematičnim razi-skovalnorazvojnim delom dosegel, da so električni števci — tako enovazni kot trifazni — po kakovosti in tehnični dognanosti dosegli uvrstitev v sam vrh evropske proizvodnje električnih števcev. O tem zgovorno priča dejstvo, da tovarna števcev danes izvaža električne števce na najzahtevnejše svetovne trge v 37 državah na vseh petih celinah. V Zahodni Nemčiji, kamor tudi izvaža, se ji je uspelo plasirati kljub izredno močni konkurenci domačih proizvajalcev, zlasti firm Siemens in AEG. O pomembnosti tega izvoza zgovorno priča številka, da bodo letos izvozili števcev za blizu 13 milijonov ameriških dolarjev, od tega 95% na konvertibilno tržišče. Ob tem pa je še pomembnejše, da je tovarna števcev prodala licenco za proizvodnjo števcev v Španijo in Turčijo, v Tunizijo pa poleg licence tudi ves tehnološki postopek (know-how) za proizvodnjo enofaznih in trifaznih števcev z vso potrebno opremo za kontrolo in umerjanje, kar vse je v pretežni meri rezultat razisko-valno-razvojnega dela F. Levovnika in njegovih sodelavcev. Vsi ti uspehi na svetovnem izredno zahtevnem trgu bi ne bili možni, če ne bi temeljili na lastnem raziskovalnem delu in na lastnih tehničnih rešitvah, zaščitenih s številnimi patenti. Razen uspehov na področju konvencionalnih elektromehanskih števcev so pomembni tudi uspešni rezultati s področja elektronskih števcev, s katerimi je tovarna števcev nastopila na trgu z lastno konstrukcijo hkrati kot drugi svetovni proizvajalci merilne opreme na področju merjenja električne energije, kar je prav tako v prvi vrsti zasluga F. Levovnika, ki je v pravem trenutku presodil smeri razvoja. Naposled je treba omeniti, da je F. Levovnik avtor številnih referatov o problematiki merjenja električne energije na jugoslovanskih posvetovanjih o električni merilni tehniki, znan pa je tudi tehniškemu odboru za električne števce Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC), kjer je predlagal, da bi se tehnični podatki na števcih označevali enotno s simboli in na osnovi tega je bila pozneje izdana posebna publikacija IEC. Smiljan Jerič, dipl. ing. in Miha Kocmur iz DO IEZE sta prejela nagrado za (Nadaljevanje na 2. strani) IZ GOVORA ANDREJA MARINCA OB PODELITVI KIDRIČEVIH NAGRAD Odkrita beseda o možnostih znanstveno-raziskoval nega dela Ko govorimo o vzrokih za razmere, v katerih smo se znašli pa moramo vendar upoštevati: Prvič, kljub vsem slabostim je naša skupnost danes nekaj povsem drugega, kot je bila v petdesetih letih. Jugoslavija je danes skupnost, ki.se pridružuje srednje razvitim industrijskim deželam. Smo nekje na povprečju svetovne razvitosti. Ogromno smo vložili v proizvodne zmogljivosti, zlasti industrijo. Zato imamo velik, a premalo izkoriščen kadrovski, znanstveni in tehnično-teh-nološki potencial. Zaokrožuje se razvojno obdobje intenzivnih vlaganj v materialno, duhovno in kulturno infrastrukturo. Razvijamo in uresničujemo naš specifični sistem socialističnega samoupravljanja, ki kljub nekaterim slabostim omogoča delovnim ljudem in delavskemu razredu, da v procesih političnega odločanja vse bolj odločilno vplivajo na družbene odločitve. V sega tega se pogosto premalo zavedamo. Prepočasi prodira v zavest večine, da je naša družba pred novimi kakovostnimi spremembami in da je del naši tegob in problemov del stvarnosti, ko prerašča razvoj iz ene kvaEtete v drugo ali iz Kvantitete v novo kvaliteto in da so nekateri naši problemi problemi rasti te naše družbe in objektivnih zakonitosti. Za uresničevanje politike dolgoročne stabilizacije, ki naj bi vse manj temeljila na neposrednih intervencijskih posegih države, vse bolj pa na uveljavljanju kvalitativnih dejavnikov razvoja, je bistvenega pomena oblikovanje sistema, ki bo delavcu prek organov delavskega samoupravljanja omogočal, da v skladu s svojimi gospodarskimi in družbenimi interesi nadzoruje oblikovanje in izvajanje politike razširjene reprodukcije in s tem tudi znanstvene in tehnološke osnove nadaljnjega razvoja proizvodnje. Samo takšna usmeritev bo delavca v neposredni proizvodnji ih v raziskovalno—razvojni dejavnosti tudi stimulirala, da bo pospešeno razvijal posebno proizvodnjo — upravljalsko in družbenopolitično znanje kot podlago za večje in boljše delovne rezultate. Obenem pa mu bo to omogočilo, da bo preraščal v usposobljenega upravljalca delovnih procesov in družbene reprodukcije ob visoko razvitih proizvodnih sredstvih in sodobni proizvodnji, uprav-Ijalski in komunikacijski tehnologiji. vanje sedanjih težav odvisno predvsem od političnih in upravljalnih vrhov ter poslovodnih organov, kot da gre samo za problem subjektivne volje tega žili onega. Naslonitev na lastne sile in usmeritev v izvoz sta dve stalnici našega razvoja. Nujno je, da bi ju najgloblje doumeli prav vsi raziskovalci in da bi, ustrezno organizirani skupaj z uporabniki, pomagali snovati razvojne programe in tudi ekonomsko politiko za njihovo uresničitev. II Z vključitvijo in odgovornim sodelovanjem našega raziskovalnega dela bo mogoče presegati voluntarizem naše družbene prakse in odpravljati poenostavljeno pojmovanje, po katerem je reše- Naslonitev na lastne sile pomeni ustvarjati možnosti, da bodo naše storitve in blago za izvoz vsebovali več lastnega znanja in ustvarjalnosti, ter seveda tistih naravnih danosti, ki jih ob konkurenčnih pogojih lahko izrabljamo. Izvoz ob enakopravnejših pogojih v mednarodni menjavi je naša razvojna usmeritev, zaradi naše politične odprtosti, zaradi stika s svetovno produktivnostjo in tehnično—tehnološkim napredkom. Delež mednarodne menjave v družbenem proizvodu moramo bistveno povečati, če hočemo, da bomo temu primemo povečevali tudi uvoz in da bomo zagotovili našo mednarodno plačilno sposobnost. Od rezultatov, ki jih bomo dosegali, zlasti v med- narodni menjavi, je namreč odvisen tudi pd0^ znanstveno-raziskovalne dejavnosti. Vse kaže, da je največ povezovanja s praks® aktualnimi družbenimi potrebami v biotehnič®, tehničnih in naravoslovno—matematičnih ter manj v družboslovju. Ne bom se spuščal v pj blematiko na posameznih področjih. To je pre | sem stvar samoupravno in družbeno organizh311 znanstvenikov in raziskovalcev ter uporabnik^ Rad bi opozoril na tisto Kardeljevo misel, K naših razmerah šteje znanost in znanstveno—;ra\ skovalne delavce med subjektivne organizi^ sile naše družbe. To resnico bi morali v deja®; družbeni praksi bolj uveljavljati. Premalo je r dagoskih in znanstveno—raziskovalnih del^^^o ki bi bili pripravljeni krožiti od proizvodnje,: družbenih dejavnosti, do delegatskega in pol1®* nega dela in še posebej dela v javni upravi. TisOj' ki tako delajo, štejejo to nekateri kot slabost, C mesto da bi jim izrekli priznanje. Takšno n13^ meščansko miselnost moramo odpravljati spodbujati pedagoške ter znanstveno—raziš3 valne delavce za javno delovanje. Podružblj3,,( politike in njena kakovost ter demokratizacij35 odvisne tudi od splošne pripravljenosti za V® ležbo na teh procesih. Pri tet $a, £ •ne ve »e le *ei So ni< dn sol Vo do Pn Po da Spi Pii ho Vii tl Med Kidričevimi nagrajenci številni Iskraši (Nadaljevanje s 1. strani) razvoj tehnološkega postopka (kemičnega) netokovnega nanosa tankih kovinskih prevlek za profesionalne elektronske elemente. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da tehnološki postopek rešuje vrsto problemov pri nanašanju enakomerne in neporozne kovinske plasti na anorganske in organske izolacijske materiale. Sam postopek je sicer dražji od galvanskega,, vendar je na nekaterih področjih uporabe nenadomestljiv. Po tem postopku metalizirajo v TOZD Iskra—UPORI v Šentjerneju oligoplastne in NiCr upore na keramičnih nosilcih, nanašajo nizko ohmske uporovne plasti na keramiko, v TOZD Iskra—Keramični kondenzatorji v Žužemberku pa metalizirajo več tipov keramičnih kondenzatorjev. Miran Kosmač, dipl. ing. Branko SemoBv, dipl. ing. in Jože Gregorčič, ing., iz DO Iskra-Avtomatika so prejeli nagrado za tehnično izboljšavo Tri-storski servo regulator tip Sr-Th-2, ki omogoča krmiljeno upravljanje avtomatiziranih obdelovalnih strojev in industrijskih procesov, kjer se zahteva visoka dinamika in točnost podajanja. Regulator je v proizvodnji in bo lahko nadomestil podobne regulatorje iz uvoza. Borut Ahačič, dipl. ing., Janez Benedik, dipl. ing., Janez Grohar, ing. in Jože Omejc, ing. iz DO Iskra Kibernetika — TOZD Orodjarna, so prejeli nagrado za tehnično izboljšavo Avtomat za izdelovanje elektromagnetnih jeder. Avtomat zloži izsekane lamele za elektromagnetno jedro v paket s točno predpisano debelino. Sproti meri debelino in po potrebi dodaja manjkajoče tanjše lamele, da je paket ustrezno debel. Nato avtomat stisne paket, vloži vanj kovice in paketzakoviči. Novost tega avtomata je odvzemanje in doziranje tankih lamel, kar predstavlja mehansko izhodišče za računalniško krmiljenje proizvodnje. Izdelanih je bilo pet takih avtomatov, s tem smo prihranili 1,500.000 deviz in odprli nove možnosti za proizvodnjo avtomatiziranih montažnih strojev. Drago Končnik, dipl. ing., Janez Zakonjšek, dipl. ing.,Miro Vrhovec, dipl. ing. in Matjaž Vrhovec, dipl. ing. iz DO Iskra Avtomatika so prejeii nagrado za tehnično izboljšavo Vzdolžna diferen* rialna zaščita energetskih vodov. V utemeljitvi je zapisano, da je rele zn vzdolžno diferenčno zaščito energetskih vodov