V ( Vtertik 27. Kočnika. SO. M Sedajni oli*ir katolike cerkve. Spiral Valentin Scžun. XIII. Avstriansko cesarstvo. 14. Ogersko. (Dalje, t Kaša v (Kasa) nar lepši mesto z gornji ga O^crski^a per vodi Hcrnad v sredi vinogradov s 16,000^ p r e b i v a v r i. Od 1. 1S04 je tukaj škofija in 5 korarstev. Letaš je za škofa tukaj poterjen čast. gosp. Jožef Kunst. Katolčani imajo tii 13 cerkva iu 3 samostane, Luterani in Kalvinci svoje tempeljne. lire so v (Eperics) per vodi Tarča šteje do SOOO ljudi množili ver. Katolčani imajo tukaj 4 cerkve, od 1. 1*07 škofijo gerškiga reda z 5 ko-rarstvi. Sedanji škof je čast. gosp. Jožef (»aganč. Za Lutcranc sta tii tempelj in distriktualni kolcgium, za Jude sliodica. l'ngvar per vodi I ng ima 6300 ljudi. Tukaj je stari grad, v kterim Munkaški gerško-katolški škof in 7 korarjev prebiva. Skof je dozdaj llasili Popovič: vojno sodništvo ga je ukazalo v Pešt perpeljati zavoljo preiskovanja njegoviga zaderžanja v zadnji vstaji. II. Kresija na levi strani Tise z 2 milioni iu 2X2.000 ljudi v 12 žiipanijab. Satmar-Nemet z 1K000 prebivavci. na obeli straneh vode Samos. Tukaj je več cerkva za katolčanc in kalvince. Od I. 1H04 je v tem mestu škofija z mestu do 70cerkva, zdaj so tukaj: iBlatinsko-katolških, 1 gerško-katolska, 2 staro verske cerkvi. I luteranski, 2 kalvinska tcmpcljiia in I judovska shodnica. Tukaj ste dve škofii. latinsko-in gerško-katolska. Silno veličastna je stolna cerkev latinsko-katolčanov: sv. Ladislav.ogerski kralj, kteriga spomin katolška cerkev 27. Rožnika obhaja, jo jc bil v 1. 10*0 sozidal. ali sedmograski puutar kalvinc llcthlen (iabor ((iabriel) jo je v začetku 17. stoletja večidel poderl. in katolčani so jo potlej spet postavili. Od I. 1*43- 1*49 je bil tukaj škof latinskiga reda Ladislav baron llcmcr, kteri je bil zavoljo svojiga posehniga nadušenja in sočutja do zadnje vstaje Madžarov v ^Oletno ječo v železji obsojen, po milosti Njih veličanstva pa mu jc ta huda kazen v to polajšana. de zamore svoje žive dni v avstrijanskim samostanu prosto živeti. Korarjev je v tukajšnini kapitclnu 11: ker škofija še nima velikiga pastirja, je korar Ladislav Civorfv kakor gcneral-vikar vodstvo škofije prevzel. - Pred imenovanim Hcmcrjcm je bil va-radinski škof latinskiga reda čast. gosp. Kranc Lai-ts.*ik, prav mož po volji božji. Kakor skerben pastir svoje čeile in varli izročila božjiga (I. Tim. 1, 14.) se je brez strahu serditim protivnikam katoličanstva doma v pastirskih listih in v deželnih zborih v Presborku z besedo zoperstavil. zlasti v pretresanji pngoj, v kteri veri bi se otroci zmesnih zakonov (kjer je eden staršev katolške vere drugi pa ne), redili. Zato so protestantje iu le po imenu katolčani sosebno nanj pisano gledali, iu mu zu-pervali. kolikor so mogli: poslane Biharske zu-panije Ev gen lleothv, — sicer katolean pa « pro-testanko oženjen. * je elo v Presborškim zboru nad tem pobožnim škofam zavpil: ..Tii veržem Vam nazaj blagoslov, ki ste mi ga bili per moji poroki dali. Ne" maram več zanj**. — V upanji, de bo mo- rebiti drugi pastir bolj srečen v vladanji varadinske rede. je škof Laitsak prosil papeža GregorjaXVI., dc bi mu bila škofijska služba