Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Prewi«*, A. S. Mesaa, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.
CLEVELAND, OHIO PONDEL JEK (MONDAY) APRIL 18th
Single Copy 3c.
Št. 90 (No.)
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c.
NOV! FAŠISTOVSKI NEMIRI ITALIJANSKIH MESTIH.
napad na delavce v reki.— nemiri se množijo, ko se bliža dan parlamentarnih , volitev. — profesor ubit v pisi.

REKA, 17. aprila. — Danes so fašisti vprizorili napad na voz poulične železnice, na katerem so se nahajali delavci in šolski otroci. Zagnana je bila ročna granata. Eden izmed delavcev je bil pri tem oslepljen.
RIM, 17. aprila. — Volilna kampanja v Italiji je nadvse burna. Spremljajo jo cestni poboji, revolverski avoboji in napadanje poslopij po vseh italijanskih mestih.
V	predmestju Bologne je kakih 50 fašistov, ki so dospeli v mesto v tovornih avtomobilih, napadlo socialistični glavni stan, ter zasedlo prostore, medtem ko so ®ocija!isti zbežali na strehe. Oddelek karabinerjev, ki Je bil poslan iz Bologne, da napravi mir, je skušal pregovoriti fašiste, da se umaknejo.
Ko pa je eden izmed socijalistov ustrelil enkrat iz Revolverja proti fašistom, so fašisti in karabinerji pri-celi streljati proti socijalistom ter so ubili senor Venore-^ja, tajnika socijalistične organizacije. Eden izmed karabinerjev je bil lahko ranjen. Nato se je vse pomito, toda napetost je še vedno velika.
V	Mantui so fašisti požgali delavski dom, nato pa so Paradirali v vojaških vrstah po mestu in prepevali politične pesmi. Napadli so tudi dom socialističnega poslanca Dugonija, ter ga docela uničili. Nato so napadli 111 pretepli še več oseb socijalističnega prepričanja.
Delavci so nato kot protest progilasili generalno stavko, in listi so prenehali izhajati.
V. Lueisci 'blizu Florence se je zboro-ranje državlja; n°v obrnilo na komunistično administracijo, da so faši-
zagrozili z uničenjem" mestnih poslopij..
Danes so došle semkaj nadaljna poročila o poboji v Leghornu, ki so se vršili pretekli četrtek. Iz teh je Razvidno, da so alpinski vojaki bili v triurnem boju z delavci, in da so jih pognali iz ulic. Nato so fašisti organizirali pogon na delavce, ki so se zatekli v nekem
Generalna stavka v Leghornu se še vedno nadalju-•)e- Poštni in železniški uslužbenci so ostali na delu.
V	Orezzo so fašisti požgali pohištvo in rekorde komunističnega kluba. V Florenci so fašisti napadli glavni stan komunistov in tudi krajevni glavni delavski stan
r uničili vse pohištvo ter zaplenili rekorde.
Poročila o sličnih nemirih prihajajo tudi iz drugih ^est, pri čemur bilo poškodovanih veliko število oseb.
V	Capri so fašisti pretepli' in izgnali iz mesta bivšega' socijalističnega državnega poslanca Morgarija.
Rim, 14. aprila. — Prva javna demonstracija žen-ega krila fašistovske organizacije je imela za posledi-uboj profesorja Mammio-a v Pisi. Ženske so obkolile Profesorja, ter ga pričele napadati radi' njegovega soci-Jahstionega prepričanja. Sredi trušča je počil strel in profesor se je smrtno zadet zgrudil na tla. Kot
se poroča, Gabriel d'Annunzio ne bo kandidiral a državnega poslanca, toda vodil bo fašistovsko proti-0cijalistično kampanjo.
i Civilna vojna med delavci in fašisti, ki tvorijo neka-j° gardo Italije se je razširila tudi na Sicilijo, kjer PHšlo zadnje čase do številnih spopadov med komuni-u» fašisti in vojaki.
. Civilna vojna na Siciliji je še prav posebno kompli-r .rana vsled aktivnosti Mafije ali črne roke, ki je orga-^zacija tatov, roparjev, morilcev in izsiljevalcev, in ki Zel° nasprotna socijalistom. Mafija
ali črna roka je v velik? meri odvisna za svoj je .j od podpore sicilijanskih graščakov, ki jim plaču-
redne prispevke za protekcijo. bir..Ta protekcija fe slična oni, ki Jo nudijo kompanijteki lje!Cl Za časa štrajka delodajalcem. Oni ubijajo in ko-
one, ki hočejo škodovati njih delodajalca. Ho 'socijalističnim režimom 'bi ne bilo mesta za čr-^o, zato pa je ta morilska organizacija izredno na-Sf.-va v svoji opoziciji proti socialističnemu in komunizmu gibanju.
viln'?°gnano Je' da J'e roka odgovorna za smrt šte-Volii aktivnih članov socijalistične stranke. Tekom drgane kampanje na Siciliji je bil preteklo jesen ranjen Hnijg?^ Poslanec Vencenzo Vacirca, ki je bil svoječasno organizator in urednik v Združenih državah.
Farmer ji bodo pomagali delavcem.
Washington, D. C. — George P. Hampton, glavni upravitelj farmerskega koncila, je danes izjavil pred konvencijo ljudske re-konstrukcijske lige, da delavci v vseh panogah industrije, prometa in trgovine, lahko računajo na pomoč farmerjev v boju proti posebnim privilegijem ii> monopolu.
Hampton, ki je tudi glavni u-pravitelj lige, je izjavil, da so progresivni farmerji zavzeli skupno z mestnimi delavci trdno stališče z ozirom na dosego, živi j en-ske plače in pošteno povračilo za delavski trud.
V ligi. je zastopanih 33 far-mer^kih in delavskih organizacij. V ligi je zastopanih 18 držav. Konvencija bo napravila načrt za zakonodajo z ozirom na železniški, davčni in tarifni problem.
James P. Noonan, predsednik mednarodne organizacije električnih delavcev, je imel govor, v katerem je silno ožigosal hinav-ščino velikih interesov, ki ao tekom vojne povzdigovali delavstvo v nebo, sedaj, ko je nastala depresija, jo skušajo pa docela uničiti.
W. H. Johnston, predsednik zveze mašinistov, je izjavil, da je koncentriranje bogastva doseglo tisto točko, ko postaja nevarno.
Številke dokazujejo, da nekaj tisoč milijonarjev lastuje $136.-000.000.000, medtrm ko vse narodno bogastvo ne znaša več kot
$500,000.000.000.
Pregled poročil o dohodninskem <lavku dokazuje, da je v Združenih državah 68 procentov ljudi, katerih letni dphodki znašajo $3000 ali manj. Preko 18,000 družin pa je, 'katerih dohodki so manj kot $2000.
železniška zasliše-vanja.
Chicago, 17. aprila. — Danes so se pripravila vodstva skoro 100 železniških delavcev. Jutri se zasliševanja pred vladnim železniškim odborom zopet prično. Nekatere družbe zahtevajo znižanje samo za navadne delavce, večji del pa za vse vslužbence brez izjeme.
Izpričevala bo vsaka družba sama zase. Glasom nedavne ob jave vladnega odbora bo vsaka stran imela osem ur časa za ust-meno izpričevanje in dokazovanje.
Uslužbenci, katerih kpmitej bo pod vodstvom B. M. Jewella, bodo podali svojo stran potom svojih zastopnikov; med temi boto tudi predsedniki štirih železniških bratovščin. Železničarji imajo pripravljene table, v katerih se primerja plače železničarjev s cenami in s plačami sličnih delavcev. Te tabele se bo predložilo vladnemu odboru kot dokaz, da je trganje plač v sedanjem času/docela neupravičeno.
Kot določa Cummins-Eschov zakon, si morajo delavci in družbe najprej sami prizadevati, da se pobotajo, potem da naj se šelp spor izroči odboru. Kot znano, so se vsa dosedanja pogajanja med družbami in delavci ostala brezuspešna, zato je stvar sedaj v rokah vladnega železniškega odbora.
McGannon se je izroči! oblastim.
Cleveland, O., 17. aprila. — V soboto se je sarr) izročil postavnim oblastim bivši vrhovni mestni sodnik William H. McGannon, katerega je velika porota spoznala krivim krivega pričanja.
Obenem pa se poroča, da je okrajni prosekuter Edward C. Stanton dobil grozilna pisma, v katerih se mu groizi in se mu očita, da namenomp deluje proti McGannonu.
Stanton je pisma izročil poštnim oblastim, do skušajo najti, kdo je pisal pisma.
Ko se je McGannon izročil, je izjavil, da je obtožba krivega pričanja neosnovna in da je nedolžen. Ko je bila zanj položena varščina za $5000, je bil izpuščen na prosto. McGannon se je pojavil na zvezni sodniji zelo nepričakovano, in medtem ko so ga sodnijski šerifi še vedno iskali po mestu in ga skušali aretirati.
Na sodnijo je prišel samo ,v družbi W; R. Breena, ki je zanj položil varščino. Bil je brez odvetnika.
Ko so ga vprašali, kje je hodil od četrtka, ko je bilo zanj izdano zaporno povelje, ni maral odgovoriti.
Ko je prišel v sodno dvorano, je pozdravil sodnika Bernona. Ko pa je ta vprašal, da-li se bo izjavil krivim ali nedolžnim je McGannon očividno postal nervozen ter je dejal:
"Samo ob se}^ je umevno seveda, da nisem kriv. To je vse neumnost."
"Ali imate odvetnika?" ga je nato vprašal Bernon. "Nimam," je odvrnil McGannon.
Ko so mu povedali, da ga ^od-ni šerifi iščejo, je zopet postal nervozen, in dejal:
"Zakaj neki? Ali sem morda zločinec?"
McGannon je tudi dejal, da izjave časnikarskih poročevalcev, Burke-a in Allena, ki sta obtožena, da sta skupno z McGanno-nom pripravila Miss Neely, da je izpremenila izpričevanje, niso resnične.
-o—-
ADVOKATA PRIJETA V ZVEZI S POSTNO TATVINO.
Chicago, 16. aprila. — Danes sta bili tukaj v zvezi z $400.000 postno tatvino, ki je bila pred desetimi dnevi vprizorjena na Dearborn postaji, aretirana dva advokata, T. H. Gruenwald in Enwald Stevenson. Poštni uradniki izjavljajo, da se je pri njih dobilo del ukradenega denarja. Gruenwald je prišel na neko banko, da mu za $20.000 enodolar-skih bankovcev da desetdalarske in dvajsetdolarske bankovce.