pomemben dosežek na področju relejne zaščite. V primerjavi karakteristik releja TZD 40 s karakteristikami relejev proizvajalcev BBC (Švica), GEC (Velika Britanija) in ASEA (Švedska) je ugotovljeno, da je tem relejem enakovreden. Ta rele bo zapolnil vrzel v relejni zaščiti pri nas. Tri komplete zaščit TZD 40 so že prodali na konvertibilni trg. Dipl ing. Franc Levovnik. delovalnih strojev klasičnih in novejših konstrukcij, s tem da se poveča kakovost, v veliki meri olajša delo delavca za strojem in občutno poveča produktiv- nost stroja. Napravi sta uspešno testirani na obdelovalnih strojih v SFRJ, ZSSR in na Kitajskem. Viljem Gerkeš, Matija Učakar, dipl. ing., Drago Logar, dipl. ing. Zvonimir Capek, ing., Milena Balon, Stane Lampe., dipl. ing., Jurij Hribovšek, dipl. ing. in Nadja Kirm iz DO Iskra Elektrozveze so prejeli nagrado za razvoj in realizacijo letalskega radijskega kompasa. To delo predstavlja nov sodoben izdelek z visoko stopnjo zanesljivosti. Naprava je sad večletnega raziskovalnega dela in je zgrajena na sodobnih načelih. Prednosti te naprave pred drugimi so: združuje vrsto funkcij, ki jih sicer opravljajo ločene naprave, vgrajeno ima avtomatsko prilagoditev sistema ne glede na tip letala, antena je relativno majhna in zamenjuje tri antene, ki jih potrebujejo klasične naprave, dimenzije radijskega kompasa so relativno majhne, aparatura ima vse ateste iz homologacije. Že za letos je predvidena serijska proizvodnja naprav. Zaradi modeme zasnove in njihove kakovosti je predviden tudi izvoz kot samostojne enote v letalih. Cveto Brajnik, dipl. ing., Jože Debevc, dipl. ing., Peter Kavčič, dipl. ing., wm Obisk delegacije elektrogospodarstva SAP Kosovo. SOZD ISKRA kdek atiji - Kosova Branko Robavs, dipl. ing., Leopold Prevc, dipl.- ing., Rudolf Čurič, profesor dr. Tomaž Slivnik in profesor dr. Dušan Kodek iz DO Iskra Avtomatika so prejeli nagrado za delo Mikroračunalniške numerične merilno pozicionirane naprave družine LJUMO PNC. Ta naprava omogoča programsko krmiljenje in numerično merjenje pozicije na obdelovalnih strojih. Razviti sta dve osnovni izvedbi: trikoordinatna za rez-kalne, vrtalne in podobne stroje in dvo-koordinatna za stružnice in podobno. Naprayi omogočata avtomatizacijo ob- Kot so ocenili na obeh straneh, je bilo to srečanje uvod v poglobljeno vključevanje Iskre v razvoj elektrogospodarstva te relativno slabo razvite avtonomne pokrajine, ki pa ima močno energetsko, surovinsko, kadrovsko, v dolo- r Posvet o CAD-CAM tehnoiogiji "A bo izveden dne 10. maja t.l. in ne 20. maja kot je bilo pomotoma objavljeno v prilogi glasila Iskre — Tehnološki bilten, št. 1/83. J čenih pogledih pa že tudi industrijsko-tehnološko zaledje. Iz razgovora je bilo moč zaključiti, da dosedanje sodelovanje v nobenem pogledu ni v skladu z željami in možnostmi na obeh straneh in, da so obojestranski interesi precejšnji. Zato je bil tudi sprejet sklep, da Kosovo v kratkem obišče Iskrina delegacija, ki bo na kraju samem raziskala možnosti za sodelovanje. Delegacija elektrogospodarstva Kosovo je po razgovoru pri predsedniku KPO SOZD Iskra Antonu Stipaniču odpotovala v Kranj, kjer so jo sprejeli v delovnih organizacijah Kibernetika in Telematika. Gostje so si ogledali proizvodnjo, najnovejše proizvodne dosežke in se zadržali v razgovorih z vodstvom omenjenih DO. SF Borut Ahačič, Janez Benedik, Janez Grohar in Jože Omejc so prejeli tehnično izboljšavo Avtomat za izdelovanje elektromagnetnih jeder. Vsi & tehnično izoolisavo Avtomat za izaeiovarye et posleni v TOZD Orodjarna v Iskri Kibernetiki Frand Nadles, dipl. ing., Karol Pravica, dipl. ing. Bija Rajver, dipl. ing., Andrej Šinkovec, dipl. ing. Stojan Trošt, dipl. ing. in Božo Vukas, dipl. ing. in DO Iskra CEO pa so prejeli nagrado za tehnično izboljšavo Miniaturni laserski razdaljemer. Osnovni namen novega modela je bil, da z dosledno miniaturizacijo in nekaterimi novimi rešitvami zmanjša razdaljemer na velikost binokulamega daljnogleda, pri čemer morajo ostati druge lastnosti enake. To je bilo mogoče doseči z uporabo kompleksnih tankoplastnih hibridnih vezij. Ta skrbijo za čim manjšo porabo energije, za visoko stopnjo zanesljivosti in za tako mehansko konstrukcijo, ki ob minimalni teži zagotavlja zadostno mehansko stabilnost. Poleg tega je bilo uporabljenih nekaj povsem novih izboljšav. Uporabljena je povsem nova konstrukcija laserja Nd—-YAG s pasivnim preklopnikom kvalitete in piramidnim retroreflektorjem, kar povečuje mehansko stabilnost in daje ob zelo majhnih dimenzijah dober izkoristek in ra- zmeroma veliko energijo izhodi žarka. Rezultat izboljšav je laserski raz1 1 jemer, ki je skoraj trikrat lažji od r dhodnega modela. v h: Ob koncu omenimo še skupino ^ stvenikov z Inštituta Jožef Stefan, 1®. ^ r za svojo tehnično izboljšavo Avtorij5 6 ski merilni sistem za merjenje in r3^ nanje karakteristik mehkomagn®Ilo n umujva cveti C4n.iv/i.iat.ifv iiivnivv/iiicig,— v , feritnih materialov prejeli Kidrič6 nagrado. To so Jernej Bohm, dipl' Aleš Jereb, dipl. ing., dr. Jože Snsj3' ^ Herman Kralj, Marko Drenik in Gabrijelčič, dipl. ing. 4 Z8 V utemeljitvi je zapisano, da oi® Pa goča avtomatski merilni sistem pop0 avtomatizacijo postopka na več f®eJ Zl': jencih in zagotavlja meritve v deseti večjem frekvenčnem obsegu kot d® pri nas in po svetu do zdaj uporabi) Ji uvedbo avtom/ 64 merilni sistemi. Z u.vuuv, u.-- : skega merilnega sistema je DO 81 IEZE—TOZD Feriti devetkrat p° čala zmogljivosti za nadzor kakovost zanesljivosti feritnih jeder, ne da b'-zj ^ poslila dodatne delavce. Po; slo Obrat TOZD TV Pržan v Višnji gori V petek, 8. aprila, sto v Iskro prispela predsednik KPO elektrogospodarstva SAP Kosovo Dijaz Kurteši, kandidat za predsednika pokrajinskega komiteja ZK Kosovo in član KPO elektrogospodarstva Kosova Sadi :saKn, Gosta iz Kosova je sprejel predsednik KPO SOZD Iskra Anton Siipanič s sodelavci, beseda pa je tekla predvsem o možnostih za razširitev sodelovanja Iskre pri uresničevanje razvojnih programov kosovskega elektrogospodarstva. Težav s prehrano med delom tudi v tem kolektivu kmalu ne bo več, saj bo po predvidevanjih že v tem mesecu v obratu urejen prostor za obrat druž- bene prehrane. Topia malica bo 13 dostopna tudi temu, manj kot članskemu kolektivu. . / Posnetek dokazuje, da so obeO tamkajšnje Iskraše dobri, saj gradb6 dela naglo napredujejo. Otvoritev P5 štorov za obrat družbene prehran6. zadnja te vrste v Široki potrošnji, s3J|( v drugih temeljnih organizacija!1 i vprašanje že rešili — predzadnjis0 . v Tovarni anten in antenskih nape3''; Vrhniki, kjer so prostor za menzo Ut6* li v lanskem letu. 2 ž Gradbena dela v obratu TOZD TV Pržan v Višnji gori lepo napredujejo. ^1$ ISKR* oložii ikso, učni; ve^ vpf" ired«, jra# nik«; I, k1 M :ian$p je avcč', $ ri# .st,m iti ,zisi“; ilja” fi iskra v Afriki I lr* na Bližnjem vzhodu p. (Nadaljevanje s 1.strani) kakovostno ponudbo in v ka-$a„ i*' iahko ponudil izdelke, ki niso 0 iz Iskrinega proizvodnega pro-Medtem pa to uspešno delajo f Jtigoslovanlke firme, kot na pri- Her R 6 ° ansKe nrme’ Kot na pn- ve„t- ner8°invest, Energoprojekt, In- nek'mf>?rt’ ^vet*ost’ Mikron, itd. In v |e katerih njihovih poslih nastopa Iskra žemot Poddobavitelj z majhnim dele- §0Vq Zr°kov za to je seveda več. Naš so- Oi arn* je na prvo mesto uvrstil orga-^ “Cijsko neustreznost, ker tržna po- s0LCla’ takšna kot so danes, niso spo-v0 j13. Pripravljati tako širokih in kako-Ponuriri' V tržnih področjih so doh $ en' predvsem komercialisti, ki Prc/0 poznai° Iskrine izdelke in Iskrin p0!fain, o širših sistemih pa nimajo darjebne®a znanja- Peter Vimik pou-Sn'a- ria bi morala Iskra združiti takšne Peter Vimik. speri,. -■ di|ste v organizacijski obliki Inže- hoij1®0''’ sai je Iskrino trženje v pri-^ večji meri odvisno prav od teh, ^ NECELOVITA ponudba Vy.a, tržiščih Afrike in Bližnjega hlev- Se Isltra pogosto srečuje z za-anu lokalnih partnerjev, da bi jim NAFTA IN VOJNA In kakšne so Iskrine možnosti v prihodnje? Na kratko bi lahko odgovorili — različen od države do države, odvisne pa tudi od naše ponudbe in obdelave tržišča. Zaradi dolgotrajne vojne je Irak že . ustavil financiranje vseh večjih civilnih objektov, v katerih sodeluje Iskra kot delni dobavitelj. Nevarnost obstaja tudi pri dobavah namenske proizvodnje. V rado} iso1 IZVOZ PO DRŽAVAH AFRIKE IN BLIŽNJEGA VZHODA tv tisoč dolarjih) •Rak Tunizija ^Arabija Egipt Alžirija Nigerija eibanon Maroko jemen Jordanija SIRIJA Renija LIBIJA ZIMBABVE skupaj voz lani Letošnji načrt Izdelki 31.311 35.211 CEO, ATC, TEA, ISEZ 386 670 Števci, TV, Elementi 418 543 Števci, ERO 893 1.305 AE, TGA 2.515 1.193 TGA, TV 263 510 Usmerniki, Sežana 95 163 ATC, Števci 80 316 Števci, Vega, Instrumenti 183 289 Šte.vci 121 240 Antene 104 100 Magneti 290 — 1.380 Računalniki — 390 36.373 41.520 raz"1 od P"1 o 1$ čelk® ^S^ga prodala tudi nekatere iz- j(i> nim.0’ R' jih sama še ne izdeluje. Tako ,toia>1 URivamo lastnih namiznih ventilatorjev; ' ' erzalnega gospodinjskega stroja, Cev in še in še bi lahko naštevali. n rr ;netSi Pri7cev m še in še bi lahko naštevali. Hriče* da let111 pa j® najbolj nerazumljivo to, . v ^ He izvori teh izHellrov Vi na vrt . mi v ne izvozi teh izdelkov, ki pa so Hi t5e8RmU Gore-nja’ LTH’ ELKOM> beti J idbv evP1.1 aner i, saj jah, isot 3raVJ lUfC11 $- tljDe »r “ VJU1CUJ«, Lin, CLiiv-m, ga v’ ‘Lada Končarja, ali koga druge-?t». ,Sekakor gre za neko vrsto lokali- tijjg . "-^dKor gre za neko vrsto lokah-Pa čeln Zastopanje le lastnih interesov, -olj %. prav bi lahko Iskra z izvozom iz-V lila °V dru8ih proizvajalcev tudi zaslu-I Pon’,.;5ma Pa bi si izpolnila celovitost jUt!be. ablHV4kna, "ekaJ nas J6 opozoril Peter ,0II)3i gii, iskrim komeraalisti se na dol-iskt ia gj?vtovanjih v daljnih deželah Afrike DoVi v^J^iega Vzhoda pogosto srečujejo ,ostii s|ov^n hotelih s predstavniki sorodnih 'Dj p 'tebn^1*1 organizacij. Je sploh po-P j Velik ,omenjati, ria gre v tem primeru % .Zat za razmetavanje težko pri-nih deviz. državah severne Afrike imamo velike možnosti na področju široke potrošnje, konkretno v Egiptu in Alžiriji tudi av-toelektrike, v Zimbabveju in Keniji proizvodnje telefonskih central in telefonskih aparatov, v Kuvajtu prodaje prometne signalizacije in požarno varnostnih naprav, in še bi lahko naštevali. Ena od trenutno največjih značilnosti dežel Afrike in Bližnjega Vzhoda je v dvojnosti problema: tiste od teh držav, ki nimajo nafte, lahko vse svoje projekte financirajo izključno iz mednarodnih posojil, tiste države, ki pa imajo nafto, se v zadnjem času zaradi padca njene cene ubadajo s problemom razvoja. In, če jih razdelimo glede na nafto na revne in bogate, so oboje v konkurenčnem ognju japonskih, juž-nokorejskih, vzhodnonemških, čeških in še katerih proizvajalcev širokopo-trošnega blaga pri velikih poslih pa multinacionalnih družb.... Lado Drobež im1wG0V0R Z DIREKTORJEM BIROJA ZA INDUSTRIJSKI ZeNIRING bledveisom Znanstveno in praktično boljšo organizacijo dela V okviru DO ZORIN deluje tudi TOZD Biro za industrijski Bjženirin« ali na kratko Biro. iker pa se o tej tozd v našem 3»asilu ni pisalo, je normalno, “a je širšemu krogu delavcev celotne Iskre dejavnost in problematika te tozd malo znana. Zato smo se z nekaj vprašanji °Slasili pri individualnem poslovodnem organu te tozd Andreju hleivveisu Nsi; m vas, da nam najprej poveste, ^^ organizacija je vaša TOZD? isejta'.JC ena izmed štirih TOZD, k lRlN!Jai0 delovno organizacijo ZO % tn ■ inf0t’ t0 J e Zavod za organizacijo in n0 Jhatflco. Naša dejavnost je formal-tudi vse druge dejavnosti v DO ža N, dejavnost skupnega pomena S0?rf,TOZD, združene prek DO v y" Iskra. “II združuje danes delo 42 sode- |lavc. ----* —t.j v. wnvj -r*. ov i va elo, ki ga opravljamo, zahte- foL Pretežni meri višjo, ali visoko itriikn Picvladuje sicer tehnična Ura, vendar- zaradi izrazito inter- disciplinarnega značaja našega dela združujejo delo tudi psihologi, sociologi in matematiki. Letos mineva 20 let, odkar so bili v takratni Iskri v Kranju osnovani zametki današnjega Biroja. Leta 1966 se je Iskra odločila za nakup licence in postali smo nosilci pravice za preučevanje sistema vnaprej določenih časov v Jugoslaviji. Kolektiv je do leta 1970 sestavljalo od 5 do 10 delavcev in je bil usmerjen izrazito budžetsko. Po letu 1970 smo se odločili, da iz budžetskega načina delovanja, ki nam je obetal stagnacijo, preidemo na tržni način. Delo na terenu in delo zunaj Iskre nam je pokazalo dejanske potrebe združenega dela po našem znanju. Začeli smo širiti našo dejavnost s področja merjenja dela in vrednotenja zahtevnosti dela na druga področja industrijskega inženiringa. Razvoj in osvajanje novih metod in sistemov nam je potijevala in diktirala vsakdanja praksa ob delu na terenu, v tovarnah. Opustili smo pisarniški način reševanja problemov in se kadrovsko močno okrepili, saj nas je bilo v letu 1977 že 82. Zaradi preozke specializacije in ob očitno neustrezni delitvi dela smo spet doživeli stagnacijo in osip zaposlenih. Vendar smo si v tem obdobju utrdili novo pridobljeno znanje, pridobili dosti pozitivnih referenc in razširili Pc svojo dejavnost iz elektrostrojne panoge na proizvodnjo konfekcije in po-‘hištva ter v prehrambeno, kemično in grafično industrijo. Združeno delo nam j e nalagalo vedno bolj zapletene naloge. Pojavila seje potreba po novih znanjih in novi usposobljenosti. Predvsem pa smo se usmerili v obvladovanje tako imenovanega režijskega dela. Kakor je namreč težko in negospodarno v industrj-skem smislu izdelovati neki izdelek brez pravilne konstrukcijske doku-mentacije in vnaprej določene tehno-logije, tako je brez dobre organizacije in povezav težko dobro in pravočasno opravljati vse tiste naloge, s katerimi omogočamo, da proizvodnja sploh teče. Zato moramo praktično obvladovati vsebino in obseg dela od ravni naloge v proizvodnji in „režiji“, prek ravni delavnice, ali službe do ravni TOZD, oz. DO. Tako sestavljen program dela pa pomeni za Bil dobršen del bodočega razvoja, kajti danes znamo reševati le določena organizacijska področja, oz. dejavnosti (službe). Na kratko nam razložite, kaj vaša TOZD sploh dela? Enostavnega odgovora na to vprašanje ne poznam. V našem statutu je zapisano, da razvijamo, preučujemo in uvajamo organizacijsko-tehnične sisteme in metode s področja industrijskega inženiringa. Glede na to, da večini naših bralcev, ker pač niso strokovnjaki vaše vrste, to morda ne pove prav veliko, bi vas prosili, da nam poveste to nekoliko jasneje, bolj oprijemljivo. Morda imate res prav v tem; ponovil bom tisto, kar smo zapisali v uvodnem delu naše brošure Program dela Bil za leto 1983. Tam piše takole: „Za izvajanje svoje dejavnosti smo doslej razvili, dopolnili in prilagodili vrsto sistemov, metod in rešitev, ki so zasnovane na kombinaciji znanja, pridobljenega iz literature in iz izkušenj, ki smo j ih pridobili ob aktivnem uvajanju sistemov in metod v delovne procese. Poučevanje pa zajema, oz. obsega organizirano širjenje našega znanja, oz. usposabijarge strokovnjakov za redno delo, vzdrževanje in dopolnjevanje uvedenih sistemov in metod. In kaj je pri tem pravzaprav tisto, kar želite doseči z vašo opisano dejavnostjo? Osnovni cilj naše dejavnosti j e opredelitev in postavitev ustrezne organizacije dela v poslovnem procesu. V bistvu gre za kombinacijo metod in sistemov, s katerimi na objektiven, racionalen, human in varen način oblikujemo delo, ali bolje rečeno - povezujemo človeka z materialom, energijo, informacijo, v delovni proces v določenem okolju in času. Naše delo se začenja že pri oblikovanju, oz. konstrukciji izdelka, načrtovanju proizvodne tehnologije in zajema usklajevanje zmogljivosti, oblikovanje priprav, orodij, pripomočkov, načrtovanje delovnih mest, linij in delavnic, bodisi ob osvajanju novega izdelka, selitvi obstoj ečili proizvodenj v nove prostore, ali zaradi uvedbe sprememb in izboljšav v obstoječ proizvodni proces. To, seveda, velja za materialno proizvodnjo. Organizacijo dela v „režiji“ pa zajema načrtovanje vsebine dela in informacijskih povezav med nalogami, službenimi funkcijami in dejavnostmi. Za lažje razumevanje naj navedem, da so otipljivi rezultati takšnega dela organizacijske sheme, organizacijski predpisi, sheme odgovornosti, ustrezno oblikovana dokumentacija in poslovanje z njo, razvid del in nalog, urejene baze podatkov, normativi, zahtevana kadrovska zasedba, itd. Naša osnovna usmeritev je projektiranje boljše organizacije dela, oz. uvedba takšne organizacije dela. S tem pa naše delo še ni zaključeno. Če smo namreč sposobni projektirati boljšo organizacijo in ob uvedbi navaditi ljudi na spremembe, moramo še v obdobju projektiranja predvideti sistem, ki bo urejal odnose, izhajajoče iz organizacije in delitve dela. To zajema področje oblikovanja delitve po delu z vso svojo tehnično in samoupravno problematiko. V splošnem velja, da moramo pri našem delu reševati tako tehnično, kot družbeno problematiko. Zato smo velikokrat na robu svojega znanja, kar pomeni še dodaten napor pri delu, ki ga moramo v pretežni meri izvajati na terenu. Za primerjavo bi rad dal primer iz gradbeništva: most sicer lahko načrtuješ doma, ko pa gre za izdelavo, je treba opaž in vse ostalo narediti tam, kjer naj bi most tudi stal. In ko se prvi potniki zapeljejo čezenj, se selimo na drugo gradbišče. Naše delo je namreč zadovoljivo opravljeno in zaključeno šele, ko naročnik rezultate koristno uporablja. Videti je torej, da je dejavnost vašega Biroja specializirana na področju nudenja strokovne pomoči drugim organizacijam združenega dela. Ker je sestavni del celotne Iskre in ker se v njej opravlja dejavnost, kije skupnega pomena, bi sklepali, da strokovno pomagate ostalim organizacijam združenega dela v Iskri. Vprašali bi vas radi, ali danes delate za organizacije znotraj Iskre, ali pa še vedno iščete in opravljate delo tudi izven nje in pomagate tudi drugim organizacijam združenega dela izven Iskre? Naš Biro je, kot že iz njegovega polnega imena izhaja, seveda specializirana TOZD na omenjenem strokovnem področju. Njen osnovni namen je, ker je del Iskre, nuditi strokovno pomoč predvsem organizacijam združenega dela v okviru Iskre. Vendar pa si le del prihodka ustvarjamo iz naslova opravljanja storitev za organizacije v okviru Iskre, večji del prihodka pa izvira iz naših storitev drugim organizacijam v gospodarstvu, ki niso v Iskri. Ali nam to lahko pojasnite? To je poslediva več vzrokov. SOZD Iskra je velika in komplicirana formacija, z zelo zahtevno tehnologijo in komplicirano organizacijo. Če želimo biti kos Iskrinim problemom, se moramo učiti in