teto TXIX Stev. 45 a
V L juhi Jani, v nedeljo, 23. februarja 1041	Po«»<no ptaiana t gotovini Cena 2 dir?
Od 1. bo v. dalje
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 66 din. za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva u!.6/ITL TeL 40-01 do «0-05
SLOVENEC
Tzhofa vsak dan rfntraj razen ponedeljka In dneva po prsmllm.
Cek. račj LJubTJan&
fiL 10.650 za naroft-nino In štev. 10.849
sa fnserata. Oprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podrui.1 Maribor Celje, Ptuj, Jesenice. Kranj, Novo mesto. Trbovlje
Tudi za Ameriko ni lahko
Vojska se čimdaljo bolj razvija v smer, po kateri bodo prej ali slej, ako še ta potok ne ustavi ali kako drugače ne obrne, potegnjene vanjo še tiste velesile, ki so se je do zdaj ogibale in si še prizadevajo, da ne bi zašle v njen tok. To so Združene države Severne Amerike, Japonska in Sovjetska Rusija. Zaenkrat je v viharnem metežu sedanjega trenutka najbolj važna vloga velike severnoameriške demokracije, ki pravkar sklepa o zakonu, da naj se Veliki Britaniji v njeni težki borbi z Nemčijo in Italijo nudi čira izdatnejše pomoč v orožju. Kaj ta pomoč pomeni in kakšne bodo njene posledice? ln kaj sodijo o tem Amerikanci sami?
So nekateri v Evropi, ki še vedno menijo, da Združene države ne mislijo resno pomagati Angliji v toliki meri, kakor je potrebno, ampak jim je samo za to, da stisko britskega imperija izrabijo v to, da si od Anglije izmešetarijo čim več politično in vojaško važnih točk na Atlantskem oceanu, po katerih da je Ameriko vedno skotninalo. Ta domneva pa ne drži, čeprav vzbuja dolgo posvetovanje in razpravljanje ameriškega narodnega zastopstva ali in v koliki meri naj se pomaga Britaniji, v mnogih krogih nejevoljo, kar seveda nasprotniki Amerike izrabljajo za razna sumničenja. Danes je ameriško javno mnenje po svoji pretežni večini že tako zelo razgibano in pridobljeno za pomoč Angliji, da bo čez en teden ali dva tozadevni zakon tudi od senata sprejet, čeprav mogoče z omejitvijo, da se Angliji ne sme odstopiti del ameriškega vojnega brodovja in da ameriške vojne ladje ne smejo spremljati brodovja, ki bo dovažalo Angležem orožje iti clrugo blago. Iz ameriškega tiska smemo sklepati, da bo narod to odločitev sprejel naravnost z navdušenjem, ker je prepričan, da s tem pomaga tisti demokraciji, ki navdihuje sleherno ameriško srce in zato angleško stvar smatra za svojo, tako da bi poraz Anglije bil tudi poraz Amerike.
Pri vsem tem pa slej ko prej stoji, da je ta ista velika večina Ainerikancev še vedno proti temu, da bi Združene države same posedle v vojno in bo moral predsednik Roosevelt, ki se dobro zaveda, da ameriška pomoč vojne ne bo odločila, če tudi bi bila dovolj izdatna in bi prihajala pravočasno, premagali še velik odpor, preden bo ameriški narod pripravljen, da za zmago Anglije žrtvuje svojo kri in premoženje do skrajne meje. Zakaj to vsak ve, da vojske ne bo še tako hitro konec, četudi se bodo pojavile na bojišču ameriške legije; čisto negotovo je namreč, kako se bodo razvijale stvari na Tihem oceanu, kjer preži Japonska, in kakšni so nameni Sovjetov tako v Aziji, kakor v Evropi, zakaj njim se bo še y doglednem času postavilo vprašanje, ali bodo še mogli vleči iz velikega spora dobiček, ali pa se bodo znašli pred nevarnostjo, da izgubijo, kar so pridobili in še več... Amerikanci, ki so dobri računarji, si ne prikrivajo, da bo vojska imela svoj vrhunec šele, ko bo šlo za to, kdo bo končno prvenstvoval v svetu, in za to bo treba preliti še veliko krvi in napeti vse sile, proti čemur so dosedanje žrtve le malenkost. Če so torej v ameriškem narodu še vedno veliki pomisleki proti vstopu v vojno, je to več ko razumljivo; Amerikanci se še danes pritožujejo, da jim udeležba v minuli svetovni vojni ni prinesla drugega kot izgubo, krizo, brezposelnost in socialne borbe, ki še davno niso poravnane.
Računati je treba tudi z opozicijo. Evropsko občinstvo, ki delu te opozicije ni sledilo, je radovedno, kdo jo sestavlja in kakšni razlogi jo v njeni borbi proti Rooseveltu vodijo. Da ni tako brezpomembna, kakor bi se zdelo, se razvidi iz razmerja glasov, ki so bili za in proti zakonu o pomoči Angliji v poslanski zbornici, 260 : 165. V senatu bo večina za Roosevelta, kakor pravijo, večja. Nekaj opore ima opozicija v 17% ameriških državljanov, ki so nemškega in v 8%, ki so irskega porekla; veliko to ni, toda ta element v propagandi za ali proti razvija živahno delavnost. Potem so razne verske sekte, ki so načeloma proti vojski. Proti vojski je tudi ženstvo in to v znatnem številu; ker je v Ameriki večina žensk organiziranih v raznih močnih klubih in ker ima ameriška žena velik vpliv v družinskem, družabnem in političnem življenju, ta odpor gotovo nekaj pomeni. Potem je še znani letalec Lindbergh, ki vzbuja zaradi svojega ostrega protibritanskega stališča velik šum, nima pa razen malega kroga veliko pristašev javnega pomena: to so ljudje, ki so mnenja, da borba med Anglijo in Nemčijo pomeni borbo med starim in mladim svetom, med liberalno preteklostjo in socialno, narodno bodočnostjo in da bi se Združene države ne smele družiti s »propadajočimi silami včerajšnjega dne«. To je muzika, ki ni za ameriška ušesa in je Lindbergh s takimi gesli opoziciji bolj škodoval kakor koristil.
Resen pa je odpor proti prezidentu, ki izhaja iz večine republikanske stranke. To so »velike ribe«, predsedniki industrijskih vele-družb in ravnatelji bančnih zvez, ki hočejo trgovati z vsem svetom, naj bo bel ali črn, demokratičen ali avtokratičen, in menijo, da bo vojska svet le razrušila, tako da Ameriki tudi težko pridobljena zmaga ne bo prines' i koristi. Treba je vedeti, da ti voditelji industrije pomenijo ogromno silo. Ta ameriška veleindustrija proizvaja in prodaja 62% vsega petroleja, 34% vsega premoga, 31 % vsega bakra, 25% vsega jekla in 30% vsega svinca, kar ga porabi svet, ter proizvaja 4 in pol milijona avtomobilov letno. (Velika francoska avtomobilska industrija je izdelovala tik pred vojno samo 200.000 voz.) Roosevelt je obšel odpor teh krogov s tem, tla je enega izmed njih sa-v mih, Knudsena, postavil na čelo oboroževalne industrije; ta mož bo moral pregovoriti svoje tovariše, da bodo vtaknili potrebne milijone (po naše milijarde) v to industrijo, kar bo stalo zelo velikega truda. Zakaj gospodje se sprašujejo, kaj bo s temi tovarnami za topove, tanke in letala, če bo Evropa propadla in ho ves svet v stiski, kakor je svet ne pomni? Se-
E
Po bojiščih Evrope in Afrike
Kemci so že v tretjič bombardirali Swansea - V AStaiji so borbe pestile Le v italijanski Somaliji se razvijajo večje operacije
V Albaniji
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 22. febr. Štefani. 260. službeno poročilo vrhovnega poveljstva italijanske vojske se glasi:
Grško bojišče: Nobenih pomembnejših akcij. Naša letala so učinkovito bombardirala neko sovražnikovo oporišče.
Taktika generala Cavallera
Rim, 22. febr. Štefani. Po mnenju mednarodnih vojaških krogov je taktika generala Cavallera v Albaniji privedla do pomembnega in velikega strateškega uspeha. Taktika generala Cavallera je ta, da s stalnimi protinapadi izčrpava grške sile, ki bi bile potrebne za kakšno ofenzivo. Po mnenju vojnih kritikov je taktika generala Cavallera prepojena z najboljšo vojaško tradicijo. Dasi se zdi, da ni bleščeča, je vendar le uspešna. Generalu Cavalleru se je vsekakor posrečilo, da je ustalil borbeno črto. Bodočnost nam bo povedala, kaj pomeni za grško vojsko izčrpavanje, ki ga mora prenašati zaradi italijanske taktike in kako bo italijansko poveljstvo znalo izrabiti utrujenost sovražnika. Ne sme se pozabiti, da je Valona cilj angleških in grških čet, napoti v Valono pa je Te-peleni. Vsi krvavi in tako pogosto ponavljani napadi Grkov, da bi zavzeli Tepeleni, niso bili uspešni zaradi italijanskega odpora.
Po poročilih italijanskih listov so Grki in Angleži včeraj izgubili 40 letal. (AA)
Grška poročila
Atene, 22. febr. Atenska agencija: Poročilo št. 118 grškega generalnega šlaba se glasi:
Na fronti je bilo samo manjše in krajevno omejeno delovanje izvidniških čet. Na nekaterih odsekih fronte je streljalo topništvo in je nastopila tudi pehota. — Sovražna letala so včeraj bombardirala nekaj otokov na Egejskem morju.
Vladni tolmač je na večerni konferenci Hska najprej prebral najnovejša poročila s fronte, it katerih sledi, da so grške čete včeraj na srednjem odseku fronte nekoliko napredovale, potem, koso po več ur trajajoči borbi na nož zavzele neko sovražno gorsko postojanko. Med mrtvimi sovražniki so grške čete naštele tudi 20 častnikov.
Nato je vladni tolmač prebral tudi uradno sporočilo ministrskega predsedništva, ki najbolj odločno zanika, da bi bili Angleži že začeli dova-žati moštvo in vojni material na grški otok Lem-nos in ga utrjevati za letalsko in pomorsko oporišče. Prav tako zanika predsedništvo vlade, da bi se večji oddelki angleške armade v severni Afriki že nahajali na poli v Grčijo.
Grčija prosi Ameriko za letala
Washington, 22. febr. DNB. Državni podtajnik Welles, ki še' vedno nadomestuje bolnega državnega tajnika Hulla, je potrdil časnikarjem, da je grška vlada zopet zaprosila v Ameriki za pomoč v gradivu. Izjavil je še. da je znano, da je ameriška vlada v načelu pripravljena, vendar pa sam ne more reči, v koliko se bo ta pomoč lahko dejansko izvedla. Nato je Welles zanikal novice, češ, da bi bila angleška vlada zaprosila ameriško vlado za posredovanje pri irski vladi, da bi Irska odstopila svoja oporišča. (AA)
Na zahodu
Nemški bombniki so včeraj napadli angleške trgovske ladje na vzhodni in zahodni angleški obali. Potopili so 5000 tonsko ladjo ter poškodovali dve veliki ladji cisterni ter nekaj drugih ladij. Preteklo noč so skupine nemških letal napadle pristaniške naprave v Svvanseu ter pri tej priliki uspešno zadele z bombami cilje. Ob angleški zahodni obali so bile pred dvema pristaniščema položene mine.
Sovražnik je preteklo no? na nekaj krajev v severni in zahodni Nemčiji vrgel eksplozivne in zažigalne bontbe. Uničeno je neko kmečko posestvo. Topovi pomorskih obalnih baterij so zbili na tla eno britansko letalo v Nemškem zalivu. (AA.)
Berlin. 22. febr. DNB. Nemški bombniki so izvedli danes dopoldne na Atlantskem oceanu zahodno od Škotske napad na večji konvoj. Pri tej priliki so potopili eno 7.000 tonsko ladjo, dve po pet tisoč ton pa poškodovali. Protiletalski ogenj z britanskih ladil |e bil silovit, toda ni imel uspeha. Včeraj je bil izveden napad tudi na britanski konvoj 700 km zahodno od škotske obale. Zadeti sta bili dve britanski ladji-cisterni. Po naknadnih obvestilih je na eni teh ladij nastala eksplozija. Eksplodiral je parni kotel. Druga ladja je bila zadeta v bok. Nemški bombniki so včeraj napadli tudi nevtralno ladjo v britanski službi, in sicer v bližini Fardrskih otokov. (AA)
Angleška poročila
London, 22, februarja. Letalsko ministrstvo poroča:
Preteklo noč so sovražna letala ponovno napadla neko mesto v južnem Walesu. Napad je trajal do polnoči in je trajal skoraj štiri ure. Sovražna letala so vrgla mnogo zažigalnih in rušilnih bomb, ki so napravile veliko škodo na zasebni lastnini. Tudi število človeških žrtev je zelo visoko. Mnogo jih je bilo ubitih. Tudi na London in na nekaj drugih krajev v vzhodni Angliji je bilo vrženih nekaj bomb, toda škoda je neznatna.
Reuterjev poročevalec pristavlja, da je tisto mesto v južnem Walesu Swansea, ki je bilo snoči torej že v tretjič zaporedno bombardirano od nemških bombnikov.
Danes je vladalo nad vso Anglijo zelo mogočno letalsko delovanje, predvsem pa nad grofijo Kentsko. Ves dan so bile v zraku angleške lovske patrole, včasih 7 do 8000 m visoko in čakale na nasprotna letala. Videli smo velike skupine letal, ki so v strnjenih redih letele proti vzhodu. Uradno poročilo, ki je bilo o tem objavljeno, pravi, da je nekaj nemških bombnikov le prodrlo do Kentske grofije, kjer so vrgli bombe, toda bili so takoj pregnani in je bil v teh bojih sestreljen en sovražni bombnik. Ponoči sta bila uničena 2 sovražna bombnika.
Prehrana v Angliji
London, 22. februarja. Reuter. Ministrstvo za prehrano poroča: Anglija bo letos kupila 22 milijonov kg čaja. Čaj je že naročen. Nadalje je zaradi obilosti surovega masla delež, ki pride na vsako osebo na teden, podvojen. Gostinski obrati so dobili tozadevna navodila.
V Afriki
Nemška poročila
Berlin, 22. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na Indijskem oceanu so nemške pomorske sile polopile angleško oboroženo trgovsko ladjo »Canadian Cruger« (7178 ton). Ladja je plula pod ameriško zastavo, na trupu pa je iinela ameriške znake. Neka podmornica sporoča, da je potopila neko 4350 tonsko trgovsko ladjo.
Nemška poročila
Berlin, 22. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo poroča o operacijah v Sredozemlju naslednje:
Na področju Sredozemskega morja so nemška letala uspešno napadla pristaniške naprave pri Benghaziju, letališča pri Berki in zbirališča čet južno od Benghazija.
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 22. februarja. Štefani. Poročilo štev. 260 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki 6e glasi:
Severna Afrika: V Džarabubu udejstvovanje patrol in artilerije.
Na Egejskem morju so naša letala napadla neko sovražnikovo ladjo. Izvedeno je bilo učinko-
Nemške čete v Španiji
Madrid, 22. februarja, b. Iz pisanja časopisov in iz diplomatskih krogov je razvidno, da je španska vlada sprejela ponudbo, da nemška vojska sodeluje pri graclitvi porušenih in pogorelih hiš v Santanderju v severozahodnem delu Španije.
Nedavno je nemški poslanik v Madridu izročil v imenu svoje vlade španski vladi večjo vsoto denarja za ponesrečence v Santanderju. S tem v zvezi zatrjujejo, da je dopotoval v
Santander nemški častnik za zvezo, ki ima nalogo, pobrigati se za stanovanja in druge potrebe nemške vojske, dokler bo v Santanderju v Španiji.
Neugoden vtis v Angliji
London, 22. februarja, b. Dopisnik UP pravi, da jc napravilo poročilo o vkoraknnju nemških čet v Španijo na merodajne kroge v Londonu neugoden vtis.
veda ima Roosevelt možnost, da temu naspro.ti kaže na posledice, ki bi nastale, če zmagajo države, ki so najhujše nasprotnice Anglije in Amerike ter bodo hotele svet zapreti njunemu kapitalu in vplivu. Zelo pametna poteza od strani Roosevelta je tudi bila, da je pridobil zase svojega republikanskega kandidata Will-kieja,^ ki je potegnil za seboj precej svojih pristašev, pač pa se mu je uprl del strankine mladine. Kakšni nazori to mladino vodijo, to vedi sam Bog.
Od st rani levice nasprotuje predsedniku znaten del delavstva. Še včeraj so se borili po francoskem zgledu za 40 urni' tednik, za plačane dopuste in višje mezde in zato niso navdušeni za to, da bi odslej delali 70 ur pri ne-izpremenjeniii mezdah. Najradikalnejši so baje
zakrivili razne eksplozije v municijskih tovarnah, o katerih smo slišali. Ne borio se veliko motili tisti, ki iščejo krivca v komunistični internacionali. ki je pomagala podreti na tla Francijo... Vendar ta propaganda ne bo segla v Ameriki globoko — tako sodijo tisti, ki ameriško miselnost dobro poznajo.
Amerika hoče Angliji pomagati in ji bo tudi pomagala. Kaj bo iz tega sledilo, bomo videli. Na vsak način pa ima tudi Amerika svoja lastna velika vprašanja in svoje skrbi. Spričo tega se sprašujejo, ali bo Amerika postala smejoči se dedič Evrope, ki se sama me-sari, ali pa bo z njo vred znpadla veliki stiski ali pa bo morala deliti svojo zmago Bog vedi s kom? Na nobeno teh vprašanj ni mogoče danes odgovoriti z gotovostjo.
vito bombardiranje grških vojaških naprav na oto ku Mitileni.
Vzhodna Afrika: Hud artilerijski dvoboj pri Kerenu.
Sudan: Na sovražnikove oddelke, ki se jim jo posrečilo približati se našim postojankam, so bih izvedeni hitri protinapadi, tako da se je sovražnik moral umakniti s težkimi izgubami. Na področju spodnje Džube sovražnik še vedno pritiska, naše . čete pa se mu trdovratno upirajo. Sovražnikova letala so izvedla napad na Massauo in Diredauo, niso pa prizadejala večje škode. (AA)
V Rimu zanikajo govorice o umiku Italijanov iz Libije v francosko Tunizijo...
Rim, 22. febr. Štefani. Službeno obvestilo, ki ga je objavila vlada, odločno zanika razne govorice. ki so se zadnje dni širile, da bi bil namreč Mussolini prosil generala Franca, naj on posreduje pri maršalu Petainu, da bi se smele italijanske armade, ki se nahajajo v zahodni Libiji, v potrebi umakniti nn ozemlje francoske Tunizije, od koder bi se skozi francosko severno Afriko umaknile v španski Maroko, ter da je to prošnjo maršal Petain suhoparno odbil. Te govorice so zlonamerna Inž.
... in o nemškem mirovnem posredovanju v Grčiji
Prav tako zanikajo v Rimu govorice, da je nemška vlada začela z mirovnim posredovanjem v Grčiji.
Rim, 22. febr. AA. Na rimskih pooblaščenih mestih izjavljajo, da so brez podlage vse govorice, ki so jih razširili tuji časopisi o nekem nemškem posredovanju, da se konča grško-italijanska vojna, o čemer je bil tudi že z nemške pristojne strani izdan preklic. V zvezi s tem na rimskih pristojnih mestih poudarjajo, da bi bil vsak tak preklic odveč, ker ves svet ve za stališče, ki ga je Italija zavzela v vojni z Grčijo, stališče, ki je biio že večkrat objavljeno in ki je ostalo nespremenjeno. AA.
Italijanski listi o zmagah Italije v Afriki
Rim, 22. febr. Štefani. Italijanski listi danes zjutraj v velikih naslovih objavljajo poročilo iz Addis Abebe, pomen Kerena in važnost njegovega odpora pred pritiskom največjega cesarstva na svetu. Listi poudarjajo, da so bili vsi sovražni napadi odbiti in da so se zlomili na vztrajnem odporu italijanskih in domačinskih Čet. Listi prav tako opozarjajo na letalske zmage, ki jih je izvojevalo letalstvo na grškem bojišču in to proti sovražniku, ki je številčno močnejši, in pri tem podčrtavajo, da je samo včeraj italijansko letalstvo sestrelilo 14 letal. Prav tako pišejo italijanski listi obširno o uspehu nekega letala znamke »Junkers«, ki pri, pada nemškemu letalstvu, ki je moralo zasilno pristati na sovražnem ozemlju, potem ko je sestrelilo sovražno letalo vrste »Hurricant ko pa je popravilo nekatere poškodbe, se je letalo samo vrnilo zopet na svoje oporišče. Pri tem italijanski listi opozarjajo na sijajno hladnokrvnost nemških letalskih tovarišev. Prav tako objavljajo listi na vidnem mestu poročila o uspehih nemškega letalstva nad Atlantskim oceanom in nad angleškim otočjem in pri tem opozarjajo na vedno večje število angleških parnikov, ki so bili potopljeni ali poškodovani, in na škodo, ki jo letala povzročajo angleškim pristaniščem in njihovim napravam. (AA)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Britanska ofenziva v Italijanski Somaliji.
1	(bela ploskev) = italijanska Vzhod. Afrika.
2	(črna ploskev) = Kenija (britanska).
3	= Indski ocean.
4	= zelenice.
5	= črta. ki so jo Italijani imeli v Keniji za-
sedeno do konca januarja 1941.
6	= britanska fronta sredi februarja 1941.
7	= smer britanskega napada.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno e event. padavinami.
Zemun, Vremenska napoved za 23. februar:
Mladnptp. flulnrt ..N!tn V ^1:1,
----... u---- —----..., , .......... p^utmt utegne še snežiti.

Združeni ameriški Slovenci spominu dr. Antona Korošca
Pomembno zborovanje združenih Slovencev v Clevelandn
' V Clevelandu, kjer Je največja ameriška kolonija Slovencev, »e je zbralo 29. decembra 1940 pod pokroviteljstvom odbora Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki mu predseduje Mr. Anton Grdina, več sto Slovencev in Slovenk, da se poklonijo spominu rajnega slovenskega voditelja dr. Antona Korošca.
Shod je začel Mr. Anton Grdina, ki je izjavit, da prevzame pokroviteljstvo nad shodom organizacija Jugoslovanskega kulturnega vrta ter da je bil shod sklican iz dveh namenov:
da se poklonijo ameriški Slovenci spominu prezgodaj umrlega voditelja Slovencev dr. Antona Korošca in tudi zato,
da se ameriški Slovenci izjavijo, da holejo zaleti z akcijo in propagando za zedinjenje vseh Slovencev.
Ta dva namerna ima ta shod v Clevelandu, ki ga on začenja.
Potem je Mr. Grdina izročil vodstvo nadaljnega sestanka Mr. Penkotu, ki je poudarjal prav tako ti dve osnovni misli tega spominskega shoda ter je še posebej pozdravil jugoslovanskega konzula dr. Jamesa W. Mallyja, ki je prebral dve brzojavki iz VVashingtona: eno od jugoslovanskega poslanika dr. Fotiča, drugo pa od poslauiškega svetnika dr. Rybara, kt sta Izjavila svoje sožalje slovenskemu narodu ob izgubi velikega voditelja dr. Korošca.
Potem je Rev. Milan Slaje, župnik iz I,oraina, Obio, orisal v kratkih potezah delovanje dr. Korošca ter prebral v imenu uredniškega odbora, v katerem so bili poleg njega še Rev. Matija Jager, Rev. Jul. Slapšak in urednik James Debevec, naslednjo spomenico:
Spomenica združenih Slovencev v Ameriki
sprejeta na ljudskem shodu v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu Ohio, v nedeljo 29. decembra 1940
r Slovenci, zbrani na žalnem shodu v spomin umrlega dr. Antona Korošca, izjavljamo naslednje:
»Globoko je odjeknila v naših srcih vest o smrti velikega državnika jugoslovanskega naroda in voditelja katoliških Slovencev dr. Ant. Korošca.
Čeprav živimo daleč od rojstne domovine, smo zasledovali njegovo delo ter vedno občudovali njegovo izredno državniško sposobnost in uvidevnost. Njegova borbenost in njegov pogum od ustvarjanja Jugoslavije pa do zadnjega utripa njegovega velikega srca sta morala vsakega, prijatelja in trezno sodečega neprijatelja, napolnjevati s spoštovanjem.
Ko so mnogi malodušno oklevali, dr. Anton Korošec ni okleval, temveč se krepko boril dalje za svoje ideale in zanje tudi trpel.
Iskreno sožalje izražamo zlasti našim rojakom v stari domovini, ker z izgubo tega izrednega moža in voditelja je slovenski narod zadel hud udarec.
Z izredno zmožnostjo je razširjal ideje in smernice svojega soborca, prezgodaj umrlega dr. Janeza Ev. Kreka.
Užaloščeni zaradi izgube tega voditelja slovenskega naroda mi, ameriški Slovenci, slovesno izjavljamo, da hočemo ostati zvesti idealom dragega po-pokojnika in skupno z rojaki v rojstni domovini delovati za združenje vseh Slovencev.
t4a u ...aa.a-4-a -	i.tft.i,**
Ameriški Slovenci utemeljujemo te svoje pravične zahteve na podlagi načel in idealov, na katerih je zgrajena naša velika demokratska država, Zedinjene države ameriške. Te zahteve prednašamo na podlagi humanitarnih načel, kakor jih je učil nesmrtni Woodrow Wilson in kakor jih uči največji človekoljub, predsednik Franklin Delano Roosevelt.
Naše geslo je in bo: Na svoji zemlji svoj gospodu
Zbornica je sprejela poleg zgornje spomenice tudi naslednjo izjavo vdanosti naši novi domovini:
Izjava vdanosti Združenim državam S. A.
»Ko izražamo sožalje jugoslovanski vladi nad izgubo velikega državnika dr. Antona Korošca ln posebej svojim slovenskim .rojakom nad izgubo tega njihovega velikega voditelja, pa izjavljamo vdanost svoji domovini, Združenim državam ameriškim. Ponosni in srečni smo. da smo njeni državljani, ki edina še visoko in krepko drži zastavo svobode in resnične demokracije, liog blagoslovi Amerikolc
Spomenica soglasno sprejeta
Rev. Slaje vpraša navzoče, ali se strinjajo s spomenico, nakar vsi navzoči vstanejo v znak, da se strinjajo.
Potem so govorili iskrene in navdušene besede naslednji: Mr. John Gornik, glavni tajnik SDZ, msgr. Vitus Hribar, ki je govoril v imenu fare Marije Vnebovzete, Mr. Mihael Lah, star borec za jugoslovansko idejo, msgr. B. J. Ponikvar, ki je govoril v imenu tare Sv. Vida, Mrs. Albina Novak, urednica Zarje, glasila Slovenske ženske zveze, ki obljublja sodelovanje vsega slovenskega ženstva v Ameriki, Mr. Marian Urbanlič. Zadnji je govoril v imenu newburških Slovencev Rev. Julij Slapšak, s čimer je bila govorniška lista izčrpana. Predsednik shoda je pozval navzoče, naj vstanejo, nakar je zaklical dr. Anionu Korošcu trikrat slava, kar jo tudi zbornica navdušeno ponovila.
Ginljiva živa slika
Potem je bila pa pokazana nadvse ganljiva in pomembna iiva slika. Na katafalku je bila pogrnjena jugoslovanska zastava in zraven je ležala palmova vejica, pred katafalkom pa je gorel večni ogenj. To je predstavljalo zadnje zemsko počivališče dr. Antona Korošca. Za katafalkom je stala mlada Slovenka, ki je predstavljala Jugoslavijo in je držala nad katafalkom lavorov venec. Na eni strani sta bila Slovenec in Slovenka v narodni nosi, ki sta klonila glave nad prezgodnjim grobom dr. Korošca. Na drugi strani je pa klečala obmorska Slovenka v narodni noši, ob njena strani pa fantek in deklica, ki tudi žalujejo za prezgodaj umrlim voditeljem. A nad vso skupino je vihrala mogočna ameriška zastava v znamenje, da ta velika demokratska dežela ščiti vee, ki se k njej zatečejo.
V sliki so nastopili Mrs. France« Kure, Mrs. Apolonija Kic, Mrs. Mayme Marin-Perše, Mr. Joe Grdina, Helen Asseg in Margife Laurich. Vse potrebno je pripravil za sliko g. Matt Grdina, ki je napravil res mojstrsko delo s pomočjo Mrs. Albine Novak.
Sprejeta spomenica pa je bila'odposlana jugoslovanski vladi, ameriški vladi, angleški vladi in že drugim oblastem, ki prihajajo v poštev.
Madžarski prosvetni minister Homan obiskal Belgrad
Njegovi obiski in pogovori z našimi ministri — Zdravica min. dr. Kreka
Belgrad, 22. febr. m. Naša prestolnica je bila danes v znaku obiska madžarskega prosvetnega ministra H o m a n a, ki se je ob vrnitvi iz Sofije ustavil v Belgradu. Kot gost našega prosvetnega ministra dr. Kreka ostane v Belgradu še jutri. Drugih važnih političnih dogodkov ni bilo. Predsednik dr. Kulovec se je odpeljal v Ljubljano, hrvatski ministri z dr. M a č k o m pa so odpotovali v Zagreb. V Belgrad sta se vrnila Člana glavnega odbora Narodne radikalne stranke Krsta Miletič in Miloš Bobič, ki sta v Niški Banji obiskala Aco Sta-nojeviča.
Belgrad, 22. febr. m. V Belgrad se je snoči pripeljal iz Sofije madžarski prosvetni minister Homan. Na kolodvoru, ki je bil okrašen z jugoslovanskimi in madžarskimi zastavami, ga je sprejel in pozdravil naš prosvetni minister dr. Krek z vsemi načelniki prosvetnega ministrstva, rektor in dekani belgrajskega vseučilišča. Pri sprejemu je bilo tudi vse osebje madžar?kega poslaništva s poslanikom baronom Bakacs - Beszenieyjem na čelu.
Po pozdravu na postaji se je minister Homan odpeljal na madžarsko poslaništvo, kjer stanuje za čas svojega svojega bivanja v Belgradu. Današnji dan je madžarski minister prebil z obiski jugoslovanskim državnikom. Po naprej določenem programu se je odpeljal najprej v maršalat dvora, kjer se je vpisal v dvorno knjigo.
Potem je pustil svoje nosetnice pri obeh kraljevskih namestnikih, dr. Stankoviču in dr. Peroviču, nakar je odšel na madžarsko vojaško pokopališče in položil venec na sjx>menik madžarskim vojakom, padlim v zadnji svetovni vojni. Potem se je odpeljal na Kalemegdan, kjer si je ogledal vse zanimivosti.
Ob 10 se je pripeljal v kabinet prosvetnega ministra dr. Kreka, kjer je bil takoj sprejet. Minister dr. Krek je prisrčno pozdravil svojega madžarskega tovariša in mu znova predstavil vse načelnike prosvetnega ministrstva. V kabinetu je madžarski prosvetni minister ostal dalj časa ter sta oba ministra izmenjala vse misli, ki se nanašajo na poglobitev kulturnih vezi med obema državama. Od ministra dr. Kreka se je madžarski minister dr. Homan odpeljal v predsedstvo vlade, kjer je obiskal predsednika vlade Cvetkoviča. Potem ga je sprejel zunanji minister dr. Cincar-Markovič. Po teh obiskih se je madžarski prosvetni minister, ki je znan madžarski znanstveni in kulturni delavec, odpeljal na Dedinje, kjer ga je sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. Po avdienci je madžarski prosvetni minister Homan s spremstvom odšel na Avalo in položil venec na grob neznanega junaka.
Nato je bil gosrt na kosilu, ki ga je priredil njemu na čast v hotelu na Avali naš prosvetni minister dr. K r e k. Kosila se je udeležil od članov kr. vlade še prometni minister inž. B e sil i č , r>otem so bih vsi načelniki prosvetnega ministrstva, belgrajski podžupan N e d i č in člani odbora Jugoslovansko - madžarskega društva v Belgradu. Po kosilu, ki je poteklo v najprijetnejšem razj»oloženju, si je madžarski prosvetni minister v spremstvu našega prosvetnega ministra ogledal gimnazijo kralja Aleksandra na Dedinja, kjer so gimnazijci na čast visokega gosta priredili majhen koncert. Popoldne je naš prosvetni minister dr. M. Krek vrnil obisk svojemu gostu v hotelu, »Majestic«, zvečer pa je priredil večerjo v hotelu »Srpski kralj«, nn kateri je bilo 60 zastopnikov civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki kulturnih ustanov. Na banketu je prosvetni minister dr. Krek pozdravil svojega gosta s to-le zdravico:
1. Zdravica dr. Kreka
r »Težka stoletja so se odmaknila v nedogled, odkar so se Madžari in Jugoslovani enkrat za vselej naselili drug poleg drugega. Mnogo krvavih in svetlih strani smo izpisali v knjigi tega
dela Evrope, odkar smo po skrivnostni igri zgodovinskih sil zavzeli svoje prvo, nič laliko, temveč odgovorno mesto med Karpati in Jadranom.
Poslej so v medsebojnih odnošajih naši narodi stopali skozi najrazličnejše čase. Bili so časi, ko smo mirno drug poleg drugega živeli v delu, bili so tudi časi, ko smo vodili krvave vojne. Vemo, da smo skupno organizirali dolgotrajno državno enoto. Kosovo in Mohač sta nas videla združene pod isto krščansko zastavo, ko so najboljši vojaki kontinenta najodločneje skupno branili donavsko in moravsko pot. Poznamo dobe, v katerih eino menjali svojo orientacijo ter se odtujili drug drugemu in poskušali, da se na drugi strani snidemo v reševanju problemov naših tal, polnih preskušenj, pa smo se spet nagonsko vračali na tolikšno sorodnost pogledov na svet, ki jih oba naroda gojita globoko in neizkoreninjeno v svoji junaški in patriarhalni duši. Nista pa kljub vsem političnim in gospodarskim spremembam na površini postala tuja drug drugemu. V zgodovini obeh narodov je mnogo sorodnosti v usodi tako v najstarejših vekih kakor v srednjeveškem pa tudi v modernem času. V svojih svetlih časih se lahko drug drugega, če si pogledamo v oči, upravičeno vprašamo, zakaj nismo šli dalje v svojem zbližanju, zakaj smo zapravili v svoji preteklosti toliko časa, zakaj se nismo zavzeli že preje za to, s čimer smo se zvezali zdaj, z lejx> pogodbo o večnem prijateljstvu. Na to vprašanje so mnogi naši ljudje in zgodovinarji skušali dati točen odgovor, da ne gežemo dalje v preboljeno preteklost Arpadovičev, Nemanjičev, Lazarevičev in Hunyadijev.
Zadosti je omeniti važnost zgodovine: Kossuth, knez Mihajlc ali Kallay. Toda danes smo dolžni vsaj kot izvršitelji pakta o večnem prijateljstvu dati vsak sebi in zgodovini odgovor na ta vprašanja in vsak 6voj j>ozitivni odgovor spremenili tudi v delo. S 6tališča zgodovinske vede je eden najbolj poklicanih, da ta odgovor formulira, ravno naš dragi in eminentni gost, njegova ekscelenca g. dr. Balind Homan, minister ,za vere in prosve-to prijateljske nam Madžarske, istočasno znanstvenik visoke zgodovinske stopnje, ponos madžarske zgodovinske vede, katerega v imenu vseh najtopleje pozdravljam.
Gospe in gospodje I Mi hočemo ostati prijatelji, kakor je izraženo v našem paktu. Pakt je bil najprisrčneje sprejet v našem narodu ter je dobil tudi soglasno jx>trdilo v madžarskem parlamentu. Zato smo dolžni vsak svoj korak zbližanja presojati ne po taktiki konjunkture, temveč po klicu svoje vesti: če s svojimi dejanji zadosti služimo velikemu delu, za katero sta položila temelj Nj. Vis. regent kraljevine Madžarske Miklozs Horthy in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle.
Naša diplomacija, naša trgovina in gospodarstvo, promet in turizem bo — vsak s svoje strani doprinesel k temu cilju. Toda kot pro svetnemu ministru naj mi bo dovoljeno poudariti, da pravega zbližanja narodov ni, če se to ne pokaže v kulturnem zbližanju, če se ne podajo duhovne osnove za skupno gledanje na mnoge stvari tega sveta, šele tedaj, če se dva naroda pričneta spoštovati po tem, kar v jedru
pomenita, kar po duhu po ustvarjalni moči pomenita, šele tedaj lahko rečemo, da bodo njihovim medsebojnim odnosom prizanesli trenutki preizkušnje. Šele tedaj lahko računamo, da bo v teh trenutkih globlja miselnost in človečnost premagala egoizem in grabežljivost — glavne povzročitelje vojne in prelivanje krvL
Zato izražam željo, da bi zgodovinska veda na čelu s tako sijajnim predstavnikom, kakor je naš eminentni gost, poklonila najglobljo pozornost svojega preiskovanja našim medsebojnim zvezam. 2 obeh strani naj se ji pridružijo vse druge panoge znanosti v topli želji, da podpirajo veliko delo.
Istočasno pa naj ne mirujeta tudi naša književnost in naša umetnost, skozi kateri se nagiba in najtopleje manifestira duša vsakega naroda in njegovih ustvarjalcev. Pojdimo dirug drugemu naproti brez velike površne naglice. Stopimo na pot z zavestjo, da to, kar smo izgubili dosedaj, lahko nadomestimo samo, če 6e bomo premišljeno in brez predsodkov stavili v službo določenega in globokega načrta na polju našega duhovnega zbližanja. Prepričan, da delite to mišljenje in da boste sledili temu pozivu, Vas naprošam da dvignete čašo v zdravje Nj. prevzv. Visočaratva regenta kraljevine Madžarske Horthyja, v zdravje našega dragega gosta ministra za vere in prosveto prijateljske Madžarske g. Balinda Homana, kakor tudi za najiskrenejše zbli-žanje naših dveh kulturnih in prijateljskih narodov.
Zahvala madžarskega gosta
Govor g. ministra dr. Kreka «o vsi navzoči nagradili z dolgotrajnim odobravanjem. Potem se je madžarski gost g. Homan pravtako s toplimi besedami zahvalil za lepi pozdrav srvojega jugoslovanskega tovariša, nato je pa prav tako kakor naš prosvetni minister poudaril potrebo po še globljh kulturnih stikih med sosednjima in prijateljskima državama. Svoj govor je sldenil z napitnico Nj. Veličanstvu kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu prosvetnemu ministru dr. Mihu Kreku in vsemu jugoslovanskemu narodu.
Madžarski prosvetni minister ostane v Belgradu še jutri ter bi bo v spremstvu g. dr. Kreka ogledal razne kulturne ustanove. Med drugim bo obiskal vseučilišče in razne muzeje. Jutri zvečer pa se bo g. Homan v spremstvu g. dr. Kreka udeležil koncerta ljubljanske Glasbene Matice, ki bo v veliki dvoran: Kolarčeve ljudske univerze. Na programu je Verdijev »Requiem<.
Dr. Kulovec predsednik ljubljanske organizaesie JRZ
Ljubljana, 22. februarja.
Nocoj ob osmih je bila iirša seja mestnega vodstva ljubljanske JRZ. Sejo je pričel podpredsednik ljubljanske mestne organizacije JRZ, dr. Jure Adlešič, ki je podal poročilo o stanju v ljubljanskih mestnih organizacijah JRZ, nato pa je predlagal, naj se na mesto umrlega predsednika dr. Antona Korošca izvoli za novega predsednika g. minister dr. Fran Kulovec. Novi predsednik je bil izvoljen z velikim aplavzom. Po izvolitvi se je dr. Kulovec zahvalil za zaupanje in je podal tudi kratko poročilo o našem zunanjem in notranjem političnem položaju.
Dr. Kulovec obiskal člane banskega sveta
Ljubljana, 22. februarja-Ko je banski svet noooj zaključil svoje zasedanje, je priredil g. ban prigrizek v reprezentančnih prostorih banske palače. Ob pol 8 zvečer je prišel med člane banskega sveta predsednik JRZ in politični naslednik dr. Korošca, g. minister in predsednik dr. Frajic Kulovec. Ko je prišel g. minister med banske svetnike, so ga ti navdušeno pozdravili in mu dolgo vzklikali. G- ban dr. Marko Natlačen je nato predsedniku dr. Kulovcu predstavil banske svetnike in načelnike kr. banske uprave. Predsednik dr. Kulovec se je dalj časa pomudil med banskimi svetniki v prisrčnem, prijateljskem pogovoru.
t Anton Jurca
V četrtek, 20. t m., je nenadoma Izdihnil svojo blago dušo, zadet od srčne kapi, policijski glavni arhivar Jurca Anton. Med vršenjem težke policijske službe mu je v uradu okoli 12 nenadoma postalo slabo. Začelo ga je dušiti in je bil po nalogu' j>olic. zdravstvenega svetnika dr. Lužarja pripeljan domov, kjer je v svojem stanovanju na Blei\veisovi c. 7, po nekaj minutnem trpijenju v Gospodu zaspal.
Pokojnik je bil Postojnčan, rojen 11. junija 1884. Po nekaj razredih gimnazije je stopil v vojaško službo, kjer je skoraj 14 let služil kot daljeslužeči podčastnik pri bivšem 97. pešpolku v Trstu. Leta 1920. je prestopil v jx>licijsko službo pri upravi policije v Ljubljani in služboval tu do svoje smrti kot vodja oddelka potnih listov in zadnje čase tudi vodja glavne pisarne.
Bil je izredno priljubljen pri svojih predstojnikih in stanovskih tovariših, njemu dodeljeno osobje pa ga je ljubilo kot lastnega očeta.
Poznala ga je vsa širša javnost in vsakdo, ki je v povojni dobi potoval v inozemstvo. Marsikdo bo pogrešal nad vse uslužnega in ljubeznivega policijskega uradnika.
Ogromna udeležba pri pogrebu je pričala o priljubljenosti pokojnega.
t Dr. Gjuro Arnold
Zagreb, 22. febr. b. Po dolgi, mučni bolezni je danes izdihnil svojo dušo dr. Gjuro Arnold, znani filozof, univ. profesor in katoliški pisatelj.
Nemški znanstveni institut
Belgrad, 22. febr. m. Ob slovesni akademiji, ki bo 25. t. m. ob pričetku delovanja nemškega znanstvenega instituta v Belgradu, je upravnik instituta, univ. prof. g. Gesemann sprejel časnikarje, ter jim dal izjavo o nalogal nemškega znanstvenega instituta.
Belgrad, 22. febr. IA. Slavnostne akademije Ženskega krščanskega pokreta, ki je bila danes r>opoldne v poslopju narodnega gledališča, se ie udeležila tudi Nj. kr. Vis. kneginja Olga.
Kakšen bo ffNovi Belgrad
/t
Belgrad, 22. febr. m. Belgrajski župan je danes sprejel časnikarje ter jim obrazložil načrt občine za zgraditev novega dela mesta na levi obali Save. Vsi načrti za zgraditev »Novega Belerada« bodo kmalu končani. »Novi Belgrad«, ki bo čez Savo zvezan po treh mostovih, bo lahko sprejel pol milijona prebivalcev. To bo lepa tehnična pridobitev in mesto bo jKipolnoma ustrezalo vsem modernim potrebam- Razprostiralo se bo od ustja Save in Čukarice in aerodroma na eni, ob zemunski obali pri hipodromu
do obale Donave na drugi strani. Sredi »Novega Belgrada« bodo javna poslopja, gledališča, kinematografi, muzeji in knjižnice. Od središča bodo vodile ulice s trgovinami in stanovanjskimi palačami. Središče Vojnega otoka bodo z zasipanjem Savine struge med otokom in obaljo spremenili v jxilotok, kjer bodo nasadili drevored in uredili parke. Ob lepi obali bodo zasadili Narodni park, ki ga bodo pozneje udo-rabili za svetovno razstavo.
(Nadaljevanje s 1. strani) Italijanski dijaki-prostovoljcl
Neapelj. 22. febr. Štefani. Pri slovesnosti, ki je bila prirejena na čast italijanskim dijakom, ki odhajajo na bojišče kot prostovoljci, so sodelovali tudi nemški vojaki. Slovesnost se je zaključila z rodoljubnimi manifestacijami in z vzklikanjem duceju, Hitlerju in politiki osi. (AA)
Angleška poročila
Kairo, 22. febr. Reuter. Poročilo poveljstva angleške vzhodne armade pravi:
Libija: Zgodilo se nt nič pomembnega.
Eritreja: Vojne operacije v Eritreji in v Abe-siniji se razvijajo ugodno za angleške čete.
Italijanska Somalija: Operacije na levem bregu Džube se uspešno nadaljujejo. V Megi, ki so jo zasedle južnoafriške čete dne 18. februarja, je bilo ujetih nekaj nad 600 ujetnikov in uplenjenih nekaj topov in strojnic.
Nairobi, 22. febr. Reuter. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča:
Zahvaljujoč se močnemu delovanju izvidniških čet so južnoafriške čete spet prekoračile reko Džubo na tretjem mestu in prepeljale tudi motorizirano orožje in prevozne vozove. Zasedle so Ju m bo (Džumbo), ki je izredno važna osrednja sovražna postojanka. Operacije pri Megi v južni Abesiniji so se končale tako, da je bilo ujetih 649 sovražnikov, po večini italijanskih vojakov, ter šest poljskih topov in mnogo drugega vojnega materiala.
Kairo, 22. februarja. Reuter. Letalsko poveljstvo poroča o živahnem letalskem delovanju, med katerim so bila bombardirana mesta v področjih Džube in Dželiba, nadalje mesta Chinele, Diretlava, Massaua in Adi Ugri, kjer so bili povsod zadeti vsi zaželeni cilji. Sovražnik je brez uspeha napadel Malto. Angleška letala nimajo nobenih izgub.
Pomorska zapora okrog Malte
London, 22. febr Reuter. Admiraliteta sporoča, da so vode okrog Malte nevarne za plovbo. Nevarni pas sega od južne konice italijanskega polotoka na eni strani v ravni črti do Cirenajke, na drugi strani pa v ravni črti do francoskega Tunisa. V nevarnem pasu se nahaja tudi Sicilski preliv, kakor tudi preliv sv. Bonifacija zahodno od Sardinije.
Džarabub
Kairo, 22. febr. Reuter. Angleški pristojni krogi izjavljajo o bojih pri Džarabubu, da angleške vojaške oblasti menijo, da bi lahko to mesto že poprej zavzeli, toda zaradi verskega pomena, ki ga ima ta zelenica, napad ni bil izveden, ker domnevajo, da se bo od vseh strani obkoljena posadka morala kmalu sama predati. (A A)
V Abesiniji
Kairo, 22, febr. h. Na podlagi poročila generala Platta javljajo iz glavnega stana generala Wavella, da so včeraj prišle čete Haile Selasia, katere so zavzele Danghelo in Daniabar, v področje Buree. Ta armadna skupina ima verjetno nalogo začeti glavne operacije proti Addis Abebi z izhodiščem v Bure. Burea se nahaja sicer 230 km daleč od Addis Abebe vendar leži oh dobri cesti. Druga ofenzivna akcija proti Addis Abebi pa bi morala začeti iz mesta Mega iz katerega vodi zelo dobra, 500 km dolga cesta, v Addis Abebo. V odseku Danghera—Burea je bila prvotno zbrana armada generala Nasija, ki je zavzel angleško Somalijo Z ogledniškimi poleti pa so ugotovili, da 60 Italijani zgradili obrambne postojanke pri Dabra Markus. Na te položaje »o zadnje dni po6t?vili tudi topov«
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
Na boji g* j h v preteklem tednu nI bilo sprememb. Na zahodu so bili obojestranski bombni poleti srednjega obsega. V Albaniji so bih krajevni srditi boji, ki pa niso spremenili fronte. V Afriki so bile večje operacije samo v Abesinij! ,n v Somaliji. V Abesiniji so abesinski četniki zasedli mesta 250 km globoko v deželi, v Somaliji so Angleži zasedli obrečje Džuba, 25 tisoč k v. km veliko. Iz Eritreje javljajo 6.000 ujetnikov, med njimi 1 generala.
Na političnem polju je bil teden zelo razgiban. Glavni vrelišči sta bili jugovzhodna Evropa in Tiho morje.
V jugovzhodni Evropi vsa poročila pravijo, da bodo nemške čete kmalu v Bolgariji in da proti temu ne bo nobenega odpora. Bolgarija in Turčija sta podpisali nenapadalni pakt, ki dejansko izključuje, da bi Turčija z oboroženo silo nastopila proti Bolgarom, če spuste nemške čete v svojo državo. Verodostoini viri trdijo, da je morala Turčija popustiti, kjer je Sovjetska zveza kot prijateljska zaveznica Nemčije Turkom zagrozila z napadom na Dardanele in na Kavkaz, ako se vmešajo v bolgarske zadeve. Istočasno z bolgarsko krizo se razvija tudi hud pritisk na Grčijo, da bi sklenila mir z Italijo. Mirovna posredovanja vodi Nemčija in prisotnost njenih čet na bolgarski meji ima tudi namen, jiodpreti besede nemških diplomatov v Atenah. Nasproti temu pa je Anglija sedaj pokazala voljo, da noče izgubiti svojih balkanskih postojank. Najprej je Grčiji poslala velike okrepitve v orožju. Nadalje je zasedla otok Lemnos pred ustjem Darda-nel, od koder nima daleč do Soluna, do bolgarske meje in do romunskih petrolejskih vrelcev. Časopisi pišejo, da bo prišlo do ostrih vojnih razvojev tam doli, če bi -Grčija ne hotela sprejeti mirovnih posredovanj. Stališče Jugoslavije je pomirljivo in trdno. Kakor je ona trdno odločena, da se z vso svojo krvjo bori za svojo neodvisnost in državno celoto, tako je ona tudi odločena, da ostane nevtralna, dokler njeni življenjski interesi niso prizadeti.
Na Tihem morju se razvija huda napetost med Japonsko na eni, Ameriko in Anglijo na drugi strani. Japonska se je baje obvezala, da bo istočasno, ko bo Nemčija na spomlad napadla Anglijo v Evropi, delala Angliji in Ameriki sitnosti na Tihem morju, da bi čim več angleških in ameriških sil privezala tja, torej izven evropskih bojišč. Toda Anglija in Amerika sta japonske grožnje vzeli zelo resno in sta pretekli teden izvedli obsežne vojaške ukrepe, da pravočasno preprečita Japoncem kakšen nov pohod proti jugu med angleška in ameriška ter nizozemska kolonialna f>osestva. Na tihomorskem področju pa Sovjeti z zadovoljnostjo gledajo na možnost nove vojne, ki bi Japonsko zaposlila drugod, Sovjetom pa odprla možnost, da bi šli zasedat kakšno ozemlje na Kitajskem ali v Mongoliji.
Notranji pregled
Od zadnjega celjskega govora predsednika slovenske JRZ ministra dr. Kulovca so se v javnosti oglašali razni glasovi, češ da zdaj pride koncentracija vlade in strank, nakar bo seveda ludi JNS prišla v vlado. Kakor smo takrat že poročali, je predsednik slovenske JRZ minister g. dr. Kulovec v Celju naglasil, da naj bi se v teh težkih časih vse stranke in vsa javnost zavedale resnosti ter omilile svoj politični boj, pač pa naj bi se vse stranke zavedale, da je v prvi vrsti treba gledati na skupne višje koristi in nt na strankarstvo. Na to uho kaipada znani naši politiki niso hoteli slišati, pač pa so hiteli zatrjevati, da so seveda za takojšnjo koncentracijo vlade v tem smislu, da tudi oni takoj stopijo v vlado. Kakor je videti, jim v teh časih le to blodi po glavi. Dne 15. t. m. zvečer pa je predsednik slovenske JRZ minister dr. Kulovec imel svnj govor zaupnikom JRZ v Mariboru, kjer se je pečal s temi ponudbami ter naglasil, da smo vsi brez razlike dolžni služiti splošnim narodnim in državnim vrednotam. Ta dolžnost zadeva kajpada najprej nas, ki smo večinska stranka, zadeva pa tudi druge stranke, najsi bodo še tako majhne. Nato je minister dr. Kulovec slovesno naglasil, da ima njegova stranka od slovenskega naroda zgodovinsko legitimacijo, da zastopa slovenski narod. Prav zato pa mora ta stranka tudi skrbeti, da se ne bi moči slovenskega naroda še bolj cepile. Zato je tudi pozval druge stranke, naj velika vprašanja našeea naroda ne presojajo s stališča tistega, ki stoji na svojem zeljniku. Nato je govornik naglasil željo vlade narodneca sporazuma, ohraniti mir doma in zunaj. Vsa naša zunanja politika gre za tem, da se ohrani zunanji mir. Smernice za to politiko daje modri knez namestnik Pavle. Zborovalci so knezu namestniku priredili burne ovacije. G. minister je nato izrekel tople besede za našo kraljevsko hišo, vojsko in Jugoslavijo. S tem v zvezi pa je vnovič naglasil našo enodušno željo in zahtevo po slovenski banovini. — Drugi dan. v nedeljo 16. t. m., dopoldne pa je predsednik JRZ govoril mladini ter zlasti klical na boj zoper komunizem.
S tem v zvezi naj navedemo še, kaj fliše belgrajsko »Vreme« o koncentraciji, katero napoveduje nasprotni tisk. List pravi, da o taki koncentraciji, kjer bi nekateri radi prišli le do vladnih mesl. ni nili govora, ker so časi za take zadeve preveč resni. Pač pa se je treba duhovno koncenlrirati in mobilizirali, to se pravi združiti
t mislih, kako bi vsi skupaj bolj služili skupnim državnim in narodnim namenom. S tem v zvezi skuša vlada narodnega sporazuma tudi doma razmere urediti in izvesti potrebne reforme v duhu sporazuma. Te besede v bistvu pomenijo skoraj isto, kar je govoril g. dr. Kulovec in kar smo naglašali tudi mi.
V naši notranji politiki so vsekakor pripravljajo novi dogodki. Politična javnost sklepa nam-"č zlasti iz obiska predsednika vlado pri voditelju starih radikalov Aci Stanojeviču, Dne 17. t.
m. je namreč predsednik vlade obiskal Aco Sta-nojeviča, ki se spet zdravi v Niški banji. G. Cvet-kovič je namreč dne 17. t. m. obiskal Stanojeviča dvakrat, dne 18. t. m. pa še enkrat. Časnikarji so kajpada bili spet radovedni ter so g. Cvetkoviča spraševali, kako in kaj, ali sla se morebiti pogajala in kaj sta sklenila. G. Cvetkovič pa je kratko dejal, da sta z g. Stanojevičem že stara prijatelja in da med njima niso potrebna nobena pogajanja. Nato pa je resno dodal: »Zdaj je potrebno je to, da smo zbrani ter dn upoštevamo splošne interese!« Drugeca ni hotel nič reči —. Iz vsega tega sklepajo, da so pogajanja vendarle bila in da stari radikali utegnejo kakorkoli opustiti svoje dosedanje opozicijsko stališče. Ker se tudi o demokratih govori, da so za sporazum in
za politiko sporazuma, ni izključeno, da so tako srbske vrste strnejo, nakar bi nadaljnja preureditev države šla lažje izpod rok.
Dne 18. t. m. je prosvetni minister g. dr. Miha Krek v klubu helgrajskih akademikov »Je-dinstvo«, ki pripada JRZ, predaval o materialističnem in idealističnem gledanju na svet. Pozval je akademike, naj nikar ne bodo materialisti, ker je za narod treba delati tako, da ima človek pred očmi predvsem duhovne vrednote, katere pa ma-terializem taji.