odvzeta: bil je uslišan . in šel je potlej v samostan Franciškanarjev prebivat. skof gersko-katolškiga reda v Velikim-Vara-dinu jc /.daj čast. gosp. Ba/.ili Krdel vi, ki je v I. 1843 službo veliciga pastirja nastopil, v kapi-telnu ima 6 korarjev. (Dalje sledi. * Versta Lavaiif inskili škofov z oziram v $olnogra»ke nadškofe« Spiral l*eter llicin»er. • Dalje, i 30. Juri II. Agrikola, popred prošt v llrczjab, je bil učen v cerkvenih in deželskili pravicah: Lavantinski škofje bil on le dve leti, od I. 1570 do 1572. Poleni jc bil prestav Ijcn naSekovsko skotijo, je pa Lavantinsko sc zraven oskerboval do I. 15*4. V tem času je razun za duhovne potrebe izročene cede tudi zato skerbcl. de so se skofijski dolgovi poravnali. Spomina vredinje zgled očitne pokore iz njegoviga časa. Neki Vid Ciril je iz nevednosti mladenča ustrelil, ker ga je od daleč za volka imel. Za pokoro mu je bilo naloženo, ob dveh pcaznikih v eni roki križ in svečo, v drugi pasibo, med časam božje službe eno uro v cerkvi, drugo pa na grobu uhitiga stati, in svoj pregrešik objokovati: ludi se je mogel vsaki teden tisti dan, o kterim ji- uboj Moril, ob vodi in kruhu postiti. Potem je bil se le odvezali. Vender več je govoriti od žalostne obilue rasli Lutcraiiske krivovere po L.ivantinski dolini. Ludovik in Simon C n g na d, sinova Janeza 1'iignada, kteri je bil na Virtemhersko pobegnil. sta zapored Valdcnštajnsko grajšino v posesti imela, in si vse prizadela. krivoverstvu po-speli dali. Pregnala sta katolške mašnikc iz Kraj-lencka iu Tajscucka. in sta lulerskiga pastorja v svojim gradu postavila: še zdaj se najde ondi v enim nadstropji turna sled od kriv overskih shodov. Kavno tako sta v Sončku pri Doberli vasi storila. Monšlraiiee. kelihc. svečnike, ako so bili kaj vredni, sta dala raztopiti, oblačila in druge cerkvene reci sta družini svoji v norčijo prepustila. V Vollsbergu je bil še celo luteraiisk tempelj postavljen. Ilar-hara A man. iz rodov inc poprejšnih gospodov |'a-jcrhofenskc grajsinc. je bila z .Matevžem Krajdcl-nam, kleri je bil Lutrov c vere. omozena. V svojim gradu jc zdaj dala tempelj sozidati, ter jc krivo-v erskiga pridigarja. Kil i p a K a v f m a ii a v zela. ter otroke in odrašene v krivi veri podueevali, in zakramente po Luteranski šegi deliti ukazala. Tudi posebno pokopališč za Luterane jo hilo ondi napravljeno. se v testamentu je svojiiiiu driigimu možu terdo priporočila, njene naredhe kvisko obderžati. V Pajerhofciiskim gradu so sc vsi Luterani iz Volls-berga in iz okolice zbirali: posebno so nicstnjaiii zoper vse prepovedi llambcrških oskerbnikov le von-kcj hodili, t isto pa je bila skorej prava vera v Volfsbergu zatcrta. ko je tedašnji Hamberški škof Janez Juri Cobel luteraiiskiga oskerbnika Ja-n e z a K r i d e r i k a II o f m a n a v mestu postavil. Ni bilo zdaj ruda. de so v Volfsbergu in seiit-l.e-nartu skorej vsi nicstnjaiii k luterstvu prestopili. Zatorej jc tudi papež tire gor NIN. skola ojstro posvaril, in mu zapovedal, krivoverskiga oskerbnika odpraviti: pa zastonj jc bilo. Tudi v sent- Andreji se je duh zopervanja katolškim postavam nasproti kazati začel. Med duhovšino po škofii, in med mnihi per S. Pavlu