preizkušati svoje znanje tudi izven nje. Poleg tega so znanja s področja organizacije dela univerzalna in načeloma niso panožno obarvana, čeprav je še vedno prisotno mnenje, da npr. proizvodnjo električnih aparatov lahko organizira le diplomiran inženir elektrotehnike. Ta „cehovska“ nagnjenja so vse manj prisotna, posebej še, če gre za organizacijo, npr., priprave proizvod-nje, ali finančne službe. Med poglavitnimi vzroki pa je povpraševanje po naši dejavnosti, oz. potrebe po našem znanju, iskra je s svojimi kadri (med drugim j ih j e samo naš Bil izobrazil na svojem področju v preteklosti okrog 4000), že dosegla določeno raven obvladovanja organizacije dela in je zato razumljivo, da nas veliko bolj potrebujejo organizacije, ki rastejo iz obrtniških okvirov v industrijo. V Iskri sicer je prisotna želja po sodelovanju z Birojem, vendar obstaja velikokrat le pri besedah, mi pa za svoje preživetje rabimo podpisane pogodbe. Za primer bi rad omenil, da smo v začetku tega srednjeročnega obdobja rezervirali in ponudili Iskri 50% svojih zmogljivosti (danes se ta odstotek giblje med 20 in 30), vendar nismo v srednjeročnih programih zasledili vključevanja dejavnosti BIL Najbrž smo bili tudi sami premalo odločni in agresivni, kar pa je po svoje tudi razumljivo, ker s svojo lastno ERO na sejmu Alpe-Adria Konec marca je bil v Ljubljani že tradicionalni sejem Alpe Adria. Dobro reklamiranje in posrečeno izbran koncept sejma sta v nekaj letih pritegnila veliko obiskovalcev. Prišli so tudi letos, vendar so bili tokrat verjetno razočarani. Videli so stvari, ki so v prodaji čez mejo, ali pa so za navadne občane drage. Tudi najbolj zanimivih demonstracij ni bilo veliko. Zaradi vsega tega je dogajanje na Iskrini stojnici še bolj pritegnilo obiskovalce. Dve študentki — demonstrator ki sta z novima žagama, tračno in krožno, izdelovali otroške igrače in jih delili obiskovalcem. Da s tračno žago lahko žagamo tudi osem centimetrov debele kose lesa, marsikdo brez praktičnega prikaza ne bi verjel. Dekleti sta iz tako debelega lesa izdelovali kocke — podstavke za svinčnike — ki bi bile lahko še večje. Prvič sta bila razstavljena tudi mlina za kompost. Čeprav smo razstavljena prototipa pripravili za tuji trg, nas je zanimalo; kaj o tem izdelku mislijo obiskovalci. Bili smo prijetno presenečeni. Veliko jih je poznalo namen tega izdelka, nekateri so se že zanimali za nakup. Kot običajno, so obiskovalci največ spraševali po izdelkih, ki jih v trgovinah redkeje vidijo. K dobremu vtisu Iskrine predstavitve je pripomogla tudi funkcionalno in grafično dobro načrtovana stojnica, ki so jo postavili že dva dni pred pričetkom sejma sodelavci iz Marketinga. d. T. akvizicijo in prodajo po Sloveniji neprestano skrbimo, da smo z delom čimbolj zasedeni, dogovatjatge o sodelovanju v Iskri pa je običajno dolgotrajnejše, ker še vedno prevladuje mnenje, da proizvodne OZD združujejo denar za našo eksistenco in smo potem dolžni reagirati na vsako željo. In končno: iz narave našega sistema združenega dela izhaja, da je vsaka organizacija združenega dela samostojna v svojih poslovnih odločitvah. Iz tega pa izhaja, da se druge organizacije v okviru Iskre dogovarjajo o sodelovanju z nami le v tolikšni meri, oz. le takrat, kadar se za to posebej odločijo in niso vnaprej zavezane, da bi se na vsak način morale povezovati z nami. In, kot si morajo izbrati za pomoč, ki jo potrebujejo na tem področju, namesto nas tudi kogarkoli drugega, tako tudi naš Biro ni zavezan delovati izključno znotraj okvira Iskre. Kot vse drugo, smo torej tudi mi odprta orga-nizacija." No, za naše bralce bi bilo verjetno zanimivo tudi to, kako se vgrajuje dejavnost vašega biroja tudi v dejavnost organizacij iz okvira Iskre. Vendar bi o tem spregovorili v naslednji številki. mak . HANNOVER 13. - 20. aprila 1983 Tehnika Predstavljamo telekomunikacije in mikroelektroniko. Vodja stojnice: Miran Raiča. Projektant: Zvone Zupanek Organizacija: Iskra Marketing HANNOVER 13. — 20. aprila 1983 CEBIT Iskra Delta predstavlja svoj proizvodni program. Vodja stojnice: Vasja Herbst Projektant: Zvone Zupanek Organizacija: Iskra Marketing HANNOVER 13. - 20. aprila 1983 Mednarodna razstava dobrega oblikovanja. Razstavljamo namizni konferenčni mikrofon. Oblikovalec: Davorin Savnik Organizacija: Iskra Marketing »»■ .......... ZAGREB 18. - 20. aprila 1983 Razstava letal, opreme za letala in letališča Razstava bo na letališču Plešo. Iskra bo predstavila telernehanske naprave za daljinsko kontrolo, naprave na UKV področju ter komutacijske in navigacijske naprave in antene. Projektant: Polona Pogačar Organizacija: Iskra Marketing ......"H LONDON 15. - 22. aprila 1983 Vse o elektroniki Razstavišče Barbican Iskra bo predstavila elektronske elemente in kondenzatorje. Projektant: Iskra Limited Organizacija: Iskra Marketing BULAVIMA 28. 4. - 8. maja 1983 Jugoslovanska gospodarska razstava v tem mestu v Zimbabveju. Iskra se bo predstavila s telefonijo. Organizator: Jugoslavija puhlic in Iskra Marketing ZAGREB 9.- 13. maja 1983 Mednarodna razstava medicine in tehnike Iskra se bo predstavila s Kibernetiko Organizacija: Iskra Marketing * 10 BRATISLAVA 10. — 15. maja 1983 Razstava električnih ročnih orodij Iskra se bo predstavila z ERO in Perle- som. Vodja stojnice: Julij Novljan Organizacija: Iskra Marketing Zbral: LD RAZGOVOR S PROF. FRANCEM MLAKARJEM, ČLANOM KPODO IKM O dejavnostih DO IKM Čeprav Inštitut za kakovost in metrologijo v Iskri deluje že 20. leto, je v Iskri gotovo še dosti delavcev, ki ne vedo s čim se pravzaprav ukvarja. Zato. smo se za razgovor oglasili pri prof. Francu Mlakarju, Id se je rad odzval. »Inštitut v Iskri deluje res že 20. leto, in sicer kot sektor za meritve in kvaliteto v Zavodu za Avtomatizacijo od 1964. leta naprej, nato od 1975. kot TOZD ter od leta 1979 kot enovita delovna organizacija.« IKM se ukvarja predvsem z meri- tvami? Inštitut za kakovost in metrologijo je specializirana delovna organizacija skupnega pomena, ki na področju elektrotehnike, elektronike in telekomunikacij preiskuje in preskuša končne proizvode, njih sestave in podsestave, elemente in materiale ter ugotavlja njihovo ustreznost v pogledu kakovosti, zanesljivosti odpornosti v različnih okoljih, varnosti, namembnosti ipd. Inštitut tudi proučuje metode pospešenega preskušanja, korelacijo med nor-malnim in pospešenim preskušanjem, oz. obremenjevanjem, zlasti za potrebe preskušanja zanesljivosti. Preučuje ukrepe za zmanjšanje škodljivih vplivov okolja, v katerem delujejo električne in elektronske naprave. Proučuje in preverja tudi zanesljivost elementov, aparatov in postrojev, ter vzdržuje etalone elektriških enot, jih občasno preverja z etaloni višje stopnje ter sodeluje pri interkomparacijah eta-lonov doma in v tujini. Poleg tega Institut raziskuje in razvija laboratorijske merilne metode in postopke, opravlja metrološke raziskave ter preverja in verificira ter vzdržuje merilne instrumente in naprave. IKM raziskuje in preskuša proizvode in njihove dele z vidika klimatske in mehanske odpornosti, opravlja preiskave na področju elektroakustike in vibracij. Sodeluje tudi v komisijah in tehniških odborih pri obravnavanju standardov za merilne in preskusne postopke, poleg tega pa vzdržuje še banko podatkov o kakovosti in zanesljivosti elektronskih in elektromehanskih elementov, ki jih zbira na temelju preskusov v lastnih laboratori jih in iz podatkov tujih laboratorijev. Posreduje in daje pa naš inštitut tudi informacije o tehničnih zahtevah za preskušanje izdelkov v tujini. V okviru svoje dejavnosti pa Institut preskuša tudi prototipe in vzorce iz proizvodnje in tržišča, preverja njihovo ustreznost jugoslovanskim standardom in drugim predpisom, na zahtevo pa tudi ustreznost mednarodnim in tujim standardom in priporočilom (IEC, CEE, CCIR, CCITT, itd.). Institut preverja naprave in opremo po zahtevah zakona o graditvi objektov. Rezultate preiskav in preskusov podaja v obliki poročil o preskusu, potrdil o ustreznosti in drugih listin. Institut je na temelju obstoječe zakonodaje pooblaščen: — od zveznega zavoda za standardizacijo za atestiranje proizvodov, ki povzročajo radiofrekvenčne motnje, — od zveznega zavoda za standardizacijo za atestiranje električnih gospodinjskih aparatov, — od Zveznega sekretariata za gospodarstvo za homologacijo delov in opreme motornih vozil z vidika odprave radiofrekvenčnih motenj (po pravilniku 10. Ekonomske komisije za Evropo), — od Zveznega zavoda za mere in plemenite kovine za pregled in žigosanje meril, — od zveznega sekretariata za ljudsko obrambo za pregled in žigosanje meril, — od Jugoslovanskega ladijskega registra kot arbitražno—kontrolna institucija za preskušanje električne opreme za vgradnjo na ladje. V tem smislu izdaja v okviru prejetih pooblastil ateste in druge predpisane listine. Izdaja pa tudi potrdila o novih izdelkih, potrebna pri potrjevanju cen za nove izdelke. Institut je tudi član mednarodne organizacije za medsebojno priznavanje preskusov elektronskih elementov EXSACT (International Exchange of Authenticated Components Perfor-mance Test Data) s statusom priznanega preskuševališča. Inštitut je na Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologijo registriran kot raziskovalni zavod. Mak Uspešna zamenjava uvoženih komponent