V petek so je pripeljal v Relcnul madžarski prosvetni minister g. lloman. Sprejel ca je naš prosvetni minister dr. Krek. Madžarski minister ostane v Belgradu še kak dan. Sklenjena bo kulturna pogodba med Jugoslavijo in Madžarsko.
Časnikarjem ie prosvetni minister dr. Krek izjavil, da ie podpisal odlok, s katerim je ve? sto mladih nčiteljiščnikov imenovanih za učitelje. Zdaj iih bo imenovanih kakih 400. poleti pa kakih 500. S tem se bo znatno omililo pomanikanje učiteljstva, zlasti v hribovskih vaseh. Treba bo gledati, da bo vsak učitelj nekni časa služil v hribih, kamor zdai nihče ne gre rad, zaradi česar tamkaj manjka učiteljev.
Te dni je v Zagrebu bila sodna ohravnava zoper nekega Matka. Tožil ca je vpokojeni polkovnik Slavko Kvaternik, kateremu je Matko očital, češ da je framason. Kvaternik na je pred sodiščem dejal, da je tak očitek za Hrvata sramoten, ker nikakor ni častno biti mason. Nato je bil Matko obsojen.
Ozadja napetosti na Daljnem vzhodu
Angleži so dobili v roke tajne japonske vojaške načrte
Čunking, 22. februarja. United Press Dne 8. februarja so kitajski lovci sestrelili neko japonsko letalo, v katerem so se vozili proti otoku Hajnanu japonski admiral Osumi, poveljnik japonskega brodovja na Kitajskem, ter 5 višjih mornariških častnikov. Vsj so se ubili.
Med ostanki letala pa so našli zelo važne tajne listine, ki so jih naslednji dan dne 9. februarja že poslali kitajski vladi v Čunking, ki jih je prebrala in njihovo vsebino zaradi njihove izjemne važnosti takoj sporočila interesiranim velesilam, to je Sovjetski zvezi, Angliji in Združenim državam Severne Amerike.
Nekaj dni potem je najprej ameriška, nato pa angleška vlada poslala poziv svojim državljanom, naj zapuste Japonsko in tiste kraje na Kitajskem, ki so jih Japonci zasedli. Nato so prišli obsežni vojaški ukrepi Združenih držav na Tihem morju, predvsem na otoku Guam in na Filipinih, obenem pa močne izjave ameriških generalov in admiralov. Takoj nato je avstralska vlada objavila alarm, sklicala je narodnoobrambno konferenco, na kateri je bil položaj na Tihem morju označen kot »skrajno resen«, ki da zahteva največjo pozornost. Končno je odredila Anglija premikanja svojih avstralskih čet v Singapur in na Malajski polotok, medtem ko so iz Amerike prileteli moderni bombniki ter zasedli letališča okrog Singapurja in Nizozemske Indije.
Vsi ti ukrepi nimajo nobene druge razlage, kakor to, da co dotične vlade v listinah, najdenih v japonskem letalu, našle dovolj gradiva za premišljevanje Čeprav vsebina teh listin sicer ni bila objavljena, je le prišlo v javnost toliko, da je bil med listinami natančni načrt japonskega vdora proti jugu, to se pravi proti Nizozemski Indiji, francoski Indo-kini, Siamu in proti Singapurju. Japonske operacije,
ki so bile sklenjene, bi se morale začeti še pred koncem februarja in bi bil najbrže uspele, ker bi bile velesile presenečene.
Na Japonskem pa je zaradi obrambnih ukrepov Anglije in Amerike, nastopila neka zmedenost. Japonska vlada prav dobro ve, odkod in zakaj ti vojaški protiukrepi Japonska vlada se sedaj trudi, da bi »napetost na Tihem morju« osmešila in daje na vse kraje izjave, da nima nobenih zlih namenov proti nikomur. Toda slučajno odkritje japonskih načrtov je zaenkrat napravilo zmedo v japonskih načrtih na Daljnem vzhodu in nadaljni razvoj dogodkov bo najbrže šel sedaj v drugo smer.
Boji na Kitajskem
Čungking, 22. februarja, b. Zadnje štiri dni so večje vojne operacije v pokrajini Kvnntung in v Južni Kitajski, kjer je japonska vojska dvakrat poskušala zavzeti utrjene kitajske postojanke okrog Senčunga. V obeh napadih so bili Japonci, kakor poročajo kitajski vojni poročevalci, odbiti. 17. februarja je bil velik na-
Cad japonskih čet na mesto Tiušan. Po večurni itki so japonske čete odstopile in pustile za seboj številne mrtve in ranjene. Z ostalih odsekov kvantunskega bojišča poročajo le n manjših bitkah. Z bojišča v pokrajini Honau javljajo o živahnem delovanju kitajskih četni-kov, ki operirajo za hrbtom jajionskih čet ob železniški progi Ilankou-Peiping. Četniki so na večili mestih razrušili železniško progo in povzročili v bližini Hankova težko železniško nesrečo. Z bojišča v pokrajini Šontung v severozahodnem delu Kitajske poročajo o hujših bojih v bližini mesta Cingtau.
Ameriški zakon o pomoči Angliji
Washington, 22. februarja. Associated Press: Senator Barkley je izjavil, da bo debata o zakonu o pomoči Angliji končana najbrže že v sredo, zakon pa bo sprejet proti koncu tedna. Ni še znano, koliko spremenilnih predlogov bo predloženih za glasovanje Danes je govoril senator Taaft, ki je bil demokratični protikandidat pri zadnjih volitvah in ki je predlagal, naj senat Rooseveltov zakon odkloni, mesto tega pa naj posodi ali podari Ameriki 2 milijardi dolarjev (168 milijard din).
Švicarski list o spomladanski ofenzivi Nemčije
Ziirich, 22. febr. BN poročajo iz Berlina: Nemški merodajni krogi so se izjavili o glavnih smernicah v nadaljnji vojni. Iz teh izjav sledi, da se začetna in končna faza spomladanske gigantske bitke z vsakim dnem vse bolj približuje. Kakor jioudarjajo nemški krogi, so glavni momenti v strateških kombinacijah naslednji:
1.	V Berlinu so prepričani, da bo intenzivna podmorniška vojna v zvozi z močnim sodelovanjem letalstva zadala smrtonosni udarec angleškemu otoku.
2.	V Berlinu vedno pričakujejo velikih uspehov od intenzivne letalske vojne nad samo Anglijo, letalske vojne, ki bo usmerjena proti največjim podjeljem vojne industrije, prometnim zvezam in vojnim položajem.
3.	Nemčija bo poskusila, kot izjavljajo, doseči radikalno rešitev sredozemskega problema istočasno. ker bo nemško vojno vodstvo izkoristilo vse šanse direktnega napada na angleški otok. Mogočnosti nemškega vpada so tako mnogoštevilne. pravijo v nemških krogih, da bo Angliji zelo težko pravilno oceniti pravi pomen številnih nemških lažnih manevrov.
Posvetovanje Eden-Wavell
200.000 mož afriške armade baje pripravljenih za prevoz v Grčijo
Kairo, 22 febr. b UP. Zunanji minister Eden se je včeraj večkrat posvetoval z generalom Wavelom in generalom Catrouxom. Domnevajo, da bosta odšla jutri min Eden in Dill na inšpekcijsko potovanje v Cirenaiko Po drugih poročilih pa bo Eden odšel v Ankaro, da s tamkajšnjimi merodajnimi krogi razmotri nekatera vprašanja. Na svojem poletu v Kairo se je Eden več ur zadržal na Malti.
Rim, 22. febr. b. Prihod angleškega zunanjega ministra Edena in načelnika general, štaba Dilla spravljajo italijanski listi v zvezo s položajem, ki je nastal na Balkanu in Bližn|em Vzhodu po objavi poslednje turško-bolgarske pogodbe. S tem v zvezi so nastala nova vprašanja, katera so po zatrjevanju tukajšnjih časopisov, napotila Anglijo, da popolnoma spremeni svoj prvotni vojni načrt, katerega glavni cilj je bil razširitev spora v Sredozemskem morju Izvedbo tega angleškega načrta pa je preprečil turško-bolgarski sporazum. Angliji ostanejo sedaj samo še postojanke v Palestini, vendar je tudi to problematično, kajti London ne sme pozabiti nevarnosti ojačenega delovanja osiščnega
letalstva v srednjem vzhodnem delu Sredozemlja. Osiščno letalstvo resno orgaža prevažanje angleških vojnih kontingentov iz Egipta v Grčijo, kakor tudi eventualne angleške operacije, ki bi bile izvršene v Palestini. Končno mora Anglija računati ludi s tem, da se stališče Turčije lahko radikalno spremeni.
Newyork, 22. febr. CBS. Ameriški radio poroča, da je bilo pri posvetovanjih med Edenom in generalom Wavellom sklenjeno, da z ozirom na položaj na jugovzhodu Evrope odpošljejo 200.000 mož airiške armade na grško bojiSče, če bi postalo potrebno. Vse priprave za izvedbo tega načrta so v teku.
Maršal Lrst v Sofiji?
Newyork, 22 febr CBS. Ameriški rad:o poroča iz Sofije, da je tja prispel nemški maršal List, znan iz bojev na Poljskem. Nemškemu maršalu in njegovemu spremstvu je bil stavljen na razpolago kraljevski dvorec v bližini Solila.
650 letnica Švice
Bern, 22 februarja Štefani: Švica se pripravlja na proslavo 650 letnice svojega obstoja. Etter, načelnik departementa za notranje zadeve, jo snoči f>o radiu objavil, da se za proslavo te obletnice pripravlja cela vrsta narodnih slovesnosti. (AA)
Drobne novice
Buenos Aires, 22. februarja. DNB: Argentinska vlada je predložila kongresu zakonski predlog o racionalizaciji trgovine in proizvodnje volne. (AA.)
Slockholm, 22. februarja. DNB: Na seji kronskega sveta je bilo v petek sklen jeno, da se sprejmejo sjiremembe ustave, ki jih je izglasoval švedski parlament. Te spremembe se nanašajo na reformo v švedskih ministrstvih. Prav tako je bila poostrena odgovornost izdajateljev listov in drugih tiskarniških proizvodov. (AA.)
Wnshington, 22. februarja. DNB: Bivši poljski veleposlanik Potočki, ki živi v izgnanstvu v Ameriki, je za|>rosil za ameriško državljanstvo. (AA.)
Berlin, 22. februarja. DNB: Podjetje »Siemens Schuckert« je v letu 1959-40 imelo 12.8 milijonov mark čistih dohodkov. Podjetje bo izplačalo 8% dividende. (AA.)
PRECIZNA URA ŽE OD 185«
£3
Dobijo se samo v boljših trgovinah te stroke
J
Sveti oče proti napačnim vatikanskim poročilom
Iz Vatikana jioročajo: V časih vojne se različna propaganda posameznih strank kar brez preudarka širi To doživljajo zlasti nevtralci. Se v večji meri pa zadeva to Vatikan, ki je vprav v vojni dobi »kot p.-ava moralična oblast sveta« in ki ga zato tudi skušajo obkoliti z vseh strani in ga pritegnit' v splošni metež in vrvež in ga priključiti zdaj tej, zdaj oni stranki. Koliko tozadev-nili napačnih poročil je z'asti od božiča sem prišlo v sveti Najbolj žalostno je pa to, da v tem pogledu tudi katoliško časopisje ni izvzeto, dasi bi bili že lahko sj>oznali, da je tudi molk in pametna razsodnost jako zgovoren način, da razodeneš svoje mnenje.
Tistim, ki se o njih dozdeva, da tega nočejo razumeti, je papež pri poslednjem sprejemu romarjev v Vatikanu zavrnil v svojem govoru kopico takih lažnivih »poročil iz Vatikana«. Takšno zavrnitev različnih napačnih podatkov iz Vatikana je povzročila zlasti novica o sprejemu italijanskega poslanika Altolica in lyonskega kardinala Gerli-erja pri papežu. V j>oror,ilu o tem sprejemu je bilo rečeno, čež, da papež priporoča Franciji, »naj se |M)dvrže novi Evropi«. Trditev, kakor da bi papež Pij XII. zahteval, naj bi se Francija podvrgla novemu evropskemu redu, je zlasti v Ameriki za Sv. stolico slabo vplivala. Mogoče si to želi tudi anglikanska cerkev, kjer se že nekaj časa javljajo tozadevne obtožbe papeža, ki ga prikazujejo kot nasprotnika demokratično urejenih držav. Vse takšno časopisno pisanje je sveti oče papež Pij XII. imenoval kot »lažnivo natolcevanje«, kakor je tudi obsodil vest, češ, da je neki papeški odposlanec blagoslovil zastavo generala de Ciaulle-a. To je prav lako napak, kakor tista laž. da je Cerkev blagoslovila grške tojiove. V poslednjem primeru je tu brez dvoma grška cerkev zamenjana z rimsko-katoliško. Prav posebno pomembno je tudi to da je papež Pij XII. označil kot laž dvoje poročil o verskem položaju v Nemčiji in sicer vest o tem, kakor da se more versko življenje v Nemčiji ne neteno razvijati in drugo, da so bile v zasedenih pokrajinah dovoliene olajšave katoličfnom o božiču. To poročilo je »Osser-vatore« posebno glede na Poljsko že demantiral kot netočno
K poglavju o vatikanskih poročilih velja zapomnili: Katoličani naj ne verjamejo zmeraj raznim »dobro pouft-nim« vestem iz Vatikana, ki javljajo razne senzacije, pa nikoli ne širijo poglavitnih papeških naukov. Za katoličane so poglavitni ti nauki, ne pa senzacije, ki so le postranskega pomena. Kdor se je že od nekdaj držal tega načela, ta se ne bo dal prevariti po vojnih propagandnih lažeh, ki jih je papež Pij XII. sam osebno ožigosal, in bo imel zmeraj pravi ključ v rokah, da bo mogel v teh zmedenih časih presojati zadržanje namestnika na sedežu sv. Petra.
Kardinal Faulhaber pojde na oddih k papežu
Berlin, 22. februarja. DNB: Sv. oče Pij XII. je dal monakovskemu škofu, kardinalu Mihaelu Faulhaber ju, na razpolago poletno vatikansko rezidenco Castel Gandolfo, da bi si tu okrepil svoje zdravje. Sedemdeset let stari kardinal Faulhaber ima že dalj časa neko notranjo bolezen, zaradi katere ne more opravljati svojih poslov. (AA.)
Zimski šport v Ga-Pa
Ga-Pa, 22 febr. Zadnja tekma med Madžarsko in Nemčijo se je končala z 0:0, tako da so Madžari zmagovalci pred Nemci in Slovaki, ker imajo boljše razmerje golov. Po turniskih predpisih bo predzadnji dan še srečanje med Madžarsko in Nemčijo. Zmagovalec bo nastopil v finalu proti zmagovalcu iz srečanja Švica - Švedska-
Garmisch-Partenkirchen, 22. febr. DNB: Včeraj se je odigrala tekma v hokeju na ledu med Madžarsko in Nemčijo. Končala se je z neodločenim izidom 0:0. S tem je Madžarska zaradi svoje boljše gol-diference postala zmagovalec v svoji skupini, v kateri sta sodelovali še Nemčija in Slovaška. Madžarsko moštvo se bo še enkrat sjx>prijelo z nemškim in sicer predzadnji dan tekem, zmagovalec iz te tekme pa bo nastopil proti zmagovalcu v igri Madžarska-Švedska. (AA)
Bivši španski kralj Alfonz umrl
Lyon, 22. febr. Lycnski radio je danes razširil novico, da je v Rimu umrl bivši španski kralj Alfonz XIII. Ta novica še od noAjie druge strani ni potrjena.
Alfonz XIII. se je rodi! leta 1886. v Madridu. Njegova mati je bila avstrijska nadvojvodinja Kristina. Ker je oče umrl pred njegovim rojstvom,
je bil proglašen takoj za kralja, ko je zagledal svet. Leta 1902 je bil umeščen na španskem prestolu, leta 1906 se je poročil z angleško princezi-njo Hattenberško. Iz tega zakona so se rodili štirje sinovi: Alfonzo. Jaime, Juan in Gonzalo ter dve hčerki Beatrica in Marija Kristina. Vsi otroci so [>o materi bolehali na hudi neozdravljivi bolezni (haemophtysiji — notranje krvavi jenje). Preživel je veliko krizo leta 1909, ko je bil ustreljen revolucionarec Ferrer in je padla vlada Maure. 4
V	njegovo vladarsko dobo spada težavno za-vojevanje Maroka, ki je trajalo vse do lela 1926 in vsebuje zanimivo zgodovino maroškega upornika Abd EI Krima, ki je Španiji delal tolikšne preglavice. Upornika so končno zlomili Francozi. Po vojni je moral leta 1923 privoliti v diktaturo generala Primo de Rivere, ki pa se je moral jm> osmih letih, leta 1930, prostovoljno umakniti in ga je nasledil general Berenguer. Nato je sledila najbolj nemirna doba v španski sodobni zgodovini. Nastali so vsesplošni neredi, ki so leta 1931 dovedli do prevrata in do proglasitve španske republike. Zadnji monarhistični ministrski predsednik Romanones je |>o odhodu kralja Alfonza iz Španije predali oblast predsedniku republike Za-morri.
V	pregnanstvu je kralj Alfonz živel delno v Franciji, delno v Angliji, delno v Avstriji. Bival je nekaj časa celo ob Vrbskem jezeru, delno pa v Italiji, kjer ga je sedaj zadela smrt. Vsi njegovi sinovi, z izjemo Jtiana, so se poročili z meščanskimi dekleti. Zato je letos v začetku leta v uradni listini^ prenesel kraljevske pravice na njega. Njegova žena Viktorija kralja v pregnanstvu ni spremljala, marveč se je vrnila nazaj v svojo angleško rodbino.
Zasedanje banskega sveta končano
Razprava o trgovini, obrti in industriji
Debata v petek zvečer
V petek zvečer se je nadaljevala debata o poročilu trgovinskega oddelka.
G. Alojzij Zorenč (Šmarje pri Jelšah) priporoča, nuj se izločijo v sadni trgovini pre-kupci s sadjem in nuj sadno trgovino vodijo izključno trgovci s sadjem ul i trgovci z mešanim blagom. Opozarja na delo krošnjarjev, ki prihajajo celo z avtomobili v šmarski okraj in goljufajo prebivalstvo. Priporoča tujskopro-juetno društvo okraja, ki je izdalo lepo knjigo o šmurskem okraju. Prosi, naj se izdajo bencinske karte za kmetijske stroje. Glede na kritike, izrečene proti gostilničarjem, poudarja, da je v obrambo slovesa gostilničarskega stanu treba povedati, da v vinorodnih krajih čezmerno uživanje alkoholnih pijač ni posledica brezvestnih gostilničarjev, ampak posledica dejstva, da sc v vsaki kmečki kleti lahko dobi vino.
G. Ivan Majeršič (Tržič) predlaga, naj sklad za obrtni doin podpre tudi banovina, zlasti sedaj, ko je bila ustanovljena tudi obrtniška zbornica. Decentralizacija Suzorja je nujno potrebna. OUZD v Ljubljani pa naj postane samostojna ustanova, svoj denar pa naj nalaga koristno v dvig slovenskega gospodarstva. Priporoča podporo za podružnico SPD v Tržiču. Uravnavano gospodarstvo je za nas nujno potrebno, vendar je razvoj prepočasen. Razvila se je trgovina pod roko, kar slabo vpliva. Čimprejšnja izvedba načrtnega gospodarstva bo rešila najbolj pereče probleme in tudi naše gospodarstvo.
Debata v soboto dopoldne
G. ban je prekinil zasedanje in se je debata nadaljevala v soboto ob pol tO dopoldne.
G. Rudolf Stermecki (Celje) se je oglasil v obrambo trgovskega stanu in poudaril, da so trgovska podjetja odgovorna tudi za dobrobit svojih uslužbencev in du pri sedanjem razvoju draginje marsikatero podjetje ni samo nič pridobilo, ampak celo izgubilo. Tudi trgovski stan zasluži v sedanjih časih zaščito. Prosi, naj se omogoči, da bodo tudi banovinske hranilnice mogle sprejemati pupilarno varen denar, hkrati pa se zavzema za ureditev razmerju med posameznimi banovinskimi hranilnicami v Sloveniji. Glede na bodočnost trgovskega stanu predlaga, naj trgovci, ki nimajo pomočnikov, tudi ne sprejemajo vajencev, ki bi se pri njih lie mogli dovolj izučiti.
G Konrad Gologranc (Celje) se zavzema za povišanje števila vajencev v stavbni obrti, ki bo po sedanji svetovni vojni skoraj po vseli državah doživela velik razvoj. Opozarja na nemogoče stanje, ki je nastalo po dosedanjem načinu licitacij za javna dela. Predpogoj za uspešne licitacije so ustaljene cene. šušinar-stvo v obrti nalaga tudi občinam huda bremena, saj šušmarji na stara leta padejo v breme občinam, ker niso bili nikjer zavarovani. Priporoča, naj se Zavod za pospeševanje obrti pri TOI in referat za pospeševanje obrti pri banski upravi združita, kar bo gotovo v prid strokovni izobrazbi obrtnega naraščaja. To je umestno še tem bolj, ker jc bila ustanovljena obrtniška zbornica.
G. Peter Arnež (Jesenice) opozarja, da so mali trgovci in obrtniki v sedanjih težkih časih doživeli huda razočaranja, ker imajo vedno manjši zaslužek, tako da bodo kinulu njihovi dohodki padli pod eksistenčni minimum. To bo imelo za posledico tudi padec davčne moči. Opozarja, da tudi industrija hudo trpi zaradi pomanjkanja surovin Prosi, naj se športnim društvom, zlasti zimskošportnim, ki res svojo nalogo dobro opravljajo, pomaga s podporami.
G. Franc Bačič (Murska Sobota) opozarja, da mali obrtniki na deželi životarijo le z vajenci. Ko pa vajenec postane pomočnik, ga ne vzamejo v službo. Pač pa se je vpeljula navada, da ima mojster pomočnika prijavljenega, kakor du dela pri njem, v resnici pa pomočnik dela na svojem domu — šušmari — in pri tem še plačuje mojstru vse prisilne dajatve in po potrebi še posebno odškodnino za uslugo. Ker taki šušmarji, ki jih je vedno več, ne morejo shajati, postanejo v mnogih primerih vsaj v Prekmurju sezonci. Naj se dovoli učenje vajencev samo iistim obrtnikom, ki imajo 'tudi pomočnike. Razpravlja o škodi, ki jo trpijo občinske ceste po tovornem motornem prometu, prosi naj javne lokale vsaj vsake tri mesece pregleda banovinski zdravnik glede na njih higiensko ureditev.
G. Jakob Jan (Radovljica) podčrtava, da je ves radovljiški okraj tufskoprometeA'okraj« in da je večina tistih 300 milijonov dolgoV, ki obremenjujejo naš tujski promet, bilo napravljenih prav v radovljiškem okraju. Zato prosi naj se tujskoprometne naprave, kakor ceste in drugo v tem okraju tudi v sedanjem času vzdržujejo čim bolj že zato, da po sedanji vojni okraj ne bo nepripravljen za nanovo nastajajoči tujski promet. Zavzema se za kar najbolj strogo izvajanje policijske ure in predlaga, naj se ne kaznuje samo gostilničarje, ampak tudi tiste goste, ki s svojo trmoglavostjo zagrešijo prestopek policijske ure. To bi bilo potrebno že zaradi tega, da se zaščiti dobro ime poštenih in vestnih gostilničarjev,
G. Martin Steblovnik (Gornji Grad) omenja, da bo osnovana v Ljubljani izpostava ravnateljstva za zunanjo trgovino in opozarja; da bi bilo važnejše, če bi ta izpostava dobila še poseben sosvet strokovnjakov. Izpostava ravnateljstva sama bo sicer omogočila, da bo poslovanje šlo hitreje izpod rok, ker pa so naše potrebe različne od potreb ostale države, je nujno potreben še sosvet, v katerem naj bodo tudi zastopniki obrti, trgovstva in industrije.
O. Demcter Weblc (Novo mesto) razpravlja o strokovnem obrtnem nadaljevalnem šolstvu. Še danes so ponekod komisije, ki dopuste vajenca k pomočniškemu izpitu, tudi če ni obiskoval obrtno-nadaljevalne šole. Če hočemo napredek v obrti, moramo ostreje paziti na te komisije. Od strokovnih učiteljev pa zahtevamo, da so čim bolj podkovani v svoji široki. Strokovno obrtno nadaljevalno šolstvo je slabo dotirano od države in morajo glavno breme nositi občine, banovine in TOI. V Ljubljani, Mariboru in Celju naj se ustanovijo posebne vajenške šole, ki bodo prirejale posebne tečaje za vajence z dežele, kjer ni strokovnih šol.
S tem je bila zaključena debata o poročilih. G. ban je nato dal besedo načelniku finančnega oddelka, ki je dal poročilo o dohodkih proračuna.
Proračun banovinskih dohodkov
Iz poročila načelnika finančnega oddelka g. dr. Filipa Orla posnemamo, da je proračun dohodkov prilagoden proračunu izdatkov. Zvišanje proračuna pa je dano s potrebo, da se proračun za 9 mesecev, kar je proračun za 1941, prilagodi svojemu časovnemu razdobju. Izredna draginjska doklada banovinskim uslužbencem, ki se izplačuje od 1. septembra 1940 dalje zahteva letno 3 milij. din. Potreben je bil tudi čim večji proračunski rezervni kredit.
Proračun ne uvaja nobenih novih davščin. Prinaša pa zvišanje trošarine na pivo od 60 na 100 din pri hI. Konzum piva je lani znašal 93.000 hI, pri enakem konzumu bi to povišanje dalo 3.72 milij. din. Pričakovati je. da zvišanje trošarine na pivo ne bo imelo za posledico zmanjšanje potrošnje piva verjetno je celo povečanje potrošnje piva v letu 1941.
Zvišana je nadalje banovinska taksa na pre-
nos nepremičnin, ki je določena na 50% državne prenosne takse, tako da bo znašala 3—5% vrednosti. Zvišanje te takse ne bo zadelo prenosa kmečkih nepremičnin. Kmetovalci bodo plačevali kot doslej le 1% vrednosti nepremičnin, če so od-' svojitelji sorodniki v premi 8rti ali so s takimi poročeni ali zaročeni. Zvišanje te takse bo najbrže dalo banovini okoli 5 milij. din, če bo promet nepremičnin ostal na isti višini, kot je bil v 1. 1940.
Med ostalimi postavkami je povečan donos od doklade k drž. neposrednim davkom, kar bo v glavnem krilo povečanje izdatkov. Višji dohodek je proračunan tudi pri trošarini na pivo. Neznatno zvišanje je pričakovano pri 50% dokladi k dopolnilni prenosni taksi. Na drugi strani pa previdnost narekuje znižanje dohodka in trošarin na bencin, na pnevmatiko in na jedilno olje, pri čemer je bil vpoštevan doseženi uspeh v tekočem letu. Druge postavke, ki imajo značaj fiskalne obremenitve, so ostale nespremenjene.
Govor g. Ivana Avseneka
V debati o dohodkih banovine je dobil prvo besedo g Ivan Avsenek, ki je med drugim dejal:
Iz vseh debit in poročil je treba potegniti nekaj zaključkov, ki sicer mogoče niso prijetni, so pa zato resnični. Predvsem je treba vpoštevati, da je banovinski proračun pod vplivom pavperizma, tudi on spada med siromake. To je bolj razumljivo, če pomislimo, da znaša naš banovinski proračun manj ko* zn .ša — v denarju izražena — potrošnja sladkorja ali piva pri nas. Bilančna vsota banovinskega proračuna zaostaja za bilančno vsoto banovinskih podjetij, sai ima sam Prevod večje bilančne številke, kot banovinski proračun. To priča, da banovinski proračun ni samo majhen in utesnjen, ampak tudi to. da mora banovina ustvarjati izven proračuna svoje institucije, da bi pomagala ljudem
Višina našega banovinskega proračuna pa nam kaže tudi, da bomo morali gledati to, kako bomo gospodarili za naprej. Ali naj pustimo poleg njega ustvarjati nove proračune ali pa povečamo sam banovinski proračun? Mogoče so trenutno prilike za povečanje banovinskega proračuna ugodne, ker je tesno zvezan z državnim proračunom, znano pa je, da se državne finance razvijajo ugodne Država ni v skrbeh za kritje rednih izdatkov. Zpto mora dati samoupravnim proračunom možnost samostojnega razvoja. To je nova, za nas ugodna relacija med državnim in banovinskim proračunom. kakrši,e že dolga leta nismo imeli.
Banovinski proračun ne bo narastel čez noč, ker so časi negotovi in komplicirani. Misliti pa moramo na to. da si bo banovina s svojimi ustanovami pridobila sredstva za izvrševanje svojega dela. Prva faza tega razvoja je ustanovitev Prevoda in po tei poti bomo šli hočeš-t.očeš naprej. Nekaj sličnih ustanov po obliki in nalogi bomo tudi še dobili Vendar pred njimi ni treba imeti strahu, ker je v takih stvareh praktično življenje najboljši zaveznik.
Kritje izrednih državnih potreb
Državni proračun je zadostno dotiran za redne izdatke, toda za izredne državne potrebe si je uibaVa iZpOSCuliu denar tam, kjer si ga ne bi sme-
la. Zaradi tega je potrebno najprej izvesti do konca razdelitev državnih izdatkov v redne in izredne in pomisliti na to, da bodo izredni izdatki solidno kriti, kot so solidno kriti redni izdatki države.
Za redni proračun vemo, kolikšni so izdatki, vemo, kakšno je kritje. Tečje je z izrednim proračunom. Tu smo navezani le na cenitve, zlasti iz tega, koliko je država najela posojil, ne vemo pa, kolikšne obveznosti niti ne kakšne bodo potrebe v bodočem letu. Ne moremo misliti na sistem pokritja na način, ki kvari vse, temveč moramo poudarili potrebo razčiščenja tudi kritja izrednih državnih izdatkov. To razčiščenje se je začelo in je prešlo že precej dolga pot Smatramo, da so izredni izdatki potrebni, čeprav še tako veliki. Vemo, koliko so znašali približno doslej, cenimo jih lahko tudi za bodoče, seveda odvisno pa je vse od zunanjepolitičnega položaja. Približno potrebujemo izrednih dohodkov za kritje izrednih izdatkov 6—7 milijard dinarjev letno. Toda naše gospodarsko in socialno ravnovesje bo ogroženo, če bi dobivali kritje na ta način, kot Etno delali doslej. Počasi bo treba pokriti izredne izdatke, kar se da z davki in posojili.
Za razčiščenje je potrebno, da najprej razdelimo vse izdatke na redne in izredne, nato pa uveljavimo načelo, da služijo za kritje rednih izdatkov redni dohodki, za kritje izrednih izdatkov pa izredni dohodki. Za dobivanje izrednih dohodkov je potrebno ustanoviti posebno institucijo, kateri bi dali donos specialnega prispevka za drž. obrambo, ki znaša letno okoli 600 milijonov din. To naj bi se stekalo r posebno amortizacijsko blagajno, ki bi bila neodvisna od finančnega ministra in bi krila ta blagajna obresti dolgov. Toda 600 milij din je premalo in potrebno je več, kar naj da v najkrajšem času konkretno izdelan izredni državni proračun, ki bo baziral na teh dohodkih. Ti novi dohodki bodo občutno breme za davkoplačevalce. Toda obenem bo neobhodno potreben apel na posojilodajalce. Tu bo postopek radikalen in vsak bo moral čutiti, da je dolžan podpisati drž. posojilo Odpora v tem pogledu ne bo in ne bo moglo biti, saj ga bo država lahko odstranila
Ustalitev cen je potrebna
Treba je ustaviti sedanji nezdravi razvoj, ki se nam javlja predvsem v draginji. Draginje ne bo ustavila demagogija. Cene moramo ustaliti, četudi trpe pri tem nekateri stanovi Nemogoče je, da bi se nadaljevalo stalno zviševanje cen kmetijskih pridelkov in zviševanje delavskih mezd, ker bo privedlo to do poloma in povzročilo nezaupanje do našega gospodarskega razvoja in do dinarja. V teh razmerah bodo potrebne žrtve in zapravljanje namesto izpolnjevanja obveznosti mora prenehati. Draginje ne bodo ustavili policijski ukrepi, ki ne pomagajo, kvečjemu jo zaustavijo za nekaj ča6a. Treba jo je odpraviti na žt preizkušen način, kar je v najožji zvezi z dejstvom, da se mora vsakdo zavedati potrebe, da bo moral izredno prispevati k državnim izdatkom, s tem da prevzame izredna bremena nase. Drugače bomo prišli v gospodarski in socialni kaos.
Naš banovinski proračun je ostal skoraj na isti višini, čeprav so se osnovna razmerja od lani spremenila za nad 50% navzgor. Moral bi se zvišati r.ajmanj za 50% in je sploh vprašanje, če bi mogel dohiteti razvoj cen, Njegova naloga je prilagoditi se novemu stanju.
Misliti moramo na to, da ustavimo sedanji razvoj cen, kar 6e pa da izvesti le z žrtvami. Misli, da ni težko ustaviti razvoj cen, težje pa ie razpoložljivo blago razdeliti pravično na vse. Če bi bilo blaga dosti, bi bila ustalitev cen z denarne strani v redu, toda ker sta ponudba in povpraševanje na blagovni strani iz ravnovesja, je treba misliti tudi na druge ukrepe. Ponudba in povpraševanje nista samo iz ravnovesja na notranjem trgu, temveč tudi v zunanji trgovini. Pomisliti je treba, da je prej prihajalo v našo državo za poldrugo milijardo surovin po morju, 6edaj pa je ta vsota padla na nizko višino. Tudi zunanja trgovina se ravna po političnih momentih.
Naš razdeljevalni sistem naj bo samosvoj!
V zvezi « tem je potrebno opozoriti na to, da je treba naš razdeljevalni sistem še malo natačneje izpiliti in ga razširiti. V Sloveniji je sedaj aparat dobro zastavljen. Toda za uspešen razvoj razdeljeval-nega sistema je potrebno, da smo neodvisni od centrale. Zato je nujna zahteva po avtonomni ureditvi razdeljevalnega 6istema v v Sloveniji, ker so razlike med posameznimi predeli naše države ogromne. Pristopiti je treba k reševanju teh vprašanj s pogumom, vendar je treba dvigniti naš glas, da se to vprašanje ne da rešiti z dirigiranjem iz centrale. Doseči je treba, da bo naš razdeljevalni sistem po 6voje organiziran, da bomo po 6Voje disponirali s tem, kar imamo.
Previdna je bila politika Prevoda in njenih predhodnikov, da smo si ustvarili nekaj zalog v časih, ko je bila trgovina v Vojvodini še kolikor toliko svobodna, potrebno bo postopati tudi letos tako.
Uravnavano gospodarstvo je politicum
Ko govorimo o uravnavanem gospodarstvu, je treba vedeti, da je to dejansko politizirano gospodarstvo, 6aj^ ga uravnava vlada po političnih vidikih pri čemer gospodarski razlogi zaostajajo. Politika 6e ravna po drugih vidikih kot golo gospodarstvo, ne uravnavajo torej sedaj gospodarstva činitelji, ki bi mislili samo na gospodarstvo, temveč mislijo tudi na socialne, politične in nacionalne posledice. To se vidi tudi v zunanji trgovini. Blokada n. pr. je izrazito politična stvar na gospodarskem polju. V zvezi s tem navaja govornik težkoče pri izvozu hmelja, katerega ne moremo izvažati v Ameriko. Podobno je z uvozom petroleja. Tu ni merodajen gospodarski račun, temveč političen. Slično stoji z izvozom živine, katero bi od nas rade kupovale manjše države, dejansko pa smo navezani na izvoz 6amo v dve veliki državi. Tu nam nastaja važno vprašanje, kako bo z našimi cenami. Ali naj zaradi zvišanja cen pri nas, nespremenjenih cenah v dveh uvoznih državah
in tendenci, da se slednje cene obdrže, stalno menjavamo klirinške tečaje? Dejstvo, d« nimamo v svojih rokah tvoritve cen, ker jih nismo ustalili, nam povzroča pri raznih zunanjetrgovinskih pogajanjih mnogo težav.
Pokazalo se je, da je naš proračun premajhen, zato ga bo treba zvišati, seveda postopno na primemo višino. Zato je z ozirom na državno finančno politiko sedaj ugoden trenutek. Poleg tega je potrebno komasirati naše proračune v eno, večjo enoto. Končno pa je najvažnejše, da dosežemo svobodo v našem razdeljevalnem sistemu. Ko bo vse to izpolnjeno, bomo videli v našem proračunu znatno višje številke kot sedaj, kar bo mogoče prijetnejše kot sedaj.
Govor g. Avseneka so člani banskega sveta ia-redno pozorno poslušali ter so govornika nagradili z dolgotrajnim aplavzom.
G. Ivan Tovšak (Slovenjgradec) poudarja, da je treba ljudstvo vzgojiti do miselnosti, da je prav v sedanjih težkih časih plačevanje davkov državljanska dolžnost. Na drugi strani pa naj se dovolijo odpisi davkov malim kmetom in obrtnikom vedno, kadar to verodostojni činitelji, recimo župani, predlagajo. Prosi, naj bi se sezonskim delavcem, ki delajo le po nekaj mesecev, ne pobirali prispevki za bednosti sklad.
G. Martin Steblovnik (Gornji grad) priporoča, naj se zvišajo takse od prenosa nepremičnin povsod tam, kjer gre za prodaje in nakupe v znaku špekulacije. Taka taksa bi bila lahko zelo visoka. Nasprotno pa naj se taksa od prenosa nepremičnin pri dedovanju kmečkih posestev sploh črta.
G. Nande Novak (Kamnik) opozarja, da se je lani zakon o državni trošarini na vino in žganje spremenil in so trošarine na vino in žganje bile zmanjšane. Po intervenciji so veljale za tekoči proračun še stare trošarine. Za novi proračun pa bi občine, če bi znižanje trošarin stopilo v veljavo, izgubile 12 milijonov dinarjev dohodkov. Znižanje trošarine naj se razveljavi, kar je še bolj upravičeno, saj so cene vinu in žganju narasle za 100%.
G. dr. Beno Sabothy (Kranj) omenja, da je sicer ves proračun dohodkov precej aproksima-tiven, kar odgovarja tudi razmeram, v katerih živimo. Smatra, da je zadnji čas, da se zaustavi škodljiva demagogija in da preidemo zopet v dobo stalnosti, ki bo za vse naše narodno gospodarstvo prava rešitev. Ugodno gospodarsko stanje na Gorenjskem je samo navidezno, saj vse blagostanje zavisi le od industrije, ki ji pa grozi zaradi pomanjkanja surovin vedno hujša nedelavnost. Krahj-ski okraj na primer ima 27.000 prebivalcev in plačuje na leto okrog 100 milijonov davščin. Čez noč lahko padejo dohodki in tudi vse davščine, če bo industrija, od katere okraj živi, prisiljena ustaviti obrate Naraščanje draginje je treba ustaviti, če so žrtve še tako velike. Zavedati se moramo, da bo v nasprotnem primeru Slovenija najhuje prizadeta.
Ban g. dr. Natlačen je nato zaključil razpravo o proračunu, nakar je bil sprejet brez debate pravilnik k proračunu. Ta pravilnik je ostal nespremenjen, sprememba je le v čl. 16, kjer so določila o zvišanju trošarine na pivo, in v čl. 70, kjer so določila o dokladi k državni prenosni taksi,
Bednostni sklad
Prav tako je bil brez debate sprejet proračun in pravilnik bednostnega sklada. Proračun dohodkov bednostnega sklada znaša 9 milij. din. Za leto 1940-41 je znašal proračun bednostnega sklada 7.2 milij. din in pomeni zvišanje prilagoditvi dejanskim prejemkom tega sklada. Izdatki bednostnega sklada so proračunani za 1941 takole (v oklepajih podatki za 1940-41): prispevki in podpore za izvrševanje javnih del 5.81 (3.85), za podpiranje višje kvalificiranih brezposelnih 0.49 (0.65), podpore ob elementarnih nezgodah in drugih ujmah 0.4 (0.4), za prehrano onemoglih, brezposelnih in njihovih rodbin, skrb za otroke in za prehrano siromakov vobče 1.45 (1.45), prispevek k vzdrževanju javnih kuhinj in humanitarnih institucij 0.45, rezervni sklad za brezposelne 0.25 (0.25), borzam dela in Glavni bratovski skladnici kot najnujnejša pomoč za primer brezposelnosti 0.15 (0,15) milij. din.
Nato je ban g. dr. Natlačen zaključil dopoldansko razpravo.
Popoldansko zasedanje
Uredba o občinskih uslužbencih
G. dr. Leskovar je na popoldanski seji obrazložil osnutek uredbe o spremembah uredbe v občinskih uslužbencih. Povedal je, da se nova uredba nanaša samo na pragmatično nastavljene občinske uslužbence, ne pa na pogodbene. V glavnem določa najnižje začetne osnovne plače uradnikov, ima pa tudi določbo o premeščanju občinskih uslužbencev.
K debati o tej uredbi se je oglasil še g. De-meter Veble, ki je pozdravil novo uredbo zlasti
glede zvišanja plač občinskih uslužbencem, ki z dosedanjimi, v času krize odmerjenimi najmanjšimi prejemki ne bi mogli več živeti. Za občine pa ta malenkostna zvišanja ne bodo velika obremenitev. Tudi stalnost s to uredbo uslužbencem ne bo vzeta, ker bi nekateri radi sami menjali svoje mesto, da bi lahko šolali 6voje otroke itd. S tem torej niso prizadeti in velikih premeščanj ne bo. Vsako premestitev mora odobriti ban.
Nato je dal g. ban uredbo na glasovanje. Banski svet jo je soglasno sprejel.
Resoiucife
Hartner — Za ureditev zemljiškoknjižnih razmer v Prekmurju.
Kuder. — Službeno razmerje organistov in njih prejemkov.
Nande Novak — Za spremembo 2 odstavka čl. 1 zakona o občinah
Nande Novak — Za ukinitev čl. 88 zakona o občinah, da naj se občinski uradniki zavarujejo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani.
Nande Novak — Ustanove naj se občinski posvetovalni urad«.
Josip Klekl, Za ureditev cerkvene imovine v Slovenski Krajini.
Klekl Josip — Nadzoruie naj se početje malo-letnikov in z vsemi sredstvi prepreči mladoletnikom popivanje. Prepovedo naj se plesne veselice v župnijah, kjer 6e obhaja kakšna slovesnost in organizirajo naj se tečaji za mladoletno mladino o škodljivosti alkoholizma in drugih zadevah.
Steblovnik Martin je predlagal obsežno resolucijo za pospeševanje kmetijstva, ki je bila sprejeta v prvih 6 točkah soglasno, točka pa, ki govori o spremembi lovskega zakona za večjo zaščito interesov gospodarstva proti zajcu, je bila sprejeta z večino proti 5 glasovom.
Jan Jakob predlaga naj se cement za kmetijske svrhe oprosti trošarine.
Prelog Franc. — Prošnje za doplačilo razlike 25% za naše hranilnice in posojilnice naj se ugodno rešijo. Cene galici naj se znižajo. Osnutek uredbe o prisilni ureditvi gnojišč, naj se uveljavi.
Zorenč Alojzij — Ukine naj se galični kartel. Država nsj ukine carino na uvoz modre galice.
Strnad Jože. Potrebna je temeljita sprememba uredbe o prispevanju občin občinskim in okrajnim kmetijskim skladom.
Dr. Kamušič Josip. Za zgraditev klinične bolnišnice medicinske fakultete v Ljubljani naj najame prosvetno ministrstvo 60 milij. din posojila.
Novak Marko. Absolventi meščanskih šol naj imajo pravico prestopa na vse srednje strokovne šole brez sprejemnega izpita in izpitnih taks. Absolventi meščanskih šol naj imajo pravico do prestopa na učiteljišče brez dopolnilnega izpita, Do-
polnilni izpit pa naj bo delno dovoljen za prestop z meščanske na višjo srednjo šolo.
Novak Ferdinand. Ustanovi naj se v naši banovini socialni sklad za nakup hrane in za omilje-nje bede revnih slojev prebivalstva. V ta sklad naj se steka posebna socialna davščina pri čistih letnih dohodkih nad 100.000 v progresivni meri.
Jesih Adolf. Spremene naj se pravila bratov-skih skladnic v najkrajšem času.
Likar Josip. Poskrbi se naj, da bodo duhovniki prejemali svoje mesečne, prejemke redno. Doklade za dušno pastirstvo naj se zvišajo.
Arnež Peter. Davka prosti zaslužek delavstva naj se zviša od 400 na 1000 din mesečno, za otroke pa za 150 din. Spremeni naj se stanovanjska zaščita. Ob rubeži izvzeti zaslužek naj se zviša.
Marolt Marjan. Za ustanovitev visoke umetnostne šole z značajem umetnostne Akademije v Ljubljani.
Novak Ferdinand. Ker občine ne bodo zmogle stroškov za socialno skrbstvo, naj se socialno skrbstvo postavi na najširšo podlago, za kar predlaga celo vrsto ukrepov.
Novak Ferdinand. Zvišajo naj se primerno prejemki upokojencem državne smodnišnice v Kamniku.
Umnik Anton. Beračenje po hišah naj se prepove. Nastavijo naj se posebni poljski čuvaji za preprečevanje poljskih tatvin. Ugotovljene tatvine bi se morale najkrajšim potom strogo kaznovati.
Jesih Adoli. Ker je ljubljanska Glavna bratovska skladnica pasivna, naj se ji nakaže podpora iz Osrednjega sklada za sanacijo bratovskih skladnic, iz katerega doslej ie ni ničesar prejela.
■lesih Adolf. Izda naj se uredha, ki bo določila avtomatično prilagoditev delavskih mezd tržnim cenam po indeksu Narodne banke.
Dr. Kavnihar Vladimir. Banovina naj ustanovi zavod za duševno zaostalo (defektno) deco, za kar naj si nabavi kakšno večje posestvo.
Novak Ferdinand. V svrho pospeševanja turizma je potrebna ureditev in regulacija turističnih krajev, za kar naj banovina nastavi 1 inženirja ali arhitekta. Za kritje siroškov naj da ba-
novina primeren proračunski znesek ali pa naj najame posojilo.
Majeršič Ivan. Prične naj se likvidacija Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in osamosvoji ljubljanski Okrožni urad.
Sadravec Peter. Reorganizacija strokovnega šolstva naj se začne na podlagi noveca učnega načrta. Nadalje naj se pripravi načrt za izdajo strokovnih knjig.
Sadravec Peter. V Ljubljani naj se podružnica Obrtne banke iz Belgrada spremeni v glavno podružnico in naj podeluje banka kredite tudi posojilnicam, v katerih so včlanjeni obrtniki.
Novak Ferdinand, lzposluje naj se odobravanje občinskih trošarin na vino in žganje v dosedanji višini oblastvu, ki po čl. 98 zakona o občinah odobrava občinski proračun.
Resolucije so bile z eno samo izjemo soglasno in z velikim odobravanjem sprejete.
Nato je za zaključek zasedanja izrekel g. Ferdinand Novak govor, iz katerega posnemamo:
Zahvala g. Nandeta Novaka
Jeseni je minilo že pet let, odkar ste po zaupanju najvišjih činiteljov * državi in po želji p.etežne večine slovenskega naroda zasedli častno in odgovorno mesto bana dravske banovine. Dovolile mi zato, gospod ban, da se vam v imenu vseh članov banskega sveta in lahko rečem tudi v imenu vsega slovenskega ljudstva, od srca zahvaljujem za vaš neumorni trud in za vsa vaša plemenita prizadevanja, da izrazim našo toplo željo, da bi vas ljubi Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega, svežega in neugnanega Ln tudi v bodoče podelil obi-lega blagoslova vašemu dolu. Toplo zahvalo pa sem dolžan ob tej priliki izreči tudi celokupnemu urad-liištvu kr. banske uprave, ki vrši v današnjih težkih okoliščinah po vaših navodilih vestno iu požrtvovalno svoje odgovorne dolžnosti.
2e g. ban je v svojem poročilu poudaril, da preživljamo sedaj eno izmed najodločiluejših in najtežjih dob v zgodovini človeštva. Na bojuih poljanah se pretaka dragocena človeška kri, mesta v zaledju se rušijo pod udarci avionskih bomb, državo zginjajo preko noči, njihovi narodi pa padajo iz blagostanja v nezasluteno gorje. Vse to se odigrava s filmsko brzino okrog nas, dočim se mi, ki nas je usoda obdala z jugoslovanskimi državnimi mejniki, še vedno radujerno blagodati miru in lahko posvečamo svoje sile duhovnemu in materialnemu napredku svoje domovine. Dasi so viharji, ki divjajo na svetovni pozornici, tudi od nas zahtevali svoje žrtve, dasi se moramo pred silo dogodkov v marsičem omejevati, je vendar stanju v naši državi še vedno tako, da nas danes zanj zavidajo veliki in mogočni narodi sveta. Politiki striktne nevtralnosti, ki v današnji situaciji edina ustreza našim državnim in narodnim interesom in ki jo možato, odločno in dosledno izvaja kraljevska vlada, gre zasluga, da smo svojo suverenost in svobodo ohranili neokrnjeno, da stojimo na svojih postojankah ponosni in pripravljeni ter da smo v mednarodnem življenju uvaževani in spoštovani. Naša zahvala in hvaležnost velja predvsem vrhovnemu državnemu krmarju Njegovem kraljevskemu Vis. knezu namestniku Pavlu (živahno odobravanje), po čigar intencijah vodi v današnjih težkih časih kraljevska vlada državno politiko. Vsi ti činitelji, ki so v teh usodnih časih prevzeli nase težko breme odgovornosti, so sedanja in poznejša pokolenja zadolžili s tem, da so našo zemljo obvarovali gorja vojnih grozot, ne da bi kakor koli omadeževali njeno čast in naš ponos. Ne bili bi pa vredni slovenskega imena, če se ne bi ob tej priliki oddolžili spominu velikega jugoslovanskega državnika, klndlvarja Jugoslavije in neustrašenega borca za njeno veličino, nepozabnega našega voditelja dr. Antona Korošca, ki ga je pre-rano pokrila hvaležna slovenska zemlja. (Slava in ul)
Z vsemi, ki brez slehernih pridržkov priznavajo nedotakljivost našega dtžavnega ozemlja, našo prirodno pravico do neodvisnosti in svobodnega izživljanja, hočemo živeti v dobrih sosedstvenih od-nošajih, izogibajoč se vsemu, kar bi utegnilo kaliti zaželeno sožitje. Svojo lastno hišo hočemo v medsebojnem sporazumu urediti tako, da bo nudila vsem trem bratskim narodom vse možnosti svobodnega razvoja in vsestranskega napredka. Tako bomo na znotraj konsolidirani, na zunaj pa močni in uvaževani, pričakali letošnji zgodovinski 6, september, ko vzame naš mladi kralj Peter II. (svetniki stoje poslušajo in vzklikajo mlademu kralju) državno krmilo v svoje roke. Obdan ob ljubezni in zvestobe svojega naroda, sledeč svetlini tradicijam Karadjordjevičevega doma, bo vodil naš državni brod v lepšo in srečnejšo bodočnost.
Če bi se pa varali v teh svojih pričakovanjih, če bi se kdo drznil vzeti nam to. kar je bilo s krvjo priborjeno, potem ni nikogar med nami, ki ne bi vedel, kaj mu je sloriti. Kot en mož se bomo, če treba, odzvali pozivu svojega kralja in pohiteli k svojim zastavam, da pokažemo svetu, da.je svoboda Jugoslovanu dobrina, za katero ni nobena žrtev pretežka. (Tako je!) Samo preko naših trupel vodi pot v naše domačije, v suženjstvo se ne vrnemo nikdar več. (Tako je!)
S tem zaključujem svoja izvajanja in vas prosim, gospod ban. da tolmačite čustva naše vdanosti in zvestobe na najvišjem meslu. Vam. gospod ban, pa izrekam v imenu banskega sveta ponovno naj-vdanejšo zahvalo za vaše veliko in nesebično delo, kakor tudi za odlično in tovariško vodstvo letošnjega zasedanja. (Živiol)
Končno pa je povzel besedo ban g. dr. Marko Nallačen, ki je z naslednjim govorom, katerega so člani banskega sveta pozorno sledili in mu aplavdirali, zaključil 13. redno zasedanje banskega sveta:
Zaključni govor bana dr. Natlačena
Za laskate besede priznanja in hvale, ki jih žal nisem dovolj zaslužil, se g. Namletu Novaku iu Vam t sem najlepše zahvaljujem. Zavedam se, da sem s svojim delom opravljal samo svojo dolžnost, in v kolikor je hiio moje delo uspešno in za naš narod in za našo državo koristno, sein Bogu, ki je moje delo blagoslavljal, iz srca hvaležen.
Za Vami je šest dni resnega in napornega dela. Pazljivo ste sledili razpravam, z velikim umevanjem in ljubeznijo ste se udeleževali razprav, a bili sie v svojih govorih vseskozi stvarni in dostojni. Ne bi izpolnil svoje dolžnosti, ako se Vam ne bi s tega mesta za ves Vaš trud, za vse Vaše plemenito prizadevanje, za Vašo dobro voljo, da bi uii pri mojem delu za gmotni in duhovni napredek našega naroda po svojih najboljših močeh pomagali, kar najlepše zahvalil.
Nešteto je bilo pobud in predlogov, ki ste jih v teh kratkih dneh sprožili in zagovarjali. Zal mi je, da ne bom mogel upoštevati vseh utemeljenih in koristnih Vaših preillogo>, kajti sami »to imeli priliko, da sle se v zadostni meri propričali, da so sredstva, ki mi jih daje novi proračun na razpolago, v primeri z nalogami, ki me čakajo, ter s potrebami, ki jih današnji čas postavlja, do skrajno mere skromna. Gledati bora pač moral, da kot dober gospodar poiščem izmed največjih tiste potrebo, ki so najnujnejše iu take. da se jiin mora udovoljiti, da ne bi bila škoda, ki bi drugače nastala, prehuda in preobčutua. Gledal bom, da bodo sredstva, ki mi jih bo dal novi proračun na razpolago, tako uporabljena, da bodo v čira večji meri služila — ne toliko posamezniku -— kolikor naši narodni skupnosti ali vsaj čira širšemu krogu. Ako pri tem ne bo zadoščeno tej ali oni, čeprav dobro utemeljeni želji Vašega kraja ali okraja, mi kljub temu verujte, da bi prav rad ustregel vsem Vašim utemeljenim predlogom, ko bi le imel dovolj sredstev na razpolago.
Ponovno je bilo v teh dneh poudarjeno, da živimo v težkih časih, v časih, ko se odloča usoda mnogih narodov in držav, ko traja vojna vihra z vsemi grozotami okrog nas. V ognju se preskuša zlato in v časih velike in splošne stiske se pre-
skuša vrednost in veličina posameznika in celih narodov. Storimo, kar je v naši moči, da bo naš narod » teh težkih, a velikih časih pokazal, da je vreden, da še dalje iivi, da zasluži dostojno mesto na božjem soncu, da zasluži lepšo bodočnost kakor je bila ujegova preteklost, da postane res na tej prelestni svoji zemlji svoj gospod.
To zaobljubo napravimo danes vsi, preden se razidemo, g irdniiu in nespremenljivim sklepom, da hočemo tej sveti zaobljubi ostati zvesti in ji služiti, dokler se ne izpolni do konca, ln enako zaobljubo naj napravijo vsi, prav vsi, ki jih je slovenska mati rodila, in vsi brez izjeme prispevajmo po svojih močeh, da ae čimprej izpolni.