so tudi krivoverske misli se uterdovati začele, de je močno razpertje v klo-štru v stalo. Tudi na spodnjim štajerskim je krivo-verstvo če dalje močneje prihajalo: v Cel j i je bila mestna gosposka vsa luteranska. Tukej so Oglejski patrijarhi zmoti nasprot delali, in katolško vero v novo uterdovali. Patrijarh Janez je I. 1581 svojiga podškofa Pavi a Kizancija poslal, cerkve na desnim bregu Drave v Gorotanu, Krajni in Sta-jerji obiskat. Leta je veliko ljudi birmal, nev edne in napačne duhovne odstavil, krivoverskih bukev kakih 2000 pobral in sežgati dal. L. 1593 pa je spet podškof Franc Barbar te strani obiskal, katolške duhovne spet postavil, tudi pripomogel, de je na povelje nadvojvoda Maksimilijana v Celji spct katolška gosposka nastopila (Dalje .-ledi. r Maj pravi Napoleon od katolške cerkve ? rl»rotestant.stvou, — tako sodi Napoleon, — ..ako se vam ljubi, se zamore imenovati vera uma; to ime je primerno, pristojno za človeške z najdbe. Katoličani vo pa je vera vere. ker katoličanstvo je — Božje tlelo. Katolški nauk je vera moči. čednosti in cd inosti: protestantov o pa jc nauk punta . napuha in samopridnosti4*. rKatolška vera jc le ena edina; katolška vera je mati cdinovoljuosti in pukoja. Lutrovo in Kalvinovo krivoverstvo je svoj pot in vzrok razpnrov . jc kvas na-zavidnoHti in prevzetnosti, spodbudovalo v.-akoišnih m.ast". Katolško duhovstvo jc bilo na čelu. ko soje vstavljalo družinsko življenje evropejskih narodov; vse. kar koli se v sedanji izliki sosebno ponaša, umetnosti.vede, pesništvo, vse, kar vživamo. je delo katolškiga du-hovstva. Vsi živci t elementi). s kterimi se red in pokoj v deržavah obsvestuje . so dobrote katolškib duhovnov. — \a opak jc to pri protestantatv u. Njegov za-eetik je zaziiaiunjan z nasilstvam iu občanskimi vojskami, krivoverstvo je z dvomljivst vam in presiljcnim pretresov a nje m (kritiko) udusilo ceno duhovnih viksih. ter oslabilo vse prevoze družbin>ke. in nakopalo pogrez in »paeenost vsim deželam in deržavam**. ../motenost razuma, v kteri se znajdemo, je na-sledik nravne ( zaderžanske) zinotcnosti. nasiedik ugasnit-ne vere in zatajenih poprejšnih naeelsfev (t.rund-siiize ). V kratkim ptidlcgnemo viharjem materjalnih pozemeljskih zmotnjav. bogatini bodo odvergli ujzdo. ljudstvo se bo zverglo v hudo. ter hlepelo za pozemcljskimi pohlepnostmi. Evropa je dognana v bolehnosti ideologije, in poginila bo v nji. Pošteno misleč protestant nc more. de bi ne zaničeval I.uira inKalvina, ta nesramna prestopnika druge zapovedi B..žje; misel v Boga se ne tla odtekati od vere v besedo Božjo. Ona sta odpravila brezženstvo, de bi stregla svojimu pohlepniniu poželenju in pohlepnosti poglavarjev, kteri so jima bili bramba. Taki ljudje — so li to možje Božji? Henrik VIII.. Luter, Kalvin, kako bi le-ti zamogli biti namestniki in erednjiki B»žji? In kaj je zdaj iz pervotniga. začetnica protcstantizina? 