PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina pnacana v gotovini /~i___________or 1* Abb postale 1 gruppo “ Lidiji DO llF Leto XVin. - St. 37 (5121) Prvo ločeno posvetovanje Fanfanija s predstavniki KD, PSDI, PRI in PSI Danes skupen posvet o programu vlade Saragat: «Nova vlada že čez teden dni» Na usedanju centralnega odbora KPI je Togliatti izjavil, da smo danes pred «novo etapo politične borbe», in da bodo «perspektive nove, toda v celoti in v določenih pogojih ugodnejše za borbo za gospodarsko in politično obnovo dežele» - Program PRI do novih volitev (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Fanfani je začel danes posvetovanja s Predstavniki strank, ki so se odločile za uveljavljenje Politike levega centra, in s predstavniki PSI, ki je pripravljen podpreti tako politiko. Najprej je sprejel političnega tajnika KD Mora, Gavo in Guija, s katerimi se je razgovarjal poldrugo uro; za njimi je sprejel Reale j a in La Malfo, s katerima se je razgovarjal 45 Piinut; sledili so Saragat, Tanassi in Viglianesi, s katerimi se je razgovarjal 40 rninut; končno so sledili še Nenni, Barbareschi in Peroni, ki so ostali pri Fanfa-biju točno eno uro. , Po razgovoru s Fanfanijem Je Moro izjavil, da so Fanfa-n>ju predočili politične in Programske smernice, ki jih Je kongres v Neaplju določil Za sestavo vlade levega cen-jra, katere namen ni le rešitev sedanje vladne krize, ampak tudi »utrditev in obogatitev italijanske demokracije *. pritegnitvijo novih sil, ki Jih predstavlja socialistična stranka». Reale je izjavil novinarjem, “a so Fanfaniju obrazložili Program PRI, ki velja le do Prihodnjih volitev. Na vprašanje, ali ga današnji razgo-v°r s Fanfanijem navdaja optimizmom, je Saragat dejal: »Da, vsekakor. S Fanfa-oijem smo proučili glavne poteze programa levega centra*. saragat je hkrati izrazil prepričanje, da bomo imeli novo vlado že v začetku prihodnjega tedna. N® vprašanje novinarjev, aaj je bil pravzaprav predmet razgovora, je Nenni dejal, da so na Fanfanijevo željo obrazložili programske predloge P SI; na vprašanje ali so ugotovili kakšno obliko skladno ®ti, je Nenni dejal, da ni šlo Za to, da bi ugotavljali skladnosti ali neskladnosti; šlo je i? ra to, da se objasni na cb-Jrrnejši način, kot v pisanem toastu, kakšna je programska Vsebina, ki jo predlagajo so-oialisti. Na vprašanje, kdaj se r° ponovno sestal s Fanfanijem, je Nenni dejal, da se bo to zgodilo, ko bo Fanfani v stanju povedati socialistom, M on in ostale stranke odobravajo v socialističnem pro-»ramu. Ro zaključnem posvetovanju •o novinarji ustavili tudi Fan-j^bija. Na vprašanje, ali je je za napravila korak naprej, Fanfani dejal: »Napravila j* Prvi korak; naslednji kora-*!• vsaj za jutri in pojutrišnjem bodo: jutri dopoldne se “om v senatu udeležil sestanka vodstva demokristjanskih senatorjev; popoldne se bo vršil podoben sestanek z vodstvom demokristjanskih poslancev; ob 19. se bomo v Ca- jmllucci sestali s predstavniki PSDl in PRI, na katerem “°mo poglobili vprašanja vladnega programa; začeli bomo z sklajevanjem programov, ki j° mi jih obrazložili danes; aoihnevam, da bomo s tem aeiom nadaljevali tudi v sre-?*. Na pripombo nekega no- • 'tarja, ki je dejal, da vskla-jevanje ne bi smelo biti tež-*, je Fanfani dejal: »Vpra- • .apja so resna in težavna in i*h je treba zato postaviti res- če hočemo res koristiti asi deželi na najbolj ustre-.0*1, resen in precizen način; ako da bo vlada, ki si bo nadela nalogo uresničenja tega programa, v stanju držati svoje obljube*. Na vprašanje, ali se bo sestal tudi s predstavniki drugih skupin, je Fanfani dejal, da se bo s temi predstavniki sestal ko bo prišel čas za to; dodal je: »Danes je vprašanje skrajno preprosto po vsem tem; kar se je napisalo, kar smo čitali in poslušali; danes sem poslušal tri stranke, ki so pripravljene sestaviti vlado — KD, PRI in PSDI — hkrati pa tudi stranko, ki je ni odbor in centralna kontrolna komisija KPI; na tem sestanku je Togliatti poročal “Borbi za obrat na levo v sedanjem položaju v Italiji*. Vo. di tel j KPI je dejal med drugim, da nam morajo vse kritične pripombe in pridržki glede poskusa levega centra ((svetovati določeno stopnjo previdnosti v pričakovanu na čina, kako bo moč uresničiti sklep o ustanovitvi trdne vlade levega centra kot prvi kora nove politične usmeritve Prepustimo vsakodnevni publicistiki nalogo, da registrira potek dogodkov ,da izraža pred. videvanja, težavna vedno predvsem pa v tem primeru, ker ne pozabljamo kako močan je odpor proti vsakršni resnični spremembi in kako velike so sposobnosti mimetiziranja tudi pri najbolj žilavih 'kon- Fanfani odgovarja časnikarjem po svojem predsednikom republike razgovoru s pripravljena podpreti jo od zunaj — PSI — da bi ugotovili, ali obstajajo zatrjevani pogoji za sestavo take vlade*. Na vprašanje, ali obstajajo ti pogoji,,je Fanfani dejal: »Pravijo, da obstajajo*! Danes dopoldne se Je sestalo vodstvo KD, ki je pooblastilo političnega tajnika KD Mora. Gavo in Guija, da sodelujejo pri pogajanjih za sestavo nove vlade in da o tem poročajo vodstvu stranke. Vodstvo PRI je danes odobrilo svoj program za vlado levega centra do prihodnjih volitev, ki bodo marda 1963. Program obsega devet točk: deželno ureditev, nacionalizacijo električne energije, politiko gospodarskega načrtovanja, reformo delniških družb, davčno politiko, vprašanja kmetijstva (med temi odpravo spolovinarstva), socialno skrbstvo in pokojnine, vprašanja šolstva in jamstva za poslovanje javne uprave. Danes sta se sestala central- '"'IliliiIlllIlllllHMlillllIllIlltllllllllllllliimimlllinllliiimillilllll....... DANES j.y ozračju medsebojne izme-, J»ye vohunov med obema [okoma je prišel včeraj so-J.Ojski odgovor na angloame-'*ki predlog, naj se pred j~artno razorožitveno konle-enco v Ženevi sestanejo trije .onanji ministri (Gromiko, or ravni v prvi *tev \a rešitev vprašanja jam-izrn. Nadaljnji korak v tej *tra„"Javi Je pričakovati s * ni Hruščeva. iz p,0(?budne so tudi novice I«. ar>za in drugih mest, kjer ^ Protifašistične množice mirno, dostojanstveno in brez incidentov vnovič pokazale svojo moč, in iz Švice, kamor je prispela alžirska delegacija, ter vse kaže, da se fran-cosko-alžirski razgovori vodijo v bližini (rancosko-švicar-ske meje v največji tajnosti. S francoske strani vodita razgovore baje ministra Joxe in Buron, z alžirske pa ministri Dahlab, Ben Jahia in Malek. Zelo verjetno Je — in tudi logično — da Alžirci zahtevajo, naj se sovražnosti ustavijo šele potem, ko bodo izpuščeni vsi Alžirci, ki so v zaporu v Franciji in v Alžiriji. Tudi danes bodo napredne množice demonstrirale proti OAS s splošno stavko ob pogrebu žrtev; zato bo Pariz ostal brez časopisov. V Italiji pa Fanfani nadaljuje posvetovanja za sestavo vlade levega centra, in beseda teče predvsem o programu. V tem pogledu je prav gotovo zelo Jasna in konkretna republikanska stranka. Hkrati pa je do levega centra na včerajšnjem zasedanju CK KPI Togliatti nekoliko bolj jasno začrtal svoje stališče, ki ni več tako odločno negativno kot doslej. Diskusija o tem stališču se je že začela in se bo danes nadaljevala ter končala z dokončno izdelanim stališčem do bodoče vlade, ki bo po Togliattijevih besedah pomenila novo prespektivo v borbi za gospodarsko in politično obnovo dežele. servativcih*. Togliatti je še podčrtal, da je treba »vseka-kor zavrniti mnenje, da naj se stori karkoli, položaj se ne bo v ničemer spremenil, ker se ne bo spremenila temeljna raz. rpdna narava in struktura naše družbe, ne bo se spremenil vodilni razred in bodo vedno prevladali nad vsem interesi tega razreda. Pravtako zmotno pa bi bilo pričakovati, da se bo z novo vladno večino začela nova doba, v kateri bodo upoštevali upravičene zahteve ljudskih množic in se bo vse razvijalo na najboljši način*. Proti tema dvema skrajnima stališčema, je Togliatti zatrjeval, da se nahaja mo danes «pred novo etapo politične borbe, ki je posledica objektivnega in subjektivnega razvoja, protislovij, neravnovesij, nujnosti in vprašanj,, ki izvirajo iz stvari samih, hkrati pa iz zaostritve razrednih nasprotij in demokratičnega pritiska delovnih množic*. Nato se je Togliatti vprašal, ali bo v teh pogojih borba za ((dejanski obrat na levo* lažja ali težja. «Naš odgovor — je dejal Togliatti — je, da bodo perspektive nove, toda v celoti in v določenih pogojih ugodnejše za borbo za gospodarsko in politično obnovo dežele*. Togliatti je nadalje zatrjeval, da komunistov ne zaskrblja vprašanje njihove ((domnevne izolacije* in podčrtal: ((Obstaja pa vprašanje učinkovitosti in uspeha borbe za obrat na levo, kar ni le v našo korist in v korist tovarišev socialistov, ampak v korist vsega delavskega razreda, naprednih kmečkih množic, protimonopolističnega srednje, ga sloja, kulture, vseh demokratičnih sil, levih struj KD samih. Namen, da se razbijejo sedaj obstoječe enotne vezi ustreza težnji, da se porazijo tisti, ki hočejo obrat na levo*. Diskusija o poročilu Togliattija se bo nadaljevala jutri. A. P. Odložena razprava Pacciardi - «Paese sera» RIM, 12. — Sodišče je danes ponovno odložilo razpravo proti odgovornemu uredniku rimskega popoldnevnika »Paese sera* Gambeltiju in parlamentarnemu uredniku istega lista Averju, ki ju bivši obrambni minister Pacciardi in njegova žena tožita zaradi obrekovanja, ker je list objavil 13. decembra vest, na podlagi katere se da sklepati, da je Pac-ciardijeva žena kupila 14 stanovanj v razdobju ko je bil njen mož obrambni minister, in ko sta oba vzdrževala jjri-jateljske stike z grofom Man-fredjem, lastnikom gradbene- ga podjetja, ki je vršilo nekatera dela na letališču Fiumi-cino. Razpravo so odložili, ker je sodišče ugodilo zahtevi javnega tožilca, ki je zahteval, da se kazenska odgovornost raztegne tudi na glavnega u-rednilka lista Cohena, ker je sam izjavil, da je dovolil objavo inkriminiranega članka. Quadros se vrne v Brazilijo BELO HORIZONTE, 12. — Poveljnik prve brazilske armade general Osvino Ferreira Alves je na zborovanju višjih častnikov izjavil, da vojska nima nič proti morebitnemu povratku bivšega predsednika Quadrosa v Brazilijo, le če se bo pri tem ohranil red. General je dodal, da bo naloga ljudstva povedati, ali ima še zaupanje v Quadrosa. Kar se tiče vojske, je njena naloga skrbeti za mir v državi. Quadros se bo vrnil v Brazilijo 8. marca po petih mesecih odsotnosti. Opazovalci u-gotavljajo, da pomeni njegov povratek političen dogodek prvovrstne važnosti. Prvi prostovoljci odšli iz Džakarte y DŽAKARTA, 12. — Včeraj je odpotovala iz Džakarte prva skupina prostovoljcev, ki so se prijavili za sodelovanje v akciji za osvoboditev Zahodnega Iriana. Časopisi pripominjajo, da je to prvi del od skupnih 10.000 prostovoljcev. Predsednik Sukamo je danes sporočil, da bo v kratkem odpotovala iz Surabaje druga skupina prostovoljcev. Pripomnil je, da bodo vse prostovoljce, ki so se prijavili, po posebnih vojaških vajah, poslali v Zahodni Irian. Iz Haaga poročajo, da bo nizozemska vlada razpravljala jutri «o novih indonezijskih predlogih*, ki jih je baje sporočil neki indonezijski diplomat v Bonnu nizozemskemu katoliškemu parlamentarcu v zgornji zbornici De Gou. Ta se bo jutri udeležil sestanka zunanjepolitične parlamentarne komisije. Zatrjuje se, da vsebujejo novi predlogi naslednje točke: 1. Indonezija je pesimistična glede možnosti uspeha pogajanj, ki jih vodi tajnik OZN U Tant, in bi želela začeti neposredna pogajanja z Nizozemsko, po možnosti ob navzočnosti tretje strani, ki naj bi bile ZDA. 2. Indonezija je pripravljena sprejeti nizozemski načrt za razvoj Nove Gvineje in bo sprejela pomoč za mednarodno nadzorstvo. 3. Indonezija je pripravljena dovoliti «Pa-puancem režim samovladanja za deset let. Po preteku te dobe bi pod nadzorstvom OZN eventualno razpisali referendum o politični prihodnosti tega prebivalstva. 4. Podrobnosti za prepustitev oblasti Indoneziji naj se določijo na posebni konferenci. Toda glav-ni pogoj je, da se Indoneziji prepusti upravljanje Zahodne Nove Gvineje, tudi če bi to izvedli na podlagi »elastične prehodne dobe*. 5. Indonezija bi bila pripravljena pustiti odprto pravno vprašanje prenosa suverenosti. Z nedeljske Prešernove proslave Združeni tržaški MOSKVA, 12. Hruščev je predlagal, naj se konfe-renee 18 držav, ki so članice odbora OZN o razorožitvi. udeležijo najvišji predstavniki teh držav. To je predlagal v spomenici, ki jo je poslal vladam držav članic omenjenega odbora. Pismo predlaga, naj odbor 18 držav za razorožitev začne svoje delo na najvišji ravni z udeležbo predsednikov vlad ali državnih poglavar jev. Hruščev predlaga dalje, nai bodo zunanji ministri navzoči ob začetku dela odbora osemnajstih ob strani državnih poglavarjev ali predsednikov vlad, ter naj bodo navzoči na naslednjih sejah odbora. Hruščev ugotavlja, da je dobil pismo, ki sta mu ga poslala Kennedy in Mac Millan, v trenutku, ko je pripravljal svoj predlog voditeljem držav, ki so zastopane v odboru osemnajstih, »Želim poudariti še posebej, dodaja Hruščev, da dejansko ne gre za običajno konferenco na vrhu, temveč za udeležbo predsednikov vlad pri delu odbora osemnajstih, ki ga je ustanovila OZN. Niti ne gre za proučitev velikega števila mednarodnih vprašanj, temveč za sestanek glede enega samega konkretnega vprašanja, ki je razoro- žitev, Trditi, da pogoji niso dozoreli za proučitev razoro-žitvenega vprašanja, pomeni, ne zanimati se za ureditev tega vprašanja.* Zatem pravi Hruščev, da ni moč računati na takojšnji podpis sporazuma o splošni in popolni razorožitvi na sestanku državnih poglavarjev v Ženevi, in zaključuje: »Vendar pa, tudi če bo rezultat njihovih naporov dati pravo smer razgovorom in nakazati splošno vsebino sporazuma, bo storjen velik korak, ki ga narodi že zdavnaj čakajo. Zgodovina nam ne bi odpustila, če bi dopustili, da gre mimo priložnost proučevanja razoro-žitvenega vprašanja na važnem sestanku, kakor ga mi predlagamo* Popoldne je tudi Foreign Office sporočil, da je sovjetski odpravnik poslov izročil ianes pomočniku ministra za zuna- nje zadeve Godberu odgovo Hruščeva na angleško-ameriški predlog od 7. februarja v zvezi z ženevsko konferenco o razorožitvi. Pomočnik zunanjega ministra Heath je v spodnji zbornici izjavil, da so z zadovoljstvom sprejeli dejstvo, da je Hruščev odgovoril na predloge Kennedyja in Mac Millana in s tem pokazal, da je treba prihpdnji konferenci o razoro. žit vi posvetiti posebno važ nost. Heath je izjavil, da se predsedniki zahodnih vlad posvetujejo glede odgovora sovjetski predlog. V imenu laburistov je Ha-rold Wilson izjavil, da zahodni predlog, naj bi se trije zunanji ministri sestali pred začetkom konference, ni neskladen s predlogi Hruščeva. Wilson in mnogi drugi laburistični poslanci so zahtevali od ministra zagotovilo, da zahodne države ne bodo delale novih jedrskih poizkusov v at. mosferi, dokler ne bodo storjeni novi napori za večstransko razorožitev. Predstavnik Bele hiše Sa-linger je izjavil, da se ZDA posvetujejo s svojimi zavezni-ki in še posebno z Veliko Bri. tanijo v zvezi s predlogom .....""".."""""".""""................... Mogočna manifestacija v Parizu proti OAS in za mir v Alžiriji Manifestacije so bile v vseh večjih mestih Francije in so potekale brez incidentov - Danes splošna stavka ob priliki pogreba osmih žrtev policije - Že v teku zaključna pogajanja med Francozi m Alžirci? PARIZ, 12. Danes popoldne se je zbralo na pariških ulicah več desettisoč manifestantov, da mirno in dostojanstveno protestirajo proti zločinom OAS in po častijo spomin žrtev, ki so padle 8. februarja pod st-ieli policije. Pobudo za manifestacijo je —________________ dala socialistična stranka, ka- teri so se pridružile druge politične skupine, ki so včlanjene v «narodnem odboru za akcijo proti OAS*. Sindikati se današnji manifestaciji niso pridružili, temveč so za danes zjutraj proglasili polurno stavko, ki je v veliki meri uspela. Za jutri, ko bo pogreb osmih žrtev, so sindikati proglasili poldnevno stavko. Sindikat tiskarjev pa proglasil 24-urno stavko, tako da ne bo jutri izšel noben pariški časopis. Za današnje manifestacije je vlada odredila izredne varnostne ukrepe. Mobilizirala je 30.000 mož policije, orožništva in republikanske garde. Pariški policijski prefekt Papon je osebno poveljeval tem silam, ki so imele nalogo močno zastražiti vse področje okoli Trga Republike, kjer je spomenik padlim, ter preprečiti manifestantom dohod na trg, kjer so imeli manifestan-ti namen položiti vence in se nato raziti. Okoli 18.20 so se začeli zbirati prvi manifestanti, ki so po raznih ulicah prihajali v smeri Trga Republike. Na čelu sprevodov so bile številne socialistične in komunistične osebnosti in napredni župani. Povsod so manifestanti naleteli na močno zaslražene dohode do trga. Prišlo ni do incidentov, temveč samo do bolj ali manj ostrih razgovorov med policaji in manifestanti. Okoli 19. ure je sprevod na Grands Boulevards močno narastel. Od 18.30 dalje se je zbirala vedno večja množica tudi na drugih glavnih ulicah, ki peljejo na Trg Republike. Manifestanti niso skušali s silo prodreti na trg, temveč so se obrnili in so v velikem sprevodu korakali v smeri O-pere. Pri tem je bil ves promet popolnoma blokiran, ker so manifestanti zavzemali prostor v vsej širini ulic. Sproti je množica naraščala. Vse je potekalo v največjem redu in brez incidentov. Okoli 19.20 je bila druga manifestacija v enajstem o-krožju, kjer je 8. februarja padlo osem demonstrantov pod streli policije. Bivši predsednik vlade Mendes France je v spremstvu dveh voditeljev enotne socialistične stranke prišel pred spomenik padlim v tamkajšnjem okrožju in je ob navzočnosti več desctti-soč ljudi počastil spomin padlih z enominutnim molkom, in zatem se je množica mirno razšla. V številnih drugih predelih mesta so se tudi zbirale velike množice manifestantov, ki so korakale po ulicah in vzklikale proti OAS in antifašistični enotnosti ter zahtevale izpustitev zaprtih Alžircev. Okoli 20.30 je v vsej prestolnici bilo zopet vse mirno. Podobne manifestacije so bile v številnih drugih francoskih mestih, kjer so predstavniki naprednih strank položili vence pred spomenik padlim. Po 48 urah, odkar so štirje alžirski predstavniki prišli v Ziirich, ni še nič znanega, kje so sedaj ti delegati. Govori se, da so v bližini Bazla ob meji' s Francijo, kjer so se baje že sestali s francosko delegacijo, ki jo vodi minister Joxe. Tako piše današnja »Tribune De Geneve*, ki pravi, da sta se obe delegaciji sestali že sinoči ter da sta danes nadaljevali pogajanja v največji tajnosti. Tudi politični opazovalci menijo, da je končna faza pogajanj že v teku v Švici ali pa na francoskem ozemlju v bližini švicarske meje. Zatrjuje se, da so s francoske strani navzoči minister Joxe, minister za javna dela Buron in državni tajnik za Saharo Jean De Broglie. Ž alžirske strani pa sodelujejo zunanji minister Dahlab, Ben Jahia in Malek. Zvečer se je zvedelo, da je alžirska delegacija, ki je prišla v Švico, sedaj nastanjena v hotelu »La Prairie* ob o-bali jezera Neuchatel, in sicer v Yverdonu na švicarskem ozemlju. Zdi se, da se francosko - alžirski razgovori vodijo v bližini francosko-švi-carske meje, ki je oddaljena 20 km od Yverdona. Omenjeni list trdi tudi, da bo zunanji minister Dahlab nadaljeval pogajanja s francosko delegacijo, da pripravi zapisnik o sporazumu, ostali alžirski ministri, ki so prišli v Švico, pa bodo vodili druga pogajanja. Tako bo Krim Bel-kasem odšel v grad Aunoy, kjer je zaprtih pet alžirskih ministrov, ki so leta 1956 organizirali upor proti Franciji. Zatrjuje se, da so se Ben Bela in ostali ministri že enkrat sestali pred desetimi dnevi z Belkasemom. List pravi, da Alžirci zahtevajo, naj se sovražnosti ustavijo šele potem, ko bodo izpuščeni vsi Alžirci, ki so v zaporih v Franciji in v Alžiriji^ Tudi sporazum o ostalih točkah bo mogoč šele potem, ko bo urejeno vprašanje zaprtih Alžircev. V Parizu pa je zunanji minister de Murville sprejel danes maroškega notranjega ministra in maroškega poslanika, ki sta govorila o položaju Ben Bele in ostalih zaprtih alžirskih ministrov Za boljše odnose med Slovenijo in Koroško LJUBLJANA, 12. — Predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko in ostali ugledni gostje Ljudske republike Slovenije, ki so bili med gostovanjem ljubljanske Opere v Celovcu gostje deželnega glavarja Koroške Wedeniga, so se danes vrnili v Ljubljano. Med obiskom in razgovori med zastopniki Slovenije in Koroške sa bile poudarjene koristi medsebojne izmenjave na kulturnem področju in pripravljenost z obeh strani, da se to sodelovanje raz. širi tudi na gospodarskem in političnem področju, ----«»___ Umrl je Indalecio Prieto MEKSIKO. 