Bančni uradnik pa je zapazil, da so bili bankovci izvrščeni po številkah in je obvestil policijo.
s -o—--
Danes se vrši seja direktorja S. N. Doma. Pričetek ob 8. uri zvečer. Ker je ta seja važna, so prošeni vsi direktorji, da se iste gotovo vdeleže. Vabljeni so tudi vsi člani in članico kluba društev S.N.D. moškega in ženskega, kakor tudi vsi društveni zastopni* ki, da se vdeleže seje in se pouče o delovanju direktorija in napred ku, posebno še glede kampanje, ki je sedaj v splošnem teku. Pridite vsi!	Tajnik.
Angleški železničarji zahtevajo generalno stavko.
London, 17. aprila. — Železničarji v provinci South Wales so nasprotni odločitvi svojih vodi-tejjev, ki so odgovorni da je delavska trozveza odtegnila svojo pomoč štrajkujočim rudarjem.
Zborovanje, katerega se je vdeležilo 8,000 železničarjev, ki se je vršilo nocoj v Cardiff, je obsodilo rezultat londonske konference.
Resolucija, ki je bila sprejeta soglasno, poživlja vrhovni ekse-kutivni komitej, <*la se nemudoma zbere konvencija, na katero bodo poslali delegate železničarji, transportni delavci in premogarji -iz vseh delov dežele, in vse druge unije, .ki so pripravljene vde-ležiti se generalne stavke. Taka konvencija naj bi odločila bodoče postopanje, ih ako treba, nemudoma uveljavila generalno stavko.
Tajnik železničarjev v South Walesu je pozneje izjavil, da j? velika možnost, da pride do neodvisnega štrajka, ako trozveza ne proglasi generalne stavke.
V petek se snide konvencija premogarakih delegatov, na kateri se bo odločilo, da-li naj premogarji še nadalje vztrajajo na svoji zahtevi za ustanovitev narodnega fonda za zbiranje profi-tov, iz 'katerega naj bi se izplačevalo podporo onim družbam, ki imajo manjše dohodke, tako da bi bile v stanu plačevati primerne plače. Ako se bodo premogarji izrazili za predlog Frank Hodgesa, tajnika rudarske federacije, tedaj bo zadeva kmalu poravnana.
Medtem pa je štrajk rudarjev še vedno efektiven.
AMERIKANSKI DOLARJI SE TEPO ZA ALBANSKI TRON.
Njegova rana ni bila nevarna, eden izmed njegovih spremljevalcev pa je bil ubit.
Kapitalistični časopisi silno hujskajo ljudstvo proti 'socijalističnim in drugim delavskim organizacijam, in dobro je, da žrtve fašistovske nasilnosti niso še večje kot so.
Pariz, 1 7. aprila. — Sedaj se vrši meq[ dvema grškima in enim nemškim princem zanimiva tekma za albanski tron. Oba grška princa sta poročena z Amerikan-kama. Princ Krištof je poročen z bivšo Mrs. Leeds iz ^Cleveland, O., princ Vlora pa z bivšo Mrs. F. J. Gould. Tretji tekmec je prjnc Wied, ki pa ima malo prilike, ker je nemškega rodu. Grčija upa, da ako se ji posreči spraviti princa Krištofa na tron, tedaj bo dobila vso Albanijo in ne samo en majhen del. ' V njegov prilog se borijo ameriški dolarji, katere je priženil z ameri-kansko ženo, toda tudi amerikan ska žena j»rinca Vlora ne bo šte-dila^z dolarji, da pomaga svojemu možu na albanski prestol.
ALKOHOL UBIL KIPARJA.
Dunaj, 1 7. aprila.i —- Zoltal Csaktorajay, eden izmed najbolj nadebudnih mlajših madžarskih kiparjev, je tu pred kratkim umrl na izredno čuden način. Bil je pri nekem banil&tu, ko se je eden izmed gostov norčeval iz kiparja, ker ni maral piti nobene opojne pijače. Ta pa je nato odgovoril, da lahko spije kvart a-prikotnega špirita, ne da bo se mu kaj poznalo. Ko je spil par kozarcev, mu je prišlo slabo in položili so ga na zofo v sosednji sobi, da pijanost prespi. Pozabilo se je nanj docela. Ko ga je zjutraj našla neka služkinja, je bil mrtev.
97 OP MRTVIH V ŠILU VIHARJIH CENTRALNEGA ZAPflDA
SKODA, KI JO JE POVZROČIL SILNI TORNADO, JE
VELIKANSKA. VSE DRŽAVE CENTRALNEGA ZAPADA OD SEVERA DO JUGA SO PRIZADETE. ŠTEVILO MRTVIH RASTE.
MEMPHIS, Tenn., 17. aprila. — Nepopolna poročila iz se'stih držav, katere je v petek in soboto zadel silni tornado, izkazujejo, da je Ijiio 97 oseb ubitih,, 20 nevarno poškodovanih in okrog 30 manj poškodovanih.
Računa se, da bo škoda na lastnini dosegla več milijonov, in kadar pridejo poročila tudi iz bolj oddaljenih krajev, se boji, da se bo tudi število ubitih oseb tudi povečalo.
Nocojšnja poročila izkazujejo, da je bilo ubitih v Texas devet oseb, v Arkansas šestinšestdeset, v Mississippi osem in v Alabami štirinajst.
Iz Arkansasa se poroča, da je bilo poškodovanih 71 oseb. Nihče ni bil ubit v Georgiji in Tennessee.
Deževje, ki je sledilo viharju, je rešilno delo zelo obteževalo.
Lastninske škode sedaj ni mogoče dognati. Po nekaterih okrajih v Arkansasu je bilo vsako poslopje razrušeno, vsa nanovo obsejana polja raztepena ter pota in mostovi hudo poškodovani. Telefonske in telegrafske zveze so povsod pretrgane. Tudi po Texas so ponekod razbita skoro vsa farmerska poslopja, in škoda, ki je napravljena novo obsejanim poljem, je neizmerna.
V	Mississippi so številni okraji popolnoma poplavljeni. V Alabami je vihar napravil najmanj za $200.000 škode.
V	Texarkane, Tex., je danes dospel odposlanec Rde-čega križa, ki bo nadziral rešilno delo.
Združene države pri oškodninskih pogajanjih?
London, 17. aprila. — Exchange Telegraph Co. je danes prejela poročilo, v katerem je rečeno, da je bila v Washington podana uradna izjava, da so se Združene države odločile, da bodo na oškodninski in na drugih konferencah uradno zastopane.
Pariz, 17. aprila. — Francoski vladi ni ničesar znanega, da bi se bila Nemčija obrnila potom neke tretje stranke na vlado Združenih držav, da posreduje z ozirom na odškodninsko vprašanje.	\
Vsled tega francoska vlada ni sicer zavzela še nikakega defini-tivnega stališča, toda lahko se reče s popolno gotovostjo, da je Francija absolutno nasprotna kakemu pogajanju ali posredovanju z ozirom na odškodnino.
Nemški predlog, da prevzame odgovornost zavezniških dolgoh v Ameriki mesto odškodnine se smatra nesramnim, in francoska vlada ni pod nobenim pogojem pripravljena sprejeti predloga za posredovanje spornih odškodninskih vprašanj.
Francoski diplomatje so trdno prepričani, da bodo Združene države vse take predloge zavrnile, in da bo washingtonska vlada izprevidela, da namen Berlina ni nič druzega kot preprečiti Franciji zasedbo ruhrske pokrajine.
Kot se splošno sodi, se je Nemčija obrnila na Washington potom Vatikana. "Temps" objavlja nocoj uvodnik z ozirom na prizadevanja papeža, da konča vojno, in opozarja na dejstvo, da papež takrat ni predlagal, da bi Francija dobila Alzacijo in Lo-reno. "Temps" izraža mnenje, da ni prav popolnoma nič umestno, da se Vatikan ^ sedaj umešava med zaveznike in Nemčijo.
Zavezniki sicer žele, da se A,-merika zopet pridruži odškodninskim razgovorom, toda ne v vlogi posredovalke.
Amerika in Rusija.
Washington, 1 7. aprila. — Državni tajnik Hughes je pisal pred sedniku Ameriške delevske federacije, Samuel Gompersu, pismo, V katerem pravi, da so trgovski odnošaji med Združenimi državami in Rusijo docela nemogoči, dokler ostane na površju sedanji politični in ekonomski 3istem. %
Hughes pravi, da je sovjetska Rusija danes velika ekonomska praznota, in da ni nikakih dokazov, da se bo stanje izboljšalo, dokler ne propade obstoječi politični in ekonojpski sistem. *
Z ozirom na izjave, češ, da je za pomanjkanje blaga v Rusiji odgovorna zavezniška blokada, in da je zahteva za izdelane predmete v Rusiji tako velika, da je sik or o nemogoče določiti velikost ruskega trga, pravi Hughes:
"Aikoravno se danes v Rusiji Potrebuje Velikanske količine raznovrstnih izdelkov, pa* je nakupovalna sila dežele sedaj na svoji najnižji točki, in zahteva po blagu mora torej ostati nezado-ščena. Stališče in akcije sedanjih avtoritet v Rusiji so delovali za upropaščenje njenih političnih in ekonomskih odnošajev z drugimi deželami. Ruskemu narodu je na ta način nemogoče dobiti posojila, ki bi „ga bil drugače v stanu dobiti na podlagi svojega potencijalnega bogastva in tako ne more dobiti reči, ki so potrebne za korizumpcijo, surovine in za
trajni produktivni ustroj." ---
FORD PRIČEL UPOSLJEVATI SAMCE.
Detroit, 16. aprila. — Medtem ko je Ford dosedaj sprejemal na delo le oženjene delavce, pa je danes dal razposlati poziv, da se vrne na delo, tudi na več sto samcev, ki bodo pričeli z delom prihodnji teden.
-o-
MIR MED POLJSKO, RUSIJO IN UKRAJINO. Varšava, 16. aprila". — Danes je poljska poslanska zbornica o-dobrifa mirovno pogodbo z U-krajino in sovjetsko Rusijo.
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
44
APRIL Iftth 1921
H
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZMIKO V ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published br
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussineg Place of the Corporation.	6418 ST. CLAIR AVE.'
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 8 mo.	$2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo.	$3.50
3 mo. $2.00.
United State« .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo.	$2.00
Europe and Canada.....J,.....................1 year $7.00, 6 mo.	$4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in Izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. «418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 641g ST. CLAIR AVE.
"To je še naj vesele j ša vest, ki jo morem javiti. Zdravilo seveda obstoja v tem, da se preneha z vojno in organizira mir za vsako ceno, kot se je organizovalo vojno; toda kot izgleda nima nihče niti najmanjšega namena, da bi napravil kaj takega, kar pa je tem slabše za civilizacijo."