v TOZD TTS Najtežji problem, s katerim se sooča TOZD Telefonski in telegrafski sistemi je pomanjkanje repromateriala, oz. deviznih sredstev zanj. Stalm izpadi profavodnje, so namreč lansko leto pripeljali to temeljno organizacijo v dokaj težak položaj, saj je zdrknila celo na deseto mesto po izgubah v Sloveniji. Vendar pa ni moč reči, da v TOZD TTS niso ničesar nareflH za izboljšanje svojega poslovanja. Celo nasprotno. Prav na procentnalnem zmanjševanju uvoženih komponent v svojih napravah so doslej naredili zelo veliko. Uvoz komponent so že razpolovili, v bodoče pa nameravajo doseči še ugodnejše rezultate na tem področju ter si tako skupno s povečanim izvozom, zagotoviti repromaterial in s tem solidno poslovanje s svojim proizvodnim programom, Id je tržno preverjen in zanimiv, ter dopolnjuje programe drugih DO Iskre. Več o teh prizadevanjih smo se pogovorih z v.d. IPO TOZD TTS, Momčilom Staničem in vodjo tehnično proizvodnega sektorja Alojzem Debeljakom. Kdaj ste začeli z nadomeščanjem re-promateriala in kakšne rezultate ste že dosegli? Začetek našega nadomeščanja uvoženih komponent z domačimi sega v začetek sedemdesetih let in sicer najprej na področje uporov in elektromehanskih komponent. Z rastjo kompo-nentne industrije v Jugoslaviji pa smo postopek nadomeščanja še pospešili in razširili na ostale komponente. Tako smo še intenzivneje začeli z zamenjavo uvoženih delov leta 1978, ko je jugoslovanska industrija komponent lahko na določenih področjih že zadostila zahtevam profesionalne elektronike. V tem času smo zmanjšali delež uvoženih komponent za polovico, oz. predstavlja le-ta' letos, odvisno od izdelka, samo še od'5-20% prodajne cene naprave. Vendar pa smo ob tem naleteli na dodatne ,težave z domačimi dobavitelji, ker imajo le-ti podobne težave z deviznimi sredstvi ža zagotavljanje re-promateriala v svoji proizvodnji. Zato pridemo večkrat v položaj, ko proizvajalci komponent zahtevajo devizno soudeležbo, ali pa nas ob koncu dobavnega roka postavijo pred dejstvo, da niso zmožni izvršiti dobave — kar v končnem pomeni, dodaten odtok naših deviznih sredstev, oz.delno zmanjšanje njihovega prvotnega prihranka. Kako ste začeli Z delom Globalni pristop je bil tak, da smo šli prvo v zamenjavo komponent, ki ne zahtevajo konstrukcijskih spreminjanj. V drugi fazi, v kateri se nahajamo zdaj pa še pred zahtevnejšimi rekonstrukcijami, za kar je nujno usklajeno delo delavcev iz razvoja in proizvodnje. Ta proces je pogojen z izdelavo prototipov in testiranjem, zaradi česar je precej dolgotrajnejši in zahteva veliko vloženega dela. Kljub temu pa smo, ob stalnem pomanjkanju kadra, za te naloge, dosegli kot rečeno, prece j dobrih rezultatov. Celotno dejavnost na zamenjavi komponent izvajamo v neposrednem sodelovanju s službami za zagotavljanje kakovosti v DO, kar se je potrdilo kot izjemno koristno. Skupno smo določili delovne skupine, katerih naloga je opredeljena glede na posamezna področja, kot so: elektronske komponente, elektromehanske komponente in mehanski sestavni deli. Skratka pri tem projektu smo uspešno združili delo: razvoja, tehnologije, konstrukcije in nabavnih služb. Njihovo usklajeno delo nam je prineslo omenjeni rezultat, to je: zmanjšanje potrebnih deviz uvoz repromateriala na polovico. Kako v naslednjem letu in pozneje? Potrditev uporabnosti domačih komponent v profesionalnih napravah, ki jo ugotavljamo s klimomehanskimi preizkusi na napravah, predvsem še zadnji rezultati, bo, glede na dolg proizvodni ciklus naših naprav — ta je upoštevajoč nabavo materiala, izdelavo in umerjanje naprav, od 12—16 mesecev —dala v celoti svoje devizne učinke šele v prihodnjem letu. V Feritih inovirajo Najpomembneje pri razumevanju pojma inovacije se mi zdi, spodbujanje slehernega posameznika k razmišlja-iqu, kako nq svoje delo, ki ga opravlja v družbeno korist, opravlja čimbolj racionalno. Tako smo v naši TOZD prikrojili inovacijski pravilnik SOZD tako, da spodbuja kar najširši krog delavcev. Tako z odprtimi rokami sprejemamo vsakršne predloge iz vseh Marko Mrak. del v naši TOZD, ne glede na to koliko prihranka prinese ter seveda, ali jo je možno dovolj hitro tudi vpeljati. Mislim, daje pomemben za vzpodbujanje inovativne dejavnosti predvsem pristop do rešitve problema kaj inovacija je in kaj ni ter kaj je delovna dolžnost nekoga. Moram reči, da točnega merila in razmejitve ni in kdor ga išče zgublja energijo. Tovrstno problematiko rešujemo s subjektivnimi merili inovacijske komi-sije ter predlagatelja samega. Vedno pa skušamo nqti odgovor na enega naslednjih vprašanj, ki se po stopnji inovativnosti med seboj tudi razlikujejo in sicer, ali je predlog: — uspešno izpejana naloga z delovnega področja — koristna rešitev — tehnične izboljšave — izum Moram reči, da nam je tako subjektivno kategoriziranje predlogov skupno s predlagateljem do sedaj uspevalo, ker v petletnem obdobju aktivnejšega delo vaija inovacijske komisije še nismo imeli pritožb. Letno obravnavamo med 15 in 25 inovacijskih predlogov. Največ jih je s področja tehničnih izbopav proizvodnega procesa in nam prihranijo med 5 in 10 milijoni dinarjev. Na tem mestu bi poudaril nekaj nqvečjih inovacij: — Pač za sintrarge možnostnih feri-tov v zaščitni N2 atmosferi. Bistvena novost te peči je sintrarge v dveh slojih — nivojih, kar daje 2 X večjo kapaciteto peči ter 30 % prihranka pri porabljeni energiji na kilogram sin-tranih feritov. Prav ti dosežki pa so toliko pomembnejši, ker je kvaliteta bopa od predhddnih postopkov za približno 15 %. Glavna inovatorja na tej peči sta bila Vojin Gardaševič, vodja proizvodnega sektorja ter Bori-voj Šuštaršič, vodja procesne tehnologije s svojimi sodelavci. — Stroj za ploskovno brušenje feritov. Glavna prednost tega stroja je kontinuirano brušenje ob enkratnem prehodu skozi brusilni stroj. Vsi prej-šigi postopki pa temeljijo na cikličnem delovanju. Po starem postopku so se izdelki nalagali na rotirajoče magnetne mize, proti kateri se je premikala brusna glava. Pri novem stroju pa se izdelki nalagajo na nosilni transportni trak, ki jih nosi skozi Nadalje moram reči, da je naša akcija stalna, se pravi, da je to za nas kontinuiran proces, v katerem se trudimo za izboljšanje učinkovitosti našega dela na vseh navedenih področjih. V sodelovanju z industrijo komponent, kot so: TOZD FERITI, DO Kondenzatorji. »Mihajlo Pupin« — proizvajalec kristalov ter drugimi želimo tako doseči največji možni odstotek zamenjave uvoženih komponent. Vendar se zavedamo, da bo nadaljnje zmanjševanje uvoženih komponent upočasnjeno zaradi dejstva,« da naša industrija komponent ne bo obvladala proizvodnje določenih profesionalnih komponent v celoti in bomo zato še naprej delno odvisni od uvoza. B.Č. Kako gospodarimo v IEZE r V delovni organizaciji Iskra IEZE smo v letu 1982 povečali v prime*TM j preteklim letom za 27% proizvodnjo, celotni prihodek za 42% in dob . rwn 'IT o/ Tvc.nntMn in*a mn sz 11 <1sz<* 1*1 V T t i^ 7 5 i za 32%. Trenutno imamo v teku dve večji investiciji v TOZD Ferfti, ti* 1 Ijana in TOZD Keramični kondenzatorji, Žužemberk. Poleg tega zakljfvj jemo še nekatere investicije, začete v preteklih letih ter praktično v vsa*’' varni izvajamo investicijske naloge. Intenzivno se pripravljamo na noj'* vestidje, kjer bo potrebno zaradi omejitvenih ukrepov znatno več, doslej, vlagati lastnih sredstev. Dinarska likvidnost je bila v letu 1982 v naši delovni organizaciji dokaj problematična, vendar se v zadnjem času nekoliko popravlja, čeprav to ne velja za tiste temeljne organizacije, ki ne izvažajo dovolj, da bi pokrile svoje potrebe po uvoznem reprodukcijskem materialu. Mnogo slabši je položaj na področju deviznega poslovanja, kjer smo bili že leta 1982 in tudi letos priča izredno zaostrenim pogojem gospodarjenja. Vemo, da je bil faktor razpolaganja z ustvarjenimi konvertibilnimi devizami frikrat spremenjen. Zadolževanje v tujini je možno le v okviru obsega, določenega s projekcijo plačilne in devizne bilance Jugoslavije. Eden izmed redkih kreditnih virov so še Iskrine firme v tujini, vendar tuje banke tudi tem neprestano znižujejo možnost zadolževanja. Večji razlog za slabo devizno likvidnost so gotovo tudi zapadle neizterjane devizne terjatve. Če izločimo vse sporne terjatve na zunanjem trgu imamo trenutno na konvertibilnem področju še vedno cca 1 milijon dolarjev terjatev, kar za našo DO predstavlja znaten likvidnosten problem. Devizna bilanca za leto 1983 bi bila relativno ugodna ob predpostavki, da dobimo zapadle terjatve čimprej plačane, da poravnamo devizne investicijske 5air 1 sK > K I C? =riih ‘"Ho i^kup Šali Iltltere: JSin S bi Sol VTO s US| Iztok Tominec. obveznosti z nakupom deviz ter uspemo zapadle devizne kredit6 uvoz reprodukcijskega materiala delno nadomestiti z novimi kre1 Skratka, potrebna bo velika anga . nost vseh v delovni organizaciji, 6 hočemo ob koncu tega leta pohvali ji podobnimi rezultati, kot smo jih ito ¥ preteklem letu. Iztok TonUff 1 I I L Sl »lin Rij, FO r Iker J . s Izboljšam peč za sintranje. .