1'rotc^ianti niso iz njega nič ohranili razun nevredniga pravila: v vernih rečeh se spolesrati le na ?»amiga sebe. Iu tako je na to prišlo . de se protestanti za naših dui ) Škofa :||. Juri III. Stobej. in -'I-. l.eonard (Icc sta po neki pomoti že popred, v 14. .Mu, vver&tena bila. — med seboj ravno tako malo ^edinvajo in strinjajo, kakor s katolčani. Je med njimi 70 očitnih ločin: ako bi pa prašali slehernika protestanta po njegovi veri, bi se pokazalo tacih ločin 70.000. — Cesar Aleksander in jaz bi bila morebiti obnovila edinost med greško in latinsko cerkevjo; imela sva tako misel, in to bi bilo mogoče. Ali zastonj bi bilo, misliti na zbliženje s protestantam, kteri veruje v svojo lastno nezmotljivost in v nagnusno samovladnost posameznika. Resnica je sicer, de je katolška cerkev globočina skrivnosti; pa ona je enotna; ona se ni spremenila ni-kadar, in se ne more spremeniti. Njeno učenje ni učenje tega ali tega človeka, ampak resnica cerkvenih zbirali* in papežev, kteri sežejo nepretergama tje k sa-mimu Jezusu Kristusu, svojimu začetniku. Vera katolška ima zgolj znamnja čeznatornc božje podstave; ona je povzdignjena nad strasti in nepravosti; ona jc solnce, ktero prečudno in veličansko naše duše razsvetljuje; ona je neskončno povzdignjena nad duha našiga. in vender je pri vsi svoji visokosti pristopna nar bolj priprostimu razumu. Njena moč je skrita, ktera je v človeku kakor sok v drevesu. In tako je katolška vera, povsod privodnica reda , ter ob enim družbirska in bo-gočastna zveza ; ona razširja moč, razglastije vsim edinost in ljubezin. in na serce poklada slehernimu dosti očitno njegovo dolžnost". To so besede Napoleonove. (Blahov.") J. Razgled po kersanskim svetu. Družba Meh i ta r isto v na Dunaji oznani, de je nehal /.bor za vpeljavo dobrih katolških bukev, ki seje bil pred 20 leti perčel. Ni bilo drugači mogoče, ker jc bilo premalo deležnikov in preveliko stroškov. Kakor se sliši, je cesarska vladija sklenila, de bodo v cesarskih bolnišnicah mile sestre bolnikam stregle. -— V llerolinu mislijo katolčani bolnišnico napraviti, v kteri bodo mile sestre bolnikam brez ozira na njih vero postrežbo dajale. De bi se to delo pospešilo, je gospod Ketteler radovoljno posojilo naznanil, kteriga so se že katolčani in krivoverci iz vsih stanov z veseljem vdeležili. Med drugimi je dala neka revna krivo-verka 300 perhranjenih tolarjev, neka perica 150 tolarjev. neki drevar 100 tolarjev. Družba sv. K aro I a Doromcja v Bonn-u ima 204 poddružnic. v kterih je 12.000 deležnikov. D r u ž b a katolčanov v Lincu je že 2000 goldinarjev dobila, pomagati revnim katolčanam v krivoverskih deželah na Nemškim. Jezuit a rji so premoženje, ki se jim je bilo v Milanu in Milanski okolici vzelo, zopet nazaj dobili. V mestu Mannheim so vse kal vinske cerkve za Rongeance zaperte. Na Štajerskim so že zdavnej Luterani neveljavnost kersta Rongeancov spoznali, Ron-geanski poslanci, ki so se bili v mestih Leipzig in K<>-tlien v zbor zbrali, so bili 22. in 23. vel. travna po bričih izgnani. Zdaj je pa tudi cvangclski zbor v llerolinu kerst Rongeancov zavergel in prepovedal . per kerstu Rtiiigeance za botre jemati. Eden teli novih nc-vernikov je v bolezni strašno zmoto spoznal in se skesano v katolško cerkev vernil. De bi pohujšanje popravil, jc sam tole pisal: ..Jest podpisani spoznam vpričo svoje ljube žene, prostovoljno in iz lastniga nagiba svojiga serca na bolečinski postelji pred božjim obličjem, dc sc iz