Z vero v Boga služimo narodu in državi 1
Ne smemo pa kuučr.li. ne da bi omenil še to-le:
Slišali ste poročila, ki so jih podali načelniki posameznih oddelkov In šefi samostojnih odsekov lianske uprave. Sami sle te gotovo prepričali, s kakšno skrhnoslji in vestnostjo so bila ta poročila sestavljena in kako jih preveva stremljenje, da se narodu čira bolj pomaga in za splošen napredek čimveč stori. Zaradi lega mislim, da govorim Vam -vsem, gospodje člani banskega sveta, od srca, ako izrečem s tega mesta za delo, ki ga je naše uradništvo izvršilo in mu gre v veliki meri zahvala, da je tudi to nase zasedanje poteklo tako lepo in uspešno, zahvalo in priznanje.
Ne smem končati, ne da bi izrekel zahvalo tudi našim časnikarjem ki so pazljivo spremljali ves potek naših razprav in se trudili, da bi o našem delu v teh dneh pošteno in pravilno seznanjali našo širšo javuost.
Ker je dnevni red XIII. rednega zasedanja izčrpan, razglašam, da je zasedanje zaključeuo.
Po govoru g. bana so člani banskega sveta ostali še nekaj časa v prostorih banske palače v prijetnem razgovoru. Pri majhnem prigrizku so tovariško še izmenjavali misli po končanem zasedanju, ki je bilo prav plodovito in pokazalo, da je naš banski svet na višini, kakor je pričakovalo od njega naše ljudstvo, z njim pa vsa naša •javnost.
Gasp&dGMtva
Iz podatkov Priv. agrarne banke je posneti, da je banka doslej dokončno opravila .tale posel s prevzemom kmečkih dolgov:
Skupno je bilo prijavljenih banki kmečkih dolžnikov pri 5.553 zavodih 792.253, za skupno vsoto 3.198.2 milij. din, od tega bankah in hranilnicah 1.100 zavodov s 451.721 dolžniki in dolgom 2.024.3 milij. din, zadrugam pa 4.453 ustanovam 360.532 dolžnikov z dolgom 1.173.9 milij. din. V Sloveniji je prijavilo 56 bank in hranilnic 9.212 dolžnikov za 119.9 milij. din, nadalje je prijavilo 464 kreditnih zadrug 47.336 dolžnikov za 408.1 milij. din, skupno torej v Sloveniji 528 milij. din.
Definitivno je bilo obračunano in prevzeto, na osnovi česar je bilo odobreno v tek računu: v vsej državi 996 bankam in hranilnicam za 385.910 dolžnikov 836,5 njijij, din, 4.J23 zadrugam za 320.435 dolžnikov 646.2 milij. din. skupno torej 5.119 zavodom za 706.345 dolžnikov 1.482.7 milij. din. V Sloveniji so banke in hranilnice (56 po številu) dobile za 85t6 dolžnikov priznano 61.8 milij. din, 464 kreditnih zadrug pa za 44.140 dolžnikov 204.7 milij. din, skupno 266.5 milij. din.
Denarnim zavodom je bilo odobreno v 3% obveznicah skupno v vsej državi 490.6 milij. din, od tega v Sloveniji bankam in hranilnicam 23.4 milij. in zadrugam 77.4 milij. din.
Odpisano je bilo denarnim zavodom 25% od osnove za zmanjšanje) 531.5 milij. din, od tega v Sloveniji bankam in hranilnicam 23.1, zadrugam 76.0 milij. din.
Ureditev kmečkih dolgov
Dolžniki so sedaj zadolženi v vsej državi za 1.582.9 milij. din, od tega v Sloveniji na osnovi portfelja bank in hranilnic 61.9 milij. din, na osnovi portfelja zadrug za 206.5 milij. din, skupno za 268.4 milij. din.
Dolžnikom je bilo odpisano skupno v vsej državi 931.0 milij. din, od tega v Sloveniji: po 30% na dolgove pod 23.000 din 103.9 milij. d in in na osnovi sodnih odlokov 84.9, skupno 188.9 milij. din.
Ostalo je v delu za prevzem 18.674 dolžnikov za 174.6 milij. din, od tega največ na področju Belgrada: za 121.0 milij., Sarajeva za 2?.9, Zagreba za 24.9 in Slovenije za 0.7 milij. din, od tega 5 dolžnikov pri bankah in hranilnicah za 0.9 in 2.0 dolžnikov pri zadrugah za 0,5. milij. din.,
'trn jen je biL kmečki portfel j 67.234 dolžnikov, od tega v Belgradu 33.033, v Sarajevu 20,164, v Zagrebu 10.170 in v Ljubljani nezaščitenih dolžnikov 3.864 in po sporazumu 3 dolžniki, skupno 3.867,
Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo do konca lanskega leta prijavljenih 792.253 kmečkih dolgov, od teh je bilo vrnjeno 67.234, definitivno prevzetih je bilo 706.345, ostalo pa je še v delu 18.674 predmetov.
Nadalje je razvidno iz podatkrtv, da je delo v Sloveniji skoraj popolnoma končano, dočim je še veliko dela pri belgrajski in sarajevski podružnici.
Za naš gozd
Slovenija je med vsemi pokrajinami v državi sorazmerno najbolj bogata na gozdu. Le nekaj manj kakor polovico Slovenije pokriva zelen gozd, ki tako bogato krasi naš borni košček zemlje. Večji odstotek gozdnih zemljišč izkazuje v naši državi le zapadua Bosna, vrbaska banovina. V tej banovini pa je toliko praznih gozdnih zemljišč, da ima tudi ta banovina resničnega gozda sorazmerno manj kakor Slovenija.
Površina gozda se v gorati Sloveniji tudi v bodoče ne bo mogla bistveno zmanjšati. V večni borbi s človekom, ki se je z ognjem in sekiro boril za obdelovalno zemljo in za svoj borni kruh, se je gozd danes umaknil na strm. skalovit, kraški svet, kj?r ga polje ne more več uspešno spo-drivati. Zato bo gozd v Sloveniji tudi v bodoče ohranil svoj izjemen položaj.
Ni pa Slovenija tudi na lesu lako bogata, kakor bi bilo spričo velike površine gozdov pričakovati. Na oko lako lepi gozdovi so po večini redki, slabe ra iti in male vrednosti. Majhen je tudi donos teh gozdov, ki daleč zaostaja za donosom v mnogih drugih krajih; zaostaja celo za kraji, kjer so talne in podnebne razmere za rast gozda mnogo manj ugodne kakor v Sloveniji.
Utesnitev in razširjanje kmečke zaščite na Hrvatskem
Dne 12. oktobra je bila na Hrvatskem uveljavljena posebna uredba, s katero je bila kmečka posest zaščitena pred izvršbo. Sedaj je izšla k temu dopolnila uredba, ki na eni strani razširja predpise te uredbe, na drugi strani pa se razširja krog upnikov s posebnimi pravicami, kar pomeni utesnitev zaščite.
Nova uredba določa na novo kot dodatno: Če kmet nima dovolj zenil.je. ki se da obdelovati in je zaščitena s to uredbo, ima pa gozdove (kraške gozdove), se zaščitijo pred izvršbo tudi ti gozdovi (nizka drevesa na kraškem ali sličnem tlu), tako do se dva hektarja gozda (teh dreves) računajo kot en hektar zemlje, ki se lahko obdelu je.
Novo je določilo, da pregleda potrdilo^ (o tem. koga je smatrati za kmeta v smislu' te uredbe (na predlog udeleženca izvršno sodišče.
Dosedaj so bile od predpisov te uredbe izvzete samo zahteve za naknado škode, ki izvirajo iz kazenskil del radi odvzema življenja ali telesne poškode. Po novi uredbi pa so izvzete naslednje stvari: terjatve za naknado škode, ki izvirajo iz kazenskih del radi odvzema življenja ali telesne poškodbe (prej kot do-
slej), na novo pa še: terjatve z naslova vzdrževanja, terjatve z naslova protivrednosti za pri-bavljeno zemljišče kakor tudi terjatve iz naslova posojilne pogodbe, če je bilo jiosojilo podeljeno za nakup zemljišča, toda v obeh primerih morejo biti predmet izvršbe samo pri-bavljeno nepremičnine, nadalje zahteve z naslova zakonskega in nujnega nasledstva, in končno hipotekarne terjatve, katere je prevzel kmet z nepremičninami dolžnika, ki za časa najetja posojila ni bil kmet z nepremičninami dolžnika, ki za časa najetja posojila ni bil kmet v smislu te uredbe ali' ni bil zaščiten, odnosno ne bi bil zaščiten s predpisi te uredbe. V nobenem primeru pa tudi ne za nobeno terjatev se ne more kmetu prodati prisilno ali vzeti pnd prisilno upravo hisa z okolico in dvoriščem do 20 arov površine, na katerih kmet živi ali sam ali s svojo družino.
Končno je hrvatski ban pooblaščen za avtentično tolmačenje teh predpisov.
Uredba je bila objavljena dne 21. februarja 1941 in nosi poleg podpisa hrvatskega bana tudi podpise kraljevskega namestništva. Velja pa naravno samo za banovino Hrvatsko.
Veliko škodo trpi Slovenija, ker ji gozd ne daje onega, kar bi ji mogel dati. Še večja pa je naša izgubi, ker tudi tega premajhnega donosa ne izkoriščamo smotreno. Slaba izraba, pomanjkljiva izdelava in obdelava ter malo uspešna prodaja lesa so pojavi, ob katerih ni le prikrajšan gozdni posestnik, ampak trpi tudi vse naše lesno gospodarstvo
To stanje je v prvi vrsti posledica jjosebnih gozdarskih raziner v Sloveniji. Ko imamo drugod, posebno v ostalem delu naše države, velika gozdna posestva, ki jih upravljajo strokovnjaki, je slovenski gozd razkosan v neštevilna mala posestva, na izredno male enote, kakršne težko najdemo drugod. Mali gozdni posestnik si ne more privoščiti strokovne uprave. S svojim gozdom gospodari po izkušnjah svojih prednikov ter le počasi sledi napredku in zahtevam novega časa. Preob-ljudenost dežele, iz nje izvirajoče težko gospodarsko stanje kmečkega jjosestnika ter drugi pojavi, ob katerih se lomi moč kmetije, silijo gozdnega posestnika, da svoj gozd prekomerno izkorišča in uničuje, čeprav se zaveda težkih posledic svojega dejanja.
Gozd igra v narodnem gospodarstvu Slovenije izredno važno in vidno vlogo Od donosa skoraj polovice slovenske zemlje je v veliki meri odvisno blagostanje slovenskega ljudstva. Dvigniti ta donos in zagotoviti čim smotrenejšo izrabo tega donosa je velika naloga, ki željno čaka izpolnitve.
Tej nalogi naj bi ustrezala tudi velika gozdarska anketa, ki jo konec tega meseca prireja Kmeijska zbornica v Ljubljani. Anketa bo v dneh 27. in 28. februarja ter 1. marca v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na anketi bodo podani številni referati, ki so jih v ta namen pripravili gozdarski in drugi strokovnjaki. Na njej bodo obravnavana vsa važnejša gozdarski vprašanja, ki se tičejo gozdarske politike ter gozdnega in lesnega gospodarstva v Sloveniji. Posebne pozornosti pa bo deležen kmečki gozd. ki je nosilec našega gozdnega in lesnega gospodarstva in ki je nujne in čim izdatnejše pomoči najbolj potreben.
Žrebanje 6% ljubljanskega obligacijskega posojila
Pri IX. žrebanju obligacij 6% nega obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20.000.000 din. ki je bilo 15. februarja 1941, so bile izžrebane naslednje obligacije:
Pn 10.000 din serija A št.: 0. 33, 64 80, 114, 151, 195, 253, 263, 282, 283, 423, 481, 586, 606,
Opekline in rane
ki se težko celijo, kakor tudi vse poškodbe namažile z Apiodarmin mastjo „ B r n a k e 11 n 1".
Uporabljate lahko brez vsake nevarnosti. Vprašajte vašega zdravnika. Dobi se v vseh lekarnah. He«. ,1270/11 Dr.StevanovIč 1 Pik, nagrad. 442« 1-2
659, 687, 748, 811, &30, 835, 852, 858, 876, 938, 968, 1008, 1040, 1074, 1114, 1145. 1158, 1190, 1191, 1191, 1231, 1260, 1292. 1335. 1422, 1430.
Po 6000 din serija B št.: 33, 73, 143, 212, 218, 2o6, 277, 400, 423, 468, 599, 694.
Po 1000 din serija C št.: 91, 132, 137, 162, 186, 250. 310, 355, 356, 367, 402, 481, 525, 553, 557, 580, 675, 684, 686, 782, 817. 829, 924, 972, 1018, 1053, 1111, 1215, 1266, 1320, 1389, 1379, 1111, 1245, 1266, 1320, 1389, 1379, 1.411, 1452, 1457, 1524, 1559, 1670, 1679, 1680, 1708, 1718, 1759, 1819, 1821, 1828, 1834, 1874, 1975, 1995.
Izžrebane obligacije so plačljive dne 16. avgusta 1941 pri mestni blagajni v Ljubljani. •
Pred povišanjem blagovnih tarif na železnicah. Glavno ravnateljstvo državnih železnic je sklicalo sejo tarifnega odbora za 5. marca v Belgradu. V zvezi 6 tem poročajo, da bo glavno ravnateljstvo državnih železnic predložilo linearno povišanje blagovnih železniških tarif za 57°. To jKivišanje je v zvezi z zvišanjem cen premoga, katerega si nabavljajo državne železnice.
Nakup pšenične moke v Bolgariji. Iz Belgrada poročajo, da je Priv. izvozna družba kupila v Bolgariji 100 vagonov pšenične moke. To moko bomo uvozili v kompenzacijo za modro galico, katero bo dobavila naša država. Naši predstavniki so že sklenili tozadevna kupčijo in so se vrnili v Belgrad.
Promet na Donavi je odprt od 16. februarja dalje. Vendar redne liuije še ne obratujejo. Iz Jugoslavije se lahko vozi blago v pristanišča: Re-gensburg, Passau, Obormiilil, Linz, Dunaj, Bratislava, Komatom, Budimpešta, MohaČ :n Temišvar. V teli pristaniščih se prevzema tudi blago za Jugoslavijo.
Razpisane licitacije. Za dne 10. marca 1941 je razpisana prva licitacija za oddajo mizarskih del pri gradnji drž. tekstilne šole v Kranju. — Za dne 11. marca je razpisana prva licitacija za oddajo mizarskih in steklarskih del, keramitnih stenskih oblog in del ;z umetnega kamna pri gradnji II drz. realne gimnazije. — 20. marca je razpisana prva licitacija za regulacijska dela na poloku Ložnicu pri SI. Bistrici od km 0.290 do km 1.173. Proračunska vsota znaša 903.727,50 din. — Za 22. marca je razpisana prva licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armature na IV. etapo vodovoda v Beli Krajini. Proračunska vsota znaša 263.448 din.
Združenje trgnvccv v Ljubljani sklicuje 60. redno letno skupščino za v ponedeljek dne 10. marca t. 1 ob 19 v veliki dvoraui Trgovskega doma. Ker oh 19 ni pričakovati zadostne udeležbe, se otvori skupščina točno ob 20. Samostojni predlogi se morajo vlož-ti pri upravi najkasneje 3 dni pred skupščino. — Uprava.
Davek na zemljišča v hrvatskih krajih. Nedavno je bila na Hrvatskem uveljavljena uredba, s katero se uvaja mestni davek na zemljišča namesto doklada na neposredne davke. Še-iidaj je izšla nova uredba, s katero je določeno, da se začne davčna obveznost po tej uredbi šele s 1. januarjem 1942. Dotlej pa morejo mestne občine pobirati doklade na rlrž. nc|Vn-sredne davke v isti višini za leto 1941 kot so jih pobirale doslej.1 Tudi-dopolnilna prenosna taksa se bo pobirala za leto 1941.
Zdravilno delovanje ffosašhe mineralne »otfr:
Pri žolcnih kamnih in kroničnem vnetju žolčnega mehurja je treba piti štirikrat na dan 100-200 c ogrete vode D on a t. Hitro piti!
Horze
Denar
22. februar.
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 15.299 milij. din v primeri s 14.39, 14.885, 15.748 in 15.015 milij. din v prejšnjih tednih.
Cene živini fn kmetijskim pridelkom
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Murska Sobota, dne 7. februarja t. 1. Biki 1. vrsle 7.50-8 din, II. vrste 6—7 din, lil. vrsle 5—6 din, telice 1. vrste 7—8 din, telice II. vrste 6—7 din, krave I. vrste 6 din, krave II. vrste 5 din, krave III. vrste 4 din, teleta I. vrste 7—8 din, telcla II. vrsle 6—7 din, prašiči pršutarji 9—11 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 14 din, zadnji del 16 din, goveje meso II. vrste prednji del 13 din, zadnji del 14 din, svinjina 16 do 13 din, slanina 26 din, svinjska mast 30 din, goveje surove kože 26—30 din, telečje surove kože 28—30 din za 1 kg. — Pšenica 400—450 din, ječmen 400 din, rž 450—500 din, oves 350 din, koruza 3C0 din, fižol 600 din, krompir 150 din, seno 100—120 din, slama 60— 70 din, pšenična moka •550—900 din, koruzna moka 450 din, ajdova moka 800 din za 100 kg. — Trda drva 120—190 din za
I	kub. meter, jajca 1.50 din za 1 kos, mleko 2.50 din za iiter, surovo maslo 50—56 din za 1 kg.
Črne iivine in kmetijskih pridelkov v Ljubljani (okolici) 6 februarja t. i. Voli I. vrste 8.75 din,
II.	vrste 7.75 din. 111. vrste 6.75 din; telice 1. vrste 825 din. II. vrste 7.25 din, III. vrste 6 din; krave I. vrste 7 din. II. vrste 6 din. III. vrote 4 din; teleta I. vrste 13 din II. vrste 11 din; prašiči špeharji 14 din pršutarji 11 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 16 din, zadnji del 17 din,
II	vrste prednji del 14 diil, zadnji del 15 din.
III.	vrste prednji del 10 din. zadnji del 12 din-svinjina 21-24 din. slanina 26 din, svinjska mast 32 din, čisti mod 35—38 din.
Živinski ssjmi
Živinski sejem v Ptuju dne 18. februarja in svinjski sejem dne 19. februarja t. 1. Dogon: 71 volov, 216 krav, 11 bikov, 19 juncev, 47 telic, 57 konj, 3 žrebeta, 85 svinj in 14 prašičev. Prodanih je bilo: 32 volov, 91 krav, 4 biki, 5 juncev, 18 telic, 19 konj in 1 žrebe. Cene: voli 7 50—0 din, krave 4.25 do 7.50 din, junci 6—7 50 din: telice 7—10 din; pršutarji 12—13 din debele svinje 13.50—15 din, svinje za pleme 10—11 75 din za kilogram žive teže: konii od 2000 do 6OO0 din, žrebeta od 1000 do 3000 din za glavo.
&AOJ&HC novice
Koledar
Nedelja, 23. febr.: Peter Damijan, Skof in cerkveni učenik; Romana, devica.
Ponedeljek, 24. febr.: Matija, apostol; Sergij, mučenec; Primitiva, mučenica; Edelbert, kralj.
Torek, 25. febr.: Pust; Feliks IU., papci; Val-burga, devica in opatica.
Letopis ,
23. februarja 1825. leta je umrl v Gotlingenu Karel Gauss, eden največjih matematikov, čigar osnovna dela se odlikujejo po globini misli, moderni metodi, jasnosti in obliki podajanja ter kažejo svojevrstno vsestranost njegovih raziskavanj. Bavil se je posebno s teorijo števil (disquisitionee arithraeticae) in geometrijo', posegel je tudi na področje sorodnih znanosti. V astronomiji je izračunal pota planetov, v fiziki je postavil teorijo o zemeljskem magnetizmu.
23.	februarja 1859. leta se je rodil z Zadlogu v župniji Črni vrh nad Idrijo Lampe Frančišek, filozof, teolog in urednik. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani, nadaljeval bogoslovne in modroslovne študije v Gradcu. Od leta 1885. pa do svoje smrti leta 1900. je bil vodja sirotišča v Marjanišču. Pisati je začel že zelo zgodaj (domače vaje), v bogoslovju je ustanovil Cirilsko društvo, da bi se s tovariši vadil v pisateljevanju. Po dovršenih študijah se je v pisateljsko delo še bolj poglobil, v svojih spisih skuša razširjati čitateljem obzorje in jih vnemati za krščansko življenje. Objavil je celo vrsto modroslovnih člankov, največ v Letopisu Matice slovenske. Leta 1888, je ustanovil Dom in svet, ki se je sprva zelo skromen bolj in bolj izpopolnjeval in postal vodilna slovenska revija. Kot urednik je vabil, vzgajal in spodbujal mlade pesnike in pisatelje, poleg tega pa tudi sam veliko pisal. Lampe-tovo delo za slovenski narod in njegovo kulturo je bilo osnovno: položil je temelje apo-logetiki, ustvaril filozofiji jezik, podal je slovenskemu ljudstvu sv. pismo, zanesel z DiS zanimanje za vedo, leposlovje in umetnost ter za lepoto domačih krajev in umetnin med najširše sloje; vzbudil in vzgojil je celo vrsto kulturnih delavcev. Rezultat njegovega dela je bil torej vsekako ta, da je dvignil splošno kulturno stopnjo slovenskega naroda. Zanj kot človeka je bila značilna zlasti ljubezen; z njo je hotel vse pridobiti za Resnico in Lepoto.
24.	februarja 1530. leta je papež okronal v Rimu Karla V. za rimsko-nemškega cesarja, to je zadnji rimsko-katoliški cesar, ki ga je kronal papež,
24. februarja 1815. leta je umrl v Newyorku Robert Fulton, izumitelj prvega uporabnega parnika (1802-1806 Claremont). 24. februarja 1848. leta je pariška revolucija vrgla s prestola meščanskega kralja Filipa Orleanskega. Proletariat, ki je izvojeval v julijski revoluciji (27-29. juL 1830) zmago, je namreč izgubil ves vpliv na vlado. Bogato meščanstvo je postavilo svojega meščanskega kralja. Vlada je podpirala v glavnem le interese kapitala in veleindustrije, delavstvo ni imelo niti pravice združevanja. Nastajala so tajna društva in zarote, socializem se je mogočno razmahnil. Vlada, ki je bila že v začetku osovražena, je izgubila zaradi parlamentarne korupcije in nečastne zunanje politike ves ugled. Ker se je ministrski predsednik Guizot trdovratno upiral splošni volivni pravici, je prišlo do revolucije, ki je pretresla vso Evropo. Francija je
E ostala zopet republika, njen prvi predsednik udvik Napoleon pa je bil tudi zadnji te tako imenovane druge republike, sledilo ji je drugo cesarstvo od 1852. do 1870. leta. 24. lebruarja 1906. leta je bil prebit predor pod Simplonom, ki veže zgornjo Italijo z zahodno Švico. Leta 1922 so zgradili še drugega, vzporednega, tako da imamo danes pod prelazom dvotirno železnico. Predor je dolg 19.803 m.
Osebne novice
—	Profesorski izpit je opravil g. Ignacij Feguš, prefekt v Dijaškem semenišču v Mariboru. Iskreno častitamo.
= Poročila sta se dne 19. t. m. v Ljubljani g. Mrva Stane, tržni nadzornik, zvest in delaven član naših organizacij, in gdč. Klemen Marija iz Kleč. Iskreno čestitamo!
—	Poročil se je v farni cerkvi v Metliki, dne 17. t. m. g. Skubic Anton, posestnik in gostilničar v Črnomlju, z gdč. NemaniČ Rozalijo, hčerko g. Nemaniča Jožefa, posestnika iz Slam-ne vasi pri Metliki.
Poročila sta se v soboto 22. t. m. g. Žlebnik Leon, cand. phil., in gdč. Kralj Ljubica. Za priči sta bila g. dr. Stanko Gogala in g. Jože Brejc, čestitamo!
*
_ Poslaništvo slovaške republike v Belgradu. Birčaminova ul. 2 poziva vse državljane slovaške republike, ki sedaj žive v Jugoslaviji, da .se prijavijo do 15. marca tega leta. V prijavi je treba navesti: 1. Ime, poklic, rojstno leto, Število družinskih članov; 2. Rojstno občino;
JCaj fhavite?
Ali so Ljubljančani res še ta kabarete, za prireditve pri pogrnjenih mizah, kjer lahko v poljubnem času prideš ali odidci? — sem se ves razburjen vprašal, ko sem zadnjič prisostvoval »Plesu v maskah< in »Sabski kraljiciDve veliki umetnini, v vsakem pogledu odlično in z vso pieteto podani, kakor pač zasluiita. Obeh uvertur nisem malone nič slišal, ker sem se v parterju sedeč ves čas dvigal kakor pri »ajnzarji, cvajarjU in ko je bil pri »plesu* zastor ie minulo ali dve dvignjen, je cela vrsta občinstva pred menoj vstala, da se je »kulturni« Ljubljančan mogel nemoten podali va svoj sedei v sredini. Podobno je bilo pri drugi operi. Ali imajo taki ljudje sploh kaj pojma o taktu, obzirnosti, o dolžnem spoštovanju do umetnine same, te ga ie do soljudi surovo odklanjajoP V vetjih mestih, predvsem v narodnih centralah Evrope ne najdeš zlepa manj discipliniranega občinstva.
Ali ne bi mogla gledališka uprava izpeljati lega, kar je tudi drugod ie v navadi, da namreč nikogar — pa res nikogar vet ne bi pripustila po začetku k predstavi? Kaj pravitet.
3. Sedanje bivališče in kdaj so se doselili v Jugoslavijo; 4^ Imajo li slovaški potni list-— Stahanovci v trboveljskem rudnika. V
enen boljših rudniških rovov so na takozvanem širokem Čelu zadnji čas nakopali na dain po 1004 vozičkov premoga, torej preko 800 ton ali NO vagonov. To je izreden uspeh: nakopati, naložiti in odpeljati tako množino iz enega samega rova; seveda je izredna, kar največja mehanizacija dela in vsi delajo v akordu. Vendar je to zelo veliko, da nakoplje en rudar en vagon premoga tekom 7 ur delovnega časa. Vsi seveda ne dosegajo take storitve. Sploh pa se je produkcija premoga zadnje mesece zelo dvignila.
Za doma kuhano milo
prodaja lužni kamen in ostale dodatke
drogjerija Kant, Ljubljana. Židovska ulica 1
Preizkušeno navodilo na razpolag o
— Praktični učiteljski izpiti so bili od 13. do 22. t. m. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani Izpit so napravili naslednji učitelji(ce) pri-
gopokojne muitore daroval tukajšnji šolski kuhinji 800 din. Šolski upravitelj Štrava.
—	Lepo in dobro milo si lahko skuhate sami! Vse potrebno: lužni kamen, terpentinov cvet, prašek za pen jen je, pepeliko in izvrstno navodilo vam nudi kr. dv- dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljani, Prešernova ulica 5. •
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Natečaj za turistično-propagandne lepake,
ki ga je razpisalo ministrstvo za trgovino in industrijo, je podaljšan do 30. aprila, ker ob zaključ-prvega razpisa niso bili obravnavani vsi deli natečaja. Natečaj je deljen na več točk, pa bodo mogli slovenski udeleženci uspešno obravnavati zlasti slovenske motive, tako iz folklore, kulturnozgodovinskih momentov Ljubljane, planinskih postojank, zimskošportnih postojank, pa tudi iz našin slovečih kopališč. Razpis nagrade lahko vsakdo dobi pri Tujskoprometni zvezi v Ljubljani, tam so na razpolago tudi prospekti, fotografije in drugi pripomočki, ki bi jih mogli udeleženci natečaja uspešno uporabiti.
—	Zvočni napovedovalec na kolodvora na Jesenicah. Direkcija državnih železnic stalno stremi za tem, da v okviru razpoložljivih sredstev izboljša potniški promet. Sedaj je na Jesenicah, ki je važno križišče štirih železniških prog, vpeljan zvočni napovedovalec, kar bo potujoče občinstvo gotovo z veseljem pozdravilo. Ker ima kolodvor na Jesenicah več ločenih peronov, se bo tudi ob času velikega navala občinstvo lahko znašlo ter zasedlo pravi vlak. Upati je, da bo mogla železniška direkcija po tej uvedbi vpeljati zvočne naprave tudi po nekaterih drugih važnih železniških postajah.
Tččaj..
Danes je zadnji dan,
da nam pošljete rešitve križank iz »Slovenčevega koledarja«. Rešitvam priložite znamko za 1.50 din 390 nagrad vas čaka! Nc zamudite lepe prilike!
pravniki (ci); Gostinčar Ana, Bartol Pavla, Daro,-vec Marija, Gabrovec Jožefa, Gorjup Mirko, Jar-novič Božidar, Kamenšek Ida, Kancler Anton, Kar-lin Marija, Knavs Frančiška, Kučiš Justina, Novak Vera, Puhar Marija, Švalj Amalija, Vutkovič Angela, Wolle Rudolf, Cuder Anton, Hribar Helena, Korošec Marija, Kuljbakin Helena, Lesar Neža, Medved Martina, Mikuž Marija, Remškar Ivana, Spiler Zofija, Starič Frančiška, Škrabec Ivana, Vr-hovec Ivan, Zupančič Štefanija.
—	Šolska kuhinja v Soboti deluje že osmo leto. Vsak dan dobi 60 revnih šolskih otrok toplo mleko in kruh. Dohodki za vzdrževanje gredo iz šolskih prireditev podpore banske uprave in občine. Bogati Sobočani pa se te plemenite akcije v korist revni šolski mladini dozdaj še niso spomnili z nobenim darilom, čeprav vemo, da radi prispevajo v vsakovrstne namene. Na soboški osnovni šoli je še mnogo revnih otrok, ki bi bili v današnjih hudih časih potrebni, da postanejo deležni pomoči mlečne akcije.
Darujte za starološkl »Dom slepih«
zavod za odrasle slepe! Čekovni račun št. 14.672 - >Dom slepih«, Ljubljana
—	Prekmurska javnost pozdravlja kulturno zbližanje med našo državo in Madžarsko. Temu zbližanju pa so v Prekmurju na poti tisti, ki ne izpustijo nobene prilike, da ne bi izrazili svojega zaničevanja in preziranja do našega naroda.
Banovinski zdravnik
dr.- Stane Skulf
|e preselil v Kranj in ordinira v palači pokojninskega zavoda. Vhod 8 Koblarjeve ulice
—	Zgodba o treh soboikih »irajlah« je vzbudila po vsem Prekmurju veselo pozornost in sprožila nešteto duhovitih dovtipov. Trikrat so namreč šle zapored gledat film, v katerem so nastopali krepki soldati iz predvojnih časov in na moč lepo muzicirali. To bi ne bilo nič hudega, če ne bi omenjene mladenke bile iz družin, ki so med stalnimi priprošnjiki za podpore. Ko so se spet podale gledat isti fdm, jih je paznik enostavno za tri ure zaprl v luknjo.
Steklenice pollitrske in Frani Josef, kupimo. DROGERIIA^
—	V Soboti bodo zgradili nov gasilski dom.
■Akcija za gradnjo je že delj časa v teku, vendar pa je bila zaradi pomanjkanja kredita odložena na letos. Dom bi veljal okrog 700.000 din in bi bil v okras prestolnici Prekmurja. Na zadnjem občnem zboru so soboški gasilci pokazali trdno voljo, da to zadevo letos zadovoljivo rešijo in si preskrbijo potrebna sredstva. Del denarja za gradnjo je že zagotovljen, lep prispevek pa je obljubila tudi občina.
—	»Borovo svatbo« bodo imeli na pustni torek v Selu v Prekmurju. Ta originalni narodni običaj je doma samo v Prekmurju. Praznujejo ga v kraju, kjer ni bilo v predpustnem času nobene poroke. Lani je to doletelo vas Markišavce pri Soboti, leto« pa obmejno Selo, kjer ni bilo borove svatbe, odkar ljudje pomnijo.
—	Da boste stalno zdravi. Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
—	Rezervne podoficirjo iz kranjskega okraja obveščamo, da se morejo prijaviti za člane našega pododbora pri tovarišu Škrablju J. Brunotu, strojniku, v Kranju, Klane 47, ob nedeljah od 8 do 13. — Pododbor URP Ljubljana.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljena »Uredba o avtentičnem tolmačenju odst, 1. člena 6. uredbe o spremembi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev«, dalje »Carinska oprostitev gnojilnih snovi«, »Naredba o spremembah in dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in briketov«, »Odredba glede držav, okuženih z rastlinskimi boleznimi«, »Pooblastitev osrednje uprave za posredovanje dela, da izdaja poslovne knjižice za nekatere kategorije delavcev in nameščencev«, »Pravila o internatih rudarskih šol«, »Čin raznih šol in tečajev«, »Maksimiranja cen bombaževi preji« in »Popravek v sprem, in dop. v taksah in prist. pravilniku.«
—	Ljudska šola v Dol. Logatcn se naj-topleje zahvaljuje gospodu Vladu Misij u iz Ženeve v Švici, ki je v počastitev spomina bla-
Zgodaj so začeli
V Podhomu na Gorenjskem so prišli na sled mladi družbi fantičev, ki so od še mlajšega fantka z grožnjami, da ga bodo pretepli, ubili itd., izsilili da jim je nosil denar, katerega je seveda doma vzel. Za ta denar, ki ga je bilo že več tisoč, so si privoščili vse mogoče sladkarije, pa tudi salame in vina jim ni manjkalo. Da bodo pa imeli spomine na te zanimive dni, so si kupili kar tri fotografske aparate in 6e seveda slikali na vse mogoče načine. Pravijo, da je nekaj posnetkov prav čednih in zanimivih. Ker je Šla pa stvar le preveč na debelo, je prizadeti gospodar stvar zasledil in tako je bilo po enem tednu konec veselja. Ker so v zadevo zapleteni tudi nekateri starejši, bo vso stvar uredilo sodišče. Prizadeti je sicer dobil precej vrednosti nazaj, vendar je oškodovan za lep znesek. Čudimo se le temu, kako da niso postali pozorni na te fantiče razni dobavitelji in trgovci, ko so jih kar na debelo zalagali z vsemi dobrotami, za kar otroci navadno nimajo denarja.
za dekorativno pisavo, za katero vlada posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi
Oilub izloibenib aranjer/ev v £jubljani
Tečaj, ki se prične v sredo 5. marca t. I. bo obsegat 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave in informacije: SIMONClČ L. trgovec, Pred škofijo.
1 Odbor.
Naši jadralci v Ljutomeru
Aktivnost ljutomerske jadralne skupine se je že večkrat poudarjala. Še aktivnejše pa je njeno modelarstvo.
Skupina, ki se zaveda svoje naloge tu na severu naše domovine, t. j., širiti med narodom letalsko misel, si je vzgojila kader mladih modelarjev, ki naj bi ji pomagali pri tem delu. V prvi vrsti se je v ta name nobrnila na meščansko šolo, kjer se je ustanovil podmladek in pri močnem delu tudi modelarstvo. Vendar tukaj ni med mladino našla pravega odziva, Res se je prijavilo nekaj članov a se tudi ti zaradi prevelike šolske preobremenjenosti niso mogli kdove kako aktivno udejstvovati. Veliko večjo aktivnost so pa pokazali gimnazijci. Ob pomanjkanju vsakršnih denarnih in materialnih sredstev so se skupno z meščansko šolo podali na delo. Uspeh je bil nepričakovan. Z močno voljo in neodoljivim pogumom so skozi vse ieto zahajali v svojo malo delavnico in pod skrbnim vdstvom tehničnega vodje g. Alfonza Kukovca zgradili nad 50 modelov in to od najenostavnejšihpa do najbolj kompliciranih tako normalnih kakor račjih in samokrilnih.Ves ta čas so tudi pridno posečali predavanja in v aprilu lanskega leta jih je 14 izmed njih položilo modelarski »A«-izpit.
Prav tako pridno kakor v delavnici so ie udejstovali tudi na terenu. Ob lepih poletnih nedeljah so krožili njih modeli nad Radomerjetn ali pa so se z njimi podali na cvensko dirkališče, kjer so imeli največjo možnost, da preizkusijo svoje delo. Žal pa vrli modelarji za svoje delo niso želi onega priznanja, ki so si ga zaslužili.
Toda modelarjev to ni potrlo temveč jih je še podkrepilo v njihovem delu. V letošnjem zimskem času so pričeli modelarski »B«-tečaj in ga bodo kmalu završili. V Soboti in Ormožu so si takisto ustanovili dva podmladka, ki naj prevzameta del njihove odgovorne naloge, ki je zlasti danes nje izvršitev zelo potrebna. Veliko delo imajo še pred seboj preden bodo javnost zainteresirali, da jih bo ta razumela in tudi v njihovem delu materialno podprla. Nadebudnim in požrtvovalnim modelarjem pa do tedaj želimo obilo sko-rajšnega uspeha.
Knjižnice in privatnike ;aJ?s
nakup knjig CSrilove knjigarne, Maribor. Zahtevajte seznam in nagradni načrt!
Ljubljana, 23. februarja
Gledališče
Drama:
Nedelja, 23. februarja ob 15: Sneguljčica. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Ob 20: Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 24. februarja: Protekcija. Premiera. Red Premierski.
Opera:
Nedelja. 23. februarja ob 15: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20: Tri stare škatle. Izven. Ponedeljek, 24. februarja zaprto. Torek, 25. februarja: Tri stare škatle. Izven.
Rokodelski oder
Drevi ob sedmih bo v Rokodelskem domu prvovrstna predpustna prireditev s petjem, ku-pleti in šaljivimi prizori. — Pustni torek, 26. t. m., pa bo ob osmih zvečer Rokodelski oder uprizoril izborno predpustno burko. Obisk obeh prireditev naših rokodelcev prav toplo priporočamo.
Radio Ljubljana
Nedelja, 23. februarja: 8 Jutranji pozdrav, 8.15 Operni trio — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček) — 10 Hrvatske pesmi (plošče) — 10.15 Rad. salon, orkester (vodi N. Novšak) — 11 Valčki in polke (plošče) — 11.45 Koroške pesmi v harm. Luka Kramolca, poje sekstet »Javornik« — 12.30 Poročila, objave — 18 Napovedi — 13.02 Bodimo dobre volje (Duet Jožek in Ježek in Rad. ork.) — 17 Nevarnost in zatiranje pasje stekline (g. dr. Širne Žibert) — 17.30 Veselo popoldne: Gorenjski trio (samospeti g. J. Ahačič), vmes plošče — 19 Napovedi, poroči, a — 19.30 Slovenska ura: Ar-nošt Adamič: Blaž Kocen ob 120-letnici rojstva. Življenjeplsna zvočna igra (Člani Rad. družine) — 20.30 Godba 40. pp. Triglavskega — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za razvedrilo igra Rad. orkest. Konec ob 23
Ponedeljek, 24. febraarja: 7 Jutranji pozdrav
—	7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Nekaj poskočnih (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Nacionalni spored (Rad. ork.) 14 Poročila, objave — 17.30 Rad. ork. — 18.10 Duševno zdrastvo (g. dr Anton Brecelj) — 18.30 Plošče — 18.40 Vsakoleten razvoj prirode (II. del, g. profesor A. Moder) — 19 Napovedi, poročila
—	19.25 Nac. ura: Zagreb govori — 19.40 Plošče 19.50 Deset minut zabave — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
Prireditve m zabave
Šempctrsko prosvetno društvo bo priredilo v torek 25- februarja t. 1. v farni dvorani predpustno zabavo s šaljivimi točkami, predstavo in kupleti. Začetek ob 8 zvečer, Vstopnina 3, 5. 8 in 10 din.
Prosvetno društvo Zelena Jama uprizori danes ob 5 popoldne v dvorani Zavetišča burko »Gosposki ženin« ter spevoigro »Kovačev študent«. Vljudno vabljeni!
Drevi ob 8 se ponovi v frančiškanski dvorani veseloigra »Pričarani ženin«. Po vstopnice pohitite dopoldne k šoukalu ah pa popoldne od dveh naprej k blagajni v Frančiškanski pasaži. Zabavali se boste pošteno polni dve uril
Danes popoldne ob 5. priredi frančiškanska pro-sveta komedijo z godbo in petjem v petih dejanjih »Veseli dan ali Matiček se ženi.« Med odmori vas bo zabaval g. Podgoršek s svojimi najnovejšimi kupleti. Pridite, da v veselju in zabavi praznujete pusta. Vstopnice se dobe od 9—12 in od 3—5 pri blagajni, Igra se ponovi na pustni torek ob 8.
Prosvetno društvo Peca bo ponovilo na pustni torek veseloigro »Nebesa na zemlji«. Marsikdo igre še ni videl, zato smo veseli, da bodo igralci še enkrat zaigrali to komedijo Avtor je nemškega po-kolenja, vlečejo pa v kraju kakor je Mežica le tiste stvari, kjer se V6e smeja. Vloge so v rokah najboljših igralcev. K ponovitvi vabljeni!
Predavanja
Ženski odsek šentpeterske prosvete priredi v ponedeljek 24 t. m. ob 20 skioptično predavanje: Slovenski humor. Predaval bo msgr. Steska.
Na Ljudski univerzi. Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije, bo v sredo 26. t. m. predaval bibliotekar Francoskega instituta g. Mirko Honorlein o novih dognanjih o življenju primitivnih ljudstev (s slikami).
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi jutri aktualno predavanje g. dr. Vinka Brumna o temi »Pedagoški pomen tujih kultur«. Predavanje bo ob 18. v predavalnici Mineraloškega inštituta na univerzi. Vsi, ki se zanimajo za sodobno pedagogiko vabljeni. Vstopnine ni.
Sestanki
Isredni občni zbor Obsmrtno podpornega društva na Viču bo 2. marca ob pol 4 popoldne na Tržaški oesti 82. Vstop dovoljen članom le z legitimacijo ali pooblastilom. Posebnih obvestil ne bomo pošiljali. — Odbor.
Družba sv. Elizabete ima danes, t. i. 23. februarja, občni zbor v Marijanišču. Ob 4. uri litanije v kapeli, ob pol 5. uri občni zbor. Vabijo se, da se ga udeleže v kar največjem številu, vse člnnice vseh konferenc, člani Vinceti-cijevih konferenc pa dobrotniki in prijatelji ka-ritativne mislil
Cerkveni vestnik
Nočne častilce presv. Zakramenta vljudno vabimo k izrednemu celonočnemu češčenju v novi od ponedeljka na torek (od 24. na 25. februarja) v stolnici. Opravljale se' bodo vsako uro molitve 30. ure: Spravne molitve. Možje in mladeniči ljubljanski, pridite zadostovati
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo! mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; dr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetdu cesta 10; mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31.
^ L1UBLJ4N4
Ljubljana ima usmiljeno srce
Za zimsko pomoč je zbranih IQ3.7I8 dinarjev
Ljubljanski akcijski odbor za zimsko pomoč je na svoji seji potrdil obračun nabiralnih dni 3. in 4. februarja, ko je ljubljansko prebivalstvo vseh slojev po majhnih zneskih podarilo za zimsko pomoč mestnim revežem doslej ob enakih zbirkah v Ljubljani še ne doseženo vsoto 103.718 din.
Po razveseljivem poročilu je odbor izrekel soglasno zahvalo vsem darovalcem in še posebno pohvalo prebivalstvu mestne periferije, ki si je v teh težkih časih pritrgalo dar za zimsko pomoč najrevnejšim Upoštevati je namreč treba, da so se pridobitni stanovi že prej odzvali s primernimi zneski, nabiralna dneva sta bila na namenjena prav za prav dobrodelnosti malega človeka. Navzlic temu, tla so se pridobitni sloji že prej bolj ali manj izkazali s svojimi darili, so tudi sedaj še prispevali manjše zneske. Vendar pa moramo podčrtati, da so glavni rlelež tem 103.718 din prispevali manj premožni sloji in s tem spet dokazali zlato srce mesta Ljubljane.
Do skrajnosti požrtvovalne članice vseh ljubljanskih karitativnih društev in člani vseh naših humanitarnih društev, nadalje uslužben-stvo kr. banske uprave, železniške in finančne direkcije, moštvo drž. policije ter mestno usluž-benstvo je obiskalo prav vsa stanovanja v središču mosta in ija do skrajnega roba mestne občine, rla ni bila izpuščena niti najmanjša in najbolj oddaljena hiša Črne vasi. Sodelovale so pri tej najobsežnejši dobrodelni akciji skoraj brez izjeme vse ljubljanske dobrodelne organizacije, namreč Karitativna zveza 7. vsemi svojimi ljubljanskimi Elizabetinimi in Vineen-cijevimi konferencami, Slov. krščanska ženska zveza s Kršč. ženskim društvom. Kolodvorski misijon, Jugoslovanska ženska zveza z osrednjim društvom in vsemi podružnicami Kola ju-goslov. sester, Splošnim ženskim društvom, društvom »Atena«, Društvom kneginje Zorke, nadalje vse ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, Zveza gospodinj in Zveza gospodinjskih pomočnic, Društvo za varstvo deklet,
De!o I ubl anskih prostovoljnih gasfcev
Ljubljana, 22. februarja.
Snoči so v Mestnem domu imeli svoj redni letni občni zbor člani Prostovoljne gasilske čete Ljubljana-mesto. Zborovanje je vodil predsednik g. Leopold Zupančič, "ki je najprej pozdravil zastopnika župana in mestne občine dr. Rusa in dr. Freliha ter odposlanca gasilske župe gg. Robežnika in Štruklja.
Iz predsednikovega poročila se lepo vidi, da je bilo delovanje čete v lanskem letu vseskozi zelo marljivo in vestno. Vsi člani so radi sodelovali in žrtvovali domala ves svoj prosti čas. Prav tako se je predsednik spominjal lepe proslave 70 letnice delovanja čete.
Poveljnik Čete g. Stanko Pristovšelj je poročal o tehničnem .delovanju čete. in je poudaril, da so člani v tem letu nastopili desetkrat pri raznih požarih v mestu in okolici, poleg tega pa je bila nekajkrat četa v strogi pripravljenosti. Pri vseh nastopih je članstvo pokazalo prav dohro tehnično izvežhanost. Svoje poročilo je zaključil poveljnik s pozivom, da naj članstvo svoje delo letos še podvoji.
V tajniškem poročilu ,ki ga je podal g. Franc Bahar, se je razložilo, kako je četa sodelovala pri proslavi 70 letnega jubileja. Četa je imela pri proslavi mnogo stroškov in je zaprosila razne ustanove za podporo. Prav tako je bilo mnogo dela pri izvedbi efektne loterije. Na lepo prirejeni božičnici je bilo obdarovanih 77 otrok. Nato je poročal o odlikovanjih, ki so bila podeljena članom zaradi njihovega vestnega m požrtvovalnega dela.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal blagajnik čete g. Kopač, pravi, da se je četa tudi lansko leto borila z denarnimi težavami. Izrekel je zahvalo mestni občini za izdatno podporo. Toda četa želi, da bi se vpisalo čim več podpornih članov. Orodjar g. Vidmar Janko je poročal o stanju orodja, o delovanju samaritanskega odseka pa je poročal g. dr. Rus.
Na predlog upravnega odbora je bil za častnega predsednika čete izvoljen predsednik čete g. Leopold Zupančič. S tem se mu je izreklo skromno priznanje za vse njegovo veliko in požrtvovalno delo. Pred zaključkom občnega zbora pa je spregovoril v imenu župe še g. Štrukelj, ki je razdelil štiri odlikovanja zaslužnim gasilskim tovarišem: Forluni, Kaplanu, Sedeju in Jamniku.
Vsem, ki ste našega očka v življenju radi imeli, se ga ob njegovi smrti spominjali v molitvah, mu darovali krasno cvetje in prelepo prepevali žalostinke, ga spremili na njegovi zadnji poti, se globoko zahvaljuje
družina Alberta Jeločnika
Močnik Matko — šestdesetletnik
Danes obhaja v krogu svoje družine gospod Močnik Matko, šef kriminalnega oddelka pri upravi policije in višji nadzornik, 60 letnico rojstva. Jubilant se je rodil 22. februarja 1881. leta v Kolovratu pri Zagorju. Poročil se je 1. 1912. in si izbral za življenjsko družico go. Marijo iz znane Kramarjeve rodbine iz Želimelj. Rodilo se jima je 8 olrok, od katerih jih živi 7, in to 5 sinov in 2 hčeri.
V 35.. letih naporne službe je bil naš jubilant petkrat odlikovan ter je še čil in krepak, ko praznuje v svoji hišici v Šiški jubilej.
Skrbnemu očetu želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let.
Sestri Amalbergi v spomin
Težko je podati opis Vašega obsežnega delovanja v ljubezni do bližnjega. Res vsestransko ste se trudili v delu do trpečih, ki je bilo tako brezmejno. V samozatajevanju ste vse to zmagovali tako materinsko točno, da ste bili vsem sosestram za zgled.
Bilo je med svetovno vojno, ko ste delovali na drugem oddelku bivše deželne bolnišnice. Kdor je takrat izkusil in videl vso požrtvovalnost zdravnikov iti sester, med katerimi ste bili pač Vi, ča-
Kolo žen zadrugark, Ženski pokret, Društvo akademieark, Ženska sekcija Jadranske straže, Društvo diplomiranih sester, 1'oselska zveza, Zveza akademsko izobraženih žen, Vodstvo dekliških krožkov. Dom visokošolk, Krajevni odbor Rdečega križa s sainarijankaini in samari-
tani, Društvo za varstvo rokodelskih vajencev, )ruštvo rokodelskih pomočnikov, Društvo rokodelskih mojstrov in Društvo »Skrb za mladino«.
Mnogo nad 200 dobrosrčnih članic in članov teh organizacij ter veliko število uslužbencev prej naštetih oblasti je prehodilo ob slabem vremenu na kilometre stopnic in obiskalo vse hiše, kjer so sem in tja zlasti dame morale občutiti tudi trdosrčno besedo. V splošnem in z ogromno večino so pa pri vseh družinah nabiralke in nabiralci našli veliko razumevanja in celo ganljivo sočutje s še revnejšimi. Razumljivo pa je, da so ponekod stanovalci zaradi svoje odsotnosti bili prisiljeni zapreti svoje stanovanje, toda mnogi so se pozneje oglasili v pisarni odbora za zimsko pomoč s svojim prispevkom, oni pa, ki so morda na svojo dolžnost pozabili, bodo pa še naprošeni za prispevek, če sami ne pošljejo svojega darila.
Javnost, predvsem j>a darovalce gotovo tudi zanima, koliko je bilo zbranih po posameznih policijskih rajonih, ki so bili njim enaki oddelk posameznih poslovnih lokalov. Središče mesta je naravno podarilo največ, namreč 32 tisoč 607 din, kolodvorski okraj s Šempetrom 16.779.73 din, Bežigrad 7.821.50 din. Trnovo 8794 din, Vič-Glinče 9.170 din, Siška-Dravlje 9798 din, Moste-Selo 6.641.23 din. Poljane Štepnnja vas 8.348 din, šentjakobski okraj-Barje 3.738.50 din, torej skupno 103718 din.
Za zimsko pomoč med vsemi sloji ob nabiralnih dnevih zbrana vsota je častna za Ljubljano!
Zato naj vsi. ki so prispevali za zimsko pomoč in vsi, ki so res požrtvovalno zbirali prispevke za mestne reveže ljubl janske, sprejmejo res zasluženo pohvalo in najtoplejšo zahvalo odbora za zimsko pomoč.
stita sestra, najdejavnejša, ta ve, koliko ste se žrtvovali nesebično v dobro bližnjemu. Bil sem tudi jaz med mnogimi prepeljan z gališke fronte, hudo ranjen, na ta oddelek dež. bolnišnice, kjer ste mi neumorno stregli skozi dolgih osem mesecev in to ob operacijah, prevezah in tudi že skoraj ob smrtni postelji. Stali ste mi ob strani kakor more le lastna mati. Poleg zdravniške vede se imam tudi Vam, častita sestra Amalberga, zahvaliti, da sem okreval.
Pred kakim letom sva se zadnjič razgovarjala ob priliki ko ste nabirali prispevke za ubožne. Pridni ste bili kakor mravlja. Bili ste žena dela, samozatajevanja, požrtvovalnosti in ljubezni do bližnjega. Naj Vam Vsemogočni Bog da obilo plačilo v nebesih za vsa Vaša dobra dela! A. L.
1 Odrezke februarskih krušnih kart morajo trgovci in peki oddati mestnemu preskrbo-valnemu uradu vsaj 28. februarja, torej v petek, tako pa tudi vse prihodnje mesece najkasneje zadnji dan meseca, ker jih trgovci pozneje ne bodo mogli več sprejemati od kupcev in mestni preskrbovalni urad za prepozno pri-nešene odrezke trgovcem ne bo izdajal nakaznic za moko. V takih primerih pa, ko morda trgovec ali pekovski mojster ne bi mogel zbrati do konca meseca toliko odrezkov, kolikor jih je treba za eno vrečo moke, to je za 83 kg moke, mu bo mestni preskrbovalni urad računal v dobro za prihodnji mesec oni del odrezkov, ki jih bo oddal minuli mesec, čeprav za nezadostno količino moke, t. j. za manj nego 83 kg. — Nadalje obvešča mestni preskrbovalni urad vse trgovce, da bo izdajal sezname strank in krušne nakaznice za mesec marec dne 27. in 28. februarja, torej v četrtek in petek v Mestnem domu, II. nadstropje, orl 8 do 12 in od 15 rlo 18. Trgovce mestni preskrbovalni urad prosi, naj pridejo zanesljivo o pravem času po krušne karte.
S
lamč
Na pustni torek bo ve=el
družabni večer
v restavraciji
Na pepeinico ribja pojedina
že od 4 ure popoldne Prosimo rezervliajte mize I
r 1 Prosvetno društvo v Sp. šiški priredi danes ob 20 v Samostanski dvorani veseloigro »Trojčki«. Čisti dobiček je določen v korist »Zimske pomoči«.
1 Ker je bil obisk mladinske predstave »Sneguljčica« dne 2. t. m. izredno velik in je bila predstava namenjena kot zadnja uprizoritev v tekoči sezoni, se mnogi mladi prijatelji pravljične kra-lječne niso mogli posloviti od nje. Zato bodo imeli danes, v nedeljo, popoldne ob 15 priložnost, da si jo ogledajo zadnjič v vsem blesku dvora in ljubkega okolja pri Škratih. Vrnila se bo šele prihodnjo sezono zopet na naš oder. Stihi Pavla Golie in njegovi figuri zabavnih tolovajev dajejo pravljici nov mik,
Drevi ob osmih vsi na ^hihmii prireditev SK Planine v Del. zbornici
1 Popravila precizijskih ur — F. Čuden, Prešernova 1 — Nakup zlata in srebra.
1 Fotoelastične metode. V okrilju Društva inženirjev v Ljubljani bo sredo 26. februarja ob 20 v društveni predavalnici v II. nadstropju »Zvezde« predaval g. univ. prof. dr. inž- Aloj/ Kral o metodah za določevanje ravninskega stanja napetosti pri kompliciranih konstrukcijah, kjer enostavne računske metode ne zadoščajo. Metoda je izredno va/na za strojne elemente in za posebne oblike gradbenih, zlasti železobeton-skin nosilcev.
Id^li ^^fls lla m
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 7 zjutraj.