Za vsebino oglasov nf odgovorno ne uredničtvo. ne npravništvo.
CLEVELAND, OHIO PONDELJEK (MONDAY) APRIL 18th
Znani irsko-angleški pisatelj G. Bernard Shaw je v neki znani ameriški tedenski reviji napisal kratek članek, v katerem dokazuje, da vojna ni končana. Kot vsako njegovo razmotrivanje, tako je tudi v tem oziru njegovo naziranje zelo zanimivo. G. B. Shaw pravi:
"Položaj v Evropi je zelo slab in pogled v bodočnost je še slabši.
Kadar je vojna končana, ki se moralo najprej odstraniti vse one osebe, ki so prišle na površje pri zasledovanju vojne. Za uspešno vojno je treba mož z eno idejo: z idejo namreč, da je treba zmagati za vsako ceno.
"To je opravilo vojaka, vojaku pa mora stati v ozadju državnik, na katerega je narava naložila omejitve, katere nalaga vojaku njegova profesija.
"Toda v trenotku, ko je vojna končana, postane o-mejitev navama. Misel zmage mora nadomestiti misel varnosti: groza pred porazom, mesto da bi jo zmaga odstranila, je samo premešana na bodočo vojno.
"Ko je bilo leta 1918 dano povelje, da se preneha s streljanjem, ki bil moral temu nemudoma slediti ukaz, da se transportira gospode Clemenceau?a, Poincare-a, Lloyd George-a, in maršala Focha na kak prijeten otok v južnem ali Sredozemskem morju in da s tistim otokom najmanj za tri leta odreže vsako zvezo.
"Mesto tega pa se jih je pustilo, da urejajo evropske zadeve. Čisto naravno seveda, oni so čisto navadno nadaljevali z vojno proti sovražnikom, ki so se podali pogojem predsednia Wilsona, s katerimi se je takoj pričelo postopati kot z ničvrednimi kosi papirja. Ker na bojnem polju ni bilo več vojakov, katere bi se bilo dalo pobijati, so pobijali otroke potom stradanja. Ker ni bilo več žičnih in drugih ozir in zagraj, katere bi razbijali, so začeli razbijati mednarodni trgovski promet, ki bi bil edini v stanu postaviti Evropo na noge po štiriletnem uničevanju.
"In oni to še vedno delajo. Vojna še ni končana: postala je samo enostranska vojna, to je: masakriranje. Ako bi masakre uprizarjali vojaki, tedaj bi se vojakom vsaj skrbelo za obleko in hrano. Toda to se opravlja brez njih, in rezultata tega je, da je danes 200.000.000 nezaposlenih mož, ki stradajo, ker so zmagali v vojni. Celo profitarji so pričeli čutiti učinek, kajti njihovi odjemalci doma in v inozemstvu so upropaščeni.
^ Mr. Harding pravi, da slučaja Debsa in drugih političnih jetnikov ne more vzeti v pretres, dokler ne bo vojna uradno končana. — Ko pa so klavniški delavci zahtevali upoštevanje njih kontrakta na podlagi dejstva, da vojno stanje še ni preminulo, je Hardingova administracija delavce moralno prisilila, da so se morali ukloniti. — Komentarja ni treba.
Pravijo, da je v Clevelandu na tisoče napol bedastih ljudi, ki se gibljejo docela svobodno. — Bo že najbrže res tako. To se najbolje pokaže, kadar so volitve.
Harding pravi, da se morajo obratovalni stroški železnic znižati. On seveda pri tem misli na plače delavcev. — Kaj pa premog in jeklo. Cene tem rečem seveda lahko ostanejo pri starem, saj so železniški kompanisti tudi lastniki rudnikov in jeklaren, vlada pa jim garanti-ra profite na železnicah. — Kaj pa hočete še več?__
Iz stare domovine.
Kemična tovarna v Mostah. —
Prejeli simo: V listah smo čitali že večkrat vesti, da je v kemični tovarni v Mostah vladala korupcija. Občinstvo vsled tega sedaj mi sli, da so se razmere v tovarni u-redile. Toda nekateri še vzlic temu trdijo, da je o ti korupciji bilo nekaj resnice. Vprašujemo se sedaj samo, dali je mogoče da so se od stran uradnikov na računi delavstva godili necfostatki. Govori se, da je neki gos'pod iz tovarne*, verižil. Tega gospoda 'žali bog ni več med nami. Dalje se go vari, da je bil s tem gospodom v zvezi še neki drugi gospod. Sedaj sita se baje sprla obrato vodja Š. in mojster 2. Toda ta spor ni menda važen zaradi delavev samih, temveč zaradi očitkov, ki jih je nojster 2. napravil obratovoaji, trdeč, da si je le-ta ob času prevrata prilastil od demobdlizacij-skega blaga neko črpalko, ki je bi3a menda spravljena v vozovih, vsled pomanjkanja prostora spra vljeniih na progi kemične tovarne. To črpalko je baje popravil in skoro gotovo prodal. Dalje je menda dal g. Š. popraviti svoj motor brez obvestila ravnateljstva na tovarniški račum. Gospod Š. pravi, da mu je popravijo dovolil prejšnji ravnatelj. — Vprašanje je, da-li je ravnatelj roontaaiisitičnih obratov kot se-kvestor omenjene tovarne o teh svareh kaj poučen ? — Ce je vse to, kar se govori, resnica, je bila to V3e, kakor korupcija. Ali je
stvar v redu, če mora delavstvo molčati, če vidi kaj takega? Molčati zato, kar bi ga sicer g. Š. vrgel na cesto in pospeševal brezposelnost?! Naj se torej naše višje oblasti prepričajo na isti način, kakor v državni cinkarni v Celju, če je res, da je vladala in da še mogoče vlada korupcija v tej tovarni. Na dan z resnico.
Slovenski izum. Rojak inž. Mla kar v Mariboru je izumil novo violino, ki se je izkazala v vsakem csiru, kar se pa tiče velikega tona, celo prekaša najboljša staro-;talij anska godala te vriste. Violino bo prvič javno uporabil naš violinski mojsteT R. Zika na kon certu v Mariboru 14. t. m.
Poizkušen samomor. Dne 7. t. m. je v MariboTu Ivan Jurečko, pomožni delavec na južni železnici skuša! izvršit} samomor s tem da se je v hlevu obesil. Njegovo dejanje je pa nekdo opazil in vrv prerezal. Osobju rešilne postaje s t; je posrečilo spraviti obupanca zopet k zavesti. Vrok samomori! skega poizkusa je b.i'1 vedni prepir z ženo.
Spor med škofom in krojačem. Nekateri pariški listi so prinesli v zadnjem času astre kritike današnje ženske mode. Ker te kri tike niso ničesar zalegle, je pariški nadškof kardinal Dubois izdal oster pastirski 'list, v katerem ostro obsoja današnjo žensko «nodo. Obenem se obrača kar dinal do žensk samih, naj opuste sedanjo nemoralno modo, ker ta nasprotuje krščanski morali. Zna ni pariški krojač Poiret je napisal kot odgovor na pastirski list j
dolg članek y "Matinu", v katerem izvaja da je pojem dostojnosti dvojen, da je Čistemu vse čisto in da nikakor ne drži brez pogojno pastirski list kardinala. Boj med kardinalom in krojačem danes zabava ves elegantni svet Pariza.
Nova metoda zdravljenja. —
V	bolnici usmiljenih bratov na Dunaju so se vršili te dni zanimi vi poizkusi zdravljenja raZnih bo lezni z Vbrizgavanjem sladkorja v krvna) žile. V dveh slučajih težke obolelosti po bronhij alnem kataru so se poizkusi tako dobro obnesli, da so bili bolniki v par dnevih zmožni zapustili bolnice. Tudi pri robrnci s eksuda-tom so se dosegli po voljni uspehi. Gsabite olajšano pa je narko-tiziranje pri težkih operacijah, če se sladkor vzbrizgava v krvne žile na mestu operacije 10 do 12 ur pred operacijo. Tudi očesne o-peracije so mnoge lažje, če se preje izvrse sladkorne injekcije.
V	tej bolnici se nadaljuje s poizkusi.
Na Bavarskem so ženam prepovedali nositi hlače. V znanem zimskem zabavišču Obersdorf, ki ga pozimi obiskuje zlasti elegant ni športni svet, je policija prepovedala nositi ženam hlače. V na-redbi pravi policija: Prepoved je naperjena v prvi vrsti proti damam, ki posečajo kavarne in hotele v športnih hlačah, ki pa kroju žalijo čut dostojnosti. Oblasti tega izzivanja ne bodo več trpele. Športne hlače smejo dame nositi samo za časa izletov, nikakor pa ne po mestnih, javnih lokalih.
Zahvala panika Stritarja. — Sprejemši častno darilo 10.000 j ugoslo venskih kron, ki ga je deželna vlada za Slovenijo naklonila nestorju slovenskih pesnikov Josipu Stritarju, je leta poslal predsedniku deželne vlade nastopno zahvalo: "Aspang, 16. marca 1921. Vel ocas t iti gospod predsednik! Blagi mož! Z veliko radostjo in srčno hvaležnostjo sem prejel Vfi'Se in slavne deželne vlade tako obilno darilo 50.000 avstr, kron! Pravih besed za dostojno zahvalo ne najdem. Zadostuj ena sama, pa zajeta iz glo-bočine srca: Hvaia! Hvala blagi dež. vladi in Vam za toliko dobro to! Hvaia moji ljubi domovini, ki tako lepo, prav po materino skrbi za wojega isina v daljavi! Hva la za darilo in ljubeznivo voščilo! ,Hvala moja in moje družice, ki je od hvaležnosti vsa navdušena za ljube Slovence. Več mi branijo moje uboge oči, oprostite! Živela Slovenija! Jo.-;. Stritar." Pismu je pesnik dodal še nastopni pesmi: "Blagemu gospodu dr.
Baitiču, predsedniku slavne deželne vlado za Slovenijo. IKako oj mati domovina. — Ti z blagega moža roko — Lepo, ljubo podpiraš sina. — Komu življenje je težko! — Cast ti in hvala, duša
blago. — Bog živi tebe, mati dra ga! — Aspang, 14. marca. Iz posebne hvaležnosti Jos. Stritar. Pismu je pridejal pesnik še te-le verze: Slovo Korošcem! Slovenci pravi smo ubožci, — Odpadli so od nas Korošci — Hudo ta ne-czdravna rana — Bolela vedno bo Slovana!
