Volksbank super depoziti samo v novembru z do 4,6 % p.a. V VOLKSBANK SUPER DEPOZITI www.volksbank.si Predsednik SSO Drago Štoka o 35-letnici organizacije ob njenem jutrišnjem občnem zboru /3 Elektronski varčevalni račun z odlično obrestno mero in brez vezave! V VOLKSBANK Več na www.e-obresti.si Primorski Krepostni deželni svet FJK Dušan Udovič Deželni svet FJK je včeraj z neobičajno naglico odobril zakon o zmanjšanju števila deželnih svetnikov, o čemer podrobneje pišemo na drugi strani današnjega dnevnika. Ne glede na umestnost politike varčevanja, s katero menda vsi soglašamo, ukrep diši po demagogiji in želji, da deželna večina predvsem izkaže svojo »krepostno« držo, ko je krčenje stroškov za politiko in javno upravo pri volivcih še posebej popularno. Lahko je izglasovati zakon, ko veš, da praktično ni nobene možnosti, da pride na dnevni red parlamenta še v tem mandatu. Nekako v stilu »mi smo pokazali dobro voljo, a nam je višja sila zaustavila načrt«. Vendar, kljub temu, da zmanjšanje števila deželnih svetnikov še ni neposredno pred vrati, je to za našo skupnost alarmni zvonec. Trenutno sta v deželni svet izvoljena dva slovenska svetnika, a še nedavno so bili štirje. Koliko jih bo še lahko izvoljenih v prihodnosti, je odprto vprašanje, še zlasti, če zares pride do redukcije celotnega števila svetnikov. Gre za problem, ki ga morajo vse merodajne komponente naše skupnosti resno in pravočasno vzeti v pretres, če se hočemo izogniti neprijetnim presenečenjem. Enako velja tudi za rimski parlament, ki ga bomo v najboljšem primeru volili z novim volilnim zakonom v tetu 2013. Glede na zaplete v zadnjih mandatih tudi tam ni samoumevna prisotnost slovenskega predstavnika. Če nočemo ostati praznih rok, je skrajni čas, da se o teh vprašanjih odpre razprava in se poiščejo rešitve. finmeccanica Monti vabi upravitelje k odstopu RIM - Palača Chigi stopnjuje pritisk na predsednika Finmeccani-ce Pierfrancesca Guarguaglinija, naj odstopi s položaja. Predsednik vlade Mario Monti je zahteval »hitro in odgovorno rešitev« iz zagate, v kateri se je zaradi podkupninske afere znašel največji italijanski industrijski koncern, ki nadzoruje tehnološka podjetja in proizvodnjo za vojsko. Včeraj je Guarguaglinija poklical na razgovor podtajnik pri predsedstvu vlade Antonio Catri-cala, ki pa je zaman poskušal prepričati predsednika k umiku. Na 5. strani dnevnik ČETRTEK, 24. NOVEMBRA 2011 Št. 278 (20.293) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Štiri smrtne žrtve v opustošenj okolici Messine in pokrajini Catanzaro Večji naliv spet spravil del Italije na kolena Predsednik Napolitano opozoril na potrebo po preventivi trst - Včeraj v Ljudskem vrtu ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije Posaditev slovenske lipe Posadila sta jo slovenski minister Boštjan Žekš in tržaški župan Roberto Cosolini - Simbol slovenstva, miru in sodelovanja TRST - Zraven spomenika Sreč-ku Kosovelu v tržaškem Ljudskem vrtu Muzio De Tommasini sta včeraj popoldne minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za kulturo Boštjan Zekš in tržaški župan Roberto Cosolini ob 20- letnici osamosvojitve Slovenije skupaj posadila lipo, ki je simbol slovenstva, a tudi miru in sodelovanja. Na krajši slovesnosti, ki jo je priredil generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, sta ministra Zekš in žu- pan Cosolini dogodek označila kot gesto prijateljstva, ki krepi pozitivni duh integracije, obenem pa poudarila izboljšano ozračje za manjšine in pomen skupnega premoščanja gospodarske krize. Na 6. strani MESSINA - Nekaj ur dežja in del Italije je spet na kolenih. Tokrat so pobesneli hudourniki in zemeljski plazovi razdejali zahodno Sicilijo in Kala-brijo. V kraju Saponara so tri osebe umrle v blatu, med njimi tudi 10-leten otrok. O četrti smrtni žrtvi poročajo iz Catanzara, kjer je vlak iztiril, potem ko se je most za njim zrušil. Cestni most se je zrušil tudi pri Messini. Predsednik Napolitano poziva k skrbnejšemu upravljanju teritorija. V nekaj tednih je v Italiji že več kot 30 ljudi umrlo za posledicami ujm, klimatskih sprememb in nerazsodnih gradenj. Na 5. strani Pedofil iz gorske vasice zlorabil dvajset dečkov Na 2. strani V FJK iz leta v leto manj nesreč pri delu Na 3. strani Cucchiani bo nov prvi mož Intese SanPaolo Na 4. strani SISSA sprejela nove študente z nevtrini Na 6. strani Boljunec: odprtje obnovljene Gorice šele prihodnje leto Na 8. strani Goriško zdravstveno podjetje terja denar Na 17. strani zgonik - Včeraj predstavitev Fotovoltaičen sistem za varčevanje stroškov eu - Kljub nasprotovanju Nemčije Barroso predlaga evropske obveznice BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju v sklopu prizadevanj za rešitev krize evra predlagala tri možnosti za uvedbo skupnih evropskih obveznic, ki jih imenuje "obveznice za stabilnost". A obenem je poudarila, da je ta mogoča le ob bistveni krepitvi proračunske discipline in s tem evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni. V odzivu na očitke, zakaj predlaga nekaj, čemur nasprotuje najmočnejše evropsko gospodarstvo, je Barroso (na sliki) poudaril, da se ne strinja z oceno, da je Nemčija "absolutno proti", ter dejal, da si ideja o skupnih obveznicah utira pot. Na 13. strani 2 Četrtek, 24. novembra 2011 ALPE-JADRAN / deželni svet - V okviru prizadevanj za zmanjšanje stroškov za politiko Odobren zakon o zmanjšanju števila deželnih svetnikov Toda zakon mora še skozi dvojno parlamentarno branje v Rimu, zato bo težko odobren TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj kot prvi deželni svet v Italiji odobril zakon, s katerim naj bi se zmanjšalo število deželnih svetnikov. Po novem zakonu naj bi na vsakih 25 tisoč prebivalcev izvolili enega svetnika, medtem ko po sedanjem volilnem zakonu pride 1 svetnik na 20 tisoč prebivalcev. Je pa veliko vprašanje, če bo ta ukrep sploh kdaj stopil v veljavo. Ker se z njim spreminja Posebni statut dežele FJK, mora zakon v dvojnem branju v zbornici in senatu odobriti rimski parlament, saj ima posebni statut rang ustavnega zakona. Glede na razmere, ki zdaj vladajo v Italiji, je malo verjetno, da bo parlament do konca zakonodajne dobe sploh našel čas za obravnavo tega zakona. Za zakon je glasovalo 29 svetnikov Pdl, Severne lige in dela mešane skupine, proti je bilo 5 svetnikov Italije vrednot in Mavrične levice, vzdržalo pa se je 15 svetnikov iz vrst DS, Fli, Državljanov in Druge dežele. Besedilo zakona, ki je sestavljeno iz dveh členov, spreminja statut in je sad transverzalnega dogovora ožje skupine v zvezi z zmanjševanjem stroškov za politiko. Vzdržanje svetnikov Demokratske stranke, ki sicer podpirajo zmanjšanje števila svetnikov, je povezana z zavrnitvijo njihovega amandmaja, s katerim so predlagali, naj bi določili fiksno število 48 svetnikov. Predsednik FJK Renzo Tondo je sprejem zako- na pozdravil in dejal, da je s tem deželni politični razred pokazal svojo zrelost. Izrazil je tudi upanje, da bo rimski parlament zakon obravnaval prioritetno, saj bi bilo po njegovem mnenju slabo, če zakon ne bi našel prostora na dnevnih redih parlamenta. V razpravo sta posegla tudi oba slovenska deželna svetnika. Igor Kocijančič je poudaril, da bo glasoval proti zakonu, saj se s tem za razliko od Tridentinske-Južne Tirolske in Doline Aoste dežela FJK sama odpoveduje deželni posebnosti, ki izhaja iz zgodovinskih in ozemeljskih posebnosti, ki so še vedno aktualne. Zakon po njegovih besedah tudi močno zmanjšuje tako demokratično kot teritorialno zastopanost. Igor Gabrovec pa je v svojem posegu opozoril predvsem na nevarnost, da se z zmanjšanjem števila svetnikov brez sprejema ustavnih določil o zagotovljeni zastopanosti slovenske manjšine stori nevaren korak nazaj. Dejal je, da novi zakon ogroža zastopanost manjših političnih strank, pod vprašajem pa je tudi zastopanost slovenske manjšine. V FGJK že zdaj ni nobenega zakona, ki bi zagotavljal izvolitev vsaj enega slovenskega deželnega svetnika. Obstajajo sicer določila, ki olajšujejo sodelovanje slovenske liste na volitvah in izvolitev svetnika pod določenimi pogoji, občutno zmanjšanje števila svetnikov pa bi to izvolitev lahko onemogočilo, je še poudaril Gabrovec. Deželni svet je za zmanjšanje števila svetnikov Osrednja slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra v Slovenski Bistrici LJUBLJANA - Slovenci se 23. novembra spominjamo Rudolfa Maistra in njegovih borcev, ki so preprečili priključitev Maribora Avstriji. Od leta 2005 V Sloveniji obeležujejo dan Rudolfa Maistra kot državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Letošnja osrednja slovesnost je bila v Slovenski Bistrici, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da je general Maister v težkih časih, takoj po koncu prve svetovne vojne, pokazal pot za vzpostavitev ozemeljske celovitosti Slovenije. Njegova zasluga in zasluga njegovih borcev je bila, da sta Maribor in Štajerska pripadla domovini. V Ljubljani pa so se Maistru najprej poklonili pri njegovem spomeniku na Trgu OF, kjer so vence položile delegacije ministrstva za obrambo, Mestne občine Ljubljana in Zveze društev general Maister. Zbrane sta nagovorila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in ljubljanski župan Zoran Jankovič. General Rudolf Maister - Vojanov se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. V letih 1918 - 1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Po-dravje priključili Nemški Avstriji. Ob koncu prve svetovne vojne je tedanji mestni svet namreč razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo mariborskih Nemcev. celovec - 22. evropski kongres narodnih manjšin Manjšinam v Avstriji se obeta zakon, ki jim odvzema samoupravo in avtonomijo in Kresnicah dogodka CELOVEC - Urad zveznega kanclerja na Dunaju, ki je v Avstriji pristojen za manjšine, pripravlja novelo zakona o narodnih skupnostih, ki bo zagotovo poskrbela še za vroče razprave pri vseh avstrijskih manjšinah - tudi znotraj koroških Slovencev. Cilj novele zakona je namreč civilno-družbeni nastavek, se pravi odstranitev »narodnostnega aspekta« pri pojmovanju manjšin s poudarkom, da sta jezik in z njim povezana kultura najbolj pomembno znamenje neke manjšine. Pravna posledica tega je, da manjšina nima možnosti do lastnih ja-vno-pravnih samoupravnih organov in inštitucij. Tudi večja avtonomija manjšin očitno ni zaželena. Novo usmeritev v avstrijski manjšinski politiki je odkril širši javnosti vodja ustavne službe pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju Gerhard Hesse na predavanju v okviru 22. Evropskega kongresa narodnih manjšin včeraj v Celovcu pod geslom »Avtohtonost, alohtonost in avtonomnost - položaj in samorazumevanje evropskih narodnih skupnosti«. Hesse je v zvezi z novelo zakona o narodnih skupnostih še povedal, da je cilji reforme, da zagotovi pripadnikom v Avstriji živečih manjšin, da postanejo z vsemi svojimi združenji in organizacijami del civilne družbe, »niso pa predstavniki neke lastne majhne nacije«. Hesse je še napovedal, da Avstrija zakona ne namerava razširiti na več kot doslej priznanih šest manjšin - Slovence na Koroškem in na Štajerskem, Hrvate in Madžare na Gradiščanskem, Čehe in Slovake na Dunaju ter romsko skupnost. O mestu narodnih manjšin sredi večinskega naroda, njihovem sprejetju in zavračanju je na predaval Jože Kopeinig. Ze v začetku svojega referata je Kopeinig zavrnil nekatere izjave deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, izrečene na otvoritvi. Prodajati kompromis o dvojezičnih napisih kot dober rezultat, da ni na mestu, je dejal rektor tinjskega doma in kritiziral. Svojo prizadetost je Kopeinig izrazil tudi, ker je deželni glavar v zvezi s pogajanji o tablah izpostavil Sturma in Sadovnika, niti z besedo pa ni omenil predsednika NSKS Valentina Inzka. Ker je Dörfler ime Inzko celo razglasil kot »neime leta 2011«, pa je Kopeinig pozval deželnega glavarja, da se končno javno opraviči oz. da svojo izjavo čimprej javno prekliče. Ob tem je demonstrativno postavil na govorniški pult belo vrtnico in dejal, naj se to zgodi preden bo vrtnica ovenela. Glede položaja na Koroškem in slovenske manjšine po sprejetju kompromi- Popoldanski podij kongresa z Jožetom Kopeinigom (levo), Jernejo Čelofiga (desno) ter zastopnikoma Biroja za slovensko narodno skupnost i. lukan sa o dvojezičnih napisih je Kopeinig še pristavil, da rešitev ni nekaj, na kar bi lahko bil kdorkoli ponosen. Če bi politiki sledili ureditvi manjšinskega vprašanja po zgledu katoliške cerkve leta 1972, bi si dežela marsikaj negativnega prihranila. Sedaj da je treba kreniti po novih poteh in koristiti možnosti, ki se ponujajo, je še pristavil Kopeinig. Na enodnevnem kongresu so znanstveniki oz. predavatelji iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Španije, Severne Irske, Romunije in Ukrajine spregovorili o različnih pristopih manjšinske zaščite v Evropi. Iz Slovenije je predavala strokovnjakinja za manjšinsko in mednarodno pravo Jerneja Čelofiga. Primerjala je ureditev zaščite avtohtonih manjšin v Sloveniji in v Nemčiji. Obe državi da še nista uredila vsa vprašanja - npr. glede skupin in državljanov z migrantskim ozadjem. Na kongresu so govorili tudi o naporih Baskov za avtonomijo, o avtonomiji na Južnem Tirolskem, o političnih sporih na Severnem Irskem, o možnostih in izzivih narodne skupnosti v Severni Friziji, o položaju madžarske narodne skupnosti v Romuniji. Letošnji 22. Evropski kongres narodnih manjšin je organiziral Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi, odprl pa ga je koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK) s slavospe-vom na ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov. Ivan Lukan Obtožena ropa pošt v Divači in Kresnicah dogodka priznavata in obžalujeta LJUBLJANA - Z branjem obtožnice in zagovorom obeh obtoženih se je na Okrožnem sodišču Ljubljana začela glavna obravnava v sojenju zoper Blaža Ereiza in Denisa Softiča, ki sta po obtožnici junija oropala pošti v Divači in Kresnicah pri Litiji, eden od njiju pa je ubil uslužbenko pošte v Kresnicah Anica Likovič. Oba sta dogodka včeraj priznala in obžalovala. Ereiza obtožnica bremeni kaznivega dejanja ropa, uboja in preprečitev uradnega dejanja uradni osebi, Softiča pa kaznivega dejanja ropa. Blaž Ereiz je v svojem zagovoru pred senatom oba ropa priznal in oba obžaluje. Pri tem še posebej obžaluje smrt Anice Likovič. Smrti, kot je poudaril, ni želel ali jo načrtoval, družini pa se je mesec po dogodku v pismu zanjo tudi opravičil, čeprav se, kot je dejal, zaveda, da to ne bo spremenilo ničesar. Oba dogodka je obžaloval tudi Softič, ki pa je zagotovil, da za rop pošte v Kresnicah ni vedel in da je zanj in za uboj izvedel šele iz medijev. pordenon - Karabinjerji aretirali petdesetletnega pedofila Od facebooka do spolnih zlorab Deset let »lovil« otroke in najstnike PORDENON - Karabinjerji iz Spi-limberga so v torek ob zori zaradi suma spolnega nasilja v obteževalnih okoliščinah priprli 50-letnega moškega iz male gorske občine Claut v dolini Valcellina. Osumljenec, ki je samski in je po poklicu avtopre-voznik, naj bi po ugotovitvah preiskovalcev v zadnjih desetih letih redno spolno zlorabljal mladoletnike, tako otroke kot najstnike. Vsi so moškega spola, najmlajši je bil v času zlorab star sedem let. Moški naj bi v pordenonski pokrajini in tudi zunaj nje zlorabil najmanj dvajset mladoletnikov. Preiskava se je začela pred sedmimi meseci, karabinjerji so v tem času v sodelovanju z državnim tožilstvom uporabili tudi telefonska prisluškovanja. Zdaj skušajo razumeti, kolikšno je dejansko število mladih žrtev pedofila, saj je zelo verjetno, da doživete travme marsikdo še ni zaupal nikomur. Sodelovanje med kara-binjerji in družinami je s tega vidika ključnega pomena. Moški je dober del svojih žrtev ujel v past na svetovnem spletu, predvsem v okviru spletne skupnosti facebook. Pokrajinski poveljnik karabinjerjev, polkovnik Fa-bio Antonazzo, je včeraj razložil, da je pe-dofil na facebooku spoznaval mladoletnike prek treh različnih profilov z izmišljenimi imeni. Na spletu je prihajalo do prvih stikov in izmenjav fotografij, nato je moški organiziral zmenke v »realnem svetu«, kjer se je izkazal za posiljevalca. Otrok in najstnikov ni samo nadlegoval, v številnih primerih je imel z njimi prave spolne odnose. V zadnjih mesecih so vse tri profile na face-booku nadzorovali karabinjerji. V najmanj enem primeru je osumljenec, ki ga po Antonazzovih besedah bremenijo trdni dokazi, spretno navezal stike z materjo otroka, kar pri pedofilih ni neobičajno. Dvoril ji je, jo očaral in ona mu je naposled zaupala. Pedofil je ta odnos izkoristil, v resnici mu je to razmerje omogočilo prosto pot do končnega cilja - otroka. Preiskovalci izključujejo možnost, da bi z aretirancem sodeloval še kdo in vse kaže, da starši otrok niso vedeli, kaj se je dogajalo. Preiskavo vodi državni tožilec Marco Martam, ki je ocenil, da identitete osumljenca ne gre razkriti. Le-ta živi v mali občini Claut, kjer se vsi poznajo, zaščita zasebnosti prizadetih oseb (nekatere so danes polnoletne) pa je za preiskovalce prioriteta. Po trditvah preiskovalcev je moški navidezno povsem navadna, do sosedov in sodelavcev prijazna in razpoložljiva oseba. Njegovo senčno plat so spoznale samo mlade žrtve, ki bodo to težo nosile v srcu za vselej. Preiskovalci morajo tudi razčistiti, ali je bil 50-letnik do nekaterih žrtev še posebno nasilen. Sodeč po enem izmed telefonskih pogovorov naj bi nekega dečka privezal k drevesu in ga tam zlorabil, ka-rabinjerji pa za zdaj ne morejo potrditi, da se je to dejansko zgodilo. V prihodnjih dneh bo priprtega zaslišal sodnik za predhodne preiskave. Župan Clauta Gionata Sturam je izjavil, da je novica povsem pretresla vaško skupnost, ki potrebuje mir, zato je zaprosil medije, naj ne vdirajo v zasebnost domačinov. (af) ^C_ALPE-JADRAN, DEŽELA_Četrtek, 24. novembra 2011 3 manjšina - Predsednik Drago Štoka ob 35-letnici Sveta slovenskih organizacij »Mi ne praznujemo zaradi praznovanja, temveč da se zamislimo o svoji zgodovini« »Slovenija se ne sme vmešavati v našo skupnost« - Jutri ob 16. uri v Domu Lojzeta Bratuža v Gorici občni zbor SSO Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka kroma GORICA - V Domu Lojzeta Bratuža v Gorici bo jutri (petek, 25. 11) z začetkom ob 16. uri redni občni zbor Sveta slovenskih organizacij. Uvodno poročilo bo prebral Drago Štoka, ki nam je v pogovoru predstavil glavne vsebine občnega zbora in njegovo umestitev v kočljivo politično obdobje, ki ga preživljajo Italija, Slovenija in slovenska manjšina. Občni zbor bo jubilejni, saj bo na njem SSO praznoval 35-letnico delovanja. Štoko smo uvodoma vprašali, s kakšnimi občutki in pričakovanji bo krovna manjšinska organizacija pravzaprav proslavila ta rojstni dan? »Osebno nisem velik zagovornik proslavljanja okroglih obletnic, saj je teh med našimi članicami, skupnimi organizacijami, društvi in klubi nič koliko. Vseeno pa bo praznično... Ne gre, da bi praznovali zaradi praznovanja kot takega, ampak da se zamislimo v čase rojstva zainteresiranih subjektov. 35-letnica SSO ni kaka velika okrogla obletnica, je pa po svoje zelo zanimiva, saj se je v tem času zvrstilo na naših tleh, v Sloveniji in v Evropi toliko res pomembnih dogodkov, da enostavno ne moremo mimo njih.« Katere dogodke imate v mislih? Pomislimo samo na rojstvo slovenske države pred 20 leti, vstop Slovenije v schengensko območje in novo evropsko skupno valuto. Potem so prišle recesija in splošna gospodarska kriza ter desetletnica zaščitnega zakona. To je samo nekaj dogodkov, ki so globoko vplivali na naše delovanje. Prav je, da se jih spomnimo in iz njih potegnemo tudi določene zaključke, da potem lahko gledamo naprej v našo prihodnost. Občni zbor se odvija v času velike gospodarske in politične negotovosti. Na eni strani Italija, ki ne preživlja najboljših trenutkov, na TRST - Dan po tragični nesreči v na-brežinskem kamnolomu, v kateri je izgubil življenje 59-letni delavec iz Vipavske doline, je zavod za zavarovanje proti poškodbam pri delu INAIL predstavil statistične podatke o nesrečah pri delu v Furlaniji-Julijski krajini za leto 2010. Podatki so spodbudni, saj so lani v tej deželi zabeležili manj prijavljenih nesreč in celo najmanjše število smrtnih nesreč v zgodovini zavoda. »Še nikoli ni bilo tako malo smrtnih nesreč, vseeno pa jih je preveč,« je bilo v bistvu geslo včerajšnjega srečanja na tržaški prefekturi. Podatke je predstavila deželna direktorica zavoda Carmela Sidoti, navzoči so bili deželna odbor-nica za delo Angela Brandi, izredni komisar zavoda INAIL Gian Paolo Sassi in pre-fekt Alessandro Giacchetti. Število prijavljenih nesreč pri delu upada tako na državni kot na deželni ravni. V Italiji je upad v letu 2010 znašal 1,9 odstotka v primerjavi z letom 2009, v deželi FJK pa je bilo izboljšanje kar 3,6-odstotno. Nesreč je bilo lani 21.507, pred desetimi leti pa kar 30.721. FJK in Piemont sta glede tega najbolj nadebudni deželi v severni Italiji. Prvič odkar zavod INAIL vodi statistiko pa je število smrtnih nesreč pri delu v deželi FJK padlo pod mejo dvajsetih primerov: lani so našteli 17 smrti (20 v letu 2009). Šest delavcev je umrlo na delovnem mestu, ostalih enajst pa v okviru cestnega prometa in povezanih nevarnosti. Tudi na državni ravni je število mrtvih v lanskem letu prvič padlo pod psihološko pomembno mejo tisočih primerov. Največ nesreč je bilo prijavljenih v sektorju storitev (35 odstotkov oz. 7584 nesreč, za 1,8 odstotka manj kot v letu 2009), sledi drugi strani Slovenija, kjer bodo v kratkem volitve. Kaj pričakujete od volitev v Sloveniji, mislite da bodo spremembe, ki se obetajo, vplivale na odnos matice do slovenske manjšine? Moja misel, ki je tudi misel celotnega odbora SSO, je naslednja: Slovenija je naša matična domovina. Ona nam mora stati ob strani tako, kot to dela v Evropi vsaka matična država s svojimi manjšinami izven njenih meja. Mi spoštujemo vsako vlado, ki je nastala po volji ljudstva, ne maramo pa, da se matične politične oblasti neposredno vmešavajo v naše življenje. Če bi se Slovenija vmešavala, kaj bi to pomenilo za Slovence v Italiji? To bi pomenilo kratenje naše avtonomije in naše svobode. Če bi se politična oblast (pa za katerokoli oblast gre - leva, sredinska ali desna), vmešavala v to naše življenje, bi nam lahko povzročila ogromna gorja, kakor se je to v preteklosti že dogajalo. In kakšen je vaš zaključek? Mnenja sem, da nam Slovenija mora stati ob strani, z nami sodelovati, ne pa z nami ravnati kot s kakimi svojimi podložniki oziroma hlapci. Italija je dobila novo vlado. Mislite, da bo to vplivalo na odnos Rima do manjšine? Mislim, da ne. Zakaj ne? Doslej so imele vse italijanske vlade v povojnem obdobju do nas in naših problemov v glavnem korekten odnos. Nekatere bolj, druge manj, a nekorektnosti oziroma pravega napada na našo manjšinsko stvarnost pa le ni bilo v taki obliki, da bi nas lahko življenjsko prizadela, tako kot nas je fašizem prizadel v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Kakšno sporočilo pošiljate v tem trenutku italijanski državi? Seveda, da bi Italija lahko veliko več napravila za svojo slovensko manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, o tem ni dvoma. Vemo pa, da ne sme biti Italija do nas grobo krivična, saj jo k dobremu odnosu do nas silijo tudi mednarodne pogodbe, kot so npr. Londonski sporazum , Osimska pogodba, še prej pa Pariška mirovna konferenca in razne evropske mednarodne konvencije. Ne bom vas spraševal o odnosih med SSO in Slovensko kultur-no-gospodarsko zvezo. O tem smo obširno govorili na nedavnem va- šem obisku na Primorskem dnevniku in o tem boste gotovo razpravljali na občnem zboru. Če bi bili na štiri oči z Rudijem Pavšičem, kaj mu bi vsekakor povedali ob 35-letnici SSO-ja? Gotovo bi ga vprašal, zakaj je tako rekoč čez noč SKGZ prekinila že utečeno sodelovanje in sklenila, da s SSO ne bo več sodelovala. Ste prepričani, da je šlo za prekinitev utečenega sodelovanja? Vsaj tako je 25. oktobra izjavila na koprski televiziji predstavnica SKGZ prof. Daria Betocchi. Še vedno čakam pisne ali ustne razlage za tako prekinitev, ki se mi zdi zelo škodljiva za celotno našo stvarnost, saj smo s SKGZ skupaj napravili vrsto korakov in dosegli lepe rezultate, kot so npr. srečanje predsednikov treh obmejnih držav v tržaškem Narodnem domu in rešili neznosno stanje v SSG. Delali smo, in to vztrajno in resno, za reševanje drugih naših vprašanj, tudi že strateško gledali v naprej, naenkrat pa kot strela z jasnega: z vami ne bomo več sodelovali! Kaj pa vi? Vzeli smo to na znanje, a grenak priokus nam je le ostal v