12. — Zvedelo se je, da je španski socialistični voditelj Indalecio Prieto umrl nocoj v Meksiku. Hruščeva. Dodal je, da ne bodo poslali Hruščevu nobenega odgovora, dokler ne bodo posvetovanja končana. Saiin-ger je zanikal, da bo pravo sodni minister Robert Kennc. dy obiskal Moskvo, kamor je bil povabljen. Zvedelo se je tudi, da je Hruščev pisal tudi Nehruju in ga obvestil o svojem predlogu. Kakor je znano, se bi konferenca odbora 18 držav začela 14. marca v 2enevi. Države članice odbora so: ZDA, Velika Britanija, Francija, Italija in Kanada za Za. hod; SZ, CSSR, Poljska, Romunija in Bolgarija za Vzhod; za izvenblokovske države pa so v odboru: Brazilija, Mehi-ka, ZAR, Indija, Burma, Švedska, Nigerija in Etiopija. Ameriški državni tajnik D. Rusk je davi sprejel britanskega poslanika Ormsby-Gore-ja. Takoj zatem se je Rusk sestal s Kennedyjem. Britanski poslanik pa je po razgovoru izjavil, da je sporočil Ru-sku stališče svoje vlade glede odgovora na predlog Hruščeva. »Ne verjamem, je dodal, da bi bilo umestno, da se predstavniki vlad sestanejo in začnejo proučevati vprašanje razorožitve*. Dodal je, da bi tak sestanek lahko bil pozneje, toda je pripomnil, da bi bilo treba prej »napredovati med razgovori predstavnikov 18 držav*, ki se bodo začeli 14. marca. Iz tega sledi, da britanska vlada nasprotuje predlogu Hruščeva naj bi sestanek na najvišji ravni sklicali za 14. marca. Bela hiša je danes objavila angleško-ameriško pismo, ki sta ga Kennedy in Mac Millan poslala v sredo Hruščevu. »Prepričana sva, je rečeno v pismu, da je potreben skrajen napor in da moramo mi trije sprejeti skupen ukrep osebnih obveznosti - pri iskanju poti za zmanjšanje naraščajočega tekmovanja v oborožitvi. Ce ne bo moč najti nobenega sredstva, da se končno začne neka oblika nadzoroval nja nad vedno bolj naraščajočim tekmovanjem v oborožitvi, bi dogodki lahko šli svojo pot in se zaključili v nesreči, ki lahko zadene vse narode, t.j. narode Sovjetske zveze kakor narode Združenega kraljevstva in ZDA*. John Kennedy in Mac Millan predlagata, naj skušajo pogajalci napredovati v treh različnih smereh. Predvsem naj dobij.o navodila, da pripravijo program o splošni in popolni razorožitvi, ki naj služi kot podlaga pogajanjem za eno ali več pogodb. S tem v zvezi omenja nota, da bi pogajalci lahko izkoristili kot izhodiščno točko rezultate dvostranskih sovjetsko - ameriških razgovorov v lanskem poletju, ki so 20. septembra pripeljali do načelnega sporazuma. Zatem naj se skušajo pogajalci sporazumeti o čim širših razorožitvenih ukrepih, ki bi jih bilo moč izvajati v najkrajših razdobjih, in naj se pri tem trudijo, da se sporazumejo o drugih plateh vprašanja, glede katerih so večje težave. Tretja smer naj bi bila, da skušajo pogajalci identificirati začetne ukrepe razorožitve, ki bi ob takojšnjem izvajanju lahko materialno izboljšali mednarodno varnost in odprli možnost novega napredovanja na področju razorožitve. Ameriški državni tajnik D. Rusk je nocoj zavrnil predlog Hruščeva za konferenco najvišjih, toda dopustil je možnost take konference v poznejšem času, če ‘bi' napredo- TRST, torek 13. februarja 1962 goriški1 pevski zbori so zaključili lepo prireditev v Avditoriju in zapeli tri pesmi. Na sliki vidimo zbore, ko pojejo Vrabčevo »Zdravico«, ki jo dirigira avtor sam. (Glej poročilo na tretji strani) ......."""••""■""»i""."""....................nuni.iinnnmnnnnnin.ininnnnni.nninni Hruščev predlaga konferenco na najvišji ravni v okvira odbora osemnajstih za razorožitev Zadevni predlog je poslal vsem vladam držav članic tega odbora, ki bo začel delo 14. marca v Ženevi - Objavljeno angleško-ameriško pismo Hruščevu Rusk je zavrnil predlog za konferenco na vrhu vali v reševanju sporov med Vzhodom in Zahodom. Rusk je izjavil, da se ZDA in SZ že »bistveno strinjajo 0 nekaterih temeljitih načelih, ki se tičejo razorožitve*. •Glavna točka, ki jo je treba še rešiti, je sistem jamstev, da ne bo nobena država prevarana. ko se bo izvajala razorožitev*. Vsekakor je Rusk izključil sestanek predsednikov vlad za 14. marca v 2enevi in je dodal, da so sedaj potrebna »sistematična, resna, vztrajna in odločna pogajanja* na manjši diplomatski ravni, da se odpre pot za poznejši sestanek na vrhu. ----«•)-- Tito v Asuanu KAIRO, 12. — Predsednik republike maršal Tito s so-Drogo in z ostalimi člani spremstva si je na poti po ZAR ogledal danes Asuan, veliko hidrocentralo in delavs/o naselje. Maršal Tito odhaja 1 utri z^ ladjo do Abolšinbala v Nobi, kjer si bo ogledal zgodovinski hram. Zatem pa bo odpotoval do Vadihalse na meji med ZAR in Sudanom, od koder bo odpotoval na tridnevni neuraden obisk v Kartum. ----«»--- Dr. Darko Černej se je vrnil v Beograd BEOGRAD. 12. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Darko Cernej, ki ga je jugoslovanska vlada odpoklicala zaradi enostranskega sklepa francoske vlade za znižanje diplomatskega zastopstva Francije v Beogradu in Jugoslavi. jc v Parizu na stopnjo odprav, nikov poslov, je prispel danes v Beograd. Beograjski u-redmštvi «Borbe* in »Politi-ke» sta v znak protesta proti enostranskemu ravnanju francoske vlade sklenili odpokli-ca ti svoje stalne dopisnike iz Pariza. Delgado je bil na Portugalskem SAO PAULO, 12. — «Prišel bo dan, ko bomo poravnali vse račune s salazaristi,* je izjavil general Humberto Del-gado, vodja portugalske' opozicije v izgnanstvu, ko je zvedel za razsodbo, ki jo je izreklo proti njemu vojaško sodišče v Lizboni zaradi njegove udeležbe pri znani za-devi z ladjo »Santa Maria*. General Delgado, ki sam izjavlja, da je osebno vodil nedavni napad na vojašnico v Beji^ proti Salazarjevi vladi, j'e še dodal: «V dvanajstih dneh, ki sem jih ilegalno preživel na Portugalskem, sem pripravil revolucionarni odbor, ki b0 kmalu začel z akcijo.* Glede obsodbe kapitana Gal-vaa, ki je vodil akcijo z ladjo »Santa Maria*, ni hotel Delgado dati nobene izjave, češ da ga sklepi Salazarjevih sodnikov ne zanimajo. ’ Na omenjenem procesu pred vojaškim sodiščem v Lizboni je Dilo skupno obsojenih 27 portugalskih revolucionarjev, od katerih pa ni bil niti eden prisoten, ker živijo vsi v be-gunstvu. Kapitan Galvao je bil kot glavni obtoženec obsojen na 22 let zapora, general Delgado, bivši opozicijski kandidat za predsednika republike, pa na 20 let zapora. Ostali ootoženci so bili obsojeni na zaporne kazni od 15 do 20 let. Kaj je pokazala lariošlia konferenca Kdaj ga bodo izpustili? Konferenca umskih delavcev Afrike v Kairu Pilota Powersa Glavna tema zasedanja Leta 1960, v letu afriške pomladi, sta se začeli formirati dve Afriki, ena s francoskim pečatom, francosko zakonodajo in francoskim frankom kot osnovo. Ta se orientira na Pariz in neredko celo glasuje za Pariz. Ce hoče zunanji minister Babo-na govoriti s svojim kolegom v Zgornji Volti, ga bo telefonistka najprej zvezala s pariško centralo, te pa bo posredovala zvezo z Quaga-dougoujem, glavnim mestom Haute Volta. Druga Afrika ima britanski pečat, ustavo po britanskem vzoru, sodnike s peri-kami, univerze & la Cambridge, tu igrajo kriket, računajo v funtih, merijo v jardih, poslušajo BBC, berejo Times, komentirajo Eco-nomista, vozijo po levi strani... Francoska skupina se je formirala v Brazzavillu, britanska v Monroviji, obe sta reformistični, obe poosebljata tisto Afriko, ki je v teoriji in praksi proti čevolucionar-nim spremembam, proti takojšnji — in ne le postopni — likvidaciji kolonializma in vseh njegovih skritih in prikritih oblik. Drazzavillsko skupino predstavlja dvanajst bivših francoskih kolonij, ki so tesno povezane s svojo nekdanjo metropolo in prav zato le na pol samostojne. Tu se govori francosko, zato imenujejo te države tudi francosko skupino. Monrovijska skupina šteje osem držav, največja med njimi je Nigerija, saj šteje kar 40 milijonov ljudi, več kot vse države francoske skupine skupaj. Poleg Nigerije in Liberije so v tej skupini še tele države: Etiopija, Somalija, Sudan pa Tunizija, Togo in Sierra Leone. Zakaj prav Togo? Ali ni to bivša francoska kolonija! Kaže, da se je hotel predsednik Sylvanus 01ympio distancirati od prestroge francoske kontrole, zato se je pridružil monrovijski skupini, ki je brez dvoma bolj samostojna. Dolgoletni visoki zidovi francoskega zaščitnega sistema so namreč zakasnili — in še sedaj zavirajo — gospodarski razvoj francoskih afriških držav, od katerih so nekatere še danes odvisne od vsakoletne francoske pomoči. Vse borzne transakcije gredo še vedno preko francoskih bank, Pa casablanska skupina7 Ta združuje šest afriških držav, ki so izven blokov, vse, od Združene arabske republike do Maroka, Gvineje, Malija, Gane in Alžirije so bile zastopane na beograjski konferenci nevezanih držav. Ta skupina se je formirala v začetku 1961. leta v Casablanci, njen program je zajet v casablanški listini. Brez dvoma je zanimivo, da uživa trimilijonska Gvineja, ki je jeseni 1958 pretrgala vse politične vezi s Francijo in francosko skupnostjo, še danes nekatere ugodnosti, ki jih nudi svojim šestim članicam Evropsko skupno tržišče. Takšna je bila slika pred konferenco v Lagosu, kako pa je bilo na konferenci sami? Ko je generalni guverner Nigerije dr. Azikivi (Zik) otvoril konferenco, je dejal med drugim tudi tole: »Afriške države so lahko v notranjih vprašanjih ločene, kakor so ločeni prsti na roki, toda navzven, do zunanjega sveta, morajo biti kot pest.* To izjavo lahko razlagamo kot priznanje dejanskega stanja ali pa kot apel na enotnost. Ce jo tolmačimo kot priznanje, potem ne smemo mimo tega, da so danes odnosi med Etiopijo in Somalijo pa Gano m Togom ter med Ma-rokom in Mavretanijo vse prej kot normalni. Azikive je priznal, da je zelo majhna razlika v resolucijah o afriški enotnosti, ki so jih sprejeli v Monroviji in Casablanci. Zakaj še niso odkrili stičnih točk, ali je bilo alžirsko vprašanje res tisti kamen spotike, tista čer, na kateri so se razbili poskusi, da bi prišlo do prave, vse-afriške konference? Iz poteka lagoške konfe-renče je razvidno, da je bilo alžirsko vprašanje ena glavnih ali vsaj osnovnih tem, o kateri so razpravljali zunanji ministri na svojih posvetovanjih, bila pa je "tudi prva točka, o kateri so razpravljali šefi afriških dr-žav. In govorili so na dolgo in široko, ali ne gre vendar v alžirskem vprašanju za več. Kakšen pomen imajo vse verbalne obsodbe kolonializma, če pa ni dovoljeno predstavnikom nacije, ki je v prvi liniji antikolonia-lizma, sodelovati na konferenci, ki razpravlja o kolonializmu. Kazno je, in Lagos je to še enkrat potrdil, da imamo sedaj v Afriki dva rivalska bloka. Vendar pa bi bila ugotovitev, da se je reformistična Afrika postavila proti re- volucionarni Afriki, le preveč enostavna. Vse preveč je nians, da bi lahko potegni-kar črto z ravnilom med obema. Za to, da se začasna alžirska vlada pokliče v Lagos, so bile, vsaj v principu, tele države: Etiopija, Sudan, Somalija, Nigerija, Liberija, Tanganjika in Sierra Leone — omahovale so Kongo (bivša belgijska kolonija), Zgornja Volta, Togo in Dahome-ja, odločno so bile proti: Kamerun, Kongo (Brazzaville), Madagaskar in Slonokoščena obala, medtem ko bi šest držav nekdanje Francoske Zahodne in Ekvatorialne Afrike kmalu pristalo na to, da se povabijo predstavniki alžirske vlade in se udeleže vsaj prvega dele konference, posvetovanja zunanjih ministrov. Značilno za status bivših francoskih kolonij in sedanjih suverenih držav je, da so prišle njihove delegacije v spremstvu francoskih svetnikov. Siva eminenca lagoške konference je bila brez dvoma degaullovska Francija, peta republika, ki je sicer priznala svojim bivšim kolonijam neodvisnost — te imajo sedaj svojo zastavo, svojo himno, svoje zastopnike v Združenih narodih in v tej ali oni afriški deželi — vendar pa je Francija v bistvu še vedno ostala stara guvernanta, ki skrbno pazi, kaj počno njeni gojenci. Uradna Francija je videla v lagoški konferenci afriških držav dve veliki nevarnosti, obema pa se je spretno ognila: nevarnosti oslabitve svojega vpliva v brazza-villski skupini in pa nevarnosti mednarodne, diplomatske uveljavitve začasne alžirske vlade Jusufa Ben He-de. Zato se alžirski delegati niso smeli za nobeno ceno pojaviti v avli konferenčne dvorane. Sicer pa za to ni bila potrebna nobena posebna domiselnost; Francija je kratko in malo dala vedeti, da bo svojim bivšim koloni-jom in sedanjim protegejem zmanjšala ali celo ukinila finančna pomoč, če... Uradni komunike je sicer precej suhoparen, vendar pa je iz njega razvidno, da so govorili tudi o ekonomskih vprašanjih, o načrtu za skupno afriško-malgaško tržišče, o tem, kako bi stabilizirali cene osnovnih afriških proizvodov, o centralni afriško-malgaški banki; tudi vprašanje, ali so že tu pogoji za ustanovitev organizacije afriških držav — po vzoru organizacije ameriških držav —-je prišlo na vrsto. Značilno za oportunistično stališče monrovijske in braz-zavillske skupine je, da so, ko so razpravljali o dekolonizaciji, direktno, po imenu, omenili le Portugalsko in da so prešli molče težke zlorabe oblasti v Rodeziji in drugih deželah Afrike. Ost te konference ni bila naperjena proti kolonializmu. Predstavniki monrovijske skupine se v takih in podobnih situacijah sklicujejo na svoj politični »realizem* — najprej kapital, potem šele neodvisnost, najprej materialna, nato šele politična baza. Zato so sicer razprave bolj konstruktivne, vendae brez pravega ognja in poante, platforma te skupine je zmerni reformizem. Se enkrat: pod vplivom kolonialistov sta nastali dve Afriki, ena s francoskim o-brazom, druga z angleškim pečatom. Vendar pa afriška enotnost ni fantazija, je nujnost. Vsiljuje se sama od sebe. Problemi nerazvitih dežel so eni in isti od severa do juga, od vzhoda do zahoda Afrike. Da bi se ti problemi rešili, se morajo afriške dežele zbližati. Lagos je bil zamujena prilika. Ali bodo našli skupen jezik, ko bo postala Alžirija neodvisna — ali pa se bodo do takrat že pojavile nove težave? še zaslišujejo V ZDA je prispel v noti od sobote na nedeljo; sestal se je z ženo, ni pa znano, kje se nahaja WASHINGTON, 12. — .Central Intelligence Agency» (a-meriška obveščevalna služba) bo določila preiskovalno komisijo, ki bo z vseh gledišč preštudirala zadevo pilota U-2 Francisa Powersa. Pilot je prispel v ZDA v noči od sobote na nedeljo ter se je srečal z ženo v Ocean Cityju v Marylandu včeraj pozno dopoldne. Potem sta “z avtomobilom odpotovala neznano kam. Ni znano, če je Powers videl tudi starše. James Britt Donovan, ki se je v vzhodnem Berlinu dogovoril za izpustitev Powersa, je časnikarjem povedal podrobnosti o pogajanjih. Kmalu po procesu je žena sovjetskega vohuna Abela, stanujoča v Leipzigu, poslala odvetniku J. Donovanu pismo, kjer predlaga zamenjavo Abela in Po-wersa. Donovan je o tem obvestil ameriške oblasti in po dolgem dopisovanju so mu dovolili, da se v vzhodnem Berlinu sestane z gospo Abel. Da bi nekako zabrisal sled, je odpotoval iz ZDA že pred mesecem v London, kot bi šlo za poslovno potovanje. Po nekaj dneh bivanja v Londonu je odpotoval kakor kak turist v zahodni Berlin. Po nekaj dneh so se začela pogajanja v vzhodnem Berlinu s sovjetskimi diplomati. Donovan je imel večkrat težave pri prehodu meje, ker ni imel nikakih uradnih poverilnic. V soboto ob 8.20 pa je Donovan dočakal Povversa skupaj predstavnikom državnega tajništva in neke osebe, ki je delala s Powersom in ga je torej lahko identificirala. FRANCIS GARY POWERS JAMES B. DONOVAN je afroazijska kultura Za konferenco so dali pobudo in jo organizirali Egipčani, udeležuje pa se je nad dve sto osebnosti KAIRO, 12. — Danes se je Kairu začelo zborovanje pesnikov, filozofov in drugih um. skih delavcev iz Afrike in Azije, ki imajo namen izbrati poti in obliko za strnjevanje različnih kultur narodov teh dveh celin. Njih namen je tudi najti skupno izrazno sredstvo ter obliko, da bi z njima tudi bistveno koristili pri dvigu kulture svojih narodov. Kulturna elitni Črncev, Arabcev in dritgih a-zijskih narodov se je zbrala v Kairu, da bi našla skupno etiko in skupen jezik za izražanje velikih tem afriško-azijske misli, ki se začenja izražati v zadnjih desetih letih, posebno po konferenci v Bancjungu leta 1955. Za sedanjo konferenco so dali pobudo in jo organizirali Egipčani in konference se u-deležuje nad dve sto osebnosti iz kakih petnajstih dežel Afrike in Azije. Zveze pisateljev Indije, Japonske, Kitajske, Perzije, Sovjetske zveze, Indonezije, Egipta, Alžirije, Nigerije, Kenije in drugih držav, so poslale nekaj svojih najbolj znanih predstavnikov. Glavna tema tega zasedanja je afroazijska kultura, kot se je izrazil egiptovski mislec Malek Bennabi, ki je rekel, da se afroazijska kultura že zaveda, vsaj v vrstah svojih najbolj zrelih predstavnikom, da ne sme več iskati svojega navdiha v samem antikolonia-lizmu, ki se bo izživel v kratkem skupno s samim kolonializmom. Kultura Afrike in Azije, če hoče napredovati, mora preprečiti, da bi se s sovraštvom proti kolonializmu zakoreninilo v srcih in mislih novih generacij sovraštvo proti vsemu, kar predstavlja duhovno in zgodovinsko bogastvo evropske humanistike. Malek Bennabi je nadalje iz. javil:. »Geslo ,ne sejte sovraštva’ se vsiljuje vsem, ki so odgovorni za usmerjanje kulture v deželah Afrike in Azije. To geslo narekuje tem narodom pot notranje sprostitve, ki mora v psihologiji in v morali dopolniti osvoboditev, ki1 se je izvedla v političnem in nacionalnem življenju, Kajti kolonialistična od- IIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIMIHIIIIMIIMUIIIIIIIIIIIIIIIIII 26 mrtvih v Hollywoodu HOLLYWOOD, 12. — Tam, kjer je preteklo poletje divjal silen požar ter uničil mnogo gozdov (Santa Monica), je silno deževje povzročilo, da se je začela premikati blatna zemlja, ki je porušila več vil ter povzročila smrt več oseb, V neki vili sta v blatu utonila dva otroka, v neki drugi tri osebe, petnajst pa jih je izgubilo življenje pri prometnih nesrečah, ki so se dogodile zaradi poplavljenih cest. Podnevi je dež prenehal, toda meteorološki uradi napovedujejo orkan za sredo. Po poznejši vesti so na področju, prizadetem po poplavah, našli nadaljnja trupla. Opolnoči je število mrtvih naraslo na 26. Med žrtvami so tudi trije dečki petnajstih let, ki jih je zasulo v neki luknji, kjer so kopali »predor*. lllimillUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIinillllllMIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIHIIIIIIiiilllllllllllllllulllllllllMlllllllllllllllllllllllllliiii Spet je odvisno od vremena Samo 30 odstotkov verjetnosti za jutrišnjo izstrelitev Glenna Vremenske napovedi za Cape Canaveral so sicer dovolj ugodne za sredo, ne pa tako za tiste predele na morju, kjer bi morala Glennova kabina pristati f _ I___I ? _ /wv CAPE CANAVERAL, 12. — V Cape Canaveralu je vse pripravljeno za izstrelitev polkovnika Johna Glenna na krožno pot okoli Zemlje. V kolikor bi v zadnjem trenutku ne prišlo do težav, je rok za izstrelitev še vedno določen za sredo. Raketa »Atlas-D», ki bi morala ponesti vse-mirsko celico »Prijateljstvo-?