Redek slučaj visoke starosti.— Včeraj zjutraj je umrla v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti št. 9 najstarejša Ljubljančanka Klementina Bosizijo. Vzlic hu dim časom vojnih let je dosegla nenavadno visoko starost 101 leto, 2 meseca in 9 dni. Bila je do zadnjega šaljiva in duševno čila, dasi je še pred časom bila izgubila vid svojih oči. Pogreb bo jutri ob 3 popoldne. Cestftljivi starki blag spomin!
Zakaj naše dijaštvo dosega tako slabe učne uspehe, je predaval v petek zvečer g. profesor Pavli«. tajnik Zveze kulturnih društev, tajnik Zveze Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj. Predavanjo je bilo tako temeljito in izčrpno, da bi bilo pač prav, če bi se vsi ti vzroki slabega dijaškega napredovanja objavili. Predavanje samo je bilo srednje dobro obiskano. Vsebina ljudi ni vlekla. Ce bi bilo na vsporedu, da bo kdo no že požiral bi bilo seveda prostora premalo, za take stvari se pa ne briga vsak. Kaj nam mar šolska vprašanja! Kdo more zagovarjati tako mlačnost?!
Naši državljani, ki so padli kot amer. vojaki. Ameriško vojno mi nistrstvo poroča preko našega ministrstva za zunanje stvari, da se morajo podatki o zavarovanju ameriških delavcev, naših državljanov, ki so padli na zapadni fronti, izpolniti pri sodiščih in izpolnjeni vrniti ameriškemu ministrstvu v svrho izplačila zavarovalnine. Vsak naš državljan, čigar sin je kot ameriški vojak padel v bivši vojni, bo dobil zavarovalnino v znesku 10.000 dolarjev, to je okoli 370.000 dinarjev.
Potovanje ruskih beguncev po državi. Minister notranjih zadev je prepovedal vsako potovanje po državi ruskim be^uncom iz njihovega stalnega ckolišča.'Z zelo važnih zadevah je za to potrebno dovoljenja pristojne politične o-blasti. Dovoljenje ne sme biti daljše od 16 dni.
Vlomilci pri Švab in Bizjaku prijeti. — Kakor smo že poročali
so drzni vlomilci tekom pozne noči pred tednom dni izvedli drzen .vlom v manufakturno trgovino Švab in Bizjak na Dvorskem trgu. Po točnih in vestnih pripravljalnih informacijah je ljubljan ska policija pričela z zasledovanjem vlomilcev. V četrtek popoldne, kar smo kratko zabeležili, je policija oziroma kriminalni oddelek uprizoril sistematično začrtana gonjo proti vlomilcem, ki so se že počutili popolnoma varne, uva žujoč dejstvo, da so vsi vlomilci neoipaženo izginili, ne da bi jih stražnik kolikortoliko mogel spoznati. — Zlasti temeljito gonjo kriminalni organi uprizorili na neko žensko O., ki je bila dala ponarediti ključe vrat prodajalne. Detektivi so ji v četrtek dne 17. t. m. od 3. popoldne do 10. ponoči sledili korak za korakom, na kar so jo aretirali. Poleg te ženske so aretirali še dva moška, ki sta bila prava vlomilca. Ženska je fingirala samo kot shranjeval ka blaga. Dramatični so bili prizori zasliševanja teh vlomilcev na policiji. Številne priče so z vso .gotovostjo »poznale ''gospo" O.
Ta pa ie do 1. ure ponoči soudeležbo tajila, zatrkajoč, da je popolnoma nedolžna m da "pošilja" svečano prokletstvo" nad vse priče, ki hočejo ugonobiti njeno rodbino. Ta vlcm je velezanimiv v stanovanjskem pogledu. Dočim imajo razni tržaški svedrovci var a a in udobna stanovanja, mora-',jo naši pošteni ljudje, celo uradniki, prezebati po vagonih. Stanovanjski urad, ki bi bil moral že davno s pomočjo policije izvesti perlustracijo vseh mestnih stanovanj, mirno gleda, kako se v Ljubljani ugnezdujejo razni tržaški bogati svedrovci, dočim pošten begunec mora na mrzlem prezebati. Vsi aretiranci namreč spadajo k nevarni tržaški "sve-drovski družini."
Skesana tatica. — Dijakinja, mlada Rozika Povše je pred dnevi zapazila z velikim presenečenjem in začudenjem, da ji je bil v večernih urah ukraden 2000 k. vreden nov kostum. Druigi dan pa je Rosika dobila od svoje dozdevne prijateljice listek: "Cenjena Gospica! Vam naznanjam, da se nahaja Vaša obleka pri Reichu v barvariji." Listku je bila priložena sprejemna pobotnica tovarne. Neznana prijateljica, ki je uvidela uboštvo dijakinje, je pismo zaključila: "Prosim vas odpustite in ne vprašajte nikjer, ker Vam je bila obleka pošteno vrnjena." Policija doslej "skesane tatice" ni mogla izslediti.
poooc^ooo^ooooooooooooooooooo
%
ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI
NOVELA.
Spisal dr. Stoj an.
Ali kmalu potem so. ljudje že govorili; da je prišel mladi gospodar na dom ter prevzel grajščino in posestvo. Videti pa ga ni bilo nikjer. Niti v cerkvi niti na cesti se ni prikazoval Vekoslav. Živel je sprva zase v svo jem gradu. Saj pa tudi ni bilo nobene potrebe nfjti prilike, da ibi se bil to hude j zimi shajal v posvetovanje, bodi si s ifem'eti ali gospodo. Ce je pa imel slučajno kak daljši pot, pa se j'e vselej v dobro pokritej kočiji vozil, in ni-kdo mu ni mogel videti v obraz. Kračje pote in 'sprehode pa je navadino opravljali Je zvečer v mraku ali po no-nočl, a »s seboj pa je vedno nosil dobro nabit samokres, da se ubrani raakeiga mogočega napada. /
Spcznavši pa, da ga nikdo ne zasleduje in da se nima prav za prav žive duše bati, stopi Vekoslav kar na enkrat med 'sveit. In res, nikdo ga ni zasmehoval, nikdo dražil ali mu kakor koli nagajal. Kajti njegovi kmetski vrstniki in sovražniki so se bili na vse svetovne strani raztepli in razšli. Ta se je oženil, kakor Branko in Vidiki Dragan, drugi sq pri® v vojake, nekteri pa so si sfaim kruha dale® od svoje domačije. Vese'lo je hodil Vekoslav olb delavnikih po svojem posestvu, po logih in gorah, a <ft> nedeljah se je pa tudi prikazoval v cerkvi pri sv. maši. Tu pa je videl zopet krasni ženski svet, po katerem je že od nekaj jako hrepenel. V spominu so mu bili ostali vsi lepi obrazi nekdanjih njegovih mladostnih prijateljic. In zaigledaVM med njimi i krasno lice svoje znanke Vide, ne more se dalje vzdržavati, da bi ne govoril % njo. Saj se jej mora osebno zahvaliti m svo jo rešitev ter jo ob 'enem vprašati, ali je prejela njegovo majhno darilo v spomin!
In odslej je slkuišal ter tei prizadeval mladi grajščak, kedar je bilo koli mogoče, da je videl krasno žensko ter •govoril z njo. Vida se je sprva Vekoslava kaj prestrašila ter si iskoro celo ne upala, govoriti z njim. Ali vide, tria on tudi z drugimi ženami in deklicami občuje, ni se dalje obotavljala, in ponehali so jej tudi prejšnji pomisleki.
"Zakaj bi pa jaz, poštena žena, ne smela govoriti z Vekoslavom, svojim nekdanjim prijateljem in znancem od mladostnih tet?" Tako si je dostikrat mislila Vida ter si skušala ves notranji nemir in hude slutnje v isrcl zadušiti, ki so jo vselej obhajate, kedar se je koli z m&-dim grajščakom sešla.
Ljudje niso sicer sprva nikakor ne opazili, da se Ve kosllav navila® lepej 'ženi približuje in se jej po svojej starej navadi dobrika. Ali tem bolj pa je Vse to videlo ■bistro oko Vidinega moža, Branka. Kakor preži orel na planini z ostrim, svojim očesom na mlado jagnje, ki se brezskrbno Joči od 'svoje matere in ostale črede, da si neopazovano uga&i pekočo žejo iz bistrega studenca, in on pazi in išče prilike, da bi mu mogel bliskoma zasaditi ostri svoj kljun v nežno kožico ter . ga odnesti v ne-prozorne višave; tako je prežal i Branik o na svojega na sprotnika, ki mu je kradel mir in srečo iz njegovega zakonskega življenja. Opazoval in zasledoval ga je povsod Gorje mu, ko bi ga zasačil in videl kje na samem govori z njegovo — Vido!
Ali Branko ni zasledil in našel ničesar, kar bi bil mog'd svojej ženi očita vati. Tedaj pa tudi ni nikdar o vsem tem govoril z njo,-ali postajal pa je vendar le zopet tih in zamišljen. Neko notranjo bolest si mu 'bral z lica in oči j, dušni nemir ti je govoril iz vsake njegove besede. Niti po dnevu niti po noči ni našel ubožec miru. Aiko je bil z doma, mislil je, da se shaja tedaj'Veko-slav z Vido, da jo prosi ljubezni in se raduje z njo, kakor takrat ko so igrali otroci še poroko in ženitev med seboj. Ako je prišel potem domu, pogledal je s krvavimi očmi svojo ženo, in zdelo se mu je, da so resnične
njegove temne misli. Tedaj pa so mu strašne, najhujše slutnje in bolečine ruvale in trgale ljubeče srce raz pr-sij. Obupnim pogledom se je bbrnol v stran ter odšel po svojih opravkih, a govoril ni nikdar, kaj ga teži. Po noči pa je natihoma vstal, ko je vse spalo, Vida in Groz-danlka, ter se plazil Bkrivši kakor nočna pošast iz sobe v vežo, iz veže v »hrambo, vzel ondi samokres ter šel na piano pod milo nebo. Tu pa je poslušal, ali ne sliši šuma in ponočne hoje od nikoder, nato pa tiho plazeč se hodil okoli svojega domov ja, da se prepriča, ali ne v asu je Vekoslav . . . kje blizu njegove hiše.
Tako grozna je bila pošast ljubosumnosti, ki je razsajala v prsih našega Branka.