1 Po moko za Grahamov kruh naj trgovci,
1 Mesto venca na krsto g. Josipa Pahorja «ta
za mestne reveže podarili njegovi hčerki ga. Helena dr. Jeričeva, Grojarjeva 19, 300 din ter ga. Julka dr. Malova, Kocenova ul., 200 din in njegova dva sina g. Julij Pahor, Škrabčeva 17., in g. inž. Bogdan Pahor, Gestrinova ul., vsak po 200 dinarjev. Osebje lekarne Kuralt na Gosposvetski cesti je za mestne uboge podarilo 300 din v po-čaščenje pok. lekarnarja Franca Kuralta; g. prof. Alfonz Paulin, Komenskega ul. 10, je podaril v počastitev svojega prijatelja g. dr. Franca Dolšaka 100 din. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi delil
ZIMO
IZ LASTNE PREDILNICE KUPITE NAJCENEJE PRI .ŽIMA*. GOSPOSVETSKA C. 1
1 Namesto rož na grob umrlemu g. Jeločniku Albertu, tajniku Ljudske posojilnice v Ljubljani, poklanjata za slepe gg. Karel in Polde Polajnar, kavarna Prešeren« v Ljubljani, Društvu slepih 200 din, za kar se jima Društvo slepih najtopleje "zahvaljuje.
1 Za zimsko pomoč ljubljanskim revežem je neimenovan dobrotnik iz Jesenic podaril 50 din; Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« je pa po-slalo 250 din, prav tako je pa podarilo 120 din osebje Kmetijske poskusne in kontrolne jx>staje v počaščenje pok. g. Josipa Pahorja. Vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo odbor, peki, predvsem pa bolniki ne hodijo še v mestni preskrbovalni urad, ker še nima te moke, pač pa naj bolniki s svojimi dodatnimi kartami, ki so jih dobili na mestnem fizikatu bolni na sladkorni bolezni ali prebavilih, kupujejo Grahamov kruh pri pekih, dokler mestni preskrbovalni urad ne bo imel za Grahamov kruh posebno mlete pšenične moke.
Ivan Kcsct ■ fcteeeskl salon
Mik ošičeva cesta 18 priporoča svoj damski in moški oddelek.
1 Stolnica; Štirideseturna pobožnost v čast sv. Rešnjemu Telesu. Danes, jutri in v torek jc sv. Reš-nje Telo izpostavljeno ves dan, od ponedeljka na torek tudi ponoči (molijo nočni častivci sv. Rcšnjega Telesa). Vse tri dni je od t do 2 molitvena ura za dekleta, od 3 do 4 pa splošna skupna molitvena ura. V ponedeljek je tudi zvečer od 8 do 9 skupna ura molitve. Vse tri dni je popoldne ob 4 pridiga, nato slovesne litanije, v torek za sklep zahvalna pesem. Pridigovali bodo: danes v nedeljo g. Miha Jenko, župnik župnije sv. Družine v Mostah, jutri v ponedeljek g. stolni kanonik Anton Vovk, v torek g. Viktor Čadež, župnik v Mekinjah pri Kamniku. — Kdor prejme v teh treh dneh enkrat sv. zakramente in moli v stolnici v papežev namen, prejme popolni odpustek, ki se more tud; dušam v vicah nakloniti — Vernike vabimo, da se štiridesetume pobožnosti v obilnem številu udeležujejo in tali o Bogu za grehe
1 Bele moke po zadnji uredbi mlini sploh ne smejo več mleti razen majhnih količin za bolnike ter zato opozarjamo, naj prebivalstvo čim najbolj varčuje z belo pšenično moko in
naj je ne zahteva pri trgovcih, da je vsaj nekaj ostane za bolenne in bolnike, a nazadnje tud i za poseben pribol jšek o velikem prazniku.
Gospodinje naj pomislijo, da bel moke ne bodo mogle več kupiti, ker so mlini pod najstrožjim nadzorstvom, rla ne bi mleli bele moke in sploh moke skrivali ter oddajali. Kakor je mesec februar pokazal, se ljubljanske gospodinje globoko zavedajo resnih časov in pridno šte-dijo racionirana živila, pri tem pn prav vestno upoštevajo uredbe in predpise o preskrbi. Število vrnjenih krušnih kart gre namreč v tisoče. Ta veliki kup vrnjenih krušnih kart je pa najlepša dokaz visoke morale našega prebivalstva, ki ne mara odjedati manj premožnim slojem kruha in moke.
I Nakaznico za petrolej dobe v mestnem preskrbovalnem uradu vsi tisti, ki mu predlože potrdilo mestne elektrarne, da nimajo električne razsvetljave, ali pa tudi potrdilo hišnega lastnika, da v stanovanje nimajo napeljane električne razsvetljave, in družinsko knjižico, iz katere je razvidno število družinskih čla-
V torek 25. t. m. prijeten (1 V sredo dne 26. t. m.
pustni veler z godbo 1! slanikova pojedina
Od 17-30 do 18 30
kulinarična razstava
v restavraciji Grand-hotela UNION v Ljub jani-
Puhlmannov (o)
ublažuje KaSel) in TOZkralO SlUZ
Dobiva se v vseh lekarnah. Oris. »avitek 125 g Din 87..
———— Ogl. reg. br. 1503/1936 B99BB
nov. Še posebno pa opozarjamo, da bo preskrbovalni urad izdajal nakaznice za petrolej samo od t. do vključenega 8. vsakega meseca in se ne bo zaradi prezaposlenosti mogel ozirati nn zamudnike, ki bodo pač morali biti v temi samo zaradi svoje malomarnosti.
1 Karikaturist Kondor razstavlja svoje karikature v palači Bate. Razstava je odprta tudi v nedeljah od 10—12 ter od 3—6
1 Igralska družina Prosvetnega društva Trnovo uprizori na pustni torek dne 25. februarja ob 20. na odru društvenega doma v Karunovi ul. 14. Gol-donijevo veseloigro »Zdraha na vasi« v režiji g. Povšeta Igra se uprizori pri pogrnjenih mizah in bo za dobro pijačo in jedila vsestransko preskrbljeno. Blagajna se odpre dve uri pred pričelkom predstave
Kranj
Opereta »Mežnarjeva Lizika« se ponovi kot nepreklicno zadnjikrat danes ob šestih zvečer. — Predprodaja vstopnic dopoldan v knjižnici Ljudskega doma. Pridite, da se za pust iz srca nasmejete.
št. Vid nad Ljubljano
Že pol litra cvička stane deset dinarjev, a od tega še nisi dobre volje. Kaj šele, če si privoščiš klobaso in hreni Zato pojdi nocoj, ko je pustna nedelja, po dobro voljo rajši v Ljudski dom, kjer bodo mlade igralske moči Blaž Potočnikove čitalnice ustvarile veselo razpoloženje s sijajno rusko komedijo »Revizor«. Začetek je ob pol 8. Dobre vstopnice si zagotovite v trafiki Kautman, kjer je že predprodaja. — V ponedeljek, 24 t. m., ob pol osmih pa bo FO priredil za zimsko pomoč zabavni večer z zelo pestrim sporedom. Spodobi se, da od-tajate ta večer malo svoje mošnje in pokažete pravo srce. — Torej, le gotovo ne pozabite na naš lepi dom in kljub morebitnim drugim vabljivostim pridite mladim vlit novega poguma za delo! Pa tudi morebitnega slabega vremena se ne bojte!
Kino Kodeljevo te). 41-64,
Danes ob 14-30, 17 30 in 20-30
Aliaclra Velefilm o bojih med ribiči MIlaSKa in gusani na ledenem severu George Raft-Dorothy - Lamour-Henry Fonda ter Pavla V e s s e 1 y v krasnem filmu
Zrcalo živlienla
Domžale
V Društvenem domu priredi danes popoldne točno ob treh Katoliško izobraževalno in podporno društvo veselo pustno (prireditev. Najprej bosta dva kratka prizorčka s petjem: »Zamorčki« in pa »Cilka ter njena punčka«, nato pa bo Mlakarjeva vesela in smeha polna burita »Nevesta iz Amerike«. Poštene, zdrave zabave bo za pustno nedeljo torej dovolj. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj pride, ne bo mu žal.
Za postni čas pripravljajo naši igralci lepo igro, misterij, z versko vsebino. Bo to svojevrstna prireditev, za katero vlada že sedaj veliko zanimanje.
Jesenice
»360 žena« na odru Krekovega doma. Igralci Krekovega prosvetnega društva nastopijo v nedeljo, dne 23. februarja, zvečer ob 8. z znano burko »360 žena«, ki jo na pustni torek zvečer ob 8. ponovijo. Jeseničani so vabljeni k obema zabavnima večeroma.
Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo, 23. februarja, ob 20. veseloigro »360 žena«. Oskrbite se pravočasno z vstopnicami.
Odpusti delavstva pri KID. Pred dnevi je dobilo pri KID 240 delavcev odpoved. Odpusti so se sicer že nekaj časa napovedovali, pa so sedaj vendar povzročili dokajšnio nervozo. V glavnem je podjetje sicer skušalo te odpuste izvesti pod pravičnim socialnim vidikom, toda več slučajev je kljub temu zelo bolečih. Delavske organizacije so v posebnih vlogah skušale prikazati najhujše slučaje in intervenirajo, da se vsaj v tistih slučajih odpusti prekliče jo. Delavska strokovna organizacija ZZD je intervencijo izvedla naravnost in preko svojih vplivnih prijateljev. Upati je, da bo vsaj v kričečih primerih uspela. — Odpusti so morali priti največ radi obrata kotlarne 2, kjer so se izdelovala posebna časovna dela in so sedaj izvršena. Tako je ta obrat takorekoč nehal z obratovanjem. Tam zaposlene kvalificirane delavce so razdelili po drugih obratih in umakniti so se morali predvsem nekvalificirani delavci. Tudi pomanjkanje starega železa in pomanjkanje toka je vplivalo na odpuste. Zdi se pa, da vsaj za sedaj ni predvidenih nadaljnih odpustov. Po izjavi g. ravnatelja se bodo odpuščeni delavci mogli zaposliti pri gradbenih delih, ki jih bo vršilo menda podjetje Dedek. To bo najbrž pri regulaciji Save na Jesenicah. Seveda je zaslužek pri gradbenih delih znatno manjši. Če bi prišlo odkod več starega železa in se bo f>ovečalo proizvajanje električnega toka, je upati, da ho tovarna stalež delavstva spet dvignila na višino pred sedanjimi odpusti, kar iskreno želimo.
Starši in sola naj čimbolj sodelujejo
Vzgojni teden za starše šolskih otrok III. državne mešane ljudske šole v Ljubljani je končan.
Od ponedeljka 17. do petka 21. februarja so naše matere redno prihajale ob večerni uri v veliko predavalnico, kjer so z neverjetno vnemo sledile izvajanjem predavateljev. Prihajali so tudi očetje, ki so v ta namen celo opuščali druga predavanja, da bi slišali besedo, koristno njim in njihovim otrokom. Redno je bilo prisotnih najmanj 120 do 150 staršev. To dokazuje, da so tudi starši tako imenovane periferije dovzetni in skrbni za pravo vzgojo svojih otrok. Dokazuje pa tudi, da so gg. predavatelji s svojimi dokazilnimi mislimi segli staršem do srca.
V	ponedeljek je govoril g. šolski upravitelj o učnih in vzgojnih uspehih tukajšnjih šolskih otrok. Starši so sklenili, da bodo svoje stike s šolo poslej še poglobili, zlasti ko so se še pogovorili z učiteljstvom tukajšnje šole, ki je v polnem, številu prisostvovalo pri tem predavanju.
V	lorek je mestni zdravnik g. dr. Ivan Logar staršem povedal, da je zdravje olrok nujen predpogoj za dobro učne, a tudi za vzgojne uspehe. Kot šolski zdravnik pozna vse zdravstvene prilike tukajšnje šolske mladine, pa je staršem dal lepa navodila, za katera so mu bili prav hvaležni.
Prav v globino krščanske vzgoje je pos-grl
v sredo in se dolaknil tudi najdelikatnejših vzgojnih problemov domači župnik g. M. Jenko. Zapoved: »Spoštuj očeta in mater,t ki obsega tudi dolžnost vzgajanja, je g. župnik razložil z vso preciznostjo.
Naslednjega dne je vodja Banovinske poklicne posvetovalnice g. dr. Viado Schmidt popeljal poslušalce v »kovačnico« poklicev. S svojim predavanjem je staršem odprl pravi pogled na možnosti poklicne preskrbe njihovih otrok in je tako posegel v ono vprašanje, ki nas zlasti mori danes: kam z otroki, da bodo srečno preskrbljeni. Starši so z novim upanjem odšli iz predavalnice. Zadnji dan je salezijanec g. Jože Kostanjevec namesto obolelega predavatelja g. dr. Brumna, ki bi govoril o pravih stikih med domom in šolo, obrazložil preventivno metodo vzgoje, ki jo je utemeljil sv. Janez Bosko, in je Sirom sveta priznana kot najboljša, ker odstranjuje zlo. Se preden se rodi. Moč te vzgoje pa je v Ljubezni in hrohotnosti, ki od vzgojitelja terja umerjene strogosti in brezmejne požrtvovalnosti. Po zaključenem predavanju so se starši razšli z mislijo, da se bodo z novimi močmi poprijeli svojega najtežjega posla: nadaljnje nege in vzgoje svojih olrok. Slomškova družba, ki je te večere pripravila, je z njimi dosegla lep uspeh, ki bo gotovo rodil najboljše sadova.
^ MARIBOR
Razdelitev živilskih nakaznic za marec
Maribor, 22. febr.
Mestni prcskrbovalni urad razglaša, da bo razdeljeval živilsae nakaznice za marec v času od 24. t. m. opoldne do vključno 1. marca opoldne, živilska nakaznice se bodo izdajale družinskim poglavarjem za nje iu za njih svojce, podnajemnike in sluzinčad proti Predložitvi pravilno izpolnjenih glav (latouov) h-bruarskih nakaznic.
Živilske nakaznice se bodo delile na 7 rajonskih razdeliščih za stanovalce ulic glasom nižje objavljenega razporeda.
Stranke, ki so izgubile februarske nakaznice, se naj v lastnem interesu javijo v ponedeljek, dno 24. t. m ob 12 v svojih rajonskih razdeliščih, kjer naj prijavijo izgubo nakaznic
Opozarjamo vse stranke, da z dnem 24. t. m. neha poslovati reklainaeijski oddelek v Miklošičevi ulici 1.
Razdelišče I.: V poslopju dekliške ljudske šole I. Miklošičeva ul. 1 (pritličje desno). V ponedeljek, dne 24. t. m. od 12 do 18: barvarska ul. Dravska ui. Glavni trg. Gledališka ul. Gospejna ul. — V torek, dne 25. t. in. od 8 do 12 in od 11 do 17: Gosjioska ul. Gregorčičeva ul. Jenkova ul. Jurčičeva ul. Ključavničarska ul. Livada. — V sredo, dne 26. t. m. od 8 do 12 in od 14 do 17: Krekova ul. Lekarniška ul Mesarski prehod. Miklošičeva ul. Ob jarku Orožnova ul. Pri parku. Pristan. Rotovški trg. Slomškov trg. — V četrtek, dne 27. t. ni od 8 do 12 in od 14 do 17: Slovenska ul. .'iplavarski prehod. Stolna ul. Tkalski prehod. Trubarjeva ul. Tyrševa ul. — V petek, dn 28. t. m. od 8 do 12 iD od 14 do 17: Ulica 10. oktobra, Urnjar-ska ul. Vojašniška ul. Vojašniški trg. Volkmerjev jirehod. ŽiC'ki pruhod. Židovska ul.
Razdelišče II.: V poslojiju dekliške ljudske šole IV., vhod iz Razlagove ulice. V ponedeljek, dne 24. t. m. od 12 do 18: Aškerčeva ul. Cankarjeva ul. — V torek, dne 25. t in. od 8 do 12 iu od 14 do 17: Ciril-Metodova ui. Cvetlična ul. Frančiškanska ul. Loška ul. — V sredo, dne 26. t. ni. od 8 do 12 in od 14 do 17: Marijina ul. Mlinska ul. Prečna ul. Prešernova ul. — V četrtek, dne 27. t. m. od 8 d« 12 in od 14 do 17: Sodna ulica. Tomšičeva ul Vošnjakova ul. VVildenrajnerjeva ul. Zagata. Kopališka ul. — V petek, dne 28. t. m. od 8. do 12 in o(l 14 do 17: Grajski trg. Grajska ul. Jugoslovanski trg. Trg Svobode. Vetrinjska ul. Vrazova ul Ulica kneza Koclja.
Razdelišče III. V poslopju dekliške ljudske šole III., Razlagova ul. 26. V ponedeljek, dno 24. t. m. od 12 do 18: Einspielerjeva ul. Erjavčeva ul. Gubčeva ul. Kacijanerjeva ul. Kejžarjeva ul. — V torek, dne 25. t. in. od 8 do 12 in od 14 do 17: Klavniška ul. Kocenova ul. Kopernikova ul. Kraljeviča Marka ul. Kremplcva ul. Motherjeva ul. Oreško nabrežje. Plinarniška ul. Predilniška ul. Principova ul Prisojna ul. Trdinova ul. Wilsonova ul. — V sredo, dno 26. t. m. od 8 do 12 in od 14
m Neimenovani ožji rojak dr. Korošca je
poklonil namesto venca na pokojnikov grob za dijaško kuhinjo v Mariboru 200 din ter za dijaško semenišče v Mariboru 200 din.
m Abrahama je srečal g. Josip Geiser, poštni poduradnik na pošti Mariboi 2. — Še mnogo srečnih leti
m Prosvetno društvo Sv. Magdalena priredi
v četrtek, 27. t. m., predavanje ob pol 8. zvečer v Društvenem domu. Predava rektor visoke bogoslovne šole in predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec o temi »Dr. Korošec in njegovo delovanje«. Vsi prijatelji društva vabljeni.
m Prosvetno društvo Pobrežje, danes ob 3. uri začetek pustne zabave. Preskrbljeno za staro in mlado.
m Katoliška mladina ponovi danes ob 17. veseloigro »Dva para se ženita« v društvenem domu, Cvetlična ulica 28. Kdor se želi nasmejati, naj ne pozabi priti gledat, kako bosta Pajnikova vneta samo za denar, ženila svojo hčer vsak svojemu ženinu, ki sta pa oba prebrisana sleparja. Za dobro voljo bo preskrbel Bobek, ki po mnogih komičnih prizorih doseže svoj cilj Za dober konec bo preskrbel stric Jurij. Pridite ne bo vam žal. Nasmejali se boste iz 6rca.
m Vremenska hišica. Na pobudo mestnega turističnega odbora se te dni preureja vremenska hišica na Slomškovem trgu, ki oo opremljena s ce-lolno novo aparaturo in drugimi modernimi napravami po vseh pravilih vremenoslovja. Po izdelanem načrtu se namestijo naslednji aparati in naprave: terino-baro in hvdrograf za tedensko registriranje z razlago prognoze vremena, minimalni in maksimalni termometer, veliki aneroid (tlakomer), hygroineter (vlagomer), geografski in klimatični podatki Maribora, načrt Maribora in okolice, vremenska poročila, barograf itd Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani je podal k aparaturi svoje strokovno mnenje. Dela izvršujeta tvrdki Bureš in Škrinjar. Zaradi današnjih razmer se je dobava aparatov iz inozemstva nekoliko zavlekla. Dobro pa je, da je mestni turistični urad prevzel obnovo te vremenske hišice ter jo bo vzdrževal v svojem varstvu.
HOTEL. KAVARNA IN RESTAVRACIJA „OREL"
V torek 25. t. m. pustna zabava, sredo 26. t. m. kulinarična razstava in slanškova pojedina.
Vsaki dan sveže morske in sladkovodne ribe.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD vrši danes dr. Toplak Lojze, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6.
m Mariborske katoliške organizacije bodo proslavile 70 letnico pisatelja in odličnega kulturnega delavra Fr. Sai. Finžgarja v četrtek, 27. t. m. Kazen slavnostnega govora, ki ga bo imel profesor 'Viktor Smolej, bo na programu tudi zadnje dejanje Finžgarjeve narodne igre »Naša kri«.
m Za srčno kapjo je umrl v 52. letu starosti uradnik OUZD v Mariboru g. Karel Kjuder. 22 let je služil delavskemu zavarovanju ter je bil najstarejši uradnik te stroke pri tukajšnji ekspozituri OUZD. Bil je v službi izredno vesten ter uslužen napram strankam. Zapušča ženo z dvema nepreskrbljenima otrokoma. Naj počiva v miru!
m Matična vest. Orkestralna vajn se vrši v ponedeljek, 24. t. in., ob 20 v običajnih prostorih.
m Dekliški krožek Maribor I ima namesto v sredo svoj redni sestanek v ponedeljek zvečer ob 7 v običajnih prostorih.
m Meddru.štveiii odbor fantovskih odsekov v Mariboru opozarja vse mariborske in okoliške odseke na Finžgarjevo proslavo, ki bo v četrtek, '."7. februarja, ob 8 zvečer v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Udeležba za vse članstvo obvezna. — Predsednik.
m Ljudski oder. Danes ob 17: »Pokora kmeta Boliancac, ljudska igra v 5 delaniih.
do 17: Meljska c. — V četrtek, dne 27. t. m. od
8 de 12 in od 14 do 17: Aleksandrova c. Kolodvorska ul. — V petek, dne 28. t. m. od 8 do 12 in od 14 do 17: Trstenjakova ul. Cafova ul. Kersnikova ul. Kopitarjeva ul. Maistrova ul. Zrinj-skega trg Razlagova ui.
Razdelišče IV. V poslopju deške ljudske šole IV., Gos|x>svetska cesta. V ponedeljek, dne 24. t. m- od 12—18: Bernokerjevu ul. Bezenško-vu ul. Čopova ul. Gajeva ul. lpavčeva ul. Kamniška cesta. Kosarjeva ul. Vrbanska ul- — V torek, dne 25. t. m. od 8—12 in o<l 14—17: Korošce v n ul. Kralj Matjaževa ul. Medvedovu ul. Gosposvetsku cesta- Na poljani. Nckrepovu ul. Vrtna ul. — V sredo, dne 26. t. m. od 8—12 in od 14—17: Ob bregu. Pipuševa ul. Pristaniška ul. Ribiška ul. Rosinova ul- Strma ul. Vodnikov trg. Vinarska ul. — V četrtek, dne 27. t. m. od 8—12 in od 14—17: Tomanova ul. Turnerjeva ul- Smetanova ul. Strossmaver jeva ul. Vegova ul. Villiarjeva ul. — V petek, dne 28. t. m. od 8—12 in od 14—17: Koroška cesta.
Razdelišče V. V poslopju dekliške ljudske šole II., Žolgerjeva ulica- V ponedeljek, dne 24. t. m. od 12—18: Belgrajska ul. Bolfenška ul. Črtomirova ul. — V torek, dne 25. t. m. od 8—12 in od 14—17: Betnavska cesta. Dvorakova ul. — V sredo, dne 26. t. m. od 8—12 in od 14 do 17: Aljaževa ul- Delavska ul. — V četrtek, dne 27. t. in. od 8—12 in od 14—17: Dalmatinska ul. Dušanova ul. Perkova ul. Fochova ul. Che-gova ul. Gozdna ul- Illeliova ul. — V petek, dne 28. t. m. od 8—12 in od 14—17: Jerovškova ul. Jczdarska ul.
Razdelišče VI. V poslopju ljudske šole III., Ruška cesta (telovadnica)- V ponedeljek, dne 24. t. m. od 12—18: Tržaška cesta. Marmontova ul. \fasarykova ul. Marxova ul. Mejna ul. VaJ-vazorjeva ul- Murkova ul. — V torek, dne 25. febr. od 8 — 12 in od 14—17: Jerovškova ul. Metelkova ul. Vcrstovškova ul. Ob železnici. Wol-fova ul. Parmova ul. Pohorska cesta. Popovi-čeva nI- — V sredo, dne 26. t. m. od 8—12 in od 14—17: Jadranska ul. Jelačičeva ul. Kettejeva ul. Komenskega ul. Konjiškega trg. Kralja Petra trg. Pobreška cesta. Pregljeva ul... 1'reradovičeva ul- Primorska ul. Puškinova ul. Žolger jeva ul. — V četrtek, dne 27. t. m. od 8 do 12 in od 14—17: Koseskega ul. Kostanjev-čeva ul. Kratka ul. Kurilniška ul. Raičeva ul-Stefansonova ul. Radvanjska cesta. Rapočeva ui. Resljeva ul. Ruška cesta. Smoletova ul- So-kolska ul. \Vattova ul. — V petek, dne 28. t. m. od 8—12 in od 14—17: Levstikova ul- Linhartova ul. Iločka ul. Magdalenski trg. Žitna ul. Malgajeva ul. Marmontova ul. Železničarska ul. Ljubljanska ul. Stritarjeva ul- Študentov?', ul. Taborska ul. Teslova ul. Poštelska ul. Tvor niška ul.
m Žalosten primer. Policija je aretirala na ulici mater in njeno 14 letno hčerko. Mati je dekletce ponujala, denar pa je potem zapravljala v gostilnah.
in Dekliški krožek Maribor-kolonlja priredi v nedeljo 2. marca ob 5. uri akademijo z Majdi-čevo igro »Po trnju do cvetja*. Vabljenil .
m Na gostiji Bregant-Presker t Slivnici ftd Mariboru je Starešina g. Rafko' Lesjak, gostilničar iz Slivnice, nabral 200 din za slivniško šolsko kuhinjo. Njemu, vsem darovalcem in g. očetu Štefanu Bregantu, ki je sam daroval 50 din, iskren Bog plačaj.
m 31 judovskih beguncev so spet zalotili v bližini meje in sicer so jih dobili orožniki iz Ruš ravno, ko so se prepeljali z bresterniškim brodem na desno obalo Drave. Begunce sta pripeljala od meje do broda dva kmečka fanta s Slemena. Vse begunce so orožniki zavrnili nazaj čez mejo.
m Še nekaj koledarjev je na razpolago, vendar bodo kmalu zmanjkali. Zato pohitite z nakupom v naši podružnici.
m Večer turističnih filmov. V petek, 28. t. m., bo priredil turistični urad v Mariboru turistični večer v prostorih Ljudske univerze. Predvajali bodo 5 turističnih filmov normalne širine, ki prikazujejo turistične kraje v Sloveniji.
m Izdatki za šolstvo. V novem proračunskem predlogu je določila mestna občina za šoilstvo 1,098.770 din. Povišek napram prejšnjemu proračunu znaša 17.142.50 din. Izdatki za šolstvo znašajo 1.94% celotnega proračuna, v tekočem proračunskem letu pa so znašali 2.24%. Za posamezne šole so v Mariboru predvideni sledeči izdatki: I. drž. deška ljudska šola, ki ima 5 razredov 6 143 učenci ter otroški vrtec s 46 otroki 67.950 din, II. deč. deška ljudska šola s 5 razredi in 156 učenci ter otroški vrtec s 36 otroki 56.660 din, pomožna šola (43 otrok iz mesta) 8100, III. drž. deška ljudska šola (12 razredov s 473 učenci in otroški vrtec s 60 otroci) 124.900 din, IV. drž. deška ljudska šola — 5 razredov s 168 učenci 55.780 din, I. drž. dekl. ljudska šola, 5 razredov s 158 učenkami, 60.470 din, II. drž. dekliška ljudska šola, 11 razredov s 451 učenkami, 98.630 din, III. drž. dekl. ljud. šola, 5 razredov s 156 učenkami, 68.210 din, IV. drž. dekliška ljudska šola, 7 razredov s 227 učenkami, 66.520 din. Drugi izdatki (stanarina, izredne nabave za šole, nagrade veroučiteljem, snaženje, popravilo itd)
276.330 din. Za meščansko Solo bo prispevala mestna občina 215.220 din.
m Brezuspešna licitacija. V sredo se je vršila licitacija za oddajo tlakovalnih del za ceste, ki
vodijo k carinarnici v Melju in za dobavo ilako-valnega materiala. Celotna svota za obe licitaciji znaša 2,400.000 din, ki jih dobi mestna občina iz kaldrminskega fonda. Ta dela se bodo izvršila v okviru velikih gradbenih del za novo mariborsko carinarnico ter bodo obsegala tlakovanja Erjavčeve, Einspielerjeve, Motherjeve in Kacija-narjeve ulice do bodočega pobreškega mostu. Na licitaciji pa ni bilo nobenega ponudnika ter je zaradi tega razpisana ponovna oddaja del na licitaciji dne 11. marca. Zadnje čase so vse prve licitacije za javna dela sploh brezuspešne, kar pa ima svoj vzrok v neprimernih predpisih, po katerih se morajo prve licitacije udeležiti najmanj trije ponudniki, če pa je prva brezuspešna, pa je pri drugi tudi lahko en sam ponudnik. Ker pa je vsaka licitacija zvezana s precejšnjimi stroški, noče nobeden od interesentov riskirati stroškov za njo, boječ se, da bi bilo premalo ponudnikov in zato čaka rajši vsak na drugo liciti-
ranje. Poleg tega pa je za mestno licitacijo zaenkrat manj zanimanja, ker je vprašanje, če bo letos dovolj na razpolago tlakovalnega materiala iz granitnih kock, ker se pričakujejo velike dobave za državna cestna dela.
m Obsojena spretna sleparka. Okrožno sodišče v Mariboru je sodilo včeraj 21 letno Angelo Stampar s Pobrežja pri Mariboru, ki se je specializirala na tatvine posebne vrste. Najela je v mostu sobo, plačala za nekaj dni naprej, spala pa je tam le eno noč, drugo jutro pa je izginila in z njo razno perilo, obleke itd. last gospodinje in sostanovalk. Na ta način je nekajkrat menjala v Mariboru stanovanja. Obsojena je bila na eno leto in 2 meseca robije, 3 leta izgube častnih pravic ter na izgon iz Maribora in okolice za dobo 3 let.
Gledališče
Sobota, 22. februarja, ob 20: »Caričine Ama-zonke«. Premiera. Red A.
Nedelja, 23. februarja, ob 15: »Habakuke. — Ob 20: »Sumljiva oseba«. Znižane cena.
CELJE
M. Praga: Zaprta vrata
Z uprizoritvijo gornje tridejanske drame na3 je ljubljansko gledališče približalo — morda ne baš najprimerneje — svetu italijanske dramske literature. Izven dvoma je namreč, da nudi italijanska književnost dovolj bogat izbor in bi si moglo ljubljansko gledališče izbrati za uprizoritev zna-čilnejše delo.
»Zaprta vrata« črpajo svojo vsebino iz vrhnjih plasti meščanstva. Osnova, ki jo tvori spoznanje mladega Giulia, da je pravi njegov oče prijatelj njegove matere, proži vsekakor vse pogoje za bogato, duševnih prevratov polno dramatsko dejanje. Delo samo pa tega vira ni izčrpalo, kajti avtor ni znal ustvariti prave, sočne peripetije. To, kar naj bi gledalca pritezalo skozi vsa dogajanja, je razkrito že ob koncu prvega dejanja, dočim prevzameta ostali dve dejanji le nalogo razpletka in notranje naknadne utemeljitve tistega dejstva, ki sproži zgodbo. Baš ta premaknjenost viška je kriva, da je moral vzdržati avtor učinek dela z razglabljanji ter na nekaterih mestih res globokimi sentencatni, ki vzbujajo tako v igralcu kot v gledajočem občinstvu intenzivno čustveno nastrojenje.
Glavne osebe drame so kot pripadniki tistega sloja, ki je najhuje zamotan v mrežo medlih, notranje neosnovanih moralnih principov, nemočne. Rešitev zato ni očiščujoča, temveč predstavlja le kompromis med dokončnim izravnanjem ter prilagoditvijo danim okolnostim, in etične vrednote, ki jih vsebujejo Pragove glavne osebe, se utopijo v meščanski konvencionalnosti.
Zasedba v drami je bila zelo pogodena. Bianka (Šaričeva), njen sin Giulio (Tiran) in Decio (Kralj) so odrski liki, ki že v avtorjevi zasnovi dajejo najboljše pogoje za hvaležno podajanje. Sicer je bil Tiranov Giulio v začetku malce negotov, a ga je vsebinski razvoj kmalu osvojil. Poleg Severja pomeni za ljubljansko dramo nesporno pridobitev in ob primerni, pazljivi vzgoji utegne zavzeti upoštevanja vredno mesto. — Dasi v delu samem medla podoba Biankinega moža Ippolita je dobila v Gre-gorinovi interpretaciji dovolj ostrine, da se je uvrstila določno ob osrednji tok dogajanj. Istotako je bil dobro izdelan Presetnikov župnik in svežine prekipevajoča mlada Mariolana ge. Levarjeve. Presenetil je tudi g. Kaukler v vlogi sluge, dočim ne daje Cristina, ki jo je predstavljala ga. Praprot-nikova, domala nikakršnih pogojev za učinkovitejšo igro.
Režija je bila v rokah Milana Skrbniška, ki je vešče poskrbel, da je bila izvedba homogena in neposredna.	Fee
500 delavcev brez kruha
Petsto delavcev, povečini družinskih očetov, ki so uslužbeni v celjski Cinkarni, gleda z vsem strahom v bodočnost. Podjetje je namreč prišlo v težave, da ne more več dobaviti dovoljne množine rude ter bo primorano, če ne dobi nove množine rude, obrat celo ustavili. Za Celje, celjsko okolico in tudi za okraj bi bila to katastrofa, kajti na cesti bi bilo petsto delavcev, družinskih očetov, ki bi morali prepustiti svoje družine pomanjkanju.
Pred kratkim je Cinkarna sicer dobavila 1000 ton rude, ta množina pa zadostuje za obrat le za mesec dni. Cinkarna dobavlja rudo lz rudnika Trep-če. Prepričani smo, da bodo merodajni činiteljl storili V6e, da se ta katastrofa prepreči. Rudnik Trepče, ki je v inozemskih rokah, naj v prvi vrsti upošteva naša domača jugoslovanska podjetja in nato šele tuja. V imenu delavstva prosimo oblast, da 6tori V6e potrebno, da se Cinkarni omogoči preskrba dobave rude. Delavci bodo znali ceniti naklonjenost in požrtvovalnost oblasti in bodo za trud hvaležni.
Finančni minister šutej v Celju
Celje, 22. februarja.
Danes ob pol ene popoldne se je pripeljal v Celje z avtomobilom, iz Rogaške Slatine finančni minister g. dr. Šutej. Oglasil se je v drogeriji »Sa-nitas« v Gregor Žcrjavovi ulici, se tu zamudil nekaj minut in se nato odpeljal po cesti proti Laškemu v Zagreb.
*
c Važne naredbe predstojništva celjske policije. Predstojništvo mestne policije je izdalo na-
Baletni večer v celjskem gledališču
V četrtek zvečer je nastopil v celjskem mestnem gledališču prvi plesni par ljubljanske Opere, ga. Erna Moharjeva in g. Boris Pilato, na klavirju pa ju je spremljal operni dirigent prof. dr. Danilo Švara.
Plesna umetnika sta nastopala posamezno in v duetih. V njih sta očitovala res pravo plesno umetnost, čisto in vzvišeno lepoto, združeno z globoko vsebino ter čustvenim doživljanjem poleg izborne plesne tehnike. Imeli smo vtis, posebno pri skupnem plesu, da je plesalec Pilato svojo partnerico v V6em vendarle radkriljeval, posebno v gibčnosti in tehniki. To pa je samo razumljivo, saj se je Pilato izpopolnjeval pri raznih plesnih pedagogih in umetnikih v tujini, v Parizu in v Nemčiji predvsem. To pa je bil tudi vzrok, da je ves baletni večer, izjemoma zadnje točke »Par iz prejšnjega stoletja« ter »Španskega ciklusa« bil moderen, plastičen plee, kjer do-minira g Pilato. Nasprotno bi bila mogla prikazali res mojstrsko tehniko klasičnega baleta prav ga. Moharjeva, kalero smo pred dvema letoma spoznali na družabnem večeru CPD. Vsaj ena točka klasičnega baleta bi napravila spored še bolj pester. Po uvodnem plesu Dvorakove »Harmonije«, kjer je bilo opaziti nekoliko nesigurnih gibov zaradi morebitne treme, so bile točke sporeda, ki so vedno bolj
stopnjevale, tako vsebinsko kakor tudi izvajalno izraznost obeh plesalcev. Višek je bil vsekakor Sybe-liusov »Valse Triste« tako po vsebini, izvedbi kakor kostumih. Ta točka je občinstvu najbolj ugajala, četudi ni bila scensko opremljena s tehničnimi sredstvi — pajčolanasto zaveso — kakor v Ljubljani in Mariboru. V »Španskem ciklusu« sta bila izredno živahna in temperamentna. Posebno je Ugajal ples iz Bizetove opere »Carmen«, »Par iz prejšnjega stoletja« je tako navdušil, da 6ta ga plesalca morala ponoviti.
Na klavirju, ki ni bil najboljši, je z izredno fi-neso in plesno ritmiko spremljal operni dirigent dr. Švara, ki je virluozno zaigral tudi dve koncertni točki.
Kljub prvoltiemu dvomu, da li bi imelo Celje dovolj občinstva, ki bi razumelo in uživalo ples kot umetnost, je bilo gledališče polno zasedeno. Občinstvo je prisrčno odobravalo prav najtežje točke, kar kaže izoblikovani okus občinstva kljub temu, da je bil v Celju predlanskim le en tovrstni plesni večer Kiirbosa iz Ljubljane. Predvsem bi bilo želeti, da bi operni balet priredil za abonma ves spored ki ga ie izvajal z opernim orkestrom v Ljubljani,
redbo o prepovedi uporabe hreščečih zvočnih aparatov in zvočnih signalov pri motornih vozilih v nočnem času v območju mesta Celja. Na območju mesta je prepovedano pri motornih vozilih uporabljati za signaliziranje hreščeče zvočne aparate, kakor n. pr. sirene na električni ali zračni pogon. Uporaba močnih signalnih naprav je dovoljena le vozilom ognjegascev in reševalne postaje. Od 10 zvečer do 6 zjutraj je na območju mesta Celja vsem vozačem motornih vozil prepovedano uporabljanje zvočnih signalov. V tem času se označuje smer s svetlobnimi signali. Na vogalih križišč in povsod, kjer se menja smer vožnje, morajo motorna vozila voziti z minimalno brzino, tako da se vozilo lahko takoj ustavi, ako smer vožnje ne bi bila prosta. — Predstojništvo mest. policije v Celju, Kukovič, s. r.
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek zanimivo predavanje Slovenije — štajersko baročno slikarstvo. Predaval bo umetnostni zgodovinar g. prof .dr. Šijanec iz Celja.
Neoujte sircle zdemiti
Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu I Cene: PrSna kopel:
II. razred 3 din — brez perila 2 din
I.	razred 5 din — brez perila 4 din Kacina kopel:
II.	razred 8 din — brez perila 6 din
I.	razred 12 din — brez perila 10 din Parna kopel:
II.	razred 12 din — brez perila 10 din I. razred 18 din — brez perila 16 din
Masaža 9 din Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopelr imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veljavo.
c V celjski bolnišnici je umrl 18 letni Kondalj Stanko iz Lave pri Celju. Naj v miru počival
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celiu, vabi svoje člane na izredni občni zbor, ki bo 2. marca 1941 ob 9 dopoldne v vrtni dvorani hotela Evrope.
c Pcroki. V cerkvi sv. Jožefa nad Celjem se poročita danes dopoldne gdč. Jegrišnik Silva, uradnica tt. Lečnik, in trgovski sotrudnik pri velelvrdki Stermecki g. Počun Franc. V Šmartnem ob Paki bo danes poročil kaplan g. Božič Darko svojega bratranca Pavla Božiča, mehanika, in gdč. Vali Tavčarjevo, frizerko v Celju. Mladim poročencem želimo obilo božjega blagoslova!
c Letna skupščina Združenja obrtnikov za mesto in okraj Celje se prične danes ob 8 zjutraj v dvorani hotela Union v Celju. Pričakovati je velike udeležbe članstva, saj šteje Združenje 1268 članov.
c Vrtnarski tečaj v Petrovčah priredi kr. banska uprava v ponedeljek, 3. marca ob pol 2 popoldne v šoli. Predavala bosta višji kmetijski svetnik g. Jeglič Ciril in ravn. mestnih nasadov g. Lap Anton iz Ljubljane. Govorila bosta o pridelovanju zelenjadi, o ureditvi vrtov, o toplih in mrzlih gredah in drugih važnih vrtnarskih vprašanjih.
cPovratna šahovska tekma se prične danes ob 2 popoldne v hotelu Evropa med CsK in Šahovskim klubom v Šoštanju.
c Klub slovenskih kolesarjev v Celju ima svoje redno predavanje v četrtek, 27. febr. ob 8 zvečer v gostilni »Pri angelnu«.
c Šoferski izpiti za kandidate iz okrajev Celje, Gornji grad, Šmarje pri Jelšah in SL Konjice bodo v četrtek, 6. marca ob 8 zjutraj na okrajnem načelstvu v Celju. Kandidati naj čim prej vložijo prošnje pri okrajnem načelstvu v Celju.
c Da ne bo kdo prizadeti K dopisu »Velike tavine lesa v Šmartnem ob Paki pred sodiščem« dodajamo točne podatke in točna imena obsojenih, da ne bi bil morda prizadet kdo drugi: pred celjskim sodiščem so se zaradi tatvine lesa na postaji v Šmartnem ob Paki zagovarjali štirje lesni delavci odn. splavarji, ki so v treh mesecih ukradli iz lesnega skladišča, ob času nakladanja v Šmartnem ob Paki za okrog 5000 din lesa v škodo dr, Reharja Ernesta. Sodišče je obsodilo Meh Antona na 4 mesece strogega zapora, Meh Franca na tri mesece in 10 dni, Pirtoška Franca pa na 4 mesece zapora, vse pogojno za dobo tneh let, ker so škodo poravnali, dočim je četrtega obtoženca oprostilo.
c Važno gospodarsko predavanje. V četrtek, dne 27. febr, bo ob 8 zvečer v telovadnici okoliške šole pod okriljem društva »Mali gospodar« važno predavanje o obdelovanju vrtov. Predaval bo kmetijski referent g. Sitar Janez. Vse članstvo vabimo, da pripelje s seboj tudi vse one, ki se zanimajo za to stroko.
c Iz Vojnika pri Celju. V trafiki g. Gorenška in pri g. Šoperju dobe lahko vsi dnevni »Slovenec« in »Slovenski dom«. — Fantovski odsek priredi v nedeljo, 9. marca ob 3 popoldne v počastitev dr. Antona Korošca telovadno akademijo. — Ničvred-neži so pretekle dni pokazali svojo srčno kulturo ter potrgali v trgu in okolici lepake — vabila za telovadno akademijo.
c Frankolovo pri Celju. Dnevni »Slovenec« in »Slovenski dom« prihajata v Frankolovo v Gospodarsko zadrugo, kjer si ju lahko vsakdo kupi.
c Sneg je pobelil ponovno celjsko kotlino, kjer smo že bili v pomladnem razpoloženju. Precej snega je padlo v zadrečki in Zg. Sav dolini ter planinah, ki zopet vabijo smučarje, V Medlogu je v petek v nereguliranem delu prestopila Ložnica in poplavila travnike.
c Naročniki »Slovenčevega« koledarja iz celjske okolice, V'< koledarja že niso dvignili, naj to store čimprej!
Predpustne šege in navade
Pustna maškarada v Nict
Predpust je doba po sv. Treh kraljih do pepelnice in je včasih krajša, kako leto daljša, kakor je pač doba do Velike noči. To jc čas godbe, petja, maškarad, plesa, iger, veselic, koncertov, snubitev, porok, jedače in pijače. Slovenci imenujemo to dobo: pust ali predpust, Čehi, Slovaki in Poljaki: masopust, v zvezi z uživanjem mesa, Rusi: maslenica. Italijani označujejo ta čas z imenom »carnevale«, t. j. meseno veselje, ali kakor se tudi tolmači to ime s slovesom od mesa: Zbogom meso! Nemci pravijo tej dobi: Fasching, kar je nastalo iz »Fast-naclit«, t. j. pustna noč. Po tem vplivu pravijo štajerski Slovenci še dandanes pustu: »fašenk«. Srbi iu Hrvati imenujejo ta čas: pokladn.
Predpustno veselje so poznali že stari narodi. Prvotne otroške pustne veselice so.se v poznejših stoletjih razvile v splošno razuzdano veseljačenje. Vse to se je porajalo iz radosti, da se je po nepri jetni, hudi in mrzli zimi, smrti prirode, zopet vrnila topla, prelestna, vse oživljajoča pomlad. Davni predhodnik predpusta so bile že Saturnalije, ki so jih Rimljani praznovali bogu Saturnu v čast. Ta poganski praznik so imenovali tudi »liberalije«, v čast rimskemu bogu Bakhu, ki so ga imenovali tudi Liber. Grki so častili v tem pomenu svojega boga Dioniza v začetku aprila. Rimljani so pa praznovali svoj predpust, saturnalije, v začetku februarja, pač zato, ker se v toplih deželah pomlad začenja mnogo prej kakor pri nas. Iz teh najstarejših šeg in navad se je razvil predpust v prvih stoletjih krščanstva, okrog leta 600., ko je papež Gregor Veliki uvedel 40-dnevni post. Človek je od nekdaj hrepenel po razvedrilu in zabavi. V pustnem času. med adven-tom in postom, sc je hotel odškodovati za vse puste ure v postu. V začetku je bil predpust še surov in nemoralen, poln nespodobnih navad; ohranil je še mnogo zoprnih lastnosti, podedovanih od poganskih pradedov. Tja do srednjega veka je imel pustni čas svoje posebne navade in razvade. Stari zgodovinski viri pripovedujejo nenavadno čudne stvari o tem. Včasih so bile celo na posvečenih krajih maška-radne in plesne prireditve, pri katerih je bilo mnogo surovosti in robatih šal. Vendar taki prazniki in običaji nikakor niso bil posledica brezbožnost, temveč nevednosti in umstvene zaostalosti naroda. Duhovščini se je, z velikimi napori, da bi ustvarila čistejši kult, posrečilo odpraviti te nespodobne razvade in jih nadomestiti z lepšimi, čistejšimi in bolj moralnimi. Ostalo pa je kljub temu še mnogo takega, kar spominja na stare poganske čase.
človek rad ponori
Predpust je doba med dvema največjima praznikoma, med božičem in Veliko nočjo. V tem času vladata v vsem družabnem življenju razposajeno veselje in ples, tako v velikomest-nein svetu kakor v preprosti vasi. Prastare pustne in predpustne šege in navade so se ohranile samo še v nekaterih mestih, trgih in vaseh, počasi pa bodo povsod izumrle. Vsi ti pred-pustni narodni običaji imajo svoj izvor in začetek v prerojenju in presnavljan ju narave. Posebnost predpustnega časa je ta, da se ljudje radi našemijo in maskirajo. V človeku je nagon, želja, da bi bil včasih sredi družbe, ki ga
obdaja, neviden, v znani družbi nepoznan. To je eden izmed vzrokov, dn si ljudje zakrivajo obraz, da se zakrinkajo. Je pa za to še drug vzrok. Učenjaki trdijo, da je v vsakem človeku nekaj zdravnika, nekaj pesnika in nekaj — norca. In vprav ta norčavost prodre v pred-
sti in norčavosti v besedah, pohajkovanju _ in brezdelju, plesu in godbi. Po vasi in v hišah se razkazujejo maškare, ki nabirajo pustne darove, klobase, krofe, jajcu itd. Plešejo in uganjajo burke »za debelo repo«, »za dolg lan«, »za veliko korenje«. Na pustni torek vodijo ponekod po vasi brno, kamelo. Vodniki se napravijo kot daljni popotniki iz jutrove dežele, obstajajo pred hišami, kjer jih pogostijo. Zbirajo se tudi na kmetih v pustnih sprevodih, vodijo maskiranega medveda, konja, vola, kozla, tele, lisico, petelina itd. To so še ostanki iz prostarih poganskih časov, simbol demonov, dobrih naravnih duhov, ki povzročajo novo življenje na polju, v gozdu in vinogradu, utelešenje naravnih sil. V nekaterih krajih, zlasti na štajerskem, še vlačijo plug. šest moških ma-škar, oblečenih v ženska oblačila in odetih s svilenimi rutami se vpreže v plug. Za plugom hodi maškara, ki trosi ajdove, pšenične in koruzne pleve ter s tem označuje setev. Glavni prireditelj nosi koš ter pobira vanj krofe, jajcu, klobase in druga darila. To je Kurent, najbolj smešno in čudno opravljena maškara s kruguljci.
Pustne vraže in praznoverja
V raznih krajih in deželah imajo različne pustne šege in navade, ki pa so ponekod v teku čusu, napredka in kulture že skoraj popolnoma izginile in izumrle. Tuko n. pr. so nekdaj na pustni torek v Beli Krajini in Zumberkn postavili nn stol v hiši meh, v katerem je bilo proso ali kako drugo žito. Nanj je moral sesti vsak, kdor je prišel ta dan v hišo. in to trdo, kar je pomenilo, da bo koklja rajši na jajcih sedela. Preden pa je odšel iz hiše, je moral z burklami malo po peči postrgati, da bi se kokoši domače hiše držale in na domačem posestvu kopale in jajca nosile, ne pa na tujem. Zato ta dan ljudje niso rudi hodili v tuje hiše, da ne bi sedeli na mehu in, kakor so govorili, kokuli. — Na Koroškem je bila na pustni dan mladina že zgodaj na nogah. Po vasi so vozili samokolnico in pri vsaki hiši pobirali mulo slu-
Mažkarada v malem trgu
pustni dobi na dan, pogosto tudi pri sicer res- j nih in pametnih ljudeh. Zakaj nekaj otročjega, < šegavega in norčavega ostane v človeku skozi I vse življenje. Komaj se otrok dobro skobaca na noge, že posnema, že hoče biti nekaj drugega, kar je v resnici. Hodi po vseh štirih, posnema živalske glasove, češ da je kužek, mačka, petelin itd. Dečki drug drugega vprežejo, cepetajo z nogami, rezgetajo in dirjajo kakor konji. Deklice pestujejo punčke kot skrbne matere, kuhajo, perejo itd. Ta poteza pretvarjanja v otrokovem značaju ostane nekoliko tudi v odraslem človeku in se zlasti kaže v našemlje-nju, v maškaradi. Maskiranje je zelo stara navada in se nahaja pri vseh narodih, tudi pri popolnoma nekultiviranih, divjih.
V mestih se začenja predpustno veseljačenje takoj po Novem letu, na kmetih pa prav za prav šele na četrtek pred pustno nedeljo, torej teden dni pred začetkom velikega štiri-desetdanskega posta. Ta četrtek imenujemo debeli četrtek, na Štajerskem mu pravijo gum-pasti ali mastni četrtek. Pustne zabave trajajo nato na pustno nedejlo, ponedeljek in dosežejo svoj vrhunec na pustni torek. Izražajo se v razposajenosti, obilni jedi in pijači, zbadljivo-
me in sena. To so potem zapeljali na visok hrib. Tam so nagatili slamo in seno v raztrgano, ponošeno moško obleko in nesli tega moža na visok stog. Zvečer po sončnem zahodu, ko je odzvonilo Ave Marijo, so ga zažgali. Zdaj so začeli peti, vriskati, vpiti, zvoniti z avonovi, dokler ni slamnati mož do kraju pogorel. — Na Goriškem so preganjali na polju osat, če sc je preveč razbohotil, z »buljno vodo«. Bul ja
Učitelj in učenci Med poukom v prirodopisu živalstva vpraša učitelj: »Ako ponudiš psu klobaso in škatlo Aspirina, kaj bo ta storil?« > Požrl bo klobaso!« vzkliknejo učenci. »Pa zakaj?« vpraša učitelj dalje. Na to odgovori mali Janko: >Ker psa glava ne Ijoli.«
najbrž lako star kakor človeški rod. Ze kralj David je izražal svoje veselje s tem, da je ple-sul pred skrinjo zaveze. Ples so poznali (irki in Rimljani, pa tudi najstarejši in celo divji narodi. Tudi naši davni jiredniki so že pred stoletji radi plesati. O tem nam je zapustil naš domači zgodovinar Valvasor zanimive podatke. O takratnem plesu in plesalcih jioroču naš slavni kronist: Gorenjci vsako leto toliko plešejo, du jim noge le malo mirujejo. V nekaterih krajih plešjo fantje in dekleta od Novega leta do j)osta vsako nedeljo in celo na pepel-nico, nato pa sjiet od sv. Mihela do adventa nu skednjih in podih, ki so polni plesalcev, du se komaj premikajo. Vsi |»ari |)lesejo hkrati tako, da vodi fant svoje dekle za roko. Godci sedijo stisnjeni v kotu ali |)a pod streho skednja. Za ples mora plačati vsak plesalec I sold, s tem plačajo godce in prostor za plesišče, kar ostane, j>a zapijejo. Plešejo tudi v najhujši zimi, niti največji mraz jih ne prežene s podu, ki je odprt nu vse struni. Fantje začno plesati že po Rešujem Telesu vsako nedeljo in praznik po —6 ur neprestano v senci dreves, na nekaterih podih pa po 50 pa rov naenkrat. Pri takih plesih so bili tudi pretepi in uboji. Valvasor je zapisal, da »se zgačejo z gorjučami po glavah kakor mesar vole s sekiro. Če ni vsaj eden mrtev, pravijo kmetje, du je bilo žegnu-nje zu nič.« Lotu if)82„ torej nekoliko let pred izdajo znamenitega Valvasorjevega zgodovinskega dela »Slava vojvodine Kranjske«, so ubili fantje nu plesu v Begunjah nu Gorenjskem grajskega ključavničarja llansa Fortunatiju. Prihodnje leto so pobili nu plesu Martina Ko-dertnuna v Mehčali, Jerneju Dolenca na Zgo-ši in Jakoba Kralju. Duhovščina in posvetne oblasti so se mnogo trudile, du bi odpravile ta-ke zlorabe |)lcsa, toda vse zaman, kmetje niso hotele opustiti starih razvad. Ze tukrut. Bog varuj, du bi se med domačine pomešal kuk tu j funt iz druge župnije. Zu dovoljenje jdesa so morali plačati gosposki cekin. Plesov se je udeleževala le samska mladina. Po plesu so vodili plesalci vsuk svoje dekle v gostilno, kjer so fantje plačah račun tudi zu dekletu. Valvasor še opisuje, kako so plesali ob raznih j»ri-likah, n. p r. ko so meli proso, trli lun ah na preji. V Beli Krajini so plesal i umetne plese z golimi sabljami, z njimi mahali tako spretno, du se je vse čudilo. Plesalci so imeli že v Valvasorjevi dobi svoje reditelji', ki so vodih ples in pobirali prispevke. Vse jih je moralo ubogati. Reditelji so vodili po plesu dekleta z godbo v gostilno, kjer so pogostili plesalke in godce z jedjo in pijačo.
Ob sončnem zahodu je moralo biti plesa koncc.