ustih. A mi moramo dalje, ker nas vlak, ki pelje naprej v prihodnost, ne bo več nikjer čakal. Vi pripadate starejši generaciji politikov in gotovo ste tudi vi sli- šali marsikdaj očitek, da starejši ne pustijo ali omogočijo mlajšim, da bi se povzpeli na vodilna mesta v manjšini. Kako odgovarjate na te očitke? To ni povsem tako, govorim seveda za SSO. Zakaj ni tako? V raznih odborih, na predsedniških in odgovornih mestih naših članic so mladi povsod prisotni. Bog varuj, če ne bi bilo tako. Nočem naštevati vseh društev, v katerih je tako, ker bi nas to zavedlo predaleč. Tudi v sam izvršni odbor SSO nam je uspelo pritegniti lepo število predstavnikov mlajših generacij in tudi več predstavnic ženskega spola, tako da sem kot predsednik SSO v tem oziru lahko kar zadovoljen. V Italiji in tudi v Sloveniji je slišati očitke, da se politika oddaljuje od realnega življenja in da se ukvarja dejansko sama s sabo. Mislite, da to velja tudi v naši narodnostni skupnosti? Sem predsednik organizacije civilne družbe. Zato politiko pustim strankam in politikom v njih. Vi ste po poklicu odvetnik, v resnici pa se že dolgo let ukvarjate s politiko. Če bi se še enkrat rodili, bi ponovili vse te vaše politične izkušnje? Že kot mlad človek sem bil v mnogih naših društvih. Bil sem predsednik Slovenskega kulturnega kluba, Radijskega odra, odgovorni urednik (nekaj časa) Mladike in Mosta, deželni svetnik Slovenske skupnosti 20 let, njen deželni tajnik, pa tudi predsednik Glasbene matice in danes SSO. Kaj pa odvetniški poklic? Vse to sem opravljal tudi v času svojega odvetništva. Bilo je včasih težko, zelo težko, a kaj, ko je v meni še danes ljubezen do slovenskega naroda, do materinega jezika, do naše zemlje tu ob Jadranu, tako močna, da je to skoraj težko povedati drugim. Se boste spet potegovali za položaj predsednika SSO? To naj odloči občni zbor SSO. Živimo v demokratični družbi in delamo po svoji svobodni želji in misli. To vprašanje pa se mi ne zdi bistveno. Kaj je po vašem bistveno? SSO želim, da bi vedno rasel v svojem delovanju, se krepil, kjerkoli se bo to dalo, bil članicam zvesto ob strani, jim pametno svetoval in jim bil v nesebično pomoč. Ker vemo, da krovna organizacija mora to delati, če hoče živeti za svojo narodno skupnost, za celovit razvoj našega slovenskega ljudstva v zamejstvu, za naš obstoj ob Jadranskem morju in vznožju Julijskih Alp. To je naše poslanstvo. Vanj moramo z vso močjo tudi verjeti. Sandor Tence zavod inail - Predstavili obračun za deželo FJK v letu 2010 Vse manj nesreč pri delu in več prijavljenih bolnikov Zadnja smrtna nesreča se je pripetila v torek v nabrežinskem kamnolomu kroma industrija (33 odstotkov oz. 7032 nesreč s 7,7-odstotnim upadom). V kmetijstvu je bilo 945 nesreč, za 2,6 odstotka manj kot v letu 2009. Posebno problematičen je sektor rokodelstva s 5061 nesrečami (24 odstotkov), medtem ko je delež nesreč v gradbenem sektorju 8,4-odstoten (1812 primerov) s skoraj 14-odstotnim upadom v primerjavi z letom prej. Pozitivni trend je značilen za vse štiri pokrajine, prvo mesto si zasluži Pordenon (4,6-odstotni upad). Med najbolj izpostavljenimi so gotovo tuji državljani, ki pogosto niso dovolj zaščiteni ali delajo kar na črno. Njihove nesreče imajo na deželni ravni 23-odstotni delež, najpogosteje so prizadeti državljani Hrvaške, Srbije in BiH, pa tudi Romuni in Albanci. Prav na to je opozoril prefekt Giacchetti, ki je obenem pozdravil spodbudne podatke in spomnil na dogovor o varnosti v tržaškem pristanišču, ki so ga na prefekturi podpisali 16. aprila 2008. Na srečanju je bil govor tudi o boleznih, povezanih z delom, pri katerih je težnja negativna. Število prijavljenih bolnikov se je v enem letu povečalo za 4,7 odstotka, medtem ko je na državni ravni naraslo za celih 22 odstotkov. INAIL povezuje ta podatek s seznamom, v katerega so leta 2008 vnesli nova obolenja in motnje, za katere je predvidena odškodnina. V FJK pa ima INAIL veliko dela z azbestnimi boleznimi, saj je tu 6,7 odstotka vseh prijavljenih bolnikov v Italiji. ZKB <& 1Q/"\Q cfatfto cooperaflvo dal careo liíUO zadružna kraita banka ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi svoje cenjene člane na nov ciklus območnih srečanj - danes, 24. novembra 2011, ob 20. uri v konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu; - v petek, 25. novembra 2011, ob 20. uri v hotelu-restavraciji Sonia pri Domju; - v četrtek, 1. decembra 2011, ob 20. uri v dvorani Ljudskega doma - restavracija Bita v Križu; - v petek, 2. decembra 2011, ob 20. uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah; Iz organizacijskih razlogov vas naprošamo, da prijavite čimprej udeležbo Uradu za člane in teritorij (gospe Sabini Citter na tel. št. 040-2149278 oziroma gospe Sabini Cuk na tel. št. 0402149263), v vaši podružnici ali po elektronski pošti na naslov clanlsocl@bcccarso.lt. 4 Četrtek, 24. novembra 2011 GOSPODARSTVO BANKE - Enrico Tomaso Cucchiani bo novi šef banke Intesa SanPaolo Passero bo zamenjal milansko-tržaški menedžer Do nemškega prevzema je Cucchiani vodil Lloyd Adriatico - Več let predsednik MIB TRST - Nadzorni svet banke In-tesa SanPaolo bo danes v Turinu imenoval Enrica Tomasa Cucchianija za novega pooblaščenega upravitelja, potem ko je banko zapustil dosedanji prvi mož Corrado Passera. Cucchiani je predsednik družbe Allianz Italia, italijanske hčere mogočne nemške zavarovalniške skupine, predseduje pa tudi tržaški poslovni šoli MIB School of Management. Pred nemškim prevzemom je vodil zgodovinsko tržaško zavarovalnico Lloyd Adriatico. O nasledniku Corrada Passere, ki je bil prejšnji teden imenovan za ministra za gospodarski razvoj in infrastrukture v Montijevi vladi, se je predsednik Intese SanPaolo Giovanni Baz-zoli odločil po enotedenskem posvetovanju, včeraj pa je bilo doseženo soglasje o Cucchianiju. V igri je bilo tudi nekaj drugih uglednih menedžerjev, vendar so Bazzolijevo ponudbo odklonili. Imenovanje naj bi danes na seji v Turinu potrdil nadzorni svet bančne skupine. Kandidatura »tržaškega« me- nedžerja je namreč dobila tudi podporo fundacij, ki so so večinske lastnice milanske banke, v prvi vrsti turinske fundacije Compagnia di San Paolo. Ta je namreč odstopila od predloga o notranjem kandidatu za naslednika Passere, saj se je ogrevala za namestnika generalnega direktorja Marca Morellija. Enrico Tomaso Cucchiani, letnik 1950, je vrsto let živel v Trstu, kamor ga je pripeljala kariera, vendar je po rodu Milančan. Tako kot Passera je diplomiral na univerzi Bocconi in se nato izpopolnjeval na ameriški univerzi McKin-sey. V upravnem svetu nemškega zavarovalniškega velikana Allianz je odgovoren za zavarovalne trge v Evropi, Latinski Ameriki in Afriki. Sicer pa je dolgoletni član upravnega sveta bančne skupine UniCredit, v katerem zastopa nemško zavarovalnico, ki je pomemben delničar. Po odhodu Alessandra Profuma je bil Cucchiani tudi med kandidati za poblaščenega upravitelja te mednarodno razvejane banke. Očitno mu je bilo usojeno končati pri konkurenci. Enrico Tomaso Cucchiani, kandidat za prvega moža Intese SanPaolo arhiv ENERGIJA - Adria Link Partnerska pogodba za čezmejna daljnovoda na Tržaškem in Goriškem TRST - Družba Adria Link, katere lastniki so z enakimi deleži družbe Enel Produzione, AcegasAps in Tei Energy, je sklenila partnersko pogodbo s Holdingom Slovenske elektrarne (HSE) in z dobaviteljem E3 - Eneergy, Ecology, Economy iz skupine Elektro Primorska. Adria Link je nosilka dveh projektov za električno povezavo med Italijo in Slovenijo, in sicer z daljnovodoma Žavlje - Dekani v tržaški pokrajini in Redipuglia - Vrtojba v goriški pokrajini. Pogodba zadeva sodelovanje italijanskih in slovenskih partnerjev pri izgradnji infrastruktur za prenos električne energije. Projekta sta zasnovana na evropskem pravilniku, ki ima za cilj spodbujanje čezmejnih energetskih povezav in mednarodne konkurence. Načrtovana daljnovoda, ki bosta vkopana in torej brez vpliva na okolje, bosta dolga 10 oziroma 20 kilometrov, njuna napetos bo 110 kilovoltov, zmogljivost izmenjave električne energije med Italijo in Slovenijo pa bosta povečala za približno 300 megavatov. Kot sta pojasnila pooblaščeni upravitelj podjetja Ace-gasAps Cesare Pillon in direktor družbe Adria Link Fabrizio Scaramuzza, bodo nove čezmejne povezave pokrile 30 odstotkov porabe električne energije v Furlaniji-Julijski krajini in celotno porabo v pokrajinah Trst in Gorica. To bo tudi pomemben prispevek k pokrivanju povečanega povpraševanja po energiji v prihodnosti, sta dodala. KREDIT - Confindustria in Carifvg Sporazum za financiranje majhnih in srednjih podjetij v Furlaniji-Julijski krajini GORICA - Predsednik področne zveze malih indu-strijcev v deželni Confindustrii Furlanije-Julijske krajine Sal-vatore Palermo in pooblaščeni upravitelj banke Cassa di Ri-sparmio Friuli Venezia Giulia (Carifvg) Maurizio Marson sta včeraj v Gorici podpisala sporazum, ki obnavlja sodelovanje med deželno organizacijo industrijcev in banko iz skupine Intesa SanPaolo pri spodbujanju razvoja in rasti majhnih in srednjevelikih proizvodnih podjetij. V ta namen je deželna banka Carifvg zagotovila kreditni plafon v vrednosti 400 milijonov evrov. V sporazumu med podjetniki in banko, ki je bil obnovljen že tretje leto zapored, so predvidene specifične aktivnosti v treh smereh: podpiranje usposabljanja zaposlenih in rasti zaposlenosti, izredni finančni posegi in organizacijska racionalizacija ter financiranja in svetovanje za povečanje okoljske vzdržljivosti podjetja. Med ostalimi točkami sporazuma so še pomoč pri vzpostavljanju podjetniških mrež, spodbujanje inovativnosti in internacionalizacije podjetij. Lokalni sporazum za Goriško ima podlago v pismu o nameri, ki sta ga pretekli teden podpisali nacioanlna Con-findustria in banka Intesa SanPaolo. V pismu je predviden nadaljnji plafon v vrednosti deset milijard evrov, ki je namenjen rasti italijanskih majhnih in srednjih podjetij, potem ko je banka v letu 2009 temu cilju namenila pet milijard , v letu 2010 pa deset milijard evrov. VARČEVANJE - Po Nemcih, Belgijcih in Francozih Slovenci četrti najbolj varčni narod v Evropski uniji LJUBLJANA - Slovenci dajejo velik pomen varčevanju, saj veljajo za enega najbolj varčnih narodov v Evropi. Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja v bankah. Če se že zadolžujejo, se največkrat za nakup stanovanja. V času zdajšnje gospodarske krize je varčevanje še bolj pomembno. Po treh letih zmanjševanja se je stopnja varčevanja gospodinjstev v Sloveniji lani vnovič povečala, ugotavljajo na državnem statističnem uradu, saj so gospodinjstva varčevanju namenila 15,3 odstotka bruto razpoložljivega dohodka. Povečanje v primerjavi z letom prej sicer ni bilo veliko (za 0,3%), vendar pa je bilo prvo po začetku gospodarske krize. Med evropskimi narodi so bili bolj varčni od Slovencev le še Nemci, Belgijci in Francozi. Povprečna stopnja varčevanja gospodinjstev je lani v evrskem območju znašala 13,7 odstotka, v celotni EU pa 11,8 odstotka. Za gospodinjstva v večini evropskih držav velja, da več finančnih sredstev posodijo, kot si jih izposodijo. S svojimi prihranki tako financirajo tiste, ki si več denarja izposodijo, kot pa ga posodijo, denimo podjetja. V letu 2009 so bila slovenska gospodinjstva po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku z 8,2 odstotka na sedmem mestu v EU, najvišji delež pa je imela Švedska (11,2%). Povprečje v EU je znašalo 5,6 odstotka, v evrskem območju pa 6,5 odstotka. Le v treh članicah EU so si predlani gospodinjstva izposodila več denarja, kot so imela razpoložljivega dohodka. To so bili Ciper, Danska in Grčija. Gospodinjstva v Sloveniji se večinoma še vedno odločajo za tradicionalno obliko varčevanja v bankah. Po podatkih Banke Slovenije je vrednost vseh finančnih sredstev gospodinjstev konec junija letos znašala dobrih 41,2 milijarde evrov. Od tega je bilo 38 odstotkov v obliki vlog, ena petina v obliki lastniških vrednostnih papirjev, nekaj manj kot devet odstotkov v obliki življenjskih in pokojninskih zavarovanj ter 6,2 odstotka v obliki naložb v investicijske sklade. Preostali delež prihrankov je bil razmeroma enakomerno porazdeljen med ostale finančne instrumente. Kot so pojasnili v Banki Slovenije, se je struktura prihrankov prebivalstva v obdobju od izbruha finančne krize leta 2007 do sredine letošnjega leta spremenila v korist vlog in gotovine, katerih delež zdaj skupaj znaša 55,7 odstotka. Vzporedno se je delež naložb v lastniške vrednostne papirje zmanjšal za sedem odstotkov na omenjenih 20 odstotkov vseh prihrankov. Povečuje se tudi delež naložb v življenjska in pokojninska zavarovanja, čeprav zelo počasi. Ob tem statistiki kot zanimivost izpostavljajo stalno povečevanje deleža finančnih sredstev, ki so jih imela gospodinjstva v obliki gotovine, v zadnjih desetih letih: medtem ko je leta 2001 ta delež znašal 4,1 odstotka, pa se je do konca leta 2010 povzpel že na 16,6 odstotka. Med finančnimi obveznostmi gospodinjstev v Sloveniji prevladujejo posojila, katerih skupna vrednost je bila konec leta 2010 za 7 odstotkov višja kot leto prej, v vseh finančnih obveznostih gospodinjstev pa so imla posojila 88-odstotni delež. Slovenci pri bankah najemajo predvsem stanovanjska posojila (konec lanskega leta 52%), na drugem mestu pa so potrošniška posojila (31%). Podjetja iz FJK najbolj izvozno usmerjena v Italiji GORICA - Podjetja v Furlaniji-Ju-lijski krajini so na prvem mestu v Italiji po izvozu glede na dodano vrednost. To dokazujejo podatki študijske službe bančne skupine Intesa SanPaolo, ki se nanašajo na ekonomski scenarij v letu 2010. Tujim trgom je namenjeno 36 odstotkov proizvodov deželnih podjetij, pri čemer ima najvišji izvozni delež v FJK goriška pokrajina, in sicer dosega 48,9 odstotka. Izvoz iz Fur-lanije-Julijske krajine raste na nove trge, glavne zunanjetrgovinske partnerice FJK pa so Slovenija, Hrvaška in Kitajska. Hčerinska podjetja v tujini ima 613 podjetij iz Furlanije-Julijske krajine, predvsem v manufakturnem in logističnem sektorju. Med njimi jih je največ iz Vidma (312), sledijo Porde-non (122), Trst (119) in Gorica (63). Tržaška Trgovinska zbornica obnavlja konvencije s konzorciji za posojilna jamstva TRST - V kratkem bodo spet operativne konvencije med tržaško Trgovinsko zbornico in tremi pokrajinskimi konzorciji za posojilna jamstva - trgovskim Confidi Trieste, obrtnim Confidi Artigiani e PMI in industrijskim Congafi Industria Trieste. V zbornični kon-zulti za finance in kredit so predsedniki treh konzorcijev - Dario Bruni, Franco Rigutti in Massimi-liano Fabian - pozvali banke, naj reaktivirajo kreditni kanal, ki je v zadnjih letih dal posebno pomembne razultate za podjetja. Kot je povedal Rigutti, je iz skladov za leti 2008 in 2010 ostalo 700 tisoč evrov neporabljenega denarja, ki bi lahko generiral tudi za sedem milijonov evrov naložb. Konzorcija Confidi Trieste in Confidi Artigia-ni e PMI čakata, da bosta lahko ponovila, kar sta že naredila za jamčenje bankam do 80 odstotkov posojenega denarja, ki ga podjetja potrebujejo za restrukturiranje dolgov, za financiranje naložb, nakup opreme, za kapitalizacije in doka-pitalizacije. »Banke smo tudi zaprosili, naj se pri prosilcu, ki prvič ne odplačuje kredita, ne poslužijo sodne izterjatve,« je dodal Rigutti. EVRO 1.33S7 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. novembra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 23.11. 22.11. ameriški dolar 1,3387 1,3535 japonski jen 103,37 104,15 kitajski juan 8,5121 8,6022 ruski rubel 41,9465 41,9475 indijska rupija 70,2480 70,8900 danska krona 7,4387 7,4421 britanski funt 0,86030 0,86570 švedska krona 9,2157 9,2035 norveška krona 7,8185 7,8250 češka krona 25,642 25,485 švicarski frank 1,2305 1,2350 madžarski forint 309,60 305,40 poljski zlot 4,4715 4,4637 kanadski dolar 1,3964 1,4059 avstralski dolar 1,3718 1,3614 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3548 4,3573 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7022 0,7060 braziljski real 2,4682 2,4431 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4997 2,5043 hrvaška kuna 7,4958 7,4886 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. novembra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25667 0,49500 0,70611 0,03000 0,05000 0,09583 1,199 1,467 1,694 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.823,22 € -110,80 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. novembra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,02 IMTTTDCI IDDDA (173 -0,75 KRKA 1 1 IKA KOPER 49,00 -0,14 -1,11 -1 25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,90 176,00 16190 -2,22 +0 19 TELEKOM SLOVENIJE 62,35 -0,40 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 15,51 ACDnnDnh/i i n ibi iama incn -29,50 DELO PRODAJA ETOL 21,00 6510 -- ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABEN7 16,00 210 -- ISTRABEN7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,526 +6,85 KOMPAS MTS NIKA 3,00 6,00 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 11,50 -- PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5,30 10,22 -- SALMS, L_IUB!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 260,00 18,01 179 00 -1,32 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 95,00 10,98 +4,28 -0,18 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. novembra 2011 -2,59 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,75 66,1 1013 -1,03 -4,20 -2 13 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 0,84 -5,34 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,24 0,26 -4,45 -6,59 EDISON ENEL ENI 0,80 2,87 14 75 -2,47 -1,51 -1 67 FIAT FINMECCANICA 3,31 -5,05 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,91 11,48 -3,32 -3,12 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,08 1066 -3,74 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 10,57 1 84 +0,57 -0,84 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,34 1 40 -5,05 -7,93 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,29 -2,43 -1,95 -1 88 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,65 28,83 -1,91 -1 41 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,22 4,28 -3,90 TENARIS TERNA 0,77 11,97 -2,34 -1,80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,46 0,03 -2,46 -3,88 UNICREDIT 2,71 0,67 -4,78 -3,57 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 96,20 $ +0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. novembra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 616,13 -1,19 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.765,21 -0,34 -1 02 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 898,90 1.894,69 ci Q m -0,18 _i ->o LISICA i j, uojyiou -t i \ SRX, Beograd - - BICY C^^i^wz-v Q-3-3 m _">r»Q un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.982,13 -0,32 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.300,69 2.176,29 -1,72 -1,81 S&P 500, New York 1.166,88 -1,78 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.127,49 5.457,77 5.206,82 -0,33 -1,44 -0,30 CAC 40, Pariz 2.860,67 -0,84 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.668, 845,2 2.096,79 -2,51 -0,13 -1,78 Nikkei, Tokio 8.314,74 -0,40 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.730,34 18.251,59 2.412,63 -1,72 +1,14 -0,10 Sensex, Mubaj 15.699,97 -2,27 / ITALIJA Četrtek, 24. novembra 2011 5 sicilija in kalabrija - Pobesneli hudourniki in zemeljski plazovi Vodna ujma povzročila smrtne žrtve in opustošenje Pri Messini umrli oče, sin in 10-leten deček - Catanzaro: most se je zrušil, vlak iztiril MESSINA - Na na Siciliji in v Kalabriji se je zaradi močnega deževja v torek zvečer sprožilo več zemeljskih plazov, z območja pa poročajo tudi o poplavah. Nekaj ur intenzivnega dežja - v raznih krajih so v 24 urah izmerili med 150 in 360 mm padavin - je bilo dovolj za novo katastrofo, ki je povzročila vsaj 4 smrtne žrtve. V plazu v zaselku Scar-celli v občini Saponara pri Messini so v plazu blata umrli trije ljudje, med njimi tudi 10-leten otrok. Žrtve so 55-letni Luigi Valla, njegov 25-letni sin Giuseppe in 10 let stari Lu-ca Vinci. Noseča mama in oče sta ga videla izginjati v reki blata in sta se pognala za njim. Uspelo jima je povleči ga iz blata, a v trupelcu že ni bilo več življenja. Ponesrečenci so živeli v hišah, ki jih je odnesel plaz. Do včeraj so reševalci pogrešali tudi 24-letno dekle, ki pa so jo gasilci pravočasno iztrgali deroči vodi skupaj s 50-letno sosedo. V kraju Barcellona Pozzo di Gotto je deroča voda hudournika zrušila most. Na desetine stanovalcev je v najbolj prizadetih krajih v okolici Messine moralo zapustiti domove in se zateči na varno. Zaradi poplav in zemeljskih udorov je bila dalj časa zaprta železniška proga med Messino in Paler-mom. Poplavljenih je več krajev. Promet je otežen tudi na avtocesti med Messino in Pa-lermom. Župan Messine je včeraj ukazal zaprtje vseh šol, prebivalcem pa svetoval, naj ne zapuščajo domov. Hudo je bilo tudi v Kalabriji, zlasti v Catanzaru, kjer sta bili ob nalivu prevozni le glavni vpadnici v mesto. V pokrajini Catanzaro poročajo o četrti smrtni žrtvi, moškem, ki ga je zasul oporni zid pod težo zemeljskega plazu. Med krajema Feroleto in Marcellinara je iztiril vlak, pri čemer je bilo lažje poškodovanih 21 potnikov. Vlak je pravkar peljal čez most, ki se je za njim sesul. Predsednik Napolitano je ob sožalju žrtvam pozval k preventivnim ukrepom. Minister za okolje Clini je mnenja, da se mora Italija pripraviti na posledice podnebnih sprememb tudi z razmišljanjem o možni selitvi proizvodnih kompleksov in stanovanjskih naselbin z najbolj ogroženih leg. Šef civilne zaščite Franco Gabrielli je bil na prizadetih območjih in bo predlagal, naj vlada na prvi seji sprejme izredne ukrepe. Vnela pa se je tudi polemika o 160 milijonih, ki so bili dodeljeni za prizadeta območja poplav v Messini 1. oktobra 2009 (takrat je umrlo 37 ljudi), a še niso bili izplačani, ker jih je minister Tremonti vezal na spoštovanje pakta o stabilnosti dežele Sicilije. Politiki leve sredine (Realacci - DS, Orlando - IdV, Bonelli - Zeleni) opozarjajo na divjo cementifikaci-jo, špekulacije in pomanjkanje politike upravljanja teritorija. Opustošenje, ki sta ga za sabo pustila voda in blato v naselju Scarcelli pri Messini, kjer so umrle tri osebe ansa finmeccanica - Predsednik Guarguaglini noče odstopiti Monti vabi vodstvo k umiku Nekdanji upravitelj Enav 14-krat srečal blagajničarja UDC RIM - Palača Chigi stopnjuje politični pritisk na predsednika javnega koncerna Finmeccanica Pierfrancesca Guarguaglinija, naj odstopi s položaja. Predsednik vlade Mario Monti, ki je kot minister za zaklad tudi glavni delničar Finmeccanice, je predsinoči zahteval »hitro in odgovorno rešitev« iz zagate, v kateri se je zaradi podkupninske afere znašel največji italijanski industrijski koncern, ki nadzoruje tehnološka podjetja in dobršen del proizvodnje v vojaškem sektorju. Včeraj je Guarguaglinija poklical na razgovor podtajnik pri predsedstvu vlade Antonio Catricala, ki pa je zaman poskušal prepričati predsednika k umiku. Guarguaglini, ki je skupaj z ženo Marino Grossi, upraviteljico nadzorovane družbe Selex Sistemi Integrati, med osumljenimi zaradi ustvarjanja črnih skladov in plačevanja podkupnin strankam, vztraja pri zavračanju vsakršne odgovornosti in trdi, da ni o umazanih poslih vedel ničesar. Predsednik družbe Finmeccanica Pierfrancesco Guarguaglini Monti in minister za gospodarski razvoj Corrado Passera bosta ob njegovi vrnitvi iz ZDA najbrž takoj poklicala na razgovor pooblaščenega upravitelja koncerna Giuseppeja Orsija. Če se vodstvo samo ne bo odločilo za umik, bi na seji upravnega sveta, ki bo najbrž v petek ali ponedeljek, utegnili odstopiti štirje člani, ki jih je imenovalo zakladno ministrstvo. S tem bi izsilili sklic skupščine in zamenjavo vodstva, je včeraj dejal župan Vareseja in predstavnik Severne lige Dario Galli, ki tudi sam sedi v upravi Finmeccanice. Preiskava Finmeccanica-Enav se nadaljuje in razkriva nova ozadja. Čeprav lider UDC Casini zanika prejemanje podkupnin, so rimski tožilci prišli do dokazov, da se je nekdanji upravitelj družbe ENAV Guido Pugliesi od januarja do novembra lani kar 14-krat srečal z blagajničarjem stranke Giu-seppejem Narom in pogosto z drugimi politiki, ki so osumljeni prejemanja podkupnin. Branilec Puglisija trdi, da je šlo za institucionalna srečanja, z Narom pa za osebne prijateljske stike. Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro je včeraj zanikal, da bi bile glede podkupnin vse stranke enake. »Tudi nam so ponujali nekaj drobtinic, pa smo jih zavrnili, ker nočemo sodelovati pri lotizaciji in obsojamo skorumpiran sistem,« je zapisal na Facebooku. Di Pietro tudi poziva predsednika vlade Montija, naj pokaže večjo odločnost in takoj zamenja vodstvo državnih podjetij, kjer so se dogajali umazani posli. anketa - Italijani Znižanje dolga, toda brez krčenja pravic RIM - Za kar 93 odstotkov Italijanov je znižanje javnega dolga glavna prioriteta. Hkrati pa večinoma niso naklonjeni takim reformam, kakršne zahtevajo Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in sorodne evropske in mednarodne institucije in bi udarile predvsem po socialni varnosti, sindikalnih in delovnih pravicah ter dohodkih srednjih in nižjih slojev. To je slika javnega mnenja, kot jo je pokazala anketa, ki jo je po naročilu ameriške tiskovne agencije AP opravil raziskovalni institut GfK. Tako je le okoli četrtina vprašanih naklonjena spremembi delovno-pravne zakonodaje, ki bi omogočila lažje odpuščanje delavcev ali zvišala upokojitveno starost na 67 let. Velika večina italijanskih državljanov se očitno ne strinja z ugotovitvami, da so prav ti in ne drugi ukrepi za ključni pri zmanjševanju proračunskih izdatkov in krepitvi gospodarske rasti. Sicer pa so Italijani načeloma naklonjeni Evropski uniji, 76 odstotkov pa jih podpira tudi članstvo v območju z evrom. Prav tako visoko zaupanje uživa novi premier Mario Monti, ki ga podpira 67 odstotkov vprašanih. 10 odstotkov ima o njem negativno mnenje, 16 odstotkov pa je nevtralnih. Hkrati pa le 32 odstotkov Italijanov močno verjame, da lahko Montijeva vlada zares popravi gospodarsko stanje. 42 odstotkov jih izraža zmerno zaupanje, 22 odstotkov pa ne verjame, da takšna vladna ekipa lahko reši italijanske finance. Na bodočnost italijanska javnost gleda z dokajšnjo mero zaskrbljenosti. 55 odstotkov vprašanih sicer pričakuje boljšo gospodarsko situacijo v prihodnjih petih letih, le 35 odstotkov pa jih meni, da bo otrokom, rojenim danes, čez 20 let bolje, kot je sedaj njim. 43 odstotkov vprašanih za naslednjo generacijo pričakuje težje življenje. Anketa je pokazala še, da italijanske državljane zelo skrbi korupcija, ki jo kot »izreden« ali »zelo resen« problem ocenjuje 87 odstotkov vprašanih. Korupcija je torej po prepričanju večine glavni problem, ki ga je treba rešiti. Sledijo brezposelnost, zadolženost in organizirani kriminal. V raziskavi je sodelovalo 1025 ljudi, izvedli pa so jo med 16. in 20. novembrom. afera ruby - Nekdanji premier na zatožni klopi Na procesu proti Berlusconiju naj bi nastopilo kar 214 prič MILAN - Na proces proti nekdanjemu premieru Silviu Berlusconiju v aferi Ruby je povabljenih 214 prič. Na seznamu prič obrambe in tožilstva, ki ga je včeraj v nadaljevanju procesa sprejelo pristojno sodišče v Milanu, so tudi znane osebnosti, kot so ameriški igralec George Clooney ter nekdanji ministrici Mariastella Gelmini in Mara Carfagna. Naslednja razprava je predvidena za 2. december, ko naj bi zaslišali prve priče. Gre za sedem policistov, ki jim očitajo zlorabo položaja. Zaslišanja so predvidena še za 12. december, 27. januar in 30. januar. V aferi Ruby je 75-letni Berlusconi obtožen, da je tej mladi Maročanki s pravim imenom Karima el Mahroug plačal za spolne odnose, ko je bila še mladoletna, kar je kaznivo dejanje. Zatem naj bi zlorabil še položaj, ko jo je spravil iz zapora s klicem na policijsko postajo, češ da je vnukinja zdaj že bivšega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka. Za obe kaznivi dejanji nekdanjemu premieru skupaj grozi do 15 let zaporne kazni. Z eksotično Ruby naj bi si Berlusconi noči krajšal med divjimi zabavami »bunga bunga«, na katere naj bi mu posebej izbrana dekleta vodili televizi-jec Emilio Fede, političarka Nicole Minetti in televizijski agent Lele Mora. Dekleta naj bi nato tudi plačevali z denarjem, dragim nakitom in avtomobili. Berlusconi vse obtožbe zavrača in trdi, da mu nikoli ni bilo treba plačevati za spolne usluge. O dogajanju na zloglasnih zabavah v Berlus-conijevi vili Arcore blizu Milana naj bi pred sodiščem podalo izjavo 78 prič obrambe ter 136 prič tožilstva. Med njimi je tudi 32 deklet, ki so se udeležile katere od zabav. Sodišče sicer lahko med procesom ugotovi, da so zbrali že zadostne dokaze, da ni treba zaslišati vseh prič. Na sodišče sta povabljena tudi Clooney in njegova nekdanja partnerka, italijanska igralka Elisabetta Canalis, ki naj bi pričala, da zabave pri Berlusconi-ju niso bile divje orgije, kot trdi tožilstvo na podlagi izjav nekaterih deklet. Ruby je namreč med enim od lanskih zaslišanj zatrdila, da je na eni od zabav v Ar-coreju opazila tudi oba igralca. Med pričami obrambe je tudi nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo, za katerega Ruby trdi, da se je srečala z njim januarja lani v nekem nočnem klubu v Milanu ter z njim preživela noč, za kar je prejela 4000 evrov. Ronaldo zatrjuje, da o tem ne ve nič, to pa naj bi potrdil tudi na sodišču. Med pričami obrambe bo tudi nekaj starlet, med njimi Argentinka Belen Rodriguez, ter neapeljski pevec Mariano Apicella, ki se je udeležil več zabav pri Berlusconiju. ženske - Proti nasilju Nasilje domuje ■ v • • v družini RIM - Mreža žensk proti nasilju poziva premierja Montija in ministrico za delo Elso Fornero, naj se aktivno zavzameta proti nasilju nad ženskami, začenši z ratifikacijo Evropske konvencije proti nasilju, ki so jo sprejeli maja v Istanbulu. Poziv so ženske objavile ob jutrišnjem svetovnem dnevu proti nasilju nad ženskami, kot so Združeni narodi pred 12 leti razglasili 25. november. Mreža žensk je objavila zaskrbljujoče podatke o nasilju v Italiji. Lani se je 13.696 žensk zateklo v centre proti nasilju. 57 odstotkov jih je doživelo fizično nasilje, 18% spolno, 63% psihološko, 32% ekonomsko. Le v dveh odstotkih primerov so bili storilci neznani, v veliki večini primerov pa so to partnerji (64%) ali bivši partnerji (20%), svojci (8%), znanci (6%). Lani je bilo ubitih 127 žensk (6% več kot leta 2009), v prvih 9 mesecih letos pa že 92. Velika večina, kar 96 odstotkov teh umorov se zgodi v družinskem krogu oziroma zaradi ljubosumja in nasilja bivših partnerjev ali zavrnjenih moških. Vlada pripravlja rebalans za 15 milijard RIM - Predsednik vlade Mario Monti se je včeraj skupno z ministrom za odnose s parlamentom Pierom Giardo sestal s predsednikoma senata Renatom Schifanijem in poslanske Gianfran-com Finijem, da bi se dogovorili o koledarju parlamentarnih del. Vlada namreč pripravlja več zakonskih ukrepov. Med temi je tudi nov rebalans za 15 milijard evrov, ki je potreben za to, da bi Italija spoštovala obvezo o odpravi proračunskega primanjkljaja do leta 2013. Sicer pa so na obzorju tudi ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti. Liberalna struja DS za odstop Fassine RIM - T. i. liberalna struja Demokratske stranke z Enzom Bian-com na čelu zahteva odstop Stefana Fassina z mesta odgovornega za ekonomska vprašanja v stranki. Po oceni te struje so namreč nesprejemljive kritike, ki jih je Fassina izrekel na račun zahtev Banke Italije, Evropske centralne banke in evropskega komisarja Ollija Rehna, naj Italija vodi strožjo javnofinančno politiko in naj hkrati sprejme ukrepe za gospodarsko rast. Strankin sekretar Pier Luigi Bersani pa se je za zdaj postavil Fassini v bran. V torek srečanje Fiata s sindikati TURIN - V torek dopoldne se bodo sindikati kovinarjev Fiom, Fim, Uilm, Fismic in Ugl na sedežu združenja industrijcev v Tu-rinu srečali s predstavniki Fiata. Srečanje so zahtevali sindikati, potem ko je pooblaščeni upravitelj Marchionne potrdil odpoved vseh dosedanjih kolektivnih delovnih pogodb s 1. januarjem 2012. V središču srečanja bo raztegnitev modela delovne pogodbe, ki je že bila sprejeta (ob nasprotovanju Fiom) v Pomiglianu, na vse Fiatove tovarne v državi. 6 Četrtek, 24. novembra 2011 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu LJUDSKI VRT - Posaditev lipe ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije Simbol slovenstva, a tudi miru in sodelovanja Lipo pri Kosovelovem spomeniku posadila slovenski minister Boštjan Žekš in tržaški župan Roberto Cosolini Zraven spomenika Srečku Kosovelu v tržaškem Ljudskem vrtu De Tommasini od včeraj popoldne stoji lipa, ki simbolizira ne samo slovenstvo, ampak tudi mir in sodelovanje med slovenskim in italijanskim narodom. Lipo sta med krajšo slovesnostjo posadila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter za kulturo Boštjan Žekš in tržaški župan Roberto Cosolini ob navzočnosti generalne konzulke Republike Slovenije v Trstu Vla-ste Valenčič Pelikan (konzulat je bil tudi pobudnik slovesnosti), konzulke Bojane Cipot, predsednikov tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta, Iztoka Fur-laniča in Maurizia Vidalija ter številnih drugih upraviteljev in predstavnikov organizacij Slovencev v Italiji. Posaditev lipe spada v okvir pobud ob 20-letnici osamosvojitve Republike Slovenije. Slednja se je odločila, da v počastitev tega jubileja posadi določeno število sadik tega drevesa, ki je, kot je dejal minister Žekš, simbol slovenstva, a tudi miru in sodelovanja, zato je sklenila nekaj teh dreves posaditi tudi zunaj meja slovenske države, da bi s tem potrdili in poudarili sodelovanje s sosedi. Na krajši slovesnosti, ki jo je obogatil nastop kvarteta Pihalnega orkestra iz Ri-cmanj (seveda ni mogla manjkati slovita Lipa zelenela je), je prvi stopil pred mikrofon tržaški župan Cosolini, za katerega je včerajšnja posaditev lipe gesta prijateljstva, ki krepi pozitivni duh integracije med skup-nostima, kar bo omogočilo boljše življenje, pri čemer je tržaški župan poudaril predvsem dejstvo, da bo odprava meje med Slovenijo in Italijo olajšala gospodarski razvoj, kar je posebej pomembno v današnjem trenutku gospodarske in družbene krize. Krepitev vezi znotraj vedno bolj solidarne Evrope po Cosolinijevem mnenju namreč predstavlja izziv za premostitev krize, vsekakor tržaška občinska uprava z velikim veseljem sodeluje pri takih pobudah, je še dejal župan, ki je poudaril izboljšano vzdušje, ki olajšuje življenje, svobodno izražanje ter uveljavljanje pravic in dejavnosti manjšin na vseh področjih. Simboli so včasih ločevali, sam pa ima raje tiste, ki povezujejo, je dejal Cosolini, ki je tudi omenil lansko julijsko srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu in dosedanja srečanja z župani Ljubljane in drugih slovenskih mest. Minister Žekš je v svojem posegu izrazil prepričanje, da bo v tržaškem Ljudskem vrtu posajena lipa preživela krajevno burjo, tako kot so tukajšnji Slovenci preživeli burje in viharje. Slednjih zdaj ni več, Slovenci dobivajo svoje pravice, odnosi se izboljšujejo, svet postaja lepši, čeprav se tu ali tam na poti iz Rima v Trst izgubi kak milijon za Slovence v Italiji, je dejal minister, ki se je tudi dotaknil krize, ki pesti tako Slovenijo kot Italijo in na katero se človek naravno odzove s tem, da se poskuša zapreti in sam preživeti. To pa je po Žek-ševem mnenju napačno, saj je treba ravno v krizi pospeševati sodelovanje, odpirati okna in skupaj premagati težave, pri tem pa je minister tudi prepričan, da se bodo zbrale moči in pokazale najboljše lastnosti za skupno premostitev kriznega trenutka. Krajša slovesnost se je zaključila z zdravico, za kar je prišla v poštev penina Sinefinis, ki simbolizira odpravo meja in ovir, saj je proizvod vinarjev Matjaža Če-trtiča iz Kojskega na slovenski in Roberta Prinčiča iz Jazbin pri Števerjanu na italijanski strani nekdanje meje. Vsi pa niso bili praznično razpoloženi: da bi opozorili, da po njihovem mnenju v Občini Trst ni vse tako, kot bi moralo biti glede spoštovanja in izvajanja pravic Slovencev, ki jih jamči italijanska ustava, so člani društva Edinost razvili transparent, s katerim so opozorili, da morajo ustavo zvesto spoštovati vsi državljani in državni organi. Ivan Žerjal Na koncu slovesnosti so tudi nazdravili s »čezmejno« penino Sinefinis (z leve: župan Roberto Cosolini, minister Boštjan Žekš in generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan) kroma ČRNA KRONIKA - Policija v nočnih urah prijela pet tatičev iz Kopra Najstniška tolpa Mladi, ki so bili na tatinskem izletu v Trstu, so z ukradenima skuterjema oplazili policiste Pet najstnikov z območja Kopra je bilo v noči med torkom in sredo na tatinskem pohodu po Trstu. S pomočjo občana jih je zalotila policija, po razburljivem zasledovanju so trije končali v tržaškem zaporu, dva mladoletnika pa v prav tolikih pristojnih tržaških centrih. Na Judovcu (ital. Altura) je domačin ponoči opazil sumljivo skupinico mladih, ki se je potikala po parkirišču stanovanjskega poslopja. Poklical je policijo in sporočil, da se mladi že oddaljujejo s prizorišča domnevne kraje, in sicer z avtomobilom ter dvema skuterjema. Posegli sta patrulji policije, ki sta na poti srečali skupino in jo skušali ustaviti. Sedemnajstletna voznika sku-terjev se kljub ukazu nista ustavila, nadaljevala sta pot in celo povozila policista, ki sta se lažje poškodovala. En skuterist je pri tem padel na tla in policist mu je pri priči odvzel prostost. Avtomobil se je policistom izmuznil in začelo se je množično zasledovanje. Na pomoč je priskočilo več policijskih vozil, informacijo so prejele vse nočne patrulje. Naposled je policija v bližini Doline ustavila ubežnike - avtomobil in motorno kolo. Agenti so zaradi tatvine in upiranja javnemu funkcionarju aretirali tri polnoletne slovenske državljane, to so osemnajstlet- na T. S. in M. B. ter dvajsetletni K. J. Oba sedemnajstletnika so začasno predali posebnima tržaškima centroma. Vsi mladi so slovenski državljani s Koprskega. Agenti so poleg tega zasegli en sku-ter in več vlomilskega orodja (izvijače, ročni sveder ipd), drugo motorno kolo pa so kmalu po dogodku vrnili lastniku. POKRAJINA TRST Ob dnevu boja proti nasilju nad ženskami Ob jutrišnjem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami si je tržaška pokrajina, ki je posebno pozorna do tovrstnih oblik ne-spoštovanja in tlačenja ženskih pravic ter dostojanstva, zamislila pobudo Abitare la vita senza violenza. V sodelovanju z različnimi združenji in subjekti, ki se s primeri nasilja vsakodnevno srečujejo, bo od danes do 2. decembra zaživel pester program razstav, posvetov, srečanj, pogovorov in predstav, ki bodo ob samih primerih nasilja osvetlili marsikatero obliko pomoči ter reševanja iz izolacije in družbene emarginacije. Nedvomno gre najprej opozoriti na izredni pokrajinski svet, ki bo zasedal jutri od 9.30 do 13. ure. Udeležili se ga bodo tudi predstavnice ženskih združenj, predstojniki krajevnih ustanov in strokovnjaki, ki bodo razpravljali o nasilju in njegovi razširjenosti na krajevni ravni. Posegli bodo Tatjana Tomičic za center proti nasilju Goap, predsednica odbora za državljanske pravice prostitutk Pia Covre in namestnik vodje mobilnega oddelka Leonardo Boido, medtem ko bodo članice odbora enakih možnosti predstavile svoje delo. V Miljah si bo do sobote mogoče ogledati razstavo Voci nel si-lenzio - na Trgu Marconi in v trgovskem centru Montedoro bodo na ogled ženske figure, ki bodo ponujale pričevanja žrtev nasilja. V petek bodo v mednarodnem domu žensk ob 17. uri predstavili projekt/razstavo del žensk nad 60-im in deklet pod 25-im letom starosti, v soboto pa snujejo »izlet« s kombijem mimo vseh tržaških občin - iz Trsta, v Se-sljan, Zgonik, Repen, Opčine in Domjo. Povsod bodo članice pokrajinske komisije enakih možnosti delile informativni material in ozaveš-čale prisotne o nasilju. V nedeljo bo živo v dvorani Bartoli gledališča Rossetti, kjer bo ob 17. uri konfe-renca-recital Paroledidonne, ob 18. uri pa srečanje z afriško pisateljico Aissato Mah Fofano, ob 18.15 pa predstava Alice si meraviglia. O ostalih pobudah bomo še poročali. SISSA - Gost uvodnega dne je bil vodja eksperimenta OPERA Antonio Ereditato Presenetljivi nevtrini Nova odkritja bi lahko postavila na glavo sodobne teorije o fiziki - SISSA sprejela 67 novih študentov, danes in jutri državni posvet o znanstveni komunukaciji Glavni gost včerajšnjega Welcome Daya, pestrega uvodnega dne na sedežu visoke šole SISSA v Ul. Bono-mea, je bil profesor Antonio Ereditato, direktor laboratorija za fiziko visokih energij in središča Albert Einstein Center for Fundamental Physics v švicarskem Bernu, predvsem pa vodja znanega eksperimenta OPERA, v okviru katerega znanstveniki iz enajstih držav raziskujejo skrivnosti nevtrinov. V svojem predavanju je študentom in kolegom govoril o zadnjih odkritjih, ki bi lahko postavili na glavo temelje sodobne fizike. Eksperimente izvajajo v laboratorijih državnega inštituta za jedrsko fiziko INFN na Gran Sassu v sodelovanju z raziskovalnim centrom CERN v Švici. Po Ereditatovih besedah sodijo nevtrini gotovo med najbolj privlačne osnovne delce. Prvo teorijo o njihovem obstoju je leta 1930 napisal Wolfgang Pauli, odtlej pa predstavljajo za fizike velik izziv. Nevtrini so namreč ključen dejavnik za razumevanje narave tako na mikroskopski kot na kozmični ravni. Danes poznamo tri družine nevtrinov in kaže, da se lahko nevtrini spreminjajo in prehajajo iz ene družine v drugo. Pred kratkim so raziskovalci izmerili hitrost nevtrinov, ki potujejo od Švice do Gran Sassa, rezultat pa je bil presenetljiv, saj kaže, da naj bi nevtrini presegli svetlobno hitrost. Ko bi nove raziskave potrdile ta podatek, bi se soočali z novim pojmovanjem sodobne fizike. »Potencialni vpliv tega odkritja na znanost je pre- Prizor iz večdnevnega dogajanja na visoki šoli SISSA velik, da bi se zdaj spuščali v prenagljene zaključke in interpretacije. Moj prvi odziv je ta, da nas nevtrin s svojimi skrivnostmi že spet preseneča,« je dejal Ereditato. Včerajšnji dan je bil sicer posvečen dobrodošlici novim študentom, ki iz celega sveta prihajajo na šolo SIS-SA. »Brucev« je 67, med temi je 37 odstotkov tujih državljanov. Tu bodo nadgrajevali svojo univerzitetno izobrazbo in se približali svetu raziskovanja v okviru po- sissa/fabrizio giraldi diplomskih tečajev iz matematike, fizike in nevroznano-sti. Uvodoma jih je pozdravil direktor Guido Martinelli. Danes in jutri bo SISSA gostila državni posvet o znanstveni komunikaciji, na katerem bo govor o primernih oblikah podajanja znanstvenih dosežkov različnim občinstvom. V mestu, ki še kako pogreša festival FEST, bo poseglo okrog 30 izvedencev, danes ob 13. uri pa bodo predstavili mednarodno konferenco na to temo, ki bo aprila v Firencah. / TRST Četrtek, 24. novembra 2011 7 Predstavitvena tiskovna konferenca je bila včeraj v Športno-kulturnem centru, na spodnji sliki bnovljena streha s fotovoltaičnim sistemom kroma zgonik - Župan Sardoč predstavil fotovoltaični sistem na obnovljeni strehi telovadnice Varčevanje na stroških za energijo, sociala in storitve ne bodo okrnjeni V kratkem javna razsvetljava s »pametnimi« žarnicami - Kmalu novosti z odpadki Zgoniška občinska uprava je z namenom, da bi varčevala z javnimi izdatki pripravila načrt, na osnovi katerega bodo kmalu izvedli več projektov, ki pa ne bodo nikakor vplivali na raven storitev oziroma uslug in torej na prebivalstvo. S pomočjo sodobne tehnologije bo namreč zgoniška uprava zmanjšala stroške za nakup električne energije. V tem smislu je v okviru večje naložbe namestila fotovoltaični sistem na obnovljeno streho Športno-kulturnega centra v Zgoniku, ki bo v bistvu razpolovil stroške za nabavo električne energije za to strukturo. V kratkem bo občinska uprava poskrbela tudi za posodobitev javne razsvetljave z uporabo t.i. pametnih žarnic, kmalu pa bodo novosti tudi na področju zbiranja odpadkov. Občina Zgonik skratka nadaljuje po nakazanih smernicah, vlaga v posodabljanje ter zagotavlja socialne, kulturne, športne in sploh druge storitve za občane, je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci poudaril zgoniški župan Mirko Sardoč ob udeležbi občinskega odbora. Srečanja, ki je bilo v prostorih telovadnice, so se namreč poleg Sardoča udeležili še podžupan Rado Milič, občinski odbornici Nadja Debenjak in Monika Hrovatin ter Anton Malič in drugi predstavniki podjetja Petra srl iz Tržiča, ki je izvedlo dela. Pobuda je odraz programa občinske uprave, je poudaril Sardoč in nagla-sil, da se je v zadnjem obdobju razširilo več netočnih oziroma neresničnih informacij o delovanju zgoniške občinske uprave. V danih razmerah se občinska uprava dotika tistih postavk bilance, ki lahko prispevajo k zmanjšanju izdatkov za javno upravo. V tem smislu je prvi korak znižanje stroškov za porabo električne energije z uporabo fotovoltaičnega sistema. Drugi korak bo obnova javne razsvetljave. Občinska uprava bo nadomestila zdajšnje žarnice s sodobnimi led žarnicami, ki jih bo upravljal poseben software. Tudi v tem primeru bo poraba električne energije znatno manjša. Javna razsvetljava bo nespremenjena, zmanjšalo pa se bo tudi svetlobno onesnaževanje. Dodatno poglavje bo zadevalo zbiranje odpadkov, novosti pa bodo predstavili javnosti v bližnji prihodnosti. Sociala, kultura, športno udej-stvovanje in druga področja torej ne bodo prikrajšani od politike za varčevanje stroškov, je poudaril Sardoč. Nasprotno, morda bodo celo obogateni, je dodal župan in poudaril, da so ti načrti stekli »v brk vsem tistim, ki zatrjujejo, da zgoniška občinska uprava ne vlaga v javno korist, in si s tem polnijo usta brez predhodnega pregleda občinskih dokumentov in računov«. Fotovoltaični sistem so postavili v okviru del za korenito obnovitev poslopja, so še povedali. Obnovili so okna, sanitarije, zunanji omet in skratka vse, kar je bilo potrebno. Najbolj zahtevna je bila seveda obnova strešne kritine telovadnice in hidroizolacije ter uporaba ravne strehe v energetske namene. Skupna naložba je bila približno 380 tisoč evrov. Od teh je bilo okrog 130 tisoč vloženih v obnovo strehe in 70 tisoč v fotovoltaični sistem. Streha je bila potrebna, kot rečeno, korenite obnove, saj se je na različnih mestih strešne kritine telovadnice nabirala voda, ki je v nekaterih primerih pronicala v notranjost strukture. Fotovoltaični sistem je integriran in okolju prijazen, so poudarili izvedenci podjetja Petra. Na strehi so v prvi fazi odpravili glavne probleme in ustvarili primerno podlago za namestitev fotovoltaičnega sistema. Streho so nato popolnoma hidroizoli-rali s folijo poliolefina, ki so jo mehan- sko pritrdili na strukturo. Fleksibilni fotovoltaični sistem tankoplastnih am-fomo-silicijevih Uni-Solar modulov 136 Wp je bil integriran v tehnološko napredno sintetično TPO hidroizolacijsko kritino. Letna predvidena proizvodnja energije je 12 tisoč kWh in bo krila 54 odstotkov letne porabe strukture. Vsako leto bo 5.348 kilogramov manj emisij ogljikovega dioksida (CO2), v 20 letih pa 98.286 kilogramov manj. Prihranek bo 2,26 toe (tona ekvivalentne nafte) v enem letu in 41,49 toe v 20 letih. Aljoša Gašperlin zgonik - Sekcija stranke Slovenske skupnosti Počastili spomin mučeniške smrti g. Bogomila Nemca Sekcija stranke Slovenske skupnosti iz Zgonika se je v torek z zimzelenim vencem poklonila spominu na komenskega dekana Bogomila Nemca, ki je bil prej tudi 13 let župnik v Zgoniku in je umrl prav na ta dan, nekaj dni po nasilnem mučeniškem zaslišanju na goriški kvesturi leta 1931. Nemec je bil namreč označen za prepričanega antifašista in so ga zaradi tega hudo preganjali do smrti. Svoje sočutje in spoštovanje za Bogumila Nemca je sorodnikom izrazil tudi sam Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk, ki se je v pismu spomnil na splošno zatiranje Slovencev iz strani fašizma. Grob komenskega dekana Nemca, ki se nahaja prav na komenskem pokopališču, sta tako obiskali zgoniška in devinsko-nabrežinska sekcija, prisotni pa so bili tudi drugi vidni predstavniki civilne družbe iz tržaškega, kot Miro Oppelt, drugi sorodniki pokojnega dekana ter krajani. Na pokopališču sta se sekciji spomnili tudi župnika Kosa, ki je šel z izgnanci v Nemčijo in tako preprečil postrelitev več stotin talcev, ter Jezi, ki je prav tako pokopan na komenskem pokopališču. V torek je namreč poteklo osemdeset let od mučeniške smrti komenskega dekana Nemca, na čigar grobu se je 46 duhovnikov zaobljubilo, da se bodo navalu fašistovskega poganstva uprli ter da bodo vztrajali pri pouku v slovenskem jeziku, če treba tudi do mučeni- štva. Ni šlo za revolucionarje ampak za duhovnike, ki so se upali upreti poganskemu fašizmu leta 1931, dve leti po konkordatu. Bogomila Nemca so položili v grob 24. novembra. Zaobljubo so ponovili nekaj dni zatem na pogrebu dejansko odstranjenega nadškofa Sedeja 3.decembra v baziliki na Sveti Gori. Nekdanji nadškof Frančišek Borgia Sedej, prizadet tudi zaradi nadaljevanja preganjanja duhovnikov, je preminil le osem dni za Nemcem. Komenski dekan je umrl v goriškem sanatorju Sv. Justa 22.novembra 1931, nekaj dni po nasilnem zasliševanju na goriški kvesturi. Po prisilnem umiku nadškofa Sedeja 28.oktobra in imenovanju škofijskega upravitelja Sirottija, ki je bil rovaril proti nadškofu, so italijanske oblasti okrepile zatiranje slovenske duhovščine. Kulturni program za slovesnost ob 80. obletnici smrti dekana Bogumila Nemca bo danes, 24. 