Ali Branko ni nič sumljivega zapazil po nočeh. Saj je Vida le po dnevu, in to, večjidel le ob nedeljah govorila z grajščakom. A človek v svojej slepej strasti slika si vse v orjačkej velikosti. Ljubosumno srce si ne da ničesar dopovedati. Vedno in povsod sumi najhujše stvari ter ne zaupa niti najbolj odkritosrčnemu človeku. In tako je bilo tudi z Brankom. On ni več zaupal v svojo ženo, on ni veroval njenim lastnim besedam, temveč zavračal je njeno ljubezen in udanost do njega, domišljujoč si, da ga le ona navidezno ljubi, a v resnici pa da je udana svojemu nekdanjemu, gosposkemu prijatelju, njegovemu sovražniku!
Vse )to je čutil Branko v svojem srci, in to tem ibolj, ker je bil vsaj na videz prepričan o resnici svojih temnih sluten j. Staprav zdaj si je vede; tolmačiti, zakaj se je njegova Vida tako čudno, da za-nj celo neza-popadno obnašala na isti večer, ko je bil zasačil Vekoslava vasujočega pod njenim oknom. Le srčna ljubezen do mladega grajščaka je mogla vneti v Vidi oni goreči ogenj in pouzročiti ono neizmerno odločnost in jekleno moč, da se je vrgla divje kakor ofcstreljena zver med Dragana in Vekoslava. — Zakaj pa je rešila grajščaka zakaj? — Iz ljubezni, da le iz srčne ljubezni do njega.
Tako si je odgovarjal na temna svoja vprašanja ne srečni Branko. S to mislijo, s tem strašnim čutom v
srci hodil je on tiho in »skrivnostno kakor koščena smrt po svojih hramih, po svojem posestvu. A .tožil ni nikdar o srčnih bolečinah niti, svojej materi niti svojej zakonskej družici. Kakor pa doseže vse svojej vrhunec in pride na dan, tako je moral tudi Branko naposled izprazniti svojo prepolno dušo in razodeti svoje boli, ki so ga kakor žareči ogenj pekle v srci.
Približevali so se božični prazniki. Prejšnja leta sta se vozila obadva, mož in žena, v bližnje'mesto naku-povat za božič raznih daril. Ali letos ni šel njiju nobeden v mesto, temveč Branko je poslal svojo že priletno mater Jero, da nakupi nekaj za božičnico. Ali to je Vido kaj bolelo v srce, videč, da se njen mož noče več voziti 'z njo skupaj v mesto.
Prišel je božični večer. Po starej slovenskej na-vadi kropila sta nolcoj mož in žena skupaj po vseh shrambah z blagoslovljenim vinom in vodo,. Okrit je hodil Branko s kropilnico od shrambe v shrambo ter molil, žena pa je tiho in tesnega srca ko.akala za nji«1-Tudi ona je molila, a ne za polne shrambe bogatega žita in polne hleve zdrave živine, temveč Vida je molil® in prosila za domači, za zakonski mir. Pri tem pa $? prelivala svetle solze, in srce se jej je krčilo, kakor da bi jej hotelo same tuge in žalosti počiti. Saj pa tudi ni Branko niti besedice izpretgovoril 3 njo, ko sta hodila nocoj, .na ta s'veti večer, po bogatih shrambah in & vinskih hlevih, temveč on je brezčutno kropil, a tudi brezčutno molil in prosil, naj blagoslovi Bog njegovo gospodarstvo.
V resnici pa je pri tem le mislil — na tatu svoj® sreče in miru.
Prišedši nazaj v hišo, ne more se Vida več vzdržati. Ona omahne, v solze utopljena, tja po postelji i» 90 razjoče glasno in obupno. Nikdar še jej ni tako živo segalo do srca, da se vede njen mož mrzlo in ledeno Pr°' ti njej, kakor na nocojšnji večer.
(Dalje prih.)
POZOR DELNIČARJI SLOVEN SKEGA DELAVSKEGA DOMA
COLLINWOOD, OHIO.
Tretja redna delniška seja
— se vrši —
DNE 3. MAJA, 1921
OB 7. URI ZVEČER
v Jos. Kimčičevi dvorani
NA WATERLOO RD.
m to iz-sledečih razlogov:
1.	Zaradi pomnožitve glavnice ali kapitala.
2.	Zaradi razmotrivanja o čarterju.
3.	Ker je zemljišče že plačano in se bo torej razmo-
trivalo, kako bi se preje prišlo do zaželjenega Doma.
Ker ima vsaka delnico glas, ste vsi prošeni, da se te seje gotovo vdeležite. Vas vabi
Direktorij S. D. Doma.
DR. L. E. SIEGELSTEIN
^dravljcnje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. :j08 Permanent Bldg. 746 Euclid avc. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
litll!!!!!]!]®!
American-Jugoslav Ptg, & Fub
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik
Je edino^slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
PRINCETON 551 ^!3ili3iiIlIlllliE[iPiiliiil(iBI
6418 st. clair avenue
ZA ZABAVO IN POUK
APML fžth 1921
"ENAKGPRAVN&ST"	STRAN 3.
"Ni'iimmiiiiiiiHHiiiiiiiii'iiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiuiiuniniiiiiiiiiin
(Dalje)
"Vi Ste, Otto . . . Ah, bodite tako dobri, ko naju slučaj še enkrat vodi skupaj."
Otto Guenther, njen bratranec, je bil še vedno brezhibno stisnjen v svojo uniformo gardnega stotnika. Kazal je kakor zmerom svoj suhoparni obraz lepega, stasitega častnika. In on ni spozna! te nežne, slabotne ženice z bledoplavimi lasmi in lepim, krotkim obličjem, skritim pod pajčo-lanom njenega klobuka. Šele vr-
Frank J. Lausche slovenski odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško &tar10,teornb°m„urad0Val po dnevi 1039 GUARDIAN BjLDG, in zve-r..6,:3° do 8- ure na domu- 6121 st- Clair Ave. Izvršujem vsa v "avetnisko stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto-aica v sodnih ah druj?ih stvareh, se obrnite zaupno na vašejra slo-/ renskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila J^IONE — CENTRAL 710	MAIN 2327
Ia in poštena jasnost njenih oči mu je naposled zdramila spomin. Zamahnil je, nič drugega.
"Saj veste, da :;nam brata pri vojakih," je vneto nadaljevala Henrijeta. "Ostal je v Parizu, bojim se, da se je pomešal v to strašno borbo . Rotim vas, Otto, omogočite mi, da nadaljujem pot."
Takrat se je odločil izpregovo-riti.
"Zagotavljam vas, da ne premorem ničesar . . . Že od včerajšnjega dne ne vozi več nobeden vlak; zdi se mi, da so pri nasipih razdrli železnico ... In jaz nimam na razpolago niti voza, niti konja, niti človeka, da bi vas vodil."
Ona ga je gledala; le jecljala je, zamolkle tožbe V svoji žalosti, da ga vidi tako mrzlega, tako trdno namenjenega, da ji ne pomore.
"O moj Bog, torej nočete storiti ničesar. . . O moj Bog, do koga naj se obrnem?"
Ti Prusi, vsegamočni gospodarji, ki bi bili z eno besedo preobrnili vse mesto, rekvirirali sto voz in priklicali iz hlevov tisoč konji On pa se je branil, z oholim obrazom zmagovalca, čigar zakon je, da se nikdar ne mešaj v zadeve premaganih! Nedvomno so se mu zdeli nečisti ljudje, ki bi lahko omadeževali njegovo svežo slavo.
"Torej," je povzela Henrijeta, skusaje se pomiriti, "vi veste vsai kaj se godi, in mi lahko poveste.'
On se drobno, jedva čutno na-nasmehnil.
"Pariz gori . . . Glejte, pojdite semkaj, odtod se dobro vidi."
Stopal je pred njo, ostavil postajo in šel kakih sto metrov ob progi, do železne brvi, ki se je vzpenjala nad tirom. Ko sta prišla po ozkih stopnicah na vrh in se naslonila na ograjo, se je razvila pred njima vsa brezbrež-nost ravnine onostran prstenega pobočja.
"Vidite, Pariz gori . . . "
Utegnilo je biti pol desetih. Rdeča luč, ki je zažigala nebo, je
naraščala še vedno. Na vztoku se je bil izgubil let okrvavljenih oblačkov, na zenitu je vstajala le še globoka črna lisa, v kateri so odsevali daljni plameni; zdaj je stala v ognju vsa črta obzorja; toda ponekod je bilo razločiti mogočnejša gorišča, snopovje ži-voškrlatne luči, ki je s svojim neprestanim pršanjem rezalo zrak med debelimi progami letečega dima. In zdelo se je, kakor da bi se požari premikali naprej, kakor da bi se tam doli užigal orjaški gozd, drevo za drevesom, in bi imela vzplamteti zemlja sama, razžarjena od te ogromne grmade gorečega Pariza.
"Glejte," je razlagal Otton,— "tista črna grba, ki se riše na rdečem ozadju, je Montmartre; Villette in Belleville, na levi, še ne gorita . . . Ogenj je moral biti zaneten v lepih oddelkih me sta in se širi, se širi. Le poglejte! Na desni nastaja drug požar! Vidijo se plameni, pravcato vrenje plamenov, in žareča para se dviga iz njih. In še drugi, in spet še drugi, vsepovsod!"
Kričal ni, niti se ni vzhičal, in neizmernost njegovega mirnega veselja je navdajala Henrijeto z grozo. Ah, ti Prusi, ki so gledali vse to! Njegova mirnost, njegov rahli smehljaj ji je bil kakor psov: ka: kakor da je že dolgo časa slutil to brezprimerno nesrečo ter je pričakoval. Pariz torej gori, Pariz, ki so mu nemške granate jedva mogle okrušiti žleb rt it. a! Vse njegovo sovraštvo je dobivalo svoje zadoščenje; zdelo se je, da je maščevana vsa prekomerna dolgotrajnost oblege, vsi strašni1 mrazovi in vse neprestane, zmerom nove težave, ki so bile Nemčiji še živq| v srditem spominu. V ponosu zmagoslavja nista mogli nadomestiti tega prizora niti zavojevani pokrajini, niti odškodnina petih milijard, niti karkoli drugega na svetu. Paris se ruši, udarjen z besno blaznostjo, se zažiga sam in uhaja z dimom v tej jasni pomladni no-
v«
ci.
"O, to je bila gotova teč!" je dodal s tihim glasom. "Lep kos dela, to!"
Naraščajoča bolečina je stiskala Henrijeti srce ter pretila, da jo zaduši spričo neizmernosti katastrofe. Za nekaj minut je izginilo njeno osebno gorje in utonilo v tej pokoritvi vesoljnega naroda. Misel na ta ogenj, ki je žrl človeška življenja, pogled na Pariz, ki je ležal v plamenih do obzorja ter širil okrog sebe peklensko zarjo kakor prokleta, od bliskov božjih uničena mesta, ji je nehote izdavijal krike. Zvila je ro'ke in vprašala:
"Kaj smo vendar storili, moj Bog! Kaj smo storili, da moramo trpeti takšno kazen!"