*, je bila pregledana do podrobnosti in je za izstrelitev pripravljena. Meteorološka služba predvideva za sredo lepo vreme, medtem ko se bo v naslednjih dneh pokvarilo. Vremenska napoved pa je dolgoročna in bi potemtakem moglo priti do kakšnih sprememb tako v Cape Canaveralu. kot tudi na morju tam, kjer je predviden pristanek vsemirske celice. Prav tako bi moglo priti do električnih neviht na vsem svetu, torej tudi na krožni poti celice z Glennom, ki bi mogle motiti radijske zveze med vsemir-sko celico in opazovalnimi postajami na Zemlji. Ker meteorološke napovedi, piavi neka poznejša vest, niso najbolj ugodne, je še samo 50 odstotkov verjetnosti, da bo kabina «Mercury» s polkovnikom Glennom izstreljena v zemeljsko orbito 14. februarja, kot se je po nedavni odložitvi računalo. Neko današnje vremensko poročilo navaja, da bo morje mogoče dovolj mirno in skoraj brez vetra ob uri, ki je določena za izstrelitev (ob 13.30 po srednjeevropskem času). Meteorologi programa »Mercury» pa predvidevajo, da bo na An-tilskem morju (torej tam, kjer naj bi zajeli kozmonavta) ve. ter s hitrostjo T15 km na uro, ki bo povzročil 3 m visoke valove, medtem ko so dopustni valovi do največ poldrugega metra. Funkcionarji NASA zatrjujejo, da so razmere na morju posebno slabe na področju med Bermudi ter centralnim Atlantikom, to se pravi prav na področju, kamor bi morala pasti kabina, če bi napravila en sam krog okoli Zemlje. Boljše pa so razmere na drugih dveh področjih, kjer je predviden pristanek kabine, če bi le-ta napravila dva ali tri kroge okrog Zemlje, in sicer 500 milj južno od Bermudov in 800 milj južnovzhodno od Cape Canaverala. Na področju samega Cape Canaverala pa napovedi obetajo nebo od oblačnega do jasnega, morje in vetrove pa precej mirne. ---«»---- Robert Kenncdy obišče papeža VATIKAN, 12. — Uradno je bilo potrjeno, da bo papež Janez XXIII. sprejel v avdienco 21. februarja ameriškega ministra za sodstvo Roberta Kennedyja, brata sedanjega ameriškega predsednika. ---«»---- Spet doma (namreč v zaporu) STIL.LWATER OZDA), 12. -Po dveh letih ((odsotnosti* se je 80-letni Frank Novak vrnil «domov», to se pravi v zapor v Stillwateru. Starček je prebil v zaporu 50 let, potem ko je bil leta 1910 obsojen žara- /majo vsi enakega posluha, di umora in šele pred dvema Londonski «Sunday Times* je letoma je na prošnjo nekate. rih oseb bil izpuščen. Ko pa je nekaj časa prebil v nekem okrevališču, se je Novak spet vrnil k direktorju zapora v Stillvvateru in ga prosil, naj ga ponovno sprejme in mu določi njegovo celico. Direk-tor mu je to dovolil in Novak je spet ((srečen*, ----«»--- Atomski poskusi vsako leto vzrok smrti 300 Japoncev TOKIO, 12. — Docent univerze v Tokiu in svetnik »Centra za radioaktivnost* — državne ustanove, ki se ukvarja s problemi v zvezi z atomskimi eksplozijami — prof. Jošio Hijama je danes med tiskovno konferenco izjavil, da okrog 300 Japoncev umre vsako leto za posledicami a-tomskih poskusov v drugih državah. Profesor je dejal, da so Japonci bolj izpostavljeni nevarnosti radioaktivnosti kot pa ljudje na zahodu, češ da riž, ki je glavna hrana japonskega prebivalstva, vsebuje znatno večjo dozo radioaktivnosti kot pa kruh. Po njegovih raqunih je vsaj 10 od- prav včeraj zapisal, da bo tudi Velika Britanija že čez dva ali tri tedne izvedla svoj prvi atomski poskus v Nevadi, kjer bo izvedla eksplozijo sicer majhne atomske konice, ki pa baje že sedaj zelo zanima Amerikance, ki bodo za njeno eksplozijo posodili raketo vrste «Skybolt». ---«»— DUISBURG, 12. - Davi je v Duisburgu prišlo do prometne nesreče, ko je tramvaj trčil v lokomotivo neke tovarne. V začetku se je govorilo že o petih mrtvih in 30 ranjenih, pozneje pa je policija ugotovila, da je bila pri nesreči mrtva le ena oseba, 32 pa jih je bilo ranjenih. Vendar je policija dodala, da je več ranjencev v zelo hudem stanju. Do trčenja je prišlo na železniškem prelazu v trenutku izredno velikega prometa. tujitev ni vplivala na koloniziranega človeka le v njegovem političnem izražanju, v njegovih družbenih vezeh, pač pa se ga je oprijela tudi v glo. bini, v njegovi temeljni strukturi, dosegla je njegovega duha in njegovo zavest in' predvsem v Severni Afriki paralizirala v njem vsako ustvarjalno sito*. »Zelo mučno je — je rekel Bennabi — videti koloniziranega človeka, kako reagira, posebno v svojih spisih, in sicer tako kadar obtožuje, kot tedaj, ko je obtožen. Ta negativen način škoduje razvoju stalno tlačenega »jaza*. Problem osvoboditve moramo torej postaviti tudi na psihološko gledišče. Človek iz Afrike in Azije se bo vsaj deloma otresel te psihoze, ko se bo otresel negativnih čustev, ki izhajajo iz njegovega an-tikolonializma in še posebej iz njegovega sovraštva. Važnost te psihološke naloge je očitna, ko je govora o problemih afroazijske kulture. Njegova nujnost pa se odraža sproti, ko se vsiljujejo nove važne socialne naloge, in to naloge, ki gredo preko nacionalnih zahtev in ko postajajo zahteve mednarodnega sožitja vedno bolj pereče. Posebno zahtevata jasne in odločne sklepe problem miru o-ziroma problem vojne. Sovraštvo, za katerega pravimo, da je slepo, ne bo nikoli omogočilo oziroma dopuščalo zavzemati stališča, ki morajo biti dezinteresirana, če hočejo biti učinkovita*, je zaključil E-gipčan Bennabi. Med raznimi argumenti, ki so na dnevnem redu, je tudi kulturna izmenjava med narodi Afrike in Azije, vloga »domače* knjige ter prevodi iz evropskih in ameriških slovstev. Nadalje bodo govorili o vlogi in »zavzetosti* pisatelja pred njegovim ljudstvom. Nadalje se bodo pogovorili o tem, kako ponovno sestaviti zgodovino bivših kolonialnih držav in o razvoju domačih založb. Umrl je zdravnik ki je uvedel «abreugrafijo» RIO DE JANEIRO, 12, — V starosti 70 let je v Riu de Ja-r.eiru umrl braziljanski zdravnik Manuel De Abreu, znan po tem, da je prvi uvedel foto-fluorografiranje oziroma sistem za množično radiografijo tuberkuloznih in rakastnih obolenj, znan tudi pod nazivom «abreugrafija» po njegovem imenu. Manuel Do Abreu je bil član številnih bi azilskih In inozemskih zdravniških institucij in nosilec številnih odlikovanj svetovno znanih institucij, ki se borijo proti jetiki in rakastim obolenjem. Razen tega, da je bil odličen zdravnik, je bil Manuel de Abreu tudi cenjen pisatelj in pesnik. Napisaj je filozofski spis «Borba proti vesoljstvu* in izdal več knjig poezij, med katerimi Ne biti, Razmišlja, nje, Potovanje v deželo nikO' gar in Pijani angel, ki pa bo izšla šele sedaj po njegovi smrti. glaizbu ^ itUUabbtvo Navdušen sprejem ljubljanskih umetnikov Zelo svečan okvir gostovanja v Celovcu Ljubljanska Opera je v soboto zvečer in v nedeljo popoldne s predstavama Verdijevega Nabucca ter Kosinovega Ekvinokcija doživela na gostovanju v Celovcu izreden uspeh. Navdušenje se je na sobotni predstavi spremenilo v prave ovacije, tako da so gostje ponovili zbor iz II. dejanja Nabucca. Občinstvo je navdušeno pozdravljalo Vilmo Bukovčevo, Hildo Holz-lovo, Sama Smerkolja, Danila Merlaka in ostale pevce ter dirigenta Rada Simonitija. Nedeljska predstava Ekvinokcija pa je bila pod glasbenim vodstvom Demetrija Zebreta, solisti pa so bili Vilma Bukovčeva, Bogdana Stritarjeva, Miro Brajnik, Ladko Korošec, Samo Smerkolj in Friderik Lupša. Predstava je bila deležna prav tako navdušenega sprejema kot prvi večer. Temu gostovanju pa je dala posebno svečano obeležje udeležba številnih visokih gostov iz Slovenije poleg najvišjih predstavnikov oblasti na Koroškem. Na povabilo koroškega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga so namreč prispeli v Celovec predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko s soprogo, podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Joža Vilfan, predsednik republiškega sveta za kulturo Boris Kocijančič, predsednik ljubljanskega Mestnega sveta inž. Marjan Tepina in sekretar republiškega sveta za kulturo Beno Zupančič. V Celovcu jih je že pričakal jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Ido Sarajčič, generalni konzul v Celovcu Boris Trampuž in predstavnik koroške vlade. Pred večerno predstavo pa je deželni glavar Wedenig priredil svojim gostom slavnostno večerjo. Miha Marinko in Ferdinand Wedenig sta izmenjala zdravici, v kateri sta poudarila obojestransko korist medsebojnih kulturnih stikov. Po večerni predstavi pa je deželni glavar priredil v poslopju deželne skupščine slavnostni sprejem, ki so se ga udeležili osi gostje iz Ljubljane, predsednik deželne vlade Jakob Sereinigg, člani deželne vlade ter mnogi koroški kulturni in javni delavci. (Neka agencija, ki v Trstu izdaja tudi novice v slovenščini, se hoče spuščati z nami v naivno polemiko, ko pri objaoljanju podobnih oesti, kot je zgornja, ponavljamo, da v Trstu o gostovanju jugoslovanskih ansamblov samo poročamo. Nekdo pri tej agenciji • nas hoče spomniti» na nekatera gostovanja v Trstu, ki imajo zelo malo podobnosti s takimi gostovanji, kot je bilo n. pr. opisano gostovanje ljubljanske Opere v Celovcu, pa tudi ačjpr stotkov o« 3.000 Japoncev, ki vsako leto umrejo za levkemijo, direktna žrtev atomskih eksplozij. V navedbe japonskega profesorja ni mogoče dvomiti, toda zdi se, da za pogubne po- liiiniiiMMiiiiiiiliiimiiiilitiiiiiiitiiitiiiimliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMlliiiiiliiiiiiiiiitiiitiiiimiiiiiitiiiiiiMiiiiiiililtiiiiliiiiimiimiMiiitiiiH Lov za dediščino, ki je nikjer ni RIM, 12. — Med mnogimi italijanskimi družinami v Piemontu, ki nosijo ime Bonetti, je v zadnjih dneh dvignila veliko prahu zadeva s 60-mili-jardno dediščino «belega kralja Madagaskarja*, ki pa se je kmalu, kot se je že nekoč, razblinila v nič. Zadeva namreč ni nova in prelistavajoč stare kronike je se sledtce atomskih eksplozij ni-1 mogoče izslediti, da se je o ..........................................................................umu...........................................................................uiiuii...uuuuiiu..."uunuuiuu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — V refera tu, ki ga je podal v današnjem plenumu centralnega sveta Zveze sindikatov Tugo-slavije predsednik Svetozar Vukmanovič o »Aktualnih vprašanjih mednarodnega sindikalnega gibanja* »e obširno analizirajo sedanji odnosi v svetu, vloga sindikatov, osnovne značilnosti stanja o mednarodnem sindikalnem gibanju, načela o mednarodnem sodelovanju, nove mednarodne pobude za napredek odnosov in krepitev mednarodnih akcij. Naloga vseh sindikalnih organizacij je, se poudarja v poročilu, da se v interesu naprednega reševanja obstoječih vprašanj in odstranitve nevarnosti, ki ogrožajo delavski razred v celoti, borijo za krepitev vpliva delavskega razreda na nacionalnih in internacionalnih okvirih za likvidacijo sedanje razdeljenosti in podpiranje vseh naprednih tendenc v družbenem, političnem in gospodarskem razvoju. Jugoslovanski sindikati smatrajo, da so zreli pogoji Vukmanovič za regionalne sindikalne konference Za sklicanje mednarodne konference tistih sindikatov, ki so za likvidacijo sedanje razdeljenosti za organiziranje regionalnih sindikalnih konferenc in podpirajo pobudo za organiziranje mednarodne konference tistih sindikatov, ki so za to, da se premaga razdeljenost v sindikalnem gibanju, za najširše mednarodno sodelovanje z vsemi sindikati, za neodvisnost in samostojnost vseh sin-dikalnih gibanj in za uresničenje politike miroljubne koeksistence. Istočasno smatra Zveza sindikatov Jugoslavije, da sklicanje take konference ne bi smelo pomeniti, da gre za u-stanovitev neke nove medna- rodne, tretje sindikalne centrale. Svetozar Vukmanovič je ugotovil, da se je Zveza sindikatov Jugoslavije v svojem mednarodnem delovanju vedno zavzemala za zbližanje med sindikalnimi gibanji za razvoj ravnopravnega prostovoljnega sodelovanja celotnega delavskega razreda. Čeprav jugoslovanski sindikati sodijo, da se vpra/ania in zgodovinske zahteve delavskega razreda lahko rešijo samo v socializmu, .go pripravljeni sodelovati z vsemi sindikalnimi organizacijami in tudi uspešno sodelujejo s sindikalnimi organizacijami, ki so včlanjene v obeh svetovnih centralah. Jugoslovanski sindikati sodijo, da so pogoji, da sindikalna gibanja, ki imajo kljub razlikam mnogo skupnega (borba za krepitev delavskega razreda, borba za mir. likvidaciji kolonializma, gospodarsko sodelovanje in pomoč nerazvitim državam, medsebojno izkoriščanje pridobljenih izkušenj itd.) igrajo ve. liko vlogo v mednarodni areni. Vukmanovič se je dotaknil teh razlik, ki obstajajo v sindikalnih gibanjih obeh central in v zvezi s tem omenil kot pozitiven proces demo- kratizacije in vrnitev k načelom v socialističnih državah. Pojav avtonomnega sindikalnega gibanja, je Vukmanovič ocenil kot logičen naraven rezultat mednarodnih odnosov in pregrupacije sil v posameznih državah. Kolikor bolj bosta »Svetovna sindikalna zveza* in »Mednarodna zveza svobodnih sindikatov* doumeli te nove pojave in gibanja, toliko bolj bo rastel njun mednarodni ugled. Mednarodni kongres • Svetovne sindikalne zveze* v Moskvi je odprl perspektive takim pozitivnim spremembam v tej centrali. Eden od prvih pogojev za nove odnose z delavskim gibanjem je samostojnost delavskega razreda vsake države, da izbira lastno pot družbene preobrazbe in da sam rešuje svoja vprašanja in razvija nacionalno in internacionalno aktivnost. Vsak poskus vsiljevanja tujih pogledov in izku šenj lahko vodi samo negativne posledice. Vsaka sindikalna organizacija je sestavni del mednarodnega gibanja. Izkušnje vseh se vnašajo v skupno zakladnico. B. B. kot v pravljici. Premagalo pa ga je domotožje. Svoje »kraljestvo* je prodal Angležem za cel kup šterlingov in se vrnil v Turin k ženi. Kralj Viktor Emanuel II. ga je imenoval za markiza in pozneje je bil celo izvoljen za poslanca, čeprav se na politiko ni razumel prav nič. Solarolijeva edina hčerka se je poročila z nekim častnikom piemontske vojske, zaloga šterlingov pa se je počasi toda stalno manjšala, dokler zadnjemu dediču bivšega krojača pred 30 leti ni ostal od nje niti vinar več Tu bi se lahko vsa ta pravljična zgodba tudi končala že njej začelo govoriti 1. 1927, laroli, ki je vladal nekaj let ko se je za famoznih 60 milijard lir potegovalo nič manj kot 400 Bonettijev v Piemontu in Venetu. Tem so se sedaj po 35 letih pridružili še neka Antonietta, njena sovaščana brata Francesco in Giuseppe ter Giuseppe La Com-mare, tajnik republiške pro-kure v Palermu. Za omenjenih 60 milijard se je raznesla govorica, da so naložene v neki angleški banki in da še vedno čakajo na zakonitega dediča «belega kralja Madagaskarja*, ki naj hi ne bil nihče drug kot neki Francesco Blando Bonetti s Sicilije. Resnična zgodba o tem pa je sledeča. Ko mu je bilo 20 let, je ta Francesco Blando Bonetti res odpotoval iz Turina skupno z nekim Solarolijem, Oba sta bila krojača po poklicu in v avanturističnem iskanju sreče sta se odpravila proti Indiji. Med potovanjem pa sta se moža ločila. Za Francescom Blandom Bonettijem je izgini-la vsaka sled, Solaroli pa je res postal nekak «beli kralj*, toda ne na Madagaskarju, tem. več v eni izmed takrat številnih indijskih državic, kjer je začel svojo srečno kariero kot krojač pri tamkajšnjem maharadži, za katerega vojsko je izdeloval uniforme po znanih krojih piemontske vojske. Maharadža se je nad njim tako navdušil, da ga je imenoval za generala in mu dal za ženo eno od svojih hčera. Nekaj let potem je maharadža umrl in prestol je zasedel So- nedavno gostovanje zagrebške Opere v Bologni. Ljudem pri omenjeni agenciji lahko povemo, da bi znali mi našteti še več gostovanj v Trstu, kot nam jih oni servirajo, toda razlika je prej ko slej tolikšna, da jih ne moremo primerjati z gostovanji v drugih mestih. — R.R.) ----«»--- Aretirani morilci nilskih raziskovalcev ADIS ABEBA, 12. — Etiopska policija je aretirala morilce dr. Stanleya VValterja in, znanstvenika Henrija Kadrin-ke, članov švicarske ekspedicije, ki je nameravala s čolni prepotovati še neraziskani zgornji tok reke Nila. Osemčlanska ekspedicija je odpotovala iz Švice 19. decembra. Letos 21. januarja je dosegla s svojima dvema čolnoma abesinsko mejo, ko šo nanjo nepričakovano začeli streljati z brega. Streli so zadeli že omenjena znanstvenika, ki sta bila na mestu mrtva. Sprva je prevladovalo mišljenje, da so ekspedicijo napadli člani kake abesinske tolovajske tolpe, sedaj pa je etiopska policija ugotovila, da so napadalci pripadali nekemu nomadskemu plemenu, ki se bavi z lovom in ribolovom ob Nilu, predvsem na področju sudansko-abesinske meje. Ostalim članom ekspedicije se je po napadu posrečilo doseči oporišče v katerem sta bila še dva raziskovalca, vendar pa svoje poti niso več nadaljevali. Tako bo zgornji tek Nila, po katerem doslej še ni plul noben človek, ostal še naprej neraziskan. ----«»--- Vojak obtožen zaradi smrti otroka ALEJSSANDRIA, 12. — Italijanski topničar Tommaso An-dreozzi, ki je 1. januarja letos prišel v vojašnico v Ales-sandrio in prinesel s seboj 15 dni staro hčerko Emmo, je bil obtožen umora. Preiskava v zvezi s smrtjo male Emme, ki je podlegla 6. januarja, je bila zaključena in preiskovalni organi imajo njenega očeta topničarja Andreozzija za krivega njene smrti. Andreoz*' je brez dovoljenja zapustil vojašnico, v kateri je služil Pri 52. bataljonu težkega topništva, in obiskal v Milanu bolno ženo. Ob svoji vrnitvi )e vojak prinesel s seboj hčerko, ki se je predčasno rodil* in bolehala na neki srčni motnji. Otroka je vzel s seboj na pot kljub temu, da mu je milanski zdravnik, ki je otroka pregledal, to odsvetoval-Napori, ki jih je moral otrok med potjo iz Milana do AleS” sandrie prestati, so zdravstveno stanje otroka poslabšali kljub zavzetosti zdravnikov je mala Emma podlegla. Tudi raztelesenje otročička je P°' trdilo, da je ta umrl, ker 9* je oče vzel na pot. Andreozzi, ki je bil že obsojen od vojaškega sodišč* na dva meseca zapora zarfl£*1 dezertiranja, se bo moral se" daj zagovarjati pred kaze*' skim sodiščem zaradi umor* svojega otroka. ----«»--- Operiran britanski prestolonaslednik LONDON, 12. - Sina br‘‘ tanske kraljice princa K*r,j so morali na naglo odpeli* iz zavoda v Cheamu v I*0 don zaradi vnetja slepič* 1 ga operirati. Glasnik buc*"ja ghamske palače je sporočil, je deček začutil prve boleC ne že zjutraj. Takoj so v 1 vod prihiteli zdravniki, hkf ijioiia zguuua tuui Kuntaia ze voo prinneu zaravniKi, takrat. Toda kmalu se je med ti pa je bila o zadevi obv nnintrilo r) n i o n trOPVtiu ’ Znan. K; - » y popoJO^1 ljudmi pojavila druga verzija, ki jo je ljudska fantazija spletla okrog izginulega Bonettija in njemu pripisala bajno bogastvo in kraljevstvo na Madagaskarju, ki ga seveda nikoli ni bilo. In čeprav je resnica bila že od vseh plati osvetljena 1. 1927, ko je vseh 400 pretendentov na namišljeno bogastvo izdalo kopico denarja za ugotavljanje svojih rodovnikov, se je sedaj — v našem svetu hlastanja za denarjem — znova zmešala pamet še nekaterim Bonettijem. --------------»»---- MONTREAL, 12. — Pet oseb je živih zgorelo, štiri pa so bile hudo ožgane v požaru stanovanjske hiše v Cloutieru, kakih 50 km severno od Que-beca. Do požara je verjetno prišlo zaradi eksplozije ogrevalnih naprav ščena kraljica, skih urah so se bolečine jj povečale in tedaj so odpeljati ga v London, d* ^ ga tam operirali. Pred :e je bila klinika že obveščpO da bi vse Slovence v alUi priznali za narodno C°to in da bi izbrisali u-Jjetno začrtane meje, žara- nvni,|nn Otouon. katerih pravice Sloven- Slovence, ki so brez njih. Ker jih i. ■ na Tržaškem ne velja-u za goriške, kaj šele za £ceške «bi°h In 11 ^ega gospodarsko m kulturno zatirajo, se ne Jorejo v večjem številu ^kopati do spoznanja, da , del našega narodnega te-qh- Tudi na Tržaškem in j°tiškem srečujemo na jakem koraku premišlje-storjena dejanja, ki so Graditi/ moramo na mladini, ki je naša bodočnost, toda kako naj ji v vrtincu atomske civilizacije nudimo varno streho in prijetno počutje v naših vrstah, če se še vedno oklepamo metod iz čitalniške dobe, ki so za nas zgodovina, ne pa zgled. Hoditi vštric s potrebami časa ter gojiti narodno zavest, v tem okviru se mora odvijati naša dejavnost. Kadar volimo odbore prosvetnih društev in zveze, se vse premalo zavedamo, da so strokovnjaki, poleg ljubezni množice za prosvetno in kulturno delo, —-temelj društvenega in v končni analizi tudi narodnega življenja. Vse premalo pozornosti smo doslej posvečali vzgoji' vodilnih kadrov. Precej časa bo potrebno, preden bomo odpravili vrzeli na tem področju. In tudi potem, ko bomo imeli dovolj usposobljenih prosvetnih delavčev, ne bomo zagotovili uspešnega prosvetnega dela, če v nas ne prodre zavest, da je naš kulturni napredek vedno sad vseh nas, od poklicnega prosvetnega delavca, preko nastopajočih, do slednjega obiskovalca naših kulturnih prireditev. Kakor si ne moremo predstavljati kulturne prireditve brez igralcev, si je ne moremo predstavljati tudi brez gledalcev. Najmanj kar more in mora storiti zaveden človek za dvig naše kulture, je to, da moralno podpre te napore s svojo prisotnostjo, in denarno vsaj s prispevkom malenkostne vstopnine. PRIREDITEV'r KAKRŠNIH Sl ŠE ŽELIMO.. Množičnost in kvaliteta vzpodbudni značilnosti programa Samostojni in združeni pevski zbori-Mladi tamburaši-Folklorna skupina z Opčin Malokakšna prireditev Je v zadnjem času tako navdušila in privabila toliko občinstva — kot nedeljska Prešernova pro. slava v Avditoriju. Dvorana Je bila polna do zadnjega kotička, prav tako tudi balkon, med občinstvom pa smo videli Tržačane in Goričane, Kraševce in Brežane, ljudi iz Mlljskih hribov in iz vasi, ki obdajajo Gorico. Zato Je bita proslava že po sestavu občinstva nekaka enotna kulturna manifestacija slovenskega življa v zamejstvu, ki Je potem prišla še bolj do izraza med izvedbo programa. Tudi program je po svoje odražal neločljivo povezavo tržaških in goriških Slovencev To je sicer logična posledica zadnjih organizacijskih sprememb v Slovenski prosvetni zvezi, ki vsako leto organizira Prešernovo proslavo, vendar nas je praktično izvajanje nove, rekli bi enotne kulturne »politike«, prijetno iznenadilo. Množični nastop najprej goriških in potem tržaških pevcev in za zaključek še skupni nastop združenih goriških in tržaških zborov — vse to je v dvorani vzbudilo vihar odobravanja, ploskanje, ki se ni in ni poleglo. Zato je osrednja Prešernova proslava letos uspela in navdušila ne samo zaradi kvalitetnega izvajanja vseh nastopajočih, ki jih je občinstvo nagradilo z zasluženim pri- znanjem, temveč tudi zaradi množičnosti izvajalcev iz o-beh sosednih pokrajin. Ko se je zavesa prvič odgrnila in se je v ozadju prika- Napcvedovalka SLAVICA BANDI zalo doprsje našega največjega pesnika, je na oder stopila napovedovalka v domači narodni noši in predstavila prvo skupino nastopajočih: tamburaški mladinski zbor prosvetnega društva Prosek-Kontovel, ki je pod vodstvom Guida Bensija zaigral najprej Gotovčevo »Ero r. onega sveta*, potem pa še Tomčeva «Belokranjska kola*. Mladi tamburaši, dekleta in fantje, so bili deležni prisrčnega ploskanja, ki je seveda veljalo tudi požrtvovalnemu dirigentu. Po govoru tajnika SPZ Gorazda Vesela, ki ga objavljamo posebej, je nastopila folklorna skupina prosvetnega društva »Andrej Cok* z Opčin. O skupini lahko rečemo, da je pokazala utrjeno znanje, ki so si ga plesalci in plesalke pridobili z dolgotrajno vajo in nastopi. Srbska kola so bila dovršeno izvedena — kljub razmeroma malemu prostoru in stojalom za mikro. fone, ki so plesalce ovirali. Močno ploskanje je potem pozdravilo člane goriških zborov iz Steverjana, Sovodenj, Peči, Dola-Poljan, Vrha in Doberdoba, ki so se razvrstili na odru. Pod taktirko Ivana Petejana so najprej zapeli A-ljaževo »Soči*, potem pa še Vodopivčevo »Pobratimija*, medtem ko je Albin Vergi-nella dirigiral Aljaževo »Oj Triglav moj dom*. Združeni zbori oziroma združeni pevci so zapustili najboljši vtis in so zato želi zasluženo priznanje občinstva. Mešana pevska zbora iz Boršta in Padrič — stara znanca Prešernovih proslav — sta se občinstvu predstavila v enotnih oblačilih, kar je povzdignilo zunanji efekt, ki je bil tudi v skladu s kvaliteto zbora. Svetko Grgič, ki dirigira oba zbora, je pevce najprej predstavil z Vrabče-vo »Slovensko pesmijo* potem pa še z »Bilečanko* istega skladatelja. Obe pesmi sta izzveneli v navdušenem odobravanju občinstva. Na oder so potem prišli pevci zborov iz Doline, Bazovice, Padrič, in Proseka-Kon-tovela. Po Svarovi »Dobil sem pisemce* se je zboru priključil harmonikar Oskar Kjuder in pod taktirko Ignacija Ote je v dvorani zabučala mogočna »Pesem XIV. divizije*. Skoda, da so pevci tako hitro odšli z odra, saj je občinstvo hotelo, da bi pesem ponovili. Po «Sopskem kolu*, ki si ga odlično izvajali mladinci prosvetnega društva »Andrej Čok* z Opčin so na oder začeli prihajati tržaški in gori-ški pevci. Množica pevcev je napolnila oder in ko se je predstavila dirigentka Pavlina Komel, jo je skupno v pev-ci pozdravilo viharno ploskanje. Združeni zbori so zapeli staro puntarsko pesem «Le vkup uboga gmajna*, pri čemer je pevce na harmoniko spremljal Oskar Kjuder, potem so pod taktirko Dorija Klavčiča zapeli Venturinijevo »Ujedinjena domovina*, končno pa še Vrabčevo ((Zdravico*, ki jo je dirigiral skladatelj sam. Nastop združenih goriških in tržaških zborov je bil višek proslave in ploskanje se ni in ni hotelo poleči. Želimo, da bi bilo tudi k letu tako. Od zgoraj navzdol: Združeni tržaški pevski zbori — Združeni goriški pevski zbori — Mešani pevski zbor Boršt-Padriče — Tamburaški zbor »Plavi Jadrana s Proseka-Kontovela UIlHllimillllllliillMlllltillllillilliHlltnilllliiiiiniiiiu...................................................................................................................................im.........11...... KNJIGA »DJAMILA BOUPACHA* JE BILA PRVI DAN RAZPRODANA V današnji Franciji ni lahko hiti pošten in hkrati pogumen Odvetnici, ki je popisala zgodbo alžirskega dekleta grozijo, da jo bodo umorili in ji otroka ugrabili V današnji Franciji ni lah- šče El Viar, skozi katerega sta taiiji r ituiuji m iau* ov-e tsi vi«*, ko biti pošten in to poštenost šla tudi Alleg in Maurice Au- tu ‘ " " ... ...........