11., ob obletnici pogreba, s pričetkom ob 15.30, ob prisotnosti češkega veleposlanika, komenskega župana g. Danijela Božiča in Emila Švare, ki bodo šli na grob dekana Bogomila Nemca v Komnu, potem pa še na vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne na Brjah pri Komnu, kjer so pokopani češki vojaki. Ogledu bo sledila krajša pogostitev in pogovor. Ob 18. 30 bo maša zadušnica, katero bo daroval župnik g. Peter Čer-nigoj, ob 19. uri pa bo na vrsti krajše predavanje profesorice dr. Jasne Fakin Bajec. pokrajina - Danes ob 15. uri Na Pomorski postaji informativni popoldan za izbiro višje srednje šole Jaz vem kaj več o tem 2: tako je naslov pobudi Pokrajine Trst, namenjene čim bolj izčrpnemu informiranju dijakov nižjih srednjih šol o izbiri višje srednje šole oz. poklicnega izobraževanja, ki bo potekala danes od 15. do 19. ure na Pomorski postaji v Trstu, kjer bodo obiskovalci lahko prejeli najrazličnejše informacije. Pobuda, ki po lanskem ognjenem krstu doživlja letos drugo izvedbo, bo potekala v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo Julijsko krajino ter z deželnima odborništvoma za šolstvo in delo, poleg obiska stojnic šol oz. poklicnih zavodov pa se bodo nižješolci in njihovi starši lahko udeležili tudi srečanja, ki ga bo vodil novinar in imitator Andro Merku in na katerem bodo spregovorili predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat, predstavnik Deželnega šolskega urada Arturo Campanella, ravnatelja Gianfranco Angeli in Daniela Bigotti in pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, poleg njih pa še funkcionarka Deželnega šolskega urada Cesi-ra Militello, ki bo predstavila vzgojno-izobraževalno ponudbo v Pokrajini Trst, izvedenka Deželne agencije za delo Grazia Sartor (o najbolj iskanih poklicnih figurah na Tržaškem), psihologinja in funkcionarka pokrajinske uprave Francesca Pe-dron (o izbiri po opravljeni nižji srednji šoli) in koordina-torka deželnega centra za orientiranje v Trstu Manuela Asto-ri, ki bo govorila o delu teh centrov v podporo izbire višje srednje šole oz. poklicnega izobraževanja. uplinjevalnik WWF: Družba Gas-Natural naj predstavi svoj projekt Deželna naravovarstvena organizacija WWF zahteva od družbe Gas-Natural, da javno predstavi dokončni projekt za gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Vodstvo Gas-Natural je namreč pred kratkim predstavilo načrt deželni upravi, ta pa je odklonila zahtevo okoljevarstvenikov, naj bo načrt dostopen za javnost. Zato je WWF mnenja, da mora zdaj družba Gas-Natural posredovati načrt v javnost, seveda v primeru, da »nima kaj skrivati«. Naravovar-stveniki WWF so v tem smislu pisali družbi Gas-Natural uradno pismo s to zahtevo, ker bo le s predhodnim ogledom projekta mogoče nadzirati delo storitvene konference, ki bo nazadnje odločala o prošnji družbe za gradnjo uplinjevalnika. Dežela Furlanija-Julijska krajina je namreč zavrnila zahtevo organizacije WWF, da ji posreduje kopijo dokončnega načrta. To je storila z utemeljitvami, ki so po mnenju WWF nesprejemljive in protislovne. Zato naj načrt posreduje javnosti neposredno družba Gas-Natural, pravi WWF. Obnašanje deželne vlade je resnici na ljubo nepojmljivo, ker gre za javno upravo, ki bo morala odločati o usodi velikega dela ozemlja in njegovega prebivalstva. Pri tem mora Dežela FJK (ali vsaj bi morala) upoštevati mnenje lokalnih uprav in občanov. Toda deželna uprava je očitno drugačnega mnenja. WWF je namreč 30. septembra na osnovi ustrezne zakonodaje zahteval kopijo načrta in zahtevo naslovil na deželno direkcijo za okolje. Direktor urada za energijo pri deželni direkciji za okolje Pietro Giust je odgovoril 25. oktobra. Odklonilna utemeljitev je bila milo povedano zagonetna. V pismu je uvodoma priznal »pravico zasebnikov do dostopa do upravnih aktov, katere namen je zagotoviti prozornost javne uprave in spodbujati nepristranskost«. Skratka pravica zasebnika, da nadzoruje delo javnih upraviteljev. Toda temu je Giust dodal, da »te pravice ni, ko gre za ogled dokumentov, ki jih je predstavil drug zaseben subjekt v okviru upravnega postopka, ki ga zadeva«. Toda ni zapisal, da ta postopek zadeva tudi mnogo prebivalcev. Ni razumljivo, kako lahko zasebnik kontrolira delo javne uprave, če mu je onemogočen dostop do informacij, pravilno ugotavlja WWF. Mi temu dodamo, da je deželna vlada javna uprava, ki bo odločala o usodi tržaškega ozemlja in si ne sme dovoliti takega obnašanja. Ko pa bi v prihodnosti še nameravala posredovati takšne odgovore, naj to stori vsaj pristojni deželni odbornik. A.G. lucchini Onesnaževanja ne povzroča le železarna Stopnja zračnega onesnaževanja je še predvsem odvisna od vremenskih razmer. Tudi v Vidmu in Pordenonu, ki so daleč od škedenj-ske železarne, se je v zadnjih dneh dvignila stopnja onesnaževanja oziroma količina prašnih delcev PM 10. Zaradi tega so tudi zaprli mestno središče za promet, v Trstu pa ni nihče ukrepal. Trditev, da je za zračno onesnaževanje v Trstu in še predvsem v Škednju odgovorna le železarna, zato ni utemeljena. To je stališče družbe Lucchini, ki je včeraj v tiskovni noti odgovorila na izjave tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laureni-ja. Ta je povedal, da odgovornost družbe Lucchini dokazujejo naprave za merjenje zračnega onesnaževanja deželne agencije za okolje ARPA v Ul. Carpineto, v Ul. Svevo in v Ul. San Lorenzo in Selva. Lucchini temu dodaja, da se Ul. San Lorenzo in Selva nahaja ravno na območju železarne. 8 Četrtek, 24. novembra 2011 ŠPORT / boljunec - Poročilo županje Fulvie Premolin na včerajšnji seji občinskega sveta občina dolina Podaljšanje upravljanja verjetno šele prihodnje leto Do!!™ Županja je hotela postaviti piko na »i« zadevi, ki je zadnje mesece razvnela strasti krajanov H V W ■ « M ■ V ■ V ■ ■ V *— V>1 VI ■ Ij ■ V>1 I V I ■ ■ N. ■ ■ ■ V........ V I J ' ' J ' S ' v >- ■ ■ I I y VI » Uradno odprtje Gorice Prenovljeno boljunško Gorico bodo po vsej verjetnosti uradno odprli šele prihodnje leto. Tako je sporočila dolinska županja Fulvia Premolin na včerajšnji seji dolinskega občinskega sveta v odgovor na vprašanje svetnika Ljudstva svobode-UDC Roberta Massija. Županja je tudi omenila vzroke, ki so privedli do dvakratne preložitve uradnega odprtja, za katere je tudi spraševal Massi. Prvič: treba je bilo počakati, da je bil vodnjaček, prostovoljno in brezplačno delo dolinskega občana, dokončan, ponekod pa bo treba dodelati plošče iz laporja, ki prekrivajo trg. Uprava je tudi počakala na odobritev odloka o videonadzoru, kar je bilo opravljeno prav na včerajšnji občinski seji. Županja Premolin je prav obnovi bo-ljunške Gorice posvetila večji del svojega uvodnega posega. Hotela je postaviti svojo piko na »i« zadevi, ki je zadnje mesece razvnela strasti krajevnega prebivalstva. V svojem poročilu je županja segla v preteklost, tja do zametka obnove trga leta 2006. Takrat je Illyjeva deželna uprava za prenovo vaškega jedra v Boljuncu dodelila občini letni prispevek za dobo 20 let v višini 35 tisoč evrov, kateremu je leto pozneje sledil še dodatni prispevek, prav tako za dobo 20 let v višini 35 tisoč evrov. »Uprava občine Dolina se je odločila, da bo postopek začela z razpisom natečaja idej. Strokovnjaki, univerzitetni profesorji s fakultete za arhitekturo so nagradili ideje, ki so predvidevale zaprtje trga za promet. Ker je bila javnost večinoma proti zaprtju, je uprava odločila, da predlagane ideje opusti,« je spomnila Fulvia Pre-molin. In nadaljevala: »Sledila so posvetovanja s potencialnimi deležniki. Imenovana je bila skupina domačinov iz Boljunca (predsednik Srenje Silvester Metlika, podjetnik Drago Ota, gradbinec Davorin Gre-gori in kulturnik Vojko Slavec), ki je pregledovala in popolnjevala prve zasnove bodočega projekta. Člani fantovske so bili poklicani, da se izrečejo o podstavku za maj.« Na podlagi deželnih sredstev, katerim je občina dodala še 52.492,55 evra, je oddelek za gradbene investicije in okolje, na podlagi razpisa po odprtem postopku, izbral pisarno Cappella iz Gorice, da bi izdelala vse projekte, ki jih predvideva zakon. »S pisarno Cappella so sodelovali še domači arhitekt Igor Spetič, arhitekt Paolo Gian-grande, arhitekt Roberto Filipaz, arhiekt Diego Pertoldi, inženir Gianluca Bregant in gradbeni tehnik Paolo Tomasi. koordinator za varnost pa je bil inženir Federico Oli-votti,« je še spomnila županja. Projektna faza se je zaključila leta 2009, ko je občinski odbor 24. avgusta sprejel izvedbeni projekt. »Po dolgem in zapletenem izbirnem postopku je oddelek za gradbene investicije in okolje sredi leta 2010 kot izvajalca del izbral podjetje Mari & Mazzaroli iz Trsta,« je poudarila županja, ki je nato obnovila potek del. »Dela so se začela v jeseni 2010 z najzahtevnejšimi posegi, to je na nekaterih stranskih ulicah Gorice. Tu je bilo treba zaradi starih kanalizacijskih in vodovodnih cevi prekopati cele ulice in delo je bilo še kar delikatno in zamudno. Dela so se potem nadaljevala na Gorici. Kot se spodobi za vsako gradbeno delovišče ni šlo brez nevšečnosti, predvsem zaradi krčenja parkirnih mest in zaradi hrupa in prahu, vendar je izvajalec nadaljeval dela po fazah in se s tem izognil potrebi po celotnem zaprtju trga.« Županja je poudarila, da je v teku del občina prejela dodatna finančna sredstva za ureditev kanalizacije in vodovoda, in sicer v višini 151.870 evrov. Sredstva je občini namenilo podjetje Acegas v sklopu dogovora o integrirani službi vodovoda, kanalizacije in čistilnih naprav ATO. »Zaradi dodatnih sredstev je občinska uprava nadgradila projekt in dela s posegom na še eni stranski ulici (od bivšega Partizanskega kluba do Glinščice) in odsek z Gorice do cerkve,« je še dodala Fulvia Premolin, ki je ob koncu uvodnega posega sporočila, da so se dela »v glavnem zaključila, manjkajo še nekatere malenkosti, zato je bilo tudi slovesno odprtje trga premaknjeno na poznejši datum.« M.K. Obnovljena boljunška Gorica bo morala še počakati na uradno odprtje kroma boljunec - Na obnovljenem trgu Gorica Parkirnina proti plačilu Tako je včeraj skleni dolinski občinski svet - Prva ura parkiranja brezplačna Parkiranje na obnovljeni Gorici v Boljuncu bo treba plačati. Prva ura parkiranja bo sicer zastonj, od druge ure dalje pa bodo morali vozniki plačati parkirni listek. Tako je včeraj sklenil dolinski občinski svet. Plačevanje parkirnine so podprli svetniki levosredinske večine razen Igorja Ote (SKP-SIK), ki je - kot svetniki Ljudstva svobode-UDC, Severne lige in Združenih v tradicijah -glasoval proti, medtem ko se je svetnik Zelenih Rossano Bibalo vzdržal. Občinska uprava se je odločila za uvedbo plačevanja parkirnine, da bi tako omogočila krajši postanek vozil na trgu, kar naj bi nudilo večje koriščenje 38 parkirnih prostorov, za katere bo odrejeno plačevanje parkirnine. Od tega bi imele korist številne prisotne trgovske dejavnost na trgu in tudi ambulante splošne medicine, je v razpravi poudarila županja Fulvia Premolin. Vodja Ljudstva svobode-UDC Roberto Drozina se je zgražal, ker je občinska uprava predstavila povsem enak odlok kot ga je bila predstavila na prejšnji seji, 19. oktobra. Takrat ga je pristojna odbornica umaknila, češ, da bi ga bilo potrebno dopolniti. Pre-molin je pojasnila, da so bili nekateri tlorisi spremenjeni. Drozina je tudi protestiral, ker naj bi občinska uprava postavila občinski svet pred izvršeno dejstvo. Na obnovljenem trgu so že začrtali parkirne prostore z modro barvo, znamenjem za parkirišče proti plačilu. Parkirne prostore so začrtali še preden je občinska skupščina sprejela odlok o plačevanju parkirnine, je očital. Proti plačevanju parkirnine se je izrekel tudi predstavnik večine, svetnik SKP-SIK Igor Ota. Ocenil je, da je »dana rešitev zgrešena.« »Mislim, da je imela uprava možnost premisliti in preveriti alternativne opcije, ki bi lahko bile ustreznejše za ta prostor. Dejansko parkiranje proti plačlu samo po sebi ne jamči, da bo prišlo do večje rotacije vozil,« je opozoril in nadaljeval: »Poleg tega mislim, da vzpostavitev plačila bi lahko imela negativni učinek na določene trgovske dejavnosti, ki se nahajajo na Gorici. Mislim, da nikogar ne zanima jamčiti večjo izmenjavo vozil na trgu, ki je izgubil velik del svojega ekonomskega potenciala. Ta pristojbina bo oškodovala tudi šibkejše sloje prebivalstva, s tem mislim na starejše ljudi, ki se v največji meri poslužujejo ambulant. Prav v teh je čakanje vedno daljše od predvidene brezplačne ure. Hočemo zares težiti tem ljudem?« se je vprašal Igor Ota. Kljub njegovim pomislekom so ostali svetniki levosredinske večine odobrili sklep o plačevanju parkirnin. Nov režim bo stopil v veljavo, potem ko bo občinski odbor določil višino parkirnine in po objavi odredbe, ki bo urejevala načine delovanja službe parkirišča proti plačilu. M.K. Glinščice Dolinska občina bo še vsaj eno leto upravljala deželni naravni rezervat Doline Glinščice. Občinska skupščina je včeraj z glasovi levosredinske večine in ob vzdržanju svetnikov opozicije odobrila ustrezno konvencijo. O rezervatu in njegovem upravljanju je na začetku seje poročala županja Fulvia Premolin. Občina je konec leta 2006 postala »upravni organ deželnega naravnega rezervata Doline Glin-ščice.« Programski dogovor z deželo Furlanijo-Julijsko krajino je trajal pet let in je zapadel preteklega 2. oktobra. Dolinska občinska uprava si je že mesece pred zapadlostjo prizadevala za obnovitev oziroma podaljšanje konvencije. Dolinski upravitelji so se večkrat sestali z deželnimi, čakali so na dogovor. Ko je kazalo, da bo do tega prišlo s podpisom nove konvencije, so se dolinski upravitelji zavedli, da so deželni uradi v dokumentu »pozabili« omeniti, da bo občina še nadalje upravitelj naravnega rezervata Doline Glinščice. Zahtevali so dopolnitev, kar so na Deželi vendarle sprejeli in oktobra predlagali občini obnovitev konvencije za upravljanje naravnega rezervata, a le za dobo enega samega leta. »Konvencija je začasna in nam daje moč, da nadaljujemo s sestavo načrta o ohranitvi in razvoju Doline Glinščice, v pričakovanju spremembe deželnega zakona o upravljanju zaščitenih območij v deželi iz leta 1996 in torej s sklenitvijo dogovorov ali instrumentov za upravljanje rezervatov,« je poudarila županja Fulvia Premolin. V razpravi je županja poudarila, da bo s podpisom konvencije mogoče pridobiti potrebna finančna sredstva (76 tisoč evrov) za tekoče upravljanje struktur, za dejavnosti promocije, širjenja in vzgoje kulture vartva okolja in za redno vzdrževanje struktur v uporabo rezervata. S tem pa je bil tudi ohranjen urad, ki deluje v okviru uprave in je zadolžen za upravljanje deželnega naravnega rezervata Doline Glinščice. M.K. knjižnica dušana černeta - Obisk delegacije NUK iz Ljubljane Utrditev vezi in globlje spoznavanje Delegacijo vodila direktorica NUK-a Mateja Komel Snoj - Prikaz delovanja ustanov, ki se v okviru SSO ukvarjajo s tiskom in založništvom - Pripravljenost na sodelovanje Utrditev že dolgo obstoječih stikov in sodelovanja in priložnost za poglobljeno spoznavanje stvarnosti Slovencev v Italiji oz. vseh tistih ustanov, ki se v okviru Sveta slovenskih organizacij ukvarjajo s tiskom in založništvom. To je bil namen včerajšnjega obiska direktorice Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani Mateje Ko-mel Snoj ter vodje zbirk tiskov Slovencev zunaj meja Republike Slovenije Helene Janežič in njene predhodnice Rozine Švent pri Knjižnici Dušana Černeta. Predstavnice NUK-a so se v dopoldanskih urah v prostorih Černetove knjižnice srečale s predsednikom slednje Ivom Jevnikarjem in knjižničarjem Marjanom Pertotom, a tudi s predsednikom SSO Dragom Štokom in predsednikom Katoliškega tiskovnega društva iz Gorice Damijanom Paulinom, ki so gostjam iz Ljubljane orisali delovanje ustanov, ki se v okviru katoliške komponente Slovencev v Italiji ukvarjajo s tiskom in založništvom, kot so, poleg Černetove knjižnice, tudi revija in založba Mladika, Goriška Mohorjeva družba, tednik Novi glas idr. Posebej v zvezi z delovanjem Knjižnice Dušana Čer-neta je bilo poudarjeno dejstvo, da gre za ustanovo, ki je specializirana na področju zbiranja publikacij, ki izhajajo v zamejstvu in zdomstvu, kar poteka zahvaljujoč se dobri volji in znanju, ki se je nabralo v vseh teh desetletjih. Vendar, je bilo poudarjeno, ne gre samo za zbi- Obisk predstavnic NUK-a je potekal v znamenju krepitve že obstoječih stikov in globljega poznavanja stvarnosti tiskovnih in založniških dejavnosti Slovencev v Italiji kroma ranje del za knjižni fond, ampak tudi za izdajanje lastnih publikacij: ravno v tem času je v tisku druga knjiga o slovenski gledališki dejavnosti v Argentini, pripravlja pa se tudi knjiga o slovenski gledališki dejavnosti v Kanadi. Komel Snojeva, Janežičeva in Šventova so med prijaznim razgovorom poudarile veliko pripravljenost na sodelovanje in pomoč ustanovam v zamejstvu in zdom- stvu, tako da je ideja o skupnem slovenskem prostoru na knjižničarskem področju živa. Tako so ravno pred kratkim v NUK-u odprli razstavo ob 50-letnici revije Mladika, ki bo na ogled do 17. decembra, v nadaljevanju pa se pripravlja razstava o svetovnem popotniku Andreju Kobalu, katerega spomini so pred desetletij izšli pri Goriški Mohorjevi družbi. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. novembra 2011 9 kavarna tommaseo - 14. mednarodni festival poezije Poklon poeziji z branji, pogovori in ... »slamom« Nagrajena tudi slovenska prevajalka Jolka Milič in hrvaški kulturni delavec Milan Rakovac Vztrajno, kljub krčenju in iz leta v leto nič kaj rožnatim obetom, bo Trst gostil že štirinajstič zapored mednarodni festival poezije. Od torka, 29. novembra, do petka, 2. decembra, bodo poezija in njeni avtorji namreč protagonisti branj, debat in ... tekmovanja. Letošnji festival pa je za nas posebno pomemben, saj bosta na njem nagrajena tudi slovenska prevajalka Jolka Milič in hrvaški kulturni delavec Milan Rakovac. Festival prireja združenje Anthares s podporo tržaških pokrajine in občine, Dežele FJK in nekaterih zasebnikov. Od vsega začetka je mednarodni dogodek zasledoval idejo o ovrednotenju našega mesta kot literarnega in jezikovnega stičišča, kjer bi se še danes srečevali mednarodno priznani pesniki. O programu letošnjega festivala je včeraj tekla beseda v kavarni Tommaseo. Za začetek so si organizatorji zamislili okroglo mizo v knjigarni Lovat(v torek ob 17. uri), na kateri se bodo mladi pesniki pogovarjali o usodi, ki čaka nove generacije in poezijo. Za tem bo kulturni delavec Edoardo Kanzian predstavil delo Vanita della Mente Gian Marie Villalte, ki si je letos zagotovila nagrado Viareggio - Repaci za poezijo. Naslednjega dne bo v kavarni Tommaseo (v sredo, ob 17.45) Giuseppe Nava predstavil knjigo Parole all'uomo Maria Romana, dogajanje pa se bo v večernih urah pomaknilo v kopališče Ausonia (ob 20.30), kjer bodo mednarodni pesniki Viorel Boldis (Romunija), Raquel Lima Mednarodni pesniški dogodek so včeraj predstavili v kavarni Tommaseo kroma (Portugalska), Milan Rakovac (Hrvaška) in Tania van Schalkwyk (Južnoafriška republika) prebirali svoja dela. Večer bo sklenil koncert bolonjskega kantavtorja Mir-ca Menne, ki ga bo uvedel tržaški kantav-tor Stefano Schiraldi. Veliko pričakovanje vlada za tekmovanje v poeziji oziroma šesti Trieste In- ternational Poetry Slam, ki se bo začelo po selekciji udeležencev v četrtek ob 20.30 v kopališču Ausonia. Osem izbranih pesnikov se bo pomerilo z osmimi povabljenci. Prvovrstni pesniški dvoboj bo ocenjevalo občinstvo z dvigom roke, v četrtfinalni tekmi pa bo za to imenovana posebna žirija. »Tekma« velja nedvomno za enega iz- gledališki vrtiljak - Preteklo nedeljo pri Sv. Ivanu tretja predstava Posebnež Antonton Delo, ki govori o sprejemanju drugačnosti, je izvedlo SNG iz Nove Gorice - Prihodnja predstava 4. decembra V Narodnem domu o ... mejah in spoštovanju Skupina 85, Slovenski klub in Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini vabi jutri ob 18. uri v Narodni dom (Ul. Filzi 14) na predstavitev dveh publikacij: Il tempo dei confini - Atlante storico dell'Adriatico nordorientale nel contesto europeo e mediterraneo 17482008 Franca Cecottija in pa Un'epoca senza rispetto -Antologia sulla questione adriatica tra '800 e '900 Ful-via Pappucia. O delih in avtorjih bo spregovoril predsednik Deželnega inštituta Giancarlo Ber-tuzzi, sodelovali pa bosta tudi predsednici Skupine 85 Patrizia Vascotto in Slovenskega kluba Darja Betocchi. Polna dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu je preteklo nedeljo popoldne pričakala igralca Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Petra Harla, ki je malim in velikim gledalcem, ki so se udeležili že tretje predstave v okviru letošnje sezone Gledališkega vrtiljaka, ponudil prvo slovensko uprizoritev zgodb junaka otroških pesmic hrvaškega avtorja Grigorja Viteza z imenom Antonton. Pravzaprav bi bila morala biti predstava Antonton na sporedu komaj februarja, saj je bila za nedeljo napovedana igra Medvedek zleze vase v izvedbi Mini teatra iz Ljubljane, ki pa bo nastopil februarja. Tako je prišlo do zamenjave ter so mali in veliki, prisotni v Marijinem domu, prisostvovali posebnim življenjskim navadam posebneža Antontona, ki se posveča res nenavadnim stvarem: v zemljo zatika jajca, da bi dozorela in se iz njih izvalila piščeta (ko pa mu eno poči, ga enostavno zašije), kolo pelje na pašo, predvsem pa se trudi, da bi ribico z imenom Ivan, ki jo ima v stekleni vazi, naučil peti, kar pa mu razumljivo ne uspeva najbolje. Sporočilo Vitezove pe- Vlogo Antontona, ki se posveča vrsti čudnih početij, je odigral Peter Harl kroma smi, ki je v slovenskem prevodu Anje Štefan izšla tudi v slikanici, je sprejemanje drugačnosti ter sprejemanje otrok - in navsezadnje sočloveka - z njihovimi dobrimi in slabimi lastnostmi, čeprav se nam kdaj zdijo malce ali precej čudne ali pa nas utegnejo jeziti. V predstavi, ki jo je režirala Tijana Zina-jic, je lik Antontona odigral kot že rečeno Peter Harl, za sceno je poskrbel Branko Hojnik, za kostume Matic Horvat, za glasbeno kuliso pa skupina Čao Portorož. Tako je za nami že tretja predstava Gledališkega vrtiljaka, na naslednjo pa ne bo treba dolgo čakati: že čez dve nedelji, 4. decembra, bo na sporedu nova predstava (ob 16. uri za abonma Rdeči palček, ob 17.30 pa za abonma Modri palček). Slovenski oder iz Trsta (to je namreč naziv Radijskega odra, ko nastopa na odrskih deskah in ne pred mikrofonom) bo uprizoril svojo novo produkcijo Heidi, mali gledalci pa si ne bodo ogledali le gledališke igre, saj jih bo ob tej priložnosti obiskal tudi priljubljeni svetnik, ki bo v tistem času imel mnogo opravka s prinašanjem daril otrokom - sveti Miklavž. (iž) v sodelovanju z Glasbeno matico SUPER KLASIČNI IN MEGA ABONMA Simfonični orkester RTV Slovenije Blagajna SSG je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in od 17. do začetka večernih predstav. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com Včeraj danes med najbolj zabavnih, goliardičnih trenutkov festivala, ki se bo nato nadaljeval s hip hop koncertom v priredbi Street Light Production. Zaključek in hkrati osrednji del pesniškega festivala pa bo posebno slovesen: v kavarni Tommaseo bodo v petek ob 17. uri podelili priznanja letošnjim dobitnikom nagrad. Mednarodno nagrado Trieste Poesia bo letos prejel dominikanski pesnik, glasbeni kritik in docent na univerzi George Mason v Virginiji Rei Berroa, ki je avtor preko tridesetih pesniških zbirk, antologij in kritiških besedil. Nagrado Gerald Parks za prevajalstvo bo prejela Jolka Milič, nagrado Anthares »Pesnik za mir« pa bo prejel istrski intelektualec Milan Rakovac. (sas) opčine - Jutri Predstavitev Etničnih metamorfoz Jutri bodo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 20.30, predstavili knjigo Metamorfosi etniche (Etnične metamorfoze), raziskava o spremembah prebivalstva v Trstu, Gorici, na Reki in v Istri v obdobju od 1914 do 1975, ki jo je napisal tržaški zgodovinar mlajše generacije Piero Purini in je izšla pri videmski založbi Kappa Vu. V knjigi avtor obravnava migracije narodov -slovanskih, latinskih in germanskih - v narodnostno mešanem območju in vsiljene spremembe identitete ljudem, ki so na tem območju živeli. Kot razlaga sam avtor v nekem intevjuju je šlo za vsiljene in včasih tudi prostovoljne, vendar vselej od oblasti tako ali drugače zaukazane spremembe identitete. Prve prisilne migracije so povezane s prvo svetovno vojno. Zato se knjiga začne z letom 1914, oziroma z avstro-ogrskim štetjem prebivalstva leta 1910, zaključi pa se z letom 1975, torej z Osimskim sporazumom, sklenjenim med Italijo in Jugoslavijo, ker so v njem določbe, ki so še dopuščale selitev optantov z obmejnih območij v sosednjo državo. Šele v sedemdesetih letih postaja trend migracij normalen, ne več vsiljen, pojasnuje Purini. Poleg avtorja bosta knjigo predstavila še zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alesandra Kersevan. Knjižnica P.Tomažič in tovariši Skd Tabor je to predstavitev uvrstila v svoj novembrski program kot nekakšno vabilo na praznovanje 40. obletnice postavitve spomenika padlim na Opčinah, ki bo v ponedeljek, 28. novembra. Danes, ČETRTEK, 24. novembra 2011 JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 6.14 in zatone ob 15.42 Jutri, PETEK, 25. novembra 2011 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 8 stopinj C, zračni tlak 1021,9 mb raste, vlaga 49-odstotna, veter 29 km na uro vzhodnik, s sunki do 67 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 26. novembra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (040 625264), Ul. Belpog-gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638854). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Prispevki V spomin na Jožico Plahuta vd. Tomšič darujeta nečakinji Janka in Tatjana 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. ^ Prerano nas je zapustila Michela Mihalic Žalostno vest sporočajo mama Manuela, oče Igor, nonoti Jelka, Berto, Alma in Fabio ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v soboto, 26. novembra od 10. do 11.40 v ulici Co-stalunga. Lakotišče, 24. november 2011 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage Michele izrekamo iskreno sožalje družini Sonja, Tiziana, David, Monika in Valentina 10 Četrtek, 24. novembra 2011 ŠPORT / U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 17.55 »Disney's - Il Re Leone 3D«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »I soliti idioti«; 16.30, 20.00, 22.15 »Immortals 3D«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 20.15, 21.00, 22.00 »The Twilight saga - Breaking dawn«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Scialla«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anche se e amo-re non si vede«. FELLINI - 16.45 »Le avventure di Tintin«; 18.25, 20.20, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.45 »Il cuore grande delle ragazze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 19.00, 22.15 »La kryptonyte nella borsa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Anonymous«; 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Scialla!«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.00 »Le kako ji to uspe?«; 16.10 »Oropaj bogataša«; 21.20 »Paranormalno 3«; 21.50 »Sanjska hiša«; 16.20, 18.40, 21.00 »Somrak saga - Jutranja zarja 1. del«; 17.00, 19.10 »Vesel nogice 2 -3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 17.05 »Winx club 3D (sinhro.)«; 20.55 »Oropaj bogataša«; 18.20 »Tin Tin 3D«; 19.20, 21.05, 21.40 »Nesmrtni 3D«; 15.30, 18.00, 20.30 »Jutranja zarja - 1. del«; 19.05, 21.15 »Stanje šoka«; 16.50, 18.50, 20.50 »Le kako ji to uspe?«; 15.00, 16.10, 17.10 »Vesele nogice 2 - 3D«; 16.00 »Vesele nogice 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Anche se e amore non si vede«; Dvorana 2: 17.15, 19.15, 21.15 »The Twilight Saga - Breaking Dawn«; Dvorana 3: 22.15 »Immortals 3D«; 18.30 »Immortals«; Dvorana 4: 16.45, 20.30 »Il Re Leone 3D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »The Twilight Saga -Breaking Dawn«; Dvorana 2: 22.00 »Immortals (dig.)«; 17.45, 20.00 »One day«; Dvorana 3: 17.00 »Il Re Leone 3D (dig.)«; 17.30 »Lezioni di ciocco-lato 2«; Dvorana 4: 15.40, 22.00 »I soliti idioti«; 17.40, 20.10 »Il cuore grande delle ragazze«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Scialla!«. H Šolske vesti DIZ J. STEFAN sporoča, da bo v ponedeljek, 28. novembra, roditeljski sestanek. Od 17. 00 do 18.30 bodo staršem predavali predstavniki poštne policije o nevarnostih uporabe interneta, nato bodo individualne govorilne ure. M Izleti Čestitke Svet slovenskih organizacij iskreno čestita Mariju Maverju ob prejemu Schwenterjeve nagrade za dolgoletno in uspešno založniško dejavnost. Danes praznuje okrogli rojstni dan naša pevka in odbornica Sonia Mauri Še veliko sreče, zdravja, zadoščenj in veselega petja ji želimo vsi pri SKD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Ob prejetju naziva svetovnega prvaka v diatonični hramoniki iz srca čestita MARKUMANINUDruštvo Rojanski Marijin dom. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI organizira v nedeljo, 27. novembra, ogled knjižnega sejma v Ljubljani. Na razpolago je še nekaj prostih mest za avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije tel. št. 3401434351 (Helena). Pohitite! KRUT obvešča, da je za izlet 10. in 11. decembra na božične sejme v evropsko mesto Milan na razpolago še 5 mest. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni izlet v neznano, ki bo v nedeljo, 11. decembra. Odhod avtobusa ob 8. uri iz trga Oberdan in ob 8.20 izpred hotela Danev na Opčinah. Za informacije in prijave lahko pokličete na tel. 338-4913458 (Franc) ali pa 040-220155 (Livio). Danes praznuje okroglo obletnico naša SONJA. Vse najboljše, zdravja in veselih dni ji želimo vsi udeleženci jutranje telovadbe ŠD Breg. Društvo Rojanski Marijin dom iskreno čestita MARIJU MAVERJU, predsedniku založništva Mladika in svojemu članu, ob prejemu Schwent-nerjeve nagrade Slovenskega knjižnega sejma. JUS NABREŽINA obvešča svoje člane, da se bo začelo organizirano čiščenje in pobiranje suhljadi na Brščicah in sicer od nogometnega igrišča do stolpa Liburnija. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje pod nadzorstvom in koordinacijo odbornikov Upravnega sveta. Vsakdo, ki bi želel sodelovati pri čiščenju, pobiranju suhljadi in drv, se mora telefonsko ali osebno prijaviti: Igorju tel. 3476849308, Milivoju tel. 349-5289593 in Sergiju tel. 348-9007199, ki bodo tudi nudili podrobnejše informacije. TAI CHI CHUAN - vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 20.00 do 21.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Re-pentabrska 66. Info na tel. 040212289, info@skladmc.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentabor-ska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20.00 do 21.00 ure. Tel. št. Valentina 340-5814566, www.skbrdi-na.org www.skbrdina.org. AŠD SOKOL vabi na predavanje »Prehrana in šport« danes, 24. novembra, ob 20.15 v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini. Predavala bo priznana zdravnica dr. Irena Tavčar. Vabljeni vsi mladi športniki in njihovi starši. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 24. novembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice« danes, 24. novembra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Pravljica: »Lahko noč, prijatelj!«, avtorica Urša Krempl. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na potopisno predavanje s projekcijo fotografij »Prostovoljno potepanje po Indiji«, ki bo v Miljah, v petek, 25. novembra, ob 20.30 v dvorani združenja ACLI (ul. Frausin 9). Predavala bo Petra Stipanič. MARTIN STREL V petek, 25. novembra, se bo ob 19. uri predstavil v salonu umetnosti v gostišču Ambasador v Lokvi svetovno znani plavalec rek, ul-tramaratonec Martin Strel, ki je bil s svojimi dosežki večkrat zapisan v Guinesovi knjigi rekordov. Pripovedoval bo o svojih razburljivih podvigih pri premagovanju največjih rek na svetu, tudi Amazonke. O njem je napisana knjiga in posnet film. Pridružila se mu bo priznana in priljubljena slovenska glasbenica Tinkara Kovač. NARAVNI OBRAZNI LIFTING - informativno srečanje o tečaju organizira SKD Igo Gruden v petek, 25. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Srečanje bo vodila Maša Pregarc. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo izšel v decembru. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite v občinskem tajništvu do 25. novembra. PRAZNOVANJE SV. ANDREJA v Trebčah: devetdnevnica od 22. do 30. novembra. Med tednom sv. maše ob 18.00 s priložnostnim razmišljanjem in molitveno uro. Petek, 25. novembra, po maši nastop skupine Uopen-ska mularija, sobota, 26., ob 20.30 nastop godbe Viktor Parma; nedelja, 27., ob 10.00 poje Openski moški pevski zbor; sreda, 30,0, ob 18. slovesna maša z ljudskim petjem. Vljudno vabljeni. SKD LONJER-KATINARA organizira »Delavnice o sanjah«. Preko vodene dramatizacije v skupini bodo udeleženci lahko odkrili nekaj več o sebi in o dinamikah, ki jih vodijo v vsakdanjem življenju. Delavnice bo vodil psiholog in psihoterapevt dr. Iztok Spe-tič in bodo potekale ob petkih (25. novembra, 2. in 9. decembra) od 18. do 20. ure v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prijave in informacije na tel. št. 3663625523 ali iztok.spetic@tin.it. SKUPINA 85 IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev del »Il tempo dei confini« Franca Cecottija in »Un'epo-ca senza rispetto« Franca Pappucia. Ob prisotnosti avtorjev, bosta o delih spregovorila Patrizia Vascotto in Giancarlo Bertuzzi, predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK, ki je deli izdal. Pobuda bo potekala v petek, 25. novembra, v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pričetkom ob 18. Uri. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v petek, 25., in v torek, 29. novembra, redna pevska vaja na sedežu na Pa-dričah ob 20.45. V petek, 2. decembra, ob 17. uri pa odhod avtobusa za nastop, ki bo v Postojni ob 19. uri. ŠC MELANIE KLEIN obvešča da bo v petek, 25. novembra, urad odprt od 11.00 do 13.00. 45-LETNIKI DOLINSKE OBČINE se bomo srečali na družabnosti v soboto, 26. novembra, ob 20. uri, v gostilni na Pesku. Kdor se še ni prijavil naj pokliče tel. št.: 040-228606 (Nataša). KNJIGA TE IŠČE! SDD Jaka Štoka prireja v Kulturnem domu na Proseku Miklavžev knjižni sejem v soboto, 26. novembra (17.00-19.30) in v nedeljo, 27. novembra (16.00-19.00). V nedeljo bo ob 16.30 pravljična urica. KRUT obvešča, da je prosto še eno mesto za tečaj Reiki 1. stopnje, ki se bo odvijal 26. in 27. novembra, na sedežu krožka. Podrobnejše informacije na tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za otroke, ki obiskujejo osnovne šole, bivajoče v treh občinah, v soboto, 26. novembra, dve delavnici in sicer v Briščikih, št. 77 (Občina Zgonik), v prostorih KRD Doma Briščiki - Okrasne živalice, ter v Naselju Sv. Mavra, št. 124, v Sesljanu, od 15.00 do 18.00 - Okraski na steklu. Vstop prost. AŠD SK BRDINA Obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel. št. 348-8012454. BIVŠI ČLANI AMATERSKEGA ODRA JAKA ŠTOKA se bomo dobili v nedeljo, 27. novembra, ob 18. uri, v društveni gostilni na Kontovelu, za veselo družabnost ter na obujanje starih spominov. Tel. št.: 334-3539564 (Dario) ali 328-018787 (Egon). DEKANIJSKI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV TRŽAŠKE ŠKOFIJE se bo zbral v nedeljo, 27. novembra, ob 16. uri v Marijanišču na Opčinah za pregled opravljenega dela, razmislek in načrtovanje bodočih pobud. V DOMU JAKOBA UKMARJA V ŠKEDNJU bo v nedeljo, 27. novembra, ob 16.30 nastopil »čarodej Vikj«. Zabaval bo otroke in odrasle. Prijazno vabljeni! DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA sporoča občanom, da bo urad za splošni popis prebivalstva od ponedeljka, 28. novembra, odprt za javnost s sledečim urnikom: ponedeljek 9.00-12.00 in 15.00-17.30; torek 9.00-12.00; sreda 9.00-12.00 in 15.00-17.30; četrtek 9.00-12.00; petek 9.00-12.00. KD PRIMAVERA- POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči - zimski solsticij in mitologija«, ki bo v ponedeljek, 28. novembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Na-brežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihoterapevtkinja dr. Lu- cija Lorenzi. Za podrobnejše informacije in prijave pokličete tel. št. 3474437922. SKD LIPA prireja v ponedeljek, 28. novembra, ob 19. uri v Bazovskem domu srečanje z diplomiranim biotera-pevtom Jurico Manestarjem, ki bo predaval o načinih zdravljenja s pomočjo bioterapije. Sledila bo demonstracija. Vljudno vabljeni! AKCIJE IN RE-AKCIJE - V prostorih kulturnega društva Le Vie del Blu v Ul. sv. Frančiška 15 bodo 29. novembra ter 6. decembra potekala srečanja o dinamikah v partnerskih zvezah in spolnosti, namenjenih tako parom kot posameznikom. Vodila jih bosta psihologa in psihoterapevta dr. Nada Berce in dr. Iztok Spetič. Za prijavo in informacije lahko pokličete na 3663625523 ali 331-3345339, po e-mai-lu pa na iztok.spetic@tin.it ali nada-berce@yahoo.it. FOTOVIDEO TS80 vabi člane in prijatelje na društveno večerjo v petek, 2. decembra, ob 19.30 v agriturizmu na Krasu. Obvezna prijava: e-mail foto-video_trst80@virgilio.it ali na tel. št. 329-4128363 (Marko) ali 339-1536990 (Luka). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v Občini, ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za izreden prispevek za leto 2012 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do srede, 30. novembra. Info v Uradu za kulturo, šport in prosti čas, Nabrežina 102, tel. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD KRASNO POLJE Gročana,Pesek in Draga toplo vabi na miklavževanje v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v prostorih srenjske hiše v Gročani. Nastopili bodo otroci domačega društva z igrico »Volk in nekaj kozličkov« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. Angelčki bodo zbirali majhna darila v sredo, 30. novembra, od 20.30 do 21.30 v srenjski hiši v Gročani. Za informacije: 338-1934244. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v letu 2011/12. Prošnjo oddajte v nabiralnik sedeža srenje do 30. novembra 2011. Istega dne ob 20.30 bo na sedežu srečanje vseh zainteresiranih. 50-LETNIKI S KRASA se dobimo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri na večerji v kmečkem turizmu v Trnovci. Potrdi prisotnost na te. št.: 3338031351. KRUT obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fi-zioterapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skde-vin.it ali pa na 335-8180449 (Erika). 0 Prireditve NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi na ogled razstave »20-le-tnica denarne osamosvojitve Slovenije«, ki je v prostorih Zadružne kraške banke. Ogled je možen vsak dan razen ob sobotah, med delovnim urnikom banke. ZDRUŽENJE STARŠEV O.S. S. GRUDEN in otroškega vrtca iz Šempola-ja vabi na ogled igrice »Rdeča kapica v deželi branja«, produkcije Radijskega odra pod vodstvom Lučke Su-sič in Anke Peterlin danes, 24. novembra, ob 18. uri v osnovni šoli Stanko Gruden v Šempolaju. SKD TABOR, V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: V petek, 25. novembra, ob 20.30, v sklopu 40-letnice postavitve spomenika padlim na Opči-nah predstavitev knjige »Metamorfosi etniche - I cambiamenti di popola-zione a Trieste, Gorizia, Fiume e in Istria 1914-1975«. Prisoten bo avtor Piero Purini, knjigo bosta predstavila zgodovinar Aleksij Kalc in založnica Alessandra Kersevan. SPLETNA JEZIKOVNA SVETOVALNICA v okviru projekta Jezik-Lingua: predstavitev bo v torek, 29. novembra, ob 17.45 v Narodnem domu v Trstu. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, vabi na razstavo in ponudbo ročnih izdelkov Predbožični čar. Otvoritev v četrtek, 1. decembra, ob 20. uri. Glasbena kulisa: Egon Tavčar. Urnik: petek , ponedeljek, torek in sreda 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. Zaključek v sredo, 6. decembra. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave VZS-CEO Mitja Čuk: »Lutke nas spremljajo v svet pravljic« do 2. decembra. Proseška ul. 131, Opčine. PESEM JESENI 2011 - Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na revijo odraslih zborov, ki bo v soboto, 3. decembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu. SKGZ IN ZSKD prirejata Proslavo ob 70-letnici Osvobodilne fronte in 20-letnici samostojnosti Slovenije, v nedeljo, 4. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Režija Boris Kobal, scenarij Marij Čuk, slavnostna govornica Alenka Florenin. Sodelujejo člani ansambla SSG Nikla Pe-truška Panizon in Romeo Grebenšek, združena moška zbora Vasilij Mirk s Proseka in Vesna iz Križa, dirigent Rado Milič, harmonikarska spremljava Jari Jarc. ZSKD prireja drugo Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD in gostov v sredo, 7. decembra, ob 20.30 v Občinskem gledališču G. Verdi v Miljah. Vljudno vabljeni člani, prijatelji in ljubitelji mladih in plesa! S Poslovni oglasi sežana okolica: zazidljiva parcela na robu naselja, 1532 m2, s komunalnimi priključki v bližini. Mirna lokacija, le nekaj metrov oddaljenosti od italijanske meje. Prodamo ugodno: 50 EUR/m2. LUSTRUM d.o.o., Partizanska 68a, Sežana. Tel. 051/652-101. gospa z izkušnjami išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 pekarna-slaščičarna marc maddalena v bazovici nujno išče izkušeno prodajal ko/izkušenega prodajalca za delo part-time prib. 25 ur tedensko. 040-226147 (od 9.00 do 13.00). 0 Mali oglasi DIJAKINJA VIŠJE ŠOLE pomaga pri učenju angleščine srednješolcem in bieniju višje šole. Informacije: 040208002. PO UGODNI CENI PRODAM dva kompletna okna 115x83 cm. Tel. št. 040225655, v večernih urah. PRODAJAM KAKE po 1,50 evrov na kg. Tel. št.: 320-1861260 (ob uri kosila). PRODAM kromatično harmoniko 102 basov pigini convertor 42/b. Klicati ob večernih urah tel. št.: 347-7953436. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. PRODAM seat ibiza 1400, letnik 1999. Tel. št. 040-44631. PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. V DOLINI dajem v najem večji prostor. Tel. na št. 348-5913170. V RICMANJIH oddamo v najem delno opremljeno hišo, 100 kv.m., s tremi sobami, kuhinjo, dnevno sobo, dvema kopalnicama in dvoriščem. Tel. št.: 339-8767384 (v večernih urah). Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah št. 22 d. Vabljeni! Tel. št.: 040-299453. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! / PRIREDITVE Četrtek, 24. novembra 2011 1 1 trst - Veliki glasbeni dogodki The Boss naj bi priklical 30 tisoč obiskovalcev V preteklih dneh je v različnih medijih zaokrožila novica, da 62-letna rockovska legenda Bruce Springsteen v prihodnjem letu načrtuje svetovno turnejo. V Evropi bo nastopal od sredine maja do konca julija, koncertiral pa bo tudi v Trstu. To sta na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci potrdila organizator Azalea Promotion in deželna odbornica Federica Segante, ki plodno sodelujeta pri organizaciji velikih dogodkov. Novinarske konference pa se je udeležil tudi veliki "fan" The Bossa - tržaški župan Roberto Cosolini, ki je obljubil brezhibno organizacijo dogodka. Na stadionu Nereo Rocco v Trstu bo veliki The Boss nastopil 11. junija prihodnje leto. Kot je povedal Loris Tramontin iz Azalee Promotion, v Trstu pričakujejo 30 tisoč obiskovalcev, kar polovico vstopnic pa nameravajo prodati v sosednje države. Organizacija samega koncerta bo stala okrog 500 tisoč evrov, del sredstev prispeva tudi Dežela FJK, ki na ta način izvaja promocijo naše regije, organizator pa pričakuje, da bodo vstopnice pošle v relativno kratkem časovnem obdobju. Deželna odbornica Federica Seganti je tako kot pretekli teden na predstavitvi koncerta Ra-dioheadov poudarila, da bodo tudi ob tej priložnosti številnim turistom omogočili prenočitve v okoliških hotelih in vstopnice za koncert po znižani ceni. Ta poteza, ki je sestavni del projekta Music & Live, se je izkazala kot zelo dobra izbira, saj smo v zadnjih štirih letih, kolikor traja akcija, prodali veliko tovrstnih aranžmajev, je povedala Segantijeva in dodala, da bodo pri organizaciji koncerta Springsteena edino težavo predstavljala parkirišča. Več o tej temi je spregovoril župan Cosolini, ki je obljubil, da bo naredil vse kar je v njegovi moči, da bo vse potekalo kot po maslu. Tej obljubi gre bržkone tudi verjeti, saj je Roberto Cosolini "zvesti fan" svetovne rock legende, zato se bo še toliko bolj potrudil, da bi Bruce Springsteen imel lepe spomine na Trst . Na dan koncerta naj bi se v Trst pripeljalo vsaj 10 tisoč avtomobilov, ki jih bo treba ustrezno parkirati. Imamo šest mesecev časa da logistične probleme dobro preučimo, je ocenil župan in dodal, da je odličen "logistični" test prestal Trst pretekli vikend, ko je beneška megla čisto nepričakovano k nam pripeljala kar štiri velike potniške ladje. Odrezali smo se dobro, saj smo celotno operacijo izpeljali brez zapletov in pripomb, je zaključil Cosoli-ni in dodal, da koncert Bruca Springsteena ne bi smel zahtevati večjih zapletov. Naj spomnimo, da je The Boss pred dvema leto- ma že koncertiral na stadionu Friuli v Vidmu, prvič pa bo nastopil v Trstu. Organizator pričakuje veliko obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije, saj gre za glasbenika, ki je nizal uspeh za uspehom. Malo je stvari, ki jih Springsteen v svoji dolgoletni karieri ni dosegel: je avtor najbolj prodajanih albumov vseh časov, koncerte je imel na razprodanih stadionih, za svojo glasbo je dobil kup grammyjev in oskarja, igral je med polčasom Superbowla, revija Rolling Stone ga je imenovala za največjo ikono ameriške glasbe, medtem ko ga je revija Time pred leti uvrstila na svoj seznam 100 najvplivnejših ljudi. In kot so še povedali na včerajšnji uradni predstavitvi koncerta, se Bruce Springsteen pa treh letih ponovno vrača v našo regijo v "popolni sestavi" - s svojim enkratnim The E-Steet Bandom. Cena vstopnic za koncert se bo gibala od 50 do 90 evrov, predprodaja pa se bo začela v prihodnjih dneh. (sč) ljubljana - Slovenska kinoteka Pred vrati je 27. festival gejevskega in lezbičnega filma Slovenska kinoteka v Ljubljani bo med 26. novembrom in 4. decembrom osrednje prizorišče 27. festivala gejevskega in lezbičnega filma. V sklopu festivala bo na ogled okoli 30 filmov z vsega sveta. Festival bo v soboto uvedel performans južnoafriške plesalke Mamele Nyamze, ki mu bo sledila projekcija filma 80 dni po scenariju in v režiji Jona Garana in Joseja Marie Goena-ge. Otvoritveni film 80 dni je obveljal za prvi baskovski film na lezbično temo. Glavni junakinji se srečata v domu za ostarele po 50 letih in tako v zrelih letih in manj represivnih časih obujata svoje prijateljstvo. Omenjeni film uvaja sklop filmov, posvečenih gejem in lezbijkam v tretjem življenjskem obdobju, je na novinarski konferenci povedala selektorica festivala Suzana Tratnik. Po napovedih organizatorjev festivala bo posebej zanimiv ameriški dokumentarec Nema generacija v režiji Stu Maddux, ki o omenjeni tematiki spregovori odprto. Med drugim se dotakne problema, da geji in lezbijke na stara leta, zaradi fizične nemoči, začnejo ponovno prikrivati svojo spolno usmerjenost. Tretji iz sklopa je čilenski film Stare mačke po scenariju in v režiji Pedra Peirana in Sebastiana Silve. V goste festivala letos prihajajo trije pomembni gostje. Nyamzova, ki bo festival odprla s performansom, bo skupaj s švicarsko režiserko Sylvie Cachin predstavila dokumentarni film bOGINJE, o izobraževanju proti homofobi-ji in nestrpnosti ob pomoči umetniških praks pa bo spregovoril britanski režiser, plesalec, aktivist in pedagog Rikki Beadle-Blair. Srednješolcem v Kopru in na Ptuju bo Beadle-Blair predstavil svoj film FIT. Program festivala med drugimi prinaša še južnoafriški film Lepota v režiji Oliverja Hermanusa, ki je eden od kandidatov za tujejezičnega oskarja, ter filmsko uspešnico Nočna izmena, ki jo je Richard Laxton posnel po romanu britanske lezbične pisateljice Sarah Waters. Na festivalu se bodo ponovno poklonili ameriškemu avantgardnemu režiserju Brucu LaBrucu s projekcijama njegovih filmov LA Zombi in Advokat Pedrovine. Na dan boja proti aidsu 1. decembra bo v kinoteki na vrsti projekcija kitajskega dokumentarnega filma Skupaj v režiji Zhao Lianga, na dan kulture, 3. decembra, pa bodo brezplačno prikazali španski film Sarin krik v režiji Juanana Martineza. Na festivalu bo letos prikazan zgolj en slovenski kratki film z naslovom Madonca po scenariju in v režiji Blaža Slane. Selektor festivala Brane Mozetič je opozoril, da je v Sloveniji opaziti pomanjkanje filmov, ki odpirajo gejevske, lezbične, bi- in transsek-sualne (GLBT) teme. Velika težava, s katero se ljubljanski festival gejevskega in lezbične-ga filma zadnja leta spopada, je vse slabše financiranje s strani države. Letos jim je po besedah Mozetiča Slovenski filmski center za organizacijo festivala namenil zgolj 5000 evrov, kar je pol manj kot lani. Ta znesek zadostuje za kritje največ šestih projekcij. Zato bodo morali letos organizatorji festivala zbirati prostovoljne prispevke. O težavah s financiranjem festivala in o pomanjkanju produkcije slovenskih filmov z GLBT tematiko bodo spregovorili tudi na okrogli mizi Koga moti festival gejevskega in lezbičnega filma. V spremljevalni program festivala sodita tudi petkovo odprtje razstave Pari Tanje Ristič v klubu Tiffany na Metelkovi, v sklopu programa Off pa bodo v lokalu Open in v Tiffanyju že ta četrtek in v nedeljo predvajali izbrane filme. Nekateri filmi iz festivalskega programa bodo predvajani tudi v koprskem Mladinskem in kulturnem centru, v celjskem Kinu Metropol in v ptujskem Mestnem kinu. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA trst Slovensko stalno gledališče V soboto, 26. novembra, ob 20.300 / komedija Mira Gavrana v priredbi Borisa Kobala »Šoferji za vse čase«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 24. novembra, ob 20.30 / David Harrower: »Blackbird« / Režija: Lluis Pasqual / Nastopajo: Massimo Po-polizio, Anna Della Rosa in Silvia Al-trui. / Ponovitve: do sobote, 26., ob 20.30 ter v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 24. novembra, ob 21.00 / Sabrina Morena in Franco Pero »Il viag-gio di Caterina« / režija: Franco Pero / igrajo: Lara Komar, Maria Ariis, Paolo Fagiolo, Ester Galazzi, Elena Husu in Franco Migliaccio / ponovitve: v petek, 25. novembra, ob 21.00, v soboto, 29. novembra, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Jutri, 25. novembra, ob 20.30 / Man-lio Santanelli: »L'aberrazione delle stelle fisse«. Režija: Maurizio Zacchigna / Nastopajo: Adriano Giraldi, Maria Grazia Plos, Maurizio Zacchigna, Roberta Colacino / Ponovitve: v soboto, 26. novembra, ob 20.30, v nedeljo, 27. in v torek, 29 novembra, ob 16.30, od srede, 30. novembra, do sobote, 3. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. V nedeljo, 27. novembra, ob 11.00 / Predstava za otroke: »Un pianeta tira l'altro«. Gledališče "dei Fabbri" V nedeljo, 27. novembra, ob 16.30 / Predstavi za otroke: »La neve raccon-ta« in »Oceania«. / Ponovitev: v nedeljo, 4. decembra, ob 16.30. gorica Kulturni dom (Ul. Brass 20) Danes, 24. novembra, ob 20.45 / Friedrich Durrenmatt »La visita della vecc-hia signora« (Obisk stare gospe) / Produkcija skupine »Il gruppo T3atro« iz Krmina (Gorica). / Režija: Alessan-dro Pesaola. videm Novo gledališče Giovanni da Udine Danes, 24. novembra, ob 20.45 / Bertolt Brecht: »La resistibile ascesa di arturo Ui« / Režija: Claudio Longhi / Nastopa: Umberto Orsini / Ponovitve: v petek, 25., in v soboto, 26. novembra, ob 20.45, v nedeljo, 27. novembra, ob 16.00. _SLOVENIJA_ nova gorica SNG Nova Gorica Danes, 24. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. / Ponovitev: v sredo, 30. novembra, ob 20.00. koper Gledališče Koper Danes, 24. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. Ponovitve: do sobote, 26. novembra, ob 20.00. Malo gledališče Danes, 24. novembra, ob 12.30 / Ken- ka Lekovich: »I speak Gulasch«. komen Kulturni dom V nedeljo, 27. novembra, ob 19.00 / monokomedija »Fotr« / režija: Nataša Barbara Grančner / igra Lado Bizovi-čar. ljubljana Cankarjev dom Kosovelova dvorana V soboto, 26. novembra, ob 20.30 / predstava »Ženske iz 6. nadstropja (Les femmes du 6ème étage)« / režija: Phillipe Le Guay / ponovitve do 30. novembra, ob 20.30. Linhartova dvorana V nedeljo, 27. novembra, ob 20.00 / Franck Chartier, Gabriela Carrizo: «V najem (A louer)« / gledališče Peeping Tom, Bruselj, Belgija / Ponovitev v ponedeljek, 28. novembra ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 24. novembra, ob 17.00 / Vladimir Stojsavijevic: »Ljubezen in država« / ponovitve: v petek, 25., v soboto, 26., v torek, 29. in v sredo, 30. novembra, ob 19.30. V soboto, 26. novembra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec« / ponovitev v ponedeljek, 28. novembra, ob 18.00. Mala dvorana Danes, 24. novembra, ob 20.00 / Kolektiv Narobov: »FM«. Jutri, 25. novembra, ob 20.00 / Jean Anoulih: »Orkester« / ponovitev v soboto, 26. novembra, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Kulturni dom Danes, 24. novembra ob 20.30 bo v Veliki dvorani koncert filmske glasbe v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slo- venije pod vodstvom Davida de Vil-liersa. Stalno gledališče FJK il Rossetti Športna palača pri Čarboli Jutri, 25. novembra, ob 21.00 / koncert skupine Yes. tržič Občinsko gledališče Danes, 24. novembra, ob 20.45 / Nastopata: Laura Bortolotto - violina in Mateo Andri - klavir. _SLOVENIJA_ ljubljana Cankarjev dom Gallusova dvorana V soboto, 26. novembra, ob 18.00 / Koncert združenih izbranih mladinskih zborov Slovenije v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. gorica Kulturni dom Gorica: v galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20) v okviru praznovanja 30-letnice ustanove odprtje skupinske mednarodne razstave, ki nosi naslov Poklon ob 30-letnici Kulturnega doma (1981 -2011). Za to priložnost je svoja dela poklonilo 42 likovnih in fotografskih umetnikov iz celotnega goriškega prostora pa tudi iz Trsta, Vidma, Benečije, Slovenije, Italije, BiH in Hrvaške. Razstava bo odprta vse do 9. decembra 2011. _SLOVENIJA_ kozina Knjižnica: jutri, 25. novembra je na ogled Božično-novoletnega bazarčka, ter razstava Podobe knjig Jerneje Ro-dica (knjižna oprema) in Tinke Volarič (ilustracije). Razstava bo na ogled skozi ves december. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Novo krilo NG, Narodna galerija (Prešernova 24): do 27. novembra je na ogled »5. bienale vidnih sporočil & mednarodni oblikovalski dogodek«. prireditve kje in kdaj na w.primorski.eu 1 2 Četrtek, 24. novembra 2011 AVTOMOBILI / vozili smo - XC60 poganja zmogljiv 5-valjni turbodizel Volvov SUV ni terenec, a se ne boji slabših podlag Štirikolesni pogon in 6-stopenjski samodejni menjalnik fiat Ameriški Chysler odpušča letos Slaba prodaja Fiata 500 v ZDA pomeni, da bo Chrysler ustavil linijo, kjer izdelujejo 1,4-litrski motor, vse dokler se povpraševanje po avtomobilu ne dvigne. Zamude, preveč optimistične Marchionne-jeve projekcije in podobni problemi so pripeljali do prodaje, ki močno zaostaja za željami. Koliko delavcev bo odpuščenih, se še ne ve. Chrysler omenja številko 30, sindikat UAW pa bolj verjetnih 100 zaposlenih. Fiat je za letos računal 50 tisoč prodanih malčkov, vendar so do začetka novembra prodali le 16.000 primerkov. Po spodletelemu preboju znamke Alfa Romeo na ameriško tržišče, je sedaj na vrsti, kljub veliki reklamni akciji, tudi 500. Suzuki in VW se razhajata Suzuki se je dokončno odločil prekiniti sodelovanje z nemškim Volkswa-gnom. Pri Suzukiju ne izključujejo niti arbitraže. Podjetji sta 1,7 milijarde evrov vredno partnerstvo sklenili leta 2009. Volkswagen je v okviru dogovora pridobil skoraj 20-odstotni delež Suzukija, ki pa ga, kljub zahtevam japonskega podjetja, še naprej ne namerava prodati. Suzuki je nameraval izkoristiti podporo Volkswagna pri razvoju hibridnih in drugih do okolja prijaznih tehnologij, Nemci pa so računali na skupen razvoj manjših avtomobilov, ki bi jih ponudili na hitro rastočih trgih. Podjetji sta v tandemu dosegli le malo in sta skupne projekte kmalu zaustavili. Suzuki je že septembra izrazil željo po prekinitvi partnerstva, pri čemer je kot razlog navedel globoka razhajanja glede načina sodelovanja. Kitajsko zdravilo je bilo za Volvo nedvomno pozitivno. Znamka, ki je pod okriljem Forda životarila, si je močno opomogla, njena bodočnost pa postaja nekoliko bolj rožnata. Pri Volvu XC pomeni štirikolesni pogon, to velja tudi za XC60, SUV, ki prihaja kot tretji v družino, kjer sta pred njim bila že XC90 in XC70. Zadnji Volvov SUV je prijetno zaobljen, klinast in na videz uspešno oblikovan. Prednja maska je, kot tista pri večjemu bratu XC90, potisnjena naprej, ob njej pa se nahajata poševni LED luči. V zadku se pnejo značilno v višino ob robu karoserije. Višino karoserije, poleg lepih 18-pal-čnih litih platišč z vtisnjenim napisom XC, omili močna zareza, ki poteka preko bokov. Čeprav XC60 v dolžino meri 4,63 metra in je le slaba dva decimetra krajši od XC90, je oblikovno krepko dinamičen, zanimiv in mladosten. Prostor za potnike se sklada z zunanjostjo, je udoben in skrbno oblikovan: sredinska konzola je zelo bogata, morda celo preveč, dokler se nanjo ne privadimo. Pred voznikom sta dva okrogla merilnika s prikazovalnikoma v sredini. XC60, ki smo ga vozili, je bil težko kar 19 stotov, petvaljni turbodi-zelski agregat, ki ga je poganjal, pa je odlično opravil svojo nalogo, čeprav motor razvije »samo« 185 KM, vendar pa ima kar 400 Nm navora, in sicer v območju med 2.000 in 2.750 vrtljaji. K motorju sodi zelo dober še-ststopenjski samodejni menjalnik, ki je morda malenkost preveč počasen, ko mora pospešiti. Če se vam mudi pri prehitevanju, je morda bolje izkoristiti možnost ročnega pretikanja. Poraba za tako težak avto ni pretirana, saj znaša poprečno 10 l na 100 km, kar za vozilo, ki presega 200 km/h, ni pretirano, a niti malo. Elektronsko nadzorovani štiri-ko lesni pogon, izveden s pomočjo Haldex sklopke, prispeva k stabilnosti in se skupaj z veliko oddaljenostjo od tal ne ustraši slabšega terena. Je pa že ob pogledu na avtomobil jasno, da to ni čisti terenec, temveč zmogljiv in širši uporabi namenjen prestižni avtomobil. mini - Evolucija se nadaljuje Britanska ikona tudi kupe Športna različica posrečenega malčka - Izbira med štirimi motorji novost - Bogata paleta okolju prijaznih bencinskih in dizelskih motorjev Manjša prenova za Mazdino trojko Sedaj je opremljena z varnostnim sistemom RVM, ki opozarja na menjavo voznega pasu Prenovitev srednje mazde3 je bila pričakovana in sedaj je končno tu. Gre za tisto, kar v oblikovalskem svetu imenujejo »face lifting«, se pravi sprememba oblike, a zgolj obrobna. Poznavalci se bodo takoj zavedli, za kaj gre, kdor pa prejšnje mazde3 ne pozna do obisti, pa bo spremembe na prvi pogled zanemaril.. Mazda3 je dobila bolj mišičasto obliko: previs nad zadnjimi kolesi so skrajšali, spremenili so nekoliko prednji del, dobila je nova lahka platišča. Nekaj vrstic velja posvetiti Mazdinemu radarskemu sistemu RVM, s katerim je opremljena. Gre za sistem, ki vozniku pomaga pri izogibanju nevarnim situacijam ali celo trkom ob menjavi voznega pasu. Dva radarska senzorja, pritrjena na obeh straneh zadnjega odbijača, konstantno merita razdaljo in relativno hitrost do avtomobilov za vozilom. Sistem pri hitrosti nad 60 km/h z indika-torsko lučko v stranskem ogledalu na vratih opozori voznika na vozilo v mrtvem ko- Stran pripravil Ivan Fischer tu ali na približevanje vozila temu območju v razdalji 50 metrov. Če voznik ob menjavi pasu v smeri približujočega se vozila vključi še smernik, se nemudoma vključita utripajoča indikatorska lučka in zvočni signal, ki voznika opozorita na nevarnost menjave pasu. Omenjeni sistem je zasnovan tako, da brezhibno deluje praktično ob vsakem vremenu in zaznava vse tipe vozil, vključno z motornimi kolesi. Motorna ponudba prenovljene maz-de3 obsega 7 motorjev. Pri dizelskih lahko izbirate med dvema 2,2-litrskima izvedbama, od katerih premore prva 185 KM in v okolico izpusti 144 g CO2/km, druga pa 150 KM in izpusti 139 g/km CO2. Manjši je 1,6-litrski dizelski motor, s 115 KM, ki spusti v ozračje 115 g CO2 na prevoženi kilometer. Bencinski motorji so štirje. Najmočnejši je 2,3-litrski turbomotor z 260 KM in 380 Nm navora. Sledi mu 2-litrski bencinski motor, z neposrednim vbrizgom goriva, ki ima prav tako, kot največji motor, šeststopenjski ročni menjalnik, dodatno pa sistem »i-stop«. Ta motor doseže 150 KM in izpust 157 g CO2/km ter je ponujen tudi s petstopenjskim samodejnim menjalnikom Activematic. Na dnu motorne ponudba se nahaja 1,6-litrski motor, s 105 KM in s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Cene nove mazde3 gredo od 17.990 evrov (1.6-litrski bencinski motor 5 prestav) do 32.500 evrov, kolikor boste morali plačati za športno 2,3-litrsko mazdo3 s petstopenjskim menjalnikom. Vsi dosedanji modeli minijev so doživeli velik uspeh, vključno s predzadnjim, countrymanom. Sedaj je pred nami tudi kupe, katerega linija bo najbrž doživela različna mnenja. Nekateri so nad njo navdušeni, drugi spet gledajo nanjo z dokajšnjo dozo dvoma. Kakorkoli že, gotovo je, da mini kupe ne bo šel mimo neopazno. Z njim se boste lahko podali tako v gost mestni promet, kot na avtocesto ali pa na ozke in vijugaste gorske ceste. Pri njem bo vedno prisoten značilen gokart občutek, kot pri vseh ostalih minijih. Sploščen sprednji del, streha v slogu dirkaške čelade iz 70-ih let in stabilen zadek prav gotovo ne gredo mimo neopazno. Pri hitrosti nad 80 km/h se zadnji spojler samodejno dvigne iz zadka, kar zmanjša vzgonsko silo na zadnjo premo in ustvarja aerodinamična stabilnost. Da bi bila agresivnost minija kupeja res poudarjena, so streho, obarvano v kontrastno barvo (rdeča je rezervirana za izvedbo John Cooper Works), zaključili z velikim spojlerjem. Dve doplačilni vzdolžni črti sta na strehi v barvi karoserije, na karoseriji pa v barvi strehe. Zaradi nizke strehe in temnega stropa se zdi potniški prostor utesnjen, a počutje je pristno športno. V novem miniju je seveda prostora za samo dve osebi. Oblikovalci so tudi v notranjosti ohranili vse prvine ostalih minijev, v prvi vrsti velik, tako rekoč vseobsegajoči merilnik hitrosti. Prtljažnik je presenetljivo zajeten, saj je v njem prostora za kar 280 litrov, kar je več kot pri ostalih izvedbah. Mini kupe je na voljo s štirimi motorji. Osnovno različico poganja 1,6-litrski motor s 122 KM, ki je sicer osnova tudi za druge bencinske različice. Mini cooper S se ponaša s 184-konjskim agregatom, vrh ponudbe pa predstavlja John Cooper Works z 210 KM) V ponudbi je še zmogljivi dvolitrski dizel, Cooper SD, s 143 KM. Cene se začenjajo pri 15.900 evrih. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. novembra 2011 13 evropska unija - Novi predlogi za spopadaje s krizo evrskega območja Bruselj za evropske obveznice ob krepitvi proračunske discipline Nemčija skupnim obveznicam še vedno nasprotuje, a po Barrosovi oceni si ideja utira pot BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju v sklopu prizadevanj za rešitev krize evra predlagala tri možnosti za uvedbo skupnih evropskih obveznic, ki jih imenuje "obveznice za stabilnost". A obenem je poudarila, da je ta mogoča le ob bistveni krepitvi proračunske discipline in s tem evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni. "Brez močnejšega gospodarskega upravljanja v območju evra bo težko, če ne nemogoče, obdržati skupno evropsko valuto," je ob predstavitvi predlogov za krepitev discipline in konvergence v območju evra poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Prva predlagana možnost za uvedbo skupnih obveznic je popolna zamenjava izdajanja nacionalnih obveznic s skupnimi evropskimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi. Tako bi bilo financiranje vlade v območju evra popolnoma pokrito s skupnimi obveznicami. Druga možnost je delna zamenjava nacionalnih s skupnimi obveznicami s skupnimi ali večkratnimi jamstvi, imenovana "modro-rdeči pristop", pri čemer so skupne obveznice "modre", nacionalne pa "rdeče". Tretja možnost pa je delna zamenjava nacionalnih z evropskimi obveznicami zgolj z večkratnimi jamstvi. Za uvedbo prve in druge možnosti bi bila potrebna sprememba pogodbe EU, ki bi lahko trajala precej časa, medtem ko bi lahko bila tretja možnost uvedena v razmeroma kratkem času. Komisija je sicer včeraj le sprožila razpravo o tej kontroverzni temi. Po mnenju nekaterih so evropske obveznice, sploh prva možnost, rešitev za dolžniško krizo, a Nemčija temu ukrepu odločno nasprotuje in se je tudi včeraj še pred predstavitvijo predlogov ponovno izrekla proti. Barroso je ob predstavitvi predlogov pozval k "razumni in resni" razpravi o skupnih evropskih obveznicah, ki naj se je članice unije udeležijo "z odprtim duhom" in "brez dogme". Poleg tega je kritiziral izrekanje proti predlogu, še preden je ta predstavljen. V odzivu na očitke, zakaj predlaga nekaj, čemur nasprotuje najmočnejše evropsko gospodarstvo, pa je Barroso poudaril, da se ne strinja z oceno, da je Nemčija "absolutno proti", ter dejal, da gre za časovno, ne načelno vprašanje. "Ideja o obveznicah za stabilnost si utira pot," je dodal. Evropske obveznice lahko po njegovem mnenju prinesejo ogromne kori- JOSE MANUEL BARROSO ansa sti in zmanjšajo stroške posojanja na trgu, nikakor pa niso "čudežno zdravilo" za dolžniške težave posameznih držav, ki morajo nadaljevati javnofinančno konsolidacijo, je opozoril Barroso. Prav zato je komisija predlagala tudi bistveno krepitev proračunske discipline, ki jo je nedavno že okrepila s "še-stercem", svežnjem šestih zakonodajnih predlogov, ki naj bi začel veljati enkrat od sredine decembra do novega leta. Za dodatno krepitev proračunske discipline komisija predlaga večji evropski nadzor nad proračuni držav čla- nic, kjer je ogrožena finančna stabilnost in s tem pomenijo grožnjo stabilnosti celotnega območja evra in evropskemu gospodarstvu. Krepitev nadzora vključuje zavezujoča pravila za zagotavljanje uravnoteženih proračunov, če se le da, zapisana v ustavi. Poleg tega predvideva uskladitev proračunskega časovnega okvira, tako da bi države članice osnutke proračunov pošiljale v pregled Bruslju do 15. oktobra. Evropska komisija bi lahko v skladu z včerajšnjim predlogom zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu. Od problematične države bi lahko zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, naj prosi za finančno pomoč. To bi lahko storila na podlagi analize, ki bi jo opravila v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB). To je po besedah komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Reh-na nauk dosedanjih izkušenj, ki so pokazale, da se želijo države do zadnjega trenutka izogniti programu pomoči, ki od njih terja ostre ukrepe, zaradi česar se njihov položaj in položaj celotnega območja evra bistveno poslabša. Evropska komisija je objavila tudi letni pregled rasti in opredelila prednostne naloge za zagotavljanje javnofinan-čne konsolidacije in rasti v naslednjem letu. S tem je zagnala evropski semester, cikel tesnejšega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik ter strukturnih reform članic unije. "Realnost je včasih odlična učiteljica," je še dejal Barroso, prepričan, da so članice unije zaradi resne krize sedaj pripravljene na večji nadzor in bodo podprle predloge komisije. To je po njegovem mnenju pomembno tudi za ohranitev demokracije, saj bodo sicer države suverenost predale finančnim trgom, ki pa za razliko od komisije niso podvrženi nobenemu demokratičnemu nadzoru. (STA) , 1 éjf *\*J egipt - Kljub obvezam vrhovnega vojaškega sveta Na kairskem trgu Tahrir tudi včeraj več tisoč protestnikov KAIRO/ŽENEVA - Na trgu Tahrir v egiptovski prestolnici Kairo se je včeraj ponovno zbralo več tisoč protestnikov, ki zahtevajo konec vojaške vladavine v Egiptu. Tudi včeraj je v egiptovski prestolnici prišlo do spopadov med protestniki in policijo, ki so zahtevali najmanj tri smrtne žrtve, med njimi naj bi bil tudi desetletni deček. Nemiri so izbruhnili na ulici Mohameda Mahmuda v bližini trga Tahrir. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa so na omenjeno ulico prispeli tudi tanki egiptovske vojske, ki naj bi skušala preprečiti spopade med policijo in protestniki. Protestniki so se znova zbrali navkljub torkovi obljubi predsednika vrhovnega vojaškega sveta Huseina Tantavija, da bo do sredine prihodnjega leta oblast predal izvoljenemu predsedniku. Tantavi, ki je bil minister v času dolgoletnega režima Hos-nija Mubaraka, je prevzel oblast v državi po Mubarakovem strmo-glavljenju februarja letos. "Tantavi je Mubarak, njegova kopija. Je Mubarak v vojaški uniformi," je dejal eden od protestnikov. Najnovejši val nasilja v Egiptu je od sobote do torka zahteval več kot 30 smrtnih žrtev, samo na trgu Tahrir naj bi v spopadih med protestniki in varnostnimi silami umrlo 28 ljudi. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je včeraj v Ženevi pozvala k neodvisni preiskavi smrti protestnikov. "Egiptovske oblasti pozivam, naj nemudoma prenehajo z uporabo sile proti protestnikom na trgu Tahrir in drugje v državi," je dejala Pillayeva ter se zavzela za "takojšnjo, celovito in neodvisno preiskavo ter za kaznovanje krivih za zlorabe". (STA) mjr b y 'v: v i Ä i::■;-□ i■::■; i tfiltrrtl 0u«frMna opera wutnj le talogralJedeLirUULiniediMioiBdB sono tiansiWi netle nostre ierre nell^íttocento e thh Hovccento. lasciando dic^o di sí T?tl SCgPO InHXíWUt Iti lurtfl k bi<3giafic tono í 300 pe: un loT.lLü di iqu.i:;L iüCC ¡_L.ii_i¡ iiij b.L¡dd;viü.j ui {^tatuo vaturni La tena e ultima pane det "Nuevo- lirnti' fc edita dalla casa ed^inoc Fornm grane al sostegno lir-in: :.ii in rJHLs Rcgngnc FpuU Yc-nczi.i Caglu dcll.b RWUrtdft dL Udmt. dell¿ DepuIJziane di SDüriA fotfiil per |I FíWl dril? C^TTWFí di Cíaimurrá di Udirtc, dille frj.jlfljinúm Crup t C.lr:c?o dcll.: ElrLiiLj IrLiilAdrii, d^U'lSÜnilO Pld Pústfimi t con U pairccinjn d£lle Piavincf di Conzid Í Henderlo™ Due tesi c un saggio premiatí alia XV edízione del Premio "Andreina e Luigi Ciceri" [n occaaionf deü rtcetne ■congr-esM doHa SocLcta fiidoqKa Fnulítnít sano siatn conscqnítti t riíoncflcitntnti prrlfl XV rfiiranc del ftíjmiíí 'Andnítnii t [.íLig: cfcert", CüfL.íorso j;i : uí^ti, uii jLldi±ri¿ e düCUmMflIflfll SU iSf>iLlt deUa wta cruljELonaLe s d¿|i¿ cultura popolaie In Fnuli. l',]'ncMno ticnMif ncoutU te di Liíigi Ciccn (scdrnpintso mk ÍÍ61I r di ílui nv^ic And[L-i:u HioCíflsO CIktji HttArttiU IILV.XCO . ¿Cudiúic dciij «iluira ([JdJitüruH« def fnuü, E'e/ qi^ita «Hsioiw sotio porvíTiuti dunitordici lavori sitie trsi di sci ;ibcri c gn dcmilttfniulo LA Giuii.i h.i prtmjjrú due r<üL di :ju:'.'j '.l un D pruTiO prtiV.iO i ccrifí/jto í Tatiaru Azzola di Veniotue fwr la- tc&i di laurea SECciaittíica in Antropología n>lrwrílc c Eu^logií ptesso lUtiiwqrsiW di Tormo I jntv? KCMlnnfeQ ^OOQ/ZDIO') UA it LI^Ü InvtHHiK in rtLrijiLaucLi Una Jictrc-a ancropologica m due -comunLl^cSGlidCairnd' Jl SKOHÍIO premio t Eiíio asEwjnído a MaiU PíTríAini di Ci^idíV:. l^rrai? p(B550 IIJni^tíLli d¡ Vfenezii. pfti Li leu cíjI tirülQ "U fiálü dell.: E:.Viiiijiiiú riL'V.j rjulruta detV^lpeggid m Canua". Nella categoiLa díi ■-nngi ha '-nrito t opera di GLor^id Díl Banco. Cirw l^llcmgo di Udme c di Grana Gattj ii Triifíiif d.il I.|(>'.íj 'ífeN hngujL^iDdtill? nwhnütíH íjí-jy:^" Cronache Isontine Cronichis Lisuntinís - Posoška kronika ......................................................... ............................ I....................................................... ........................... ................................................................................... I".................................... uli AcriITun í.i^.h í'.hrC'.i Ferd.'undo CJT>cvt e 1,'^tM ^mrthniri i giirtJAin Cu^'irMurjí Cf k) Ttiíííatvwtcfcitjnr TOTT: i'he ^xirlcaFK'r.i 'ino J 'ICb'-noní ¿ibn', írtcJil J "dicErnE)>r Jirrjerj-.timrt effiidhe mil «ti Oiluikidlfmiil Sbna [/."ui tfimdiünJi r.íponrnli ti: ¡Ivieilb 'jz.'.'u'e pnQVFTiiertli j'j- iricnJb ddLi fiijju'tj, lV'j lenmbhfl, Je'.i .l-l:!i!;l-=i i M 5;L;^.■Lll;:■TC■í■,X, TClílLirWjnTIG-ClüfPr di nfdbíeM q'- Je ■'.i taiw AUkliqfene ín un libro i dieci arri di friuL3.r0 aU'fctíUitQ "Stringher" di Udflie Zelo zelo kratka poučna zgodbica o vrednosti denarja Una storia piccola piteóla per irnparare Uvalore del denaro V ohviiu Svetovttegi fineva varfe^anja ccd^ska banha v ■soíhHpvaPiu j FUTlanskim hltjiíiilíLm druirvgm in. 1. m:f-ín iol »-I Ragan: IiuriWií ^JiAdiLa »nlHtt*0 pobudo, i katero so rujmUj^km pr«lsi^:lL ^onien vjiio^iri.a In kulturo dítvamcqa vaitevinia Vfem flkvirv je nasíati drobna slikanica i naslovom m - 7.u\o frtflU igCdbita ú -.tl-'J nrj:;U deftaija« PutLiluíij^ E prúpiOiMírl Jíciíítólo'.'jem In z KuslTaciMcnt poudana tudL pomembno vlí>7aia pLkapolonica MajJuHa, je pn£la ispod peresa uCHelpce Mnm Pupmt e1o«tpsíi prevod tcbsi^ je posliitílí Hita Si menil: ■JcnjíD bodr> v pnbi^dnj« p:ejLL'.i V tljr ta iv.düki vjlitv In «nsvmhfgl vgorllKJ pokiajLnt. 11111111111111IIIIII1111 1 — 1 mi 111IIIlil 111111 lilIIIlil■:*ir iiiiiiillllliiiiiiiiiiliiin MMMMMMMMMIMIHIIM^lliillMIMlMIllIMII La Baruca di Cédale e ia Frldc^KV hjnnp/íicíníciTKnír pwWjftcjie vrt níjnín'nt OJuPrílO pluriinfví rrt fri'ur.lraj. lUARIH pi^L'-trlO (Hete la - ílcirü PKCCtó piccí^a fí-r irr.p3raw ij Y&ore íitl drnj.K?'