Ze je dvignil Otto roko, s kretnjo kakor pridigar na prižni-ci. Hotel je govoriti s silovitostjo tistega mrzlega in trdnega vojaškega protestantstva, ki citira svetopisemske vrstice. Toda pogled na mlado ženo z njenimi lepimi pčmi, polnimi jasnosti ter razuma, mu je držal besedo. Sicer pa je njegova kretnja zadoščala, izrazila je njegovo sovraštvo, njegovo prepričanje, da je on v Franciji izvrševalec sodbe, poslan od Boga vojslkinih trum na kaznovanje izpridenega ljudstva. Pariz je gorel v kazen za svoje veke) hudobnega življenja, za svoje dolgo nakopičene zločine in pregrehe. Germani pa so bili tu, da iznova otmo svet in pometejo poslednji prah latinske p okvar j enosti.
Spustil je roko in dejal samo:
''To je splošni 'konec —r Nov oddelek mesta se užiga, tisto drugo gorišče tam doli na levi . . Saj dobro vidite tisto veliko progo, ki se širi kakor žareča reka?"
Obadva sta umolknila; zavladalo'je preplašeno molčanje. Zares, neprestano so se dvigali nenadoma rastoči plameni ter se s pršanjem plavža razlivali po nebu. Vsako minuto je širilo ognjeno morje svojo neskončno črto, žareče valovanje, odkoder se je zdaj navijal dim v neizmerno temnobakrasto meglo, ki je ležala nad mestom, in lahen veter jo je moral gnati, kajti vlekla
ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA.
Kdaj zopet nam se ponudi tako sijajna prilika, kakor je bila ob preobratu, da si sami lahko izberemo svojo pot? Prva (prilika je bila usodepolno zaigrana! Mesto narodne in politične svobode smo si nakopali na rame na eni strani še večjo narodno zasužnjen ost z našimi pori ItaJBj&ni, na drugi strani pa je splavala naša 'politična svoboda s trenotkom, ko se je naša kratkovina provizorična vlada preselila v Beograd brezpogojno, v brezno srbskih kraljevskih intrigantov.
Te dve napaki so obrnili tek našega narodnega razvijanja. Pod vplivom teh blodenj se je pri čela razvijati naša domovina v popolnoma drugo smer, kakor smo mi to želeli in pričakovali.
S preselitvijo narodne Vlade v Beograd so naši tvorili samo še ornament, vsa vlada je bila aktualno prepuščena Srbom. Večino so tvorile vedno najbolj reakcionarne stranke, Parlament, ta-ko-zvano narodno predstavništvo, so tvorili zastopniki različ-n:ih strank, ker je po mnenju vlade bilo nemogoče sklicati volitve. Vzroki zato mišmašanje seveda pa so bili povsem drugi. Pokrajinskih vlad ni bilo, pač pa je. cen tralha vlada imenovala poverjenike, ki so tvorili nekak podurad ministerstev.
To delo se je poverjevalo različnim strankam. Iz tega seveda so se izvajale strahovlade posameznih političnih strank. Vsak se dobro spominja strahovlade klerikalcev, liberalcev itd. Danes je irac'H poverjen ig'tvu v rokah klerikalna stranka m je napolini'la korito s svojimi pristaši; jutri pa je ministrstvo poverilo isti u-raid liberalcem in pričelo se je pravcato preganjanje osobja, šikaniranje od dearie na levo. Smejal se je pri tem tretji, to je vlada v BeograJ'u, srbska reakcija se je etoejala v pest, (kajti ona je bila edina, ki je vlekla dobiček od nesloge meščanskih strank. Taka jo igra naših političnih meščanskih strank, dobrovedoč, da je
SO stopili stari srbski reakcijo-narci. Vojaštvo vse pomešano. Za kaj? Cemu?
Pod1 takimi bujnimi razmerami so bile razpisane volitve v kon stituanto. Dolgo časa je vlada čakala 'in čakala in odlašala z razpisom volitev. Trezne stranke so pritiskale in zahtevale, dočim je reakcija vedno odlašala in odlašala.
Dobro je namreč vedela, da si še ni sigurna dobrega rezultata. Prvo je balo treba, da si je zagotovila svojo moč taiko, da ako na voliščih zgubi, da bo pripravljeno vojaštvo, s katerim zasede deželo in vpelje vojaško diktaturo. Kb je bilo vse to v redu in pri-pravlossno je milostno oiznamila, da daje svojemu narodu priliko, da ai izbera vlado kaikarano si sam hoče.
Osemindvajseti november je bil določen za dan volitev.
Stranke :\o se vrgle v boj z vso 'besnostjo. Na strani reakcijonar jev seveda je stala vlada z vsemi svojimi pripomočki, dočim so nasprotne s'ranke stale osamljene In se imele nanašati samo na razsodnost razsodnih. V tem času so poleg več manjših strank obstojale v Jugoslaviji Redeče stranke:
"Slovenska ljudska stranska", ali stara klerikalna stranka, "Jugoslovanska demokratična stran-ika", stranka trgovcev verižnii-kov in yecji'h kapitalistov, ki stoji strogo za monarhističnoi formo vlade, "Narodna socl. stranka'', ali neizadovoljni otroci liberalcev, ponajveč na svet prinešeni iz vzroka, da delajo zgajo delavskemu gibanju, "Samostojna kmečka stranka," podružnica liberalcev na deželi, kjer se zbirajo ve-legrontarji, meSetarjii in kmečki verižni!«. "Komunistična stranka Jugoslavija", ki je za sovjet-i sko republiko in končno "Ju go-j slovanska Socijal-demokratična Stranka," najstarejša delavska stranka v Sloveniji. To so v glavnem stranke v Sloveniji. Na hrvaškem je razcepiejenost pravta-
sleherna izmed njih obsojena na ko obsežna. "Jugoslovanska de- I^tesa 3 nam U nf'nf
smrt' vorliin stnmn šp !hni ««
smrt, vodijo samo še boj za zača sen otetanek.
Kaos je med njimi vladal povsod in vselej. Tudi te Stranke se cepijo ria desno lin levo in frak cije nastajajo povsod; jasno zna menjie, da narod postaja nezadovoljen, da stremi po novem. Ne ve pa ne kam!
Vse meščaniske stranke si seveda skušajo nadeti demokratično zveneča imena, samo da bi na red 'zapeljale za seboj. PraVtako je z gesli. Klerikalna, oz. "Slovenska Stranka" si nadeva republikansko ob vsaki priliki1, kadar ji je treba stopiti prad narod. Talko repulblikanstvo seveda pa ni principielno, ampak je le vada za boljše volilne rezultate.
V jiuniju pretočenega leta se je pričelo po Jugoslaviji čudtno gibanje. V Slovenijo so prihajali srbski reakcijonarni uradniki, ki so zavzemali mesta Slovencev, ki ::o bili prestavljeni v Srbijo. Prav tako se je godilo z vojaštvom. Naši so romali v Macedonijo, srb ska vojska je pričela prihajati v Slovenijo. Disciplina pri vojaštvu se pričela uvajati'maj'strozjo, da take ne pomnijo nitii v najbolj zakrknenem avstrijskem regimentu. Kazni, ki se nalagajo za najmanjše prestopke, sploh niso verjetne za dvajseto stoletje. Do kazani slučaji nais učijo, da so posamezniki oslepili, ker so morali za kazen gl'edati v sotoice. Ba-tine so seveda najbolj običajna reč; za vsako malenkost se jih pri yojakih doibi 25. To gibanje se je pričelo in nihče ni vedel zakaj. Politično nevarne osebe na vodilnih mestih so bile 'lepo potiš njene, v kot in na njih mesta
se je polagoma skozi to črno noč, zakrivaje obok nebo s svojim zlo-čestim dežjem pepela in saj.
(Dalje prihodnjič.)
ka," "Seljačka Stranka" (Raidi-čtva), "Seljački savea", "Komunistična stranka" in "J. S. D. S."
V Srbiji se vrste enako; "Ra-dikalci", "demokrati", približno, toliko razlike med njiiimi v odno-b&jih na delavstvo, kakor med a-taeriškimi "demokrati" in republikanci", nadalje "Republikanska Stranka", ki dela na republikanskem programu stičnemu našemu z razlikami v gospodarskem programu, "Savez zemljo-ladnika", enaka slovenski "Samostojni kmečki stranki", "Saves seljaka", "Komunistična stranka Jugoslavija" in "Jugoslo vanska — socijaklemokratična stranka."
Boj kakor rečeno je bil ljut. A žalibog ne boj za interese celokupnega naroda ampak le za interese posameznikov. Delavstvo je doživelo trpko razočaranje. Mi iz naše perspektive sodimo stvar drugače, kakor sodijo to oni, ki so tam. Reakcija je pred'volitvami spoznala, :la bi delavstvo v eni falangi bilo premočno za reakcijo, zato jc napela vse svoje moči, da je zarezala med delavsko gibanje. Posrečilo se ji je v toliko, da se je delavstvo razdvojilo na dvoje, kar je saimoobsebi bilo caplenje glasov, na drugi strani I^a se je mnogo volilcev, ki bi si-"er oddali svoje glasove za. delavstvo, obrnilo v stran, ker so obupali vspričo slabih odnošajev.
Za Meje J. R, Z seVeda pride v poštev samo delavsko gibanje, to je "Jugoslovanska Socijal - demokratična Stranka" in končno še "Republikanska stranka" v Srbiji-
Na te je J. R. Z. apliciralo svoje delo. Poskusilo se 'je vse kar je bilo v naših močeh, da se pridobi kar največ kooperacije za propagiranje našega cleveland'skega programa, ali zaman, reakci j onar ti so globoko zarezali med napredkom in svojim načrtom, za-nje obstaja samo monarhija. Za program, republike, za kaikoršno s-e je proglasilo "Jugoslovansko Pepuibličansko Združenje" je edi na stranka v Jugoslaviji J. S. D. S. in le z njo moremo računati. Ona s svojim aparatom je dosegla kar je moglo doseči J. R. Z.
mokratska Stranka enaka, kakor ona v Sloveniji, "Hrvatska pučka stranka", "Narodna Stran
dejati uresničenja programa R. Z.
_ (Dalje prihodnjič)
J.
— čitajte —
"V močvirju velemesta"
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki CENA m. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanaka Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.