-u brusno grlo, ki ga predstavljata miru- ka je majhna produktivnost ter pfJS joča magnetna miza na eni strani, na bojna šibkost obloge na mestih, kje * ja Je drugi pa rotirajoči diamantni brus. bil izdelek v Škarjah vpet. X* A v* £2 * ** * X# w «X —- * * — — v—— - X# ** — —— X. — —» — , J —— — . — - - V A, — Strojna produktivnost je narastla 8 novega postoma je stoodstotno m6 L 0 krat, produktivnost delavca pa štiri- nizifarge, v glavni fazi oblivanja pa, krat. Glavna inovatoija tega stroja sta izdelki prosto lebdeči v termopla5 'kde Marico Mrak, vodja tehnologije ter nem prahu ter tako tudi po cel°.St Stanislav Buh konstrukter. površini zaščiteni. Glavni inovator' na - Avtomat za plastifikacijo feritnih bil Marko Kohalj, vodja izdelave a*1 Mr foroidov s termoplastičnim prahom, matizacije, s svojimi sodelavci. j'01! kije v proizvodnji že dve leti, bistveno Še bi lahko naštevali, zavedamo 1 : pa nam je pripomogel obdržati zahtev- se vsi, da niso pomembne samo vel .ka nega švicarskega kupca, kije gradil tehnične izbopave, ampak tudi m' nega SVlcarSKCga Kupca, Ki je grauu lenmune izuugiavc, ampaK i-uu. - . ji svojo proizvodnjo na zaupanju v nas. ki prinašajo manjše prihranke, K SVUJV pi VIZ. VUU.J1J V iia zaupanju v uao. iw jp* **** - Prejšnji postopek je bil: predgrevanje drugi strani pa odpravljajo take 03%,, izdelkov, vpenjanje v škaije, pomaka- nosti, ki so v proizvodnji, ah”, nje v lebdečo plastiko in postopno druge najbolj moteče. . ^ ohlajarge. Pomanjkljivost tega postop- Marico M1 ^ ______________________________________________________________Pav, TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI Novo mladinsko vodstvo N; Nji N 'as, N, Ni V eni izmed najbolj dejavnih mladinskih organizacij Široke potrosnj^ temeljni organizaciji Elektromotor^ Železniki, so v soboto, 9. aprila, piU* , -vili volilno konferenco. Da bi zagotovili kar najboljšo udeležbo mladU|i ^ konferenco organizirali zvečer v kulturnem domu in po uradnem delo66 poskrbeli za živo glasbo in seveda ples. Žal se organizatorjem želja v celoti ni uresničila, saj se »uradnega« dela ni udeležilo več kot 43 članov OO ZSMS, kar glede na skupno število mladih v tem velikem kolektivu — osnovna organizacija šteje 350 članov — prav gotovo ni veliko. No, konference so se udeležili tisti, ki so tudi sicer pripravljeni poprijeti za delo v svoji organizaciji tako, da je letni sestanek vsebinsko kljub temu uspel. V ospredje živahne razprave na konferenci pa se je ponovno prerinila v ugotovitev, ki jo pogosto srečujemo v mladinskih organizacijah: aktivnih je premalo, morda desetina, ali dve celotnega članstva; na vseh akcijah in sestankih se srečujejo isti ljudje, kar vzbuja pomisleke o naravnanosti mladinskega dela, ali še bolj o čutu pripadnosti in dolžnosti mladih delavcev temeljne organizacije. Tudi volja tistih najbolj zagnanih za delo v mladinski organizaciji splahni, če na pobude ni odgovora. Taldh težav v Železnikih dosedaj sicer niso imeli, saj so bile nepristranske ocene o delovanju OO ZSMS v Tovarni elektromotorjev vedno pohvalne — v tem kolektivu mladi pričeli z akcijami v proizvod11^ vedno so se bili pripravljeni vključev v delo drugih družbenopolitičnih ofP nizati j itd. Verjetno tudi slaba u ^ k. ležba na volilni konferenci še ne mHI meni nič slabega in bo nadaljnja dej3 irv N nost to tudi potrdila. T Sicer pa na tej konferenci, kjer je t” , c dosti kritičnih besed namenjenih d6 ^ ^ vanju osnovne organizacije, mestu, Sl bi jo morala imeti pri vključeval) r mladega delavca v delovno o*6,0it a vlogi osnovne organizacije in nje^|;_0( ira »o o3' di d< . došli — zlasti v tistih poglavjih, ki b00 članov pri odločanju, delovnega P ^ ^-grama niso sprejemali. Pač pa bodo® 1 ...... • l potki iz razprave pri oblikovanju ^ ^ skega dokumenta nedvomno namenjeni vključevanju mladih > r ces delegatskega, samoupravnega ločanja. _ ^ ^ Na konferenci so slednjič izvoliliL novo vodstvo osnovne organizacij6'^ •c >re naslednjem mandatnem obdobju tako predsednik Milan Vujič, p°dpr6 ' sednik Vilko Kavčič in blagajničar Dragica Benedičič. Fleischi'13* R 4 $> aki'1' d letošnje leto prelomno a DO Elektrozveze Čeprav ima PO Elektrozveze tržno zanimiv progran\, je ta DO v zadnjih euh soočena s stalnimi težavami, Id se ta kore koč vrstijo druga za drugo in to se od kasnitev razvojnih nalog pa vse tja do pomanjkanja deviznih sredstev organizacijskih nedorečenosti. V tem času smo tudi že slišali veliko mnenj Ugotovitev o poslovanju DO Elektrozveze, zanimivo pa je vsekakor tudi "'••enje predsednika DS DO Zorka Ravbarja, ki smo mu zastavili nekaj 'Vrašanj, na katere je odgovoril: ^uuilokv«------„ -i-.'.. nc nn jCi je v primerjavi z lanskimi istimi prJp!l?rn lahko poveste o delu DS DO Ke®obdobiu? iliči^ ,Cem, da smo se delegati tru-K), ^ Več Prispevati k napredku naše otr^ ?lrav nam zaradi številnih, tako edn0 1^\ kot zunanjih razlogov to ni lahv k°*ie uspevalo. Ugotavljam J|sl )S°' da smo na DS našli veliko-kr^jezik, se lepo dogovorili, ko interij0'^vesti Pa se je Ukazalo, da p0. Sl TOZD močnejši ter da za-1 ftsov,.sklePi niso bili izvršeni tako, ikodoi ?amišljeni. Zakaj je tako, je jv TrYzCneie odgovoriti, velja pa, da kiQ '-k' marsikdaj premalo zave-pibji ^odne povezanosti v DO ter, da Poslovni rezultati določene te- meseci bistveno večja, a žal še vedno ne dovolj velika. Tudi trendi na področju zunanjetrgovinske menjave so razmeroma ugodni, čeprav še vedno nezadovoljivi. V lanskem letu smo namreč dosegli bistveno povečanje izvoza, s široko zastavljeno akcijo v DO pa smo tudi uspeli nadomestiti veliko uvoženih materialov z domačimi. Pokazalo se je, da smo z izjemnimi prizadevanji celotnega kolektiva sposobni dosegati rezultate, ki Smo jih še pred dvema letoma imeli za neuresničljive. Na področju programske politike, je DS obravnaval in sprejel kriterije za ocenjevanje novih razvojnih projektov, 5 četrtletja je TOZD TTS dobavila svojemu kupcu iz Sovjetske zveze fVs/t Ser^ naprav ter s tem zaključila prvo četrtletje neprimerno uspešneje °- Na sliki: tehniki — končni merilci po zaključenem umerjanju ob napra- ki naj bi nam omogočili izboljšati našo programsko usmeritev. Po eni strani bo potrebno dopolnjevati proizvodni program z novimi, za tržišče zanimivimi izdelki, po drugi strani pa bo nujno intenzivno čiščenje programa predvsem na osnovi rentabilnosti proizvodnje posameznih izdelkov, ali skupin izdelkov. Na teh področjih bo tudi v bodoče težišče dela naših poslovodnih struktur in seveda DS, ki bo še intenzivneje spremljal in usmerjal vse te dejavnosti. Na koncu bi rad izrazil svoje globoko prepričanje, da je glavna moč naše DO v velikem znanju in izkušnjah naših strokovnih delavcev. Prav zato je po mojem mnenju izredno nevaren pojav, ki ga v zadnjem času opažamo. Gre namreč za odhajanje strokovnjakov, zaradi česar to svojo komparativno prednost intenzivno izgubljamo. Z nujnimi in hitrimi ukrepi bomo morali ta pojav ustaviti. To je posebno važno prav zdaj, ko smo dokončali ali dokončujemo nekaj izredno pomembnih večletnih projektov, v katere smo vložili veliko truda,, časa in sredstev. Lahko bi celo rekli, da smo v nekem smislu na prelomnici, ko bi lahko dosedanje nezadovoljive poslovne rezultate spremenili v uspešnejše, v naslednjih letih pa celo v zelo uspešne. Eden izmed osnovnih pogojev za to pa je brez dvoma ohranitev našega strokovnega kadra, brez katerega na tako zahtevnem razvojno-proizvod-nem področju, kot je naše, ni mogoče napredovati. Katere naloge so v DO zdaj najvažnejše? Odgovor je preprost in kratek: sanacija DO, kar pomeni, da moramo letos doseči bistveno boljše poslovne rezultate. Naloga prav gotovo ni lahka, je pa ob zavzetem in odgovornem delu vsakega in vseh naših delavcev izvedljiva. Pomoč SOZD, ki smo je bili deležni že v preteklem letu pa bo za ta prizadevanja še bolj dragocena. B.Č. [)/[} °[ganizacije vplivajo .... .„ lk0n ^O. Predvsem pa še, da ima Igfj .‘fklajeno delo na tako pestrih kij'1*1 'n ob taki lokacijski raz-Nn0 USt* k°t je v DO Elektrozveze, " negativne in dalekosežne po- ;>A da*33 *ahko rečem iz svojih izku-";:biie So Pobude, npr. našega DS, ki Nnje rem*iane z ustreznim pojas-2ato ’ roc*'le zadovoljive rezulta-it)Q tudi menim, da bi si lahko v branili marsikatero težavo, eJr^C,ln boii strPno dogovarjali. V hsi meif*1' . 'eeinbi kj.e!Jia iem letu, ko nas čaka zaradi izva- d*ctf’ Sa ko nas čaka zaradi izva~ 3las$ ‘lerfp , celornion^*3,,DS v teh letih bi še dejal, ^fj1 v na.aJbrž premalo naredili za dolo-e aV^iskan'6 Poslovne politike, predvsem Pobud, ki bi lahko pripeljale morie > Poslovnih rezultatov in ja-n‘UAtJastavljenih strateških ciljev. • t#vinn^reve^ smo delali na »gaše-1 rf tev i^alo na iskanju dolgoročnih J jivi" e Pa tudi res, da so nas neza-v Idi Dta ♦ vP°darski položaj in številne tli Y ‘ežave v to tudi silile. ^ fn3,lceniujete gospodarski položaj ila^amsko usmeritev DO? i^da6 fna^lnosti našega sedanjega ^j, skega položaja so nedvomno: ihe aaa realizacija in zato tudi pre-la Sr a°hodek, premajhna obrato-gajfot včn aitva, ki so povrh še vezana v uripd' »e]:. Prevelikih zalogah in še vedno dlb,f:azVeaJx:ozna odvisnost, la dl* taiu be i1Vo ie’ v zadnji h mesecih Povečanje mesečne realizaci- dvu’ republiškem merilu ,čefbLožki za /izboljšanje ^pr°j2vodnje , Tud, jebU^ddoh' lk)sDp.1Vajo krožki svoje mesto v tu, t "ostj ^Vanju inventivne dejav-/aDl^iorihh21'4' 1983 bovpro-K0ljt 1. hotela Kompas v Ljubljani njei”1 eboltaVet0vanie 0 krozkih za a V h-teHstom01 r 7dnjS|P°d ?°" do D1' Nno 1 GZ Slovenije. i akcii' lredsed„besedo bo imel član dobt®’ ^t0n v j b 3vi stroji zahtevajo več ■arija seveda visokoproduktiven. 