— hkrati tudi izpričati. To se . din, ki sta najbolj drastično zdi morda čudno, posebno o- j prikazala brutalnost franco-nemu, ki francosko zgodovino I skih policijskih metod z alžir-pozna, toda zadnja leta to žalskimi jetniki. Po mesecu dni lostno ugotovitev potrjujejo jt Djamila prišla v roke pre-s celim nizom najbolj izrazitih | izkovalnim organom, to je primerov. Se pred nekaj dne- ] spet parasovskim častnikom vi ‘ smo objavili sliko mlade 1 in policijskim agentom, ki so francoske odvetnice Noemie ; tudi na njej dokazali, česa so Torek. 13. februarju 1002 Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba: 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših ni; 13.30: Za vsakogar nekaj; 13]30: Glasba po željah; 17.00: Za prijeten uvod igra pianist Franco Husso; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Radijska univerza: Tone Penko: Hormoni; 18 15: Umetnost, književnost m prireditve; 18.30: Soherdt: Simfonija v Es-duru; 19.00: Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše: 19.30: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Večer z Norrie-Jem Paramorom, Phllom Nico-lijem In Caterino Villalbo; 21X0: Slovenske Laure; 21.40: Koncert violinista Dejana Bravničarja, pri klavirju Leon Engelman; 22.00: Obletnica tedna: Alojz Rebula: ((Spomin na Knuta Hamsuna ob desetletnici smrti*; 22.15: Ples v blue jeans; 23.00; Trio Dave Bru-beck. 12.25: Tretja stran: 14.20: Eno uro v diskoteki: 15.20: Glasbene šole in dirigenti današnjega tn nekdanjega Trsta; 15.35: Orkester p. v. Guida Cergollja. Koper Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.30; Omnibus; 10.30: Radijska šola ;nat0 nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Glulletta Slmionato in Carlo Bergonzi; 15.15: Poje Maria Pariš; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Program za naj-mlajše; 17.20: Ritmi In melodije narodov; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00 Trova-joli ob klavirju; 18.30: Enotni razred: 19.00: Oddaja za de- lavce; 19.30; Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00; Drama v treh dejanjih Carla Bertolazzija: »Hiša sanj*; 22.30: L. Holmes tn njegov orkester; 22.45: Dogodki doma in v svetu; 23 00: Nunzlo Rotondo In njegov orkester. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeno - revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Sladki spomini; 15.45: Najnovejše plošče; 16.00. Program ob štirih; 16.45: Smučarsko prvenstvo v ChamoniX'U; 17.00; Glasbena medigra; 17.30: Vaš Juke-box; 20.30: Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba. plesnega orkestra; 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Spored arij z našimi pev--ci; 10.15: Izberite melodijo tedna!; 11.00: Koncertira Yehudl Menuhin; 11.15: Utrjujte svojo angleščino; 11.30: Ivo Petrič: Preludij ln Scherzlno za harfo; 11.37: Klavirska In violinska glasba; 12.05: Trio Avgusta Stanka- 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Mariborski komorni zbor; 13.50: Segava klaviatura; 14.05: Radijska šola z* višjo stopnjo; 14.35: Godala In zabavni zbori; 15.20: Tri kubanske pesmi; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Ura Beethovnove glasbe; 18.00: Aktualnosti doma In v svetu; 18.10; Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 20.00: Poje Komorni zbor iz Celja; 20.30: Jovanka Jorgačevlč: Primer Mihaela Za-zmerom; 21-30: Poulenc: Sonata za violončelo ln klavir; 22.15: Uvod v glasbo 20. »l<>-letja; 23.05: Četrt ure z ansamblom Jožeta privška; 23.20: Plesna glasba ln popevke. Ital. televizija lil. program Dragi poslušalci! Našo pot naj razsvetljuje luč Prešernove ljubezni do slovenskega naroda. Stopajmo po njej, saj nam Jo je začrtal genij, ki je domala sam v svoji, dobi veroval v prebujenje in napredek slovenskega naroda v skupnosti vseh kulturnih narodov, tako da... «ne vrag, le sosed bo mejak.* 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11 00: Otroški kotiček; 11.30: Skladbe Bedricha Smetane; 12.00: Glasba Po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah; 13.40: Mali ansambli; 14.00: Zabavne po- pevke; 14.30: Sola in življenje; 14.50: Otroškj zbor iz Pivke; 15.30; Tečaj italijanskega jezika; 16.00: Melodije Iz filmov In revij; 16.30: Tretja stran; 16.45: Iz Puccinijevih oper; 17.40: Orkester Arturo Manto-vani; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Mina; 19.30: Prenos RL; 22.15: Klarinetist Buddye Franco; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00; Prenos RL. 17.00: Sonate za violino In klavir: Mozart, Salnt-Saens In Prokofijev; 18.00: ZDA od izo-lacionlzma do politike vodilne svetovne države; 18.30: Filmski pregled ;18.45: Bachova Kantata št. 211; 20.00: Vsa- kovečernl koncert; 21.30: Tisoč let Italijanskega Jezika; 22 00: Bohuslavo Martinu: »Epopeja Gilhamesha*; 22.50; Revolucija optike v Firenzah (doku-mentarlj); 23.20: Na programu skladbe Roberta Schumanna. Slovenija 5.00: Dobro Jutro-; 8.05: Zenski zbor »France Prešeren* Iz Kranja; 8.25: Od pianina do 8.30, 14.00 In 15.30: TV šola; 16.30: Smučarske tekme v Cha-monlxu; 17.30: Program zg naj-mlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno; 19.15: Slikar Mathlas Gruennevvald; 20.20: TV šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film Otta Premin. gera »Na pločnikih*; 22.40: Jazzovski program; 23.15: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Zaključno nadaljevanje potopisa «Od Babilonije do Benetk*; 21.40: Dnevnik; 22.30: Deset minut z Mariom Carote nutom: 22.10: Španski balet. Jug. televizija Italija 20.55: Zabavno re- klamna oddaja; 21.05: Na pločnikih — ameriški umetniški film; 22.30; Spored Jazza — do 23.25. Glaymann, ki so jo agenti OAS ugrabili le zato, ker je bila tako pogumna, da jim je v brk povedala, kaj o OAS meni. In da bi ostali pri ženskah in odvetnicah, bomo navedli še primer mlade alžirske odvetnice, ki pa živi v Parizu, in sicer primer Gise-le Halimi. Tej odvetnici je še huje kot njeni kolegici Glay-mann, kajti OAS ne grozi le njej, pač pa tudi njenima sinčkoma Jeanu in Sergeu. Zakaj? Pred nekaj manj kot dvema letoma smo tudi mi poročali o »primeru Djamile* in sicer o alžirskem dekletu, ki je prišla v kremplje francoskih pa-rasovcev in po nečloveških mukah »priznala*, da je napravila kar deset atentatov. Sedaj pa se je v pariških izložbah pojavila knjiga z naslovom »Djamila Boupacha*, ki sta jo napisali omenjena odvetnica Halimi in Simone De Beauboir. Knjiga pa je kaj malo časa ostala v izložbah, kajti francoski bralci so jo kar čez noč razgrabili, Sicer pa se vrnimo k Hali-mi in k »primeru Djamile*. Pred tremi dnevi sta minili dve leti, ko so francoski parasovci in policijski agenti aretirali v nekem predmest-ju Alžira alžirsko dekle Dja-milo Boupacha in jo za mesec dni vrgli v zbirno tabori- šč naučili od svojih {(vzornikov*, nacističnih rabljev, le da so francoski fašisti v svoji okrutnosti še bolj prefinjeni od nacističnih biričev. Med raznimi mukami, ki jih je Djamila morala prenesti, je bila tudi ((posaditev na steklenico*. Seveda ie šla Djamila prej še skozi muke «ano-de in katode*, to je, da so jo mučili z električnim tokom, da je morala prej skozi »kad* in skozi vse ono. kar E iSHi Alžirsko dekle Djamila, kakor Jo je naslikal Picasso so si razbesneli francoski fašisti omislili. Posledica vsega tega je bila ta, da je dekle «priznalo» kar deset zločinov. In ko je Djamila bila le kup ran in krvi, ko je bila duševno strta, So to ((karikatura človeka* Dokazali njenemu nad sedemdeset let staremu očetu, njeni sestri in svaku, ki so prav tako bili v ta-borišču in šli skozi razna nečloveška mučenja. Primer Djamile ni edini. V alžirskih taboriščih in zaporih je takih primerov veliko. Toda njen primer je prišel na dan. Bilo je to 16. junija 1960, ko je francoska pisateljica Francoise Sgan o njem spregovorila v pariškem tedniku «Express», kjer je francoskim bralcem prikazala vso grozota, ki se pod krinko francoske pravice vrši v francoskih zaporih v Alžiriji. Morda še bolj značilno kot sam ((dogodek z Djamilo* je vse ono, kar se je s tem v zvezi dogajalo izven zaporov, v katerih so Djamilo mučili. Ko je Djamila svoje »zločine* priznala, je bilo treba aati vsej stvari tudi »pravno obliko*, dekletu je bilo treba soditi tudi pred sodnikt da bi Se mučenja opravičila. In Djamila si je izbrala za odvetnico že omenjeno Alžir-ko Halimi. In ko je odvetnica pred sodno razpravo hotela v Alžir, da bi se pred procesom s svojo varovanko po-razgovorila, so ji oblasti v Pa-r.zu dale le dva dni časa za pot, pomenek in proces. Odvetnici je uspelo iztrgati vsaj tri dni. Na razpravi pa je prikazala vse, kar je vedela. In ko je prišla na dan z mučenji v alžirskih zaporih, je bil proces — odložen. Ko bi se , na zatožno Klop rale mene .....................................................................im...mi.... Hlini mučitelje in one ki so za to [ čez mesec dni sodi.a razprava morala nadaljevati, odvetnica ni mogla več v Atž r, ker ji francoske policijskt oblasti niso daie dovoljenja. Na njeno prošnjo jo je na razpravi proti Djamili nadomestil odvetnik Matarazzo, ki Pa so ga sodniki pognali iz dvorane, brž ko je spregovoril. Na njegovo mesto pa so imenovali svojega odvetnika. Vtem pa je prišel v veljavo nov »liberalnejši* zakon, da morajo tudi vojaškim sodiščem predsedorati civilni sodniki. To se pravi, da bi surovega sodnika polkovnika Ca-therineauja moral zamenjati nekdo drugi. FrancosK; »pravici* v Alžiriji pa to ni bilo pt godu. Vendar so se na sodišču v Alžiru koj znašit V primeru sodne obravnave proti Djamilt je predsedstvo sodišča 9pet prevzel polkovnik Catherineau, le da je tokrat prišel na sodišče v civiiU, in ne več v' polkovniški uniformi kot prej. Nadaljnjega razvoja »zadeve Djamile* ne bomo mogli prikazati, ker je predolg. Proces je bil namreč ponovno odložen in tudi med sodniki se je našel pogumen Francoz. Bil je to Chausserte-Lapree s sodišča v Caenu, kateremu je uspalo izposlovati, da so obtoženko prepeljali iz Alžirije v neki francoski zapor. «Zadeva Djamile* se je namreč že tako razširila, da se ni dala več niti prikriti, niti omejiti. Poleg tega je začel v Franciji vesti nov veter. Toda tudi ta veter, ki za sedaj kar lepo obeta, ni tako močan, da bi mogel ustaviti »zadevo Djamile*. 2e omenjeni sodnik iz Caena se je ves čas boril, da bi dekletu bilo zadoščeno tn da bi spravili zatožno klop raje OVEN f21.3. do 20.4.) Pri sprejemanju novega sodelovanja bodite previdni. Pri družinskih zadevah upoštevajte tudi mnenje svojcev ter osebe, ki Jo imate radi. BIK (od 21.4. do 20.3.) V dopoldanskih urah vam bo Slo vse od rok in boste izpeljali tudi delo, ki ga že dolgo zavlačujete. Ne zaupajte vsega novim znancem. DVOJČKA (od 21.5. do 32.6.) Podvizati se boste morali, kajti sicer vas bodo tekmeci prehiteli. Na programu Je neko potovanje zelo verjetno poslovnega značaja. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Preden se boste lotili novega dela, morate opraviti vse, na kar ste se obvezali prej. V družini boste naleteli na nerazumevanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Brez HOROSKOP JLk DANES. strahu se lotite tekme z nasprotniki, kajti oni niso dovolj pripravljeni. Z odkritosrčnostjo boste še najbolje uspeli. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Niste pripravljeni, da bi mogli prevzeti vsako nalogo, ki se vam vsiljuje Neko vznemirjenje vas bo motilo. Skušajte najti vzrok. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S pravilnim dojemanjem stvari boste olajšali delo tudi svojim sodelavcem. Zelo prijetne ure z osebo, ki vam Je pri srcu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Ce hočete, da bi med vami in sodelavci vladalo pravilno razpoloženje, boste morali tudi vi nekoliko popustiti. Napetost v družini. STRELEC (Od 23.11. do 20.12.) Ne bodite preveč napadalni in vsiljivi, posebno ko imate potrebo dobrih sodelavcev. Preveliko zaupanje v ljubljeno osebo ni na mestu. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Primerijo ozračje za začetek novega dela Posebno zadoščenje bodo Imeli tisti, ki se ne bodo ozirali na malenkostne stvari. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne bo vam lahko prodreti, vendar bodo vaši načrti uspeli. Zaupajte vase. toda prisluhnite tudi nasvetom onih. ki vas Imajo radi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Lahko bi vam uspelo tudi delo, ki ste ga na novo začeli, toda le tedaj. če se ga lotite z vso vnemo. V družini nekaj ne bo prav. soodgovorni. Toda v >em primeru bi moral priti na zatožno klop celo sam francoski obrambni minister Messmer, proti kateremu je bila predli žena obtožnica. Vendar je državni vrhovni preiskovalni sodnik v Parizu že dal svoje mnenje, češ da sme ministrom soditi le vrhovno sodišče in to šele tedaj, če mu to poveri dvotretjinska vectna parlamenta, kar pa je v sedanjih razmerah Francije nemogoče. In tu se srečamo spet z odvetnico Gisele Halini, ki je 10. t. m., torej na drugo obletnico aretacije Djamile Boupacha vložila proti sklepu vrhovnega državnega preiskovalnega sodnika priziv. Zelo verjetno ie. da se ho v no- (Nadaljevanje na 6. strani) Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.7, najnižja 4.5, ob 19. uri 7.6; zračni tlak 1020.2 pada, veter 1 km jugozahodnik, vlage 67 odst,, nebo 5/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7.8 stopinje. — 3 Tržaški dnevnik 13. februarja 1962 Danes, TOREK, 13. februarja Katarina Sonce vzide ob 7.11 ln zatone ob 17.28. Dolžina dneva 10.17. Luna vzide ob 12.17 in zatone ob 2.28 Jutri, SREDA, 14. februarja Valentin Ustanovitev Pokrajinske zveze političnih intornirancov v nacističnih taboriščih Nobena odškodnina ne more poplačati trpljenja in žrtev v taboriščih smrti Ustanovne skupščine se jo udeležil tudi senator Calef/i - Pozdravni govor tov. Mirka Kosmine - Izvoljen izvršni odbor zveze Delni pogled na dvorano, v kateri so se zbrali bivši Interniranci v nacističnih taboriščih Prvič po toliko letih od konca vojne so se v nedeljo dopoldne zbrali na skupnem zborovanju v veliki dvorani CGIL v Ul. Pondares 8 bivši politični interniranci v nacističnih taboriščih in družinski člani njihovih sotrpinov, ki se iz taborišč smrti niso več vrnili. Zbrali so se, da v okviru vsedržavne organizacije ustanovijo svojo pokrajinsko zvezo, ki naj bi jih moralno povezovala in poskrbela za uresničenje ukrepov v nji hov prid. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička in ni mogla sprejeti vseh udeležencev, tako da je marsikdo moral stati ob vratih. Na steni za predsedstvom je visel prapor »kacetar-jev»: na zebrastem polju rdeči trikotnik z belo črko I, znak političnih interni rančev iz Italije. Za predsedniško mizo so sedeli senator Piero Caleffi, odv. Flo- hH m- ispjJIliL,.. IM i Senator Caleffi ra, prof. De Manzini, Mirko Kozmina, Franc Rauber in Giovanni Postogna. Občni zbor je otvoril Postogna, ki je pozdravil navzoče. Vsi u-deleženci so najprej z enominutnim molkom počastili spomin vseh žrtev v taboriščih smrti, nato pa je Postogna na kratko obrazložil namen občnega zbora in važnost take organizacije bivših internirancev, da lahko dosežejo priznanje in zadoščenje', ki jim pritiče, in nadaljujejo svojo borbo za i. deale svobode in napredka, za katere so toliko žrtvovali. O-menil je tudi delo pripravljalnega odbora, da je lahko prišlo do tega občnega zbora. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predstavnik Zveze partizanov TO Nino Gregorič, 'Ki ga bivši interniranci na Tržaškem dobro poznajo in so mu hvaležni za njegovo delovanje in priprave za občni zbor. Nato je imel nagovor Mirko Kosmina, ki je najprej -pozdravil navzoče v imenu Zveze partizanov Tržaškega ozemlja m med drugim dejal; »Mnenja sem, da ob tej priliki ne morepno preko tega, da ne bi podčrtali zasluge, ki so jih doprinesli bivši interniranci v taboriščih smrti skupno z vsemj drugimi antifašisti, bodisi slovenske ali italijanske narodno-sti, v borbi proti naci-fasizmu, za demokratična načela vse človeške družbe, kon. kretno za boljšo bodočnost delovnega človeka. V tej težki in neenaki borbi nismo nikdar pomislili na osebne žrtve, ki so bile za to potrebne ((zavedajoč se, da samo nekompromisna borba in njen zmagoviti zaključek bo doprinesel vsemu človeštvu nove pogoje življenja v splošnem spoštovanju demokratičnih načel in mirno sožitje med vsemi narodi. Poudaril je, da žrtve niso bile zaman, ker je zmaga nad nacifašizrpom odprla nove perspektive, toda reakcionarne sile se s tem dejstvom nočejo sprijazniti. Te sile niso hotele priznati zaslug in žrtev v odporniškem gibanju, začele so celo preganjati bivše borce, hotele bi priti spet na površje, ampak demokratične sile v svetu se vedno bolj uveljavljajo. Pripomnil je, da je ustanovitev te organizacije tudi ve. likega političnega pomena in je v svoj nagovor zaklučil z zahvalo tistim tovarišem, ki so včlanjeni v tušajšnjih partizanskih organizacijah in so ogromno prisvevali, da je prišlo do ustanovitve te enotne organizacije. Vsi prisotni so z velikim zanimanjem sledili besedam senatorja Caleffija, ki je bil v zloglasnem taborišču Mauthausen in se z veliko vnemo zavzema kot senator za priznanje bivšim internirancem. Najprej je pozdravil navzoče, nato pa je pojasnil, zakaj je prišlo v Italiji tako pozno do ustanovitve vsedržavne organizacije bivših internirancev. Omenil je, da so bile razne težave, ker so se pač interniranci polagoma vključili v življenje, da so se kopičili drugi problemi, da so bivši interniranci skraja pogostoma in marsikje naleteli na nerazumevanje, da mnogi jim sploh niso hoteli verjeti itd. Resnica o grozotah v taboriščih smrti je prodrla po razstavah o teh taboriščih, ki so bile urejene v raznih italijanskih mestih. Nato se je organizacija bivših internirancev okrepila in uveljavila ter uživa velik ugled in priznanje. Senator Caleffi je poudaril, da je ta organizacija enotna in edina, ki vključuje člane, kateri pripadajo raznim strankam, od liberalcev do komunistov. Govornik je nato omenil težave med pogajanji z vlado v Bonnu glede odškodnine internirancem iz Italije. Pripomnil je, da je bonnska vlada skraja odklanjala vsako odškodnino, češ da je bila Italija zaveznica Nemčije. To njeno opravičilo pa so pobili in po pogajanjih dosegli, da, je bonnska vlada dodelila 40 milijonov nemških mark, približno 6 milijard in pol lir, za odškodnino internirancem in deportirancem iz Italije. Predstavniki Združenja bivših internirancev so tudi dosegli, da italijanska vlada prizadetim internirancem prizna invalidnino, oziroma pokojnino in da ne zapade rok za predložitev zadevne prošnje. Senator Caleffi je poudaril, da nobena odškodnina ne more poplačati trpljenja in žrtev bivših internirancev ter življenja tistih, ki so jih upepelili v nemških krematorijih. Spričo števila žrtev in preživelih internirancev je omenjena vsota skromna in je le kot moralno priznanje prizadetim. Pripravljen je zadevni osnutek zakona in je upati, da ga bo parlament' v kratkem odobril. Po odobritvi zakona bodo bivši interniranci in svojci padlih v taboriščih imeli Za nedeljsko zborovanje tržaške avtonomne federacije KPI je vladalo v mestu precejšnje zanimanje, zlasti zato, ker je poslanec Vidali ob povratku iz Slovenije, kjer je bil skupno z delegati KPI na obisku, izjavil na tržaškem radiu, da bo na tem zborovanju poročal o obisku v Sloveniji. Zato je bila kinematografska dvorana «Arcobaleno» polna občinstva. Poslanec Vidali je obširno poročal o obisku delegacije tržaške KPI v Sloveniji, kjer se je zadržala tri dni. V začetku je Vidali poudaril, da je običaj KPI, da ob važnih dogodkih priredi zborovanja, da se javno poroča meščanom, kar se je zgodilo. ((Našemu obisku Sloveniji — je dejal poslanec Vidali — smo dali izrecno politični značaj. Ta naš obisk je bil še