Po vseh norčijah — pokora
Pustnemu torku sledi pepelnica, dan pokore, vendar tudi ta dan ljudstvo ne miruje. Na vasi vlečejo ploh, in sicer dekleta, ki so obsedela brez ženinu. Čc niso hotele sume vleči ploh h, so jim gu pr i pel.jal i in privlekli prav do hišnega pmga in pri tem zbijali šule. Ta dan marsikje še duniiancs Pusta uli Kurenta pokopavajo. Nagačeno in muskiruno pustno še-ino vozijo ah nosijo v pogrebnem sprevodu, tarnajo in jočejo, igrajo žalne koračnice na harmoniko, jiotein jo pa vržejo z mosta v potok ah reko, če ni vode blizu, f>a sežgo. Na peplnično sredo zjutraj se verniki v cerkvi pc-pelijo in spominjajo, da je človek kljub vsem objestnostim, ki jih ugunja, vendar le |>rah in
Maškaradni obhod v starem veku
Moderna pustna maškarad«
je bila narodna jed iz koruzne moke, zamese-ne z inlckom, a tudi z vodo. Dodali so tudi grozdičja, rozin, in v testo vlili raztopljene slanine z ocvirki. Z roko so naredili »bulje«, večje od jajca, ter jih dali kuhat v vrelo vodo. Vodo, ki je ostala, so imenovali »buljna voda«. Tuko so pravih, dn je neki kmet nu piistni torek pruv na ta način preganjal na polju škodl jivi osat, ko je stopil k njemu gospod in ga vprašal: »No, kuj pa delaš?« »Osat pre-gunjum, kaj pa ti delaš?«, je odgovoril kmet. »Jaz pa tebi vero t. j. vraže«, je dejal gospod in izginil. Bil je — vrag.
v Beli Krajini sadijo ta dan presad (flan-ce); ker jia leži pogosto na pustni torek še sneg, sadijo kar pod kozolcem. Pravijo, da se zelje iz tega |)resada potem ne pokvari v kadi. Otroci na pustni torek nupravljajo v hiši ali kje zunaj zibalo (gugalnico), ki jo spletejo iz vrvi in nato drug drugega zibljejo. To pomeni rodovitnost v hiši, hlevu in a polju. Ta dan se morajo prati predena, povesina prediva, da se potem platno lepše beli. Koroški Slovenci pravijo, da se pustne dni ne sme presti, kar se te dni naprede, vse miši snedo. Drugod zopet naj gospodinja na pustni torek še pred soncem omika mulo prediva in naprede nekoliko niti, da bo potein sreča pri preji. Na Krasu pravijo, da pridejo kače v hišo. če se na pustni dan šiva. Na Štajerskem imajo vražo: »Če se pustni dan melje, rado nad tisto hišo grmi: če se pu prede, kače okoli hiše lazijo.« Na Svečnico in nadalje v predpustnem času se na kmetih odpuščajo in sprejemajo hišni posli in pastirji. Kokoši dobe nova gnezda. Iz hlevov se izganja vsakovrstni mrčes z raznimi reki, zagovori in zarotilnimi besedami.
Kako so plesali naši predniki
Ena izmed poglavitnih pustnih zabav jc ples kot izraz veselja in razigranosti. Ples je
pepel, ki se vanj nekoč povrne. Predpusta in pepelnice se sjiomnija v svojih pesnitvah tudi Prešeren:
Klel je neki mlad učenec pust na pepelnično sredo. Te besede je govoril v jezi svoji tisto uro: »O predpust, ti čas presneti, du bi več ne prišel v drugo' Ti med materne potice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djul popolnoma na suho.«
Nato učenec zdihuje, da je v prerlpnstu zanemaril tudi učenje, nazadnje pa jiotoži svoje najhujše gorje, da mu je predpust vzel drago Reziko. To trojno gorje: suša v mošnji, suša v glavi in suša v srcu zadene marsikoga ravno v tein usodnem času.	R. D.
Cenenega električnega
toka ni povsod, toda
»
PITON
c<
KARBIDNA SVETILKA
povsod in vselej nudi poceni in odlično razsvetljavo.
Varujte se potvorbl
Edini izdelovalec:
,,B ALKANMETAL", SubOtiCB
tovarna kovinske robe
Zak. znSčit.
Strta 10	»SLOVENEC«, nedelja 23. februarja 1941.
Po slovenski domovini
Gorje pri Bledu
Preteklo nedeljo je bilo slovesno otvorjeno novo postajališče Pod Kočno. GorjansUi delavci so zelo veseli, da se jim jo uresničila njih pre-potrebna želja in so vsem, ki so k temu kaj pripomogli zelo hvaležni. Ker je to delo zasluga le naših organizacij, naših' ustanov in naših ljudi, upamo, da bodo tudi drugI, ki še sloje ob strani ali pri nas celo grdo gledajo spremenili svoje mišljenje in dali pravemu delu za narod priznanje.
Kat. bral. društvo v Gorjah je priredilo v zadnjem žasu dve predavanji. Obakrat jo predaval g. ravnatelj Zor in sicer o »Narodnih dokazih« in »Sedanja vojska v besedi in sliki«. Za lepa in poučna izvajanj« smo bili vsi navzoči zelo hvaležni. Na pustno nedeljo in pustni torek bodo pa igrali v Gorn' domu »Kurentovo nevesto«.
(iorjanski vozniki so zvozili v tej zimi že mnogo lesa iz pokljuških gozdov, saj ga zvozijo dnevno več kakor 100 m*. Vendar jim zadnje rase vreme zelo nagaja in se je bati, da bo na Kleku še precej lesa ostalo, ker ga v kopnem ni mogoče voziti zaradi neprimernih potov.
Občinski prehranjevalni urad kar dobro posluje in skrbi za prehrano občine. Upamo, da ne bomo lačni, vsaj koruzne moke nam menda ne bo zmanjkalo.
■ škofja Loka
Pri 40 urni pobožnosti v župni cerkvi bo danes ob 15 govoril g, prof. dr. Eržen, jutri ob isti uri dr. Čepon in v torok prof. dr. Fajdiga.
Slovesna blagoslovitev novega križevega pota bo danes ledon jiopoldne.
»Turčija in njeni sosedi v sedanji vojni« je naslov skioptičnemu predavanju, ki ga bo imel v četrtok zvečer ravnatelj g. Košiček.
Šmartno pri Litiji
Dne 19. t. m. je imelo društvo R. K. v tukajšnji osnovni šoli svoj redni letni občni zbor. Iz
Iioročiil je bilo razvidno, da je bilo društveno de-ovanje v preteklem letu zelo uspešno in to v moralnem kot materialnem oziru. V mesecu oktobru se je vršil samarijanski tečaj, katerega je po-sečaso povprečno po 40 tečajnic. Predavali so: okrajni san. ref. g. dr. Orel o anatomiji in o pomoči, mhr. gosp. Brilli Darko o bojnih strupih in predsednik društva učitelj g. Vidie o organizaciji R. K. in njega glavnih nalogah. Dne 15. decembra se je vršil izpit, h kateremu se je prijavilo 20 tečajnic, ki so ga izvršile z odličnim uspehom. Za božičnico revnim otrokom je društvo naklonilo tukajšnjemu šolsk. upraviteljstvu 661 din, v prid zimski pomoči pa bo društvo uprazorilo mladinsko igro »Vedež«. Po poročilu člana nadzornega odbora šolsk. upravitelja g. Kovačiča, ki se je zelo laskavo izrazil o delovanju društva, se je razvila živahna debata, po kateri si je društvo poleg drugega zastavilo za glavno nalogo: »Iz vsake hiše vsaj po en član R. K.« Nato je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Franjo Vidie, podpredsednik Ernest Drčar, tajnica Olga Kramar, blagajnik Zinka Rode; član iodbora: Zinka Kolšek, Karo-lina Robavs, Anica Novak, Anica Izgoršek, Anica Železnik; nadzorni odbor: Marija Schvajgcr, Marija Vozelj, Maks Kovačič in Ignac Rus.
Preserje
V nedeljo, :<flne 23. februarja smo Imeli
»Tiskovno nedeljo«. Salezijanski duhovnik, gospod Štuliec, nait: je v dveh govorih lepo predočil vpliv dobrega in slabega tiska. Prav dobro je poudarjal naloge katoličanov za širjenje katoliškega, zlasti verskega tiska. Ta nedelja bo gotovo pripomogla, da bomo tudi »Slovenca« zlasti ob nedeljah šo lx>ij kupovali,- ali ga naročili. Če ne »Slovenca«, pa vsaj »Slovenski dom«. — Na kratek oddih vas vabi Prosvetno društvo za nedeljo, dne 23. februarja ob treh popoldne.
Trebnje
Prosvetno društvo ponori danes popoldne ob pol 4 popoldne v dvorani Prosvetnega doma tri-dejansko komedijo »Voda«. Ker je čisti dobiček namenjen Zimski pomoči, naj bo dvorana zasedena do zadnjega kotička, da bo tako ta plemenita akcija dosegla čim lepši uspeh.
Ker se v sosednjih okrajih že nad pol leta vedno znova jx>javlja pasja steklina in obstoji velika nevarnost da se utegne ta nevarna bolezen zanesti tudi v tukajšnjo občino, opozarjamo vse lastnike psov, da vsako sumljivo obolenje psov takoj prijavijo na občini. Paziti je tudi na to, da so vsi psi opremleni z občinsko pasjo znamko.
Kapar se imenuje nevarni škodljivec, ki je pred leti uničil skoro vse naše češpljeve nasade, Da se pa v zadnjem trenutku to prepreči, je nujno potrebno, da se vse ogroženo in pa žo napadeno drevje nemudoma poškropi in sicer s 6% arbo-rinom, ali 20% žvepleno-apneno brozgo. Škropljenje je sedaj najuspešnejše. Vsi sadovnjaki morajo biti povsod brezpogojno urejeni in odstranjeno mora biti vse, kar bi jx)vzročalo razplod in širjenje škodljivcev in bolezni sadnega drevja. Borba proti škodljivcem in boleznim sadnega drevja mora biti splošna in popolna in je le tako omogočen uspeh v tem delu tudi posamezniku, v nasprotnem slučaju je delo posameznikov prenaporno in malo uspešno. Kaparja je mogoče uničiti le z zgoraj omenjenimi zatiralnimi ukrepi oziroma sredstvi.
Kočevje
Predavanje o naših iiseljeneih ie priredilo naše Prosvetno društvo dne 4. februarja. Predaval je izseljenski duhovnik g. Stanko Gritns. Le škoda, da ni moglo več občinstva prisostvovati tomu nadvse zanimivemu predavanju. Takih predavanj si še želimo!
»Zenitev«. V režiji g. sodnika Lazarja vpri-zori Prosvetno društvo na pustno nedeljo ob 4 l>or>oldne Gogoljevo komedijo »Ženitev«. igra bo privabila gotovo mnogo slovenskega občinstva v dvorano ljudske šole. Vsi iskreno vabljeni!
Dob pri Domžalah
Opereto »Mežnarjeva Liz.ika« bo igralo Prosvetno društvo v nedeljo 23 februarja ob 3. popoldne in ob pol 8. zvečer. Za opereto je eilno zanimanj«. Ker je spevoigra bogata t lepim petjem in veselimi priztiri, »te vsi — zlasti pa ljubitelji lepega petja in poštene pustne zabave — od blizu in daleč prav lepo vabljeni! Ne bo vam žali
Zagorje
Mohorjanf, dvignite knjige! Knjige Mohorjeve družbe ao še vedno na razpolago v zagorskem župnišču vsem onim, ki jih doslej ie niso dvignili. Hkrati obnovite naročnino, ker s tem podprete to našo najstarejšo in za vse slovenstvo prezaslu-žno književno družbo,
Kupujte »Slovenec« in »Slovenski dom«. Nedeljski »Slovenec« vam je vsako nedeljo na raz-j)olago pri koljjorterjih pri cerkvi, a ga sicer lahko kupite tudi v trafiki g. Drnovška Mihe, nasproti f)Ošte, kjer jo dnevno na razpolago tudi »Slovenski dom«.
Na pustno nedeljo zvečer ob 7 ponovi pevsko društvo v Zadružnem domu v Zagorju spevoigri »Ponočnjaki« tn »2enili se bomo«. Vsem, ki jim je do poštene in f>oceni zabavp, ta dan obisk toplo priporočamo.
Krško
Vodopravno dovoljenje za zgradbo novega železobetonskcgit mostu Čez Savo v Krškem je kr, banska uprava že izdala. Za izvršitev je določen rok 3 let. Pri gradnji se bodo upoštevale zahteve spluvarske zadrugo in koristi splavarjev.
Za gimnazijo, ali vsaj za ustanovitev nižje gimnazije v Krškem prosi 25 okoliških občin na čelu z občino Krško. Ta del naše banovine, ki ima sicer v lesni bližini več meščanskih šol, je najbolj oddaljen od mest, ki imajo gimnazije ter je tako naša kmečka mladina primorana v pretežni večini iskati si srednješolske izobrazbe v bližnjem Zagrebu.
Razmeroma lepe cene, ki io Ima živina in svinje, nudijo našim kmetovalcem priliko, da so posvetijo malo bolj živinoreji, ker je sicer nevarnost, da obvise izključno na milosti in nemilosti slubih vinskih letin.
Prosvetno društvo je 9. in 16. t m. vprizo-rilo šaljivi igrokaz »Na Trški gori«, s katerim gostuje v nedeljo 23. t. m. v prosvetnem doanu v Cerkljah ob Krki.
Ptuj
80 letnica Mlakarjeve mame
Danes praznuje v Vičavi pri Ptuju med svojimi odraslimi otroci in sorodniki 80 letnico rojstva ga. Margareta Mlakar, vdova po jjokojnem vitjem železniškem revidentu g. Štefanu Mlakarju-jubilantka je iz trdne Begove rodbine iz Sušice pri Novem mestu. Po poroki je sledila svojemu možu, ki je bil v službi pri tedanji Južni železnici, po raznih krajih, dokler se nista ustalila v Ptuju. Imela sta 14 otrok, od katerih pa jima jih je nemila usoda iztrgala jiolovico. Današnja slavljenka je bila vse svoje življenje <Klločna in odkrita Slovenka, čeprav v nekaterih krajih Štajerske ni bilo vedno brez nevarnosti javno kazati to svoje prepričanje. V Ptuju ni bilo nobene narodne slovenske prireditve, da ne bi pri njej aktivno in požrtvovalno sodelovala. S prav posebno ljubeznijo pa se je zavzemala za slovenske dijake. Dolga leta je bila s svojim prikupnim glasom in izv.anrcdnim posluhom aktivna ccrkvena pevka in še danes ji je petje v posebno veselje in razvedrilo. Dobremu katoliškemu časopisju so pri njej vrata vedno na stežnj odprta in je tudi že dolgo vrsto let zyesta naročnica našega lista- V,krogu svojih najdražjih še čila, zdrava in vedra obhaja svoj lepi življenjski jubilej in sprejema čustitke številnih prijateljev in znancev, ji tudi mi iz srca želimo, da bi ji ljubi Bog naklonil še obilo let zdravja, sreče in zado\olj-nosti.
*
Pododbor rezervnih oficirjev v Ptuju priredi v nedeljo 2. marca ob 9,30 v prostorih oficirske čitalnice svoj letni občni zbor. Udeležba za člane obvezna, nečlani vabljeni.
Laško
Odboru za zimsko pomož so priskočili na pomoč člani Fantovskega odseka in članice Dekliškega krožka pri nabiranju življenjskih potrebščin za šolsko kuhinjo. Z nabiralno polo so šli od hiše do hiše ter so že dosedaj nabrali precej. Veliko družin se je odzvalo njihovemu človekoljubnemu pozivu in so darovale šolski kuhinji po svojih močeh.
Fantovski odsek in Dekliški krožek v Laškem vprizorita v nedeljo, 2. marca ob 3. uri popoldne v nadžupnijski dvorani ljudsko igro »Pot navzdol« (»Stari in mladi«). Igra je v svojem jedru poučljiva, zelo zanimiva in rn-peta. Cene so običajne.
Sv. Miklavž nad Litijo
Vse katoliško misleče fante in može vabimo na ustanovni občni zbor Fantovskega odseka v Sv. Miklavžu nad Litijo, ki bo v nedeljo, dne 2. marra 1941. po sv. maši ob 11. uri dopoldne v šolskih prostorih.
Rimske toplice
D. Ulaga — 60-letnik. Vedro razpoložen, zdrav in živahen kot vedno je praznoval 21. febr. t. 1. v Rimskih toplicah g. Drago Ulaga svojo 60 lelnico. Kot najmlajši član družine vaških »muzikantov« si je z dovršitvijo orglarske šole v Celju glasbeno delo izbral za svoj poklic. Nastopil je 1. 1901. službo organista v Šmarjeti pri Rimskih toplicah, kjer je vneto vodil cerkveno in prosvetno petje, mojstrsko orglal in z izredno lepim tenorjem prepeval Bogu v čast in ljudem v dopadenje 25 let. Do upokojitve 1. 1033. je bil organist v Slov. Bistrici, kjor jo še uspešneje deloval za podvig lepega petja na koru, bil duša pevkega društva »Lipe«, vadil tamburaše ter prirejal koncerte poedinih in združenih zborov slo-venjebistriške dekanije. Cerkvene in druge pesmi je skrbno izbiral iz del naših najboljših zmernih in modernejših skladateljev; krasne ho bile latinske maše in o večjih praznikih so bili na koru pravi vokalni in orkestralni koncerti. Vzgajal je mlajše organiste, saj ima v bližnjem sorodstvu kar 7 pevovodij, in jim kol izkušen vodnik kazal pot v kraljestvo glasbenih lepot. Sedaj živi s soprogo Franjo. ki mu je ves čas skrbna in blaga življenjska tovarišica zopet v Rimskih toplicah, kjer njemu in družini dobrohotno Bog nakloni še dolgo vrsto let zdravja in »židane« volje I
Ljubno ob Savinji
»Slovenski dom« prihaja vsak večer v Ljubno in ga lahko naročite ali kupite pri organistu gosp. Zajcu. Po želji se l>o list dostavljal že isti večer na dom. Naročnina »Slovenskega doma« je mesečno le 14 din. V vsako slovensko katoliško hišo najcenejši popoldnevnik »Slovenski dotn«!
^	Polzela
Katoliško prosvetno druitvo priredi danes, v
nedeljo, ob treh popoldne v Prosvetnem domu zabavno veseloigro s petjem v treh dejanjih »Čevljar — baron«.. — Prijatelji poštene zabave vljuduo vabljeni.
Hoče
Prosvetno druitvo ponovi 23. fehntar|a v Slomškovem domu ob 7. zvečer komedijo v treh dejanjih »Pričarani ženin«. Vabljeni!
Središče ob Dravi
KA za župnijo Središče je priredila preteklo nodeljo sestanek vseh katoliško mislečih staršev. Na njem se ie poudarjalo v več govorih, kako morajo starši skrbeti za katoliško vzgojo svojih otrok doma s tem, da jim bodo naročali katoliške ča-sopiso in gledali družine same, da se bode nedeljo bolj posvečale kot dosedaj; dolžnost staršev pa je tudi — tako so govori izzveneli — da svojo otroke pošiljajo v katoliška društva. Udeležba je bila izredno lepa — in kar moramo podčrtati — prišli so na sestanek v precejšnjem številu tudi naši očetje, ne samo matere. Če bo možno, se bodo taki sestanki tudi še v bodoče vršili.
Narodna prosveta bo uprizorila danes zvečer ob pol osmih v društveni dvorani burko v treh dejanjih »Ubogi samci«. Na svoji seji je društvo sklenilo, da se v smislu dopisa kr. banske uprave del čistega dobička odstopi odboru za zimsko pomoč. Predprodaja vstopnic bo v društveni dvorani danes popoldne od treh dalje.
Sv. Lenart v Slov. goricah
Slomškovo okrožje ZFO priredi v nedeljo, dne 2. marca, ob 3. popoldne pri Sv. Lenartu v Slov. goricah v Narodnem domu telovadno akademijo. Sodelujejo fantovski odseki: Maribor I, Sv. Peter, Sv. Ana, Sv. Lenart, Sv. Trojica in Sv. Benedikt ter krožki Sv. Lenart, Sv. Anton in Maribor I. — Prijatelji mladine, pridite ter s številno udeležbo podprite idealno stremljenje naše mladine.
i Trbovlje
V nedeljo, 9. marca, gostuje rakovniška igralska družina iz Ljubljane e sodobno socialno dramo »Beraški študent«. Predstava bo ob 3. popoldne v Društvenem domu, na kar že danes opozarjamo.
Tudi za Trbovlje bi bilo dobro, kar dela občina v Zagorju, da namreč naroča hrvaške prašiče in sama prodaja špeh po 25 din kg, medtem ko je sedaj v prodajalnah pri nas po 29 din, ko bi naš občinski preskrbovalni urad naredilo bolj priljubljen in koristen, dosedaj se je s svojim nastopanjem le osovražil in pripravil ljudem dosti nejx)trebne jeze in jx>tov
Komu v prid? Rudarji se že dalj časa pogajajo za novo ureditev plač. Medtem se levičarji ženejo, da bi spravili ob ugled rudarske zaupnike vseh skupin, dasi še ni preteklo eno leto, kar so bili izvoljeni. Napadi se vršijo z raznimi letaki, saj papir vse prenese, tudi laži in neumnosti. Dali so tako pod roko izvoliti — seveda brez volitev — nekake nove zaupnike, da tako motijo složen nastop, ki bi bil potreben za uspeh. Takšno razbijanje je začasno v korist komunizmu, za zboljšanje rudarskih plač je pa gotovo škodljivo.
Koruzne moke je dovolj. Za februar je občinski oskrbovalni urad moral odkloniti deset in pol vagona koruzne moke, ki jo je Prevod hotel še jK)slati v Trbovlje. Zaloge v prodajalnah so ]>olne, ljudje tudi v februarju kupujejo polovico manj koruzno moke ko v januarju. Vzrok bo menda tudi ta, da koruzne moke ni mogoče hraniti dolgo na zalogi. Na prošnjo ZZT je Prevod dovolil za rudarie še eno kilo pšonivne moke več na mesec, ker se nekateri na koruzno moko kar ne morejo navaditi.
Ježica
Življenje pod okriljem Kat. prosvetnega društva jx>teka v teh zimskih mesecih prav živahno. Vršijo se redni fantovski sestanki, kot tudi sestanki dekliškega krožka, na kalerih nudijo predavatelji, tako domači kot naprošeni iz Ljubljane
Po naših krajih se od jeseni preteklega leta pojavlja nova kužna bolezen svinj, ki je doslej nismo poznali. Je to nalezljiva kužna ohromelost, ki je napravila drugod in pri nas še ogromno škodo. Bolezen se je pojavila najprej na Češkem že okrog leta 1929. tor je j>ovzročila, da je baje Češka danes precej brez svinj. Bolezen se je raznesla poleni po Avstriji in Nemčiji, od koder se je zanesla tudi k nam. Nevarna je iz razloga, ker je zahrbtna in zaenkrat neozdravljiva.
Znaki bolezni niso v vseh primerih enaki. Glavni znak bolezni, ki edini skoraj povsod nastopa, je ohromelost zadnjih nog, tako da svinje ne morejo vstajati. Svinje navadno prenehajo zreti ali pa vsaj slabše žro kot prej in cesto povračajo. Zaradi početnih ne preburnih znakov se navadno obolenju ne posveča dovolj pazljivosti, zaradi česar se bolezen nemoteno širi naprej, tako da se zahrbtnost in nevarnost bolezni navadno opazi prekasuo. Ohromelost ni takoj v početku bolezni popolna, temveč se razvije po dveh ali treh dneh. Navadno ne oboli več svinj istočasno, ampak obolijo druga za drugo tako, da traja bolezen več mesecev v onih dvoriščih, kjer je več svinj. V večini primerov so prašiči preobčutljivi ter na vsak dotik strahovito cvilijo. Od časa do časa napadajo obolele svinje krčeviti napadi. Poleg ohromelosti nog je večkrat mogoče opaziti tudi ohromelost 3podnje čeljusti in jezika. Ohromelost zajame večkrat tudi vse telo, tako da izgleda, da so živali nezavestne in neobčutljive. V akutnih primerih j>oginejo živali v treh do štirih dneh zaradi zadušitve. Pri kronični in subakutni obliki znaki bolezni niso tako izraziti. Spočetka se opaža napeta in negotova hoja živali, kasneje pa se pojavi ohromelost nog, navadno zadnjih.
Bolezenski znaki kužne nalezljive ohromelosti so precej podobni kostolomnici ali rahitisu, ki se pojavlja zaradi nepravilne prehrane, predvsem zaradi pomanjkanja apnenih soli in vitaminov. Toda rahitične svinje imajo očuvan dober tek ter je navadno mogoče na njih že od daleč opaziti spremembe na nogah, ki so zvite in grčave, ter nabrekline na rebrih. Ohromelost se pojavlja tudi pri revma-tiztnu prašičev, pri katerem po obole sklepi, trebušna, prsna in srčna mrena, kar se dA navadno razlikovati.
Kako se bolezen prenaša, se točno Se danes ne
ve; domneva se, da se bolezen lahko razneso neposredno, gotovo pa je, da se raznašanje vrši posredno po osebah, mesu, pomijah, orodju, vozilih, hrani, stelji, gnoju in podobnem. Ohromelost napada stare in mlade svinje brez razlike starosti. Bolezen povzroča nevidljivo kuživo, ki se imenuje i s splošnim nazivom virus. Ta razvija svoje pogubo-
Franjo Neubauer:
f Prijatelja Janhu Barleta
rredragi Janko! — Slišim prav,
da zagrebški zvonovi
b pretužnimi glasovi
poslednji Ti po jo pozdrav?
Pal moja slišijo ušesa
da dvignil se je iz telesa
Tvoj duh v nebeški raj!
A kaj srce mi čuti,
nihče nikjer ne slutil
Kako sem sam sedaj
v prebridki tej bolesti!
Kot kamen sem na cesti,
ki ga nekdo je tja zagnal '
potem pa spet odpotoval
in zanj se več ni zmenil,
saj nikdar ni ga cenil.
Tako pač dela svet,
ki je za vse ogret,
karkoli mu ugaja
in se vesel sprehaja
po gladkih potih in stezdh,
a ni mu zanje, ki v temdh
molčijo osamljeni,
trpljenju izročeni.
Ti ne tako, prijatelj moj,
dobrotnik moj čuteči!
Ti hodil v mislih si z menoj
v najtežji še nesreči.
Da ni Te, strašna ta zavest
kot skala name lega
in v 7nojega srca bolest
z ostrino kruto sega.
Dovolj toiba! — naj zdaj molitve
zahval izrečejo Ti slo,
dokler ne pride čas združitve,
ko muk in tuge konec bo!
šolo odrasli mladini mnogo poučnih smernic za vstop v življenje. Tudi dramatski odsek nikakor ne zaostaja za ostalimi in si prizadeva, da izpolni program, ki si ga je osnoval začetkom letošnje sezone. Saj nam je prikazal svoje delo z več uspelimi uprizoritvami na našem odru. Sedaj pripravlja dramo »Lovski tat«. Da bo pa za pustno nedeljo preskrbljeno tudi za prijetno razvedrilo, nam bo Cerkveni pevski zl>or pod vodstvom g. Antona Mazovnika podal na odru Prosvetnega društva danes ob 3. uri popoldne spevoigri »Povodni mož« in »Kovačev študent«, na kar prijatelje petja in zdrave zabave vljudno vabimo.
Sv. Peter pri Mariboru
Poroka. V ponedeljek se je poročil Martin Kunač, posestnikov sin z Viničke gore s Kuni-gundo Ferlic, hčerko našega cerkvenega ključarja in posestnika Simona Ferlica iz Trčove. Nevesta je bila vso dobo vrla Marijina družbenica. Na gostiji so svatje zložil* za novo bogoslovje v Mariboru vsoto din 200. Mladoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova I
Delovanje šolskih kuhinj. Na obeh tukajšnjih šolah delujeta že nekaj časa šolski kuhinji, Na dekliški šoM prejema topel obed vsakodnevno okrog 50 učenk. Deška šola pa je uvedla mlečno akcijo, ki je je deležno do 40 učencev. Mero-dajne kroge naproša.no, naj bj oskrbeli šolskim kuhinjam potrebne karte za nabavo kruha odn. odgovarjajočo množino moke. V glični zadregi glede moke odn kruha je gotovo večina šolskih kuhinj in bi želeli čimprejšnjo povoljno ureditev tega vprašanja.
nosno delovanje v možganih in hrbtnem mozgu, zato tudi ni mogoče najti na zaklanih ali poginulih svinjah nikakih bolezenskih sprememb na organih. Edinole v možganih in hrbtnem mozgu je mogoče s pomočjo mikroskopske preiskave ugotoviti povečano število belih krvnih telesc.
Meso obolelih in zaklanih svinj je užitno; paziti pa je treba, da se s pomijami in mesnimi odpadki ne raznese kal bolezni. Zato je na vsak način potrebno, da se pomije v takih primerih predhodno temeljito prekuhajo in šele potem porabijo za hrano živali.
Poznano je dejstvo, da je laže obraniti se bolezni kakor pa jo zdraviti. To velja še posebno za svinjske kužne bolezni. Posestniki svinj na bi se zato ravnali po sledečih navodilih: 1. Nihče, ki nihia posla s krmljenjem svinj, naj ne hodi v svinjak, še prav posebno ne prekupci, mešetarji, mesarji in rezarji, ker ti najprej zanesejo kal kužnih bolezni v svinjake. 2. Kadar dokupite prešičke ali pripel jete nove svinje med vaše domače prašiče, si dobro oglejte živali in pozvedujte, od kod izvirajo in če niso morda že okužene ali celo bolne. Zato ni priporočljivo kupovali živali na sejmih, ampak je bolje kupiti naravnost od kmeta, ki vam lahko jamči, da vam je prodal zdrave svinje. Veliko vlogo bi morali igrati pravilno izstavljeni živinski polni listi, ki ne bi izkazovali samo, da je kdo kupil kako žival, ampak tudi resnično poreklo svinj. 3. Kadar kupujete slanino ali svinjsko meso, pazite, da ne pride ničesar od tega v pomije ali pa vsaj pomije dobro prekuhajte. Svinjska ku ;a in nalezljiva ohromelost se najlaže zaneseta med svinje baš s pomijami. 4. Po vsaki kužni bolezni Bvinj svinjake dobro razkužite z 20% razlojtino lužnega kamna, t. j. 1 kg lužnega kamna na 50 litrov vroče vode. Pred razkužitvijo je treba steljo odstraniti in svinjak temeljito počistiti. Steljo je najbolje sežgati. 5. Kadar se pojavi sumljiva bolezen pri vaših svinjah, pokličite takoj uradnega ali najbližjega veterinarja, ki bo ukrenil vse potrebno. Bolezen naj se nikar ne prikriva, ker se s tem najbolj škoduje sebi, sosedom in narodnemu gosjiodarstvu.
V teh dneh je izšel nov pravilnik o zatiranju kužne nalezljive ohromelosti. Pravilnik priporoča, da se v primerih, kjer je upravičeno upanje, da bi se s klanjem obolelih in sumljivih svinj'bolezen zatrla, pokoljejo svinje tistega dvorišča, za kar bi dobili lastniki delno odškodnino od države. Zgled Češke in Nemčije nas opozarja, kako nevarna je ta bolezen za splošno narodno gospodarstvo, kakor tudi za posameznega svinjerejca, č«"1 se bolezen takoj ne prijavi in pravočasno ne odrede vsi potrebni varnostni ukrepi
Po Sloveniji razsaja nova kužna bolezen svinj
Mala Japonka
Dolgo časa nisem dobil nobene pošte, no, in poleni je nekoč prišlo pismo z Japonskega.
Seveda sem si najprej pozorno ogledal pisemske znamke in poštni pečat in pretuhtaval • sem črke, ki so bile evropske in prav gladko napisane, in otipaval papir. Torej je pismo brez dvoma poslal kak Evropejec in ne Japonec. Vendar je bilo treba paziti na svileni papir in dolgo sem iskal posebno leseno pripravo za odpiranje pisem, ki sem io še imel z otoka Jave.
Pismo je bilo napisano v našem jeziku, a k sreči je bilo podpisano z japonskim, in sicer ženskim imenom: Ogaj. Tako lepo se mi je dozdevalo to ime, tako čarobno, da sem kar zaslišal zapeti japonskega slavčkal Kar videl 6em tiste nežne prstke, ki so bili napisali to nežno pisemce.
Pismu ie bil priložen časopis v japonščini. Neki članek je bil rdeče podčrtan. Avtorica pisma mi je poročala, da mi pošilja prevod neke moje kratke povesti. Takih časopisov je nato v presledkih nekaj mesecev prišlo še več. Slednjič pa spet pismo, kjer mi neznanka sporoča, kako da je to čudno, da opisuietn prirodo prav tako, kakor jo tudi Japonci občutijo, in sicer prav dobesedno tako.
Seveda me je to razveselilo. Še bolj pa me je veselilo, da sem v duhu predstavljal to malo Jaiponko. Ali je imela po stari šegi še tisto frizuro in kimono in coklice s podstavki? Ali pa je nosila evropsko obleko? Pa čeprav je bila po naše oblečena, brez dvoma je bila ljubka. Joj, tiste poševne, čme oči, vsa tista drobčkano6t na njejl
Kajpa, treba je, da se v sedanje Japonke pravilno zamisliš! Vsekakor hiti po mestu prav tako korajžno ko naša dekleta in se urno izmika tramvajem in avtomobilom. Hodi na univerzo, na različne shode. A kadar cveto češnje, takrat se s svojimi prijateljicami odpravi na deželo.
O, kako sem bil navdušen zanjo! Kako sem koprnel, da bi jo videl! Kako sem se hudoval na velikanski del sveta, ki je bil med nama!
Saj bi ji bil utegnil tudi pisati, tudi brez naslova — s posredovanjem časopisov. Lahko bi jo zaprosil za njeno sliko. Toda vse — ali nič! Zatorej je bilo lepše sanjariti o njej. Saj ne more biti nobena fotografija tako nežna, kot so 6anje.
Začel »em snovati načrte, kako bi se dalo priti na Japonsko. Nekoč se je celo primerilo, ko da bi se bil zares mogel odpraviti tja. Da bo japonska vlada kakega književnika poklicala tjakaj, da bi na univerzi v Tokiu predaval evropske jezike. Vendar iz te moke ni bilo kruha.
Medtem je postala moja mala Japonka v Tokiu štiri leta starejša. Skoraj nepotrpežljivo in z grenkobo v 6rcu sem od časa do časa pomislil, da mi-
neva pol leta ea pol letom. Čeprav bi slednjič svojo prijateljico že zagledal, bi bil prvi cv ko mesečina očarljivega obličja že osut.
Nič ne pomaga, če si dopoveduješ, da je ženska v slehernih letih osvežujoča. Cvet je le največja sreča — za ženske same in za njihove častilce
A le kako sem mogel pozabiti na eno — na
to. da se je moja prijateljica medtem nemara že poročila? Da ima mogoče že otroka? Že dva otroka, tri? Pa je 6eveda tudi kot mlada mati prekrasna!
Čeprav sem si moral dopovedati, da mi pač ne bo nikdar mogoče potovati na Japonsko, se mi je vendarle tožilo po tej »ljubezni«, ki se mi je do-edevala kot živa zveza dveh bitij.
Nemara hodijo njeni otroci že v šolo! Pa saj bi se mogel veseliti tudi njenih otrok, lahko bi počepava! z njimi na tleh in bi imel krog sebe same majcene, pisane kimonice in bj prisluškoval radostnemu živžavu, ki bi ga prav tako malo razumel kot živžav ptičev. Skrivši pa bi bil le ponosen na svojo, že zrelo prijateljico. Brez dvoma bi če-
pela zraven med člvkajočimi človečki-ptički in njeno čebljanje bi bilo stično njihovemu, le da bi bilo malo nižje. Oh, saj, saj I Ali bi se ne dobila kaka prilika, da bi za kak svetoven list potoval tjakaj kot poročevalec?
Ko sem kmalu zatem spoznal prvega Japonca v svojem življenju, je bila moja prva misel ta, da bi ga vprašal po Ogaji, ki je nisem še nikdar videl. Toda tega vprašanja le nisem izustil. Dejal sem si, da je pač bolje, da si to svojo sanjsko podobo hranim lebdečo pred seboj.
Toda Japonec je sam prvi spregovoril. Videl je bil neki moj igrokaz, v Ogajinem prevodu, ki so ga uprizorili na Japonskem. »Ogaj se z veliko ljubeznijo trudi za vaša dela. Vaša drama je za zgled dobre drame na državni šoli za igralce v Tokiu.«
»Oh, pripovedujte mi o Ogaji! Kako rad bi bil že zdavnaj prišel na Japonsko, da bi videl Ogajo! Kakšna oseba pa je to?«
»Stojte! V hotelu je z menoj neki rojak, ki ima sliko te osebe pri sebi. Vprav pred nekaj dnevi je prišla po pošti. Grem ponj!«
Prijazni Japonec je odšel skozi široka steklena vrata.
Moje srce se je polagoma razodevalo in le s težave sem ga krotil, da je mimo utripalo. Vendar je sladko ganotje prešinjalo mojo kri prav do najbolj oddaljenih končkov vseh udov.
Japonec se je vmil z mladim, stasitim gospodom. Ali je to Ogajin mož? Ze sem občutil ostro bodalce ljubosumnosti v prsih.
Neznanec mi je z nepopisno vljudnostjo 6egel v roko.
»Vi imate sliko od Ogaj?« sem ga skoraj z nevljudno naglico in zmeraj večjo ljubosumnostjo vprašal.
»Da, to je slika več oseb; Ogaj pa je med
njimi.«
Iz svoje listnice je vzel razglednico in mi jo
P. Brnegel: Boj med postom in postom.
dal. Zagledal aeni precej japonskih gospodov in nekaj žensk v japonskih oblekah,
»Katera oseba je Ogaj? Tale?« sem vprašal in glas mi je drhtel. S prstom sem pokazal seveda na najlepšo od štirih osebic v kimonu.
»Ne, ne,« se je mladi Japonec skoraj žaljivo zasmejal. »Tole je Ogaj.« Pokazal je na starejšega, modro zročega gospoda.
»Ogaj?« sem komaj zajecljal.
»Generalštabni zdravnik, doktor Rintaro Utori,« je odvrnil mladi gospod. »Ogaj pa je njegov psevdonim.«
Bilo mi je, kot bi treščilo vame. Kar grozotno sem bil presenečen. Skušal sem pa svoje silno razburjenje prikriti s tako vljudnim in zagonetnim . smehljajem, kakor se ne bi bolj posrečilo niti naj-I bolj zagonetnemu človeku iz Azije. (W. Sch.)
Vest si |e potolažil
»Jaz jo bom ven pofulil; ali greš z menoj?« »Nak, meni se to ne izplača.« »Zakaj ne?«
»Ker sem kot paznik šele službo nastopil.«
Ne vem, ali je še živ. Bil je okrajni 6odnik v majhnem mestu na deželi. Sodnik Arnošt je bil prijatelj družbe in pa kozarčka dobrega vina. A čim starejši je bil, tem bolj zrela in iskrena je bila njegova ljubezen do vina, za kar pa ga je zmeraj bolj pekla vest, ki je bila občutljiva ko vest kakega otroka. Zlasti takrat mu ni dala vest miru, kadar je imel poslednje krone svoje plače in jih je prinesel krčmarju
Tako je bil Arnošt nekega večera spet v krčmi. Popil je bil že dosti vina, a ga je še zmeraj žejalo po njem. V svoji denarnici je imel sicer še svetli petkronski srebrnik, a vprav tega srebrnika — to je bilo Amoštovo sveto načelo — se ni smel dotakniti. Ta denar je hrani! za kake posebne izdatke, Če bi se kaj nepričakovanega zgodilo in bi ne bil brez denarja, dokler bi ne dobil prvega plačo. S težkim srcem je Arnošt vstal in se odpravil domov.
Bodi da je bilo zaradi svežega zraka, ali je bila to nekakšna »obešenjaška« veselost, skratka, Arnošt je začel prav proti svoji navadi na ves glas peti, ko je stopil na cesto. Pel je s svojim nizkim basom neko pesem iz svojih mladih let, tako da je nekdo hrupno odprl okno in ga na-hrulil:
»To je pa že taka brezobzirnost! To bo treba naznaniti l<
Pri besedi »naznaniti« je bilo Arnoštu, ko da bi ga bil kdo udaril in pri tej priči 6e je iztrez-nil. Njegova vest se je oglasila: »Naznaniti, res jel« si je dejal. »Jaz, sodnik, vendar ne bi bil smel kaj takega storitil Za svoj prestopek bi moral biti še enkrat več kaznovan!« In čim bliže je bil svojemu stanovanju, ki je bilo v istem poslopju kakor sodišče, tem bolj mu je bilo jasno, da se ne sme izogniti pravični kazni in tem bolj si je bil svest, kako bo izvedel svoj načrt, ki mu je nenadoma šinil v glavo in katerega je, prišedši domov, tudi takoj izvršil.
Sodnik Arnošt je torej takoj sklical obravnavo, na kateri je bil obtožen ponočni razgrajač Arnošt zaradi kaljenja nočnega miru.
Tudi priča je bila tu in sicer spet Arnošt, ki je na svoja lastna ušesa slišal, da je neki moški zavpil skozi okno, da je razgrajač Arnošt s svojim glasnim petjem povzročil javno pohujšanje, kar je bilo važno zato, ker se je mogla obtožnica juridič-no opirati le na to.
»Obtoženec Arnošt!« je rekel sodnik Arnošt. »Vi torej priznate, da ste nocoj preveč glasno vpili po cesti? Kaj morete navesti v svoj zagovor?«
»Gospod sodnik,« je odvrnil obtoženec Arnošt, »res sem pel in priznam, da sem bil pri tem malo preveč židane volje. Prosim, da bi to vpoštevali.«
»Priča Arnošt!« je sodnik Arnožt nadaljeval razpravo. »Kaj boste pa vi izpovedali?«
»Jaz sem slišal, kako je neki moški, ki ga ie obtoženčevo petje razjezilo, zavpil na cesto: »To je pa že taka brezobzirnost! To je motenje miru! fo je treba naznaniti\< je izpovedal priča Arnošt, kakor je najbolje vedel in znal.
»S čimer je dokazano, obtoženec Arnošt, da ste se s svojim vedenjem pregrešili zopet postavo o kaljenju nočnega miru,« je dejal sodnik Arnošt. »Zato ste obsojeni po paragrafu tem in tem, poglavje tretje, v denarno kazen petih kron. Ali sprejmete kazen?«
Obtoženi Arnošt jo glasno odvrnil: »Sprejmem!« Vzel je denarnico iz žepa in je položil svoj svetli petkronski srebrnik na sodnikovo mizo.
Zdaj je rekel sodnik Arnošt priči Arnoštu: »Vi pa, seveda zaslužite pričnino in sicer najmanj pet kron.«
Nakar je priča Arnošt vzel onih pet kron, ki mu jih je sodnik Arnošt prisodil, in jih dal spet nazaj v denainico, iz katere jih je bil pravkar vzel obsojeni Arnošt.
»S tem je obravnava končana! Lahko noč, gospoda!« je dejal sodnik Arnošt Nato je dal denarnico v žep, slekel si je sodniško haljo, ugasnil je luči v sodni dvorani in se je po bližnjici napotil nazaj v krčmo, ki jo je bil pred pičle pol ure zapustil. — Njegovi prijatelji so bili še vsi veseli zbran: in so Arnošta osuplo sprejeli.
»Kaj si se le odločil, da boš svoj znesek za nepričakovane izdatke zamenjal za vino?« so ga vprašali in mu pomežiknili
»NakI« je Arnošt ogorčeno zavrnil takšno snmničenje. »Kaj takega niti ne bi bil več zmožen storiti, ker sem imel pravkar nepričakovan izdatek. Tistih pet kron, ki vi nanje mislite, sploh nimam več!«
In. ko so ga prijateHI vprašujoče pogledali, ker je držal že v roki oni petkronski srebrnik, je s skrivnostnim smehljajem nadaljeval: »A medtem sem si kot priča na sodniji zaslužil denar. In ker je, kakor veste, pri nas navada, da si tako pridobljenega denarja ne smeš dati na stran, ampak si moraš zanj kaj dobrega privoščiti, tudi jaz nisem vedel nič boljšega 6toriti, ko da sem se vrnil nazaj k vam «	(Stry)
Telefonski pogovor
»Hal6, Liza?«
»Dobro, da si me poklical, Jože.«
»Jaz.. .<
»Ti niti ne slutiš ne, kako sem razburjena, Jože.<
»Seveda, ampak .. .<
»Prosim, ne moti me, jaz sem tako nervozna, Jože!«
»Jaz nisem ... « »TI nisi nervozna, verjamem, a Jože, če bi bil ti v moji koži...«
»Če pa jaz nisem ...«
»Vem, da nisi v moji koži, pa vsaj skušaj biti! Saj si hotel priti ob osmih, ker ima Tone boksarski tečaj...«
»Hml«
»Ali si kaj rekel, Jože?«
»Nič, niči«
»Torej, pomisli, Jože! Pred pol ure mi je Tone sporočil, da pride domov večerjat, da danes ne bo boksanja. Če bi se ti, Jože, ne bil zdajle oglasil, ampak bi bil ob osmih prišel, no, —-strašno! Tone je že itak ljubosumen... No, kaj porečeš na to, Jože?«
»Hm, seveda.«
»Slišim ti po glasu, da si nejevoljen, a kaj morem za to? Tako sem se veselila tega večera! Tako lepo sem okrasila mizo - tebi na ljubo, Jože!
A zdaj se bom s Tonetom dolgočasila! Res, pre-neumno je to da je boksanje odpovedano. Ali nisi hotel nekaj reoi, Jože?«
»Seveda sem hotel reči I Povedati sem ti namr reč hotel, Liza, da se bo boksanje vendarle vršilo. Le da sem pravkar sklenil, da bo to boksanje v našem stanovanju. Jaz mislim, da bo Jože izvrsten tovariš v boksanju — in tebi se ne bo treba dolgočasiti. Namreč tu govorim jaz, Tone!«
PUSTNA
Vse mesto ovija pisani blišč rumenih in rdečih in zlatih trakov, od okna do okna razgibani vriši se vzpenja in raste, prost tesnih okov.
Veselje in smeh v pijanih očeh in lepa, vsa rožnata pota, potihnili so vsi viharji v ljudeh v službi človeka — robota.
Ljubezen preplavlja ta pisani svet, gradi si pretudne gradove, ki v kapljice sanjske razpadejo spet čim zarje razcvetejo nove.
Ne pesem ne vino ne vrisk in konfeti trepeta v naših kosteh ne umire, bolj živi kot luči in pisani cveti strahovi pred jutršnjim dnem v nas besne.
Še pust ima letos vdrte oči in lakoto, mraz mu pogled razodeva, saj pravkar prihaja od tiste strani, kjer najbolj doma je vsa beda in reva.
»To je pa res grdo slišati, kako ta tvoja papiga cmokA — glej, Lojze, da se to odvadiš!«
»Mama, meni se zdi, da se ti prav nič ne razumeš na vzgojo.«
»Kako to da ne?«
»No, tako, ker me zvečer zmeraj takrat pošlješ v posteljo, ko nisem prav nič zaspana, zjutraj me pa pokličeš, ko sem še strašno zaspana.«
Takole so v srednjem veku podelili kak red.
Smučar: »Povejte mi, ali se tukaj večkrat prekucnejo smučarski začetniki?«
Domačin: »O, večkrat ne, ker imajo zadosti, če se enkrat!«
»Ljuba žena, zapomni si, da so Ženske spanja bolj potrebne kot moški!«
»Zakaj mi pa to govoriš?« »Zato, ker bi bilo nemara bolje, če me nocoj ponoči ne bi čakala.«

MEJZtol SEO EJElJSfEC
Materina ljubezen ne pozna sebičnosti
V daljavi se je raztezal borov gozd, pred njim pa se je razprostirala zelena livada. Sredi livade je stala revna koča, pokrita s slamo in mahom. Nad njo so šumele bele breze. Na bližnjem hrastu je v svojem gnezdu čepela štorklja, v sadovnjaku pa so kokoši brskale za črvički.
Skozi odprta vrtna vrata je stopil popotnik in pozdravil starko, ki je sedela na hišnem pragu:
»Mir tej hišici in tudi vam, mamica!«
Slarka je prisrčno odzdravila in rekla:
»Čakaj, popotnik, kruha ti prinesem in mleka. Sedi in odpočij se! Vidim, da prihajaš od daleč.«
»Da, kakor lastovka prihajam od daleč in vam nosim pozdrave od vaših otrok,« je odgovoril popotnik.
Starki so od veselja zasijale oči in hitro je vprašala:
»Ali si govoril tudi z mojim sinom Janezom?«
»Njega omenjate najprej — ali ga imate najrajši?« se je začudil popotnik in nadaljeval: »Eden izmed vaših sirov dela v šumi; drugi je pastir, konje pase, žalostne pesmi poje, gleda v zvezde in vzdihuje po domu; tretji pleza po gorskih strminah, prenočuje z ovcami in sliši samo krik orlov v višinah. Vsi pa hrepenijo po vas, mamica in vas od srca pozdravljajo.«
»Kaj pa je z Janezom?« je zaskrbljeno vprašala mamica.
»Na koncu vam moram povedati žalostno vest. Janezu je hudo. Toča mu je uničila vse pridelke, beda in glad sta se naselila v njegovi koči. V hudih skrheh mu' potekajo dnevi V svoji bridkosti je pozabil na vas, mamica. Pozabite tudi vi njega!«
Starka je odvedla popotnika v hišo. Vzela je s police hleb kruha in ga izročila popotniku, rekoč:
>Nesi to Janezu!«
Trma je huda bolezen
Na večer pred pustno nedeljo so bili otroci razposajeni kakor še nikoli. Vrteli so se po sobi in skakali skoro do stropa, vmes pa kričali kar so le mogli. Od časa do časa je kdo izmed njih zapel:
»llopsasa, hapsasa, pustna nedelja,
lan' sem bil krolov sit, letos pa zelja ...«
Nazadnje so se le malo ugnali in zlezli na peč. Toda kmalu so tudi tam začeli razgrajati, da bi se bila kmalu peč podrla. Mati si je v kuhinji mašila ušesa, da ne bi slišala preglašujočega vpitja, pa vse skupaj ni nič pomagalo. Da bi bil v hiši čimprej mir, je hitro skuhala večerjo. Ko jo je postavila na mizo je rekla:
»Otroci hitro povečerjajte, potem pa takoj spat! Če boste pridni, bomo obiskali jutri popoldne staro mater!«
»Ali se bomo peljali s sanmi?« je vprašal Francek.
»Seveda, toda pridni morate biti!«
Otrokom pa se je šele ta hip jeziJek prav odveza!. Vsi so bili na vso moč veseli, da se bodo peljali k stari mami. Joj, to bo lepo! Pri stari materi je toliko dobrot: jabolka, hruške, med in surovo maslc. Jutri bo stara mama gotovo nacvrla tudi krofe. Mati je otroke lepo prosila, naj ne bodo tako glasni. Potem je prinesla iz kuhinje skledo pšenične moke, jo dala na peč gret in po-žugala:
»Nihče ne sme več na peč! Ce prevrnete moko, ne bo pustnih krofov in tudi k stari materi ne pojdemo!«
Otroci niso vedeli, kaj početi! Preden so šli spat, so prosili mater, naj jih zagotovo prebudi k prvi jutranji maši.
Mati je obljubila, čeprav bi rada videla, da bi šli k drugi maši Če otrok dopoldne ne bi bilo doma, bi mnogo laže napravila krofe.
2.
Zjrlraj se nihče izmed otrok ni ganil iz hiše. Gledali so, kako je mati zamesila testo, še z večjim zanimanjem pa so spremljali materino delo, ko je začela oblikovati krofe. Šteli so jih sproti, obenem pa računali, koliko jih bo vsak dobil. Iz preostalega testa je mati napravila razne
Potem je vzela iz skrinje srebra kovanec in med jokom rekla:
»Hevna sem sama, a nesi tudi to Janezu!« Popotnik »3 je še bolj začudil in vzkliknil: »Mamica, mnogo sinov imate, zakaj daste enemu izmed njih vse?I Ali imate Janeza najrajši?«
Starka je dvigila proti nebu svoje velike, žalostne oči, ol lite s solzami, in odgovorila:
»Vsem skupaj moj pozdrav in blagoslov — darilo pa samo njemu, kajti mati sem, on pa, moj Janez, je najbolj nesrečen izmed vseh I«
Goreči kamen
Nekega dne je 6tal kovač Čiiunurl pred svojo delavnico in prodajal dolgčas. Drugega dela ni imeL
Nenadoma je pred njim stal palček z dolgo brado, kakor da bi zrasel iz zemlje, in ga nagovoril:
»Kaj stojiš tukaj in lenariš? Kralju in narodu je potrebno železno orožje in podkve, ti pa stojiš kot štor in buljiš v zrak... Ali te ni sram?«
Kovač je odgovoril:
»Rad bi delal, pa nimam kuriva za ogenj. Mož, od katerega kupujem oglje, me je pustil na cedilu. 2e več dni ga čakam zastonj. Ogenj mi je ugasnil in nakovalo utihnilo,,.
Palček se je skrivnostno nasmehnil in rekel:
»Daj mi vrč najboljšega vina, ki ga imaš v kleti, in pokažem ti kamen, ki bo gorel kot oglje. Postal boš bogat mož, kajti tega kuriva dozdaj še ne pozna noben kovač na svetu.	«
Kovač Cirimuri se je razveselil in hitro prinesel palčku tri čaše starega, dobrega vina. Palček je iz-pil vino v dušku in začel veselo prepevati. Potem pa je povabil kovača, naj odide z njim v bližnjo goro. Tam mu je pokazal črn kamen in izginil brez sledu.
Kovač se je začel na vso moč jeziti, ker mu palček te reči s kamnom ni nataočneje razložil.
»Le kako naj bi ta kamen gorel?« je maloverno brundal in majal z glavo 'No, poskusil bom...«
Vzel je s seboj več kosov čmega kamna in se vrnil v svojo kovačnico. Napravil je ogenj in položil vanj črni kamen In glej čudo: kamen je začel tleti in goreti s svetlim plamenom.
Tako je kovač Čirimuri našel svojo srečo. Svoje skrivnosti ni razodel nikomur. Leta in leta je koval najlepše orožje in najboljše podkve za kraljevski dvor. Postal je bogat — in se na tihem zahvaljeval dobrotnemu palčku.
Šele mnogo pozneje so ljudje spoznali, kako dragocen je ta kamen. Začeli so ga kopati vsepovsod in ga kopljejo še danes Gotovo ste že uganili, da je ta črni kamen — premog.
STRICKOV KOTIČEK
Dragi Kotičkov striček! — Prvič se oglašam v Tvojem kotičku in mislim, da moje pismo ne boš vrgel v koš. Napisala sem tudi zgodbico »Usoda«. Prosim Te. objavi tudi to!
Stanujem v Zgornji Šiški, v tem lepem kraju, kjer 6e je rodil naš prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Doma zmerom prebiram knjige in se učim. Učenje mi je tudi potrebno, 6aj pravi Valentin Vodnik v svoji pesmi:
»Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal.«
Tebi, ljubi striček, želim mnogo sreče, zdravja in zadovoljnosti v naši lepi Jugoslaviji. Ljubi Bog naj da naši domovini miru, da se nam ne bo godilo tako hudo, kakor se godi ljudem po drugih državah!
Prav lepo Te pozdravlja — Marija Pire, uč. I. razr. realn. g;mn. v Ljubljani pri Uršulinkah.