3 Pa brusov tako, da jih moramo *" uvažati. Podobno je še z mar- rtini Niš, rezervnim delom. Ko ga naj- _ ga ni,« pravi'Jože. pitr s‘kaj Pa morajo dokončno r ln Prilagoditi. Nova tehnologija P°pkusni fazi in seveda marsikaj '(ujejo. Zato vzdrževalcem res I^Jka dela. I j 'na je pet delavcev v vzdrževa-a elektrikarja, en orodjar in dva ^čarja. Rabili pa bi še dva klju-LiirJa, orodjarja in seveda težko (Nadaljevanje s 6. strani) pričakovanega elektronika, vsaj tehnika, najbolje pa bi bilo, da bi bil inženir. Tri mlade sodelavce imajo pri vojakih, pričakati pa jih je ob tako majhni zasedbi težko. Nekaj mladih strokovnjakov imajo tudi še v šolah, to so njihovi štipendisti. Gotovo bo kateri prišel tudi v vzdrževanje. Tako bodo laže kos svojemu zahtevnemu delu, saj naredijo tudi marsikaj novega, tako orodja za vlivanje in še marsikaj. Pa tudi na primernejše delovne prostore bo treba misliti, kajti v delavnici je že tesno. KF apztfij abil1 ;ek n? -očjvj i ino” idaff rend* srd -boe L dalja!1 f ino'1; tov( iank »3<4 odni«! >ravlj*f nski« zarij0] cot50j —vir v delavnici. I II M * Kh ■ dijofr- lirok* ;trool I (^(“ PevsJti zbor Iskra je v petek, 8. aprila 1983, priredil prvi koncert. Številni - - a‘ci. ki so se zbrali v Iskrini dvorani Telekomunikacij, so pevce toplo sprejeli. Ljubj, divdff, Mo jz P3 h ’ Str ZOri^ll v iSKrini avurum i eien-ur/iuruHULij, a v /vckvc usfsiv 1 l^aljuje bogato tradicijo moškega pevskega zbora, ki je bil v Iskri ustanovljen iju i1-Zadnjih sedem let ga uspešno vodi dirigent Marko Studen. V zadnjem ob- , tbor dosegel viden napredek, v svojem repertoarju ima veliko število borbe-<'0dnih in umetnih pesmi. Na petkovem koncetu so Iskrini pevci prvič predsta->čc*,°Ve svojih prizadevanj in odrekanj v novi zasedbi, čeprav smo njihovo pesem (tj rat slišali na prireditvah vlskri in izven nje. Njihov entuziazem pa je zagotovi-s° številni uspehi še pred njimi. »Združimo razmišljanja« — serija plakatov revalorizacije, se končno odpravlja stalno zaostajanje rasti pokojnin za nominalnimi OD, kar je v času inflacije, kakršno imamo, bistveno zmanjševalo realne pokojnine in s tem standard upokojencev. Naslednje vprašanje pa se nanaša na razširitev kroga upravičencev do družinske pokojnine? „V tej zvezi bi omenil predvsem to, da ima pravico do družinske pokojnine tudi oseba, ki je živela z zavarovancem v življenjski skupnosti, izenačeni z zakonsko zvezo, ter bratje in sestre ter otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzdrževal in preživljal — pri čemer za otroke brez staršev veljajo tudi otroci, ki imajo starše, pa le-ti ne skrbijo zanje. Omeniti velja tudi, da sta po Osnutku vdovec in vdova izenačena pri pridobivanju družinske pokojnine in sicer gre obema pravica do nje, ko dopolnita starost 50 let. Povedati velja še to, da se bodo po novem Osnutku zakona pokojnine — kot je to določil že zvezni zakon -izplačevale za nazaj. Poleg omenjenih pomembnejših novosti Osnutek zakona prinaša še vrsto manjših sprememb, o katerih bomo pisah še ob drugih priložnostih. Ob zaključku pa še to da je v SOZD Iskra na vseh ravnen, tako v okviru sindikata ter drugih DPO obravnava o Osnutku zakona že potekala in iz teh obravnav so bile posredovane tudi nekatere pripombe, podane tako s strani ZB Avtomatika, Tcot s strani kolegija sekretaijev, nosilcu javne razprave — Republiški konferenci SZDL.“ m Ovsenik Iskrin Marketing se je v dogovoru z Iskrinimi delovnimi organizacijami in Delovno skupnostjo Skupnih služb SOZD Iskra odločil za izdajo devetih plakatov, ki bodo na svojevrsten, tudi dekorativen način obravnavali različna vprašanja iz našega dela. Teme, ki jih obravnavajo so izobraževanje ob delu, kakovost, varčevanje z energijo, varstvo pri delu, inovacije, izraba delovnega časa, domači materiali, itd. Z izdajo teh plakatov se je Marketing pridružil prizadevanjem v Iskri, da v sedanjem ekonomskem in družbenem trenutku čimbolje gospodarimo, plakati pa v nevsiljeni obliki tudi že govorijo o nujnosti prestrukturiranja proizvodnje kot eni od prvih nalog, ki nas čaka in ki jo delno tudi že uresničujemo, zato da bi obdržali sedanjo vlogo in ostali še naprej konkurenčni, predvsem v svetovni memavi. Plakati so razdeljeni na dva dela. V stripu zgoraj nastopajo stalni tipi ljudi iz kamene dobe, iu na humorističen način in v žargonu obravnavajo prej omenjene dandanašnje aktualne teme. Spodnji del plakatov v resnem besedilu govori o tem, kaj je Iskra na posameznih področjih že storila, kaj bi lahko in kaj bi morala ter kakšen je daljnosežnejši družbeni in ekonomšld pomen naporov, ki jih, in ki bi jih morali vlagati v posamezna področja. Osnovni namen obeh delov, humori- stičnega in resnega, je torej ta, da nas skuša ob svoji dekorativnosti vspodbu-diti k razmišljanju in takšen je tudi njegov osnovni slogan — »združimo razmišljanje*1. Marketing bo plakate poslal po Iskrinih organizacijah v treh „obro-kih“. Prvi trije, kijih razpošiljajo že te dni, obravnavajo inovacije, domače materiale in izrabo delovnega časa. Plakati so izvedeni kot običajni plakati, precej pa jih bo tudi nalepljenih na trS karton, tako da jih bodo lahko v Iskrinih kolektivih opremili z vrvicami ter izobesili na vidna mesta v delavnicah, hodnikih, v sindikalni sobi, skratka povsod, kjer bodo našli mesto zanje. Vodja propagandne dejavnosti v Marketingu Dušan Benko je med drugim še povedal, da bodo natisnili nekaj več plakatov, kot bi jih bilo treba, zaradi predvidenega plena številnih zbirateljev. Naslednja trojka plakatov bo izda avgusta letos, zadnja pa sredi novembra. Idejo za izdajo internih informacijskih plakatov, kot jim pravijo, je prišla iz Marketinga, strip pa je delo zunanjega sodelavca, akademskega slikarja Kostje Gatnika. Pri zasnovi in pri poznejšem oblikovanju besedila so poleg delavcev iz Marketinga sode-fovan tudi predstavniki iz DSSS SOZD Iskra. LD INOVACIJE !s-aSE POMEN TEHNIČNIH INOVACIJ JE V NEPRESTANEM USTVARJANJU NOVIH IN IZPOPOLNJEVANJU OBSTOJEČIH PROIZVODOV IN TEHNOLOŠKIH OPERACIJ V KATERIKOLI PROIZVODNJI. S TEM SE USTVARJA PRIHRANEK MATERIALA, DELOVNE SILE, ENERGIJE, ZMANJŠUJE SE IZMET IN IZBOLJŠUJE KAKOVOST KONČNIH PROIZVODOV IN STORITEV, Z NOVIMI IZDELKI IN TEHNOLOGIJAMI PA SE PRIDOBIVAJO NOVA TRŽIŠČA IN USTVARJA VEČJI DOHODEK. INOVACIJE PA POMENIJO TUDI VEČJO VARNOST PR! DELU IN VAROVANJE DRAGOCENEGA ČLOVEKOVGA OKOLJA. V RAZVOJNI STRATEGIJ! DOBIJO INOVACIJE POSEBEN POMEN, KER SE Z NJIM VPLIVA NA DRUŽBENI IN GOSPODARSKI RAZVOJ, PRESTRUKTURIRA SE GOSPODARSTVO, RAZVIJAJO SE TEHNOLOŠKO BOLJ ISKANI IN INTENZIVNEJŠI RAZVOJNI PROGRAMI, KAR PRISPEVA H GOSPODARSKI IN POLITIČNI NEODVISNOSTI. INOVACIJE POMENIJO ŠIROKO VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO DELITEV DE1A, S TEM PA SE OMOGOČA KONKURENČNOST NA SVETOVNEM TRŽIŠČU. PRAV JE, DA SE ZATO INOVACIJA OBRAVNAV A KOT OSNOVNI IMPULZ DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA NAPREDKA. SLOVENC! SMO V ZGODOVINI DOKAZALI, DA SMO INVENTIVEN NAROD. V PRETEKLEM LETI! JE V ISKRI 542 PREDLAGATELJEV - INOVATORJEV PREDLOŽILO 552 INOVACIJ. DOHODEK TEMELJNIH ORGANIZACIJ JE BIL ZATO POVEČAN ZA 95.936.190 DIN. INOVATORJI SO DOBILI NADOMESTILO. OZIROMA OSEBNO PLAČILO V VREDNOSTI 4.404.242 DIN. ISKRA RAZPOLAGA Z 299 PATENTNIMI PRIJAVAMI IN PATENTI NA OZEMLJU JUGOSLAVIJE TER S 183 PATENTI IN PATENTNIMI PRIJAVAMI V INOZEMSTVU. V SFRJ SMO DALEČ NA PRVEM MESTU. ZDRUŽIMO RAZMIŠLJANJE! Iskra ISKRA TELEMATIKA KRANJ ISKRA - AVTOMATIKA Velike potrebe po kadrih s področja elektronike in računalništva Hiter razvoj mikroelektronike v zadnjih letih je vplival tudi na spremembo strukture zaposlenih. Uvedba nove tehnologije narekuje vedno več visoko strokovnih sodelavcev. Zato so v Kranjski Iskri vzporedno s pripravami na uvedbo nove tehnologije pristopili tudi k pridobivanju potrebnih kadrov. Te aktivnosti so potekale v več smereh: od poklicnega usmerjanja, štipendiranja do spodbujanja že zaposlenih za študij ob delu. Vendar kljub temu Iskra ni uspela v celoti zapolniti te kadrovske vrzeli. V zadnjih letih so se v Iskri odločili za nov pristop k reševanju tega problema. V dogovoru z ravnatelji srednjih šol gorenjske in primorske regije so predstavniki delovne organizacije obiskali dijake četrtih letnikov in jim predstavili Iskrine proizvodne programe, vizijo nadaljnjega razvoja ter njene kadrovske potrebe. Predvsem so jih želeli spodbuditi za študij elektrotehnike in računalništva. Za to smer ftkra vsako leto podeljuje kadrovske štipendije, praksa pa kaže, da letno lahko podeli le dve tretini razpisanih štipendij. To je nekoliko nenavadno, saj se na področju elektrotehnike in računalništva kažejo velike možnosti zaposlovanja, še posebej v Iskri. Iskra je šla v svojih prizadevanjih še naprej: s Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani je prišlo do dogovora o dislociranem študiju v Kranju, kar študentom gorenjske regije prinaša vrsto prednosti. V Kranjski Iskri upajo, da jim bo s tovrstnimi aktivnostmi uspelo povečati število visoko strokovnih sodelavcev. Vsem mladim, ki bodo dokončali šolanje, Iskra zagotavlja zaposlitev. Kazimir Mohar Tradicionalni turni smuk za Cmirom Planinsko društvo Iskra bo organiziralo 9. Juletov smuk za Cmirom v soboto, 23. in nedeljo 24. aprila 1983. Odhod bo v soboto, 23. 