posebno pomemben, ker smo po dolgih štirinajstih letih navezali stike z Jugoslavijo. V tem dolgem obdobju se je med nami in jugoslovanskimi komunisti razvila ostra, kruta borba, ki ni prizanesla nikomur. Toda odhod naše delegacije v Slovenijo je vzbudil v Trstu najrazličnejše komentarje, kot da ne bi še nihče šel v Jugoslavijo. Znano pa je, da so bile v Jugoslaviji v preteklih letih že mnoge druge delegacije KPI, sindikatov in drugih organizacij. Razumljivo pa je, da je imel naš obisk poseben frebnimi dokumenti, pri čemur jim bo v veliko pomoč njihova organizacija. Govornik je omenil število internirancev in deportirancev iz Italije, ki ni bilo sicer še točno ugotovljeno, in je pojasnil, kdo bo imel pravico do omenjene odškodnine. Pojasnil je, da osnutek zakona določa prednost pri izplačilu odškodnine. Najprej bodo odškodnino izplačali bivšim in- ternirancem, ki so dopolnili 60. leto starosti, nato svojcem padlih ter drugim internirancem. Svoj govor je senator Caleffi zaključil s toplim pozivom, naj bivši interniranci o-hranijo svojo enotnost in solidarnost. naj mladim rodovom pričajo d borbi proti na-eifašizmu in o strahotah, ki jih je nacifašizem počenjal. Nekateri bivši interniranci in svojci padlih so vprašali za pojasnila, nato pa je občni zbor odobril kandidatno listo, ki jo je predlagal pripravljal, ni odbor za izvršni odbor Pokrajinske zveze političnih internirancev v nacističnih ta-boriščih. Odbor je začasen in bo dokončno izvoljen po dr- žavnem kongresu združenja, ki bo prihodnjega aprila v Florenci. Pokrajinski odbor sestavljajo; Stanislav Baibi, Anton Skarabot, Dora Zacca-ria, Mirko Kosmina, Franc Rauber, Josip Bolčič, Stane Bidovec, Antonia Abram, Er-nesto Arbanas, D’Ambrosi, Lino Crevatin, prof. De Manzi-ni, Giovanni Postogna, Nerina Ursini in Karel Siškovič. Občni zbzor je tudi odobril resolucijo, v kateri zahteva, da se v zdravniško komisijo za dodelitev invalidnine, ozi. roma pokojnine bivšim internirancem, vključi tudi zaupni zdravnik internirancev. Poslanec Vidali je poročal o obisku tržaške KPI v Sloveniji Tajnik federacije prof. Šema pa je govoril o temi - Kaj sta hotela dva španska begunca ? Seja tržaškega občinskega sveta Levica zahteva preklic ukrepa o zvišanju električnih tarif Razpravljanje o družinskem davku ■ Vprašanji o ponarejevanju mesa in o borbi uradnikov v CRDA Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o zvišanju električnih tarif Acegata in o predlogu za zvišanje minimalne vsote za preživljanje, ki se odbije od dohodkov za naložitev družinskega davka. Kot običajno so bila prvo uro na vrsti vprašanja občinskih pvetovalcev. V razpravi o tarifah je spregovoril prvi Tonel (KPI), ki je najprej polemiziral s svetovalcem inž. Spaccinijem glede glasovanja zastopnika KPI Pescatorija v upravnem svetu Acegata, nato pa pobil tudi njegovo trditev, češ da je milj-ski občinski svet glasoval za zvišanje tarif. Resnica pa je, da v Miljah sploh ni občinskega podjetja in da dobavlja družba Selveg tok neposredno in je tako kar sama zvišala potrošnikom tarifo. Nadalje je rekel, da se bodo tarife zvišale od 100 do 300 odstotkov ter da se borijo proti temu zvišanju vsi sindikati obrtnikov in tudi lastniki javnih lokalov. Zaradi tega je zašla občinska večina v zagato. Po eni strani bi rada ugodila Acegatu, po drugi pa se ne bi hotela zameriti volivcem. Edina rešitev je v tem, da se zahteva od vladnega generalnega komisarja ukinitev ukrepa CIP za Trst. šest mesecev časa, da bodo i Inž. Braun (KPI) je tudi lahko predložili prošnje s po-1 polemiziral z inž. Spaccinijem Razsodba ka»acij»kega sodišča Imetniki propustnic lahko uvažajo bencin Nobenih pristojbin za jugoslovanski bencin v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem Vrhovno kasacijsko sodišče v Rimu je sprejelo priziv tržaškega odvetnika Alda Terpina, ki se je pritožil zaradi vsiljenega plačila carinskih pristojbin na bencin, ki ga je v rezervoarju svojega avtomobila pripeljal iz Jugoslavije na naše področje. Razsodba, ki ima številko 1704-60 od dne 11.12.1961, je bila včeraj dostavljena odvetniku Terpinu in ta jo bo še danes nostrificiral. Dokument obsega devet tipkanih strani in podrobno razčlenjuje določila videmskega sporazuma, predvsem prvega in drugega odstavka člena 38, ki govori o .registraciji nadomestnih delov« in »oprostitvi carinskih pristojbin na bencin v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem*. Predaleč bi zašli, če bi hoteli objaviti besedilo razsodbe, ki v celoti daje prav odv. Terpinu. Dejstvo je, da je vrhovno kasacijsko sodišče zavrnilo vse argumente državnega pravdništva, sprejelo tezo odv. Terpina in tako razveljavilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča, s katero je bil odv. Terpin obsojen na plačilo carinskih pristojbin za uvožen bencin. Akti so bili sedaj vrnjeni beneškemu prizivnemu sodišču, ki bo odločilo tudi o poravnavi stroškov za rimski proces. Iz razlage, ki jo daje razsodba rimskega sodišča, ni težko ugotoviti, da bo tudi beneško prizivno sodišče sprejelo tezo odv. Terpina, tako da bo državno pravdništvo obsojeno na plačilo dosedanjih sodnih stroškov. Razsodba rimskega vrhovnega sodišča praktično pomeni: 1. Merjenje bencina v rezervoarjih je ilegalno. 2. Kdor je plačal carinske pristojbine za uvožen bencin, bo moral dobiti povrnjen plačan znesek. 3. Bencin v rezervoarju, ki je neposredno povezan z motorjem, lahko imetnik obmejne propustnice svobodno pripelje iz jugoslovanskega na naše področje. 4. Ce bodo hotele oblasti to preprečiti, ostane samo ena možnost; znižati ceno bencinu v Trstu, tako da ne bo dražji kot je v Jugoslaviji. ---KM---- Neuradna udeležba Avstrijcev na sejmu «Alpc-Adria»? DUNAJ, 12. — Po vesteh trgovinske zbornice Štajerske, so gospodarski krogi Štajerske zainteresirani za napredek trgovinske izmenjave z Jugoslavijo in podpirajo pobudo za organiziranje prvega sejma «Alpe-Adria» v Ljubljani. Toda zaradi nezadosinega časa, ki je na razpolago do prireditve, se ne more računati na udeležbo uradnega zastopstva avstrijskega gospodarstva na sejmu. in rekel, da se ukrep CIP sploh ne bi smel v Trstu izvesti, ker je mesto v zastoju. Zato je predložil resolucijo z zahtevo, naj dr. Mazza suspendira veljavnost ukrepa za Trstj dokler se ne bo tu izboljšal gospodarski položaj Končno se je oglasil še inž. Špaccini, ki pa ni povedal nič bistveno novega. O družinskem davku sta spregovorila demokristjan Va-scotto in socialdemokrat prof. Dulci. Vascotto je dejal, da bo glasoval za sklep odbora, po katerem so zvišali omenjeno minimalno vsoto za preživljanje na 360.000 lir, češ da bi bila višja vsota nestvarna in je nadzorni organi ne bi odobrili. Prof. Dulci pa je dokazoval, da je davčna obremenitev v Trstu: bolj pravična in socialna: kot v Bologni, češ da so tam favorizirani srednji sloji. Ni se pa moglo razumeti, kako se to dogaja, ko pa tam odbijejo od davčne osnove 450.000 lir. Misovec Mo-relli je predlagal, naj se odbitek za vsakega družinskega člana zviša od 50 na 100 tisoč lir. Svetovalci so odobrili tudi dva sklepa občinskega odbora. S prvim sklepom so odobrili 16.800.000 lir izdatka in najetje posojila za kritje razlike stroškov za zgraditev osnovne šole v Ulici Vasari. Z drugim sklepom pa so odobrili 56 milijonov lir izdatka za nakup delovnih oblek in uniform občinskim uslužbencem. V začetku sefe je svetovalec dr. Pincherle (PSI) vprašal odbornika za higieno, kako je s ponarejevanjem mesa. Odbornik je odgovoril, da so občinski organi prevzeli pri mesarjih precej vzorcev mesa ter da je pokrajinski laboratorij ugotovil, da je šlo za sedem ponarejenih vzorcev, kar pomeni sleparijo. Zato so prijavili včeraj mesarje sodišču. Imen pa ni hotel povedati. Svetovalec Calabria (K Pl) pa je postavil vprašanje v zvezi s stavkami v CRDA. K vprašanjem občinskih svetovalcev se bomo še povrnili. Sestanek o vprašanju električnih tarif Na sedežu trgovinske zbornice je bil sestanek, na katerem so razpravljali o vprašanjih, do katerih prihaja z uveljavitvijo novih električnih tarif. Sestanku je predsedoval Frandoli, prisotni pa so bili Spanghero. Med drugim so potrdili, da bo podjetje odprlo informacijski urad. Slonokoščena obala se bo tudi letos udeležila velesejma . Včeraj je prispel v Trst kot gost velesejemske uprave veleposlanik Slonokoščene obale v Rimu Aoussan Koffi. Veleposlanik si bo danes dopoldne ogledal pristanišče in industrijsko pristanišče, popoldne pa bo prisostvoval sestanku s tržaškimi operaterji, ki se ukvarjajo s trgovino z afriškimi državami. Slonokoščena o. bala je že dvakrat sodelovala na tržaškem mednarodnem ve. lesejmu. značaj. Zato smo na številnih aktivih partije in v celicah podrobno razpravljali o tem dogodku in soglasno sklenili da je obisk v Sloveniji potreben in koristen. Nato je Vidali dejal, da bodo jutri na aktivu partije razpravljali o vseh podrobnostih tega obiska, ker gre za izreden dogodek in ker ima še kak posameznik morebitne pomisleke. Razumljivo je, je nadaljeval Vidali, da je bilo ob prvem srečanju s slovenskimi tovariši nekaj zadrege. Toda kmalu se je led prebil in smo se s slovenskimi tovariši res bratsko porazgovorili. To naše srečanje je bilo srečanje s soborci, s komunisti. Koliko tržaških komunistov se je borilo skupno s slovenski, mi proti fašizmu! Mi smo slovenskimi komunisti navezali dokončne stike. Zato bodo še druge naše delegacije odšle v Jugoslavijo, da vidijo kaj in kako tam delajo in da si lahko ustvarijo lastno mnenje. Odnosi med nami in slovenskimi komunisti slonijo na medsebojnem zaupanju in spo. štovanju. Sicer pa nismo prvi Tržačani, ki smo šli v Jugoslavijo. Socialisti so že poslali eno delegacijo v Ljubljano in eno v Koper. Obenem pa moram poudariti, je dejal Vidali, da nismo šli v Slovenijo na pritisk od zunaj. Mi sami smo predložili, naj nas povabijo. Med našim obiskom v Slove, ni ji smo se seznanili z vsemi njihovimi vprašanji. Mnogo smo razpravljali z voditelji slovenskih komunistov, zato smo prepričani, da je treba jugoslovanske izkušnje z žani-manjem proučiti. Vidali je dalje dejal, da so slovenski komunisti prepričani, da je njihova pot v socializem pravil, na. Q mnenju italijanskih komunistov do jugoslovanske poti v socializem je Vidali citiral Togliattija, hkrati pa je ponovil tudi neko svoje stališče iz leta 1957. Vidali je nato dejal, da predstavlja jugoslovanska izkušnja velik kapital za vse delavce in da pno-rajo delavci iz tega kapitala črpati izkušnje. Nato je poudaril, da bo o-bisk v Sloveniji koristil vedno boljšim odnosom med dvema obmejnima področjema in odnosom med Italijo in Jugoslavijo. Poleg tega pa bo to še bolj okrepilo vezi med Italijani in Slovenci na našem področju. Med Vidalijevim govorom je prišlo do malega incidenta, ko sta se dva španska begunca, ki sta prišla pred nekaj meseci v Trst, nenadoma približala Vidaliju. Kaj sta hotela storiti še ni znano. Toda nekateri tovariši so ju takoj prijeli in izrinili iz dvorane ter ju predali policiji, ki ju je spremila na komisariat, kjer sta bila zaslišana. Pred Vidalijem je imel daljši govor sekretar federacije prof. Šema o temi «Trst in vladna kriza«. Najprej je prof. Šema govoril o kongresu Krščanske demokracije in ugotovil, da se je na tem kongresu pokazalo, da se v KD vedno bolj krepijo sile, ki zahtevajo usmeritev v levo. To je tudi povzročilo krizo cen-trizma. Glede usmeritve v levo Krščanske demokracije in sestave nove vlade je Šema omenil nedavno stališče tržaških socialistov, ki zahtevajo od nove vlade novo zunanjo politiko, politiko miru. Potem ko je govoril o notranjih sporih v Krščanski demokraciji in o težavah, ki bodo nastale zlasti pri sestavi nove vlade, če hoče KD računati na podporo socialistov, je prof. Šema prešel na položaj v Trstu. Dejal je, da je Trst morda najbolj zainteresiran za sestavo takšne vlade, ki bo razumela socialne probleme. Trst je danes mrtvo mesto, kar nam je pokazalo nedavno ljudsko štetje, saj se je v zadnjih desetih letih prebivalstvo povečalo le za nekaj sto enot, kljub temu da je v tem času prišlo v Trst mnogo beguncev. Pri tem je primerjal visok porast prebivalstva in seveda tudi narodnega dohodka v raznih italijanskih mestih, predvsem Turina, Rima in Bologne. V Trstu pa se položaj vedno bolj slabša. Stavke delavcev so na dnevnem redu, davki naraščajo in dosedanje vlade se niso zanimale, da bi to stanje na kakršen koli način izboljšale. Se posebno je prof. Šema govoril o nedavni stavki pristaniških delavcev in o stavki ladjedel- cev. Zlasti je omenil nekatere kritike reakcionarnih listov, ki so dolžili in še dolžijo pristaniške delavce, da so krivi, pristanišče nima dovolj dela, češ da zahtevajo previsoke plače. V resnici pa, je dejal prof. Šema, tržaški pristaniški delavci zahtevajo samo tiste plače, ki jih že dobivajo pristaniški delavci v drugih italijanskih pristaniščih. Dejstvo je, da v Trstu, kjer imajo delavci najnižje plače, je promet statičen, v drugih pristaniščih pa stalno narašča. To dokazuje, da niso delavske plače tiste, ki zavirajo promet v pristanišču, ampak da je temu kriva politika odgovornih organov, ki nočejo razumeti potreb Trsta. Zato so Tržačani še posebno zainteresirani za sestavo takšne nove vlade, ki bo vodila politiko miru in pravično gospodarsko in socialno politiko, hkrati pa mora nova vlada zagotoviti Slovencem vse njihove pravice in napraviti konec fašističnemu izzivanju Trstu, ki se še posebno znašajo nad Slovenci in njihovimi ustanovami. ★★★★*★ ***,****** Slovensko gledališče v Trstu priredi v soboto, 17. februarja ob 21. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERO Agatha Christie « MIŠNICA » (detektivka v dveh dejanjih) Prevod: Janko Moder Scena: Jože Cesar Glasba: Pavič Merku Režija: Adrijan Rustja OSEBE: Mollie Ralston . Miranda Caharija. Giles Ralston - Alojz Milič, Christopher Wren - Silvij Kobal, Boylova - Lit‘a Rodoškova, major Metcalf -Rado Nakrst, Casewellova -Nora Jankovič, Paravicini -Modest Sancin, detektiv Trot- ter - Stane Starešinič. PONOVITEV V NEDELJO. 18. t. m. ob 17. uri v Avditoriju v Trstu Predprodaja vstopnic od četrtka. 15. t. m. dalje v TržašV; knjigarni, Ul. sv. Frančiška 2o, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Moscolin, (nasproti Avditorija). ★*★★★★*★★*** KINO ...................................... S seje občinskega sveta v Nabrežini Papirnica mora zaposliti predvsem domače delavce 0 tem in še o nekaterih drugih vprašanjih se bo občinski odbor danes razgovarjal z vodstvom tovarne • Nova šola v stavbi, ki je bila najprej namenjena onemoglim OBČNI ZBOR DIJAŠKE MATICE V TRSTU Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu bo imelo svoj redni občni zbor danes dne 13. februarja ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9/11. o d o o r . ... „ wti.* , w m iiiiiii iiiiiiii im iiiiiiiiiiiinniii,nun,,m, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. in 12. februarja 1962 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO: 90-letnl Tommaso Soverehl, 78-letna Olandina Do-nati vd. Carini, 83-letna Erminia Davin, 83-letna Domenica Pitac-co por. Mersi, 72-letni Antonio Udovich, 51-letni Francesco Le-ghissa. 53-letnl Francesco Sirca, 72-letni Salvatore Martlngano, 82-letna Giustina Svetina vd. Možina, 76-letna Giuseppina Černe por. Buiese, 79-letni Federico-Lamazzi, 72-letni Giuseppe Ra-nieri, 80-letna Vittoria Cekovin por. Calvettl, 72-letni Angelo Racman, 73-letni Antonio Babos, 68-letna Teresa Cernetioh vd. Carlevaris, 64-letni Giuseppe Mian, 71-letna Ida Detla Vittoria ipor. Maldini. 83-letna Maria Celant por. Rossitti, 53-letna Pal-mira Riussian por. Orlandini, 48-letni Anton Grmek, 86-letni Gluho Pavisi. ----km----- NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernint 4; Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mlzzan. Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). Naztonale 16.00 «Gverllcl z otoč-ja» (I guerrlglieri deH’arcipe-lago). Technicolor. — George Montgomery. Fentce 16.00 «Tri sto Iz Fort Can-byja» (I 300 di Fort Canby). Metrocolor. Richard Boone. Excelslor 16.00 ((Prepovedane že-lje« (Desideri proibiti). Jean Seberg, Micheline Prešle. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Iz romana Arthurja Millerja. Raf Vallone, Jean Sorel, Ca-rol Lavvrence. Prepovedano mladini. * Arcobaleno 15.30 (Zmagoslavje Mihaela Strogova« (II trionfo d Michele Strogoff). Eastman-color. Supercinema 16.00 ((Pustolovščine Pippa, Pluta in Paperina* (Le peripezie di Plppo Pluto e Paperlno). Technicolor. Alabarda 16.00 «Madame Sans Gene« Technicolor. Sophia Loren. Anrora 16 30 «SljaJ med travo* (Splendore nelFerba). Prepovedno mladini. Cristalio 16.30 ((Bahač« (Lo spac-cone). Paul Nevvmann. Garibaldi 16.30 »Frankensteinova krinka« (La maschera d| Fran-kenstein). Chistopher Lee. — Prepovedano mladini. Capitol 16.00 »Navaronskl topovi« (I cannonl di Navarone). Impero 1600 «Vrni se v septembru« (Toma a settembre). Italla 16.00 «Madame Sans Gene«. Technicolor. Masslmo 16.00 «Robin Hood črne grofije« (Robin Hood della C»ntea nera). Technicolor. Peter Cushing, Kay Ficher. Moderno 16.00 Komično-glasbena revija «Anatomicamente nude«. International balet.’ Na platmi ((Kraljevske družine Francije* (I reali di Francia). Zadnji dan. Astra 16.30 «Začelo se Je s poljubom« (Comlnclč con un ba-cio). Prepovedano mladini. Astorla 16 00 »Radostni smeh* (Risate di giola). Anna Ma-gnani, Totč. Vittorio Veneto 14.30 «Exodus», Technicolor. Paul Nevvmann, Ideale 15.30 «Poeum in Izziv* (II coraggio e la sfida). Technicolor. Dirk Bogarde. Marconi 16.00 »Nepričakovano* (LMmprevvisto). Anouk Aimee. Prepovedano mladini. Abbazia 16 00 »Dekle v izložbi* (La ragazza in vetrina). Marina Vlad.v. Prepovedano mladini. Odeon 16.00 »Vitez zakletega gradu« (II cavaliere del castello maledetto). Technicolor. Massi-mo Serato. dgSmpjiš^di Ob zlati poroki Tončke In J°-sipa Lavrihe iz Doline darujejo svatje 3500 lir za Dijaško Matico. Prosvetno društvo Briški grl* iz Steverjana daruje ob priliki Prešervone proslave v Trstu za Slovenski dijaški dom v Trstu 3100 Ur. 6bh©kh predstavniki kategorij in ravnatelj podjetja ACEGAT inž. radi Na nabrežinskem županstvu je bila sinoči redna seja devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. V začetku seje je župan sporočil, da se lahko vsi občani cepijo proti kozam, kar je zlasti priporočljivo za osebe, ki imajo o-pravka s turisti in tujci sploh. Cepil bo občinski zdravnik, in sicer v občinskih ambulantah med urnikom, ki je razobešen pred vsako ambulanto. Nato je občinski svet izvolil nov upravni odbor Občinske podporne ustanove, saj je dosedanjemu potekla mandatna doba. Svetovalci so v avnem potrdili vse dosedanje odbornike. Daljša razprava pa je bila v zvezi z občinskim poslopjem v Nabrežini, kjer je bil prej otroški vrtec. Ugotovljeno je bilo, da se popravilo in vzdrževanje tega poslopja ne izplača več, zaradi česar je upravni odbor predlagal, da naj se poslopje poruši. Bili so nekateri pomisleki za-—11 družine, ki stanuje v njem in zaradi zasilne učilni- J činski upravni odbor zavzel ce industrijske strokovne šole, I ostro stališče in obsodil dose- luni iiiiiii iiiii m iiiimniiii n u im iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiv Umetno so izboljševali goveje meso Pet lastnikov mesnic prijavljenih sodišču Občinski higienski urad je prijavil sodišču pet lastnikov mesnic, ki so obtoženi goljufije z živili. Kakor smo zvedeli, gre za večje in »boljše« mesnice v raznih predelih našega mesta. Lastniki teh mesnic so namreč uporabljali Preparat «Raviveur», da je meso, čeprav staro in temno, dobilo lepo barvo in se je zdelo sveže. Tako meso so pred kupci, ki so ga zahtevali, večinoma semleli_ in ga seveda prodajali po višji ceni, kot ga ne bi megli, če tega praška ne bi uporabljali. S tem so ogoljufali potrošnike in zaradi tega jih bodo sodili ter kaznovali. Zadeva je prišla na dan šele pred kratkim po kontroli omenjenega urada. Vsekakor pa je čudno, da so to stvar odkrili šele zdaj, ker je neko podjetje iz Cattolice že pred dvema letoma poslalo raznim mesarjem vzorce omenjenega preparata. Zadevo bodo seveda razčistili na sodišču in je upati, da bo to služilo kot resen opomin vsem mesarjem. Pripomniti moramo, da omenjeni preparat ni zdravju škod. l.iiv, saj gre za natrijev sul-fit, dejanje pa je kaznivo prav zaradi goljufije. a sta oba argumenta odpadla. Prizadeta družina bo dobila novo stanovanje v ljudski hiši, učilnica pa bo preseljena v nove prostore industrijske strokovne šole. Znano je, da bo nova šola v' stavbi, ki je bila najprej namenjena onemoglim. Sedaj je prefektura odobrila denar za preureditev poslopja v šolske prostore, tako da bodo delo kmalu oddali na dražbi. Računajo, da bo novo šolsko poslopje sprejelo dijake že v prihodnjem šolskem letu. Vsekakor ie občinski svet sprejel predlog, da se sedanje staro občinsko poslopje v Nabrežini poruši, kasneje pa bodo predlagali, kaj naj se napravi na tem prostoru. Nujno bi bila potrebna kinematografska dvorana, ki je devinsko - nabrežinska občina sploh nima. Prefektura je ugotovila, da je občina že dve desetletji ilegalno uporabljala sedanji občinski grb ter je zahtevala, da se grb uniči oziroma nadomesti z novim. Po daljši razpravi je občinski svet sklenil razpisati natečaj med tržaškimi umetniki za novi občinski grb. Umetniki bodo morali izbirati med enim od naslednjih štirih motivov: 1. Nabrežinski viadukt, 2. nabre. žinski kamnolomi. 