dna svojiga serca kesam , ker sini iz prevzetnosti in lahkomišljenosti svoji cerkvi nezvest postal in sim se Rongcancam perdružil, še clo nekaj časa ud odbora bil. Sicer sim kmalo spoznal praznoto in nečimer- nost tega, česar siin se bil poprijel, in v pikajoči vesti velikost svojih grehov; ali človeška sramožljivost mi ni pustila tega očitno spoznati. Zdaj pa. ko me Bog kliče in me cerkev ne zaveržc, zdaj spoznam očitno, de večjiga greha v mojim življenju ni. kakor ker sim svojo cerkcv zapustil, de, prejden sc ž njo ne spravim, mirno umreti ne morem, de sim perpravljen vse storili, spravo zadobiti. Zato zdaj vse odpušenja prosim . ki sim jih bil pohujšal. Ako pa te moje besede tisti zvedo, ki so bili kot jest oslepljeni . jih zarotim. moje kesanjc pomisliti, dc ne bodo, kakor jest, še le v bolezni čutili, kaj se pravi, zopet v božji prijaznosti ži\cli. Pravič-niga Boga prosim, de mene uboziga grešnika nc sodi po velikosti mojih grehov, ampak po svoji neskončni milosti. Vdam se mu v življenji in v smerti. se spoznam zopet z veseljem zvestiga. ponižniga sina edine, svete, katolške in apostolske cerkve, matere, ki sim jo tako zaničljivo popustil. Kakor resnično mi Bog pomagaj iu njegov sveti evangeli. V Berolinu. Pisal na bolečinski postelji 15. Svečana 1850. F. liieger**. T u r i n s k i m u nadškofu krasni dar podariti, je ..1'nivcrs" zlati, z demanti obloženi križ kupil, ki ga je bil ranjki Pariški nadškof Affre per kerstu Pari-kiga grofa po Orleanskim vojvodu dobil. S tem sc hoče pokazati. de je Univers in njegova stranka z djanjem Tu-riuskiga nadškofa enih misel. Turinski časnik ..Armonia" naznani, dc so nad-škofje in škofje iz Samberiških . Turinskih iu Genovas-kili krajev v pismu do sv. očeta žalostuiga razpertja z vladijo ob kratkim takoic opomnili: rKar nas in poskuš-njc tiče, ki nam jih je previdnost poslala, sc terdno zanesemo, de nam Svoje pomoči odtegnili lic bole. Več besedi ni treba; naš stan in naše misli so Vaši Svetosti dovolj znane. Perčakujemo povelj . ki nam jih bote dali. Nepolrebno bi bilo vsako veči zagotovljenje, de, kar nas tiče, nikdar od tega odstopiti nočemo; saj druge volje imeti ne moremo: blagoslovite jo. sveti oče!" Fnake pismo so tudi Vcrčeljanski škofje v Rim poslali. Minister Siccardi hoče Genovaškim škofijam mnoge bremena naložiti. ki jih dozdaj niso nosile. Posebno pa zdaj fajmoštre in katolške časnike preganjajo. V Genovi so Frančiškanarjcm po sili samostan vzeli. Kolikanj bolj sc pa cerkev preganja, tolikanj bolj jc upati, dc bo serčnost vsih škofov kralju poslednjič oei odpcrla. Ko je ta zadnjič po Savojskim popotoval, ga je ljudstvo sicer spoštovalo, pa merzlo sprejelo. Savojski -kofje velikiga kriza reda sv. Mavrieija niso hotli vzeti, ker je kralj v razpertji z apostolskim sedežem. To jc sicer Viktorja Fmanuela presumlo; pa ne bo nič pomagalo, ker je ves v rokah Siccardi-ta. kteri je zvesti služabnik Palinerstonov. Sv. Oče so 23. vel. t.avna do Turiuskiga nadškofa pismo poslali, v kterim britko žalost naznanijo, ker sc na Sardinskim cerkvene pravice z nogami taptajo. posebno pa. ker se jc dežclska gosposka prederznila. vse časti vredniga nadškofa zavoljo