Draga Marijal — Zgodbico »Usoda« sem, kakor si gotovo opazila, objavil predzadnjo nedeljo. Tudi pisemca nisem vrgel v koš, kakor vidiš, škoda bi ga bilo I
Kako koristno je, da se človek v mladosti marljivo uči, nekateri šele takrat spoznajo, ko je že prepozno. Dokler je človek mlad in živi brez skrbi,
mu je starost in vse bridkosti, k! so z njo v zvezi, deveta briga. Poznani otroke, ki se stranšo jezijo na svoje starše, češ; Zmerom nas priganjajo k učenju! Le kako bi človek takim neugnancem dopovedal, da jih starši ne priganjajo k učenju zato, ker so sitni, ampak iz ljubezni, ker mislijo na njihovo bodočnosti Mlade glavice so včasih trmaste in hočejo vse več vedeti kot stari, izkušeni ljudje. Ti pa med temi trmastimi glavicami nisi, kakor vidim. Spoznala si, da ti je učenje prav tako potrebno kot kruh in voda. Brez kruha človek ne more živeti, če ga pa hoče imeti, si ga mora prislužiti. Kruh ne pada kakor toča z nebal Kdor se pa v mladosti ničesar ne nauči, ta si v starosti tudi kruha ne bo mogel služiti.
Želiš mi sreče, zdravja in zadovoljstva. Za te lepe želje sem Ti iskreno hvaležen. Mislim pa, da bi kar zadostovalo, £e bi mi želela samo zdravja. Dokler je človek zdrav, je obenem lahko srečen in zadovoljen, kadar je pa bolan, mu vse bogastvo tega sveta ne more pričarati zadovoljstva in sreče v srce. Vidiš, tako je s temi re&nil
Pa se še kaj oglasi iz Vodnikovega rojstnega
krajal Prav lepo Te pozdravlja striček.
Kotičkov
MLADA NJIVA
Kadar iutro se rodi.
Kadar jutro se rodi, kadar dan se svita, vsa vasica — se mi zdi — v radost je ovita.
Kmet pozabi tuge svoje, s hriba zre čez plan: žvižga si, veselo poje in pozdravlja dan.
Sonce izza gor posije, ljubko se nam smeje; žarke na zemljo razlije in ves dan jo greje.
Vsa vasica — se mi zdi — v radost je ovita, kadar jutro se rodi, kadar dan se svita.
Radmjrski.
Pomladi v pozdrav
Siti smo že zime. Pridi spet, pomlad in prinesi srcu novih sanj in nad!
Zvonček bo pokukal prvi iz zemlje, s svojim bo cingljanjem vzradostil srce.
Vrnile se bodo ptičice v naš kraj, vse bo zacvetelo, kot nekdaj, nekdaj...
Tudi v tej pomladi prosimo Boga, naj nam mir ohrani in nam sreče da! I Leon Kasper, dijak III. r. ki. gimn. v Mariboru.
Neposlušna palčka
Tam v deželi daljni, beli drobni palčki so živeli pod goro visoko, pod gor6 široko.
Radi so se vsi imeli, pridno delali so, peli; le dva palčka mala vsem sta nagajaja..
Bratci so ju posvarili, jima s kaznijo grozili — toda palčka mala sta se jim smejala.
So pred kralja ju odgnali, tam ju hudo kaznovali: zdoma napodili, vrata zaklenili.
Palčka milo sta jokala, v širni svet odpotovala... Je lisica pricapljala — in ju [>ozobala.
Janez Golež, dijak II. r. real. gimn. v Ljubljani.
UGANKE
Ko mraz pritiska, se vsak k njej stiska, vse živo je okoli nje; poleti pa jo zapuste.
Nima nog, nima rok, nima glave — po vodi gre.

(■n|op)
Danilo Fugger, dijak.
Le poštenje prinaša blagoslov
Ameriški inženir Dik Norvik je bil znan po svoji poštenosti že v mladih letih. Ko je postal inženir, je ostal dolgo brez dela in zaslužka.
Nekega dne je ves zamišljen hodil po ulici — in nenadoma opazil na tleh denarnico. Dvignil jo je. V njej je bilo celo premoženje! A tudi ime, priimek in naslov lastnika.
Dik Norvik se ni prav nič obotavljal. Takoj je krenil v najdeniški urad in izročil najdeno denarnico. Tam so ugotovili, da je lastnik denarnice bogat tovarnar. Ko je tovarnar izvedel, kdo je pošteni najditelj, ga je poklical k sebi. Sprejel ga je v službo in mu dal bogato plačo. Dik Norvik ie kmalu postal ravnatelj tovarne in dobro se mu je godilo _ ,
Nedavno je bogati tovarnar umrl in zapustil vse svoje premoženje Diku Norviku. V testamentu je med drugim zapisal:
»V življenju sem srečal samo enega res poštenega človeka. To je bil Dik Norvik. Njemu zapuščam vse, kar imam. Vem, da bo moje premoženje prišlo v prave roke.«
Tako je bil pošteni najditelj bogato poplačan za svojo poštenost.
Preveč dobrot
Muhe so v neki gostilni, kjer so ravno rajal«, prav dobro živele. Pile in jedle so, letale pod stropom in poslušale godce. Vseh teh dobrot pa jim še ni bilo dovolj. Gredo si iskat še večjih dobrot. Prva muha hoče laziti po gladkih tleh. Plesalci se privrtijo in jo zmanejo. Druga sčde na kupico vina, posrka tri kapljice, se omot« in utone. Tretja sede dekletu na rdeča lica: Dekle jo zgrabi, ji izpuli krila, da sirota ne more več letati in mora poginiti od gladu na tleh. Četrta sede nekemu godcu ~el6 v usta, gospod pa jo ves iezen izpljune in potepta. Žalosten konec nezadovoljnosti!
Tako se tudi ljudem godi, katerim nikoli zadosti ni.
Janezkova modrost
Janezek je prinesel domov prav slabo spričevalo. Oče ie vzel spričevalo v roke in ga začel brati, Obraz se mu je kmalu stemnil.
Janezek ga je nekaj časa molče opazoval, potem pa mu je prisrčno rekel:
»Očka, nikar se ne jezi, saj veš, da ti jeza škoduje!«
Rada bi shujšala
Mama zasači Reziko, ki je s škarjami vrtala v svojo punčko veliko luknjo in stresala žaganje iz nje.	,
»Nesrečni otrok!« je zaječala mama. »Kaj delaš?«
»Oh, nič posebnega,« je mirno odgovorila Re-zika. »Veš, moja punčka bi rada shujšala.«
oblike. Francek je dobil miško, Tonček zajčka, Micka petelinčka, oče pipo, za najmlajšo Jožico pa je ostalo prav malo testa. Materi se je mudilo k drugemu delu, zato je naredila zanjo kar te-steno paličico,
»Boš pa krofov več dobila 1« jo je skušala potolažiti.
Jožica je bila hudo užaljena. Prepričana je bila. da bo mati naredila zanjo najlepšo ocvrto igračko — zdaj pa ta palica! V jezi jo je pograbila in zagnala v kot.
V tem hipu je stopil v izbo oče. Že je hotel položiti Jožico m^d kolena in jo našeškati, pa se je premislil. Pogledal jo je ostro in rekel:
»Danes ne pojdeš k stari materil Tudi krofov ne dobiš«
Nato je šel z materjo v kuhinjo in ji povedal, kakšno kazen je določil za Jožico. Deklica je
glasno zajokala. Vrgla se je na tla, tolkla z nogami oh desko in kričala:
»Pojdeml Pa pojedni, naj se zgodi kar hoče!«
Njena jeza se dolgo ni polegla. Če ne bi bila tako trmasta in bi prosila odpuščanja, bi morda le smela k stari materi. Tako pa sta bila oče in mati na vso moč jezna nanjo. Tudi ,bratci in sestrica niso smeli govoriti z njo.
Ko se je približal čas odhoda, je Micka prosila očeta, naj Jožici vseeno dovoli iti z njimi. Oče pa je bil neizprosen.
»Ne pojde z nami, pa konec besedi! Jožica ima danes hudo bolezen trmasta je; ta bolezen pa je nalezljiva, zalo mora ostali doma! Pustite jo pri miru!«
Mati je Jožici naročila, naj gre v kuhinjo k stari teti Leni. Jožica se je naredila, kakor da jo hoče ubogati. V resnici pa je imela drugačne načrte. Pri zadnjih vratih je ušla ven in se splazila h kozolcu. Ko so se domači pripeljali do kozolca, je spretno skočila na zadnji del sani. Nihče je ni opazil. Šele nekje daleč zunaj se je oče obrnil. Brez besede je ustavil konja, skočil na tla in potegnil Jožico s sani. Jožica je obležala na tleh in na ves glas zajokala.
Ko je bil voz že tako daleč, da ga ni več videla, se je skobacala na noge. Trma v njej pa je zmerom bolj rasla Nekaj časa je tavala brez cilja, nazadnje pa je zlezla v star kozolec, v katerem je bilo polno sena.
»Nikamor ne pojdem od lod!« je sklenila. »Tukaj bom ležala tako dolgo, dokler ne boni umrla.«
Zasmilila se je sama sebi. Dolgo je jokala Potem jo je postalo slrah. Kaj če bi se le vrnila domov? Toda doma ni zdaj nikogar. Teta Lena je gotovo šla k popoldanskemu nauku. Nobeno nedeljo ga Se ni zamudila. Premišljevala je in premišljevala, nazadnje pa je utrujena zaspala.
Čez nekaj čnsa io je prebudil osoren glas:
»Kaj pa ti tukaj delaš, a?%
Jožica se je ozrla. Zagledala je pred seboj starega cigana ii ciganko. Prestrašila se je, da ji je kar sapa pošla. Še zajokati ni mogla.
Cigan se je glasno zakrohotal:
»Povej kaj delaš in čigava si?«
Ko je Jožica dobila spet dar govora, je povedala vse po resnici in pravici. Priznala je svoj greh, poveda'a pa tudi. da ni doma nikogar in da je zato tukaj.
Cigan se je zadovoljno zarežal. Prijazno je pogledal Jožico in ji velel, naj vstane.
»Pojdi z nama in pokaži nama hišo!«
Jožica je trepetala od strahu. Ni se upala upreti. Kakor pohlevna ovčka je ponižno in molče drobnela pred ciganom in ciganko Doma so bila vrata trdno zaprta. Jožica se je ozrla in plaho rekla:
»Vrata so zaklenjena. Ne moremo v hišo!«
»Hitro poišči ključ. Mudi se!« je ukazal cigan.
»Ne vem, kam so ga dali. res ne vem!«
»Čakaj, ti bom pa jaz pokazal!« je zarobantil cigan in dvignil roko.
Jožica je odskočla in hitro našla ključ. 0. saj je vedela, kje je, pa je mislila, da bo prekanila cigana Vedi la je. da imajo cigani dolge prste... Ko je odprla vrata, je postal cigan še bolj nesramen.
»Hej po krofih dišil Deklica, kar brž nama postreži 1«
Jožica je obupnn zajokala. Le kaj naj stori? 0, zakaj je bila take trmasta! Namesto da bi bila pri prijazni babici, bo morala zdaj gostiti ta dva umazana cigana. Nazadnje jo bosta pa nemara šo odpeljala s seboj ..
»Ne obotavljaj sel« je zarenčal cigan. »Čakaj, poiščeva si sama I«
Jožica je b'la na vso moč zmedena. Poslušala je, kako cigana stikata po shrambi. Šla sta tudi na podstrešje Gotovo iščeta denar ...
Hotela ie zbežali k sosedu. Ko pa je stopila v vežo, jc videla, da sloji ciganka na preži. Ci-
ganka je bila prepričana, da hoče deklica poklicati ljudi Jezno jo je udarila po glavi.
Jožico je udarec omamil, da se ji je kar stemnilo pred očmi in se je zgrudila na tla. Ciganka jo je odnesla v izbo.
3.
Ko se je Jožica prebudila, je bila že noč. Ožila se je in zašepetala:
»Kje pa sem?«	,'
Teta Lena se je sklonila nad njo in rekla: »Pri meni, Jožica. Ne boj se!« »Kje so pa cigani? Ali so nam vse pokradli?« je vprašala Jožica.
»Orožniki so jih uklenili in odpeljali v ječo,« je odgovorila teta. »Oče in mati se \i*sak trenutek vrneta, potem bo vse dobro I«
»Spet bom tepena,« je zatarnala Jožica. »Joj, kako bosta huaa!«
»Cigana nista ničesar odnesla. Vrnila sem se ob piavem času iz cerkve. Že od daleč sem videla, da so vežna vrata odprta. Previdno sem pokukala v izbo in videla, da leži, kakor mrtva n* tleh. Hitro sem poklicala sosede. Cigana in ciganko so ujeli in zaprli.«
Jožica s< je oddahnila:
»Hvala Bogu! Le kaj bi bilo z menoj, če vas ne bi bilol«
Zunaj ne je zaslišal ropot. Teta Lena je hitro pohitela na prag. Domači so se vrnili. V eni sapi jim je povedala, kaj se je zgodilo.
Oče in mati sta vsa zaskrbljena odhitela k postelji Božala sia Jo»ico in jo milovala. Vmes pa sta hvalila Lenino modrost. Vse dohrote. ki sta jih dobila od stare matere sta znosila Jožici na posteljo. Deklica je v trenutku pozabila na vse hudo. Vsa srečna je tlačila puslne dobrote v usta...
Razigran smeh ie kmalu spet zavladal po hiši. Puslnn nedelja se je kliub vsemu veselo končala. Jožica je ležala še par dni v postelji, potem pa jo bila za vselej ozdravljena hude bolezni: trme.
Nedeljski listi
»Nekaj velikega je ljubezen«, je naslov povesti, ki jo je napisala znamenita nemška pisateljica. Ljubezen odino dela človeka velikega. Vse veličine prej ali slej izginejo t nič, če nimajo v sebi ljubezni.
Napoleon je bil mogočen vojskovodja in vladar. Na otoku Sv. Helene premišlja svojo usodo in Kristusovo slavo. Kristus si jo osvajal srca z ljubeznijo ter si jih še vsepovsod osvaja; nn pa si jo podjarmil narode le s silo. In kaj mu je ostalo od vse moči in slave? Nič!
Nietzsrhe je bil sijajen mislec; izlirnn in zelo bran filozol za deset tisoč višjih v človeški družbi. Preziral in sovražil je hetežne in uboge in osor-no zakliral: naj poginejo. Naposled se mu jc omračil um. Deset tisoč višjih prijateljskih vezi popušča, se trga od filozofa. Lo njegova sestra vztraja v usmiljenju ljubezni pri nesrečnem bratu in mu streže. Kaj mu jo pomagal blesteči razum? Nič!
Caruso je bil slaven in iskan pevec. Njegov glas je vabil jn polnil koncertne dvorane. Druge je ogreval s toplo pesmijo, sam pa je ostal t svojem srcu mrzel do Cerkve. Kaj mu jo slava koristila za večnost? Nič!
Ne mogočna oblast, ne visoka čast, ne lep glas, no vitek Mas, ne katera druga prednost in vrlina; človeka nam more prikupiti edino le ljubezen; ker vse drugo mine, le ljubezen ostane.
Kako visoko je žo svet segel danes v učenosti, v umetnosti, zlasti v tehniki, pa tudi v telesni spretnosti in prožnosti. Najskrivnostnejše sile narave zaznava; najtanjša tkiva organizma raziskava; na tisoče metrov visoko leta po zraku. In kakšen je uspeh? Polno bolnišnice, polne jetniš-nice, polne sirotišnice. Vsak drugi na vašem pragu jc berač in zopet vsak drugi trpin. Vmes pa sc bohotit le nevoščljivost, jeza. maščevalnost, srd, sovraštvo, vlomi, nmori, poboji, vojska t najhujših grožnjah in posledicah.
Ko bi svoti Pavel zopet prišel ... Zapol bi zopet slavospev ljubezni, kakor ga nam oznanja današnji nedeljski list. Kaj vam pomaga ves vaš napredek in poudarek novega reda, dokler nimate ljubezni med seboj! In Oni v tahernaklju, ki je Vir vse ljubezni, je pozabljen med vami.
Gosjjodinja je morala ta dan zelo zgodaj vstati, saj je morala biti za zajtrk že gorka špehovka na mizi. Kar je ostalo, je jx>stavila na peč in pokrila s platnenim prtom, do večera je že ni bilo več, otroci, služinčad, vsak se jo je lahko p>o mili volji najedel.
Nato je šla gospodinja »na bobe in flancate«, saj jih je bilo treba pripraviti celo »reto«. Z njimi je bila obdarovana vsaka »maškara«, otroci in vsak, kdor je pač prišel v hišo.
Kosilo ni bilo važno Poglavitni obed je bila večerja. Kot nikoli drugače — je bila na mizi zvečer velika skleda goveje juhe z rezanci. Na ve-rikem, lesenem krožniku svinjsko, goveje — naj-
večkrat tudi kurje mesa Zraven zeljnata solata s krompirjem, hren s kisom in rdeča pesa. Poleg vseh teh dobrot je stal na mizi vedno zvrhan pehar bobov in flancatov. Gosj>odar je skrbel za pijačo, postavil je na mizo »Štefan« najboljšega domačega mošta.
Ko je gospodinja prinesla na mizo kuhane češplje, je vsakdo vedel, da bo kmalu konec p>o-jedine, plesa in harmonike. — O polnoči je bilo vse jsospravljeno z mize. Gospodar je odmolil »očenaše na Čast sv. Duhu za vse darove. Družina je odšla k počitku; zjutraj na pepelnico pa vsi v cerkev k »pepelvanjuc. In kje so zdaj vse te navade!
Obleka in plašček za hčerko
Nagle rasti naše male hčerke ni moči zmeraj dohitevati s podaljški, razširjanjem in spremi-njevanjem njenih oblačil. Treba je kupiti kaj novega in s pomočjo materine šivalne umetelnosti nastane potem čedna oblekca ali plašček ali nemara kar oboje hkrati. Za šolo so obleke blaga tako zvanega »škotskega vzorca« zmeraj ljubke. Na sliki vidiš takšno obleko. Za pražnjo
a* »f/eir
»Oh, gospodična, tak poslušajte me že ven dar, ne da bi zbežali proč!«
»Ce ne dobim kar tako pet sto dinarjev, se bom ustrelil. Ali mi lahko pomagate?«
»Mi je jako žal, a nimam nobenega samokresa.«
»Oh, veste, tale dovtip, ki ste ga zdajle po vedali, sem pa že kot majhna deklica slišala.« »Ni mogoče! Tako star pa vendarle ni!«
obleko je primerna naslednja, enobarvna obleka iz žameta ali volnenega blaga. Plašč, ki ga ima večja deklica na sebi, ima zgornji del bluzasto prikrojen, kot je to zdaj jako moderno. Pas je širok in zgornji del je vdelan vanj. Plašček njene sestrice je še bolj ličen in ga krasita dve vrsti svetlih gumbov. (Glej sliko!)
Frizure spom?adi za leto 1941
dosedanje frizure okorne, težke, radi obilice las, pa je sedanja oblika frizure taka, da daje obrazu ljubkost in svežost. Po dolgih letih bo zopet prišla do veljave spretna roka, ki bo znala preobilico las primerno skrajšati in ostrici vrat. Strokovna sposobnost frizerjev je danes že tako na višku, da se ni treba ravnaii j>o predpisih mode, temveč bo delo individualno. Tem načelom je pa prikrojena tudi nova oblika frizure. Ne samo to, o novi frizuri lahko rečem, da je v vsakem oziru idealna, ker združuje vse tri nujne prednosti: lepoto, praktičnost in ženskost.
SI. 1.: Lepa dnevna frizura, ki je trpežna, kljub temu, na sili kvišku. Dobro se poda ozkemu licu z visokim čelom.
SI. 2.: Večerna frizura, ki je prikladna posebno temnejši polti in lasem, ki ne preneseta prevelikega razkošja lasnih ovojev.
NanutncL stoJZica
upliva na vos organizem. Dobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Mnti.b.DM/M
10 kg premoga zaleže toliko kot kurivo kakor 30 kg rjavega premoga, ali 15 kg bri-ketov iz rjavega premoga ali 23 kg drv ali 7 kg bencina.
Bistvo tako zvane mode je menda ravno v dejstvu, da se vedno sjireminja. Po tem zakonu spreminjanja so odšla dolga oblačila in prišle so obleke, za katere je treba manj blaga in to je moda kratkih kril. Moda dolgih kril je zahtevala svojo izj»o[>olnitev v daljših laseh. Kajti harmonična izpopolnitev dolgega krila ie nastala šele z linijo frizure, ki je pokrivala vrat. S kratkim krilom je pa postalo zopet nujno, da se prilagodi oblačilu tudi frizura. Taiko opažamo tudi drugačno prostejšo nekako bolj svežo linijo frizure. Kolikor so bile videti
dobre zelenjadi
Pr!de!ajmo več
da je godno, in kar je še posebno važno, naštete so najboljše, preizkušene sorte.
Tretji del obravnava gospodarstvo na ze-lenjadnem vrtu in sicer: pridelovalni načrt, intenzivno izrabljanje vrtnih gredic, vrstitev sadežev ali kolobarjenje itd. — Besedilo jojas-nujejo 103 izvečine izvirne slike posnete po fotografskih posnetkih.
Knjižioo je založila Kmečka zveza v Ljubljani. Člani Kmečke zveze jo dobe po 12 din, ako jo naroče naravnost od založnice. V knjigarnah je pa izvod jx> 15 din.
Pisec pravi v uvodnih besedah: »Vsi, prav vsi po slovenski deželi moramo na delo! Nič več ne sme pri nas biti zanikrnih, skremženih in zanemarjenih vrtičev, vsaka hiša naj že letos skrbno obdela svoj vrt in ga pametno izkoristi, da bo vsaka družina imela dobre, okusne zelenjave za vse letne čase!« Jaz pa pravim: Ako hočemo, da se bo ta pisčeva želja izpolnila, sezimo vsi, prav vsi jjo lepi in tako koristni knjižici, z zanimanjem in večkrat jo l>reberimo in skozi vse leto se pri delu na vrtu ravnajmo po njej i
je naslov novi, za vsako gospodinjo in sploh za vsakega pridelovalca zelenjadi p>otrebni knjigi, ki jo je nalašč za današnje čase spisal znani vrtnarski strokovnjak inž. Ciril Jeglič. Knjižica obravnava na 134 straneh v kratkih, jedrnatih sestavkih vse, kar je treba vedeti o uspešnem pridelovanju povrtnine na domačem vrtu.
V	prvem delu so prav na kratko obrazložena najvažnejša splošna pravila in navodila o vrtnih kulturah, kakor: važnost zelenjadne hrane, velikost zelenjadnega vrta, fogoji in pravila za dober uspeh, kompost, izbira sort in opazke glede uporabe in spravljanja zelenjadi čez zimo.
V	drugem glavnem delu so pa praktična navodila o pridobivanju vseh zelenjadnih plemen, ki jih lahko gojimo na naših vrtovih, in sicer: o kapusnicah. korenčnicah in gomoljni-cah. solatnicah, špinačnicah, stročnicah, plo-dovkali, čebulnicah, zelenjadnih trajnicah in dišavnicah. Pri vsakem zelenjadnem plemenu je navedeno: kakšno zemljo zahteva, kdaj se seje aii sadi, kako se neguje, kako aoigo rasie,
Zanimivi so ameriški oglasi, ki gostobesedno priporočajo svoje blago in se v tem povsem razlikujejo od evropskih oglasov. Za primer bodi tale oglas:
»Biti ali ne biti? Da te trpinči hud kašelj ali da te ne trpinči? To je tisto! Ali je bolj plemenito, če prenašaš hudobije usodp in strupene izstrelke in pretresljaje grozotnega kašlja in skozi vse prodirujočega nahoda in da te muči hripaviea, ki ti jemlje dar jezika — ali pa je bolje, da to armado muk in trpljenja pobijaš, zmagovito pobijal z mrzlim sladkorjem gospe Noncs, ko jc ta sladkor mimo vsega še tako sladak kakor je petje siavčkov?«
Na pričujoči sliki vidiš deške obleke, ki so narejene vtuurl iz malenom bluz iu km.
A
A. 8. Lj.: 24 let ste stari, Šivilja. Zadnji čas
vam tak« pogosto leče kri iz nosa. Ce se le malo bolj močno vseknete, je že tu. Večkrat pa teče lirez vidnega vzroka, sama po sebi. Hudo ste slabotni.
Vzroki krvavitve iz nosa so v nosu samem, ah pa zunanji, n. pr. pri zastrupitvah. Pojavlja pa se tudi v zvezi oziroma kot posledica raznih notranjih liolezni. Ce je zelo pogosta in izdatna, človeka oslabi, postane slabokrven. Proti krvavitvi se borimo na t? način, da mesto v nosu, ki krvavi, izžgemo bodisi s kolinami, bodisi z elektriko. Obenem pa moramo seveda zdraviti tudi bolezen, katere posledica je krvavitev. Ce nimate premoženja in tudi niste pri bolniški blagajni, se obrnite na mestni fizikat zaradi pregleda
Ce. L. 10 letna deklica ste. Pri šolskih pregledih so vam dognali, da imate povečane oziroma zatečene bezgavke na vratu Bojite se, da se vam ne bi razvila golša. Ker sle še mladi, mislite, da bi se dalo lo še preprečiti.
Ni mi jasno iz vašega pisma. To sta namreč dva pojava: bezgavke in golša. Iz bezgavk ne nastane golša. Golša nastane, če iz tega ali onega vzroka oboli žleza ščitnica, kar se v vaših letih pogosto dogaja. Na posamezne oblike oziroma vrste golše ee da vplivati z malimi količinami joda. Potrebno pa je prej dognati, če je ohlika res primerna za tako zdravljenje. To pa določi le strokovnjak. Niso redki primeri, kjer različne kapljice in maže naravnost škodujejo, mesto da bi pomagale. So pa primeri golše, med take spada dol-ša, ki se pojavi v razvojnih letih, pa se z leti same zgubijo. Trenutno ne ukrepajte ničesar. Opazujte se — če boste videli, da golša raste in vam dela neprijetnosti, so obrnile na kirurga.
V. M. Lj.: 18 let ste tari. Vsako lelo čutite parkrat bolečine v desni spodnji »trani trebuha, ki sčasoma preidejo. Pred enim tednom ste začutili na opisanem mestu hudo zbadanje. To zba-danje se pojavlja proti jutru, čez dan popolnoma preneha. Sumite, da vam to povzroča slepič. Ker opažate sem in tja malo iztoka, vprašujete, če je morda lo vnetje maternice iu če niso opisano bolečine s tem v zvezi.
Po opisu sklepam, da vam dela neprilike slepič. Tega pa seveda ne morem trdili z vso gotovostjo. Pri ženskah je včasih hudo težko ločiti, odkod bolečino v desnem spodnjem trebuhu. Vpo-šlevati je treba tu več stvari: slepiča, rodila, žolčnik, ledvica itd. Le z veslno in natančno preiskavo moremo to dognati. Svetujem vam, da se obrnete na kirurga.
0. M Lj.: Vb5, štiriletni sinček ima ploske noge. Opazili ste to že v prvem letu. Nesli ste ga k zdravniku, ki mu je predpisal vložke. Od tedaj jih stalno nosi Zdi se pa vam, da noge niso nič boleli po splavu. Kadar se pojavi, skrbite pred-gemu, 8 mesečnemu sinu, vložke, ker se vam zdi, da ho tudi imel ploske noge
Pri osemmesečnem otroku dognali ploske noge, je za vas malo pretežko. Zato mislim, da prepustite to strokovnjaku-ortopedu. Prav tako vam svetujem, da nesete vašega starejšega sina na pregled. Ce ni z vložki uspeha, se mora seči po ko-renitejših zdravilih, dokler je čas zato.
S. T. P. p. K.: Iztok, ki ga opažate, je lahko v zvezi z vnetjem, ki ste ga pred šestimi leti preboleli po splavu. Koder se pojavi, skrbit predvsem za snago. Umijte se večkrat zunaj v mlačni vodi, kateri pridenite nekoliko hipermangana,
da bo voda svetloroza. S tem boste najlažje pregnali nevšečnosti, ki se pojavijo z njim. Iztok sam pa je težko pregnati.
J. F. M.: Kakšno hrano naj uživa mož, ki so mu izrezali radi bule in krvavitve leva ledvica? Desna ledvica so popolnoma zdrava. Star je 53 let, sicer tufli |>opolnoma zdrav.
Kakšne posebne prehrane ne potrebuje. Kuhajte mu, kar mu tekne, da se okrepi po opera-riji. Tudi kozarec dobrega, starega vina sem in tja mu ne bo prav nič škodoval. Priporočam pa mu, da od časa do časa pogleda, kako je z desnimi ledvicami.
A.	Z, Lj.: Ce je lo pri vas »volk« ali kaj drugega, ne morem dognati brez preiskave. Sklepam pa, da je »volk< Potresajte se s smukcein, s tem si boste nevšečnost najbolj omilili Bradavice najlažje odpravite z izžganjem z elektriko.
L. M., m ar: Kaj je vzrok vašim bolečinam v glavi, iz vašega popisa no morem dognati, niti sklepati. Zato je potrebna vestna preiskava vsega vašega živčevja v prvi vrsti, potem pa tudi splošna preiskava vašega zdravstvenega stanja.
F". K. S.: Res je, da so vaše blodnje v dora-ščujočih letih krive marsičemu. Vsemu pa tudi ne. Ne mislite več nazaj I Sklepam, da vas prav lo razglabljanje vodi do neuspehov. Manjka vam samozavesti lak korenjak, kakor ste, pa da vam ne bi bilo mogoče, kar jo pri drugih takole gre-dočl Preden se paodločte, se posvetujte še z zdravnikoin-strokovnjakom za živčne bolezni.
F. G. Lj.: Sklepam, da so bolečine, ki jih Čutite od časa do časa, zlasti ob spremembi vremena, revmatičnega izvora. Pri delu na mrzlih, cementnih tleh imejte koleno vedno toplo zavito. Poleti pa na sonce z njim!
B,	I. G. v š L.: Iz pisma sklepam, da ima sin zapečnico. Ne morem dognati, kaj je vzrok. Morda v hrani? Opazujte ga kdaj in j>o čem se srbenje najbolj pojavlja. Poglejte tudi, če nima otrok kakšnih zajedalcev (n. pr. bolhe, stenice), ki pri njegovi preobčulljivosti povzroča koprav-nico.
K. T. L.: Po tem, kako ste opisali hraste po glavi, rasksvo in rudečo kožo na licih, sklepam, da ima fantek mlečne lirasle. Kaj je vzrok temu, sem že večkrat pisal. Pisal sem tudi o tem, kako se zdravi, koliko časa traja. Poiščite nazaj v »Slovencu«,
M. T. Lj.: Po životu se vam pojavljajo čifi in mozolji, katerih ne morete pregnati. Dokler sto živeli na deželi, vsega tega niste poznali. Odkar pa ste postali mestni človek, se vsa ta nadloga vsako leto pojavlja v večjem številu.
Ker je nadloga tako trdovratna in je kljub snagi in prizadevanju ne morete pregnati, morale iskati vzrokov globlje in ne samo na koži. Ste zelo rejeni? Kako je z vašo prebavo? Dajte si pregledati vodo. Pri sladkorni je to, rekel bi, slalen gost.
R. J. K,: Pod pazduho vas muči pekoč srbež. Pojavljajo se rudeče lise, ki vse zelo srbijo. Iz teh lis se od časa do časa cedi — pa zopet usahne in posuši Napravijo se hraste oziroma luski-nice.
Ekcem imate. Kaj je vzrok, ne morem dognati. Devajte si gori »burove tablete«, dokler se solzi. Ko preneha, pa preskusite z Vilkinsonovim mazilom ali cinkovim mazilom dvakrat tedensko namazati.
mati odpovedala, ker ste za njo prevzeli naknadni poroštveni dolg v znesku 40.000 din. Mati je umrla in brat zahteva dopolnitev nujnega deleža. — Ker prizna brat v tožbi na dopolnitev nujnega deleža, da je bilo materino posestvo vredno le 50.000 din, je njegov zahtevek za dopolnitev nujnega deleža povsem neutemeljen. Pri razpravi predložite sodniku izročilno pogodbo in upamo, da l»o ta neutemljena pruvrla že po bratovih navedbah padla.
Trgovinski pomočnik. H. L. Pri borzi dela so vam vendar povedali, zakaj vam ne dajo podpore. Mi vam na vaše vprašanje, kaj je pravi vzrok odklonitve podpore, ne moremo drugače odgovoriti. — Na drugo vprašanje smo odgovorili v nedeljo 9. februarja.
Stari dolg. G. A. Pri dolgu, ki ga omenjate, jo treba rešiti vprašanje kdo je naslednik upnika. kdo je naslednik dolžnika in, ali je ta tudi zaščiten po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Kdo je naslednik pokojnega upnika in kot tak upravičen izterjati dolg. boste natančneje zvedeli pri zapuščinskem sodišču, ki jo opravilo zapuščinsko razpavo. Dolžnikovo posestvo, kakor izhaja iz vašega vprašanja, je po očetu — dolžniku prevzel njegov sin, vi pa ste od prevzemnika posestvo kupili. Glede prevzemnika posestva in s tem dolga, predpisuje uredba, da je prevzemnik glede prevzetega dolga zaščiten tedaj, če se je prenost izvršil po delovanju in če je bil tudi on

Posebno pazite, kaj bolnik pije!
Pijaia nI le (a adrarega človeka sel« važna, temveč tudi sa bolnika mnogokrat važnejša od hrane I
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo nafboiffci mineralno vodo, ki je obenem tadl zdravilna
ono z rdečimi srcil
Prospekte ta vsa potrebna navodila za domač«
zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Upravi tdravilnega kopališča SLATINA RADENC
kmet po uredbi Ker je bil torej vaš brat očivid-no kmet, bi se bil lahko okoristil s kmečko zaščito in dosegel, da bi se bil njegov prevzeti dolg pri sosedu znižal na polovico, katero polovico je odplačati v 12 letnih obrokih. Ker ste vi od brata posestvo kupili, iu ste vedeli za dolg, ki očividno spada k posestvu, tudi za plačilo odgovarjate. Po našem mnenju pa dolg. ki se je moral znižati za polovico, ko je brat prevzel posestvo po o^etu, ne more sedaj ko ste vi posestvo kupili, Zopet zrasti na prvotni znesek. Po tem takem ste vi dolžni le toliko plačati, kolikor je. bil dolžan plačati vaš posestni prednik po predpisih uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Davčna nasveti

Stanovanjska zaščita ob prodaji hiše. F. K. Hiša v kateri stanujete, je prodana. Vprašate, ali vam novi gospodar lahko stanovanje odpove? — Uredba s katero se omejuje odpoved stanovanj in poslovnih pro.storov, velja tudi ob odsvojitvi (prodaji) hiše za novega lastnika Zato vam tudi novi lastnik ne bo mogel odpovedati stanovanja, razen v primeru, da so podani pogoji navedene uredbe, to je, če rab« stanovanje ia sebe, ali za oženjene sinove ali omo-žene hčere itd.
Oprostitev vozaške službe. C. H. Vaš sin nima zakonitih pogojev za oprostitev vojaške službe v (odru, ker ga ne bodo mogli smatrati za edinega hranilca Le če ne bi bilo pri hiši nobenega za delo sposobnega brata ali sestre prosilca in, če b« plačevali na leto manj kot 120 din neposrednega davka, bi mogli upati na oprostitev. Vi pa imate štiri hčere v starosti od 17 do 26 let in starejšega 6ina, ki sedaj služi vojaški rok, zaradi česar po zakonu o ustroj6tvu vojske in mornarice mlaišega sina ne bo mogoče smatrati ?a edinega hranilca s pravico do onrostitve
Spor z najemnikom stanovanja. 1. B. Najemn:(<u lahko odpoveste stanovanje, če vam ne plača dolžne najemnine najdalje v mesecu dni od dne za katerega je bilo plačilo dogovorjeno. Če pa je že sam odšel in pustil svoje stvari v stanovanju, ne da bi vam bil plačal najemnino, vložite tožbo zaradi plačila najemnine in obenem predlagajte zastavni popis najemnikovega pohištva. Najemodajalec ima namreč zaradi zavarovanja najemnine zastavno pravico na pohištvu in drugih premičninah, ki so last najemnika ali njegovih, z njim v skupnem gospodarstvu živečih družinskih članov.
Odpravnina kuharice. J. S. C. - Kuharica, ki je bila pri vas skozi 10 let brez presledka
v	službi, ima pravico zahtevati zakonito odpravnino, ki znaša četrtino letne plače v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnim polnim službenim letom za 5% vsakokratne letne plače, dokler se ne izenači z njo. Posel zgubi pravico do odpravnine, če je gospodar odpovedal službo iz tehtnih razlogov. - Po dveh letih nepretrgane službe pri istem gospodarju ima kuharica pravico do nerazdeljenega dopusta enega tedna. Tudi po tO letnem službovanja traja zakoniti dopust le en teden. Poleg rloklada za hrano v višini polmesečne plače v gotovini, ki je plačljiva ob nastopu dopusta rcrlne mesečne plače gre podil za čas dopusta naprej.
Jamstvo stavbenega gospodarja za zavarovalne prispevke. U. J. B. - Pogodili ste se s stavbnim mojstrom, da vam je postavil hišo. Mojstei- je imei po pogodbi oskrbeti delavce,
vi	ste mu pa plačali pogojeno vsoto ob do-vršitvi. Sedaj po treh letih ste dobili od OIIZO opomin, zakaj ne plačate zavarovalnih pri-
..................................milili 11DRE2ITF iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiimiimimiimiiii
H
j odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim ie priložen tale odrezek
1 »Slovenec«, 23. febr. 1941 |
^iiiuiiuuiiiMiiiiiiiuiiiiiiiuiiiMiiiiniiiiiHiiiiiiiMiiniNMMiiiiiiMniiiiiiiiiiiniiiilHiiiillllliliiiliilliir
spevkov za delavce. — Za vse prispevke, ki jih mora po zakonu plačevati delodajalec, jamči pri gradbenih obratih solidarno s podjetnikom tudi stavbni gospodar. Verjetno stavbni mojster prispevkov ni plačal, niti jih ni bilo od njega izterjati, zato vas OUZD opravičeno terja ža plačilo. Ker ste prejeli plačilni nalog še tekom 3 let od konca prvega leta. ko je terjatev dospela, terjatev še ni zastarana in jo l>oste morali OUZD plačati. Pravico pa imate po po-godbi, da zahtevate od stavbnega mojstra povračilo vsejja, kar boste /anj plačali OUZI).
Zamrznjena vloga. Č. F. S. - Orl hranilnice, ki je pori zaščito, imate pravico zahtevati izplačilo svoje stare vloge le po izplačilnem načrtu. Fa izplačilni načrt ni pri vseh zavodih enak in se pač ravna po razpoložljivih sredstvih zavoda. Več kot predvideva izplačilni načrt, vam lahko zavod na prošnjo izplača, s to/jbo ga pa v to ne morete prisiliti.
Stanovanje šivilje. P. E. - Najemnici ne morete stanovan ja odpovedati zato, ker ima čez dan pri sebi pomočnico in prihajajo k njej tudj stranke, dasi je ob vselitvi trdila, da izvršuje obrt sama, in še to pretežno po tujih hišah. — Če bi se vam delala škoda, boste pač zahtevali odškodnino od tistih, ki so jo napravili.
Nesporazum zaradi ženitve. J. š. T. - S svojim denarjem ste rloma na očetovem posestvu postavili stanovanjski prizidek, ker vam je oče obetal, da vam bo izročil posestvo. Sedaj sie se poročili, pa očetu ni prav izbrana nevesta, ker je premalo denarja prinesla k hiši in oče jiravi, tla vam posestva ne bo izročil. — če se zlepa doma ne pobotate, imate v skrajnem primeru možnost, tla s tožbo zahtevate od očeta povračilo tistega, kar ste vi vtaknili v očetovo posestvo, vse v upanju, da bo posestvo vaše i,n za kar bi bil oče obogaten, ko bi dane obljube ne izpolnil. Vrjetno Ihi to zamotana in dolgotrajna obračunska pravda, ko nima nobeden točnih zapiskov, pa vam in očetu priporočamo, da se sami brez sodelovanja sodišča pobotate.
Prepis hiše. J. š. O. - Če je bila hiša tudi na vas prepisana kot solastnika, se ni mogel brez vaše vednosti in vaše privolitve prepisati vaš rlelež na sestro. Poglejte sami v zemljiški knjigi, kdo je bil res prej lastnik in kdo je danes. — šele po očetovi smrti imate pravico zahtevati svojo dediščino.
Trgovska učenka. N. N. Če je dovršila vaša hčerka, ki se že dve leti uči v trgovini, štiriraz-redno meščansko šolo z malo maturo, bi lahko takoj postala pomočnica, ker omenjena šolska izobrazba nadomešča učni rok in enoletno pomočniško zaposlite-' v trgovini. Potrel no ji je torej samo še eno leto pomočniško zaposlitve, da bo imela predpisano izobrazbo za izvrševanje trgovinske obrti. Ker je učna pogodba drugačna, so pač sporazumite z hčerkinim službodajalcem, da se zadeva uredi v smislu predpisa § 19 obrtnega zakona.
Neutemeljena tožba. A. P. L. - Od matere ste prevzeli v letu 1929 hišo, vredno 50.000 din. Kupnina se je poračunala tnko, da je mati napram vam priznala obstoječi dolg v znesku 20.000 din sebi je izgovorila prevžitek. ki je bil ocenjen na 27.000 din trem otrokom ste se zavezali plačati po 1000 din. Prevžitku se je
A. K. K. - Izvršujete obrt avtotaksija. Za leto 1939 ste zaostali z davkom, ker ste bili na orožnih vajah. Za leto 1940 ste poravnali davke. Zaradi davčnega zaostanka vam je davčna uprava zabranila izdati bepcinsko karto in preprečila izvrševanje obrti. — Vaš zaostanek se nanaša na leto 1940. Po računsko-blagajni-šikih predpisih, ki veljajo za davčne uprave, se mora s plačili kriti najprej davčne zaostanke in šele s presežkom tekoči predpis. S pla-( čili leta 1940 je krila davčna uprava torej zaostanek iz leta 1939, Za izdajo bencinske karte ni potreba davčnega potrdila. To potrdilo pa potrebujejo avtoizvoščki pri letni prijavi avtomobila. Po pripombi 1 k tarifni jiostavki 100 taksnega zakona se morajo vozila, ki jih našteva ta tarifna postavka (avtomobili, motocikli, fijakerski vozovi, bicikli) prijaviti vsako leto pri pristojnem polic, oblastvu in registrirati. Avtotaksiji morajo predložiti ob letni prijavi potrdilo davčne uprave (izstavi se brez takse), da so plačali preteklo leto pridobnino, drugače se prijava ne sprejme in ne izda odobritev za prih. leto. Ker niste izpolnili tega pogoja, niste dobili odobritve za leto 1941 in zaradi iega tudi ne bencinske karte. — Poravnajte čimprej davčni zaostanek, da dobite na podlagi davčnega potrdila odobritev za I. 1941, nakar boste dobili tudi bencinsko karto.
T. F. - Stari grad. Kot sezonski delavec ste se težko ponesrečili in prejemate od železniške uprave nezgodno rento. Imate na deželi malo hišico, sobo in kuhinjo ter 72 arov zemlje. Dav čna uprava vam je predpisala zgradarino. Po poklicu ste bili pred nezgodo in ste tudi sedaj poljedelec. — Po točki 13, člena 42 zakona o neposrednih davkih so zgradarine proste zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh, selskib občinah in zunaj okoiiša mest, trgov ter krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Za kmetovalca se ne smatra oni, ki se trajno bavi z industrijo, trgovino, obrtom in drugim > pridobitnim poslovanjem in samostal-nim poklicem ali ima dohodek, ki izvira iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zbog njega. Kmetovalec pa je, kdor sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemljo, odnosno Iti je kot kmet. delavec v službenem razmerju, fe se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. Ponesrečili ste se kot sezonski delavec, ki ni bil v stalni službi! Zaradi tega bi se dalo obdavčbo z zgradarino izpodbijati. Pritožbo morate vložiti v roku 30 rini po prejemu plačilnega nalogal
K. L. G. — Taksa za delovršno pogodbo; Posestnik zida hišo. Vsa dela je oddal inženirju na podlagi posebne, predpisno kolefcovane pogodbe. V pogodbi pa si je pridržal pravico, da odda nekatera druga manjša dela drugim podjetnikom v izvršitev. Vprašujete, če mora tudi te pogodbe kolel^ovati, kljub temu da je ta pogodba o oddaji vseh del s celokupno j proračunsko vsoto že kolekovana ob priliki oddaje del inženirju
Gre za takso iz tar. post. 24 zakona o taksah, ki znaša od 23. decembra 1939 dalje 2% od vrednosti posla. Po našem mišljenju bo treba tudi nove pogodbe predpisno kolkovati z 2% od vrednosti dela, ki ga bodo t.' podjetniki prevzeli. Pač pa bi imel po našem mišljenju posestnik pravico do delnega povračila takse od prvobitne pogodbe, sklenjene z inže-
nirjem, in sicer bi služila za ouiovo tega povračila vrednost del, oddanih novim podjetnikom. Kolikor znaša namreč vrednost del oddanih novim podjetnikom, za toliko se pač zmanjša vrednost del, ki jih ima izvršiti inženir. Pravico do povračila, pa bi imel posestnik le v primeru, da je v pogodbi, sklenjeni med inženirjem, izrecno vstavljena klavzula, da sme posestnik nekatera manjša dela dati v izvršitev drugim podjetnikom in da se zaradi tega vrednost posla, ki ga ifna izvršiti inženir, za ta dela zmanjša.
P. G. V. — Državna trošarina na vino; V Dalmaciji ste kupili meseca decembra 1940 279 litrov vina. Vino je bilo odposlano iz Dalmacije dne 30 decembra in prispelo k Vam 7 januarja 1941. Državna trošarina na to vino je bda plačana že v Dalmaciji, preden je bilo vino odposlano, in sicer 1 din od litra. Ko pa je vino prispelo k Vam, je finančna kontrola zahtevala še doplačilo 1 din od litra na državni trošarini, ker je od t. januarja 1941 državna trošarina na vino povišana od 1 din na 2 din za liter. Vprašujete, če je zahteva finančne kontrole upravičena in če n: upravičena, kam bi se obrnili, da bi dobili vrnjenih 279 dinarjev.
Zahteva finančne kontrole je upravičena. Trošarina na vino se plača, preden se da vino v potrošnjo. Ko bo vaše vino potrošeno šele v letu 1941, a znača državna trošarina v tem letu 2 din od litra, je morala finančna kontrola ob do6petku vina zahtevati še razliko na državni trošarini na vino v znesku 1 din od litra. Omenjenih 279 din torej ne boste, mogli dobiti povrnjenih. Če pa morda le vztrajate na tem, da finančna kontrola ni imela prav, vložite ne-kolekovano prošnjo pri pristojnem oddelku finančne kontrole, ki bo prošnjo odstopil finančni direkciji v Ljubljani, ki bo o povračilu odločila. Prošnja pa se mora vložiti najkasneje v roku 180 dni od dne plačila trošarine.
Kmetijski nasveti
Krompir ne kalL M. S. V. — Kako je ravnate B krompirjem, ki ga že 10 let sadim, pa mi enkrat ne pride ven (ne skali), drugič mi pa zgnije. Že večkrat ste menjali seme, pa ni nič pomagalo. Je-!i bj pomagal kak gnoj, ali pa kak krompir iz drugega kraja. — To vaše vprašanje je prav nejasno in nerazumljivo. Iz njega bi se dalo sklepati, da sploh nimate pojma o saditvi krompirja, sicer ne bi doživeli takih neuspehov. Pojdite k bližnjemu umnemu kmetu, pa naj vam on pokaže, kako pripravi zemljo, kako jo gnoji, kakšno krompirjevo gomolje vzame za saditev, kako ga 6adi, okopava in osiplje. Če bode postopali ravno tako kot on (če slučajno nimate popolnoma nerodovitne zemlje), bo tudi vam krompir uspeval. Drugega nasveta na vaše vprašanje vam ne moremo dati.
Črni vrtni polži. B, K. Č. — Ze dve leti preganjate na vrtu črne polže, 1—2 cm dolge, brez hišic. Niti letošnji mrnz jih ni uničil. Radi b« pregnali ta mrčes, ki vam dela škodo na solati. — Polže uničujemo na vrtnih gredicah tako, da jih ponoči, ko pridejo iz zemlje in lazijo okrog solate, potrosimo z živim apnom, apnenim prahom. Če pade apno na gole polže, jih žge, začno se sliniti in kmalu poginejo. Apno solati pa ne škoduje, če ni prav mlada in nežna. Če so polži nekoliko večji, jih pa lahko lovite z otrobi. Debele otrobi potrosite v malih kupčkih okrog solate in okrog teh kupčkov se polži zberejo ponoči Okrog 10.—11 nočne ure jih pa polovite v posodo ter jih uničite s kropom.
Živinozdravnik
Kobila slabo prebavlja. A. C. — Kupili ste 10 let staro kobilo, ki je bila precej zdelana in suha, a se je pri vas dobro popravila. Spočetka ste jo krmili s sladkim senom ter ovsom, pomešani ms koruzo. Ko pa ste kasneje pričeli dajati mesto sena črno deteljo, pokošeno v cvetju, ste opazili, da dobiva kobila vedno bolj mehke odpadke, v katerih se opaža neprebavljena hrana. Kobila se sicer redi, je živahna in je zelo požrešna. Z ozirom na navedeno bi se dalo sumiti, da zobovje kobile ni popolnoma v redu. Mehko seno je mogla kljub požrešnosti in nepopolnemu zobovju kolikor toliko prežvečiti in usposobiti za prebavo, dočim trde detelje ne more dovolj dobro zmleti pri svoii požrešnosti. Po navadi je vzrok da žival ne zmelje dobro hrane takozvano škarjasto zobovje., ki hrane ne melje, ampak reže. Nezadostno zmleta hrana se ne more niti prebaviti niti dovolj izkoristiti ter jo organizem poskuša čimprej odstraniti iz telesa Svetujem vam, da daste pregledati kobili zobovje. — predvsem kočnike, — po strokovnjaku, ki bo napako v zobovju skušal odkriti in jo tudi odstraniti. Druga možnost, ki tudi lahko povzroči opisane motnje, je vnetje oziroma katar debelega črevesa. V tem slučaju menjajte kobili hrano, predvsem pa jo postite en dan, ko naj dobil le 10—15 litrov kuhanega lanenega semena (na 1 liter 1 pest semena). Laneno brozgo lahko dobiva kobila več dni. Dobro je brozgi primešati vode, v kateri se je kuhala hrastova skorja. Dobro deluje tudi praženi oves. Če spremembe v črevesju niso prevelike, bo navedeno pripomoglo, da bo kobila boljše pre-bavljala svojo hrano
Krava liže sebe in jasli ter opleta s jezikom. Z. M. S. P. — Irnhte dve kravi, od katerih je ena lepa in debela, druga pa je mršava ter obliztije sebe ter jasli Preieklo zimo je bila ista krava pravtako mršava kot letos Kako bi preprečili oblizavanje krave. — Lizanje krave govori za to, da kravi primanjkuje rudninskih snovi, predvsem
kalcij in fosfor. Poskusite kravi dajati med hrano dnevno po pest dobro zmletih jajčnih lupin, ki sle jih predhodno dobro posušili. Mesto tega lahko dajete tudi klajno apno, po eno pest dnevno. Mršavosl krave lani in letos bi pa precej govorila tudi za metiljavost. Dobro bi bilo, da daste blato krave na mikroskopsko preiskavo in sicer ga lahko pošljete v kovinasti škatljici preko občine poštnine prosto na Drž. veterinarsko bakteriološki zavod v Ljubljani. — Korenje lahko pokladate obema kravama v primerni količini med ostalo hrano brez vsake škode za mlečnost, ki se bo po korenju še povečala in tudi brez vsake škode za brejo kravo.
Gole glave kokoši. G. S. K. — Opažate, da si vaše kokoši pulijo perje in ga požirajo kljub naravnost odlični hrani, oskrbi in negi. Najprej si je pričel puliti perje in ga požirati petelin, nato pa mlajše kokoši. Ko ste jih za nekaj časa odstranili od ostale družine, je bil mir nekaj časa, potem se je pa začelo znova, tako, da je sedaj že več kokoši bolnih po glavah. Kako bi preprečili puljenje perja in kaj j& temu vzrok. — Vzrok1 puljenja in požiranja perja so naslednji: Premajhno izletišče, da se kokoši ne morejo dovolj gibati in si iz dolgega časa pulijo perje; pomanjkljiva in enostranska hrana, predvsem pomanjkanje živalskih beljakovin (črvi in muhe) in apne-nih soli, kožni paraziti, ki se skrivajo čez dan v kljunu; mehka hrana, ki onečisti perje pod in nad kljunom in k' ga nočejo kokoši s kijuvaniem očistiti, pa pri tem izrujejo tudi perje; konično je lahko vzrok puljenju perja tudi slaba razvada. — Predvsem |e treba ugotoviti, kateri od navedenih vzrokov pride v vašem slučaju v poštev. Potrudite s« in ga ugotovile ter ga odstranite in kokoši bodo prenehale puliti si perje Če se vam posreči ugotoviti prav: vzrok — najbrž bo eden od navedenih — irn ga sporočite, nakar boste dobili natančna navodila Vsekakor oa izločile kokoši, ki si pulijo perje ter jih tam opazujte.
»Ali je bil vaš stric še duševno zdrav, ko je umrl.?«
»No — to se bo pa videlo, ko bomo prebrali njegovo oporoko.«
njegovih astrologov, ki bi s svojimi nasveti in prerokovanji pripomogli turškemu carju do zmagoslavnih lavorik .kakor si jih je ovil okoli čela Friderik.
Friderik se je smehljal lako vljudno, da so nade vzhodnega gosta zelo zrasle. »Vaš carski gospodar ima prav« je dejal Friderik. »Pri zmagah so važne tri formule. Odnesite jih s seboj, kajti lahka prtljaga je to! Prva teh formul se glasi: Uči se iz zgodovine in iz izkustev. Druga: Imej vedno na razpolago in vežbaj številčno močno vojsko. Imej vedno napolnjeno zakladnico. To so moji trije astrologi, drugih nikoli nisem imel.«
Argentinsko surovo maslo za Anglijo
Iz Buenos Airesa poročajo: V Buenos Airesu je pripravljenih 85.000 ton surovega masla, ki ga je Anglija kupila, a ga zaradi sedanjih razmer niso mogli prepeljati v Anglijo. Prodajalci surovega masla so se zdaj vsi obupani obrnili na argentinsko kmetijsko ministrstvo za pomoč, saj so zaradi zastoja izvoza zašli v hudo zagato — tako poročajo nemški listi.
skem zaledju je nekaj krajev, ki so bili nekoč važni zaradi prometa s karavanami, predvsem je Iu puščavsko mesto Ghadames. Ob Veliki Sirti sega Libijska puščava prav do morja. Tu tudi v davnih časih ni bilo nikoli kake karavanske ceste in navzlic mogočni cesti, ki bo zaradi nje ovekovečeno Balbovo delovanje v teh krajih, je ta pokrajina tudi dandanos prej razmejitvena točka kot pa kako suhozemsko mostišče med Tripolitanijo in Cire-najko.