3. devinski grad z morjem, 4. izvir Timava v štivanu. Končno je župan Albin Škrk še obvestil občinski svet, da se bodo elani občinskega upravnega odbora danes sestali z vodstvom štivanske papirnice. Sestanek bo ob 15. uri. Razpravljali bodo o vprašanju devinskega pokopališča oziroma zemljišča, ki je potrebno za njegovo razširitev, o prošnji štivanske papirnice za odkup 100.000 kv. m zemljišča, ki je last medvejskih jusarjev in — kar je najvažnejše — o vprašanju zaposlitve domače delovne sile. Glede tega vprašanja je treba _ povedati dve besedici: občani pričakujejo, da bo ob- danje diskriminacije, ki so bile storjene proti domačinom, zlasti pa še proti domačinom slovenske narodnosti. Občinskemu odboru je znano, da po _ občini ■ krožijo najrazličnejše vesti, ki ne delajo časti vodstvu papirnice. Zato je treba prav na tem vprašanju doseči zagotovilo — črno na belem — da bodo diskriminacije na škodo domačega prebivalstva slovenske narodnosti prenehale, da bo Slovenec enak Italijanu. To je najmanj, kar je treba zahtevati, zlasti še po svečanih obljubah, ki jih je vodstvo dalo še pred leti, ko je potrebovalo gradbeno dovoljenje. Obljubah, ki so — žal — ostale le na papirju. ---«»---- Nadaljevanje pogajanj za ureditev tarif za pristaniške delavce Včeraj se je nadaljevala stav. ka uradnikov CRDA, ki traja že od četrtka. Dopoldne so se uradniki zbrali na skupščini, ki jo je sklicala Delavska zbornica ter potrdili svoj sklep, da s stavko za nedoločeni čas nadaljujejo. Danes pa bo ob 10. uri skupščina, ki jo sklicuje FIOM - CGIL na sedežu v Ul. Pondares, Pogajanja za ureditev novih tarif za pristaniške delavce so se včeraj nadaljevala od 9. do 12. ure. Razpravljali so o ureditvi akordnega dela pri vkrca, vanju blaga in predvidevajo, da bodo lahko to vprašanje danes rešili ter talko naredili pomemben korak naprej. Seveda pa zavisi končni rezultat od_ stališča koristnikov pristanišča, ker čakajo delavci na končni odgovor. V sredo pa bodo stavlkali delavci ladjedelniške industrije v okviru stavke, ki jo v vsedržavnem merilu sklicuje FIOM-CGIL. Smučarski Izlet SPDT v Cm) vrh In tekma v veleslalomu Za nedeljo dne 18. t.m. razpisuje SPDT nagradno tekmovanje v veleslalomu v Črnem vrhu za ženske in za moške. Prijave se sprejemajo v Ul. Geppa 9-11. Na Isti dan priredi smučarski izlet v Črni vrh. Vpisovanja in obvestila prav tako v Ul. Geppa 9-11. Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi v nedeljo 18. februarja enodnevni izlet v Kranjsko goro. Vpisovanje vsak torek in petek od 20.30 do 22. ure. Po 39 letih bo moral odsedeti pet mesecev zapora Zaradi obsodbe pred 39 leti so predvčerajšnjim v Mestrah aretirali 72-letnega Virginija Naccarija, ki so ga pripeljali v tržaške zapore in bo moral odsedetj 5 mesecev. Sodišče je namreč leta 1923 Naccarija ob. sodilo pogojno na 5 mesecev zapora, mož pa je imel medtem še opravka s pravico in je bil večkrat obsojen v Italiji in v inozemstvu. Pred kratkim je imel opravka na sodišču v Benetkah, sodnik pa je tokrat bolj natančno pregledal seznam njegovih obsodb in je zapazil, kako je bil pred tolikim; leti obsojen pogojno. Zaradi tega je prišel stari greh na dan in mož bo moral odsedeti kazen. Vsekakor čudna zadeva, da niso do tokrat zapazili te stvari in da bo priletni mož moral odsedeti kazen, na katero je bil obsojen pogojno skoraj pred 40 leti. BRUSINI CARLO, Trst Ut. Bat-tisti 21, prodaja gospodinjske elektrčne predmete — štedilnike na drva, premog plin elektrik« — trajno goreče peči na premo* in kerosene ter na plin in elek' triko. Olajšave pri plačilu. P®-strežba plina na dom. — Telefon 29-941. PRI MAGAZZINU FEL1CE, Tf«*’ Ul Cardncci 41. DOBITE; ženske mo«ke id otroške dežne P1*-šče bunde, hlače, topiče in stki' ce najboltšlb vrst In znamk P® najnlžjib cenah. VESPAGENZIA, Trst, Ulica S' Francesco 44, tel 28-940, takojšnja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno Jj rezervnim kolesom In VESPE !*“ in i50 z dvoprostornim sedeiePJ-Velika izbira SCOTER ln MOT° rabljene z izrednimi pogoji P1*' čevanja. PRI VAŠIH NAKUPIH obli«*** trgovino »MAGLIABELLAm »* Korzu Garibaldi 11 (Barrler*'’ nekaj korakov od avtobusne P®J staje. Pri nas boste našli veli11® izbiro pletenin, nogavic ln P**1’ la za dame, gospode in otro»® po najnižjih cenah v Trstu. P®j strežem boste v vašem Jezi*® Proti izrezku tega oglasa Ptel' mete darilolll HIŠNO GOSPODINJO od 8- d® 15. ure iščem. Tel. 33-776 od 1®' do 19. ure. 1SCEJO SE tapetnlkl. pol delavci in vajenci. Predstaviti se Pl rizzi, Ul. XX, septembra št. v času od 8. do 9. ure. SOŽALJE Prosvetno društvo Lon)*f Katina ra izreka svoje glob0*1” sožalje sorodnikom o b srt>r Andreja Čoka. Ob smrti Andreja Čoka izrf" ka sekcija NSZ iz LonjcC svojcem svoje gioboko sožalJe' + Naznanjamo žalostno vest, da je včeraj umrl naš dragi moz, oče in nono ANDREJ ČOK železničar v pokoju Pogreb bo jutri v sredo ob 15.30 iz hiše žalosti v Lonjerju »t. 289 na domače pokopališče na Ks-t tnani, Žalujoča žena, hčerke, sinovi, snahe, zet, vnuki in ostalo sorodstvo Trst, Catania, Beograd. 13.11.1962. — 5 — 13. februarja 1962 Davkoplačevalci dopolnilnega davka z dohodki nad 4 milijone lir Pr*d dnevi smo objavili se-*nam davkoplačevalcev družinskega davka, in sicer vsbh 'stih, ki imajo najmanj dva jdijona obdavčljive osnove, « aes ,pa objavljamo seznam da ?°Ptačevaicev dopolnilnega ni«* *. ,Seznam vsebuje davko-4 ^e,valce« ki imajo yeč kot milijone davčne osnove, pri smer izpuščamo kakih 10 dav-oplacevalcev, katerih davčna “»nova presega 12 milijonov, sm smo ^e omenili, ko ■n° prvič poročali o objavi mov družinskega in dopolnilnega davka. l2*”i"?Va Umberto, špediter, raam-, Jonov’ Benoni Aldo, u-in» 11-40° 000, Guicciardi i» ,, e®°' ravnatelj podjet-*P1 D-200.000, Martinolli Mat- i, 0: kapitan, 10.800.000, Lanari " OO, podjetnik 10.200.000, Ca- Giuseppe, trgovec, 9 mili-°n?v 500.000, Fonda Savio An- uradnik, 9.300.000, Lana-a 'Antonio, 9.300.000, Liveris astasio, lastnik garaže, 9 tir,1 . ov 190.000, Pacor Bru-C ' trBovec, 8.800.000, Lang 0 Alberto, zdravnik, 8 mi. ‘ionov 600.000, Martinolli dr. ‘,n'°nio, brodar, 8.600.000, Ber- j. ar Vittoria por. Illy, 8 mili* rirn°a 400.000, Lapenna prof. T' .Alarino, kirurg, 8.400.000, ti, « err0 d'r. Enrico, prima-i1’ 8 100.000, Banfield Goffre-j.' brodar, 7.900.000, Passa-liii?Ua ®run°. ravnatelj 7 mi-‘Jonov 600.000, Giugia Matul0' uradnik, 7.500.000. Nascim-»i?1 Claudio. lastnik meha- delavnice. 7.300.000, dr. in*lss Aldo, zdravnik, 7 mili-j??0v 300.000. Brovedani Osi-ii?** trgovski zastopnik 7 mi-■lonov 200.000, Kobau Giusep- 72«* n/w' Morell>. gospodinja, “JO.OOO, Tecilazic Francesco, Javnik, 7.200.000, Godina Giu-tjPpe, trgovec, 7.100.000, Cir-tnin10ne Salvatore, uradnik, 7 mJi!J0-nov, Fabiani Albano, f-j.nanik, 7 milijonov, Artelli BodnP0’ Industrijski izvedenec j,. . 000, Mann Giovanni, in- fer>jec, 6.900.000, Fonda Um-t- to, inženir, 6.800.000, Lovi-C0JjUeiano, zdravnik. 6.800.000, dr. Arnaldo. uradnik, tir*00’ Crovetti Ugo, inže-Ant “-100.000, Mezzari prof. dr. tara0’ kirurg, 6.700.000, Sca-]ji dr. Arturo, uradnik, 6 mi-Jonov 700.000, Mussinano Ma-ravnatelj, 6.600.000, Car- """iiiii ravetta prof. Mario, zdravnik 6.500.000, Deangeli Pietro, trgovec, 6.400.000, Gallico Bruno, zastopnik, 6.400.000, Gero-limich Paolo, uradnik, 6.400.000, Pastrovich Livio, inženir, 6 milijonov 400.000, Morpurgo Mario, industrijec, 6.300.000, Nardo- dr. Guido, zdravnik, 6 milijonov 300.000. Muzio ing. Antonio, zastopnik, 6.200.000, Guli Ottavio, inženir, 6.100.000, Nemeth Pietro, zdravnik, 6 milijonov 100.000, Cullino Guido, uradnik, 6.000.000, Brunner dr. Leone, posestnik, 5.800.000, Mu-ratti Emilia vd. Brunner, 5 milijonov 800.000, Alessi Gioa-chino, novinar, 5.700.000, Ianou-sek Ladislao, industrijec, 5 milijonov 600.000, Spanio Pietro, zdravnik,. 5.600.000, Bassani Renzo, zavarovalni agent, 5 milijonov 500.000, Brunelli Ro-molo, avtoprevoznik, 5 milijonov 500.000, Frilli Mario, uradnik, 5.500.000, Gopcevich Marino, zdravnik, 5.500.000, Inno-cente Massimiliano. arhitekt, 5.500.000, Iona Willy, uradnik, 5.500.000, Luciani Feiice, uradnik, 5.500.000. Mottoni de A-lessandro, inženir, 5.500.000, O-svaldella Nora por. Baldi, 5 milijonov 500 000, Valli Antonio, brodar, 5.500.000, de Helm. reichen Maria, posestnica, 5 milijonov 400.000, Hitly Atti-lio, uradnik, 5.400.000, Lampl Marcello, ravnatelj Ras, 5 milijonov 400.000, Lanieri dr. Franco, uradnik, 5.400.000, Mel-zi Gabriella vd. Segre, indu-strijka, 5.400.000, Padoa Fa-bio, zavarovalni ravnatelj, 5 milijonov 400.000, Pazzano ing. Vincenzo, 5.400.000, Rumor Antonio, podjetnik, 5.400.000, Sadar dr. Guido, odvetnik, 5 milijonov 400.000, Anzelotti Gian-ni, uradnik, 5.300.000, Bianchi Emo, zdravnik. 5.300.000, Bo-dria dr. Arnaldo, funkcionar, 5.300.000, Fassetta Carlo, uradnik, 5.300.000, Gabrielli dr. Giuliano, odvetnik. 5.300.000, Luccardi Mario, ladijski komisar, 5.300.000, Luzzatto Fe-giz Pierpaolo, prokurator, 5 milijonov 300.000, Martinoli Antonio, zasebnik, 5.300.000, O-berti di Valnera Giuseppe, funkcionar, 5.300.000, Apollo-nio Bruno, uradnik, 5.200.000, 5.200.000, Gairinger Aglae vd Mayer, 5.200.000, Leonesi Carlo, bančni funkcionar, 5.200.000. Longo dr. Vittorio, uradnik, 5 milijonov 200.000. Marco De-metrio, trgovec, 5.200.000, San tinello Domenico, trgovec, 5 milijonov 200.000, Botta Osval-do, odvetnik, 5.100.000, Forli Giorgio, inženir, 5.100.000, Pe-tronio dr. Pietro, zdravnik, 5.100.000, Sinigaglia Edoardo, inženir, 5.100.000, Tomašič Antonio, zastopnik, 5.100.000, Del-se.rGiusePPe, industrijec, 5 milijonov, Duma Angelina, po. sestnica, 5 milijonov, Luciani ing. Luciano, 5 milijonov, Mo-retti Mario, knjigovodja, 5 milijonov, Reggente Luigi, 5 milijonov, Buchberger Enrico zdravnik, 4.950.000, Brek Carlo, uradnik, .4.900.000, Cardina-li, funkcionar, 4.900.000, Love-nati. dr. Mario, zdravnik, 4 milijone 900.000, Rossi Alberto, uradnik, 4.900.000, Butti-finon* Alfonso, prokurator, 4 milijone 850.000, Calandruccio Santo, mesar, 4.850.000, De Mar-chi Guerrino, kemik, 4.850.000, Artico Gottardo, uradnik 4 milijone 800.000, Miotto Fer-ruccio, trgovec, 4.800.000, Be-nedetti Nicolč, odvetnik, 4 milijone 750.000, Irneri dr. Ugo, zavarovalni uradnik, 4.750.000, Sblattero Giovanni, prokurator, 4.750.000. Zennaro Teobal-do, uradnik, 4.750.000, Čarmana Benvenuto, inženir, 4 milijone 700.000, Kropf Giorgio, trgovec, 4.700.000. Merlatti Ar-mando, elektrotehnik, 4. milijone 700.000, Pestiani dr. Et-tore, ravnatelj Ras, 4.700.000, Fabiani_ Aldo, zdravnik, 4 mi- Ob prisotnosti dijakov in profesorskega zbora Na liceju in učiteljišču v Gorici so proslavili dr. Franceta Prešerna Ravnatelj je dijakom z najboljšo oceno v slovenščini podaril 13 knjig, dar Slovenske prosvetne zveze Bartoli Giuseppe, uradnik, 5 milijonov 200.000, Di Brai Luciano, uradnik, 5.200.000, Brunner lise, zasebnica, 5.200.000, Cassini Antonio, prokurator. 'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii Iz sodnih dvoran Potrjena obsodba šoferja ki je smrtno povozil dijakinjo Znižana kazen tatu - Aretiran goljuf - Za deset škatlic tujih cigaret 14.000 lir globe Jutri nadaljevanje razprave proti Belullovi Vi(y ' da je Armandu Beako-lz Ronk ukradel dve ve-*8pe ■ zaPestnico, zaponko in hos*: ‘Oo uro v skupni vred-^Olr ?^®°0 lir. Izkoristil je keav ■ ugodno priložnost, ko ni bilo doma, vti-Ultrsj* se je v spalnico ter omenjene predmete. !" ie tatvino zapazil iep, ?®v° prijavil karabinjer-c9. p .* 80 kmalu odkrili kriv-hajD n zasliševanji! je Budai Rjavil, da mu je po-Hj(,P neki «Pepi», Karabi-HU JLS0 ugotovili, da je «Pe-hit ^"■ietni Giuseppe Gaspa-!>a ; r®z stalnega bivališča, ki lahko dokazal, da ni <8. p tatvino nobenega oprav-ttial°uoai je to pozneje pri-j vendar so ga obtožili, 4oU” Po krivem obtožil ne-ega Gasparuta. !06ij^v tako je isto prizivno Pri,: e včeraj razpravljalo o pt^r- ki Sa je vložil 57-vl. p ^jovanni Chinchella iz eohelli 18, ki ga je ka-Obs0aj, sodišče lanskega maja ')t>0ra ° zaradi nenamernega Cestpg 'n kršitve predpisov *“ sv Ra zakona na osem me-p zapora in 6.000 lir glo- ®ee.’Ae8a zakona na osem me- »ilo z’?ivno sodišče je zavr-razr‘Zj,Y, ln, Potrdilo prvot-^sodbo kazenskega sodi- Brij bchella je 23. januarja V.l, - tovornikom Povozil v ..'bjo Jakoba 14-letno dija->»1 i. ario Giuditto Mengaz-Nčar <-arbole 887, ki se je Jo s 8 iz šole in je skup-.svojima prijateljicama aia omenjeno ulico na določenem prostoru za pešce. Pri nesreči je dobila tako hu-dfe- poškodbe*- da je po dveh urah umrla v bolnišnici. Chinchella je bit tbrej " obtožen in obsojen, ker je smrtno povozil deklico in je kršil cestni zakon, ki določa, da morajo šoferji dati prednost pešcem, ki prečkajo cesto na določenem prostoru za pešce. Na kazenskem sodišču, ki mu je predsedoval dr. Edel, se je moral včeraj zagovarjati 26-letni Remigij Milokani-čič, ki biva v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in je bil obtožen, da je imel pri sebi deset paketov inozemskih cigaret. Agenti finančne straže so ga lanskega avgusta ustavili v Ul. Cavour, ga pregledali in mu našli v žepih deset škatlic jugoslovanskih cigaret .Filter., zaradi česar so ga prijavili sodišču, ki ga je včeraj pogojno obsodilo na 14.400 lir globe. Zaradi obolelosti sodnika D’Amata je bil na kazenskem sodišču proces proti obtoženi Claudii Belullo, ki bi se moral nadaljevati včeraj, odložen na sredo. Sodišče je tudi odredilo, da bo na razpravi 2. marca začelo zasliševati dvajset prič, med katerimi je tudi Marcello Mosca, ki so ga te dni aretirali zaradi goljufije. Omenjena Belullo je te dni na procesu dejala, da je Mar-cellu Mosci izročila 3 milijone lir, da bi dokončal film »Razgovor s smrtjo« o življenju čistilcev min, nato pa so ugotovili, da mu je dala le 600.000 lir. Marcello Mosca je dobil priznanje za svoj omenjeni krat-kometražni film. Ukvarjal se je s filmom in se preživljal s prekupčevanjem avtomobilov. Kaže pa, da so ga dušile menice in je prišel v zagato. Dr-Pascoli je te dni izdal zaporni r.alog, v petek pa so ga a-retirali agenti letečega oddelka in ga odpeljali v zapor, kjer bo čakal na proces zaradi goljufije z menicami. ^Rdki TUSSET ANGELO & F. Korzo Italiu 1- Tel e Ion E X T R A di Renzo Tusset Trg (Stare mitnice 2 - Telefon 41-104 NADALJUJETA * velikim uspehom priložnostno iz*edno prodajo or koncu sezone RO% POPUSTOM na vse luksuzne usnjene artikle na splošno: ŽENSKE TORBICE VSAKOVRSTNIH BARV IN V7rtRfFV •• PASOVI ZA DAME IN GOSPODE USNJENI IN PLATNENI KOVČKI VSEH VELIKOSTI :: ^ NECESSAIRES :: lijone 650.000. Ralli Pietro, ■ milijone 650.000. Sillich Li-vio, trgovski potnik, 4.650.000, Candussi Guido, inženir, 4 milijone 600.000, Catolla Ettore, zdravnik, 4.600.000, Frausin Giulio, agent, 4.600.000, Mac-chioro prof. Gino, zdravnik, 4 milijone 600.000, Marchese Giovanni, trgovec, 4.600.000, Ser-ravallo Iacopo, lekarnar, 4 mi-lijone 600.000, Massa dr. Aldo, bančni ravnatelj, 4.500.000, Pel. C*r Michele, uradnik, 4.550.000, Fischben avv. Leo, trgovec. 4.500.000, Pasini Umberto, ravnatelj, 4.500.000, Ul-eigrai ing. Guglielmo, ravnatelj CRDA, 4.500.000, Doria dr. Dano, industrijec, 4.450.000, Lo-renzetti Giuseppe, inženir, 4 milijone 450.000, Salvi ing, Co-stantino, funkcionar, 4.450.000, Alberti Bruno, uradnik, 4 milijone 400.000, Jegher Fabio, industrijec, 4.400.000, Maglia Luigi, industrijec, 4.400.000, Martin Ettore Leonida, uradnik, 4.350.000. Desoye Oscar uradnik, 4.350.000, Polacco A-melia vd. Iellersitz, 4.350.000, Serti Elda vd. Casale, zaseb-nik, 4.350.000, Caronino Giuseppe, bančni uradnik, 4 milijone 300.000. Gianfre Arman-do, trgovec, 4.300.000, Liebman Levi Luigi, 4.300.000, Filetti Otto, uradnik, 4.250.000, Otto-lenghi Lazzaro, uradnik, 4 milijone 250000, Tomasi dr. Giovanni, notar, 4.250.000, Bressa-ni dr. Ruggero, uradnik. 4 milijone 200.000, Budini Giuseppe. funkcionar, 4.200.000, Camus Odilo. inženir, 4.200.000 Fattorello Luigi, ravnatelj, 4 milijone 200.000, Hausbrandt Ermanno, trgovec, 4.200.000, Robba dr. Giorgio, zdiavnik, 4.200.000, Sandrir.elli dr. O-scar, notar, 4.200.000, Zanimat-tio Carlo, inženir, 4.200.000, Gelussi Giuseppe, 4150.000, Gro-paiz Riccardo, trgovec, 4 milijone 150.000, Klugmann Giuseppe, zdravnik, 4.150.000, Sla-taper Guido, zastopnik, 4 milijone 150.000. Bernardi Rodol-fo, uradnik, 4.100.000, Bocca-sini dr. Flavio, funkcionar, 4 100.000, Lach Damir, inženir, 4.100.000, Obersnel Mario, trgovec, 4.100.000, Sanzin Luigia vd. Tiozzo, posestnica, 4 milijone 100.000, Turilli Luigi, u-radnik, 4.100.000, Ulessi Fer-ruccio, funkcionar, 4.100.000, Luin Bogomiro, trgovec, 4 milijone 50.000, Servello Antonio, profesor, 4.050.000. V soboto dopoldne so proslavili dr. Franceta Prešerna, simbol slovenske kulture, na liceju in učiteljišču v Ul. Croce. Ob tej priliki so se vsi dijaki obeh šolskih zavodov zbrali v risalnici, kjer je bil prisoten tudi ves profesorski zbor. Proslavo je otvoril ravnatelj Mihael Rožič, ki je uvodoma poudaril, da tudi slovenska višja šola praznuje Prešernov dan, kot ga praznujejo na drugih šolah in v kulturnih ustanovah. Nadalje je naglasil, da so na predlog profesorskega zbora podelili 13 dijakom, ki imajo najboljše ocene v slovenščini, po en izvod Finžgarje-vega romana *Pod svobodnim soncem«, dar Slovenske prosvetne zveze il Gorice. Po podelitvi-1 knjige, s katero so bili obdarovanci nadvse zadovoljni, je prof. Rafko Premrl imel zelo lep govor o Prešernu kot človek in mišfecu, ki si je s svojim delom in nauki upravičeno zaslužil najvišje priznanje v slovenski kulturni zgodovini. Vmes so dijaki recitirali njegove pesmi. Ob tej priliki je prof, Martin Kranner govoril o Antonu Martinu Slomšku, čigar stoletnica smrti poteka ravno letos. V četrtek, 22. februarja je na sporedu film »Zima se bo vrnila« v režiji H. Colpija. V filmu, ki je dobil nagrado «Luisa Deluca« za leto 1961, nastopa Alida Valli. V petek, 23. februarja bodo vrteli drugi Bergmanov fiim »Hudičevo oko«. Obeh Bergmanovih filmov si mladina pod 16. letom ne bo mogla Ogledati. . V soboto 24. in nedeljo 25. februarja pa bo na sporedu filmska mojstrovina »Taksi za Tobruk«, ki sta jo režirala De La Patellir in Charles As-navour. Vse predstave se bodo začele ob 17. uri (v nedeljo ob 15. uri) in se bodo vršile po običajnem sporedu z zadnjo predstavo ob 21.30. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1 V naši rubriki kinematografskih sporedov bomo vsak dan sproti objavili filme, ki so na sporedu. Ni izključeno, da bodo preg ram tudi nekoliko spremenili. Vsem ljuaueljem filmske umetnosti priporočamo, da ne zamudijo zares lepe prilike, ki jo nudi goriškemu občinstvu uprava kina Vittoria. ----«»---- S prefektovim dekretom Razpuščen odbor trgovinske zbornice Goriški prefekt je razpustil odbor trgovinske zbornice in imenoval za izrednega komisarja podprefekta Vicenza Pa-risija. Kot je znano, je predsednik gorlške trgovinske zbor-rice že pred časom odstopil, Zborovanje Zveze demokratičnih občin v Tržiču Protest zaradi ukrepov prefekta proti demokrotičnim županom Tudi policijski in drugi državni organi bi morali sodno odgovarjati za protiustavna dejanja - Napovedana «bela knjiga» o diskriminacijah do demokratičnih občin na Goriškem Včeraj dopoldne je bilo v dvorani hotela Roma v Tržiču zborovanje, ki ga je sklical pokrajinski odbor Zveze dtmokratičnih občin za Goriške v protest zaradi diskriminacijskega posega prefekta v zadeve nekaterih občin, kjer so občinski sveti izglasovali protestne resolucije v zvezi z dogajanjem v Tržiču. Zborovanja so se udeležili poslanci Beltrame, Bettoli in Franco, župani iz Fogliana, Ronk, Romansa In Spetra ob Soči, številpi pokrajinski in občinski svetovalci in drugi. Ob zaključku so zborovalci soglasno odobrili resolucijo, ki Jo Je predlagal občinski svetovalec iz Gorice dr. Battello. V njej se najprej ugotavlja, da so zborovalci vzeli na znanje proteste treh demokratičnih občinskih uprav iz Starancana, Honk in Fogliana proti nasto- Stavka uradnikov CRDA v Tržiču vendar pa je odbor kljub te- pu policije v Tržiču, kjer tramu v redu posloval. I ja stavka uradnikov že tri me- lllllllll|||||ll|||IMIIII||||||||||||||||||||||||||||||nt«|||||f|||||||||||||||||t|||||M||„„|,,|„|t|||l|||||||ni|f|n|t|||||,M„||u||||U„||||||||,|„„|,|„||„||||||u| Kakor v najbolj napetih kriminalnih filmih Trgovec Moncaro je zasledoval tatova ki sta ukradla bratov avtomobil Neznanca sta avto zapustila v Oderzu pri Trevisu in se odpeljala dalje, seveda, spet na ukradenih avtomobilih Tudi včeraj je bila v Tržiču stavka uradnikov in prvih delavcev CRDA. V njej so sodelovali skoraj vsi člani kategorije, le prav malo pa se pozivu na stavko ni odzvalo in so jim stavkajoči ob vhodu v podjetje žvižgali. Stavka se bo zaključila danes zjutraj ob 6, uri, iker je bila proglašena same' za 24 ur. Včeraj zvečer ob 20. uri so -e predstavniki treh sindikal-j n ih organizaci j znova sestali i ir. sprejeli nadaljnje odločitve g’tde stavke kategorije uradnikov. KOJ ...