1 SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA I ZVEZA
USTANOVLJENA APR. 22. 1909. -
AUG. 16. 1908 — INKORPORUtANA - GLAVNI URAD ORGANIZACIJE. JOHNSTOWN. PA.
Organizacijo tvori že 156 krajevnih društev t številom vsega članstvo okrog 11 tisoč. Premoženja lastuje organizacija že približno Četrt miljona dolarjev. V organizacijo se sprejme vsaka značajna oseba brez ozira na veroizpovedanje, zmožen pa mora biti vsak kakega slovanskega ali angleškega jezika, predno se ga zamore sprejeti v organizacijo.
Članstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino ali bolniško podporo, za manj ali več. Organizacija ima tudi najboljši način zavarovanja mladoletnih otrok. Organizacija posluje na podlagi državnih zahtev in vodstvo organizacije skrbi v to, da se zahteve izpolnjujejo. Po naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., pišite za pojasnila, kako istega vstanoviti, na sledeče uradnike:
J. PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na BLAŽ NOVAK, 634 Main Street, Johnstown, Pa.

STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL 18th 1921
Clevelandske novice.
—	Za ponesrečenega rojaka A.
Jakac v Novem mestu, Jugoslavija je bilo nabrano skupaj $41.00.
Nabiralec: Anton Colarič nabral $8.95; darovali so: A. Colarič $6
John Flajšman $1, po 50c John Jurca, Helena Tomažič in Štefan Žele, 35c Andrej Gregorec, Nei menovan 10c. Nabiralec Ludvik Medvešek nabral $32.05. Darovali so: Ludvik Medvešek $5.80, po $2.00 Josip Vojšak in Frank O-, glar, po $1.00 Jos. Madol', Frank Cerne, Petsr Lustrek, dr. Kern, Ciril Kunstelj, Joa Kalan, Ignac Slapnik, Josip Birlt,- John Centa, Mat. Satkovič, po 50c: Josip Žele Frank Jerina, Frak IJlemečič, Ne imenovani, John Tanko, Neimenovani, Anton Duša, John Eržen, Alois Povše. Anton Golič, Jakob Požun, Tomaž Petrovič, ^ Pavel Modic, Frarnk Berkovec, Frances Hočevar, Josip Zalogar, John Zupančič, Jos. Klavžer, Anton Ro-žar, Rudolf Eožeglav. Josip Gre-gorič, Louis Somrak. Janko Rogelj, John Znidaršič, in 25c Andrej Keržišn;k. Skupno svoto $41 sem odposlal ponesrečenemu rojaku Antonu Jakac. Tem potom se najfirisrčneje zahvalujem — vsem darovalcem za njih blago-duSni dar.	L. Medvešek.
—- Celih petnajst let je hranil Claude Hague iz Louisville, Ky., cent, katerega je dobil v neki banki, kajti na njem je bilo napisano, naj ga obdrži, ker mu prinese nekdaj Srečo. Vedno je veroval v napis do sinočnjega večera. Sinoči pa je zgubil vanj V3e zaupanje. Okradel ga je namreč neki ropar za ves denar in tudi za srečenosni cent. Hague ima sobo v Pennsylvania hotelu na. 5521 Euclid Ave. Okrog pol desetih pride tja nov gost, ki si najme sobo in se registrira kot A. J. Smith. Kmalu nato pride nazaj k nočnemu klerku in pravi: "Prosim, rad bi govoril z vami le eno minuto." Klerk Henderson se mu res približa, da sliši željo gostovo. Toda tega je minula vsa uljudnost in z revolverjem v roki ga prisilil dvigniti roke. Mimo pride Hague, brezskrbno žvižgajoč in niti ne zapazi roparja; ta pa ga je videl in ga je tudi povabil v tovaršijo. Potisnil ga je v neki kot skupno s Hendersonom ter obema preiska-val žepe. Ena izmed žensk je tudi prišla ravnotedaj iz svoje s6-be, da vpraša klerka, koliko je ura, toda ko ji ropar zaukaže dvigniti roke in molčati, je ona zakričala in nazaj brzo stekla v ,$vojo sobo. Nek drugi gost Ernest Perkins je začul krik, a bil je že v postelji ter preveč zaspan, zato se je komodno obrnil in sami pri sebi modroval:" "E, kaj pa če pridejo brskat po vseh sobah> Bolje je, ako se stisnem in pokrijem čez glavo, da me ne najdejo." Na hodnik pa je še vedno kdo pricapljal in roparjeva družba je postajala čim dalje večja in teško mu *jih je bilo ustrahovati z enim samim revolverjem, zato jim je povedal, da jih je preveč in jih bo moral torej zapustiti. Moško je odkorakal navzdol po stopnicah, kjer sreča nekega gosta. Uljudno mu vošči dober večer in gre dalje. Oropani Hague si je med tem časom poiskal revolver in hitel za roparjem. Ob vznožju stopnic je stal policaj, ki je Hagua ustavil in toliko časa spraševal, kam hoče z revolverjem, da je ropar pobegnil. Hague želi da bi srečenosni cent prinesel novemu gospodarju več sreče kot jo je njemu.
—	Včeraj zjutraj je bil najden
neki moški na dvorišču hiše 1919 Lakeside ave. popolnoma nezavesten. Iz unijske karte vozniške unije, katero je imel pri sebi, je bilo spoznati, da se piše Mike Mullaly. Tudi njegov naslov je bil označen, toda, ko se je na o-menjenem kraju vprašalo po njegovih ljudefi, se je zvedelo, da so se preselili pred tremi tedni. Mullaly je bil prepeljan v Lakeside bolnišnico, kjer je po preteku par ur izdihnil.
—	Vsem članom telovadnega odseka "Slovenskega Sokola" se
tem potom naznanja, da se je iz važnega vzroka seja, ki se je imela vršiti v sredo, prestavila na petek zvečer, t. j. 22. aprila ob 8. uri. Nadalje se naznanja veselo novico, da je odsek dobil od u-pravništva mestnega kopališča obvestilo, da dobi odsek prostor za telovadbo vsak pondeljek zvečer. Več se bo "govorilo o tej stvari na sestanku 22. aprila. Zato do svidenja! — Tajništvo.
—	Kot se naznanja iz uradnih virov ameriških organiziranih krojačev in šivilj, se bo udeležil njih letne konvencije, ki se bo pričela v Clevelandu 10. maja, tudi predsednik unije kanadskih krojaških delavcev, R. P. Sparks. Skušal bo privesti do čim tesnejših vezij med kanadskimi in a-meriškimi oblačilnimi delavci.
—	Whiting Williams je imel zadnjo soboto zelo zanimiv govor pred tukajšnjim svetom o sedanjem položaju Anglije. Rekel je, de! se vrši sedaj v Angliji na-ljutejši bolj za prevrat sedanjega ustanovljenega reda kar jih pomni svet izvzemsi Rusijo. "Mogoče boste v parih tednih že či-tali po listih, vse je dobro, doseglo se je sporazum in krize je konec. Toda vedeti morate, da je upornost angleškega delavstva že tako vkoreninjena, da je ne izde-re malenkosten podpis na kos papirja," je povedal Mr. Williams navzočim. On je bil nekdaj delavski upravitelj pri Hydraulic Steel Co., zadnje poletje pa se je podal v Anglijo, kjer je delal celih šest mesecev med navadnimi delavci, da prouči njih razmere. Isti eksperiment je napravil pred nekaj časa tudi v Združenih državah. V sedmih dneh je našel, kot pripoveduje med angleškimi delavci več nezadovoljstvo in boljševizma kot v sedmi mesecih v Združenih državah.
—	Dram. Jr. Ivan Cankar je odposlalo n,i Mestno hranilnico v Ljubljani 30,000 kron, kjer bo ta svota ostala naložena toliko časa, da bo nabranega dovolj za postavitev spomenika.
—	Štirje roparji so prišli V petek zgodaj zjutraj v stanovanje Amos Rosina, 907 E. 67. St. pod pretvezo, da so policaji. Ko so bili pa v sobi, so preiskali vse, dokler niso'nasli $300, s katerimi so pobegnili. Ker je zaklical Rosin na pomoč, ga je eden izmed njih z nožem ranil v levo- ramo.
—	Salonarju George Bartu na 5601 Herman Ave. je viška tekla kar od strehe Tako najde policija vsak dan nov način, kako se da prepovedano tekočino skriti. Omenjeni gostilničar je imel namreč v eni izmed dežnih cevi v ozadju svoje hiše spravljeno visko in'če je pritisnil na določen gumb, je pritekla od strehe viška. Barto je bil za to iznajdbo kaznovan $100,
-----o---
Dobrovoljci za Sokolstvo. Jugo s'ovanski dobrovoljci, ki so se 1 rostovoljno vojskovali za naše osvobojenje in ujedijenje, objavljajo v svojem glasilu proglas, v kaiterem pravijo: Tovariši! Od izvestne strani so se začele strastne gonje proti našemu sokol-stvu in proti sokolski ideji. Mi, ki poznamo sokolstvo in njegovo stališče v vprašanju narodnega edinstva in moči naše države, vemo, da so to gonjo proti sokol-stvu uprizorili reakcionarni e-lementi, ki jim ni na srcu1 niti naša država niti naše narodno u-jedijenje. Najboljši odigovor, ki ga moremo dati tem elementom, je: vsi do zadnjega vstopimo v sokoilska društva, razvijajmo ide jo sokoktva, ustanavljajlmo so-koliska društva tam, kjer jih še ni! Naprej tovariši!
-o-
ŠVICA IN RUSIJA.
Geneva, 1 7. aprila. — Švicarska vlada je podala naznanilo, v katerem pravi, da dokler sovjetska Rusija ne povrne dolga, ki ga je napravila v Švici še stara rudka ylada, toliko časa se trgovina med tema dvema deželama ne more pričeti,
Ob italijanski ane-ksiji Primorja.
žalna manifestacija v ljubljani.
V mislih in srcih ujedinjena z našimi brati onkraj meja, ki jih je postavila nesrečna rapallska pogodba, si je odela Ljubljana o-bleko, da javno in odprto manife stira svojo žalost nad zločinom, katerega poslednji veseli akt za Italijo je današnja svečana aneksi j ska proslava v Trstu.
Črne zastave, trobojnice na pol droga, narodne zastavice, o-vite s črnimi trakovi — tako izgleda danes naša drugače bela Ljubljana. Skrivnostno' žalostno in pomembno vihra na stOplu našega ponosnega grada žalna zastava in priča "urbiti et orbi", da slovensko pleme, ujedinjeno z brati Srbi in Hrvati v mogočni j ugoslo venski državi, žaluje za svojimi začasno zasužnjenimi sinovi in hčerami, katerih ne bo pozabilo nikdar in za katerih osvobojenje hoče položiti danes slovesno prisego, vtelešeno v sporne niku za neodrese.no domovino.