Koliko trpi telo fetalca-strmoglauca
V proizvajanju tako zvanih letal strmoglavcev je Nemčija prva država na svetu. V dolgih letih trudapolnega tehniškega podrobnostnega dela je bilo to letalo slo in stokrat popravljeno, preden je v večjih množinah poletelo nad Anglijo. To letalsko orožje je v prvi vrsti zato tako važno, ker z izredno gotovostjo zadene cilj, a mora biti pri tem precej nizko nad zemljo, pri čemer so vržene bombe na tla V drugi vrsti pa je važno zato, ker more pilot med jjolelom direktno zadevati predmet. Hitrost tega letala je splošno navedena s pretiranim številom 700 km na uro. Povprečno pa leli strmoglavec z brzino 350 do 500 km na uro. Ko je vržena bomba, se letalo uravna v normalno lego, medtem ko je med letom bombe v navpični legi ali stoji. Vprav pri tein, ko se strmoglavec tako naglo preokrene z navpične v vodoravno lego, pa človeško telo močno trpi.. Velikost nastopajočega pospeška zavisi od prvotne brzine strmoglavljenega letala in pa od kota pri padanju. V nemški tetalski medicini izstavljajo ta sredotočni pospešek v isto vrsto kot zemeljski pospešek, ki ga v fiziki zaznamujejo s črko »G«. In sicer zato, ker daje zemeljska pospe-šonost prav posebno nazorno sliko o silah, ki so učinkovite pri takšnem naglem preokretu. Če namreč vplivajo na )>ilota, ki sedi v strmoglavcu, 3 G, to se pravi, trojna zemeljska pospešenost, tedaj to pomeni, da pritisne na človeka trikratna teža njegove lastne telesne teže. Če tehta pilot 75 kg, je potlačen na 6edež s pritiskom 225 kg, ali drugače povedano —, doslej je tehtal 75 kg, zdaj pa nenadoma tehta 225 kg. Razumljivo je, da je moral zgraditelj letala že vnaprej na to pomisliti in sestaviti tak sedež, ki zmore normalno težo in še toliko- in tolikokratno povečanje teže.
Velikost pospeška pri preokretu zavisi od brzine in radija letala in pospešek je tem večji, čim hitrejše je letalo in čim manjši je radij okreta. Pri normalnih strmoglavskih napadih nastopa pospešek 4—6 G, a nastali utegne tudi pospešek 10 G. Nasprotujoče si sile pri takem naglem preobratu vplivajo na sedečega pilota približno paralelno h glavni žili v trebuhu. Ker pa postane tudi kri bolj težka zaradi pospešenosti in večje teže, postane kri, na primer pri sedemkratni povečani telesni teži tako težka, kot železo. Zatorej se hoče kri izteči proti trebuhu in v noge. Če bi bile človeške krvne žile močne cevi, to ne bi bilo velikega pomena, zakaj, kar se v eno stran nasilno izteče, pa se razbegne v drugo stran. Toda človeške žile niso trde cevi, ampak so prožne. Če se torej ta težka, ko železo težka kri odteče navzdol, tedaj se žile močno razširijo in kri obstane v tistih delih telesa. S tem pa so naravnemu krvotoku odvzete velike množine krvi, ki ne kroži, ampak obleži v trebuhu ali v nogah. S tem nastanejo motnje, ki jih poznamo tudi sicer v življenju, to se pravi, da človek omedli. Pri omedlevici se razširijo žile in kri plane v razširjene žile. Možgani so slabo preskrbljeni s krvjo, in prav to povzroči omedlevi-co. Preden se v poletu s 6trmoglavcem pripeti omedlevica, nastanejo motnje, ki jih poznajo vsi letalci brzih in obračajočih se letal: to je: >črno-vidnost«; na mah je pred očmi črn zastor in pilot ne vidi nič.
Po podatkih nemških zdravnikov pa preobrati strmoglavcev niso tako nagli, da bi piloti
omedleli, vendar pa večkrat postanejo »črnovid-ni«. Nastanejo pa tudi motnje v možganih, ker ni v njih krvi. Nemška medicina je vse te pojave že vnaprej proučila, in napravila več poskusov, koliko in kako je moči pilotom zdržati v teh letalih. Pilot pozna vsakovrstne priprave regulacije, ki jih vse u|>orablja, da bi mu telo ne odpovedalo.
Vse te psihološke pojave v človeškem telesu j>o vplivanju večjo pospešenosti je nemško zdrav-ništvo že pred vojno temeljito proučevalo in pri gradnji letal strmoglavcev so si bili povsem na jasnem, kako se je treba z letalom kretati in kje so meje raznih regulacij. Zdravniki so tudi proučevali, kolikokrat na dan more kak pilot s tein letalom napasti, ne da bi mu bilo telo oškodovano, Treba je bilo preskušati — in to so dolgo
opravljali — ali ostanejo v telesu kake poškodbe, ki bi se mogoče kasneje |>okazale — ali pa bi se pokazale že v aktivni službi.
Dognali so, da ui glede na zdravje in poškodbe pilotov prav nič nevarno napadanje z letalom strinoglavcein in da je vseeno, kolikokrat na dan poleti pilot z njim na napad. Le en (»ogoj je, namreč ta, da piloti v prostem času živijo zmerno življenje, približno tako, kot ga morajo Smrtniki na tekmah Seveda je nemogoče, da bi se tak pilot, ki je listi dan že večkrat s strmoglav-cem napadel, kar tako usedel in začel zlivati vase alkohol. Res je tudi, da ni vsakdo lako močan, da bi bil primeren za letalca-strmoglavca. Ti piloti morajo biti dobro zdravniško preiskani, vendar velja, da je vsak mladenič, ki je |>olrjen k vojakom, tudi toliko močan, da poslane lahko pilot na strmoglavcih. Vendar so za te pilote najmanj s|)osobni prav mladi in pa starejši letniki. Prilična starost za letalce-strmoglavce je med 20. in 35. letom.	(Po švicarskem listu.)
»Vi, ali ne bi mogli s tistim svojim valjarjem peljati po ribniku, da bi vedel, alj me bo led držal?«
Velikansha povodenj v Kaliforniji
Iz Los Angelesa poročajo: Zaradi hudih in trajnih nalivov in pa ker se sneg naglo taja, je reka Sacramento strahotno narasla. V pokrajini Tehama je kakih 1000 ljudi obkroženih po vodi in so vsi v nevarnosti za življenje, zlasti še, ker reka vedno bolj narašča. Tudi obe reki San Lorenzo in Fre-seno sta preplavili bregove in ljudje se bojijo, da bo vsak čas vse ozemlje med tema rekaiija pod vodo.
Jugoslovanski ministrski predsednik Cvctknvi? in zunanji minister Cincar-Markovič sta bila nedavno pri Hitlerju na Berghofti. Na sliki: V sredi Cvetkovič, ob njegovi levici Hitler, v ozadju Cincar-Markovič, na desni ltibbentrop, na skrajni levici poslanik in tolmač dr, Schmidt.
Mina kot orožje v letalski vojni
(Napisal letalski general Zander.)
Mino so v zadnjih desetletjih smatrali za izključno pomorsko orožje; uporabljali so jo v napadalne Lu obrambne namene.
V obrambi so služile minske zapreke kot zaščita lastnih pristanišč, prihodov v luke, izlivov rek in morskih področij pred prodiranjem pomorskih borbenih sil. Pri najiadu polagajo mine pred ne-prijadeljsko obalo na pomorska pota, ki jih sovražnik često uporablja. Končno so tudi taktične minske zapreke, ki se v morski bilki v zadnjem trenutku polože pred sovražnica, da je na tu način prisiljen obrnili se drugam.
Ne glede na to je jasno, da se stranka, ki polaga mine, na vse načine trudi, da to izvrši po možnosti neopaženo spričo sovražnika in to na mestih, kjer tega ne pričakuje. Čim večji je sovražni promet na področjih, kjer se polagajo mine, tem večji uspeh imajo lahko minske zapreke. Idealna mesta za minske zapreke so rččni zalivi, dovozna pota sovražnih pristanišč, kjer na ozkem mestu prihajajo in odhajajo ladje. Ravno na teh mestih se prepreči s polaganjem min sovražniku, da prodre tja, kjer bi lahko njegove mine imele uspeli kot napadalno sredstvo. Podmornicam in vojnim ladjam so torej postavljene meje pri uporabljanju min v napadalne namene.
Razumljivo je, da že dolgo iščejo sredstva, da bi bilo moči prestopiti te meje, in ni treba mnogo premišljevati, da se spozna, da ostanejo pristopna morska pota, ki so zaprta vojnim ladjam vseh vrst. za letala. Tako so izumili letalo, ki polaga mine in konstrukcijo letalske napadalne mine. Ze v svetovni vojni so tu in tam uporabljali provizorne letalske mine. Od tedaj se je razvijala letalska mina dalje in poslala sčasoma izredno uporabljivo orožje
v borbi proti sovražnim pomorskim potom, posebno v ožinah, na ustjih rek im celo v samih sovražnih pristaniščih, ki niso pristopna nikakim minouosceui na vodi ali pod vodo.
Nemško letalstvo uporablja to vojno sredstvo v veliki meri za blokado Anglije. Skoraj vsak dan javlja nemško vojno poročilo vest, da so minirane angleško luke.
Letala polagajo mine ter se vračajo v svoje baze, niti ne čakajo, da ueprijateljska ladja naleti na mino in utone. Ker tako sovražnik skoraj ni priča nesreče, se lahko izgube zainolčijo. Kljub temu često javlja angleško vojno poročilo, da je zopet neki rušilec, stražarski čoln, večkrat tudi kaka trgovska ladja, zadela na mino in utonila. Mnogo važnejše od števila polopljenih edinic je motenje jiomorskega prometa, vhoda in izhoda iz pristanišč. Posebnost letalskih min je v tem, da jih je težko najti in odstraniti. Če je prihod v pristanišče zaprt z letalskimi minami, traja dolgo časa, preden se te mirne najdejo in napravijo neškodljive. Kadar so nekje letalske mine, morajo za neko dobo ono področje zapreti, dokler ne uničijo min. Zaradi tega je jasno, da se s takim prekinjanjem pomorskega prometa, ki nastopi dnevno v mnogih važnih pristaniščih, jako občutno škodi oskrbovanju angleškega otoka. Vemo, da je n. pr. sama londonska luka zaradi motenja svojega prometa z minami oškodovana za polovico svoje kapacitete. K temu pride dejstvo, da se tako polaganje min more vršiti kadar koli, brez prestanka. Kadar n. pr. javijo, da je kaka luka prosta in da se začenja pomorski promet, se v nekaj urah polaganje min lahko zopet začne. Toga okuženja vode z letalskimi minami ni moči praktično preprečiti, kar dokazuje velikansko delovanje tega vojnega sredstva.
v zalivu Velika Sirta
m deli pragozda v Braziliji. Nova cesta daje tudi največjim armadam možnost, da se ondi razvijejo in so na varnem. Seveda m moči trditi, da je bila italijanska postojanka v Cirenajki doslej oskrbovana iz Tripolilanije. Pristanišči Bengazi in Derna sta iz spodnje Italije prav tako brž dosegljivi kol iz '1'ripolisa. Promet iz tega mesta v Cirenajko, ki je povsem navezana na obalno cesto, zahteva toliko goriva, da že s tega gledišča ni misliti na redno prevažanje čet in teŽKega bojnega materiala. Mimo tega pa poteka obalna cesta več sto kilometrov daleč po popolnoma neobljudeni pokrajini, kjer je celo pitna in druga voda prava redkost.
Mestece Sirta, ki je dalo ime globoko zaje-denemu zalivu, ki loči Tripolitanijo od Cirenajke, je edino seliSče, ki ob tej obali sploh zasluži ime kraja. Druga na zemljevidu označena imena komaj da zaslužijo iine za človeško bivališče. O Agheili piše najboljša tozadevna italijanska knjiga, da je ondi »redoutat, to se pravi, majhna trdnjava in da vsebuje vsa tista pokrajina le 3492 duš. — Nedaleč od Agheile ležeči kraj Mugta el Hebrik je na tistem mestu, kjer je bila v starem veku Ara Philenorum, ki je vrč stoletij tvorila mejo med kartaginsko lastnino in med grško zvezo mest Pen-tapolis na Cirenajki. A'ofilia pa je italijanska vojaška in brzojavna postojanka. Glede na pokrajino je značilen podatek, da v »neki dolini pridelajo malo ječmena«. Marset el Auegia ni nobeno na selje, ampak je le odprla luka. ki nudi zatočišče manjšim ladjam. Sultan je majhna oaza ob morju. Tsemed llasan pa vsebuje le policijsko barako in vodnjak.
Šelišča zahodno od Minurate, kjer je v bližini majhna luka, so pa povsem drugačna. Predvsem so ta obsežna mesteca povsem premožni kraji, ki so na kaki manjši ali večji oazi. Tudi v tripolitan-
Angleški kralj in kraljica pri sirotah, ki so izgubile roditelje zaradi vojne in letalskih napadov.
»Prosim šest takihle razglednic, kjer jc natiskano: ,Poz(lra« edinemu dekletu, ki ga ljubim!'«
Brezžični zdravniški nasveti
Iz Rima poročajo: Zdravniški oddelek italijanskega brezžičnega brzojava, ki je bil Ustanovljen, da utegne dajati ladjam, ki so na morju, brezžično zdravniške nasvete, je med letom 1940 odgovoril na 49 tozadevnih vprašanj. Od teh je prišlo 28 vprašanj z ladij, ki so bile na Sredozemskem morju, druga pa so prišla iz vseh delov sveta. V 31 primerih je bil zdravniški oddelek naprošen za nasvete glede operacij. Pravkar se trudi ta oddelek, da bi bilo moči brezžično prenašati dihanje in bitje žile in srca. Dalje so sklenili, da bodo tako nudili zdravniško pomoč tudi mnogim otokom v Sredozemskem morju.
Kakšna je pokrajina
Angleške oklopne čete generala Wavella so po zavzetju Bengazija z nenavadno naglico zasedle mnogo bolj južno, ob obali Velike Sirte ležeči točki Agedabia in Agheila, ki sta ob veliki italijanski obrežni cesti, katero je pred nekaj leli zgradil italijanski maršal Balbo. Ta cesta, ki se na zahodu začenja ob meji med Tripolitansko in Tunezijo, vodi do vzhodne meje italijanske posesti, od Libije ob zalivu Soluin. Gradnja te ceste se je razširila na pokrajino, ki je bila še pred pol stoletjem prav tako neodkrita in neraziskana kot so najbolj skriv-
Čeprav je povsod sam sneg, pa s« italijanska letala vendarle zmeraj pripravljena, da poletij«
nad sovražnika t albanskih gorah.
Anekdota
Verdi se je sprehajal ves zamišljen po ulicah nekega mesta. Bržkone je v duhu taktiral k svoji novi skladbi, ker je tako mahal s palico jvo zraku, da mu je palica sfrčala iz roke in razbila šipo izložbenega okna na tisoče koscev.
Takoj je bil trgovec pri Verdiju in je zahteval dve i>n pol lire odškodnine. Verdi mu brez oklevanja da novec za pet lir. Trgovec pa novca ni mogel zmenjati in ni vedel, kako naj Verdiju vrne dve in |>ol lire. Tedaj pa Verdi mirno udari s palico in razbije še eno šipo. »Tako, zdaj je račun v redu?«
pravi Verdi in gre dalje.
*
Ko je lela 17G3. Friderik Veliki zmagoslavno končal sedemletno vojno, je poslal »car vseh vernikov«, vladar Muslafa Tretji svojega posebnega odposlanca v Berlin. Ta gospod, Resmi Ahmed Elen-di, je moral prositi Friderika, da mu posodi trojico
Križanka
			nr r				«	m				S'		|l	r i		HI			
		m	a	m				i*	P		[i]	u				PI	u	a		
	P	u	1"		w	"			1(	[il	17				lil	18		u	|i|	
0	2»				21	lil								lil	13					PI
24	m	25				2«	|i|	27			2«		lil	21					[il	30
SI	22	F	u				24			ij								[il	26	
37	1			M		M		m	11	42	42		14		15		46			
47		[S	4*		41				511	>1		52		53		54		lil	55	
	s	M					m	57			iN		H	51				611	lil	
[il	n i					lil	(2						62	|i)	64					N
	pi	55			lil	tt |				p	" 1			68	H	<»	|		p]	
		m		lil	7« J				lil		lil	71			72	(il		ji]		
			11	"III				11				11	74 |	1	1		11			
Vodoravno:
1.	Kratica trgovskega izraza, ki pomeni »družabnik« — 5. študentovski izraz za tovariša-no-vinca — 9. Sam, samcat, samostojen (tujka) — 11. Hrvatski, v pravoslovje prevzet izraz za zakon — 13. Osebni zaimek — 15. Skrajšano moško krstno ime — 17. Plinska sestavina, ki jo nujno potrebna za življenje — 18. Močan zvok — 20. Imenski pridevek za slovenskega, »kranjskega« fanta — 22. Mož iz prvih početkov slovenske književnosti; ka-pucin, filolog in nabožni pisatelj; po grškem ba-jeslovju Tezejev sin — 23. Hrvatski narodni parlament — 25. Hud dež — 27. Hitro gibanje po zemlji — 28. Veznik — 29. Gibanje zraak — 31. Osebni zaimek — 33. Človek v poklicu, ki zahteva velike sposobnosti in predvsem nesebičnosti
—	35. Prvi sel, glasnik — 36. Kratica manjše utežne enote — 37. Domača oblika moškega krstnega imena — 41. Uradna listina, tudi dejanje (tujka) — 46. Kokoš, tudi tujka za dietno zdravljenje — 47. Vzklik — 48. Slavni francoski teniški igralec, član nekdanjih »štirih mušketirjev«, sedaj državni vodja telesne vzgoje v Franciji — 51. Ljudsko mnenje, dober ali slab glas — 55. Aritmetična kratica — 56. Staroslovanski bog
—	57. Nadeja se — 58. Prihodujik — 59. Mazilo, čistilo za čevlje — 61. Muslimanski pozdrav — 62. Velesila, ki igra čedalje važnejšo vlogo — 64. Tuja oblika ženskega krstnega imena — 65. Sorodnik; Ganglova drama — 66. Dorastol, sposoben — 67. Vrsta moške obleke
—	69. Naplačilo — 70. Tropska žival — 71. Domač svetnik; tudi pristanišče — 73. So oglaša ob V6eh važnih življenjskih dogodkih — 74. Veznik.
\ Navpično:
2.	Nepremični del vsake vrteče se stvari —
3. Glasbena lestvica — 4. Boječ — 5. Ožji krvni sorodnik — 6. Težko ozdravljiva bolezen — 7. Učenje — 8 Tuja beseda za vrsto naslanjača — 10. Zapustiti prostor — 11. Slovenski jezikoslovec, slovničar — 12. Pritiklina v žepu — 13. Starorimsko vojaško božanstvo — 14. Močno, poudarjeno — 16. Stavbno gradivo; sloviti ljubljanski pridigar, kanonik — 17 Središče, mesto Ba-tovih tovarn na Češkem — 18. Cerkveni izraz, ki pomeni redovno osebo — 19. Kraj v cerkvi — 21. Koroška reka — 23. Poslanik, znaniloc 24. Kuni — 26. Osebni zaimek v množini — 29. Eden izmed peterih čutov; moško ime, rimski mučenec — 30. Najrenejša, še vedno predraga cigareta
—	32. Afriški ptič — 34. Osebni zaimek — 36. Nelep, oduren — 38. Skromen, siromašen — 39. Glas, način izražanja — 40. Pazljiv, pripravljen, zvest, čuječ — 42. Kratica utežne enote — 43. Ime berlinske filmske družbe — 44. Prihodnjik
—	45. Eksotično dišeče mazilo — 46. Škatlja, aparat za filmanje, fotografiranje, zbornica — 48. Majhen novec; tudi profesor slavistike na belgrajski univerzi — 49. Movna alkoholna pijača — 50. Klic, poziv; grški slikar — 52. Samoglasnik
—	53. Kratite človekoljubne organizacije — 54. Vrednosti predmeta odgovarjajoča vsota v denarju — 56. Del obleke — 60. Družinski oče — 62. Svetopisemska oseba, Mojzesov brat — 63. Vrsta naglasa — 66. Nesreča, hudobija — 68. Zrcalo duše — 70. Svetniška kratica — 72. Gospodovega leta (Anno Domini).
Rešitev nedeljske križanke:
Vodoravno:
1. Sloka — 6. Peter — 10. Krkon — 15. Potop — 19. Kosem — 20. On — 22. Po — 23.
Borza — 24. R. M. (Reirhsmark) — 26. Br. — 27. Vas — 28. Pratika — 29. Dva — 30. Megaton — 31. Gotovac — 34. Dalai lama — 38. Ks. — 39. Ar — 41. Ni — 42. Zaliv — 44. In — 46. J. .1. (Josip Jurčič) — 47. Odilo — 49. Klintka — 50. Pav — 51. Svoboda — 52. Ima — 53. Up — 55. Ka — 56. Biser — 58. A. P. (Anno passato) — 60. Aj — 61. Ujeda — 63. Naporen — 66. Ne — 67. Razpelo — 70. Ar — 71. Let — 72. Kradoma 73. Lan — 74. Silovit — 75. Pesek — 77. Ab — 79. Ni — 80. Veles — 82. Kg — 84. Oj — 85. I. C. (Ivan Cankar) — 87. Letopisec — 90. Nesreča — 92. Stenica — 94. Sparina — 95. Ali — 96. Od — 98. Da — 99. Pehar — 101. .— En — 102. Si — 104. Spati — 106. Naval — 107. Kraja — 108. Redek — 109. Kanon.
Navpično:
1. S. K. (Športni klub) - 2. Lovor — 3. Osat — 4. Keson — 5. A. M. (Anton Medved) — 6. Poraz — 7. En — 8. Ep — 9. Rokav — 12. Krvi — 13. Ozalj — 14. Na — 15. Premo — 16. Om — 17. Ob — 18. Proso — 21. Uta — 25. Vas
—	31. Galun — 32. Vikar — 33. Capin — 34. Diven — 35. Livar — 36. Ajdje — 37. Adijo — 38. Klada — 40. Dno — 43. Las — 45. T. b. c. (Tuberculosa) — 48. Ime — 54. Palec — 55. Kotel — 56. Bcrat — 57. Remis — 59. Palec — 60. Apnen — 61. Uliks — 62. Arija — 64. Pes — 65. Kdo — 68. Zal — 69. Boj — 75. Piton — 76. Kc-cal — 78. Bober — 79. Nižaj — 80. Veper — 81. Senik — 83. Grapa — 81. OŠito — 86. J. N. S. -88. Prha — 89. Ura — 91. Elan — 97. Da — 98. Da — 99. P. K. (Peter Klepec) — 100. Ra — 102 Ne — 104. S. k. — 105. In.
\
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov:	-i
ab, či, dav, gr, gre, ham, ho, ja, ki, ku, li, li, lja, lost, mij, o, ob, ra, ti, tra, besede sledečega pomena: junaški balkanski narod — nadutost, ošabnost — cvetlica, Simhol čistosti —> trgovsko združenje — naložiti davek — črevesna bolezen | svetopisemski očak —>
Prve črke dobljenih besed povedo goro iz sv. pisma, tretje črke pa knjigo, ki vsebuje dve križanki. za katerih rešitve jc razpisanih okrog 400 nagrad.
r ■ - "f	:, I r « t I f. r.. 1
Rešitev nedeljske zlogovnice:
Pasma — Elba — Tobruk — Enota — Revija
—	Kloniti — Leska — Elbasan — Parček — Epruveta — Cebra.
Prve črke: Peter Klepec, četrte: Martin Ka-
čur.
Premenjalnica
Tri—po—lis Ben—ga—si Si—di el Ba—ra— ni Boj—kot Bo—ter Pa—ka.
Zloge teh besed premenjaj tako, da dobiš nove besede sledečega pomena:
Otok, znan po Napoleonu — Ameriška gospodarska organizacija — Geometrijski lik — Krvav pretep — Apneniški produkt — Glasbilo — Vrsta moškega sukiia — Druga beseda za okras — Morska riba.
ŠPORT
Kaj nam je dala Planica doslej?
NakaJ zgodovine k 7. prireditvi na največji skakalnici sveta
Od 25. februarja do 2. marca bodo ponovljeni v Planici dnevi smuškegn letenja, prireditev, ki vzbuja zanimanje po vsem svetu. V Jugoslaviji nimamo športne prireditve, za katero bi se svet v inozemstvu toliko zanimal, kot za Planico in tudi nobene ne, o kateri bi svetovno časopisje toliko pisalo, kot je ravno v Planici. Zaradi tega so te prireditve ne samo s športnega stališča izredno zanimive, temveč imajo za naš zimski turizem tudi prav posebno tujsko propagandno vrednost, ki je tem večja, ker ji; to neposredna reklama, to je lista, ki je ni treba plačati, o kateri se svetovno časopisje samo razpiše.
Kaj je povzročilo to popularnost, ta interes za Planico? L. 1934 je dogradil inž. Bloudek, najzaslužnejši vseh slovenskih športnih delavcev, v Planici skakalnico, katera je bila otvor-jena ob navzočnosti Bolgarov, enega Norvežana, 2 Nemcev in naših Jugoslovanov. Naravno, Bolgari niso skakali, toda oslali so dosegli prav lepe rezultate in naši so se povzpeli kar na 66 m, za takrat prav lep rezultat in novi jugoslovanski rekord. 6 tednov kasneje so skakali Norvežani, Avstrijci in naši in porušili so svetovni rekord z 92 m, z dotikom tal celo 95 m, lako prepričevalno, da vsi dvomi o tem, ki so se prvi mah pojavili zunaj o pravilnosti izmer niso nič pomagali. Planica je zaslovela in vse je zastrmelo nad rezultati, ki jih je dala. Ju-vosjovanski rekord se je dvignil na 72 m ter so še naši skakači prvič povzpeli nad 70 m znamko; kako je bilo to potrebno, je dokazni razvoj v naslednjih lelih, ko je nastala nujna potreba, pri večjih mednarodnih prireditvah ili preko te meje. Dasi so šli po tej prireditvi Norvežani kot v triumfu skozi vso Evropo p^eko raznih prireditev proti domovini in dajali novinarjem najbolj laskavo izjavo, je zavel drug veter, ko so prispeli domov. 2e naslednje leto so začele neprilike. Na startu so se pojavili Švicarji, Čehi, Poljaki, Avstrijci, Norvežani in naši, a iz Osla so prihajale ovire in neprilike. Vse to ni oviralo, prvič se je povzpel Srednje-evropeiec na 95 m, a novi svetovni rekord je glasil 99 m, naš jugoslovanski pa se je dvignil na 76 m. Naslednje leto je inž. Bloudek po izkušnjah in računih zgradil za Združenje smučarjev Planico novo veliko in 4 manjše skakal-
nice. Pokazalo se je, da so prvi poizkusi uspeli in da je treba delati naprej. Dobili smo še mogočnejšo in kar je važno solidno in stabilno izgrajeno veliko skakalnico, ki je nudila še večjih in lažje dosegljivih možnosti. Na tej četrti prireditvi so se pojavili zopet Cehi, Švicarji, Avstrijci, Norvežani in nnši. Ovire iz Norveške so bile še hujše in so neprikrito odkrile sistematični načrt za onemogočen je uspehov v Planici. Toda račun je bil brez krčmarja, Avstrijec Bradi je kol prvi v svelu premagal daljavo 100 metrskega poleta in pristal pri 101.5 m, mi pa smo postavili z 89.5 m nov domači rekord, ki stoji še danes. Dvojni je bil In triumf. Prvič uspeh Srednjeevropejcev, drugič, da smo mi Jugoslovani 3 lela po tem, kar je stala Planica, postavili naš rekord za 4V-> m daljši, kot je bil dotlej svetovni rekordi Kdaj bi nam bilo mogoče v 3 lelih kaj takega doseči, če ne bi imeli sijajne Bloudkove mojstrovine? Naslednji nastop v Planici je bil trening, prišli so Nemci in nnši ter smo dosegli nov svetovni rekord z Brndlom 107 m, ki še danes stoji. Potem je bila lanska prireditev z Nemci in nami, ki je dala 2 nova 100 metrska skakača, množico poletov skoraj vse brez padcev. Pri 156 poletih samo 6 s padcem. Tudi od naših so šli 3 nad 80 m, Novšak in Finžgar pa sta se zelo približala jugoslovanskemu rekordu, prvi z 88, drugi s 87 m. Ob takem položaju pričakujemo letošnjo prireditev in upamo, da nas ludi ta, kot nns niso dosedanje, ne bo razočarala, temveč bo dala svoj enakovredni člen v zgodovino Planice.
Ker je po Fisinih določilih meja skokom 80 m, preko te daljave pa je v razpravi predlog za novo disciplino polelov, naj pokaže spodnja razpredelnica, kaj je v poletih doslej dokazala Planica:
leta nad 80 m nad 90 m nad 95 m nad 100 m 1936 26—3 p 10 6—1 p	1
1934	23—4 p 2—1 p —	—
1935	62—6 p 14—2 p	5	— 1938 26—1 p 9 7 "" 5 1940 93—3 p 22—1 p 10—1 p 3
oznaka s črko p pomen ja s padcem, vendar je treba upoštevati, da so to padci brez vsakršne nezgode, ker take v Planici doslej še ni bilo.
IV. zlet gorenjskih smučarjev
Gorenjska zimskošportna podzveza na Jesenicah razpisuje za dne 1. in 2. marca, o priliki IV. zleta gorenjskih smučarjev v Dov.jem-Mojstrani, razna podzvezna prvenstva in sicer: prvenstvo v norveški kombinaciji, mladinsko podzvezno prvenstvo v tekih na 8, 5 in 5 km, mladinsko prvenstvo v skokih, mladinsko prvenstvo v slalomu in damsko prvenstvo v slalomu. Razen teka na 18 km, ki bo v soboto, 1. marca ob 16, bodo vse tekme v nedeljo, 2. marca. Podrobnosti o tekmah kakor tudi o zletu priobčimo tekom tedna.
Smuk z Mecesnovca
SK Ilirija priredi dne 1. marca t. I. tekmo v smiku za moštva in posameznike z Mecesnovca z mednarodno udeležbo. Start bo ob 14 na Mecesnovcu. Proga je dolga 5.5 km ter ima višinsko razliko 580 m. Prijave je poslati do 28. februarja na SK Ilirijo, Rateče-Planica.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Planina — centralni odbor. Drevi ob 19.50 naj pride članstvo vseh sekcij v Delavsko zbornico. Simpatizerji kluba in prijatelji športa vabljeni, saj je ta' večer namenjen športnikom.
Slovenska kolesarska zveza. Občni zbor slovenske kolesarske zveze bo 9. marca t. 1. ob 10 v Mariboru. Lokal bo določen kasneje. Dnevni red običajen.
ZFO
Danes teden se nam bo naša mladina, ki je včlanjena v zvezi fantovskih odsekov in zvezi dekliških krožkov že četrtič predstavila v veliki dvorani Uniona in nam pokazala uspehe svojega tihega dela v telovadnici. Že od nekdaj so bile prireditve naših mladinskih organizacij predmet živahnega razmotrivanja v naši javnosti, nastopi, kakor so reprezentanč-
ne akademije v Unionu, so pa vselej dosegli višek telesnovzgojnega dela mladih, idealnih fantov in deklet, ki nam vselej nekaj novega pokažejo in ki napravijo z vsako akademijo korak naprej v vseh panogah telovadbe.
IV. akademija, katero priredijo naši fantje in dekleta danes teden, pa hoče prekašati vse dosedanje. Nekaj novega in lepega bomo videli zopet v sodobni gimnastični vaji, katero naziva avtorica »Gibanje« in v kateri nam bodo članice pokazale sodobno smer ženske telesne vzgoje. Ljubek bo nastop gojenk v otroškem rajanju in naraščaja z »Mladimi vojaki«. Nekaj novega nam bodo pokazale mladenke na švedski klopi, ki jo pri nns še prav malo poznamo in prav tako švedska omara, na kateri se nam bodo predstavili mladci. Izredno zanimiva bo tulila telovadba v skupini, ki jo izvajajo mladci v skupini in ki bo imela precej vrhunskih in akrobatskih gibov. Viden korak naprej od svojega zadnjega nastopa so pa napravili naši vrhunski telovadci, ki bodo nastopili v talni telovadbi, na konju, na bradlji in na drogu. S svojimi lepimi sestavami in drznimi izvedbami so še vselej razgibali mnogoštevilne gledalce; letos pa hočejo pokazati še nekaj več.
Spored akademije izgleda takole:
Državna himna (fanfara); Bog, narod, domovina (citati); otroško rajanje (gojenke); vaje na konju (člani); vaje, z obroči (gojenke); talna telovadba posameznikov (člani); švedska omara (mladci); govor; odmor; Fantovska himna; Mladi vojaki (naraščajniki); švedska klop (mladenke); bradlja (člani); smučarji (člani); gibanje (članice); talna telovadba v skupini (mladci); drog (člani); »Tebi, zemlja naša sveta!« (člani in mladci).
Akademija zasavskega okrožja
Zasavsko okrožje priredi v nedeljo, dne 9. marca t. 1. ob 8 zvečer v dvorani Ljudskega doma v Mostah svojo II. akademijo. Članstvo in prijatelje naše mladine vabimo, da si ta dan rezervira za obisk akademije. Podrobnosti o programu bomo še objavili.
Kurenčhuva Neška ma tud beseda
Vi prou gvišen še na veste, de mam jest tku mehek srce, ko-ker puter. Tu vam liora kar prec duka-zala. Veste, zadenč enkat 6em gledala jest dol z našga gan-ka, ke je naša muca dol na duriš ena miška mrcvarla. Tku ja je pa raztrgala, koker de b bla iz pu-pirja. Kar naenkat m je začel neki curlat dol pu lic, ke 6em se jukala. Mene je tu tku not pr src bulel, de nisem mogla souz nazaj držat. Lepu vas pro-sem, sej tud U boga žvau rada živi, koker en člouk. Zakua b se pol med saba ukul prnašale? Sej se jim vender ni treba pu ldeh rihtat, ke sa čezdalibl pufrderban. Tku se m je ta miška smil-la, de b naša muca kar zadaula, če b ja mela bi pr rukah, pa če bi s m tud na smilla. Ke ja bom dubila u roka, ja bom pa useglih mal našeškala, de s bo enkat za useti zamerkala, de tu ni prou, kar je naredila.
Puglejte! A! h na blu lušten na svet, če b me! usi lde tku mehek srce, koker ga mam jesl? Nekol b na klu trpba nubene vojske. Za meljone zmečeja tisteh bomb ukul po svel, kokor kašnn čike. Nazadno pa še na veja, če jim bo kdu te meljone puvernu. Al ni tu prenauinen? Tud pu štarijah b na blu tulk pretepu, pubijajna in klaj-na, koker ga je zdej. Ampak jest na verjamem, de b kerkat Ide tku napredval. Tu bo slu kar naprej in naprej, dokler se bo evet vrtiu. Lde sa
holt preveč pufrderban in pa krvuločen, de b se mogel kerkat pubulšat. Sej prauja, de se člouk tekat spreuberne, keder se u jama zvrne. Don-dons se lde s soja krvuločnastja še clu pustaulaja. Prauja, de sa junaki. Ta liarrajš b dubil še kašna medalja za soj junaštu. No, ali ni lu rs žalasten? Ampak ni nč za pumagat. Svet je holt že ud nek-dej tak, pa je fertik.
Vi na verjamete, kuku je blu men un mesec enkat hedu, ke sem brala u »Sluvence« ud tiste nesuejalne stanvanjnske udpoud, ke je en hišen pusestenk kar sred zime en družin z utrokem ured stanvajne udpuvedu zatu, ke ni slanvajna voreng plačvala. Tku sem bla pa žalastna, de cela nuč nisem učesa zatiselna. Pol preke julre, ke sem vender mal zadremala, se m je začel pa še sajnat ud te nesuejalne udpoud. Nazadne pa prav tist gespud, ke je ud to nesuejalne stanvajnske udpoud djau u »Sluvcnca«, de je »Sluvenc« šo clu zaguvarju tistga pusestenka, ke je la družina kar sred zime na cesta puslavu sam zatu, ke mu ni stanvajna plačvala. Verjamete, de men tu kar ni liti jit u glava. Tku me je tu zmešal, de sem šo clu puzabila mesu u kastrola pulužit, ke sem tla za kusiu župa skuhat. Kar sama voda 6em kuhala, pa mal poleršilčka pa kurejčka sem not djala. Šele upoudne, ker jo pršou moj mož h ku-sil in mu taka župa ni lila pu vol. sem zamerkala, de še srou mesu tam na dil leži. Puglejte, sej sem že precej eneh let umužena, pa se m kej lacga še ni zgudel du zdej Tu jo bla pa sam ta salabolska nesuejalna stanvajnska udpoud uržah.
Ke sem se muie uprustila in mu puvedala, de me je sam ta nesuejalna stanvajnjska udpoud tku zmešala, de sem ia tku pulumila, sva začela pa z moža m štederal, kdu je prouzaprou nesueja-len. Al ta. ke je »Sluvenca« naprej vrgti, zakua taka neeucjaina udpoud zaguvarja, al »Sluveuc«,
ke je ta udpood še clu puhvalu. Uba na morta met prou. Tu je jasen, ket beli dan.
Doug sva premšlvala. Sej časa sva mela dost, ke nisva mela nč kusila. En čas sva bla za tega, en čas pa za unga. Kar naenkat se pa moj mož uglas: »Uba sta mela prou. »Sluvenc«, ke je puhvalu tislga hišenga pusestenka, ke je tist družin stanvajne zatu udpuvedu, ker ni stanvajna plačvala, pa ta tud, ke je »Sluvence« ta puhvala naprej metu. Nesuejalna je bla prouzaprou sam dar-karija, ke je ud gespudarja glih tku pugervala, de more dauk plačat, če prou ni dubu plačan stanvajne.«
Jest sem kar debel gledala mo.jga muža, de je mogu kej tacga blekent. Kene, če eden prau »ja«, ta drug pa »ne«, vender na morta met uba prou. Moj mož pa ni glih tku naumeu, koker ga mam jest za naumenga.
»Puglej, Neška! Daukarija je upravičena sam ud zaslužka dauk pugervat. Ce pa stranka ni plačala stanvajna, tud gespudar ni mou ud tega stanvajna prou nubenga zaslužka. Asten, nesuejalna je bla prouzaprou sam daukarija. Če b rekla daukarija, de bo pučakala na dauke tulk časa, de bo strnka plačala gespudar! stanvajne, b skori gvišen tud gespudar biu tku suejalen, de b strank na udpuvedu stanvajna in rajš pučaku na bulš čase. Asten, koker iz tega videš, nI gespudar .nesueja-len zatu, ke ni mogu čakat na plačil, ampak daukarija, ke ni tla pučakat na dauke. Tku je ta reč in prou nč drgač. Sej veš, de nubena stranka na more žiut ud lufta, hišen pusestenk pa tud ne, puseben, čo jo tud s kašna pusujllenca kej u zvez.«
Jest sem bla tku paf, ke m je moj mož dau tku nepubitne dtiknze, de je bla sam daukarija uržah, de ie mogu gespudar strank dupuvedat, če mu ni mogla plačvat stanvajne, de sem bla kar tih. Sam pukimala sem mu, de ma prou. Roka holt roka umije, pa je fertik.
»Viš, Neška! Sej še ni doug ud tega, kc me
je en moj kulega, ke je tud hišen pusestenk, pr-poudvou tud ena taka nesuejalen suejalna zadeva. Veš, da moj kulega je že pred več letem vidu tam na Žabjek pu zim enga fanta, ke je stavu tam zraven enga puhištva in ga vahtu. Ke se je mojmu kulegat ta fant smilu, ke je zmrzvou, ga je pa prašu, zakua stuji tle in zmrzuje. Ke mu je fant puvedu, de jih je gespudar delužiru, ke mu niša mogel slanvajna plačvat, zdej pa druzga stanvajna na morja dubit. Ke je mou moj kulega u soj hiš slučajen prazen pr tleh en velek skladišče, mu je pa reku, de nej fant znos uprava u negau skladišče, pa bo na varnem. Nemu pa tud na bo treba tlela zmrzvat.
Ke Je pršou moj kuiega upoudne dam, je pa že vidu u sojmu skladišč tista uprava. Ene par dni je ležala tista uprava u skladišč. Kar naenkat pa pride k mojmu kulegat oče ud tistga fanta in ga pros, če b žiher kar u tem skladišč ustaul poj-stle in stanval, ke drge na morja dubit nubenga stanvajna.
Moj kulega. ke je mou glih tku mehek srce, koker ga maš ti, mu je pa duvolu. Ene tri leta je stanvala ta družina zastojn u tem skladišč. Ke sa bil u te držin sam šteri lde, skladišče je blu pa prostorno, je vzela pa družina še dva podnajemnika k seb, ke sta ji plačvala. Moj kulega je kar putrpou, ke sa se m\i smilel. Kar naenkat so pa začel pijan punoč dam hodet in se pretepavat, de je biu tak špetakel, do nubeden u hiš ni mogu več spat. Se je pa le tu mojmu kulegat prenaumen zdel in jim jo zatu ta brezplačen stanvajne sud-nisk udpuvedu. Ke je na sudnl tist brezplačen najemnik jamru, de na veja, kam b se djal, jim je pa moj kulega punudu dva taužent dinarju, sam de b se jih znebu. S tem prelogam je bla stranka zaduvolna. Ampak preden se je izselila, mu je pa še use vokna puhiia za Ion. No, Neškn, ali ni bla tud tu nesuejalen suejalna zadeva. Ni zmeri dober, če je člouk le mal preveč sucialen. Use. kar je prou. Še sudnik je tekat reku mojmu kulegrt. do je prfrkuea.	K. N.
AValt odi aft
V malih oglatih valj« viaka besed« 1 din; tenltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede m računajo dvojno. NaJmanJIl znesek za mali ogla« IS din. — Mali oglati te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega enačaja te računa enokolonska, S mm vltoka petltna vrttlca po 8 din. — Za pltmene odgovore glede tnalih oglatov treba
prlloiltl znamko
B siiižte B
Jttcio:
Službo švajcerja
Iščem kjer koli. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Molzač« 361.
Mlajša šivilja
vajena vsakega dela ■— Išče kakršno koli službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2736.	(a
Službo išče
kot' hotelski sluga — ali
kot hlapec za poljedelska dela. Vojaščine prost. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2565.
Sobarica
■ znanjem francoskega ln nemškega Jezika, šivanja, dobra bolniška strežnica, išče službo s 1. marcem. Kralj, Stranska 2, Pobrežje.
Uradnik
• prakso v trgovskih podjetjih, perfekten v slov., srb. ln nemški korespondenci, zanesljiv — išče primerno zaposlitev. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Uradnik« št. 2693.
Gospodična
trg. naobražena, starejša moč, išče službo v trgovini, najraje kot vodilna moč v podružnici. Vajena tudi drugega dela v kuhinji ln gospodinjstvu. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2636.
Šivilja
vdova, vajena vsega dela, Išče mesto hišnice. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Delavna« št. 2699.
Knjigovodja
ln samostojen korespon-dent, s trgovsko in nekaj ekonomske prakae, družinski oče, želi zaradi Izboljšanja dohodkov pre-menltl službo. Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vestnost« 2496.
Mlajše dekle
z dežele, išče službo v gostilni na deželi. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena« št. 2450.
Pošteno dekle
kuharica, želi premeniti službo do 1. aprila. Najraje v Maribor. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Kuharica«.
Ekonom
vešS samostojnega kmetijstva, s kmetijskimi tečaji in zmožen kavcije, Išče službo. Ponudbe v podr. »Slovenca« v Celju pod »Vesten«.
Orožniški narednik
v pokoju Išče pisarniško ali drugo službo, kot vratar, skladiščnik. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Marljiv« 2478.
Absolventka
trgovske akademije Išče primerno zaposlenje; gre tudi za trgovsko pomočnico. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Inteligentna« št. 2588.
Šivilje!
Grem v pomoč, pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2700.	(a
Absolventka
trg. tečaja, z malo maturo, želi v svrho izpopolnitve v nemščini v prakso kjer koli. Gre tudi v nemško družino k otrokom. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2601.
Gospodična
Išče službo k mali družini ali k otrokom. Ponudbe poslati na podruž. »Slovenca« Jesenice pod št. 472.	(a
Kuharica
zmožna vseh hišnih del, išče službe za 1. marec. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Samostojna« štev. 2694.	.(a
Zakonca
35-letna, želita nameše-nje na kakšnem večjem posestvu, ali za OBkrb-nlka, — ali pa vzameta srednje posestvo v najem najraje na Goronjskem. -Ponudbe na naslov: F. Oblak, Reštajn št. 73 -Rajhenburg.	(a
Dekle z dežele
20 letna, pridna, v vsakem oziru poštena, želi stopiti v službo h gospodinji, ki bi hotela vzgojiti družini zanesljivo ln v službi trajno pomočnl-, co. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2760.
z večletno prakso, gre na dom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izurjena« št. 2698.	(a
Avtoprevozniku
oddamo za delj časa prevoz desk. Sprejmemo tudi dobrega šoferja za prevažanje lesa. - Pismene ponudbe na: Hotel Slon, soba 201, Ljubljana.
Stalen zaslužek
nudim stalnim prodajalcem: 100 velikonočnih kart stane 35 din, 100 barvic za plrhe 20 din In mnogo novosti. Naročite takoj 1 Llndič,. Ljubljana, predal 245.
Lep zaslužek
Kdor želi priti do lepega zaslužka z izdelovanjem raznih, stalno potrebnih predmetov, naj naroči naše navodilo s 155 najnovejših kemijskih receptov in navodilo, kako dobiti pooblastilo za delo. Cena 96 din po povzetju. - Hemijski zavod, Pašičevo.
Gostilničarji!
Restavraterji I - Več zaslužka boste imeli z raznimi likerji, rumom, konjakom, malinovcom itd., če jih boste sami pripravljali. Preprosto in brez težav 1 Najbolj praktično preizkušene recepte z navodilom 42 din po povzetju. — Rudolf Gauss, Novi Sad, Slo-vačka 18.
Potnika
zastopnika za LJubljano, sprejmemo za postransko prodajo vpeljanega predmeta v trgovinah s špe-cerijo, z barvili ln žele-znino. Ponudbe na »Sila« Beograd, Karadjordjeva št. 15.
Zastopnika
oziroma potnika za južnejše kraje, predvsem Hrvatsko in Bosno sprejmem za dobro idoče blago. Ponudbi priložiti popis dosedanjega življ. poteka s podatki služb ln prakse. Navesti reference. Priložiti sliko. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zastopnik« št. 2592.
Slab posluh
Izboljšam učenkam do konca šolskega leta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2784.
Oblastv. konceslonirana
šoferska šola
za poklicne Šoferje In amaterje
I. Gaberšček
bivSI komisar ca šofer*
eke Izpite Kolodvorska ulica It 41 Telefon 28-28.
Radio aparati
Lorenz, Tefag 4 + 1, najpopolnejši modeli — še vedno naprodaj najceneje: »Nova trgovina«, Tyr-Seva cesta 36.
a iUižte i
Dobe:
Dva krojaška pomočnika
enega za velike, enega za male kose, sprejme takoj Leskovar, modno krojaštvo, Slov. Konjice.
Majerja
ali oskrbnika, ki bi oskrboval posestvo, sprejmem - Plača: polovica pridelka 38 joh zemlje. - Dr. Kapralov, Marija Snežna
Služkinjo
ki zna dobro kuhati In opravlja vsa gospodinjska dela, pošteno ln stalno, sprejme boljša družina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »LJubljana« št. 2494.
Zanesljive poverjenike
za Ljubljano, Maribor, Celje ln druge večje kraje dravske banovine — sprejme zavarovalnica »S a v a«, Ljubljana, Sv. Petra 2.
Šivilja
samostojna, dobi stalno službo v privatni hiši. -Plača 500 din in vsa oskrba v hiši. Predstaviti se osebno na naslov, ki je v upravi »Slovenca« pod št. 2622.
Viničarja
z dveml odraslimi močmi, verzlranega tudi v sadjarstvu in ekonomiji -sprejme takoj neka graščinska uprava v okraju Slov. Konjice. Ponudbe z referencami na upravo »Slovenca« pod značko »Verzlran viničar« štev. 2530.
Trgovsko pomočnico
z večletno prakso, lzvež-bano v konfekciji, sprejme večja konfekcijska trgovina. Začetnice ne pridejo v poštev. Ponudbe s sliko in referencami na upravo »Slovenca« pod »Konfekcija« št. 2143. (b
Lovec
oženjen, srednjih let, v službi strog, vešč slovenskega ln nemškega Jezika, z lovskim Izpitom -dobi službo v večjem revirju na Pohorju. Taki z gozdarsko prakso Imajo prednost. Ponudbe z referencami upravi »Slov.« pod značko »Gozdno veleposestvo« št. 2531.
Vzgojiteljico
k dvema otrokoma od 7 do A let, iščem. - Znati mora nemški jezik. Biti mora zdrava, čista in stara od 20 do 30 let. -Mesečna plača 600 din (stanovanje ln hrana). Ponudba naj bo na nemškem jeziku ln priložena slika, ki se bo vrnila. Denar za vlak do Poža-revca plačam Jaz. Ponudbe poslati na naslov dr. Bogdan Lazarevlč, lekar, Požarevac, dunavska banovina.	(b
Veziljo
(štlkerlco), spretno na Adler pletllnem stroju, specialnem, Iščem za takojšen nastop. Ponudbe na
»Osma«
tvornica trikotaže Zagreb, Juklčeva 14.
SAMO PRAVO ORIGINALNO
TINTENKULI
„TIKUU patentno nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim imenom „Tintenkuli"!
Din 12 5-— / Din 160-—
v boljših trgovinah ali pri firmi „LOGOS" — BEOGRAD
Pošt. Fah 386	Telefon 25-4-59
Pošteno dekle
vajeno kmečkih del, takoj sprejmem. Ob nedeljah pomoč tudi v gostilni. Plača po dogovoru. -Naslov v podruž. »Slov.« v Mariboru, pod št. 369.
Miner
z večjo prakso v kamnolomih, se sprejme. Plača po dogovoru. - Vprašati pri režijskem odboru za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50, na okraj, načel-stvu Maribor levi breg.
Kovača
ali ključavničarja, nadarjenega, ki bi se hotel posvetiti kovanju lepih kovanih izdelkov v boljši kovinski delavnici, sprejmem takoj. Mesto stalno, plača dobra. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vojaščine prost« št. 2448
Kovaškega pomočnika
sprejme Kunaver Franc, kovač, Ježica.	(b
Mlinar
za kmečki valjčni mlin, dobi službo v bližini Celja. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju.
Tesače dog
celo partijo, sprejmem za daljše stalno delo. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Tesači« 2587.
Postrežnico
pošteno sprejmem za ves dan. Slomškova št. 15-1, desno.	(b
Hlapca
nad 18 let starega, sprejmem. Rici, Sp. Kašelj, p. D. M. v Polju.	(b
ČUDO
moderne tehnike
Najboljša doleotrainn žepna svetilka z lastnim električnim pogonom! Dnje zanesljivo in inko svetlo luč, brez vsakršnih baterll. Dinamo žepna svetilka „MINULUX'' — brez baterije. Snmo-prodaja: „Lokos", Beograd, predal 386, teleron 25-459. Iščemo povn<|d preprodajalce ali zastopnike.
Hlapca
h konjem sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2675.	(b
Mizarskega pomočnika
za boljše delo sprejmem. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. - Venturini Ludvik, mizarstvo, Barje.
Kovaškega pomočnika
sprejmem. — Biti mora vešč ln veren. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč« št. 2704. (b
Dekle z dežele
vajeno vseh gospodinjskih del, sprejme štiričlanska krščanska družina. Naslov v upravi »SI.« pod št. 2637.	(b
Gospodinjo
sprejmem na deželo : k obrtniku ln na majhno posestvo. Ponudbe upr. »Slovenca« Maribor pod »37«.
Mlajšo uradnico
s trgovsko predizobraz-bo in primerno prakso -sprejme denarni zavod. -Ponudbe s prepisom izpričeval ln navedbo priporočil na upravo »Slov « pod »Ambiciozna« štev. 2679.	(b
Praktikantinjo
sprejme takoj šivilja. -Modni salon Genlca, Pod-milščakova 37.
Modistki
samostojni delavki - se takoj sprejmeta. - Salon Mira, Mesarič - Uratnik, Ljubljana, Mestni trg 7.
Starejša gospodična
z dolgoletno prakso v pisarni, v knjigovodstvu ln korespondenci dobro izvežbana, se takoj spre-me. Ponudbe s točno navedbo službovanja in starosti v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Maribor ln okolica prednost«.
Šoferja
k tovornemu avtu na čglje, mehanik ima prednost, sprejmem v stalno službo. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Takoj« 2581.
Ključavničar, pomočniki
strojne ln stavbene stroke, dobro izučenl, mladi, neoženjenl, dobe trajno zaposlenje. Ponudbo pod zn. »Veston ključavničar 2479« upr. »Slov.« do 25. februarja 1941 z navedbo sedanjega in dosedanjega zaposlenja in imena učnega mojstra ter kdaj je nastop službe mogoč.
Kmečkega fanta
od 18 let naprej, poštenega, sprejme kot skladiščnega delavca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kurivo« št. 2718.
Vrtnar
samec, vajen vsega vrtnarskega dela, trezen in zanesljiv, dobi službo na graščinskem posestvu s 15. marcem. Ponudbe v podr. »Slovenca« v Celju pod »Vrtnar«.
Več preddelavcev
za zemeljska dela, sprejmem takoj. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Preddelavec« 2466.
Upokojenca
za lahko službo, sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »LJubljana 4000« št. 2576.
Pošteno mlado dekle
vajeno malo kuhe in pospravljanja, sprejmem takoj. Zor, Frančiškanska ulica 8, dvorišče.
Pošteno, zdravo dekle
za vsa hišna dela, dobi službo pri krščanski dru žinl. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »100« št. 2587
Trgovsko pomočnico
sprejme specialna trgovina stekla in porcelana. Strok, lzvožbane imajo prednost, vse ostalo po dogovoru. — Ponudbe s točno navedbo rojstnih ln službenih podatkov je poslati na upravo »Slov.« pod »1. marec 1941« štev, 2731.	(b
Kalkulant
za pohištveno stroko, s prakso, se sprejme. Po nudbe z navedbo služb, po možnosti tudi zahtevkov in referenc v upravo »Slov.« pod »Kalkulant« št. 2594.
Donašalko za trgovino
v Ljubi lani, v starosti 16—18 let, sprejmemo. -Deklice revnih staršev Imajo prednost. Ponudbe je poslati pismeno - do konca februarja t. 1. na upravo »Slovenca« pod »Želim zaslužka« št. 2708
Kmečko dekle
zdravo in močno, staro okrog 15 let, sprejmem takoj v službo za razna hišna in vrtna dela. Plača primerna. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 2558.
Dečka od 16-18 let
sprejmemo za donašanje ln pospravljanje v trg. obratu. Le pošteni in pa spretni dečki naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo starosti do 28. II. t. 1. na upravo »Slov.« pod »Veselje do dela« št. 2710.	(v
Šofer
neoporečni, samski = ali poročen, ki Ima poleg svojega poklica veselje do vrta ln gospodarskih del, dobi službo. Stanovanje v hiši. Ponudbe z dosedanjim službovanjem In navedbo starosti Je poslati na upravo »SI.« pod šifro »šofer« štev. 2650.	(a
Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja I
JUG0ŠK0DA a. d.
ZAGREB. BO$KOVIČEVA 32/1.
Tel. 67-51 j
ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd.
v stalni zalogi.
Izvežbano modistinjo
sprejme takoj : Salon So-dej-Strnad.	(b
15-17 let staro dekle
pošteno, sprejmem v pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slov.« pod 2809.