— Teden umetniškega filma v ViKorii V kino dvorani Vittoria bodo v okviru tretjega tedna umetniških filmov 'predvajali celo vrsto najboljših mednarodnih filmskih del. V torek, 20. februarja bodo predvajali ruski film »Neodposlano pismo« režiserja Kala-tozova, v katerem nastopa najboljša ruska dramalska igralka Tatjana Samojlova. V sredo, 21. februarja bodo predvajali1 film »Poletje ljubezni« znanega švedskega' režiserja Ingmarja Bergmana, v katerem nastopa poleg švedskih igralcev tudi May Britt. V soboto zvečer je marsikdo videl dva avtomobila, ki sta se z znatno brzino podila po mestnih ulicah. Prisostvovali so spopadu med »policijo« in «tatovi», kot v kriminalkah. Sele včeraj pa so izvedeli, da ni šlo za podvig nadobudnih mladincev, ki se čestokrat s preveliko brzino podijo po ulicah, ker vidijo v tem kakšen poseben užitek, ampak da je šlo za pravo zasledovanje tatov, samo da so bili namesto policije zasebniki. Okoli 21.30 v soboto zvečer se je 24-letnl trgovec Bruno Moncaro iz Ul. Cascinp št. 8, s svojimi prijatelji peljal z avtomobilom po tli. Nazario . tjauro. Ko se je ustavil pri znamenju «stoj», se je pripeljal po Dl. Cascino avtomobil njegovega brata. V njem pa sta sedela dva neznanca. Takoj se mu je posvetilo, da sta okradla njegovega brata, 27-letnega Maria. Pritisnil je na plin, da bi ju dohitel. Večkrat je privozil vštric Fiata 1100, vendar sta tatova vsakikrat uspe- Skuterist iz Standreža se je zaletel v avto Preteklo soboto okrog polnoči je prišlo na Majnici, kakih 500 m od križišča pod mostom, do trčenja med avtom Fiat 500, ki ga je vozil 5;Met-ni Giuseppe Prjon, stanujoč v Ul. Madonnina 13 in skuterjem, ki ga je vozil 24-tetni Atilij Kaus iz Standreža, Ul. Sv. Mihaela 24. Na zadnjem sedežu je imel Kaus še svojega prijatelja 30-letnega Antona Mrakiča, iz Ul. Corgaiuo-li št. 27.' Prjon je ravno hotel obrniti svoj avto na cesti in je z njim zavil na levo, ko je privozil Kaus in je s svojim vozilom trčil v avto od strani. Kaus in Mrakič sta zletela s svojih sedežev in trdo padla na asfalt. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so obema ugotovili udarec na lobanjo s pretresom možgan in druge poškodbe ter ju pridržali v bolnici Kausa za 15 in Mraki- la uteči. Na Korzu pred ba-1ča Pa za sedem dni. Še vedno nepojasnjene okoliščine tragične smrti mladega dekleta Našli so ga mrtvega v hišni veži - Anton Grmek iz Sežane, ki se je v soboto ponesrečil, je podlegel poškodbam Truplo 22-1 e t stare postrež-nice Olimpie Luise Di Loren-zo, ki jo je v soboto ponoči povozil vlak blizu Grljana, je včeraj pregledal sodni zdravnik dr. Nicoiini. Ni moč z gotovostjo reči, ali gre za nesrečo ali za samomor, kajti policija nima doslej v rokah nobenega elementa, ki bi kazal v eno ali drugo smer. Di Lorenzova je bila zaposlena v vili Tullia Natala v Grlja-nu in ljudje, ki so jo poznali, vedo o njej povedati samo dobro. Verjetno bo ostalo za vedno nepojasnjeno, kako je prišlo do nesreče. Morda je dekletu nenadoma postalo slabo, ali pa se je spotaknila v trenutku, ko je prihajal vlak, tako da se ni mogla več dvigniti. Vsekakor je usoda hotela. da je obležala na tračni- cah in lokomotiva je nesrečno dekle prerezala na dvoje, tako da je spodnji del trupla ostal med tračnicami, zgornjega pa je vrglo v jarek ob železniški progi. Pogreb nesrečne Di Loren- zove bo danes, ko jo bodo pripeljali v rojstno vas Teor pri Vidmu. Včeraj zgodaj zjutraj ali pozno ponoči se je smrtno ponesrečil 52-let stari slikar Arturo Arrigoni iz Ul. Chiau-chiara 3. Kot je policija ugotovila, je mož prišel ponoči v Ul. Timeus 16, kjer je imel spravljeno svoje orodje in kjer je po navadi kosil in večerjal pri 53-iet stari hišnici Giuseppini Nardo, Ko je odprl vežna vrata in vstopil v vežo. mu je verjetno postalo slabo, tako da je padel na tla. Pri tem je z glavo udaril ob trdi tlak, tako da si je prebil lobanjo in je v krvi obležal na tleh. Približno ob 6. uri ga je na. šla stanovalka Teresa Cresi, ki se je odpravljala na delo. Najprej je obvestila hišniej., ki je potem poklicala policijo. Po prvi preiskavi je prišel na mesto nesreče tudi sodni zdravnik dr. Nicoiini, ki je izstavil mrtvaški list. Truplo nesrečnega Arrigoni j a so potem odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Jugoslovanski državljan Anton Grmek iz Sežane 11, ki se je prejšnjo soboto ponesrečil med Zgonikom in Velikim Repnom, je včeraj zjutraj umrl. Grmek se je vozil s svojim motornim kolesom prati Velikem Repnu, ko ga je sunek burje podrl na tla. Pri tem se je tako hudo poškodor val, da so ga v bolnišnico sprejeli s pridržano prognozo.; Zal je bila prognoza točna, saj je nesrečnež včeraj zjutraj preminil. Požar v arzenalu Sinoči kmalu po 18. uri je v zadnjem nadstropju mizarskega oddelka Tržaškega arzenala Izbruhnil požar, ki je na mah zajel številne prostore. V mizarskem oddelku je zaposlenih približno 120 delavcev. Za. radi močno vnetljivega mate riala se je ogenj naglo širil tako da so imeli gasilci polne roke dela. Na mesto poza ra so prišli štiri gasilski avtomobili. medtem ko je gašenje vodil poveljnik gasilcev Sele ob 20.40 je bil ogenj po-gašen. vendar so gasilci bili vso noč ns delu, da so poga silj tudi žarišča in odstranil1 ruševine. rom «Ali» je Moncaro od strani zavozil v ukradeni fiat, ki je samo malo zaplesal po cesti in jo z vso hitrostjo popihal po Ul. Aquileia proti Gradiški. Moncaro mu je bil stalno za petami. Toda pri »Fogolarju« je preluknjal gumo in se ustavil. Skočil je v lokal in obvestil karabinjerje v Gradiški, kaj se mu je zgodilo. Karabinjerji so takoj zaprli cesto in ustavili vsak avto. Ko sta tatova opazila, da sta v pasti, sta zavila na neko stransko pot in zabrisala sleherno sled za seboj. O dogodku so obvestili tudi leteči oddelek policije. Kljub vsemu v nedeljo niso uspeli izslediti tatov. Včeraj pa so iz Trevisa sporočili, da so na trgu v Oderzu našli zapuščen «1100» iz Gorice. Moncaro, ki se je takoj odpravil tja, je z zadovoljstvom ugotovil, da je avtomobil njegov. Na njem ni ugotovil nobene okvare, prerezano je bilo samo platno na sprednjem sedežu, Tam je izvedel, da sta neznanca pustila na trgu še neki drugi avto Fiat «600». Tako so se tudi v tem beneškem naselju spoznali s tatinskimi nagnjenji neznanih mladeničev, ki so tudi v vasi ukradli še en avtomobil Fiat «1100». Z njim sta napravila nekaj kilometrov poti, ga zapustila, presedlala na neko »Giulietto-sprint« in na neko »Appio«, ki sta ju našla nezaklenjeni ob cesti, in nadaljevala pot. Sodijo, da sta mladeniča, ki sta v enem dnevu zamenjala kar pet avtomobilov, doma morda iz okolice Trevisa. Leteči oddelki kvestur so mobilizirali vse svoje odrede, da bi ju izsledili. ----«»—— Sladkor proste cone bo letos stal 105 lir Trgovinska zbornica sporo-'a, da je nakupila in uvozila inozemski sladkor za potrošnjo na področju proste cone. V prodaji bo že danes v vseh trgovinah na področju goriške in sovodenjske občine. Vsak potrošnik bo dobil 3 kg sladkorja, od katerega 1.5 ' postopoma postavljajo razne stroje Sedaj je v njej zaposlenih okrog 40 žensk, povečini domačink, za katere je vodstvo spoznalo, da se lahko največ zanese nanje kar se tiče dela in vestnosti Moških dela v tovarn; kakšnih 10; večinoma specialistov Prav sedaj postavljajo nove stroje in spro. ti bodo vzeli v delo še nove moči Računajo, da bo do konca leta našlo zaposlitev v tem podjetju skupaj kakih 100 1 ju-r.i kar bo vsekakor znatno izboljšalo zaposlitev v d!an-drežu. Upamo, da bodo tudi delovni pogoji taki, da ne bo prišlo do izkoriščanja delovne si. !e, ker je to predpogoj tudi z-, uspeh podjetja. ----«» — Kolesar se je zaletel v tovorni avtomobil Včeraj ob 12.40 se je v Ul. Donizetti zaletel v tovorni avtomobil dijak 20-letni Gian-cerlo Comelli. Peljal se je na kolesu iz Ul. Manzano v Ul. Donizetti. Tovornik je prihajal z nasprotne strani. Šofiral ga je 30-letni Gino Cappeletti iz kraja Neretto di Tomba. Vczili se sploh nista poškodovali, dočim se je dijak udaril v čelo ,s katerim je priletel v avtomobilova vrata. Z za. sibnim avtomobilom so ga pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdrav-lienju s prognozo okrevanja v 12 dneh. Na kraj nesreče je prišla prometna policija. nilo morale igralcev iz Standreža, ki niso pokazali velike borbenosti in niso, resno ogrožali nasprotnikovih 'vrat. Logična posledica take igre je bila zmaga domačinov iz Ma-niaga, z rezultatom 1:0 čeprav so tudi ti pokazali zelo slabo igro in bi poteku morda bolje odgovarjal neodločen rezultat. Juventina je takof zopet enkrat prišla praznih rok iz Furlanije in razlika med njo ter med Cividalese ki je predzadnja na lestvici, je narasla kar na 5 točk, ter jo bo zelo težko premostiti. Prihodnjo nedeljo igra Juventina doma proti moštvu iz Osoppa, ki je precej močnejše od njenih nedeljskih nasprotnikov, Zato bo morala svoje vrste bolje povezati, ter pokazati tako borbenost, kot smo jo videli v tekmi proti Romansu, če bo hotela popraviti neugoden vtis tekme v Maniagu. Ob tej priliki se vodstvo ekipe zahvaljuje svojim navijačem ki so se udeležili izleta v Furlanijo v prav lepem številu ter skušali moralno pomagati svojim igralcem. * * * Naraščajniki Juventine so nastopili v Slovrencu in dosegli neodločen rezultat z 2:2. Igra je bila precej uravnovešena in ji rezultat nekako odgovarja. Izkazalo pa se je da imajo naraščajniki Juventine premalo treninga in prav bi bilo, če bi to med tednom popravili, da bodo lahko svoj položaj na lestvici izboljšali in pripravili kakšnega dobrega rezervnega igralca za prvo moštvo, kar je pravzaprav njihov glavni namen. * * * flovodenjci so nastopili v nedeljo na domačem igtišču proti Ločniku. Lepo vreme je privabilo še precej navijačev za obe strani, ki so prisostvovali lepi igri, zlasti od strani domačinov. Tekma je sicer ostala brez golov saj je bil končni rezultat 0:0, vendar bi domačini zaslužili po svoji igri tudi kaj več. Morda bodo v tem oziru imeli kaj več sreče prihodnjo nedeljo, ko bodo morali v Gradiško, kjer nastopijo proti Itali. Illllltlltlll||l|||||f|||tl||||||||||ll|||||,|||l|„llg||| C KINO J COflSO. 17.15: #Toplo oko neba)*, K. Douglas in R. Hudson. Ameriški barvni film v cinemascopu. VERDI. 15.30, 18.45, 22: »Zmagovalci in premaganci« (Nuernberški proces), S. Ra-cy, Marlene Dietrich in drugi znanj igralci. Ameriški črno. beli film. VITTORIA. 17.15: «Nasilni in divji«, P. Armendariz. Crno-beli španski film. CENTRALE. 16.30: «Gola za hudiča«, B. Rupping in K. Fischer. Crnobeli nemški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. ---«»--- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE. Korzo Italia št. 89, tel. 24-23. ---«»--- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,4 stopinje ob 12. uri, najnižjo 0,« siopinje pon ničlo ob 4. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 75 odst. AiaillA IZIDI •Atalanta-Bologna 2-1 •Catania-Juventus 2-0 •Fiorentlna-Palermo 2-0 *Mantova-L. Vicenza 1-1 •Milan-Venezia 1-0 •Padova-Sampdoria 1-0 •Roma-Lecco 2-0 •Spal-Inter 1-0 Udinese-*Torino 2-1 LESTVICA Fiorentina 25 15 7 3 45 29 37 Inter 25 15 « 4 46 26 36 Milan 25 16 4 5 57 2« 36 Roma 25 13 7 5 46 26 33 Bologna 25 13 5 7 41 32 31 Atalanta 25 11 1 6 29 26 30 Juventus 25 10 • 7 31 34 20 Torino 25 9 9 7 29 29 27 Palermo 25 10 6 f 17 20 26 Catania 25 7 10 1 22 30 24 Mantova 25 9 • 10 31 30 24 Spal 25 7 7 11 33 37 21 Samp 25 6 0 11 23 33 20 Vicenza 24 4 » 11 2 132 17 Venezia 25 4 9 12 21 34 17 Padova 24 5 6 13 22 32 16 Lecco 25 3 10 12 11 32 16 Udinese 25 3 3 19 24 51 • Zopet sprememba na vrhu lestvice nogometne A lige Fiorentina sama v vodstvu pred Interjem in Milanom Presenečenje v Turinu: zmaga že obsojenih Videmčanov Prihodnje tekme (10.2.1962) Sampdoria-Atalanta; Vicenza-Bologna; Spal-Fiorentina; Lec-co-Milan; Catania-Padova; Ju-ventus-Palermo; Venezia - Roma;- Mantova-Torino; Inter-Udinese. J/UD IZIDI •Alessandria-Novara •Brescla-Lazio Verona-*Cosenza •Genoa-Bari *Lucchese-S. Monza •Messina-Reggiana •Mcdena-Prato Napoli-*Parma *P. Patrla-Catanzaro 2 0 1-0 1-0 0-0 1-0 0-0 2-0 2-0 0-0 •Sambenedettese-Como 1- LESTVICA Genoa 22 U I 3 35 16 33 Modena 22 10 7 S 23 15 27 Verona 22 10 7 5 26 12 27 Lazio 22 7 10 5 27 16 24 P. Patria 22 S 1 6 22 19 24 Parma 22 5 13 4 15 15 23 Brescia 22 f 4 9 20 20 22 Napoli 22 7 1 7 22 22 22 Messina 22 f 10 ( 27 27 22 Prato 22 6 10 • 20 24 22 Catanzaro 22 6 10 • 23 25 22 Reggiana 22 7 7 1 25 25 21 Alessandr. 22 7 7 1 25 26 21 Lucchese 2Ž 9 • 10 29 35 21 Novara 22 0 4 10 27 30 20 S. Monza 22 5 10 7 19 24 20 Sambened. 22 5 I 1 10 26 U Como 22 4 1 10 16 24 16 Cosenza 22 4 7 11 11 27 15 Bari 22 • t t 24 23 14 Prihodnje tekme (11.2.1962) Brescia-Alessandria; Messina-Catanzaro; Bari-Cosenza; S. Monza-Genoa; Napoli-Lucche-se; Lazio-Modena; Como-Nova-ra; Reggiana-Parma; Prato-Pro Patria; Verona-Sambenedettese. v Športne stave Po zadnjih kolih smo tako vajeni stalnih sprememb na lestvici, da bi se nam čudno zdelo, ko bi do teh ne prišlo. In glej, novo kolo — nova lestvica. Vsa vprašanja ostanejo odprta, možne so nove rešitve, nova upanja, novi načrti. Zmagovalec »madoninskega derbyja» Inter, bolj nepredviden kakor pričakovan, Atalanta Boiogna Catania-Juventus Fiorentina-Palermo Mantova-L.R. Vicenza Milan-Venezia Padova-Sampdoria Rema-Lecco Spal-Inter Torino-Udinese Brescia-Lazio Genoa-Bari Arezzo-Anconitana Spezia-Cagliari KVOTE: 13 — 3.337.936 lir 12 — 119.740 i (2-1) 1 (2-0) 1 (2-0) 1 (1-1) X (1-0) 1 (1-0) 1 (2-9) 1 (1-6) 1 (1-2) 2 (1-0) 1 (0-0) X (2-0) 1 (0-0) X 1. — 1. bornione 1 — 2. Creso 2 2. — 1. El Barrani X — 2. Norcia 2 3. — 1. Oliveira 2 — 2. Quinia 2 4. — 1. (juintilto 1 — 2. Mefisto 1 S. — 1. Daddolino 2 — 2. Strela 1 f. — 1. La Fayette 2 — 2. Aleppo X KVOTE: 12 — 1.159.315 lir 11 — 129.512 « 10 — 10.263 « je le teden dni imel v lasti mesto najboljšega, saj je le-to moral po tem kolu predati Fiorentini, ki je iz svojega srečanja potegnila obe točki, medtem ko je moral sam popiti grenko kupo poraza, s čimer je dopustil, da ga ujame še rival — mestni bratranec — Milan. Znano je sicer, da je v Ferrari teren vse prej kot gostoljuben, toda obstajalo je tudi dejstvo, da so milanski gostje tehnično mnogo višji od provincialnega Spala. Temu pa se ta razlika najbrž ni zdela nepremostljiva, zato si je drznil mnogo več, kot bi si druga moštva v podobnih primerih upala in to mu je včasih z nemajhno dozo sreče tudi prineslo zasluženo, pa čeprav težko priborjeno zmago z edinim golom razlike. S svoje strani so gostje pokazali svoje slabosti v organizaciji igre, spričo česar tehnično znanje posameznikov le težko pride do prave veljave, kar prinaša s seboj, kot ob tej priliki, neljuba presenečenja. Spodrsljaj Herrerovega moštva je prišel kot nalašč za Fiorentino, ki je sprejela v goste Palermo, torej skromnejše moštvo. Slednje je sicer upalo, da mu bo uspelo doseči to, kar so pred tednom dni dosegli njihovi rojaki iz Catanie. ter so temu primerno prikrojili svojo zaprto o-brambno igro. Domači pa se v te mreže niso pustili ujeti ter so svojim gostom zagodli lekcijo nogometa in nasuli še dva gola, ki sta jim pripomogla do zmage in obenem do prvega mesta. Tudi Milan ni držal križem rok in je uspešno končal srečanje z Venezio, ki je upala na točko. Padel je en sam gol s strani domačih, k čemur sta delno pripomogla zaprta igra gostov z lagune in nepreciznost domačih, v vrstah katerih se vedno bolj občuti odsotnost Dina Sanija. Lepa tekma pa je bila v Bergamu, kjer je gostovala Bologna. To solidno moštvo pa ni mbglo doseči nič otipljivega proti skrajno razigrani in dobro organizirali Ata-lanti. Nekaj podobnega je bilo v Cataniji, kjer Juventus ni mo. gel drugega kot izobesiti zastavo predaje: tako očitna je bila premoč domačih. Treba pa je omeniti, da so bili tu-rinski gostje v to pripravljeni, ker imajo na sporedu v sredo mednarodno tekmo z Real Madridom, za katero so prihranili. svoje najboljše sile. Številčno enako zmago je slavila Roma nad Leccom, čeprav je bila ta nekoliko čistejša in laže dosežena. Domači so namreč gospodarili na terenu po mili volji ter obenem pokazali dobro igro celotnega moštva, do česar je mnogo doprinesla ponovna vključitev Angelilla. Čeprav utrujena od medte-denskega srečanja proti Udi-nese, je Padova predvajala proti Sampdorii dobro igro ne brez tehničnih kvalitet. Posebno dober je bil krilec Ka-loperovič, ki je bil prava duša celotnega moštva. Lanerossi Vicenza je dobro vedel, da v Mantovi ne more upati mnogo. Zato se je previdno branil in čakal na ugodne prilike za protinapad. Tako mu je uspelo celo preiti v vodstvo, ki pa je kmalu splahnelo ob neprestanih napadih domačega moštva, ki ga dosežena točka ne nagrajuje dovolj za potrošene sile. Torino, čigar nedavni neprijetni dogodki so vsem znani, je okusil svoj tretji zapo- redni poraz. Zadal pa mu ga je nihče drug kot Udinese, to je moštvo, ki se ne more prav spomniti, kdaj je doseglo zadnjo zmago. Ker pa je le-ta dosežena na tujem igrišču ima še večjo vrednost. Dosežena je bila pošteno kot sad boljše kolektivne igre ter visoke borbenosti. B LIGA V tej skupini še vedno Ge-noa drži vajeti lestvice v svojih rokah. V poslednjem kolu sicer ni zmagala, toda njena igra ostane v tem prvenstvu nekaj nedosegljivega. Gostje iz Barija so pred njen napad postavili pravcati »kitajski zid», preko katerega ni mogel nihče, saj so južnjaki za dosego točke delali vse mogoče stvari, ki ne spadajo v nogomet, sodnik sam pa je to s popuščanjem potek igre še poslabšal. Na drugem mestu najdemo ramo ob rami Verono in Mo-deno, ki sta pospravili ves izkupiček Prva je na nevtralnem terenu v Neaplju nadvladala Cosenzo z večjo avtoriteto, kot kaže rezultat. Modena pa je spravila na varno rezultat v drugem delu, ko se je otresla plahosti in svojo igro bolje organizirala. Četrto mesto pa si La-zio deli s Pro Patrio, ki je dosegla točko proti Catan-zaru. Rimljani so bili dobri le prvih dvajset minut, ko bi lahko tudi prešli v vodstvo, toda kasneje so mnogo popustili ter dovolili domačinom, da pridejo do gola in do zmage. Moštvo iz Busto Arsi-zia je imelo sicer več od igre, toda južnjaki so se previdno branili, kar jim je prineslo dragoceno točko. Tudi Sambenedettese ni mogel doseči doma več kot točko proti Comu, ki je s previdno igro uspel najprej o-mejiti napade domačih, tik pred koncem pa doseči gol izenačenja. Messina že dva meseca zaman lovi zmago in te ni uspela doseči niti v tej priliki nad Reggiano, ki je pravočasno odkrila Ahilo- IHIIII lili lllll Hill II HI IIIII lili >•!■ 1111111111111111111 ODBOJKA Dvojna zmaga Bora v Sežani V nedeljo sta bili moška in ženska odbojkarska ekipa SZ Bor na gostovanju v Sežani, kjer sta odigrali prijateljski tekmi s tamkajšnjima moštvoma. Bor le slavil v obeh tek-mak zmago. Dekleta so odpravile Sežar.čanke 3:2 (15:10, 10:15. 13:15, 15:5, 16:4). moški pa domačine s 3:1 (15:11, 9:15, 15:3, 15:4). toč- vo peto ter tako odnesla ko. Preostale tekme pa so prinesle zmago domačim moštvom, z izjemo Napolija, ki jo je dosegel na tleh Parme. To je njegova že druga zaporedna zmaga po zamenjavi trenerja. Alessandria je našla v Novari sebi enakovrednega nasprotnika, ki bi po prikazani igri zaslužil več kot poraz. Končno je tudi Lucche-se prišel do dveh točk na račun Simmenthala, ki ni znal uporabiti prave taktike proti domačemu moštvu, ki, kot kaže, preživlja rahlo krizo. gib. Za Jugoslovanski pokal Sloboda izločila moštvo Partizana V nedeljo so bile na jugoslo- vanskih igriščih štiri tekme za nogometni pokal in sicer tri zaostale tekme iz šestnajstine in ena iz osmine finala. V Tuzli je prišlo do največjega presenečenja: srečanje med Slobodo jn Partizanom se je končalo v rednem igranem času neodločeno. Ko pa so tekmo podaljšali dvakrat po petnajst minut so domačini dosegli zmagoviti zadetek in tako izločili Beograjčane iz turnirja za jugoslovanski pokal. V ostalih tekmah je Crvena zvezda zasluženo premagala Vardar na igrišču v Skopju, medtem ko je Dinamo brez težav odpravil Split. V Sremski Mitroviči je splitski Hajduk z enim samim golom ra-like odpravil domačine. Izidi: Sloboda - Partizan 1:0 (0:0, 0:0, 1:0) Crvena zvezda - Vardar 2:1 (1:1) Dinamo . Split 3:0 (1:0) Srem - Hajdu^ 0:1 (0:0) Svetovne igre FIS 1962 v Chamonixu Avstriji z Jahnovo in Netzerjevo prvo in drugo mesto v veleslalomu Odlična uvrstitev ameriških predstavnic CHAMONIX, 12. — Kot je bilo pričakovati, so avstrijske predstavnice, ki se udeležujejo svetovnih iger FIS zasedle na nedeljskem tekmovanju v veleslalomu prvi dve mesti. Prvo mesto je pripadlo komaj 19-letni Marianni Jahn, ki je pustila za seboj šest let starejšo rojakinjo Netzerjevo, medtem ko je tretje mesto pripadlo Američanki Joani Hannahovi. Sploh se lahko reče, da so ameriške tekmovalke ne samo napredovale v tej panogi, temveč so presenetile s 5. mestom Barbare Ferriesove ter 6. mestom Saubertove. Od' Francozinj je bila najboljša Marielle Goitschel, ki se je uvrstila na 4. mesto, medtem ko je njeni sestri pripadlo HIIIHIIIIHHIIIIIIIIIHIHIHnillHIIHIinHIIIIIIIHHlHIlinillHIIIHIIHIIIIIHIIHHIHHIHHIHHIIHIIIHIIHIHIHIHHIIIHHIHHIIIHIIIIHIIHIHHIHlrnHIIHI Tekma brez golov na občinskem stadionu Marzotto zasluženo odvzel dragoceno točko Triestini Napad Triestine ni izvedel niti ene kombinirane ofenzivne akcije in praktično nobenega nevarnega strela TRIESTINA: Torps; Brach, Frigeri; Sadar, Merkuza, Rocco; Trevisan, Szoke, Demenia, Risos. MARZOTTO; Mezzanzanica; Carta, Sacchiero; Zaggia, Porta, Svorenich; Zerlin, Carnevalli, Berlasso, Calzignato, Zamboni. SODNIK: Monti. GLEDALCEV: 8000. KOTOV: 9:6 za Triestino. Drugi zapo-^dni neodločen rezultat na lastnem terenu in vmes poraz brez opravičila proti Cremonese dokazuje, da je Triestina zašla v krizo, ki je tako tehničnega kot psi-hološko-moralnega značaja. Moštvo ni več sposobno zaigrati organsko in harmonično, predvsem pa ne zna več najti poti do vrat; če pa jo slučajno najde, ne zna več streljati. Rezultat brez golov je več kot zgovoren dokaz za to ugotovitev. Posledice takega stanja v moštvu so očit- J ne na lestvici, kjer so pred Triestino kar štiri enajstori-Ce z dvema oziroma eno točko naskoka, vendar pa bi še ne bile kritične v perspektivi borbe za prvo mesto, če bi bilo mogoče predvideti, da je sedanje stanje moštva samo prehodno. Žalostno pa je, da najbrž ne gre za prehodnost, temveč za neizbežno posledico globalnih sposobnosti in zmogljivosti moštva in morda tudi za nekatere tehnične napake njegovega trenerja. Kaže namreč, da je bil optimizem, ki se je polastil simpatizerjev Triestine, glede njenih možnosti, pretiran in preuranjen in da se bo treba pač sprijazniti z dejstvom, da so v A skupini C lige najmanj tri moštva, ki so trenutno bolj upravičeni m C!f/f f DTM Je»ffisvi žii: IZIDI •TRIESTINA-Marzotto 0.0 Fanfvlla-*Bolzano 2-0 •Casale-Varese 1-0 •Legnano-Ivrea 1-0 •Pordenone-Cremonese 2-0 •Pro Vercelll-Blellose 1-0 •Sanremese-Trevlso 1-0 •Savona-Saronno 1-0 •Vittorio V.