4. ob 7. zjutraj izpred gostišča Jelen v Vi-žmarjih. Pedali se bomo z osebnimi avtomobili do Turkove planine in nato peš mimo Staničeve koče doKreda-rice, kjer bomo prenočili. Izlet je primeren tudi za planince, ki ne smučajo, so pa sicer dobro kondicijsko pripravljeni. Hoje bo približno 7 ur. Vsak udeleženec smuka prejme spominsko značko, posvečeno gorniku Stojanu Juletu. Prijave sprejema vodja izleta Breda Jančar, tel. 572-331, int. 310. Poklic diplomiranega inženirja elektrotehnike zagotavlja široke možnosti zaposlitve. Davča — Črni vrh Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto, 30. aprila izlet v Škofjeloško pogorje — iz Davče na Črni vrh. Z avtobusom, ki bo imel odhod izpred Creine ob 7,30, se bomo peljali skozi Selško dolino do naselja Davča na obronkih Blegoša. Od tu bomo šli na Črni vrh (1288 m), kjer si bomo v planinskem domu privoščili počitek. Nadaljevali bomo pot po grebenu čez Pertovč in Smoletovše, ki bo s 1300 m najvišja točka izleta, sestopili pa bomo mimo Marenkovca in Farjega potoka do ceste, kjer nas bo čakal avtobus. Skupaj bo lahke hoje okrog štiri ure. Hodili bomo po delu Loške planinske poti in Gorenjske partizanske poti, na kar posebej opozarjamo imetnike izkaznic. Cena prevoza bo 70 din, vodila bosta Zelnik in Čelik. Pnjave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, do srede, 27. aprila. _____________ Vabljeni? j ISKRA AVTOELEKTRIKA, TOZD AET TOLMIN 65220 Tolmin, Poljubinj 93 Objavlja prodajo rabljenih osnovnih sredstev, po sklepu DS TOZD AET z dne 04. 10. 1982 in 28. 12. 1982 in po 176. členu statuta TOZD AET, ki bo včetrtek,21. 4. 1983 ob 14,30 v sejni sobi. Zap. št. Naziv osnovnega sredstva Inv. št. Izklicna cena din 01 5 vretenski stružni avtomat AN-60 do 0 60 — Poljske proizvodnje 02 Revolver stružnica RTS-36 03 Polavtomat-stružni HW-1 (brez motorja) 04 ' Stroj za plastificiranje (Arburg) »35g« 05 Peč za centralno ogrevanje na nafto z gorilnikom 50.000 kckh 06 Dodatni pribor za avtomat A-20 07 Ploščinski segmentni brusilni stroj - Camut 08 Peč za centralno ogrevanje na plin TAM STADLER TIP-Z 325000 kcaVh z gorilnikom 09 Električna tunelska peč 30 KW- domače izdelave 10 Tunelska peč LIN. na plin 1650°C 11 Komorna električna peč — brez ventilatorja domača izdelava 12 Hidravlična štiristebelna stiskalnica 15 t 13 Tehtnica — lesena — 30 kg — na uteži 14 Lesena delovna miza — pult 15 Krogelni mlin za mletje mase s podstavkom in motorjem 200 kg 16 Rezervar za zrak ali vodo s podstavkom 450 1 17 Rezervar za nafto ali vodo 200 1 62025 60395 60014 61280 420.000. 00 15.000,00 5.000,00 330.000. 00 7221200 60403 61320 10.000,00 20.000,00 150.000,00 75.000,00 60165 60149 3.000,00 440.000,00 60922 60025 60065 5.000,00 12.000,00 500,00 500,00 60164 24.000,00 5.000. 00 3.000. 00 Ogled osnovnih sredstev bo 15. 4. 1983 od 10.00 do 12.00 ure in 21. 4. 83 od 12.00 do 14.00 ure v prostorih TOZD AET Tolmin. Vplačila varščine, oz. predložitevinstrumentov za zavarovanje vplačila v znesku 10 % od izklicne cene bo na dan licitacije, t.j. 21. 4. 83 od 12.00 do 14.30. Pričetek javne prodaje bo ob 14.30. S.jž' Nakup osnovnih sredstev bo po sistemu »VIDENO — KUPLJENO«. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Rok plačila 8 dni po javni licitaciji pred prevzemom izlicitiranega osnovnega sredstva. Kadri in zaposlovanje Časopisne novice Kovinotehna kot nosilka posla in PL; IML Ljubljana, UNIS-TGS LJ»” Prehod iz ekstenzivnega zaposlovanja na produktivno se je spričo stabilizacijskih in restriktivnih ukrepov gospodaijenja pričel že v 1980. letu in je neposredno vplival tudi na rast zaposlovanja v naši delovni organizaciji. Zaostreni pogoji gospodaijenja so nam v lanskem letu nakazali možnosti, kako je mogoče s selektivnim zaposlovalnem, ne samo premostiti kadrovske težave, temveč tudi ustrezno regulirati kadrovske viške in jih kompenzirati, bodisi s prekvalifikacijami, oz. razporejanjem kadra. S tako prakso bomo morali nadaljevati tudi v naslednjem obdobju, ker se bodo pogoji gospodaijenja še zaostrovali. Zaposlovanja kadrov iz zunanjih virov se bomo posluževali le v primeru potreb po visoko strokovnih-tehničnih profilih, v primeru fluktuacije in nadomeščanja ter ob tem zasledovali cilj prestrukturiranja kadrovskih potencialov. jujuvijaiia, ■'•M Union invest Sarajevo, Metalna Iskra Kranj so podpisali kooperacij5* aaiiia rvianj au pAJUuiadii K.uuuvi << godbo o postavitvi in opremi skladi^^ tomobilske gume v Togliattiju v zveži. Vrednost del bo nekaj več kot4’; lijona klirinških dolarjev — Delo, 4) Slovensko združeno delo sodeluj6 L ženo kovinsko industrijo UNIŠ. T0 . sko-hercegovski gigant bo na manj ^ ! območjih zgradil do leta 1985 P61 krogličnih ležajev. Pri skupnih vlag3"' največ OZD iz Slovenije. Pregled rasti zaposlovanja v Avtomatiki, od njenega konstituiranja, izkazuje izredno visoko stopnjo ekstenzivnega zaposlovanja v prvih letih, medtem ko v zadnjih treh letih beležimo umirjanje. K zmanjšani stopnji rasti v lanskem letu je prav gotovo prispeval sklep delavskega sveta Avtomatike o selektivnem zaposlovanju, za katerega lahko ugotovimo, daje bil v največji možni meri realiziran. Kljub nizki stopnji rasti (0,4% povečanje v r ZAHVALA J V Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD MKD. Posebna zahvala vsem v lakirnici, galvaniki, obdelovalnici, sindikalni podružnici in vodstvu ter vsem ostalim za lepa darila, ki mi bodo v trajen spomin. Vsem želim še nadalje veliko uspehov in osebne sreče! Angelca Mavec j ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame PAVLE ERLAH se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem DO TELEMATIKA — TOZD TERMINALI za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč ih spremstvo na zadnji poti sin Jože z družino. Ob smrti moje mame MARIJE BOBNAR se želim iskreno zahvaliti vsem sodelavkam iz montaže števcev za izrečena sožalja, jx>-darjeni venec in denarno pomoč žalujoča hčerka Marinka Jenko z družino. Ob nenadni smrti moje drage mame JOSIPINE LEBAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem DO Te-lematike linije ploščatega releja v TOZD Elementi za izraze sožalja, denarno pomoč, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Jelka Markelj z družino. Ob boleči izgubi drage mame CILKE ZAVRL roj. Hariš upokojenke TOZD SS, se iskreno zahvalju jem sodelavkam in sodelavcem Elektronskih enot in OOS za podarjeno cvetje, denarno pomočdn izraze sožalja hčerka Janja Tepina. Vsem sodelavcem in sodelavkam TOZD MKD — delavnica za štancane dele se zahvaljujem za denarno pomoč, ki ste mi jo dali ob nenadni smrti mojega brata Staneta Koširja. Ana Bonča ISKRA — glasilo delovnega ko- ^ lektlva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Čolnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Špela Dittrlch (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Flelschman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Teiemati-ka), Marko Rakušček (Avtoelek-trlka) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Trg revolucije 3, tel.: 213-213, Int: 34-95 do 34-98 — Tisk: Časopisno-tlskar-sko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od ^ prometa proizvodov._________________^ odnosu na 1981. leto) pa nam je uspelo zaposliti vse naše štipendiste-pripravnike. Naj večje stopnje povečanja zaposlovanja izkazujejo: Že ta mesec .bodo pričeli z gra£*‘'', $ 5 y vame v Sokolcu. Naložba bo veljala ‘Jj 1 č I l4SIl - TOZD Sistemi, zaradi prenosa dejavnosti fluidike iz TOZD Razvojni inštitut in povečanega obsega poslovanja - TOZD Stikalni elementi, zaradi nove investicije, oz. povečane proizvodnje (v tem TOZD beležimo naj večje povečanje zaposlovanja iz zunanjih virov) lijarde dinarjev in bo prekašala vsa ) vložena sredstva v tej nerazviti obč* nas v UNIŠ imajo te naložbe pomen«, pravi Hajrudin Djulbič, P0^ sednik UNIŠ. »Nove tovarne v Bosfi Grahovu, Sokolcu, Gornjem Vaku ^ njicu in Jablanici veliko pomenijo z3 zvite kraje v naši republiki. Pi%j dokaz, kako zdmženo delo hitro naj*, pen jezik v zanimivih naložbah. Ob V; jezi* v zaiumivin naiozoan. ^ T.7* r - - - - - - - /let* 1 in Zbral in uredil Marjan Na Od I. 1947 v v Iskri r1 ko slavnejši, kot vsi tisti delovni ^ v 36 letih. Z istim dnem je sodelavce zaPlV(*’n tudi Rozika Beltram. Tudi zafilL06 prišel čas upokojitve. Rozika Avtoelektrild, v tem oddelku zap6 ,rid Pred dnevi se je iztekla izredno dolga delovna doba Marici Cerče, referentki za odpremo v prodajnem oddelku novogoriške Iskre Avtoelektrike v 1. 1. 1975. Prisrčno slovo, ki so ga Mat11 Roziki pripravili sodelavci in % lvvžjlm piipiavm ovvvjLarVi .. lavke, spominsko darilo, šopka ^ iv0 rož, vse to je samo potrjevalo p" a« .j - - 0t)j Uzj doba se je pričela pred 36 leti 15. septembra 1947. leta v Iskri Kranj. Tok življenja je Marico pripeljal na Primorsko, kjer se je v poletnih mesecih leta 1960 zaposlila v Avtoelektriki, čez 15 let pa je odšla v Ljubljano v oddelek prodaje, zadnji dan meseca pa je bil njen zadnji delovni dan, nekoli- Ijenost obeh sodelavk, ki sta kem trenutku in vsakomur nai^ »žen prijazno besedo in simpati#11 smeh. Vsem se bo tožilo po oj^rose to so si ob slovesu ohliubili. danita to so si ob slovesu obljubili, daVa^ do še velikokrat srečah ter si p trfla *' novega v Avtoelektn lrna j