Kmalu po deveti uri so se začele zbirati na prostranem Vseuči-liškem trgu nepregledne množice. Prišla je šolska mladina z zastavami, naši Sokoli, razna pro-štena društva z zastavami, vseu-čiliščniki, zastopniki naše znanosti in umetnosti, primorski in ko-riški emigranti. Društvene zasta ve z žalnimi trakovi, med njimi tudi stara zastava "Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici", so se razvrstile pred vseučiliško ograjo, ob kateri je stal črno odet govorniški oder. Malo po deseti uri so prinesli akademiki z zelenjem ovito spominsko ploščo na kraj, kjer bo postavljen spomenik pe-pdreseni domovini, prenos spominske plošče je vodil dobrovo-ljec, novinar Vit, Jelene. Združena pevska društva so ipod vodstvom gosp. Hubada zapela Jenkovo: Buči morje adrijansko, ki je--s svojimi mogočnimi, žalnimi akordi vplivala na zbrano množico.
Nato je stopil na žalni oder dr. Rožič, ki je v lepih besedah spominjal na grobove, ki tulijo okoli nas in mi slišimo njihov glas čez visoke Karavanke in krčni Kras. V Trstu proslavljajo danes slovesno aneksijo naše zemlje in se veselijo nad grobovi najboljših sinov in hčer našega naroda.
Zato manifestiramo mi, ki smo svobodni, za naše še ineodrešene brate in kličemo Italiji, da jih ne bomo pozabili nikdar. Oropani zaklad moramo dobiti nazaj in to se bo zgodilo, če bomo je hoteli. Za to nam je najlepši vzgled Italija sama. Apeliral je na stanove, da okrepijo naš narod v državi in jugoslovanski misli, ki edina more rešiti zasužnjene brate. I-talija se moti, če misli, da bo za vedno gospodarila nad nalšim ži-vljem v zasedenem ozemlju. V na ši-posesti so vrata na izhod, in na zapad. Jugosl oveni smo narodna
gospodarska jedno-
kulturna in ta, katere ne more za stalno razdeliti nobenaa sila. Naš nador bo osvobodil tudi beneške Slovence, ko pride čas osvobojen j a vseh delov našega naroda. Ne za nas, am pak za neodrešene brate in sestre moramo živeti in delati, ker je v delu je rešitev nas vseh.
Narodni poslanec Brandner je s toplimi besedami pozival na delo za zrevolucijoniranje naše mla dine, ki mora biti prepojena s pravim jugoslov. duhom, ako hočemo doseči svoj cilj v osvoboje-nju in ujedi jenju celokupnega našega naroda.
V imenu dobrovoljcev je g. Šlajmer vzel začasno slovo od na ših bratov v Primorju in pozival na složno, neumorno delo za osvo bojenje onih, ki za dogleden čas še ne morajo živeti z nami v narodni in državni svobodi Zaklical jim je v menu narodnih borcev, naših hrabrih d »brovoljcev, na skorajšnje svid^nii! Za njim je govoril še dobrovoljec Ude, ki ej pozival nmladino k resnamu in vztr? jnemu ,dfs •>.
Nato oo poloSi'i na vogalni kamen spomenika necdrešeni domo vini spom-nalo ploščo iz rdečega marmorja z nii isom: 2. I1I.*1I/21 — Zasedeno '.ml. e. Pevski zbor je zapel pod vodstvom g. Juva-nes Debeljaiovo "Slovenske žemljico" ki se je pok prvič na današnji žalni dan. Klub Primork, vse v črnih oblekah, je položil na ploščo zelen venec, nakar so združena pevska društva pod vodstvom g. Hubada z-ip-va državno himno "Bože pravd-".' ter narodni himni: "Lepa nah domovina'' in "Naprej zastava Slave". Po odpetih himnah so se poklonile prisotne zastave spomeniku za ne odrešeno domoyino Žalni manifestaciji so prisost vovali tudi odposlanci češke narjdno - s^cija-listične stranke.
Malo pred poldne se je končala žalna manifestaij; i našega e-dinstva z neodrešenir.i brati, katerim je ob tem času zastopnik i-talijanske vlade prebral aneksij-ski dekre:, ki obsoja nad pol mili jona najboljših Ju posloven o v v politično if kulturno suženjstvo. Z zavestjo v dušah, da trinajst milijonov odrešenih bratov ne bo zapustile pol milijona zasužnjenih, so se množice mirno razšle.
Zvečer se je vršila v opernem gledališču žalna predstava, pred katero je ga. Danilova deklami-rala pesmi naših primorskih pesnikov.
ŽELIM DOBITI stanovanje z 2 ali 3 sobami s kuhinjo ter električno razsvetljavo. Najraje med 55 in 70. cesto med Superior in St. Clair Ave. Naslov se poizve v upravništvu tega lista. (92
RADI ODHODA v Staro domo-vino se proda Overland tovorni avtomobil (truck) v jako dobrem stanju. Cena $300.00. O-glasite se na 6607 Shaffer Ave. __(92
I11IIIHIMI11II
SLOVENSKI KLEPAR
Joseph Dolinar
Complete Sheet Metal Works 1403 E. 55th Str.
Izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenjne in bakra. Točna postrežba.
Telefon Rosedale 4736
■BMHBIHIMMHH'
Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN.
naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list1 za dotični okraj
g. Otto Majerle
trgovec v Evelethu
katerega upravništvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem.
Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš list pri njem.
Upravništvo.
IZUČEN MESAR dobi delo takoj pri Horvat in Klaic, 5 301 St. Clair Ave.	(92
Pozor rojaki!
Mi prodajamo in kupujemo ter zamenjavamo hiše, farme in lote. Oglasite se pri
Zdešar & Bolden
687 CUT RD. Stop 126, Euclid, Ohio.
i .....................■
i
Ravnokar je izšla knjiga
i I.
Razkrinkani Habsburžani
1 i
M
i
1
i
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
v knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburške klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa.
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
£ i
i s
i
i i
II .. I.BMMM1:
i i
Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester Lavrič
kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo.. mmmammmmmmmmmmmmammmm
Kadar se selite
se zanesljivo obrnite na našo tvrdko. Na razpolago imamo 5 tonov truck, kakor tudi manjše truck-e za vse prilike.
TOČNOST IN VARNOST JAMČENA.
Telefonirajte :BelI Rosedale 5300
i
John Ušeničnik 6303 Glass Ave.
PRIPOROČILA
Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker bom vedno skrbel,-da boste dobili dobro blago po zmernih cenah.
TRGOVINA Z ŽELEZNI-NO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem drugim hišnim orodjem.
LOVRENC AUCIN 15406 Calcutta Ave.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI"
Vas bolijo zobje?
Slabi zobje povzročijo glavobol, želodčne nerede, bolečine o-krog oči in tudi revmatizem. Torej ako hočete biti pri dobrem zdravju, jih ne zanemarite. Prav lahko se jih popravi brez vsakih bolečin. Popravite jih sedaj in si prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba. Vsakemu spopolnim delo v parih tednih. Govori se slovensko.
Dr. E. S. SNYDER
ZOBOZDRAVNIK vogal E. 64. St. in St. Clair Ave.
Uradne ure od 9 do 12; od 1 do 5; zvečer od 6/L o* 8.
\

Dr. Albert F. Sneli
od Snelovega privatnega Sanatorija v Cincinnati ju, O.
Bo v svojem CLEVELANDSKEM URADU
80 Public Square
V PONDELJEK
18. APRILA
in bo ostal do SOBOTE
30. APRILA Samo dva tedna
Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok.
Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju.
Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni.
Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost.
Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj p« zamudi te prilike.
Akoi imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelklo noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-ljenost, bledost, vrtoglavost dispep-sijo, slabo prebavo, zabasan t, neprilike v želodcu ali epilepsijo, tiščite dr. Snella.
Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh.
Ženske,
ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastna ženskam, naj gotovo vprašajo za svet tega Specialista.
Ovarium ali trebušne neprilike se zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, tedaj ne postavljajte preje življenja v nevarnost, da vprašate tega spesiali-sta.
Stari ali mladi možje.
Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se Da tega Specialista.	-
Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako Blabe izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče.
POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti.
Naslovite vsa sporočila na
Dr. Albert F. Sneli
80 Public Square, Cleveland, or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O.
Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldne do 1. popoldne.
Kam se bi podali
da bi fino poročno obleko zbrali? Pojdimo k BENO B. LEUSTIGU na ST. CLAIR AVE., številka 6424. Pri njemu se vedno dobijo najlepše obleke kakor tudi venci, šlajerji in vse drugo kar potrebujemo za Tebe, preljuba moja nevesta.
KAP4DEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN C0.
pečemo in pokamo v clevelandu, o.
Radost in veselje
se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo / denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, m tudi če samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili.
Prodajalna šifkart. — Javno notaratvo. — Dobivamo potna dovoljenja.
Zla pojasnila pišite na
AMERICAN UNION BANK
John Nemeth, predsednik
10 East 22nd St. New York, N. Y.
POZOR!
ŽENSKE IN DEKLETA!
Opozarjam vas, da sem ravnokar dobil nadvse krasno zbirko oblek z jopicami najnovejše m O' de v katerih sp boste lahko prav zares postavile. Tudi svilnat« bluze so zelo lepe. Lepa je tud' moja zbirka slamnikov za ženske, dekleta in otroke in pa zbirka letnih *sukenj v najnovejši]) barvah in vzorcih.
Neveste čujtet
Če si zberete pri meni vašo poročno obleko, katerih sem s' presikrbel zelo krasno zbirko, v®8 bodo zavidale vse vaše prijateljice. Pridite tudi po vence i*1 šlajerje in predno greste k poroki pošljemo ,k vam spletalko, k1 vas bo nališpala in okinčala kot niste bili še nikdar v življenju to brezplačno.
Se vsem priporočam
ANT. ANŽLOVAR 6202 St Clair Ave.
NONE BETTER
IN ALL THE WORLD
Oglašujte v '»Enakopravnosti!"
extra
fike quality
PURE, CLEAN, FRESH
EVERY DAY
THE CLEVELAND GRAIN & MILLING CO. < ^
OPREMLJENA SOBA.
Snažna opremljena spba ®e
odda enemu ali dvema fanto^'
Zglasite se na 6718 Bonna A^"'
(9 0
a
\
005353530200020001015301484853230201010100025300020100010200020002000200020102010001