stanovitnosti v varvanji cerkvenih pravic s silo v ječo vreči. Potem pa reko : ..Zato Vam iz serca srečo vošimo. de imate sercc. ktero nepremakljivo iu nepremagljivo zavoljo pravice preganjanje terpi in cerkvi, posebno pa školijstvu. novo čast in slavo perpravlja. Globoko presunjeni Vam serčnost perporočimo. dc v viharji nikdar scrcnosti nc zgubite in čedalje veči upanje v Boga imate, kteri jc. kakor veste, pričijoč v bojevanji za božjo časi. iu vojskovavcc za sveto ccrkev vzdiguje, poterjujc in poživlja, in kteri nad nami prebivajoč, nas jc vojšake svojiga imena/.volil, kteri našo dobro voljo spozna, nam v vojskovanji pomaga in nas venča po zadobljcui zmagi. Vaše in nase terpljenje mora to posladiti kakor tudi lepo zaderžanje Vaših korarjev, vsih Vaših duhovnov in zvestiga Ijud- stva. kteri Vam nepremakljivo zvesti ostanejo in Vam vedno znamnja ljubezni, perserčnosti in spoštovanja dajo. Nikdar ne bomo nehali, .si noč in dan perzadevati in po*ku>iti. de po zadohljeni svobodi cerkvene pravice varvati in du-mi z ve I i ea nje vernih pospešili zamorete". Frossard de Saugv. nek daj ni deržavski sve-tovavee v l.au-auiic. sc je z ženo in šesierimi otroci in še elo pitali v l.vonu. kjer je nekaj časa prebival, v k a t •• I - k o cerkev podal. To krivo\ersko družino so \ Maatlandii nar Im»Ij Spreobernil *e je tudi prav- do-itdiiik Keve'. kteri jc zavoljo deželskih sprememb doma« 10 zapustil. \a \\ urlembeiskim so oldiodnicc veliko v pitja napravile. Neka posebna moc je v deželo peršla: zaka; veliko 7.ara<.enih grešnikov se ic spreoberuilo in spo-korno živeti začelo K<» jc pa visoko cerkveno svetovavstvo v Stuttgartu vidilo, de so se hudobni Svabi brez njegov iga pervoljeuja grehu odpovedali, se mu je zaeela stara kita majati; hitro sC zagradi s popirjem. na kterim so obhodnice prepovedane. Cerkveno svobodo v djanj i spoznati, je vunder težko. Francoski minister oc i t ii i ga ueenja je predsedniku perporočil za leto 18.">0 nadškofam iu škofam zbore pervoliti. rl"nivcrsu čez to reče: .Minister si je nedolžno veselje napravil, dovolili, cesar prepovedati nima ne pravice, ne močiu. V Mode n i je vojvoda ukaz dal. po kterim so Je-zuitarji svoje premoženje iu pravice nazaj dobili. V K I o rc licu je nadškof sebi podložne škofe v zbor poklical. V l> u bi in u >c bodo Irski nadškofje in škofje .pod posebnim varstva* prcciste device Marije** v praznik veli žiga Šmarna t l.». mal. ser pa na ) v zbor zbrali, kteri bo do |.V kimovca tcrpcl. kakor .Tuau Herald" perpo-veduje. no sveti oec eez brezbožne šole to sklenili: Noben duhoven ne sme v njih učili, in cerkvena gosposka naj si perzadeva. verne odverniti. vanje hoditi. Kvgeni Bore. kleri je več let na Jutroviin bil in si jc za napravo katolikih šol veliko perzadeval. je \ L>on per-el. pa kot duhoven in ud l.a/.aristov: v Carigradu mu je patriarh llillercau zakrament ma*nik«viga posvecevaiea podelil. Ilo/a ii a v sk i škof je Krlavsko nadškofij*tv o dobil Ha rtako vits je v letu I7!U£ rojen in jc bil na Ko/enavskim škofijskim sedežu od SO. prosenca 1845. leta sem. Zagrebški skof so birmanim pridnim otrokain majhne darove delili iu povsod ljudstvu besedo božjo v horvaškim