-Mestrlna 1-1 Prihodnje tekme (11.2.1962) Mestrina-TRIESTINA; Cre-monese-Bolzano; Biellese - Ca-sale; Varese-Legnano; Marzot-to-Pordenone; Fanfulla - Pro Vercelli; Saronno - Sanremese; ivrea-Sazona; Trevlso-Vlttorio Veneto. MA' LESTVICA Mestrina 20 11 7 3 31 16 27 Fanfulla 20 t 11 1 21 10 27 Biellese 20 1 9 2 32 19 27 Vittorio V. 20 11 6 4 21 17 26 Triestina 20 9 7 4 23 15 25 Varese 19 9 6 4 25 13 24 Savona 20 7 t 4 21 13 23 Sanremese 20 7 * 4 20 19 13 Marzotto 19 5 10 4 16 17 20 Casale 20 7 1 7 21 20 19 Pordenone 19 6 5 1 19 20 17 Legnano 20 6 5 • 11 22 17 P. Vercelli 20 7 .3 10 19 26 17 Cremonese 20 6 4 10 23 23 16 Saronno 20 5 5 10 H 24 15 Ivrea 20 3 1 0 12 24 14 Treviso 19 2 1 s 6 21 13 Bolzano 20 0 5 15 7 35 S kandidati za napredovanje v B ligo, kot pa je Triestina. Marzotto. proti kateremu je Triestina dosegla svojo edino zunanjo zmago v prvi polovici turnirja, se je pokazal v povsem drugačni luči kot pa se je pričakovalo tudi glede na njegov sedanji položaj. Njegova igra je temeljila si-ser na potenciranim sistemu 4-2-4. ki se je posebno v drugem polčasu spremenil v pravcato verižno obrambo z osmimi igralci1 v kazenskem prostoru, vendar pa je pokazala, da je moštvo homogeno, močno predvsem na sredini igrišča in nevarno v protinapadih preko hitrih kril. Triestina se je tako tudi spričo defenzivne iRre gostov, znašla pogosto sama potisnjena v dbram-bo iz katere se je rešeVala ne vedno najbolj ortodoksno, po drugi strani pa njen napad ni bil sposoben izvesti skoraj nobene kolikor toliko kombinirane ofenzivne akcije, ker je to preprečevala bodisi njihova nepreciznost, bodisi dobro postavljeni nasprotniki. Po mučnem prvem polčasu se je položaj na igrišču vsaj na videz če že ne tudi konkretno nekoliko izboljšal v drugem polčasu, ko je Triestina vendarle bolj napadala, čeprav dokaj zmedeno in bolj po zaslugi prizadevnosti posameznikov kot pa celote. Kljub temu pa so bila vrata gostov le dvakrat ali trikrat v neposredni nevarnosti od katerih je bila največja prav v zadnjih sekundah i-gre, ko je Demenia poslal žogo z glavo nekoliko previsoko čez prečko. Napadalci sploh niso streljali na vrata in vratar ni niti imel priložnosti pokazati svojih sposobnosti. Nekai medlih poskusov sta morda izvedla samo Demenia in Rosos, medtem ko Trevisan in še bolj Szoke nista sploh prišla do izraza, Secchi pa je igral praktično kot krilec. V tem je bilo- morda tudi nekaj taktične napake trenerja Radia, saj j* Znano, da je tipični človek , za režijo Szoke, medtem ko ima Secchi vendarle precej ofenziv-nejši temperament in bi to- osmo. Ostale Francozinje so več ali manj razočarale, predvsem pa Therese Leduc, ki je zasedla tik pred Američanko Meyersevo komaj 14. mesto. Prisotni so pričakovali veliko več od olimpijske prvakinje Heidi Biebl. ki v nedeljo nikakor ni mogla resno ogrožati avstrijske predstavnice, ker se je morala zadovoljiti z zanjo zelo slabim 11. mestom. Razmeroma slabo so se u-vrstile tudi Italijanke, od katerih je bila Pia Riva z 21. mestom najslabša. Najboljša je bila Jerta Schir, ki se je uvrstila na 16. mesto, medtem ko je bila Inge Seno-ner 19. Nedeljskega ženskega tekmovanja v veleslalomu si je ogledalo ogromno število ljudi. Vreme je bilo primerno, še posebno, ker je bil start postavljen v višini 1400 m. Proga je bila dolga 2100 m s 370 m višinske razlike in 50 prehodi. Samo predstavnica Švice Rosa Waser in Španka Maria Navarro sta morali .zaradi padca odstopiti, medtem ko je bila Norvežanka Siri Borge Andersen diskvalificirana. Proga je bila v začetku zelo težavna in je bila kot nalašč za bolj tehnične smučarke, medtem ko je bil drugi del, na katerem je bilo samo petnajst vrat. bolj pripraven za slabše, ki so lahko v tem predelu nadoknadile kar so izgubile na zgornjem. Izid nedeljskega ženskega tekmovanja v slalomu svetovnih iger FIS, ki so namesto odpovedanega svetovnega prvenstva v alpskih panogah,, je sledeč: 1. MARIANNE JAHN (Avstrija) 1 ’41 ”53, 2. Erika Netzer (Avstrija) 1’41”60. 3. Joan Hannah (ZDA) 1’ in 41”72. 4. Marielle Goitschel (Francija) 1’41”88, 5. Barbara Ferries (ZDA) 1'42'TO. 6. Jean Saubert (ZDA), 7. Lillo Michel (Švica), 8. Chri-stine Goitschel (Francija), 9. Traudl Hecher (Avstrija), 10. Madeleine Bochatay (Francija), 11. Heidi Biebl (Zahodna Nemčija), 12. Christl Haas (Avstrija), 13. Barbi Henne-berger (Zahodna Nemčija), 14. Therese Leduc (Francija), 15. Linda Meyers (ZDA), 16. Jerta Schir (Italija) itd. Danes ni bilo tekmovanja pač pa so ženske imele no-stop trening za smuk. Prireditelji so ves dan pripravljali proge za tekmovanje moških v slalomu, ki bo jutri na progi del Monta. Borba bo ver- IHniHHIlHIHIHtllHIIHIIHIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllHIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIHIHI TUINTAM rej bila pravilna kvečjemu o-bratna razvrstitev teh dveh izkušenih igralcev. Sicer pa tudi ostale vrste tržaške enajstorice ne delujejo več tako dobro kot so delovale v zaključni fazi prvega dela prvenstva. Krilska vrsta zelo slabo povezuje in zalaga napad, obramba pa vse bolj pogosto ustvarja situacije, v katerih lahko pri-sebnejši napadalci nasprotnikov postanejo nevarni, predvsem s protinapadi, kot se je to dogajalo prav v srečanju z Marzottom. Tako je dejansko bilo Torosovo svetišče večkrat v resnejši nevarnosti kot pa nasprotno in le njegovi veliki spretnosti se je treba zahvaliti, da ni Mar-žotto odnesel iz Trsta še kaj več kot samo eno točko, za katero v nobenem primeru ni mogoče trditi, da bi bila u-kradena # * * Ce je morala tokrat pogoltniti grenko tableto Triestina, pa tudi drugim pretedentom za prvo mesto ni bilo postlane) z rqžicpmi. Biellese in Va-rese sta doživeli poraz na tujih tleh. Vittorio Veneto in Mestrina sta si razdelila točki (kar je vsekakor uspeh za Mestrino) in samo Fanfulla se ja vrnila s celotnim izkupičkom iz Bočna. Po vsem tem je kaj lahko ugotoviti, da je Triestina res zamudila lepo priložnost, da bi nadoknadila, kar je izgubila v Cremoni. j. k. jetno še enkrat potekala med Francozi i,n Avstrijci, pa čeprav se lahlko reče. da se bodo imeli Bozon, Perillat in Bonlieu večjo možnost za zmago ker se bodo spustili proti cilju s startnimi številkami 4, 5 in 7. Nj pa izključeno, da se bo med njimi uvrstil kak Američan in predvsem presenetljiv Japonec Fukuhama. HITROSTNO DRSANJE OSLO, 12. — Kanadski drsalec Paul Enolk je v nedeljo postavil na mednarodnem tekmovanju v teku na 3.000 m nov svetovni rekord s časom 4'37”2. Namiznoteniško pokrajinsko prvenstvo Prodoren uspeh Miliča in B. Košute V nedeljo se je začelo i* končalo pokrajinsko namiz110, teniško prvenstvo, katereJ® so se udeležili tudi igralci S" Bor. Ekipa Bora je nastopa z nepopolno postavo, ker *? bili trije igralci odsotrt' Kljub temu pa je Bor dot* gel pomemben uspeh z rnls‘ dimi silami in predvsem P? zaslugi Borisa Miliča in B®1' sa Košute. Milič je doseg1; prvo mesto med mladinci drugo v juniorski in četrto " IH. kategoriji, medtem ko ** je Košuta uvrstil na tretr mesto tako med juniorji k5 v skupini tretjekategornikof' V igri parov sta Milič in šuta, pe čeprav utrujena radi številnih srečanj, zasedi tretje mesto pred Borovi parom Grbec—Merlak, fci ** je uvrstil na četrto. Mn,c' Košuta, Grbec in Merlak si z nedeljskimi uspehi zatv tovili nastop na deželnem Pr venstvu. Jugoslovansko prvenstvo v hokeju na ledu Ekipa Jesenic ponovno osvojila častni naslov Ljubljana na drugem mestu pred Partizanom in Črve no zvezdo LJUBLJANA, 12. — V nedeljo je bilo zaključno koI° jugoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu, ki se Je končalo kot niso predvidevali niti največji optimisti, s popolnim zmagoslavjem slovenskih predstavnikov. Ponovn* osvojitev naslova s strani jeseniškega moštva ne preseneča ker je bila ta ekipa že v začetnih potezah daleč boljša od SMUČANJE NOGOMET ASPEN. 12. — Avstrijec Mol. terer je zmagal tudi v veleslalomu, ki je bil v okviru prvega svetovnega smučarskega prvenstva za profesionalce. Molterer je progo presmučal v skupnem času 2’0”2 ter je pustil za seboj Hiterseerja in Pravdo (oba Avstrija). TENIS NEW YORK, 12. — Teniško «indoor» prvenstvo ZDA se je končalo z zmago Američana Chucka MacKinleya, ki je v finalu premagal 4;6, 6:3, 4:6, 9:7 in 10:8 rojaka Whitneya Reeda. V moškem doublu pa je par MacKinley-Laver (ZDA-Avstralija) premagal ameriško dvojico Reed - Hoberg 6:1, 6:2. TURIN, 12. — Zaradi goste megle je moralo letalo, s katerim so prihajali v Italijo igralci Real Madrida, odleteli v Francijo in pristali na letališču v Nici. Igralci madridskega moštva, ki bodo v sredo nastopili v četrtfinalu pokala prvalkov proti Juventusu, so odpotovali v Italijo z vlakom. * * m MILAN. 12. — Enajstorica Interja, ki je morala zjutraj odložiti odhod z letalom v Španijo, je nocoj odpotovala 2 vlakom v Nico, odkoder bo jutri nadaljevala pot do Madrida in daljo do Valencie. Inter bo nastopil, proti domačemu moštvu v tekmi četrtfinala tur. nirja za pokal velesejemskih mest. drugih. Zato pa tem bolj razveseljuje drugo mesto Ljubljane, medtem ko sta se morala beograjska predstavnika Partizan in Crvena zvezda zadovoljiti s predzadnjim in zad. njim mestom. Izidi zadnjih tekem so sledeči : Jesenice-Crvena Zvezda 17:1 (7:0, 7:0, 3:1) Ljubljana - Partizan 7:1 (3:0, 1:0, 3:1) Jesenice - Partizan 13:1 (4:0, 3:0, 6:1) Ljubljana-Crvena zvezda 6:1 (4:0, 2:1, 0:0) Po končanem prvenstvu je končna lestvica sledeča: Jesenice 6 6 0 0 68:4 12 Ljubljana 6 3 0 3 19:34 6 Partizan 6 2 0 4 13:32 4 Crvena zvezda 6 1 0 5 9:39 2 Po tekmovsnju v Ratečah Novi slovenski prvaki v nordijskih panogah RATEČE, 12. — V nedeljo se je v Ratečah končalo slovensko prvenstvo v nordijskih disciplinah. V štafetnem teku članic na 3X5 km dolgi progi je zmagala Mojstrana v postavi Pšenica, Cindrič in Rutar, med mladinci je zmaga pripadla ekipi ravenskega Fužinarja, med člani pa ljubljanski Enotnosti, za katero so na 4X10 km dolgi progi nastopili Peternelj, Keš ter brata Pavčič. V smučarskih skokih, ki so bili na 50-metrskj skakalni, cj je v odsotnosti Pečarja, Omana in Zajca zasluženo zmagal Bogo Jemc pred Koprivškom in Šlibarjem. V soboto pa so tekmovali posamezniki. V teku na 15 km je med člani zmagal Cveto Pavčič pred Seljakom in Janezom Pavčičem, od članic je bila najboljša Rekarjeva, med starejšimi mladinci ie prvo mesto pripadlo Bavčetu, med mlajšimi mladinci pa Karpa-ču. Pri mladinkah se je najbolj izkazala Pšenicova, medtem ko so . naslovi v klasični kombinaciji pripadali pri čla- nih G. Kordežu, pri star® ših mladincih Kerštajnu, P mlajših pa Kajžarju. STAROOČETOVSKI NASVET WILLIAM SAR0YAN Nekoč se je odpravljal stric Melik iz Fresna v New York. Preden je odpotoval, ga je obiskal njegov stric Garro in mu govoril o nevarnostih popotovanja. «Ko stopiš v vlak,» je dejal stari mož, «si skromno izberi prostor, sedi in ne glej naokrog« «Da,» je dejal stric. «Ko se bo vlak premaknil,« je dejal stari mož, »bosta prišla po stranskem hodniku dva uniformirana moža in te prosila za vozni listek. Ne verjemi jima, ker sta goljufa.« »Kako bom to vedel?« je dejal stric. «Vedel boš«, je dejal stari mož. »Niši več otrok.« «Da.» je dejal stric. «Ne boš se vozil še dvajset milj, ko se ti bo približal mlad mož in ti ponudil cigareto. Reci mu, da ne kadiš. V cigareti je mamilo.« 1♦♦♦♦♦♦♦♦******************** «Da,» je dejal stric. «Ko boš »el v jedilni voz, se bo namerno zaletela vate lepa, mlada ženska in te krepko objela,« je dejal stari mož. «Na vso moč se bo opravičevala in naravni občutek te bo gnal, da bi se spoprijatelji z njo. Zatri ta občutek, pojdi naprej in jej. Zenska je pustolovka.« #Kaj je ta ženska?« je dejal stric. «Vlačuga,» je zakričal stari mož. »Pojdi v jedini voz in jej. Naroči si najboljšo jed in če je jedilni voz zelo zaseden, pa prisede k tvoji mizi lepa mlada ženska, ji ne poglej v oči. Ce bo govorila, igraj mutca.« «Da,» je dejal stric. »Igraj mutca,# je dejal stari mož. »To je edina možnost, da se izmotaš iz tega.# «Izmotam iz česa?« je dejal stric. »Iz tega prekletega klobči- ča,« je dejal stari mož. »Popotoval sem. Vem, kaj govorim.« «Da,» je dejal stric. »Dovolj bodi,« je dejal stric. »Ne govoriva več o tem,« je dejal stari mož. «To je minilo. Sedem otrok imam. Moje življenje je bilo bogato in pravično. Ne misliva več na to. Imam zemljo, vinograde, gozd živino in denar. Vsega ne moreš imeti — razen morda kdaj za dan ali dva.« «Da,» je dejal stric. «Ko se boš vračal iz jedilnega voza v svoj oddelek,« je dejal stari mož, «boš šel skozi oddelek za kadilce. Videl boš ljudi pri kvartanju. Kvartaši so trije gospodje srednjih let s prstani, ki so videti dragoceni. Živahno ti bodo pokimali, eden pa te bo povabil k igri. Rekel mu boš: jaz ne razumeti.« «Da,» je dejal stric. «To je vse,« je dejal stari mož. «Hvala vam,« je dejal stric. »Se nekaj,« je dejal stari mož. «Preden greš spat, vzemi denar iz denarnice in ga skrij v čevelj. Čevelj daj pod vzglavnik, glavo i-mej vso noč na vzglavniku in ne zaspi.« «Tako. To je vse,« je dejal stari mož. «Da,» je dejal stric. Stari mož je odšel. Naslednji dan je stopil stric Melik v vlak in se odpeljal čez širno Ameriko v New Yoik. Uniformirana moža nis.a bila goljufa, mladega moža z zastrupljeno cigareto ni bilo, mlada, lepa dama ni sedela pri stričevi mizi v jedilnem vozu in v oddelku za kadilce niso kvartali. Stric je spravil denar v čevelj, dal čevelj pod vzglavnik, nanj glavo in ni zatisnil prvo noč oči. Naslednjo noč je opustil ceremonijo. Drugi dan potovanja je sam ponudil cigareto nekemu drugemu mlademu možu in ta mladi mož je cigareto sprejel. V jedilnem vozu si je stric zelo prizadeval, da bi sedel za mizo z mlado damo. Y oddelku za kadilce se je sam ponudil, da bi igral poker in davno preden je vlak pripeljal v New Yorku, je stric poznal vse sopotnike in vsi so poznali njega. Ko je vozil vlak skozi Ohio, ■ ■«» »»■ *■«*■■» . ^ <>ii so se zbrali stric in mož, ki je vzel cigareto, ter dve mladi dami, ki sta potovali v Vassar, v kvartet in zapeli so rWabash Blues«. Potovanje je bilo zelo prijetno. Ko se je vrnil stric Melik iz New Yorka, ga je njegov stari stric Garro zno- V današnji Franciji (Nadaljevanje s 3, strani) vem vzdušju »zadeva Dja®" le« pošteno rešila, če pa ?, budo razmere v zvezi z A|z-rijo zavleKle, bi ne Pilo n‘ čudnega, če bi Djamilo pon0'" no odpeljali v Alžirijo K* L sodili zaradi desetih «Prl/nJ. nih« zločinov. Takšna je naF’ reč pot »pravice«; tudi coske. Knjiga, ki del vse te zgodaj prikazuje, je vzbudila tn , francoskim poštenim lJj stvom veliko hrupa. To kazuje že omenjeno dej»t.'j ' da je prva izdaja že P°s J Za delo so se začele zanin’'lj. tudi razne tuje založbe, Pr^ vsem neka jugoslovanska 1 ložba, nadalje neki švicari14 italijanski in celo japonski zn ložnikt. Hkrati je odvetnici < Djamili že pisal Fidel Cast,.J Ben Heda pa je odveti'1 pohvalil kot primer srčno*" Naser pa primerDjamile o1”,, nil v nekem svojem Tudi veliki pariški španskega porekla Picasso , je hotel dekletu in njeni ° vetnici oddolžiti s tem. da > dekletu napravil portret. tako so se lotili slikanja P j treta nesrečnega alžirS»eA dekleta še slikarji LorJ Matta in Buffet. * Slika tega «primera» ali . neje francoske «pravice» (J, bi ne bila popolna, če bi ob tem svetlem delu oP>sa ™ dodali temne črte, sence-to nam nudi priložnost P®.1 j* visok vladni funkcionar. rekel; «ivoncem koncev ^ Djamili ni kdo ve kaj zg°o Ostala je živa. Bal sem ' . da so jo »posedli« na s,e*|i-nico, kot smo delali z. UA.,n mi Vietnamci v Indokini- 1 smo jih »posedali« na ra jjni steklenice in ostro steklo >^ je vdrlo v drobovje, tako • so bili čez nekaj ur že (pji-Djamilina steklenica Pa la cela«. _____________ va obiskal. »Vidim, da tl je dobro,« je dejal. «Si upošteval moje nasvete?« «Da » je dejal stric. Stari mož se je zazrl v praznino. »Vesel sem, da so moje izkušnje koristile vsaj enemu človeku,« je dejal. llllllllllll■lll■llll■llllllllllnl•">■ll■llltlll■llll■lll■llll|l|||l|||||||||||||||||||||l|l||||||||||||||||||||||||| NEBEŠKI — JEZDEC V začetku je mislil: čas je brezkončen žarek, na katerem je sleherni dan dobro izmišljena prevara. Pozneje ni mislil tako, a tudi ni vedel, kaj naj misli drugega. Zato se je vkrcal na ladjo in odplul. Pobegnil je. Moral je storiti tako. Ne ve, zakaj, a moral je. Tri dni prej je bil prav tako na ladji. Mesto je bilo tedaj podobno piramidi: morska gladina, gozd, strehe, zvonik. — Ko je Jasno, — so go- vorili na ladji, — ko je zelo jasno, je mogoče videti s stolpa Benetke. Ljudje so se ozirali na stolp in po morju, a on je spremljal tanko, trepetajočo nit, zeleno in modro. Ni bilo mogoče natanko videti, kje je gozd in se prične morje. Nato je hodil po ozki poti skoz gozd proti otočku, poraslem z drevjem in tra-v vo. Njegova glava je posta-la vroča in imel je občutek, da se mu spreminja sestavi- na pod možgansko skorjo. Gorel je in stopal po ozki poti proti zelenemu otoku. Nad njim so bile veje in iz drevesnih krošenj so padali glasovi. Najprej so bili frfotajoči in mehki, nato vse določnejši, trši, ostrejši. Postali so prasketajoči vrisk. Na majhni betonirani ploščadi pri morju je zagledal dekleta. Kotalkale so se in bile so polne veselja in smeha. Ni maral, da bi ga dekleta videla; stopil je za deblo. Niso ga vide. le; kotalkale so se po ploščadi. Nato je zapihal veter in dekliška krila so se spremenila v perutnice najlepših ptic. Zaprl je oči. Čutil je močnejše planje pod možgansko skorjo. Vedel je; glava prične go-reti od povsem zmedenih misli. Nato prevlada občutek izgubljenosti, slabost, topost. Sanje so tedaj polne bežanja, nemira in drhtenja; črn, kocast konj dirja po mokrem polju, se vzpenja na zadnje noge, hrza. On hoče konju na hrbet, lovi ravnotežje, se ne more obdržati na konju, trepeče, pada. Velik konj se vzpe- nja, skače, teče. Nikdar se ne more obdržati na njem. Odprli je oči, Pred njim je bilo morje, polno leske-tanja, in zeleni otok. Hodil je proti zelenemu otoku. Ko je prispel na obalo, je videl, da ob obali ni barke in zato ne more n« otok. Moral se bo vrniti. Vračal se je po ozki poti, po kateri je bil prišel. Napotil se je v mesto. Blizu betonske ploščadi je obstal in prisluhnil. Želel je še enkrat slišati glasove in videti perutnice najlepših ptic. Ni jih slišal niti videl. Ptice so bile odletele. Odšle so vse, razen ene, ki je ostala sama. Stal je med debli in gledal; imela je črno krilo, rumeno bluzo in čudno plahe kretnje. Hodila je na kotalkah in roke širila predse, kot da bo vsak čas padla. Premikala se je povsem počasi, po prstih, s trdimi koleni. Sredi ploščadi je bila rahla vzpetina, tu so kotalke same drsele navzdol. Dekle je stalo na polnih stopalih in se smejalo. Uživala je v počasnem gibanju. Ko je prišla do roba, se je ponovno vrnila na st do ploščadi in se zopet sP stila. To je nekajkrat P°n vila. Nato se ji je zdelo, da ^ talke niso dovoli prite8n:.|1 ne, sedla je na beton privezovala. S težavo vstala, a sedaj so bile nj®" kretnje mnogo bolj zanes).) ve. Levo nogo je izteR"1, predse, z desno se je 0 vala. Maihna kolesca s° obračala in ropotala, kala se je dokaj hitro. ^ Toda osi kolesc so se grele in kotalke so P°s% le neubogljive. Od hitr® je detcle prevzemala v m glavica. Hotela je ustf .[h kolesca A namesto da bi L, ustavila, je vso težo P,, nesla na pete in ji®.. At. nov povod za neuboglj'vn^ Kotalke so drsele dalje>_ ^ ge so morale za nji®' t. deklica je padla na br Nekaj sekund je ležala gibno. Nato je skrčila ' o. in pričela ječati. Z ®a-> j« mi prašnimi rokami se prijemala za tilnik. „i Spoznal je, da padcC, ,)» bil nedolžen in je P°b'te.'I1i! bi pomagal dekletu. s , °njt. se je in io nnsknšal (Nadaljevanje PODRUŽNICA GORICA: UHca S. Pellico 1-U. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: f’ liska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Pn.štni teknčt račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 1 1-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS, Ljub1'"^ UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna w din, letno 1M2U din, ponemo «oo ain, četrtletno 480 din — Poštni teknčt račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT DZS Ljub"" Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice 90 iTr. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oclas, se nnmčnir. nri uPraVi' Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst J P