. ar^íio c ■|li,íírílo- di Fi.J.Dini. .íir^.Ti'cfsc1 iT qu-i.'c si .-.nicnífe L> CUhlK) ¡AH rrj I biiKWhÉdWü riaara llllll|ll|ll|lllllll ..................... ¿'JSÍ-MJ(o SUrate ÍJ Vfrnjjiorw Sijpcnonp S&n'FípfiST* dr r.Wi^c. I>1 reJijtwwriíircc cof? ü SOíáer.í FrlpJOÍitl Fríutory V ti MuíííJ Rf.oqrAfr(JO J^f t'il-ii, h.i pwanlUo Lin- i'iC/o LH-'I.'LJL^ dar fiíoJo T'r rnco s ü oomíJLfrfi/', chc 'Cusirá dien arini (íi attmíJ drdjrr^ca -'n jnín.tnjhp jf^íivicrsici \! mpd^fo ''íi.njy.i tfllIttM rri;/l^rAir iMWMi.fran i\ t h ■ i J nntin 4. i I A Süií dE± J^m che il fuiUrt ví:t.±il¿r al ven Jo-prii tal [surii Eu:il oj [stmzLon Supertar "Botialdo StcanglTG]'' dt Uljlh Cheste espenence. nassudc (al 2001-M02. t vlti ctnc.ljt itil.it Ubi fn í:im l- JL wnputef. ¡I vollirn btle^L jL Devele (Les anvitats des ptoCessons ElJ^Ltxnta žarkom e Anna Mana Zillt traviers- iL modluL "Lenghc e- rulare twtóflí', m col.íbuju^ion L-yl fliuiufifiil: D Id VirUHi di let^be íurtane. AL pjogiít £1 son zomadis iib docentis Ca'.lL-^aro. Vivana ZoTalto, EnnctwMla Del Eluruco. Lucía Slnnru e Uuu Fjdenüio Pe léaliLazjon de vote, ll "SüLnqriHt" al A vúr. ti tutori de Societai filologiuche fu ríame c dal Museu EtnoqraÍLC da' FrxüL Tal vQlum al ven i* modul didnlic 'Língtre c cultunQ íurl^tre' * divieiüí r:n¡]C]iK t Vúií± 'jiik dji students come la anabsi de candinon límniLI in FrxQL partLM de® no™iis di Caiantw Percude, it studi sui msTcjaíants di Clíiurt c Etcsie e TOs de lcnghe íyrUnne por jpicgi la mammj[i£he 1L prrigjc: a) Ll vúr JJ1LJL' divLLTSLi; acLViLblf dLdauctds comen detát sul "Jileo", dulá crie t arléis dal ¿eidi aibergnir a an traKTM e eswuEt hs ncctis- tai labor^torisdi cusme provincia di jorizia provinciedi guri¡t pokrajina gorica I Gianni Mura e Lidia Ravera: grancj nons a Cormons Libri Gianni Mura t lidia ftavera' grandi nomi a Cormors Libri ] Klitúll [.idi.L Eivrrj, Fe^dindndO Camón # Nt«4ú Ammanill, i giornali&ci dt "Kepubblica' Ctannj Mura c di "ti PtHtoOuotidianoJ Cano Tocce CÍwícj a son pies dai rwns da lii p^rsonis chc: dpiran Lwsití a Ln pío is i mí cdt^ion di Qairrcúns Libn, che d.it prin. di Dieembar e anUnaíi iii jci Jdii de clrai, ía la sobce suaie da la &aie Italie Ln vio dal Frrtfl. Aivcie che«1 an. di Cav la Usie dai ospits al sari une voTe st4r in dvt 0 s-irjin ur. rwmdií «p^nrfnts dl nivicl rdzionil d.il ntún: d.i u íl'.u:;uíic. da la leier^iure. da i,j podrete, dal giornaltsim, olio -come ogrn an- a (asaran jlv¿ dongie apassiondts di leturc di dute la reínon Ttj i osplis al varti v0i di jesss APCIÍ Sfllvjíotre lísrKP-'.lLno. Jr.bdL di Paí*g. ü |udií irtiirntíie cftr al e tidr cop^l di Cóta nosrra lal icléí dL lul dal 1992, ir-j al sara uf.-c vore diltcil che al puedi vií] n! a Coimons tai d1s dal festLVd'. dal l:br^ ]M: Cúlpcdi prcbLccnis in. ÍjrTict I úi^djiiiadóis ¿JLúre a íian citini di vj^ni tal «o puesr II H dal |udLí, ManCredL BoiseUino. A saran anc^ nterinicris u maullaría cunMnc serade dctficadc a Emcrgcncy iM.;r,i al :;. L r ."i a ("loimnr.s p^opiT »me direiór dal pe-iiúdic di eheiLe ¿tvi-jLjjiiú:-. Júntate d: Guio Suadal e i momenta dedKJts at pin pi^uj, cuntun aproíondiment suntun big dai pipuns-rome Berto Lif "Üia^jrln por meti iti pi's une cd«ion ww Tgrc Íiíre c chpí tedi ppidaljori pir du¿J i - dLS^al Ll JjrcLÓr arCLSCuC Pen:o Füilano - Alé ¿i¿r che íl d j ia une grande Umpmitana a duc^ 1 ar^omenis che a pucdin vt ce fá cul moni din hbrii da la politicé al gjiprnaliíim pnn di d^i. na üneje ti pLpint j li iLlütüÍLc Í i b sicrt«--. A man une voae dL no^it^ii, Ln pluJ da lis serdjdis-amcmnm '£ satá une tnutatLve al Team iú ehe ii preséntala unipctaculíi pro di Emer^ency al dls Furi.ino - O Lirln .nric,i' :nt.i I.;; ££u£lu cuhLune che o vin mei ii ln plu euL lsi:túc dL Are r.ibi.ir i di-flunve ln .ioitv. C^rz'io:.:; Libri Al simprL di plui lí íesLivjL dj la (ntsrmaiíon, dd ij lettnbue e di duiji I le- rornus dL cullure" Športno obarvani turizem LL turismo aLL'inSégna dello s port DU <<11111111111II<11111I< iNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^Hiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HMIIIIIIIMIMIMIMIIHI Ali bom sploh tc tw£cL bfeo viicjpniiKi* AH bom la^to pripel 1 ivtiim do MMUOH? Ali bi pO IcfciTii /'jI] k O piGirtfira'' Ah je varno med tekmo ptiHtu j.vi.li tu parkiniiu v neposrednt blilmi stadiona* Tam tn podobna vprašanja 41 vcikrat postajamo p^nScn v: odkvimra » pglrf -vihunskc iportnc cuj bo 14 V nocjoivjulu. liG&lrli: ji i kjki dni#i fiincHjL Vfiijtrj.i ca cjij^utLivai; ni sK/bu. H1 11I1 ui dohode* povnnti. nas p.cpniJio da « lA^t ogledamo Športni dogodcli po telcviziii Na spldu iw jc mogofc MldcU w agipci^, ki- pohitijo KI4 V5C* O-jumifi j riru;jju iiIeI« izkljufnO $ cjl|em o^teda doLciene tekme aLi pa oaigamziraio tunsUdL viioend v Kakem udjksrn eviopsjiMm mestu z moinostjo pnsosMjvania kaki vrhunski irtnu. Vrto dn bodo pr^v vsi ■: L r u i: r 1 k 1 {Lam zadovoljni. Pu ItMkgfrJjHiHtt briliirt|u pO SpleLu t& fjluijriiu J EnanoiLulatlinflAgeficflo h H 11111111 IIIMIM iz Dorniijl. Vi nudi ¿irofto p>ldo ist-r Eçto T^nimtvi: w pgtivdbç w oglrd talcem ilAtijArtski; rïùgonueLnt A-lugç, i:j ïiiéjé je iVChïtiuicu prOvOL iZ Ijuüjw (avtObUS uiiav: tudL na bLYiem meinem prehodu v Vrtojbi: na prtmcr do badiana 'San Sipo* 1 Milanu Talno si je s 155 mn CLI p inner mçgçii: oglirfati mifaixikg takrttù m1i.111 - tlftÇf. sa ix; t j ipürtdu 15. jafluijja. Zi navijače RùiVjë jI] Jiivëntusa pa ie zelo ugodna ptxnudfca za tekmo Roma - Juncilu*, m sicer za ceno cvTov. v katero sta vhljutcna dv^odnc-vni iilçtip noínc-v v Rtmu SÇ9 ç-vrpv |Ç rretfl tudi «ûtati^i pgslzstiço IL-h'J prvikQW WLIJEY - EjcciliiriJ te 11 Kjío ±tíi hjglKLiLi slüvitL n Cínico, ta sices íefcJKKS iiiKl Realom. iz Madrida ui iJarcetono v ípanska jïtvi iiql ie tr-rítíi, odüí+i pnbiliíno 1 000 wcv: * pa sia vkíjuímwiiJri4ncvn¡ i*iít v Mjidiid in revialna lelalsk.i kait.1 a. Simov rizrYilíltli, U rtiékjùtikû ftÉTUlbin viiú 1 id1 SnnW f i-.v.ï!jr;.':. 3 ^ - ! : r ■ I : ?fi(UíCW .Id sntlWW irt rri.h^L'iiri.i .1114 iratï-o.' íJuanro (W/ÍKÜ CI sarj dope ¡'a íu>TTJ' Sará ns^hioso !ÜJÍ.:IJrí Ja mactUna wf fwrcue^jio íducenre jilo í!«flo? ^ccikt îïkïîo fíic ci fç.mtfrTKi domaTdc arTpli pnmj d> rfpcjderç di jnrfiTjp j vm^ic unj pírfl» & Cjrfit rii pOiïif.ineiJrOO & HirJlths .Ti'lta d/saplifíi. SOpràtiulTO ič di .ï'ro Ji'/iiïo. toi va a flmre cfte preffTamo puaryjane * * <1111111111111111111111<<< '<<11111111111<11111111111< rinconîTO aJli (ofr^sioW, ^av^nito 51.j ftîiwrif t ií DCísitf.V irpT.M.'í.' i sin rii cfi'iWc .igertzie ji'OL-énr ehç offrûrtd t.iccí'jfflri luraiiíci ion ü puasii^-rA di jssfsidç* íiJrr.-wdi carteüa LeofJene d\(I íono sue'le r^anwe H ■■*<■■■■■■■■■■■■■■■■■ HHH ■ HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHÉB a^ partite-dc^ camp^nalo líjJíarvo otíj di ír^fA peí le guffli í pwwta ií pjrtenfií i'ri pulliTLirt di HJtr.IrLi ffcfln íijrr'r'LtU anffr? i'rí prÇiîrrft.T.t VJi'tü .LYí^fríUrrO Ji 1/rTOJbJj s Tehnologija lahko olepša V» I ■ * w # življenje L¿ lecnolücjia puú rEndüre La vita più hella Vrlifeii jc vp:,tJLinj glcdi vi«jll :n vp.r.a, lil icn,'i UtlilPlogi^ v 1 dtuicu. vfj>3dt med tiajpo^psiejiiiitij je wpraiaiM#, aJU ¡e laJiko spfloh. davek kos vit m na^oHam. ki se : 1 dnevj v din imiopocctcmv-tm ijriik^rrvuio.iia JC tniLitij i luni ^lilio. JC v 7jdti] iKlciLh tuj-.iinlng; -.] n.L jHHt^JH komunikacij n,:pi^'Jijyjl,'i Sv«! initictuera, kai ifd ti ti Udo pjtJ Fiekai dc-iciitrn ^ciko predstavljal. Z^radt tegp bi Wci na hrailno c?:%>ii »iudrt«. lil si jc i^odil pred kratkim PL>'.vj|nj ekoninmska ncg^pvi«! fC •t pHdtedih Idili £10lrl)a ncnJno k^ip« pnuii^ k «nugracin v Avstrflkjo Tam se wnjp pu?vn ±:vl|cnjK, rr.itl kjLciLm si |L' u^tvariLi diOiiAa iA i:(1j vnoq, ki £0 £Uei prj.v tako Kot jaz. V tem obdobju te.je k redkotodai mula v rojslru krak da m obiskala brati m sestre KljuP vsom ti^prcd^om prev^pi-h «inja Mirnd.irle Avntrnbj.i Jc ^fltb? iclo dalirf u evraptjit lti prl-dvsim rulo di.l^d. kor u£e «nt lu:j..i>-u kJrU, L-p.ih pa. je pu E3 lotih itifiiio numief stara no rum sestra, no na pa je )eto mlflSal 1alio potovanic ido nipomo. V^c tc o>dlii£i(vc so privedle (to icgi. dii 3I.1 :;r:;ti : zadcijiC vl^lI: I•_-1.b 19^3 OurtiiiijSi 1er uteivi pa é mudvin.i tetmcüoqija. kijetUnesdostopru vsem, sestrama omogoftla, da u ponovtno dledala v o Mor: in se pogovanatD Ivsc to povsem brt^T^trn)! Imcmct webwm in prpgMin »Skypç* sO cUmrcí ümauj£:li. dj tTj tí lahkú íhmijL nopüL.it;dr;üi pO^OvárjaJü id vidúh na zaâlomh po oâËmnajstiti letih. Telelofk ki sta se ga v 1eTi letiti posluiívafi m stiïw pozdtave. namrrt ncomoyota taünc ïWïiiiw in pçqovgr Til tike ncposrçdçn iti iHLitfirrt Pü zafïLili ■rrr.L'dL. liù tí j* o&ííty jdeiú síorijoa nevernima díj gV^iíiVt na wstonu iiíit obrat ki sLi g.i x.idriji¿ v vidrii p:ed ikr^jjjj dvajMUmc leu, ±u » obe takoj ptivadjlL ru ta JKtüdieren nUn komunt-ZLrania iníepor^kai mmutati zjtdi qoronti vdurlanEími l ijj je bito opazni v cbcli Kftff, Je re-mo opisatL z bwduiL )e pa pravi pokazateli. da tehnolog^a lahko ZFtalno otepSa m olflía íiv^jcnjc. ic- (o pn-memo v por jWjímo IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII UIIMIMIIIIMIMIMIMII Hlllllllllllllllllllllllllill Hlllllllllllllllllllllllllll IHMMMMMMMMMIHMI. ■ IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH ûp/io queíio íatno JÏÎI fw ioilecjrano a descnwre uru scuradi "^Jaoota'ac-caduno rxxo íempo II J> incc^tCZiT OCOrramicÍT dd Avtsm' spirwv ípnctb di rmrtrtíidfmuirte m Ati.\'■ít (ir v.'i'Lr ,jiiIjr^'.jr;,! nvdrtfi ili fraiÈUi é aire sJraVí NcvMMdme r pra^essi dei meaj di ÍMSpcri^ f^USfralli /Çiîa pj-r ít-.Ti-h'P uria tena meto Teníala p& ryy CorcDc: tíJ jnciíic ¡ntJio ri'ípcntAiOía M itcrTíumt ^r rtsrí dd bislicJW Sé río. íAOfr/if peT vn arl^.^ilO yu-ííJ '.'■■JOOIÚ- puú íwirjt UíTiiftif.^fj jjcftjaii?np7^i)osaiimiie rurteqîwstï cnr^rarcc K3r-.n0 ralto si che > duc 50rWi'c JT ii.in-r? inrpnr.r.-jlí.' J'ri.'.'im.T vglM nd í99j ô37 i ¡Vi rem ni. yn,t wfh&trtr t< llipprítiKiürtf; Slí^ptf ftinrw üSrtfltfrturd alie jowffe ¿tapo L3ciüno anm rii pa-Jïarjf e itwíjeroporaneame'ire di BKi'pfOCjmcflíe ÍLíjJl ícñc'rj7:< dev ûflirvJurer £ tt d$sciffv^ a MfcTe Ta tehcirá cfte «pnmtKJ^ g\\ í^uaiíl dt enrrambe. mj quasra é ¡cnz'alfro una a/rnos!r¿z?or]£ di ■ÜC^-r- lj focnofogu pyd pr-cpno OSSC^C IJÎ-'UÇEJLT fil nnin tt SO vffí\ pyí mfgn'CfJ.rç f. r^úWirp.'ú MS) r.fe tí: í>$nurtorii ncf. I II grant Marcjât di Sant Andree La grande Fiera di SanfAndrea Tflind e tUVI i>0 son. CïiTTibiJts nL il nflFV j-Ii i.l d.Ll'U r< lti rùrtJIfi. nirlCjt l'.ihL-l il.i La itii. Pa:cè the par Guriae il Harcjii
  • .rl iii u. ir.d.n'jr 1
  • irti djl pein lurtii dopi> dJl dL the « t.il d; :l rTLir-cji? ^. jj-LTi j.vi.j a dui U ceniti da la tiUi, lin soL dat CjisUel. e Us butegMs a prolLlavm meiinl [Qi in vMnne lobna inovis ihc no sl vcvi n mai viodud is in (itii v« dal Ptfiiel la perk al [CTi iL piipLit vn vir Chfl 5WOr1l i gUK dL rlii volte 1 i; jiodldis no tir ¿1 raruindjnl jec un Jj: rinir vtris dal mont. ti cu: dal ntatcUt e ^cre la ftacc Cranfle, che e sarfcs la Flace Viioiic di cumA. duli ihc si cjativintcndu torvsardis, b^racons. Tavcndiitai ■: Li dOilga. srpciLjbtil? «aotuihii ip^uadii e fliol Utri.ldLL- |||mimi|||i||iiiii|||||| .....Ill III Ml III ■■■ III I ia llera di ndrea ha u^-a Sfríiprdl^anjrmp(?ríjJí3jDcrÍJCiríJ /n iXKXftO non dUrtMt í&bpoC-bi íJipnL CdirurOsgL ms írprOterA'ví pt'r tt'rt srtínirw à parita ¡i ieggç ne^Ji jnrjíflr iftKu/Hčnrt dj/ Jurirfl suKíssjvüar g\omo de! sanro j cüi é dedicara WWW, crûnacheisorttinÈ^1 Sill m to InírirK"! witrn CEúUíhCisontineH, jL qLLllí ti pub acodere antta dal sito iMituîionalu wwwpfomticia.goiiziau. i possibüe sloqiioic ia vetsione on-bne dc'< pcnodico tnhngw ddla Pïcvincta d: ConïiaCrormchcCioiiimr - Cronichis ûïunlinis - Fvwçika kiïjiuk.i. tiçi qu.ilç vc-n^ijo jj-jbb'.ic.n mLTJL'.rncnlf ûviejeiâaniL ¿ny^li ín Mulan^ e stovena, accotnpagnati da una traduzione 0 sinteu In Liatano Pinacotecâ provinciale Mcrcolcdi 16 ^vembre è siais ¡iwugurïia M Pirvwoirîa provinrhili' ndLi sedf dj Pii Gsllcna comun^le di pfaiiï C.ivr Gremo na izlet NOGOMETNA A-LIGA Jutri ob ob 20.45 v Vidmu, stadion Friuli Udinese - Roma Na domačem stadionu Friuli skoraj nepremagljivi Udinese (5 tekem, 5 zmag) bo že jutri gostil Romo. Trener Guidolin bo mogoče spet zaupal »romunskemu Messiju« Torjeru, na drugi strani pa je pod vprašajem nastop Tottija V naslonjaču pred TV FORMULA ENA Nedelja, 27. novembra ob 17.00 (TV Raiuno) VN Brazilije Za ljubitelje dirk bo to zadnja priložnost za ogled dirke formule ena pred zimskim premorom. Na »domačem terenu« bo Felipe Massa proslavljal svoj 100. nastop v Ferrariju Navijamo za »naše« MOŠKA ODBOJKARSKA B2-LIGA Nedelja, 27. novembra ob 18.00 v Repnu Sloga Tabor Televita Padova Tekma proti Padovi, ki ima na lestvici točko več, bi lahko že odgovorila na vprašanje, ali naši odbojkarji lahko po presenetljivo dobrem začetku sezone še naprej obdržijo visok položaj na lestvici in se morebiti celo vmešajo v boj za vrh 24 Četrtek, 24. novembra 2011 ŠPORT / nogomet - Letniki 1993 in mlajši v članskih ekipah naših društev Mladi na igrišču: kdaj, zakaj, kako Vključevanje mladih domačih slovenskih igralcev v članske nogometne ekipe je vedno zelo problematično dejanje. Pred vsakim začetkom sezone jih odborniki naših društev vsakič omenijo in prikažejo kot najboljše talente, na katere ciljajo in katere bodo vključili v člansko ekipo. Nato pa, ko je treba z besed preiti na dejanja, se vsakič nekaj zatakne. Koliko mladih nogometašev je »pogorelo« na klopeh članskih ekip? Veliko. Večkrat se resda niso dovolj potrudili in si niso zaslužili mesta v začetni postavi. Včasih pa je trenerjem (in klubu) zmanjkalo poguma in so raje zaupali bolj izkušenim starejšim igralcem ali pa so zaupali mlajšim, ki so jih najeli pri italijanskih društvih. S sedenjem na klopi pa mladi nogometaši ne napredujejo. V nedeljo sta v članski ekipi Krasa opravila krstni nastop mlada nogometaša Alex Rossone (letnik 1994) in Luca Carli (1993). Trener Sergej Alejnikov ni ju zamenjal. Igrala sta vseh devetdeset minut, pa čeprav je bila nedeljska tekma pri Svetem Alojziju v Trstu tekma kroga. Kras je na koncu zmagal s 3:1. Predsednik Goran Kocman je takole ocenil njun nastop: »Dobro sta opravila svoje delo. Na začetku sta bila mogoče malo prestrašena. Nato pa sta se vživela v tekmo in sta igrala kar solidno. Na oba resno računamo, četudi morata še veliko trenirati in se še zelo potruditi. Dokazati morata, da lahko enakovredno igrata v elitni ligi.« Pri Krasu je sicer že od začetka prvenstva v začetni postavi igral mlajši branilec Mat-teo Pikiz (letnik 1994), ki je pri naraš-čajnik igral pri videmskem Udineseju. Prav igranje na deželni in na državni ravni v starostni kategoriji naraščajnikov in najmlajših mladim zagotovi določeno stopnjo pripravljenosti in kakovosti. Za igralce, ki so nastopali na tej ravni, je prehod v članske ekipe manj boleč. Za tiste, ki so nastopali izključno na pokrajinski ravni, je prestop v svet članov večkrat travmatičen. To še posebno velja za igranje v promocijski, elitni in D-ligi. Malo manj pri drugih nižjih ligah. Lep primer so slovenski igralci Dimitri Batti (Kras), Martin Cheber in Matej Bagon (Vesna), ki so v članske ekipe prestopili po vsaj enoletnem igranju v državnem prvenstvu naraščajnikov (Triestina in Udinese), kjer Erik Rossone je pri mladincih nosil kapetanski trak kroma so treningi, konkurenca in nasprotniki bolj kakovostni kot na krajevni ravni. Vsi trije so se brez večjih težav hitro vključili v moštva v zahtevni elitni ligi in so kmalu postali pomembni členi ekip. V zadnjih petnajstih letih je zelo malo mladih nogometašev, ki so v mladinskih ligah igrali izključno na pokrajinski ravni, brez težav uspešno igralo v najvišjih deželnih ligah. Med redkimi je bil nekdanji vratar Zarje Gaje Jaš Grgič, ki je kot 18-letnik »pobral« mesto takratnemu standardnemu vratarju vzhodno-kra-ške ekipe v promocijski ligi. Carli in Rossone sta z mladinskimi združenimi ekipami šla skozi vsa mladinska prvenstva. Po eno sezono sta tudi onadva pri najmlajših (z ekipo Pomlad) igrala v bolj zahtevnem deželnem prvenstvu, v katerem nastopajo skoraj vsi najboljši deželni nogometaši. Tista sezona jima je bila prav gotovo v veliko pomoč, saj PLANINSKI SVET Še drugi teden na ogled razstava Življenje pod Triglavom V goriškem šolskem centru v Puccinijevi ulici je še do petka prihodnjega tedna na ogled potujoča fotografska dokumentarna razstava Življenje pod Triglavom. V strnjenih obrisih prikazuje več kakor stoletno pot organiziranega planinstva na Slovenskem in današnjo razvejano dejavnost. Razstavo sta pripravili Planinska zveza Slovenije in Slovenski planinski muzej v sodelovanju s Slovenskim planinskim društvom Gorica. V prihodnje bo obiskala še rojake na Koroškem, v Benečiji in, predvidoma, tudi nekatere dtuge države, kjer delajo in živijo izseljenci iz Slovenije. Ob odprtju razstave, v petek, 18. t.m. so v avditoriju šolskega središča predvajali tudi igrani dokumentarni film Sfinga. Razstavo si je mogoče ogledati ob urah pouka, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto pa od 8. do 14. ure. Sredi januarja začetek nedeljskih tečajev smučanja V društvenem odboru SPDG zaključujejo pripravo koledarja pobud v letu 2012. Dejavnost se bo pričela že sredi januarja s tradicionalnimi nedeljskimi tečaji alpskega smučanja in (ob primernem številu prijav) tudi smučarskega teka. Tečaji se bodo predvidoma odvijali od sredine januarja do sredine februarja in se bodo zaključili z društveno tekmo. Predvidoma bodo v kraju Forni di Sopra in že v začetku decembra bodo pri društvu objavili razpis pogojev in roke za prijavo. Tudi v prihodnjem letu bodo v okviru društva priredili večdnevni planinski izlet. Okvirni rok: konec junija, začetek julija. Med cilji, ki so jih vzeli v ožji izbor so Nacionalni park Pollino v Kalabriji, gorska skupina Prokletije, na meji med Srbijo, Albanijo in Črno goro ter Tatre na Slovaškem. Martinovo srečanje udeležencev izleta v Bolgarijo Udeleženci junijskega izleta SPDG v Bolgarijo, se bodo jutri, ob 18.30, srečali na družabnosti na kmetiji Štekar v Števerjanu. Najprej si bodo ogledali niz posnetkov z zanimivega planinskega in kulturniško obarvanega izleta, zatem pa ob kozarcu vina in domači večerji po-kramljali o doživetjih na devetdnevnem popotovanju. je pokrajinsko prvenstvo vsaj za razred (če že ne dva) slabše. V deželnem prvenstvu naraščajnikov so igrali tudi sicer kako leto starejši igralci Vesne v promocijski ligi Jar Martini, Goran Kerpan in Minej Puric, ki igrajo zdaj v Križu pomembno vlogo. Pri članski ekipi Vesne je tri nastope zbral tudi Albert Kerpan (letnik 1995). Leto mlajši Diego Borelli pa je doslej cel nastopil na vseh enajstih srečanjih. Vesnin trener Andrea Massai očitno zaupa mladim nogometašem. Nekaj solidnih mladih (Baldissin, Beltrame in Cuzzo-lin) ima tudi štandreška Juventina. Ne smemo pozabiti, da tako v promocijski kot v elitni ligi morajo od prve minute igrati najmanj dva mlada igralca, in sicer po en letnik 1993 in en 1994. Pri Vesni in Krasu pa so doslej poslali na igrišče v začetni postavi tudi po več mladih igralcev obeh letnikov. Pred nekaj sezonami je bilo obvezno, da stopi na igrišče le en mlad igralec. Tudi zaradi tega so mlajši imeli manj priložnosti, da se izkažejo. Prav zaradi tega morajo naše združene ekipe stremeti po vse višji kakovosti. Drugače naši mladi nogometaši ne bodo kos hudi konkurenci, ki je na »trgu«. Seveda zgolj v primeru, če si želijo igrati v višjih deželnih ligah. (jng) RAGBI NA VOŽIČKU »Pot do Ria de Janiera ne bo lahka« V nedeljo se je v Lignanu končal mednarodni turnir v ragbiju na vozičku Lignano Cup, na katerem so poleg novoustanovljene italijanske reprezentance nastopile še Švica, dve selekciji Češke in Norveška. Italija, s katero igra tudi slovenski ragbist Alen Corbatti, doma iz Boršta, je na prvi tekmi, v petek, morala priznati premoč močnejših Norvežanov (56:24), nato pa še Švicarjev (50:26). »Nato smo izgubili tudi na vseh preostalih srečanjih. Ampak, ker je bil to za nas krstni nastop, porazov ne jemljemo tragično. Na vsaki tekmi smo pokazali določen napredek, tako da je bil nastop na turnirju več kot pozitiven,« je ocenil Corbatti. Na tretji tekmi je Italija izgubila proti prvi češki selekciji s 60:12, nato proti drugi češki selekciji z 62:17. Prihodnji zbor reprezentance bo januarja. »Pot do olimpijskih iger v Riu de Janieru ne bo lahka, vredno pa je poskusiti,« je še dodal Corbatti. ODBOJKA Olympia danes po TV Digitalna TV postaja Fvgsport Channel (kanal 113) bo predvajala predstavitev odbojkarskih ekip goriške Olympie, ki je bila pretekli torek v športni dvorani Mirka Špacapana. Oddaja bo danes ob 19. uri, ponovitvi pa jutri ob 13. uri ter v nedeljo ob 14. uri. UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Capriva - Soča 3:0 Soča: Butkovič, Černic, S. in T. Cotič, J., M. in M. Juren, La-vrenčič, Persoglia, Petruz, Sardoč. Trenerka: Mirjam Černic Soča je z lahkoto premagala Caprivo in jo nadigrala v vseh odbojkarskih elementih. Trenerka Černic je na igrišču zvrstila vse svoje igralke in igralce, razmere pa se niso spremenile, tako da zmaga naše ekipe ni bila nikoli pod vprašajem. (Kilo) metri » walter kalc Želi si več pedagoškega znanja Walter Kalc je pomožni trener cicibanov bazovske Zarje. V Bazovici (do junija pri Zarji Gaji) pomaga trenerju Vojku Križmančiču že dobrih osem sezon. Veseli ga delo z najmlajšimi, ki - kot poudarja - mu dajejo veliko zadoščenj. Walter je bil nekoč aktiven nogometaš Gaje, v prostem času pa se rad ukvarja s športom. S svojo težo pravzaprav ni zadovoljen: »Rad bi imel vsaj pet kilogramov manj,« nam je zaupal 48-letni Padričar, ki sicer stanuje v Bo-ljuncu. S čim pa se ukvarjate v prostem času? S športom se skušam aktivno ukvarjati vsaj dvakrat tedensko, saj kot bančni uradnik v službi presedim veliko veliko ur. Igram namreč tenis in se vozim s kolesom. Pozimi tudi smučam. Ali nogometne žoge ne brcate več? Pravzaprav sem letos poleti igral tudi nogomet. Pred kratkim smo se z nekaterimi prijatelji zbirali ob sredah zvečer v Bazovici. Sam pa sem moral zaradi poškodbe nehati. Kdaj pa ste obesili čevlje na klin? To sem storil približno pri tridesetih letih. Nogomet sem igral od svojega trinajstega leta. Branil sem barve domače Gaje. Zakaj pa ste se odločili, da boste vodili ekipo cicibanov? Lepo je delati s tako mladimi otroci, saj so pozorni in delavni. V vseh teh letih pa sem opazil, da mlajšim trenerjem primanjkuje precej pedagoškega znanja. Morali bi se veliko več časa posvečati specializaciji in morali bi obiskovati dodatne iz-popolnjevalne tečaje. plavanje - »Trofeo velocita«, prvi letošnji nastop PK Bor Vsi pokazali napredek Odličen nastop Elie Pelizona - Starejši Borovi plavalci odslej za društvo Pallanuoto Trieste Za plavalce PK Bor se je z nastopom na 24. trofeji velocità, ki jo je v tržaškem bazenu Bianchi organiziralo trži-ško društvo Adria, začela letošnja tekmovalna sezona. Bor je s svojimi tekmovalci nastopil skoraj izključno v kategoriji začetniki A, kajti vsi njegovi starejši plavalci - Niki Hrovatin, Ivan Peli-zon, Williams Matarrese, Aleksija Terčon in Erika Žuljan - tekmujejo letos za društvo Pallanuoto Trieste. »Za nas je bilo objektivno preveč naporno in finančno nevzdržno nastopati tudi v starejših kategorijah. Stroški za trenerja in za proge za trening so enostavno previsoki. Tako smo se z društvom Pallanuoto Trieste, ki je med drugim naš sosed, saj upravlja bazen pri sv. Ivanu, dogovorili za prestop naših bolj prizadevnih tekmovalcev v njegove vrste, s tem klubom pa smo vzpostavili tudi različne oblike sodelovanja,« je pojasnila duša našega edinega plavalnega kluba Andreina Menegatti, ki svoje nekdanje člane še naprej vestno sprem- lja na tekmovanjih. »Niki je izboljšal svoje osebne rekorde, Ivan spet pridobiva izgubljeno samozavest (5. mesto na 50 m hrbtno s časom 34,72 ni od muh), William je zelo napredoval, Aleksija je v prosti tehniki vedno boljša, Erika še ni v formi, a jo bo pridobila, ker vestno trenira,« je povedala Menegattijeva. Pri Pallanuoto Trieste že od prej nastopata tudi Slovenki Mirjam Čok in Irene Solaro. Tekmovalna dejavnost PK Bor je torej zdaj osredotočena na začetnike, ki so se na prvi tekmi sezone izkazali. Posebno je zablestel zelo perspektivni Elia Pelizon, ki je šele letos prestopil v višjo kategorijo, na razdalji 50 m prsno pa že dosegel 2. mesto z odličnim časom 36,82, na dvakrat daljši razdalji v istem slogu pa je bil 3. (1:20,90). »Elia tekmuje proti leto dni starejšim nasprotnikom, kljub temu je že stopil na zmagovalni oder,« je poudarila Menegattijeva. Z izboljšanjem osebnih rekordov so napredek pokazali tudi drugi plavalci PK Bor Matta Blasina, Gaia Gregori, Aleks Čuk in deček Jernej Vidali. Naj omenimo še, da je med člani s časoma 26,65 in 55,17 na razdalji 50 oziroma 100 hrbtno zmagal Devinčan Rok Zaccaria. Izidi tekmovalcev PK Bor Začetniki A: Elia Pelizon (2000): 100 prsno 3. mesto (1:20,90), 50 prsno 2. mesto (36,82), 50 prosto 12. mesto (32,69). Mattia Blasina (2000): 100 hrbtno 10. mesto (1:22,21), 50 hrbtno 10. mesto (38,47), 50 delfin 11. mesto (39,28). Sara Zuppin (2000): 100 prsno 7. mesto (1:33,66), 100 hrbtno 12. mesto (1:34,99), 50 prsno 5. mesto (42,32). Gaia Gregori (2001): 100 prosto 12. mesto (1:24,76), 50 prosto 11. mesto (38,55), 50 hrbtno 13. mesto (45,45) Aleks Čuk (2000): 100 prosto 14. mesto (1:22,52) Dečki 98: Jernej Vidali (1998): 100 prsno 16. mesto (1:40,42), 50 prsno 12. mesto (46,27), 50 prosto 11. mesto (36,77). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. novembra 2011 25 43. barcolana - Prva nagrada video natečaja posnetku režiserja Sepina Drvel je po Furlanski cesti Glavni junak videoposnetka je Pavel Križmančič s Padrič Zmagovalec natečaja Scatta la Barcolana, ki sta ga razpisala tržaški dnevnik Il Piccolo in jadralni klub So-cieta' velika di Barcola e Grignano, je kratki videoposnetek tržaškega amaterskega režiserja Claudia Sepina, glavni junak pa je njegov prijatelj Pavel Križmančič s Padrič, znani šport-nik-invalid, ki se je leta 1997 udeležil tudi newyorškega maratona. Video-posnetek traja trideset sekund, prikazuje pa vožnjo Križmančiča na invalidskem vozičku s Padrič vzdolž Furlanske ceste do tržaškega svetilnika, kjer si glavni junak ogleda start 43. Barcolane. Posnetek spremlja popevka Enza Jannaccija Vivere. »Video je povsem režiserjeva ideja, mene je Claudio le poklical in vprašal, ali bi sodeloval. Sprejel sem izziv in nekaj dni po Barcolani sva snemala doma na Padričah v dveh kvadratnih metrih,« nam je povedal Križmančič, ki v videu sicer drvi po Furlanski cesti, v resnici pa je režiser posnetke zmontiral. Podlago, torej Furlansko cesto od Kon-tovela do Barkovelj in start Barcolane, je posnel režiser na dan jesenskega pokala s krova vespe, Križmančič pa je vse kadre snemal nekaj dni zatem doma. »Samo start moje vožnje do Barkovelj smo snemali na cesti na Padričah, ostalo pa čisto pri miru. Režiser mi je samo naročil, da se moram prevesiti na desno in na levo ter se nagniti vnaprej, kot da bi hotel pogledati čez zid,« je ozadje posnetka razkril Križmančič. Hitrost vožnje po Furlanski cesti je tudi fikcija, saj so uporabili ventilator, na lesen podstavek pa so položili invalidski voziček in nato z veliko hitrostjo vrteli kolesa. Rekvizite - siv šal in očala, pa je Križmančiču prinesel režiser. Videoposnetek so nagradili v nedeljo v sklopu sklepnega nagrajevanja Barcolane. Je zelo lep. Ogledate si ga lahko tudi preko naše spletni strani www.primorski.eu trst - Predšolska telovadba Športne šole Trst pri Sv. Ivanu Dober glas gre v deveto vas Letos se je k vadbi prijavilo veliko število otrok - Otrok se hitro osamosvoji - Hodijo tudi na izlete Malčki s sorodniki telovadijo vsako soboto dopoldan kroma Dober glas gre v deveto vas, pravi slovenski pregovor. Očitno velja to tudi za Športno šolo Trst oziroma za njeno predšolsko telovadbo, ki je ob sobotah dopoldan tudi letos stekla v mali dvorani športnega centra ŠZ Bor pri Sv.Ivanu v Trstu. Letos so namreč zabeležili pravi naval otrok, bodisi kar zadeva skupino od enega do treh let starosti bodisi kar zadeva otroke od tretjega do šestega leta. Športna šola sicer v slovenske jasli in vrtce pošilja zgibanko z vabilom za udeležbo na jutranji telovadbi, toda slovenske malčke je v mestu kljub temu zelo težko »odkriti«, zato se zdi nesporno, da je povečano število obiskovalcev tudi rezultat dobrega imidža, ki si ga je ta izjemno koristna ustanova ustvarila v vseh teh letih. »Ker starši vpisujejo malčke naravnost pred vadbeno uro, pred začetkom šolskega leta nimamo vpogleda v to, koliko otrok bo hodilo na vadbo. Ko se jih je prvi dan zbralo 20 v najmlajši in kar 37 v starejši skupini, smo se prijeli za glavo, saj je bilo v mali dvorani ob tolikšnem številu otrok in staršev zelo težko organizirati vadbo. Zato smo starejšo skupino razdelili na dve skupini, tako da poteka vadba letos prvič v treh izmenah ter od 9.30 do 12.30,« je povedala Bi-serka Cesar, ki vodi vadbene ure skupaj s kolegicama, Koprčankama Petro Furlan in Jasno Mlinar, vse tri pa so diplomirale na pedagoški fakulteti v Kopru. »Kar zadeva mlajšo skupino, bi težko še koga sprejeli, saj so v telovadnici, poleg 20 otrok, tudi njihovi starši ali nonoti. Zdaj, ko smo starejše razdelili v dve skupini, pa je tam še nekaj prostih mest,« je še povedala Cesarjeva. Vadba poteka po slovenskem sistemu športne vzgoje. »Otrokom skušamo nuditi čim širšo motorično osnovo, v družbi vrstnikov pa se počasi učijo tudi discipline in življenja v družbi drugih. Organizirali bomo izlete v naravo (pred dvema tednoma so bili na vrhu Kokoši), dan in nato tudi konec tedna na snegu, spomladi pa zeleni konec tedna z vadbo v bazenu. Prava posebnost je vadba za najmlajše. V bistvu se otrok lahko pridruži vrstnikom že ko shodi, k vadbi pa ga spremlja sorodnik. »Na začetku je vloga sorodnika zelo aktivna, že po nekaj mesecih pa se otrok osamosvoji do takšne mere, da lahko odrasel ob njem spremlja vadbo z večje razdalje,« je obrazložila Cesarjeva. Otroci prihajajo povečini iz mesta, kakih 15 pa jih je s Krasa (iz Saleža, Bazovice, Proseka, Doline in Krogelj), vadba pa poteka izključno v slovenščini. Malčki so Slovenci oz. izhajajo iz mešanega zakona, en otrok je angleško-italijanski. Ob koncu predšolskega cikla vadbe lahko otroci nadaljujejo s treningi v okviru Športne šole za prve tri razrede osnovne šole (vadba poteka med tednom), proces vadbe pa zadeva tudi starejše otroke (do vključno nižje srednje šole) z uvajanjem v atletiko in »pravo« atletiko. □ Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije lahko dobite na sedežu društva, Repentaborska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. Valentina 3405814566, www.skbrdina.org. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, da naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 27. novembra. Informacije: Sabina tel.št. 3488012454. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) nabrežina Dr. Tavčar danes o prehrani na pobudo ŠD Sokol Športno društvo Sokol bo danes organiziralo predavanje »Prehrana in šport.« O vedno aktualni temi bo spregovorila priznana zdravnica dr- Irena Tavčar, ki je tudi špprtna zdravnica. Predavanje bo danes ob 20.15 v dvorani Kulturnega doma Igo Gruden v Nabre-žini, organizator pa nanje še posebej vabi mlade športnike in njihove starše. SMUČANJE Na ledeniku tudi z demonstratorjem Skupina najmlajših tekmovalcev SK Devin je pretekli konec tedna spet bila na tridnevnih pripravah na Moelltallerju. »Kot na prejšnjih treningih, smo imeli tudi tokrat veliko sreče z vremenom, in tako nam je uspelo izpeljati zelo dober trening, ki se ga je na žalost udeležilo le osem od dvanajstih otrok. Trenirali smo tako slalom kot veleslalom. Postavitve so bile že situacijske in otroci so pokazali, da so že pripravljeni na tekme. Opaziti je bilo, da že nestrpno pričakujejo prvo preizkušnjo, ki bo v Sappadi 8. januarja 2012. Poskrbljeno je bilo tudi za zabavo, saj so se spustili tudi po "snow parku", kjer so bili postavljeni količki za tekmovanje v ski cross-u. V veliko pomoč mi je bil Mattia, poleg njega pa nam je priskočil na pomoč tudi demonstrator Vid Baruca, ki je otroke fotografiral in podal svoje mnenje o njihovi tehnični pripravljenosti. Glede na to, da v deželi še ni snega, načrtujemo v decembru še dva treninga (šest dni) na ledeniku v mesecu decembru,« je povedal trener Aleš Sever. KOŠARKA - DEŽELNI MLADINCI Kljub porazu solidno Ronchi - Bor ZKB 83:72 (28:23, 41:43, 62:56) Bor: Igor De Luisa 4, Buzzi, Bole 5, Mattiassich 18, Bassi 22, Liccari 9, Matjaž De Luisa, trenerja Dejan Fara-glia in Fabio Sancin. Tri točke: Bassi 6, Mattiassich 3. Porazu navkljub so oslabljeni Borovi mladinci v Romjanu zapustili pozitiven vtis, saj so pokazali znaten napredek v primerjavi s prejšnjima nastopoma. Potem ko so po zaslugi uspešnega meta od daleč gostje po prvem polčasu celo vodili, je bila v nadaljevanju zanje usodna conska obramba domačih, proti kateri so izgubili vrsto žog. Proti koncu tekme so borovci razumljivo tudi malce popustili, borili pa so se do sirene, tako da jim ni kaj očitati. Vsa ostala srečanja tretjega kroga deželnega prvenstva Under 19 bodo na sporedu med tednom. NOGOMET - ZAČETNIKI Hrabri in požrtvovalni Mossa - Sovodnje 3:3 (0:0, 0:0, 1:1) Strelec: Daniel Zorzenon. Sovodnje: Pahor, Pavletič, Piva, Zor-zenon, Tomšič, Soban, Gergolet, Vetto-rello, Lakovič, Redžič. Proti dobremu, čvrstemu in fizično močnejšemu nasprotniku na gostovanju v Mossi so Sovodenjci zaigrali hrabro in požrtvovalno. Gostje so s kombinatorno igro skušali priti do priložnosti in zadetka. Nasploh se je prava bitka bila na sredini igrišča in obe ekipi sta si priigrali vsaka po le dve do tri zrelejše priložnosti čez celo tekmo. Tri minute pred koncem srečanja so domači po protinapadu ter slabo izbiti žogi sovodenjske obrambe iz drugega poizkusa zadeli za vodstvo. A trma in vztrajnost ter velika želja gostov je prinesla zasluženo izenačenje. V zadnji minuti je nepopustljivi kapetan Piva povlekel žogo v napadalno polovico ter znotraj zgoščene domače obrambe na robu kazenskega prostora podal Sobanu, ki se je osvobodil enega domačega igralca in takoj močno streljal, domači vratar je žogo le na kratko odbil, slednjo pa je v gol potisnil Zorzenon. www.primorski.eu1 577 Petek, 25. novembra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ^NAPOVED ZA DANES V zahodni Sloveniji bo delno jasno, drugod pretežno oblačno ali megleno. V južnih krajih so zvečer in ponoči možne rahle padavine, zato se tam ponekod lahko pojavi poledica. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, najvišje dnevne od -3 do 3, na Primorskem do 13 stopinj C. Nad našo deželo bodo do jutri zjutraj v vseh plasteh ozračja dotekali precej suhi severovzhodni tokovi; nato se bo spet krepil anticiklon in v nižjih plasteh se bo ob šibki hvetrovi h po n ovno « kopičila vlaga. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 Dolžina dneva 9.11 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.14 in zatone ob 15.42 Nad Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom pa območje visokega zračnega tlaka. Od vzhoda k nam v spodnjih plasteh ozračja doteka razmeroma hladen in vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Moteno bo spanje danes ponoči. Vremensko pogojene težave bodo bolj izrazite v južni polovici države. Priporočamo večjoprevidnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 14,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.49 najnižje -25 cm, ob 8.54 najvišje 63 cm, ob 15.44 najnižje -71 cm, ob 22.18 najvišje 30 cm. Jutri: ob 3.38 najnižje -18 cm, ob 9.29 najvišje 59 cm, ob 16.24 najnižje -68 cm, ob 23.08 najvišje 28 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............1 2000 m............1 1000 m............4 2500 m............0 1500 m............4 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. TRBIŽ O -5/7 d „b VIDEM O 0/15 O PORDENON 1/14 ČEDAD O 1/14 O TRŽIČ -2/6 GORICA O 4/15 O N. GORICA i/1-5 O LJUBLJANA -2/6 POSTOJNA O-2/7 KOČEVJE x° ZAGREB -2/4 O (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo jasno do zmerno oblačno; nekaj več oblačnosti bo na območju Trbiža. Ob morju bo zjutraj še pihala šibka burja, čez dan pa šibki vetrovi spremenljive Jutri in soboto bo po nižinah v notranjosti Slovenije večinoma oblačno ali megleno, drugod pa bo precej jasno. Burja na Primorskem bo danes oslabela in ponehala. rusija - Nenavaden »incident« za premierja Vladimir Putin na borilnem spektaklu deležen žvižgov MOSKVA - Ruski premier in najverjetnejši prihodnji predsednik države Vladimir Putin je v ponedeljek doživel nepričakovan hladen tuš in žvižge množice, ko je po koncu borilnega spektakla čestital ruskemu zmagovalcu. Da je bila zadrega za Putina, ki se rad postavlja s svojo možatostjo, še večja, so ta zanj neprijeten dogodek v živo prenašali celo po televiziji. Putin je takoj po koncu krvavega "ultimate fighta", ki je v Rusiji zelo priljubljen, splezal v ring, da bi ruskemu težkokate-gorniku Fedorju Emelianenku čestital za zmago nad Američanom Jeffom Monso-nom. Ko pa je hotel povedati še nekaj besed, so ga preglasili žvižgi in klici negodovanja. Žvižgi so se nadaljevali cel njegov govor, šele ko je pohvalil Emelianenka, "pravega ruskega junaka", so se vzkliki spremenili v odobravanje. Posnetek se je že pojavil tudi na portalu YouTube in doslej si ga je ogledalo že več kot 700.000 ljudi. Na olimpijskem stadionu v Moskvi pa si je borbo v živo ogledalo okoli 22.000 gledalcev. To je eden redkih Putinovih spodrsljajev v odnosih z javnostjo. Posnet- ki, na katerih se pojavlja, so namreč običajno skrbno zrežirani. Poleg tega pa Putin, judoist s črnim pasom, tudi dobro skrbi za svojo možato podobo moškega, ki mu uspeva vse, od lova na divje živali do gašenja požarov in pilotiranja vojaških reaktivcev. Najnovejši "incident" bi lahko načel to njegovo podobo, že ugibajo komentatorji v Rusiji. Po drugi strani so se medtem pojavila ugibanja, ali so bili žvižgi res namenjeni Putinu, ali pa morda poraženemu Američanu. A kot je na Twitterju zapisal nek ruski opozicijski bloger, se hudo pretepenemu poražencu običajno ne žvižga, politiku, ki so ga vsi že siti, pač. Naslednjega dne, se pravi v torek, pa se Putin ni pojavil na dobrodelnem koncertu v boju proti zlorabi drog, ki je bil na istem stadionu kot borilni dvoboj. Da bo Putin obiskal koncert, so oglaševali na uradnih plakatih. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je za moskovski radio Eho dejal, da "gre za neodvisno kampanjo, ki jo Putin podpira, a dogodek ni bil na njegovem dnevnem redu'. (STA) Putin v ringu čestita ruskemu težkokategorniku Fedorju Emelianenku za zmago nad Američanom Jeffom Monsonom ansa Danski homoseksualci se bodo kmalu lahko poročili tudi v cerkvi KOEBENHAVN - Danski homoseksualci se bodo kmalu lahko poročali tudi v cerkvah državne Evangeličanske luteranske cerkve, je včeraj v Koebenhavnu odločilo ministrstvo za enakost spolov in cerkvene zadeve. "Vsi člani Evangeličanske luteranske cerkve na Danskem morajo imeti priložnost, da se poročijo v cerkvi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost," so poudarili. "Danska vlada je odločila, da se bodo istospolni pari lahko poročali v cerkvah pod enakimi pogoji kot he-teroseksualni pari in lahko se bodo klicali zakonski partner," je v izjavi za javnost sporočilo dansko ministrstvo. (STA) tajska - Kralja častijo kot polboga 20 let zapora zaradi žaljenja monarhije BANGKOK - Kazensko sodišče v Bangkoku je 61-letnega Tajca včeraj obsodilo na 20 let zapora zaradi žaljenja monarhije preko SMS sporočil. Ampon Tangnoppakul, v medijih znan tudi kot "dedek" in "stric SMS" je med procesom zatrdil, da se ne čuti krivega. Na odločitev sodišča se lahko pritoži v 30 dneh. Ampona Tangnoppakula so prijeli avgusta lani, ker je med protirežimski-mi protesti maja lani osebnemu tajniku tedanjega premiera Abhisita Vejja-jive poslal več kratkih sporočil, v katerih je žalil monarhijo. Policija je ob aretaciji sporočila, da so bila sporočila "neprimerna in žaljiva za monarhijo" ter da so vznemirila vse, ki so jih prebrali. Razsodbo so preko video konference prenašali v zapor v Bangkoku, kjer je od aretacije zaprt Tangnoppa-kul. Tajec namreč ni mogel priti na sodišče, ker je zapor zaradi poplav odrezan od preostanka tajske prestolnice. Tajska kraljeva družina v državi nima uradne politične vloge, a kljub temu velja za zelo občutljivo področje. 83-letnega kralja Bhumibola Adulya-deja (na sliki), monarha z najdaljšim stažem v zgodovini Tajske, ki ga številni Tajci častijo kot polboga, ščiti eden najstrožjih zakonov na svetu. V skladu s tajsko zakonodajo je za žalitev kralja, kraljice ali njunih dedičev zagrožena do 15-letna zaporna kazen. Kljub temu na Tajskem v zadnjih letih beležijo porast žalitev članov kraljeve družine. Večino obsojenih zaradi žalitev njegovega veličanstva kralj kasneje sicer pomilosti. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. novembra 2011 27 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli... po svetu! - Žaba 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.10 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.25 Nan.: Don Matteo 8 22.55 Dnevnik - kratke vesti 23.00 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.35 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.15 Aktualno: Sottovoce V^ Rai Due 6.00 Nad.: Cuori rubati 6.30 Risanke, vmes L'Albero azzurro in Art Attack 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 1.35 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-0 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.40 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 0.25 Aktualno: I nuovi Mille 1.20 Dnevnik - Parlament 1.30 Vremenska napoved V" Rai Tre 21.05 Film: 88 minuti (triler, Nem./ZDA, '07, r. J. Avnet, i. Al Pacino, A. Witt) 23.05 Dok.: Radici, l'altra faccia dell'immigrazio-ne 0.00 Aktualno: Linea Notte 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Vremenska napoved 1.05 Aktualno: Magazzini Einstein 1.35 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 6.55 Nan.: Zorro 7.25 Nan.: Starsky e Hutch 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: RIS 5 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Ap- puntamento tra le nuvole (kom., ZDA, '62, r. H. Levin, i. H. O'Brian, D. Hart) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Nemico pubblico (det., ZDA, '09, r. M. Mann, i. J. Depp, C. Bale) 0.25 Film: Shooter - Attentato a Praga (akc., ZDA, '95, r. T. Kotcheff, i. D. Lundgren, M. Detmers) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Resn. show: Grande Fratello 12 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.20 Variete: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.40 Variete: Striscia la notizia 21.10 Talent show: Io canto (v. G. Scotti) C/ Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Variete: Dieci minuti di... programmi dell'accesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Il richiamo della foresta 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: La crisi - In 1/2h (v. L. Annunziata) 20.20 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 6.50 Risanke 8.50 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Giovani campionesse 17.45 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Film: L'allenatore nel pallone 2 (kom., It., '07, r. S. Martino, i. L. Banfi, A. Falchi) 23.30 Film: I pompieri (kom., It., '85, r. N. Paren-ti, i. L. Banfi, P. Villaggio) ^ Tele 4 La 7 daj! 10.20 Risanke 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.15 Kratki igr. film: Prenosni telefon in gospodar reke (pon.) 11.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Volitve 2011: Soočenje (pon.) 14.30 Dok. feljton: Zlate roke (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Akademik Kajetan Gantar (pon.) 16.20 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Ba-bilon.tv (pon.) 17.55 Nad.: Razjarnikovi v prometu 18.15 Minute za jezik (pon.) 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.55 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2011: Soočenje 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.30 Sveto in svet: Kar je v medijih, je resnično? 0.25 Dnevnik (pon.) 1.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Infokanal (t* Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.20 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 12.15 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem (pon.) 12.50 19.00, 23.35 Videozid (pon.) 13.35 Misija Evrovi-zija (pon.) 15.10 Nad.: Kingdom (pon.) 15.55 Evropski magazin 16.25 Univerza 16.55 Odbojka (M), kvalifikacije za OI: Slovenija - Ukrajina, prenos iz Osijeka 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Zoisove nagrade (prenos) 21.10 Nad.: Komisar Rex 22.00 Mini serija: George Gently (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 12.30, 15.30, 17.30 Poročila TVS1 11.05 20.40 Ne Tretjem 13.30 Dnevnik TVS116.50 Kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik z znakovnim jezikom 20.00 22.30 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 Nautilus 16.00 City Folk 16.30 Vas tedna 17.00 Slovenski magazin 17.30 Dok. oddaja 18.00 Izostritev 18.35 0.15 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Do-po il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 11.45 16.00 Dok.: Italia da scoprire 12.10 Aktualno: Musa Tv 12.45 Rotocalco ADN-Kronos 13.00 Dok.: Borgo Italia 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udi-ne 15.05 Variete: Videomotori 15.20 Dok.: Borghi del FVG 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 21.00 Aktualno: PLG - Piano Locale Giovani 20.30 Deželni dnevnik 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Cockfight (dram., r. R. Slane, i. W. Brimley, R. Knott) 20.00 Dok. odd.: Ottavio Missoni 20.30 Film: Volkovi prihajajo 22.30 Lynx magazin 23.15 Izostritev 23.45 Med valovi 0.20 Čezmejna Tv - deželne vesti pop Pop TV LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.40 Aktualno: L'aria che tira 11.25 Resničnostni show: SOS Tata 12.25 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Nogomet: Tim Cup, Genoa - Bari (prenos) 16.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.00 Nogomet: Tim Cup, Fio-rentina - Empoli (prenos) 20.00 Dnevnik 20.30 2.05 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita Jf* Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Ris.: Daj, Domen, 6.35 Tv prodaja 7.05 16.40, 17.10 Nad.: Ko se zaljubim 8.00 Nad.: Pola 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 Preobrazba doma (dok. serija) 10.35 Žena za mojega očka (resn. serija) 12.00 17.50 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni 15.35 Tereza (nad.) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.50 Podjetni 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.15 Volitve 2011 23.00 Film: Moške težave (ZDA) 0.55 Nan.: Zvezde na sodišču 1.50 Šest modelov (nan.) 2.25 24UR (pon.) 3.25 Nočna panorama Kanal A čina - CSI NY (krim. serija) 11.5016.10 Faktor strahu (resn. serija) 12.45 TV prodaja 13.40 Film: Pravica do umora (ZDA) 15.40 Nove pustolovščine stare Christine (hum. nan.) 18.00 Svet 18.55 Nan.: Čistilec 19.45 Svet 20.00 Film: Mandžurski kandidat (ZDA) 22.25 Film: Impressionists (Avstral.) 0.10 Will in Grace (hum. nan.) 0.40 Film: Zločin iz mladosti (ZDA) 2.15 Love TV 7.40 Obalna straža (akc. serija) 8.25 Svet 9.20 Tom in Jerry (ris. serija) 9.40 Veveri-ček (ris. serija) 10.05 13.15 Vsi županovi možje (hum. nan.) 11.0017.05 Na kraju zlo- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Valenčič, gostja Slavica Frelih); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Zorko Simčič: Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide - 11. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opol-dnevnik; 13.15 Volitve 2011: samopred-stavitev SNS; 13.30 Volitve 2011 - soočenje; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Volitve 2011: pogovori s predstavniki strank oz. list; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euro-regione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacan-za; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.3022.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kro- nika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspres; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ZA BOŽIČ UPORABITE NAŠO DOMIŠLJIJO. ODKRIJTE SE BOLJ RADOSTEN BOZIC. Za vsako plišasto igračo, ki jo kupite, bo IKEA podarila 1€ organizaciji Save the Children za šolanje otrok. (D Save the Children V trgovini IKEA najdete veliko idej za božično obdarovanje vaših najmlajših. Vse do 6. januarja bo vaše darilo dvakratno: za vsako kupljeno plišasto igračo pomagate mnogim otrokom do boljšega šolanja. Če iščete navdih za ideje pri obdarovanju vaše družine, odkrijte naše ideje na www.ikea.it/ideeregalo. IKEA VILLESSE - VILES (Gorica), Ulica Cividale. Ponedeljek - nedelja: 10 - 20 FABLER BJÖRN plišasti medvedek 24 cm