ic/.iku oznaiiovali. Zagrebški časnik lerdi, de je horvasko ljudstvo staro pobožnost še ohranilo. k a r d i u a I - n a d > k o f Sc h u a r ze n b e r g so uni-dan cesarju podali nagovor, v kterim se v imenu vsih *k«d»v. ki bili lansko leto na llunaji zbrani, serčno zahvalijo za o«v»bodenjc katolške cerkve, ktero ji je po sklepih od 18. in Maloiravna t. I. z blagim sercam podeljeno. kardinal Se h vv a r z e n b c r g bodo sred Maloscr-pana na praznik velike Kospodnice od 1'raške nadškofije slovesno posest vzeli. Odbor čast. škofov sc zdej na Dunaji posebno zastran šolskih reci posvetuje: katolški list iz Moravije pise. de je že osnova kcršauskiga nauka za gimnazije storjena: /a izdelavo d«brih soUkih bukev bodo škofje ■čene može z obljubljenim permerjenim placilam povabili. I. i n b I ja n s k i knezoškof so XI. dan. t. m. svojim duhov nam pastirsko pismo pisali, v kterim oznanijo, de je katolška cerkev v Avstrii zdej osvobodena. licr je vee važnih sklepov škofskiga zbora ua Dunaji od cesarja poterienje dobilo. S kerpko besedo povedo, kako nespametno in nepremišljeno je vpitje tistih hudobnih nevereov in nevernih časopisov, ki katolški cerkvi njene stare pravice zavidijo; opominjajo tudi svoje sodelavce v vinogradu (Gospodovim, do naj vse svoje moči zberejo v povišanje sv. cerkve. — Pretečcni torek so mil. škof šli birmat v Kamniško in Krajnsko dehantijo. V pnndcljik popoldne, ravno na svojiga godu dan, jc umeri mnogo spoštovani in ljubljeni gosp. profesor Janez Kersnik na plučni bolezni v (»!>. letu svoje starosti. Poln je bil goreče ljubezni do svojih učeneov ; ravno ta ljubezin mu je za nckej dni življenje perkraj-sala. ker se tudi že ves oslabljen ni mogci zderžati, dc bi nc bil v .solo šel. I.jubezin mu je pa tudi nasprotno ljubezin v >ercih učeneov obudila, ktera sc je per mnogoterih perložnoslih. in posebno tudi per njegovim slovesnim pogrebu, očitno pokazala. Hu£n po obhajilu. ( Poleg s. Alfonza l.igj Tak. Jezus! si per meni ti , O daj sc mi objeti; Ostani, dragi, blizo mi, \e beži preč presveti. Ostani tukej. ženin moj, (ilej . tebi vdam se cela; O bodi . duš pastir , z menoj , I.e tebi bom živela. Preljubi, li brez tebe kaj Me more veseliti? Ce zapustiš me, .lezus, zdaj. Kaj hoče iz mene biti? Pb serce moje tron bo tvoj. Kralj čistih duš, daj srečno: Želim, o božji Sin. s teboj Se zaročiti v večno. Prelepi, tebi obljubim se Naj tvoja bom. le tvoja, Prcmili ne za verzi me. Ker sim nevesta tvoja. Naj tvoje serce moje bo. I.cto so prošnje moje, Živim naj čisto iu sveto V dopadajenje tvoje. Ce moje prošnje kaj store. Ne hodi več od mene, Urez tebe vse britkost je le. Sladkosti ni nobene. kot bi brez tebe hil. (Gospod , Nič dom nebes visokih. Tak sim jest nič. če greš od tod. V tem kraji rev globokih. In hočeš, de v samoti bo Brez tebe duša moja. Ce ti v ljubezni všeč je lo. Se zgodi volja tvoja. Pe prideš spet, serce zvesto Ti hočem ohraniti, I.jubezin mi. naj bo težko. Nc sme sc v tem zgubiti. Dodeli mi. Zveličar moj, V ljubezni tvoji umreti; filas, Jezus, bodi zadnji moj. Daj kdaj me k sebi vzeti. II. Odgovorni vre d m k in založnik: Janez Kr. Pogač ar. — Natiskar: Jožef Htaznik v Ljubljani.