2 čevljarska pomočnika
za boljše žensko delo, sprejmem takoj. Služba stalna. Koiničar Franc, čevljarstvo, Sp. Duplje, p. Križe, Gorenjsko.
čevljarskega pomočnika
dobrega, za boljša ženska dela, sprejme takoj Ignac Grašič, Kranj, Stara cesta 11.
čevljarskega pomočnika
za vsako dolo, če tudi zna prlkrojovatl, sprejme takoj Juvan Jožef, čevljarstvo, Slovenj Gradcc.
Trgovski pomočnik
mlajša moč, se sprejme. Cenj. ponudbo jo poslati upravi »Slov.« pod »že leznlnar« št. 2745.
Majerja (oskrbnika)
zakonski par, izurjen v molži, postopanju z mle kom, živinoreji itd. — iščem za 1. april. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Major« št. 2773.
Dva urarska pomočnika
išče za takoj A. Janko, urar, Maribor. Tedenska plača 400—500 din.
Vrtnar
priden ln pošten —■ se sprejme takoj. Ponudbe upravi »Slov « pod »Do bra plača« 2799.
Mizarskega pomočnika
strojnika, ki je dobro priučen na rezkalnem stroju, sprejme Zaletel, mizarstvo, Medno pri Ljubljani.	(b
Pošteno dekle
ki zna malo kuhati In Ima rada otroke, sprejmem v Ljubljano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2690.	(b
Hišnico
aH poročen par, žena bi pomagala v gospodinj stvu, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čistoča ln pošte nost« št. 2691.	(b
Oskrbnika
viničarja, za oskrbovanje posestva v bližini Celja, iščemo. Nastop 1. marca Ponudbe poslati: D. Po-ženel, Celje, Glavni trg št. 14.

Vajenca
za mizarsko obrt sprejmem. Vrešak, Celje, Prešernova 11.
Vajenec
18 let star, se želi izučiti brivske obrti. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2396.
Vajenca
za kovaško - verlgarsko obrt, tudi takšnega, ki se jo že učil, sprejmem, Ivan Gobec, Celje, Mariborska cesta 11.
16 let star fant
zdrav, pošten, s tremi gimnazijami,, gre za vajenca v trgovino z meš. blagom ln podobno z oskrbo v hiši. - Brglez Marija, Kokrskl breg 1, p. Kranj.
Učenca
poštene vzgojo, sprejmem takoj. - Lastnoročne ponudbo na V. Jamnlk -trg. z meš. blagom ln losom, St. Janž pri Dravogradu.	(v
Učenko
pridno ln pošteno - sprejme specialna trgovina stekla In porcelana. Deklico revnih staršev ali sirote, z znanjem nemščine, Imajo prednost. -Plsmono ponudbo poslati do 1. marca t. 1. na upr. »Slovenca« pod »Velika noč« št. 2709.	(v
Vajenca
zdravega, 14 let »tarega, poštenih krščanskih staršev, sprejme takoj Mali Martin, avtollčenje In splošno tapetništvo, Domžale.
Šiviljsko učenko
sprejmem. — Prednost hčerko železničarjev. — Dam. krojač Korlnšek,; I31elwetsovu 48.
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme Sedej, Mala čolnarska ulica.	<v
Vajenca
sprejme krojaški salon »Moda« Ljubljana, Resljeva c. 8.	(v
Vajenca
za mizarsko obrt sprejme F. Kune, Sv. Petra cesta 85.	(v
Sprejmem
mizarskega vajenca In pomočnika. - škrblnc fic komp., Vlžmarje-St. Vid.
Za mehanika
ali ključavničarja bi so rad izučil v LJubljani pošten in priden 16-letnl fant. Cenj. ponudbe prosim na : Goljuf, Trebnje.
Krojaškega vajenca
začotnlka ali ki se je žo učil te obrti, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. — Oblačllnlca D o 11 n š e k t Tržič.
Mizarskega vajenca
sprejmeta Močun — Demšar, Podgora 3, St. Vid pri Ljubljani.
Čevljarskega vajenca
sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Kurent Jernej, Črnuče 55.	(v
Tapetniškega vajenca
In prakllkahta sprejmem. Gosposka ul. 11, Ljubljana.
Brivskega vajenca
sprejme takoj Rudolf Zakovšek, brivec, LJubljana, Poljanska 51.
16 let star fant
zdrav, močan in pošten, se želi izučiti v trgovini, najraje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2585.
Vajenca
poštenega, z 2 razredoma mešč. šole, sprejmem takoj v trgovino z meš. blagom. - žuran, Velika Nedelja.	(v
Vajenca
zdravega, močnega, poštenih staršev, sprejmem za mesarsko obrt takoj. Jamnlk, mesar in preka-jovalec, Kranj.
l^lUnMMi
Avto znamke DKW
malo rabljen, ln osebni avto znamke »Ford« 29, tipa A, v dobrem stanju, kupim. — Franc Ilabič,. Šenčur št. 185 pri Kranju
Motorno kolo
»Sachs«-Brenabor, v brezhibnem stanju, in povečevalni aparat za tlimo 3x4, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2373.
Prodam avto »Ford«
6 sedežni, uporabljiv za sanitetni avto a posteljo, v odličnem stanju. Ponudbo na upravo »Slov.« pod značko »Ugoden nakup« št. 2648.	(f
Poltovorni »Wanderer«
zaprt, jeklena karoserija, 4 nove gume, lep, brezhiben, prodam. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »\Vanderer« št. 2749.
Plinske generatorje
Imamo pripravljeno za takojšnjo montažo na tovorno avtomobile. Izdelava po preizkušeno najboljšem sistemu. Ceno dostopno vsakemu lastniku avtomobila. Specialna dilavnlca plinskih generatorjev, Ljubljana, Ty.--šcvft 13, pri sFigOVCUc.
Posestva
»REAUTETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin Je samo v LJubljani, Prešernova ulica 54, J. nadstr. Telefon •<4-20
Imam ca. 3000 m' zemlje
naprodaj —- ob Tvrševl cesti. Posredovalci izključeni. Pismeno ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gotovina« St. 2580.
Zemljišče 4000 m3
od Trzina — Domžal do Jarš, ob cesti ali železnici kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prava cena« št. 2659. (p
Štiri hiše
naprodaj. Hiša z vrtom in njivo, hiša s sadnim vrtom, hifa z malim vrtom. hiša s sadnim vrtom in vinogradom. - Anton Maznlk, pošt. ležeče Raka, Dol.
Parcele
prodam med remlzo ln staro mitnico. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodna lega« St. 2367.
Rentno hišo
v Ljubljani, v dobrem stanju, v centru, kupim za dva do tri milijone. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Rentna hiša 1903« št. 2567.
Parcela
v projektiranem strnjenem sistemu, ob bodoči Plečnikovi aveniji, zaradi nujnosti ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2607.
Lepa parcela
ca. 11 000 m', v neposred-njl bližini Kranja, ugodno naprodaj. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Parcela« št. 2562.
Zemljišče
tik Novega mesta, ca. 17.000 m*, deloma travnik. deloma peskokop. kjer se koplje pesek za zidanje ln betonlranje, zraven elektrika ln vodovod. se po ugodni ceni proda skupno ali na manjše parcele za stav-blšča, kjer je gradbeni material na mestu. Pojasnila daje Grobovšek Franjo, Novo mesto.
Hiše in stavbene parcele
naprodaj v Vlžmarjlh St. 46.	'	(p
Gozd za steljo
prodam v Zalogu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St, 2732.	(p
~ Hiša
gospodarsko poslopjo In nekaj zem]Ue, v okolici Celja, proti Tehnrju, naprodaj. Naslov v podruž. »Slovenca« v Celju.
Večje zemljišče
pod Rakovnikom, naprodaj po 14 din m*. Telefon St. 45-56.
Dvostanovanjsko hišo
v Zalogu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2733.	(p
Hiša - kot vila
z zemljiščem za troje živino, lahko tudi vinograd, ob cesti blizu postaje ln premogovnika — ugodno naprodaj. Ponudbe upr. .Slovenca« pod »Krmelj, Dolenjsko« št. 2652. (p
Prodam posestvo
v ljubi j. okolici: hiša -gospodarsko poslopje sadni vrt, njive ln gozd. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Ugodno« St. 2680.
Hišo
ono ali dvostanovanjsko, kupim na severni periferiji LJubljane. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina 250.000« Stev. 2674.	(p
Vinograd in hiša
v bližini Celja, naprodaj. Cena 60.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2490.	«
Posestvo
štiri poslopja, velik gozrl, sadonosnik, njive, travniki, vinograd — zaradi družinskih razmer naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2459.
Lepo posestvo
2 orala najboljših njiv, majhen vinograd, krasen vrt s hišo in gospod, poslopji, naprodaj takoj v sredini Slov. goric za 45.000 din. Fonudbe na: A. Fcrš, Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah.
Posestvo
lepo ležeče, n hišo, vpeljano trgovino In hotelom z restavracijo, gospodarska poslopja, kopalni bazen, tenis, park, njive, hmeljišča, travniki, sadonosnlkl in velik gozd, vse v najboljšem stanju, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Redka priložnost v Sloveniji« št. 2566.
Parcelo prodam
ob Ižanski cesti. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 2667.	(p
Posredovalci
izključeni
menijo tisti, ki ne vedo, da nudi naša pisarna prodajalcem nepremičnin hitro in ugodno prodajo, kupcem pa veliko izbiro hiš, posestev in stavbišč, da napravi sama kupne pogodile in zemljiškoknjižne preti loge, vse to za dva pro-centno posredovalni no. :: /lasti opozarjamo veleposestnike, hotelirje, industrijce, lastnike rudnikov in prostosledov na zveze pisarne z inozemskimi interesenti.
Parcela
preko 1000 m" ob Celovški cesti, 5 minut od re-mize, naprodaj - po 100 din m*. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »Parcela 100« St. 2607.	(P
Prodam posestvo
ob glavni cesti, 3 km od Maribora. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »370 tisoč« St. 2624.
Kupim mlin
na vodni pogon. Ponudbe s točnim opisom mlina in ceno na: Kočevar, mlin in žaga, Metlika.	(p
Njivo
878 m", posejano z deteljo, ob Celovški cesti — oddamo v najem. Združenje elektrotehničnih obrti. Gledališka 7-II. (n
Boljšo donosno hišo
ali vilo v Ljubljani kupim. Samo podrobne ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Diskreten« št. 2S05.
Več hiš
parcel In posestev proda »Globus«, rcalitetna poslovalnica v Ljubljani, Rmonska 25.
Otroški kotiček:
Carična Vesna
Če je bila žejna, se je zalekla k beli liliji in jo lepo prosila za carico sladkega medu. Zvečer, ko so se jele prižigati zvezde, je prihitela Vesna na vrt in se z njimi pogovarjala.
»Bodi dobra,« ji je rekla Zvezda večer-nica, »in srečna boš vse življenje.« — -»Imela boš veliko preizkušnjo, toda pa/.i, da jo boš prestala,« jc dejala druga.
Vsa sanjava se je carična odpravila spat.
Kupim hišo
v okolici Medvod do Kranja. z nekoliko vrta in malim hlevom. Pismene ponudbe z navedbo ceno poslati na upravo »Slov.« pod šifro »Domača kmetija« št. 2738.	(p
Dvonadstropno trg. hišo
center Ljubljane, več trgovskih lokalov ln stanovanj, vrt, skladišča — prodam. Ugodna cena. — Dobro obrestovanje. Cena 720.000 din. Ponudbe v upravo »Slovonca« pod »Mesečna renta« 2755.
Pritlično hišo v Ljubljani
ob koncu Tržaške cesto, s prodajnim lokalom z mešanim blagom, ln večjim vrtom, prodam. Prometna cesta. Cena 2S0.000 din. Ponudbe v upravo »Slov.«, pod »Obrtna hiša« št. 2756.
V prodaji imam
več parcel, stanovanjskih hiš. vil itd., v Ljubljani ln izven , Ljubljane. Re-alitetna pisarna Kunaver Ludvik, gradbeno strokovno naobražen posredovalec pri kupoprodajah nepremičnin, Ljubljana -Miklošičeva cesta 34. — Telefon 20-37. - Vhod iz veže.
Rcalitetna
pisarna
Tovornih Konrad
CELJE :: Mariborska 13 a.
gUimlemg
Oddalo:
Krojaški salon
z opremo, oddam v najem prvovrstnemu strokovnemu mojstru ali Šivilji — pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe z navedbo referenc poslati upravi »Slovenca« pod »Krojaški salon« št. 2142. (n
Stalno podjetje
dobro vpeljano, na prometni točki v Ljubljani, oddam zaradi bolezni za gotovino 80.000 din. - Le resni ponudniki pridejo v poštev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2681. (n
jStanovanial
Oddalo:
Enosobno stanovanje
pritlično, oddam takoj 2 osebam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2574.
Trisobno stanovanje
s kopalnico ln toplo vodo, skupno 8 prostorov, v novi hiši, poceni oddam s 1. marcem. Ižanska c. št. 94 a.
Dvosobno stanovanje
v bližini kolodvora Litija, so odda s 1. aprilom v novi hiši. Polzve se pri g. šljanec, vlš. žel. kontrolor v Gradcu 103.
Posestvo
njive, travniki, gozd, sa-donosnik, 15 oralov, 20 minut od postaje, naprodaj. Cena 200 000 din. -Ivan Korošec, Sv. Jurij pri Celju.
Žaga
z lastno vodno močjo, mlinom, hišo in gospod, poslopjem, v Podgorju pri Slovenjem Gradcu, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Gospodarstvo« 2798.
Realitetna pisarna Jager
v Celju - ima naprodaj : petstanovanjsko vilo z velikim kompleksom (stavbne parcele); petstanovanjsko vilo 260.000 In 300.000; manjše vile od 125.000, vzorna gosposka kmetija z živim in mrtvim Inventarjem, letni donos do 20.000, cena 850.000 din; krasne kmetije od 40.000 dalje. Več trgovskih hiš od 16.000 dalje. Različna stnvblšča, žage, mline, gostilne.
4.
Neko jutro, ko jc bilo sonce še hudo zaspano in silno, ga je Vesna okrega.la češ: >Kaj si delalo čez noč, zakaj nisi spalo, ali morda vasovalo pri lunici ali ponočevalor« V tej pridigi jo je zmotil glas gospe Labod-k e, ki jo je klicala, seveda na veliko veselje ienuhastega sonca.
Gradbene parcele
ob Vodovodni cesti, za cerkvijo sv. Cirila ln Metoda. proti Rižarnl, v Sp. šlški, bližina Kamniške ulice, v bližini nove šišenske cerkve, na Ježlcl, v bližini Save, vllni četrt, Tacen pod šmarno goro za weekend, ob TyrSev cesti, prodam. — l-IInko Privšek, konces. posredovalec, Ljubljana, Tyr-Seva cesta 12, bufet »Na-Na«.

Z zakonom zaščiteno ime „Emona" in gornji žig nam jamčita za kvaliteto našega zdravega, resnično pravega „Emona" cvetličnega čaja, ki ruskega (kitaiskega) v vsakem pogledu nadkriljuje.
Lep lokal 1 Dvosobno stanovanje
v centru Ljubljane, poleg magistrata, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2741.
Strojno kolar. delavnico
oddam v najem. Potreben kapital 30.000 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2727.
Branjarijo
oddam na zelo prometni točki. Ugodni pogoji. — Društvena 27.
Trgovski lokal
z inventarjem, v sredini Ljubljane, takoj oddam. Ponudbe v upravo »Si.« pod »Lokal« št. 2811.
Ključavničar, delavnico
dobro vpeljano, lia pro-etnem kraju, z vsem inventarjem oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2696.	(n
S 1. marcem se odda
pekarna ali za trgovski lokal oz. skladišče v sredini mesta v Kranju. -Informacije: sodni upravitelj Likozar Joško, trg., Kranj.
V Mengšu oddam v najem
hišo z gospodarskim poslopjem in njivami. Po-setev okoli 24 mernikov. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Takoj« št. 2941.
Skladišče
za trgovino z lesom In kurivom aH stavbeni material, ca. 2000 m1, vse ograjeno, v mostu - pri tramvaju In postaji, oddam ugodno v najem. Tonudbe na upravo »SI.« pod »Promet« št. 2712.
sam
Fige
za žganjekuho po naj nižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, telefon 2607.
Jabolka
lepe mešanke (gambov-ce) in druga bela in rdeča, kg po 7 din, razpošilja po povzetju žurman, Slov. Bistrica.	(1
takoj oddam na Ižanski cesti 117.	(č
du
Turiste
pošiljamo letoviščem, toplicam, penzlonom, hotelom ln zdraviliščem. — Kdor Jih sprejme na 6 do 10 mesečno odplačilo, dobi pojasnilo od Narodne Stedlonlce, Belgrad, Cika Ljubina 18.	(r
1 Ženttte j
Dekle
z 20.000 din želi poročiti gospoda s stalno službo od 35 do 45 let. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Pomlad« St. 2801.
Pridno in skromno dekle
srednjih let, si išče dobrega, skrbnega moža -samskega ali vdovca z otrokom. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »Varčna gospodinja« St. 2626.	(ž
Gospodično ali vdovo
s premoženjem, poroči 3 8 let star obrtnik s hišo In posestvom, vrednim 250 tisoč dinarjev. Dopise v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Periferija« 3 65.
Gostilničar in posestnik
dobro situiran, z večjim obratom v bližini Ljubljane, želi spoznati v svrho ženltve sposobno dekle, poštenih staršev, vajeno vodstva obrata. Starost 22—30 let. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Dobra žena« št. 2517.
Trgovec
srednjih let, želi poročiti gospodično ali vdovo, ki ima veselje do trgovine, z nekaj gotovine. Cenjene dopise na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Zenttba« 356.
34 leten fant
samostojen obrtnik - v Ljubljani, s 100.000 din in stavbeno parcelo, poroči pošteno dekle z dežele, ki bi hotela pomagati graditi skupni dom. Tajnost zajamčena. Samo resne konudbe na upr. »Slovenca« pod »Skupna delavnost« št. 2670. (ž
Apnenico
najmodernejšo, s kamnolomom. na postaji Črnomelj, prodam zaradi družinskih razmer. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zelo rentabilno« 2583.
Kupuje — prodaja
Hranilne knjižice
bank In hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod
Maribor
Družabnika
s 50.000 din, sprejmem za dobro vpeljano trgovino. Le resne ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod »Značaj« 2804.
Posojila
različna, preskrblm hitro ln brez vsakega proti-plačlla. — Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Znamko za trt dinarje.
Kdo posodi
12.000 do 15.000 din na vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »V. M. 921« št. 2673.	(d
Tihega družabnika
ali družabnico, z nekaj gotovine, pri že vpeljani trgovini, iščem. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dober zaslužek« št. 2781.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
Ureditev dolgov
izterjavo, Inkaso in odkup terjatev sodne ln tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo posojil, knjigovodstvo, bilance, kalkulacije, sploh vse trgovske, obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna
ZAJC LOJZE
Ljubljana. Gledališka 7.
Kapital*
Mlad podjeten obrtnik tn trgovec išče kompanljo-na (-ko) s kapitalom 80 do 120.000 din za povečanje obrata brezkonku-renčnega, dobro vpeljanega sezijskega artikla. Event. posojilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jamstvo« št. 2621.
Pohištvo
stole, politlrane oprave -popravlja najceneje Zor-man, Breg 14.	(š
Prodam
popolnoma novo damsko kolo in globok voziček. Zore, Marenčlčeva 3.
Dve kravi
prodam. Porenta, Sadlnja vas 13, p. Dobrunje. (J
Telička
montafonske pasme, naprodaj. Polzve se : Kolodvorska 17.
Brejo kravo
težko, prodam - zaradi pomanjkanja krme. Polzve se Vodmatska 29.
Trisobno stanovanje
lepo, z vsem komfortom, oddam s 1. aprilom. Her-bersteinova ulica št. 26 (za Stadionom).
JUe|o:
1- ali 2-sobno stanovanje
s potrebnimi pritlklinami išče novoporočenl par za 1. april. Ponudbo na upr. »Slovenca« pod »April« št. 2737.	(c
Samec
stalna stranka, Išče za mesec maj trisobno moderno stanovanje v centru mesta. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Samec« št. 2518.
H Site B
J£lc|o:
Opremljeno sobo
v bližini bolnišnice, z uporabo kopalnice, po možnosti r telefonom, išče s 1. marcem gospod. Ponudbe na upravo »SI.« pod šifro »Zračno« 2596.
Oddalo:
2 gospoda ali gospodični
sprejmem na stanovanje In hrano. Poljanska cesta St. 44.	(s
Gosposka soba v centru
separirana, moderno, novo pohištvo, kopalnica, telefon, se odda samo bolje situiranemu gospodu. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2764.
Sobo s klavirjem
oddam gospodični. Jemec, Poljanski nasip 10-11. Ogle« od 11—3.
Oddam sobo
s posebnim vhodom — enemu ali dvema gospo doma, za 1. maree. Po izve se: M. Velkavrh Sv. Petra c. 66.	(i
Prijetno sobo
opremljeno, z elektr. razsvetljavo, v sredini me sta, oddam gospodični ali gospo, uradnici ali trg. sotrudnlcl. Trdinova ? -priti. KallEter.
Mizarji pozor)
Najugodneje si nabavite vezane plošče in panele
„UKOD" pri tvorničnem zastopstvu
..FURNIR" Frančiškanska 4. Tel.82-49 Zahtevajte ponudbe.
Naprodaj
nekaj pohištva ln lepe podobe. Poljanska 17 — levo.	(š
Dve trgovski omari
ln prodajalniškl pult, vse dobro ohranjeno, prodamo. Naslov v upravi »Si.« pod št. 2761.
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St. S (pri Gradišču).
Modroce
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče tn fotelje nudi solidno io po nizki cen i
Rudolf Radovan
'apetnik Ljubljana. Mestni trg 13
Naprodaj
velika tridelna graščinska omara, mecesnova -kuhinjska kredenca z omarico, ln šivalni stroj z ravnim čolničkom. — Kolodvorska 3o-I. desno.
Dve spalnici
krasna orehova korenina. otroško posteljico, takoj proda po najnižji ceni Artnak & Mayer, pohištveno ln stavbeno mizarstvo, Ljubljana, Jenkova ulica 7.
Telefon 22-75
Tehnična pisarna In posvetovalnica v LJubljani. Frančiškanska ulica St. 10
Ing. Otihal Josip
poobl. gradbeni Inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle.
V	medklubskih tekmah za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je v Celjski skupini I. moštvo Celjskega šahovskega kluba premagalo Š. K. Šoštanj. V ljubljanski skupini je S. K. »Triglav« nudil zelo krepek odpor prvemu moštvu Ljubljanskega šahovskeca kluba in je državni prvak mogel doseči le pičlo zmago VA\VA. Drugo moštvo Centralnega šahovskega kluba je z istim rezultatom premagalo drugo moštvo Ljubljanskega šahovskega kluba in tretji moštvi obeh klubov sta pa končali tekmo z rezultatom 5:3 za Centralni šahovski klub. Prihodnji teden se bosta srečali prvi moštvi Centralnega in Ljubljanskega šahovskega kluba v medsebojni tekmi, za katero vlada
že sedaj veliko zanimanje.
*
V	Belgradu je bil pred kratkim občni zbor Beogradskega šali. kluba, ki je prinesel klubu novo upravo. Za predsednika je bil izvoljen ša; novski mojster Bora Tot in tudi ostali odborniki so po večini prvorazredni klubovi igralci. V klubu je v teku prvenstveni turnir, katerega se udeležujeta tudi mojstra Gligorič in Matvejev. Mladi mojster Gligorič je v prvih treh partijah zmagala. Premagal je med drugimi tudi svojega glavnega konkurenta Malvejeva, tako da ima najboljše izglede na prvo mesto.
*
Iz ameriškega šahovskega življenja je današnja partija, v kateri je odlični ameriški mojster Santasiere dosegel lepo zmago.
Stcphens — Santasiere
1. d2—d4. Sg8—fO; 2. e2—e3, g7-g6 (ta način razvoja je bil že večkral uspešno poskusen proti Collejevem sistemu, ki si ga je izbral beli); 3. Lil—d3,' d7—do; 4. Lf8—g7; 5. f2—f4 (beli je močno utrdil točko e5, kar pa v tej poziciji ne more biti posemio uspešno, ker si črni ni zaprl dainskegu lovca z e7—e6) c7—co; 6. c2—c3, Ud8 —d6; 7. Sd2—f3 Sb8—c6; 8. Sgl— e2, S!6—e4 (črni izgublja slabost točke e4 in obenem pripravlja napad vsredišču z f7—76 itd.); 9. 0-0, Lc8— fo; 10. Ld3—c2 (bel ne more takoj igrati Lcl — d2, ker bi sledilo Se4—f2l in LXd3 z jasno pozicijsko premočjo za črnega. V taboru belih figur se že kaže neugodna razmestitev) 0—0, 11. Lcl— d2, f7—f6; 12. Šf3—h4, Kg8—h8 (črni z vsako potezo jača svoi položaj Z igrano potezo pripravlja igro na »g«-liniji, če beli vzame lovca na f5);
8 13. Sh4Xf5, g6Xfo; 14. Ld2—el, Tr8—gS; 15. Lc2 Xe4, f5Xe4; 16. Se2—g3, e7—e6; 17. Sg3-h5, Sc6-e7; 18 g2—g4, Ta8—f8; 19. Lel—g3, f6—f5; 20. g4—g5, b7—W>; 21 Kg1—12, Se7—c6; 22. h2— h4 (ta poskus napada črni ovrže s protinapadom. Potrebno bi bilo a2-a3) c5Xd41; 23. e3Xd4, t>6 —b5 (črni ima močan napad na damskem krilu in močnega prostega kmeta v središču, tako da so temelji njegove zmage že v poziciji); 24. 1)2— b4, (s tem beli ne odbije črnega napada na damskem krilu, ampak ga še vedno dopušča v drugi obliki) Tf8—c8; 25. Ddl— d2, Lg7Xd4+! (elegantna žrte vfigure, s katero črni razbije belo obrambo in vdere v pozicijo); 26. c3Xd4, Sc6X b4 (črne figure vdereio preko »c« linije, medtem ko beli z nerodno pozicijo figur na kraljevem krilu ne more nič podvzeti); 27. Kf2—gl, Tc8— c2; 28. Ddc—e8, Tg8-c8; 29. Tfl—cl, Dd6-c0; BO. Tel—dl (sicer I i beli izgubil kvalileto in prišel v izgubljeno končnico) Dc6—c4; 31. Lg3—f2, Tc2 —c3; 32. De3—d2, Sb4-d8; 33. Lf2—e3, b5-bl; 84. Dd2—g2, Tc3—c2: 35. Tdl-d2? (Močno je bilo tu Dg2—g3 r. grožnjo g5-g6!) Tc2--cl + ; 36. TalXcl, Dc4Xcl + ; 37. Kgl-h2, Sd3-el; 38. Dg2_e2. Sel — f3+; 39. Kh2-g2. S13Xd2; 40. Le3 Xd2 (na DXd2 hi beli izgubil figuro) Tc8— c2; 41. Ld2Xc1, Tc2Xe2-(-; 42. Kg2-f1, Te2Xa2; 43. Kfl—el, b4 -h3 in beli se je vdal, ker izgubi za »b« krnela figuro. Lepa pozicijska igra črnega V tej partiji zasluži pozornost
Kupimo
■ v v '.'v-'. ■.!•'■!*'' vsakovrstno ,
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJPHTE
1MRRRCDE SRFIR]E UUMMf BISERE I.T.O. STRRIHSKC -MRKITE TER UHiTNIHE PO NAJVIŠJIH CENAH STORn TVRDKO •. .'■
3°s eberle;
l JU BI JPNB TYR$EVA 2
Trgovsko tehtnico
?—loku, in hladilno omaro, kupim. Ponudbo upr. »Slov.« pod »Tehtnica« št. 2416.
Vaakovrstno ^^Htfl
zlato kupuje
po naJvlSjih cenah tCERNE, jnvelir, LJubljana " iWolfova ulica St. S
Surovine
za Izdelavo zemeljskih barv (okro, satlnobre, Bitne), kupujemo v večjih množinah. Povzorče-ne ponudbe poslati na:
»JUB« - tovarna barv
Dol pri LJubljani.
Kupujem
krojaške ln volnene odpadku po najvišjih conah. R. Višnjevec, Stari trs 15, Ljubljana.
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Zidno opeko
staro ln novo, večjo količino, kupi H o m a n , LJubljana, Sv. Petra cesta 81.
Žago
na 1—S liste ali polni jarem, dalje clrkularke za frlze, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »2aga« št. 2584.
Čebelni vosek
kupujemo vsako množino po najvišji ceni. Jugosl. pčel. ind. L. Ritzmann, Novi Vrbas (dun. ban.)
Vsakovrstne
odpadke
papirja in euoj kupuje tn plačuje po najvišjih cenah
B. 2ELEZNIK
trgov, vseh vrst surovin
Maribor • Pobrežje Cankarjeva 16. Nakupovalnica: Kopališča ulica. Telefon 27-43
Zahvala
Ob bridki izgubi našega sina, brata
Josipa Petek
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam pa izrekli sočutje in tolažbo, jx)-sebno jia še gg. duhovnikom in darovalcem vencev in cvetja.
Maribor, dne 22. februarja 1941.
Žalujoči ostali.
staro zlate, zlato zobofte ln srebrne krone
knpujom po najvišjih Miib
A. KAJFK2
rgoTlna s arami ln alatnln«
precizna delavnica z* popravila vsakovrstnih ur lijnbliana. Miklošičeva 14
Vidre
plačujem visoko cene. -Kupim tudi zajčjo, vevo-rlčne, domačo mačke tigraste barve in vso drugo kožo od divjačine. — Zdravlč, trgovec, Ljubljana, Stari trg.
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, avinjsko dlako, Btare kovine, kupi vsako množino Arbelter. Maribor, Dravska 6t. 5.
Kupujem
Harmonij
Ob priliki izgube naže srčno ljubljene sestre, tetke in svakinje
ADELE KMETOVE
ki smo jo pokopali v sredo, dne 20- februarja, se vsem, ki so jo obsuli s cvetjem in venci ter jo v tako lepem številu spremili k večnemu počitku, najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g dr. Jenšterlu za lujšanje bolečin ob njeni težki bole/ni, čč. gg. duhovnikom, zlasti g. žup-nemu upravitel ju Gorograncu za ganljiv govor ob odprtem grobu, ter Krekovemu pevskemu zboru, ki ji je zapel zadnjikrat v slovo. Vsem bodi Bog plačnik!
Trbovlje, dne 22. februarja 1941-Globoko žalujoče rodbine: Kmet, Sore in Hadner.

Zahvala
Za obilnč dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki sva jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi najinega dragega, srčno dobrega moža, oziroma očeta, gospoda
artina Primca
se vsem in vsakemu posebej najtopleje zahvaljujeva. Iskreno zahvalo izrekava za poklonjene krasne vence in cvetje, kakor tudi vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremili .nnjinega nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti in namn kakor koli lajšali najino težko bol.
Ljubljana, dne 23. februarja 1941.
ŽaSuioča soproga in hčerka

Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Prcsker, Sv. Petra o. 14, Ljubljana.
Nove travniške brane
produ Kunaver Franc -kovač, Ježica.	(1
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Koblarjeva 15, Kodeljevo.
Plug za orati
prodam. Artač, Kožarje št. 8, p. Dobrova p. Ljubljani.
Sukane žime
prvovrstne, proda večjo količino tovarna usnja: Jugosl. Knoch v Kranju.
krojaško, šiviljske, ple-tiljske, volneno odpadke, stare cunje, staro žem-per-volno, vreče, juto Itd. - Kovačič, Tyrševa št. 35, bivša strojna tovarna.
Slivovko
dobro, pristno, nudi dokler zaloga : Ivan Veho-var, Koprivnica pri Rajhenburgu.
Tračne žage
nove, najnovejši model, kroglična ležišča, premer 55 ln 60 cm, prodam. M. Krajnc, Tyrševa 41.
Prodam knjigo
»Naš svetovalec v boloz-nl ln zdravju«, spisal dr. med. A. Kunze. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2573.
Svinjskega gnoja
večje in manjšo količine, pomešanega a konjskim ln kurjim, prodam. Marica Perkllč, Stožice 180, poleg gostilne »Pod Lip-
rabljen, kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov., pod »Traute« št. 2695. (g
Klavirsko harmoniko
skoraj novo, ugodno prodam. Jereb, Polhov gradeč.
Mizarske skobelnike
lesene, 6 kom., nove — proda po Izredno ugodni ceni tvrdka P. Majdlč -»Merkur«, — železnlna -Kranj.	(1
Medene pipe
za pivo, 50 kom., proda po Izredno ugodni ceni tvrdka P. Majdič, »Mer kur«, železnlna, Kranj.
Škarjaste mreže
(Schergltter), 8 kom., v velikosti 2X1.5 m, proda po izredno ugodni ceni, 12 din za kg, tvrdka P, Majdlč, »Merkur«, železnlna, Kranj.	(1
Rentabilno podjetje
lesne industrijo - dobro vpeljano, prodam zaradi družinskih razmer. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dolenjsko« št. 2623
Barako
7X8 m, pripravno za de lavnico ali stanovanje -in mizni štedilnik, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj št. .2735.	(1
Pozor!
Velika zaloga rabljenih čevljev, moških ln ženskih galoš ln gumijastih škornjev. Klavžer, Ljubljana, Vošnjakova ul. 4 vhod za gostilno »Novi svet«.	(1
Prodam
pod nabavno ceno avtomatsko tehtnico »Berkel« nosilnost 20 kg, najnovejše tipe, skoraj novo in preizkušeno. Na ogled: Zagreb, Draškovlčeva 56, ključavničarstvo.	(1
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, I lica št. 55
Najnovejši modeli, najnižje cen« v Hprc.iitlni in nn.lvečjl trgovini otroSkili vozičkov. Prodaja za gotovino. l'rovnz in omot so ne rakuna. — Cenik « sliknml brezplačno. — Izrežite oglas zaradi naslovu.
Posteljno perje
po din 10 In 14, čehano perje din 25, 35, 55, gosje perje od din 80, 100, 140, »Puh« 260, 300, 350 dobite pri
Luks A. - Osijek
Desatična 31. Vzorci brezplačno
Krompir
bet ln rožnik, kg 210 par, vagonsko ceneje dobavi Rlgler, Pragersko. (i
Krompir
lopo, odbrano blago, oddaja, dokler razpoložljiva zaloga. A. Volk, LJubljana, Rosljova 24. (1
Beli krompir
večjo množino, rabimo za seme ln hrano. Ponudbo z navedbo najnižje cene Jo poslati na Prehranjevalni urad v Petrovčah.
Fižol
ribntčan, lepo Izbran, srednja količina, naprodaj. Prosim ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod' »Fižol« št. 2691.
lOOOkg fižola prepelicarja
po 6.75 din, belega podolgovatega po 6.26 din, mešanega po 6 din, prodam v vrečah kupca. — Vsega skupaj ca. 2500 kg. Nt^Hlov v upravi »Slov.« pod št. 2560.
Pisalni stroj
»UndervVood« portabel -poceni naprodaj. A. Knez V&na pot 41.	(1
Ugodna prilika!
še popolnoma nov pisalni stroj v kovčegu, najnovejši model, pod ceno take* prodam. - Kovačič, Clgaletova ul. 11-3.
Mizarstva, les. industrije!
Nabavite »1 nože za skobeljne stroje — znamko »Stelnstosser Dauer-schnitt« dokler traja zaloga. - Trgovina strojev Dovžan Ivan, Ljubljana, Frančiškanska 4. Telet. 45-42.	(str
Pozor pletilci!
Prodamo raznovrstne pletllne ln šivalne stroje. Vprašati pri »Mela«, Ljubljana, Tyrševa 20.
Vrtalni stroj
ugodno prodam. - Zrin, Vodnikova 107, Ljubljana
Lokomobilo
80 KS, 100 KS in 120 KS, nove, takoj dobavljive, prodaja MAG, Zagreb, Varšavska 11.
Motorno slamoreznico
In bencinski motor 4 Ks, v dobrem stanju, proda Anton Vlnrtlš, Breg, Ptuj
Mlatilni stroj
27/8, še nov, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2688.	(1
»Dering« kosilni stroj
velik, z gostim grebenom In žetveno nRpravo, v dobrem stanju, naprodaj pri Vclkavrh, Toma-čevo 19, p. Moste. (str
Diesel motor
znamke Chrlstoph A. TJn-mack, ležeče konstrukcije, malo rabljen, 10-11 HP, dobro ohranjen, zelo ugodno naprodaj. Naslov v podr. »Slov.« v Celju.
Drobilec za kosti
ali za kamen, kupim ali vzamem v najem. Kapaciteta do 1 m' na uro In za pogon do 4 KS. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Plačam dobro« 2789
Še po starih tovarn, cenah
so na razpolago stružnice, najmodernejše, 200 X100Dmm- z norton-pre-stavaml.vdolanimiclektro-motorjl Shaplng Klopp 660 mm skobclne dolžine, vrtalni stroj, močan, vrta do 30 mm, z elektromotorjem. — 11 e r š t č Ludvik, Ljubljana, Cesta 29. oktobra la. Telefon št. 37-51.
STROJNO PODJETJE
ING. BORŠTNAR
U08llANA.tV.JERNEIAST.il
IZDELUJE
VODNE TURBINE
ŽAGR, M LIK K, TRANS-MISIJK. DVIGALA ITD

Anker šivalni stroji
so znani kot najboljši za šivilje, krojačo, čevljarje, gospodinje tudi za entla-nje ln cikoak z dvema Iglama. Na zalogi rabljeni z okroglim čolnlč-kom od 300 din naprej. Prodaja Triglav, Reslje-va 16.
Gospodinje, pozor!
Večja partija prvovrstnih šivalnih strojev kon-kurznega nakupa, Je po Izredno nizkih cenah naprodaj pri »Prometu« v Ljubljani, Napoleonov trg št. 7 (tudi ob nedeljah dopoldne na ogled).
1.	Krepi rast las
2.	Prhljaj izgine, lasje ne Izpadajo
3.	Ugonablja za lase Škodljive parazite
Trilysin na znanstveni podlagi izdelan to-nikum za porast las, uživa svetovni sloves. Zahtevajte, da se Vam pošlje brezplačno naša brošura. »Navodila za nego las b Trilysinom«.
Mr. OTO M. JAKSIC, ZAGREB Mažuraniča trg 5.
Natečaj
Štab zrakoplovstva vojske sprejme v službo:
O Inženirjev
(4 inženirji gradbene stroke ali arhitekti, en inženir strojne in en inženir elektrotehnične stroke) v svojstvu uradniških pripravnikov Vili- položajno skupine, in
4 diplomirane tehnike
(dva gra<Tbene, enega arhitektonske in enega strojne stroke) v svojstvu uradniških pripravnikov IX. položujne skupine. Inženirji - arhitekti bodo po uspešno končani onofetni (»ripravi postavljeni za inženirje-poročnike zrakoplovno-tehnične stroke |>o točki 3, člena 28 zakona o ustrojstvu vojske i.ii mornarice. Diplomirani tehniki !>odo po usjiešno končani dveletni pripravi in položenem izpitu za nižjega vojnotohnič-nega uradnika IV. razreda jKistavljeni za nižje vojnotehnične uruduike IV. razreda zrakoplovno-tehnične stroke po točki 5, čl. 28 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice.
Podrobni jjogoji objavljenega natečaja so objavljeni v tekoči štev. Službenega voj. lista, a oni, ki sc zanimajo za natečaj, lahko dobe pogoje brezplučno in brez takse nu zahtevo po jiošti. Zadnji rok za prijavitev je 2 4- marec 19 4 1.
Iz pisarne adjutantskega oddelka štaba zrakoplovstva vojske v Zemunu V. Adj. Br. 1975 — od 21. fobruarja 1941.
Hjudem dela je vedno na umu vprašanje: Kako ostanem svež in prožen in kako naj povečam svojo delavno sposobnost? Dokazano je, da se z rednim zračenjem z »višinskim soncem« — original Hanau — živci razbremenijo, da se delo lažje opravlja ter doseže okrepitev. Poleg toga pa učinkuje zračenje z višinskim soncem kakor nekaj dni dopusta, kar je združeno z zdravo, svežo barvo kože, z novo delovno močjo in veseljem do življenja. Športnikom pomaga to zračenje do pomembnih uspehov. Za človeka poklica je redno zračenje z višinskim soncem povelje njegovega razuma, kajti dolgo pomanjkanje solnca in svetlobe ograža zdravje ter privede do predčasne izčrpanosti. Izdatek, ki služi zdravju, bi moral zaradi tega imeti prednost pred vsem drugim. Zračenje traja samo 3 do 5 minut! '
Cena kompletnih aparatov od din 1800-— naprej.
Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro štev. 843/7 s 40 stranmi od:
Jugoslovonnko
Siemens A. D.
Beograd, Kralja Aleksandra 8
Zadreb. Bogovičeva ulica 1
Ljubljana. Tyrševa cesta 1 a
Jugoslorensko AEG Beograd. Brankova
ulica 80 AEG Union, .TuRONlaronsko d. d. Zacreb, Karadžiče-
va ulica 1 Ljubliana, Livarska ulica 6
Zahtevajte ponndhe in plačilne pogoje!
H BI
kupite najceneje pri izdelovatelju
MAKSU USSAR-ju
MARIBOR, Gregorčičeva ulica 17
DA7ADI Vsakovrstne rabljene stroje, orodje trUfctm« ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka
JUSTIN OUSTINClt, Maribor, Kneza Koclja ul 14 lelef. 21-80 ter podruž-n.ca na vogalu Ptujske in Tržaške ceste, telet. 24-94.
ZAGBEB. NIKOUČEVAIO
ZAHTEVAJtf BKESPlAf HICEHIK
Lepa hiša
pripravna tudi za trgovino, v prav dobrem stanju, v Čatežu pri Brežicah, po zelo ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri tvrd-ki br. Matheis nasl. v Brežicah.
Kupujem in prodajam
umetnine Demšar, Kolodvorska 10
Lisice strojimo
barvamo In prvovrstno Izdelamo. — Krznarstvo L. Kot, LJubljana, Mestni trg 6.
Gumbnlte, gumbe, plise.
monograme. entel, ažui (ino in hitro izvrši
Matek & Mike?
Ljubljana. Frandlkanska ulic«
nasproti hotela Union
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. deli.
OKAMA MAZILO
1» zdravilnih zelift«. - Cn dovlt uspeh pri ranah, opeklinah, oiuljenjih — volku — turih lu vnetiih Itd. za nego dojenčkov pri koint-m vnetju. Izpuščajih Iti hrasiah nate menu, za razpokam* prane bradavice. Dobi se v lekar nah in drogeriiah.
Piefiice na Cotton-stroJih
išče »MORAVIJA«, tovarna pletenin a. d. Beograd, Čirila in Metoda ul. št. 8. Ponudbe pismene ali osebno. V pismenih ponudbah naznačite vso dobo dosedanjega dela na Cotton-strojih.
ZAHTEVAJTE, 2lM0jSAMQ Z^ASClTNO PLOMBO \ [STERlLlZIRANC^^
ZADRUŽNA TOVARNA ŽIME D.D
NflŠfl ŽIMfl JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MflščOBElN FERMENTOV, PO CENI.
ZAHVALA. Za mnogoštevilne ustne in pismene izraze prisrčnega sočustva, kakor tudi za poklonjeno cvetje ob težki izgubi nase ljubljene, nepozabne mamice, babice, prababice, tasce, sestre in tete, gospe
Antonije Abačič roj. Perko
se prav vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti v I rz.icu.
Ljubljana. Tržič, Grosuplje, Ptuj, škofja Loka, Trst, Kumanovo,
dne 23. februarja 1941.
Globoko žalujoči ostali.
Bolni na pljučih I
Tisoči že ozdravljeni!
Zahtevajte takoj knjigo o mo|l
novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviia tei po poapnenju sčasoma bolezen preneha
Resni možie
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo Čim prej začnete t mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega, Ker ima moj založnik samo 10.000 komadov za brezplaino
razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi vi prištevati med one srečneže Zbiralnica ra pošto!
Pannonia Apotheke, Budapest 72
Postfach 82, Abt. 2. 516
Občina Ormož sprejme v službo redarja-slugo. Prošnje naj se vložijo do dne 1. marea 1941.
les
Hrastove doge
kupujemo ln Iščemo stalne Izdelovalce. Prevzamemo tudt sveže. Poleg tega kupimo klade In vsake vrBte rezane robe. Ponudbe na »Pubiicltas«, Zagreb, pod »68184«.
Prodamo
približno 30 kub. metrov jesenovega lesa v raznih merah In tri vagone travniškega sena. Povprašati ln na ogled pri upravi graščine Dornava, Mo-škanjci pri Ptuju.
Dražba oglja ln drv
Začasna državna uprava razlaSCenlh gozdov v Ljubljani, Cesta 29. okt. St. 24-1, bo prodajala na Javni dražbi, ki bo dne 21. marca 1941 v Straži približno
6450 stot. bukovega oglja oziroma 6450 prra izdelanih oglarsklh ln trgovskih bukovih drv lz območja svoje šumske uprave v Straži pri Novem mestu.
Pojasnila, pogoji tn tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah v Ljubljani in v Straži.
IGLE
kakor tudi vsi nadomestni deli za domače in industrijske stroje stalno na skladišču
VIKTOR BABIC, ZAGREB
MartUeva nliea 4 — Telefon 68-21
Industrijalci! Mehaniki! Kljulavnllarjlt
Edino sredstvo na svetu, ki zanesljivo spaja, zvarja tli čvrsto spoj! vse kovine brez razlike, kar je bilo doslej nemogoče.	.
Z izumom „Svasollt", univerzalnega in po zakonu zavarovanega sredstva, je najvažnejSe vprašanje v kovinski industriji rešeno
Zahtevajte takoi za Vnše delavnice brezplačen vzorec (poskus) in navodilo, pa se boste prepričali o neprekoslji vosti ..tvasolltn".
Lastnik Falk Bahtljaravlt, Mlleševska nt. 57 Beograd.
Mreže
za postelje dobite najceneje v Komemkoga ulici II. 34
izdelovinle posteljnih žitnih vložhDv
Lepa hiša
pripravna tudi za trgovino, v prav dobrem stanju, z zemljiščem v Črešnjicah pri Krškem, po zelo ugodni ceni naprodaj. Poizve se pri tvrdki Fr. Matheis nasl. v Brežicah.
Več milijonov!
ft\ Znani '„SALVAT ČAJ" „rot,
IVA	• ■
lolčnim kamenčkom in bolečinam žoičnega mehurja se dobiva pri glavnem znstopniku: Ano-. teka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptnf 17. l>\ Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj.
a E. a br- 37870-193« En. 3487
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG
MEINEL HER0LD
ZUTVOMiaClUBIl
MARIBOR
ŠT. 10 J
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
prvovrstnih in zajamčeno čistih sadnih drevesc najžlahtnejših in najbolj donosnih vrst je našim cenjenim kupcem na razpolago. — Sadno drevje: visoko, pritlikavo in špalirsko na zgodaj rodečih odbranih podlogah, trsne cepiče, okrasne, rastline, rože, jagodne sadike, nasadno drevje, topole in akacije pošilja največja drevesnica v državi
Hfl R T TT C « sadna in trtna vele-» drevesnica, SUBOT1CA
Zahtevajte veliki brezplačni ilustrirani cenik!
Razglas
Krajevni šolski odbor v Borovnici, kot pripravljalni odbor za šolo na Pokojišču,
razpisuje licitacijo zidarskih, težaških, tesarskih in krovskii del za zgradbo novega šolskega poslopja.
Licitacija bo dne 16. marca 1941 ob 9. uri v ljudski šoli v Borovnici. Pismene ponudbe je poslati kraj. šolskemu odboru najkasneje do dne 15. marca 1941 ali jih predati na dan licitacije med 7. in 9. uro.
Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v upraviteljevi pisarni v Borovnici.
Ponudniki morajo na dan licitacije prinesti s seboj:
1.	potrdilo o plačanih davkih;
2.	potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo;
3.	potrdilo o položeni kavciji pri davčni upravi na Vrhniki v višini 5% ponudbene vsote.
Krajevni šolski odbor v Borovnici, dne 21. februarja 1941,
Za hISne posestnike
tovarn«, Industrij«, veija podjetja l.t.d
od oblasti predpisane in od drž. o gnjegasnega saveza preizkušene
ogniegasne naprave
PRVA POMOČ1
(»Pastor")
Viktor Bohinec, Ljubljana
Tyrševa cesta 12 (dvorišče). Telefon 23-C9.

ima v zalogi
ZAHVALA. Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega nepozabnega, ljubega
FBEDIJA MEŠIC
na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se v prvi vrsti duhovniku č. g. Luskar Jožetu, kaplanu v Loki pri Zidanem mostu, za poklonitev lepega venca, ki so ga prinesli šolarji iz Loke pri Zid. mostu. Posebno pa najprisrčnejša hvala tukajšnji šolski upraviteljici Metki Kunčevi, v Lokavcu, ki jo s prav lepo udeležbo tukajšnjih šolarjev in lepimi venci spremila našega ljubega Fredija k večnemu počitku na pokopališče Sv. Kolo-mana v Lokavcu. še ponovno izrekamo vsem skupaj prav prisrčno zahvalo.
Žalujoči: mati Marija, sestra Silva, brat Bdi Mešič.
Edgar Wallice:	45
Zagonetna grofica
(Roman Iz londonskega življenja.)
»Ne razumem vas čisto, Mr. Praye.<
Ponovne jo je povabil, naj sede, a ona se ni niti primaknila.
»Poslušajte me, prosim, Miss Reddle. Jaz jemljem zaradi vas veliko odgovornost na sebe. Mislim, da vam ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti, toda če ta večer ne bom imel nobenega uspeha, potem je vsa moja bodočnost in po vsej priliki tudi... (ni hotel reči »moja svoboda«) torej, moja bodočnost resno ogrožena. Jaz sem se podal to pot brez vednosti izvestne osebe, katere imena vain nočem omenjati v tem trenutku. Jaz izigravam zaupanje, ki ga ona polaga name. Ona mi tega ne bo nikoli oprostila.<
>Ali mislite grofico Moron?« vpraša ona mirno.
»Nima smisla mlatiti prazno slamo... da, mislim grofico Moron.«
»Ali sem jaz tukaj po njenem nalogu?«
On pritrdi.
»Pa zaakj? Kaj sem ji napravila, da mi sploh želi kaj hudega?«
»To boste zvedeli čez nekaj dni.« rece on vznemirjeno »To zdaj ne spada sem. A jaz lahko rešim tako vas kakor tudi vašo mater.«
Loisa se zdrzne.
»Mojo mater?« reče brez diha. »Ta ženska« — z drhtečim prstom pokaže na vrata — »kaj, to je moja mati?«
On spet pritrdi.
»Tukaj... o Bog ... kaj naj vse to pomeni?«
»Ona i'i tukaj iz istega razloga, kakor vi,« se je glasil njegov hladni odgovor. »Miss Reddle, vi ste inteligentna mlada dama... in jaz upam, da razumete, kakšno žrtev prinašam za va3 Izpolnite
pogoje, ki jih moram postaviti, da osvobodim vašo
mater!«	.	. ,
»In kakšni so ti vaši pogoji?« vpraša počasi
Loisa.	, v
»Prvi je... da se poročite z menoj,« rece
Chesney Praye.
XXXIV.
Pogledala ga je obupno, kakor da ne more doumeti pomena njegovih besed.
»Jaz naj se omožim z vami?«
»... da se jutri poročite z menoj. Vse sem že pripravil lu izposloval posebno dovoljenje, ki mi dopušča, da se poročim takoj lutri zjutraj. S tem sem imel velike težave, toda zdaj jo končno tukaj,« pr tem pokaže na svoj žep na prsih. »Preden sem zapustil London, sem brzojavil vikarju v Leithworth ... vas je približno trideset milj daleč od tukaj... in ga zaprosil, da izvrši obred jutri zjutraj ob desetih.
Obraz inu ji bil bled, ker je očividno bil razburjen Potem je zopet počasi nadaljeval.
»Pri meni bosti postali bogata dama, Miss Reddle. Vi in vaša mati morata živeti v obilju. Jaz vama bom dal v družbi položaj, o katerem še nikoli niste sanjali. Šo več bom napravil,« pri tem se ji približa in ji prej, kol je slutila položi roki na rame. »Opral bom madež z imena vaše matere... in ji vrnil leta, ki jih je morala preživeti v ječi.«
Iztrgala se mu je iz objema.
»Ne,« je rekla. »Zal mi je, toda nato nikdar ne moren.' pristati Sicer je mogoče res, kar ste mi zdaj le rekli, toda ne morem se poročiti z vami, Mr Praye. Pa tudi ne verjamem vam ... Moja mati je v ječi.«
»Vaša mati je v tej hiši.«
Stopil je k vratom, jih naglo odprl in poklical Tappatta.
»Pripelji gospo Pinder v to sobo!«
Loisa je stala čisto v kotu sobe, sklenila roke in Čakala. Upala je, a vendar se je bala v resniri
upati. Tedaj zasliši počasne korake na stopnicah, vrata se zopet odpro in neka gospa vstopi.
En sam jiogled na njen mirni obraz je bil Loisi dovolj. Hip pozneje sta ležali druga drugi v objemu: — dekle je jokalo na prsih svoje matere.
Nekoliko minut je vladala v sobi tišina, slišati je bilo le besede, polne blagosti, b katerimi je mati tešila svojo hčerko. Potem se ji je odtegnila iz objema, ji dala roke na rame in se zagledala v objokani obraz svojega otroka.
»Mala moja Loisa,« je rekla blago. »Zdi se mi nemogoče ...«
Loisa poskusi govoriti.
»Ali si me prišla osvobodit... ali me boš rešila od tukaj?« je vprašala mati.
Chesney pogleda Loiso z napetostjo. Ona pritrdi in upanje se mu je večalo, ko se je sam predstavljal.
»Moje ime je Chesney Praye,« je rekel spoštljivo. »Jaz l«h prijatelj Miss Reddle.«
»Reddle? Torej ji je gospa Reddle dala svoje imel« Pogledala je Chesney. »Kdaj bomo pa odšli?« vpraša
»Kakor hitro bodo izpolnjeni gotovi pogoji. Ali naju hočete pustiti sama, Mrs. Pinder?«
Gospa spet pogleda hčerko, jo objame in nežno poljubi.
Chesney jo skoraj iztrga iz objema v svojem mrzličnem strahu, jo potisne skozi vrata in se spet vrne k Loisi.
»Torej, ali sem govoril resnico?«
Ona pritrdi.
»Ali hoiete izpolniti moje pogoje?«
»Da bi se z vami poročila?« Odkimala je z glavo.
»Prejle pa ste rekli svoji materi, da boste vse napravili,« reče on srdito. »Veste, kaj bo, če odbijale mojo ponudbo?«
»Ne morem i Kako naj postanem vaša žena, Mr. Praye, ko ste pa zaročeni z grofico Moron-sko?«
Chesney tiho zakolne sam pri sebi.
»Pustite zoa| grofico pri miru .. Zelo dobro veste, kaj sem pripravljen napraviti za vas... rešil vam bom življenje in vrnil mater ...
Loisa pogleda čez njegove rame in vrata.
»Ne morem,« ponovi izmučeno »Kako me sploh morete siliti k taki odločitvi? Saj vas tako rekoč ne poznam. Morate mi dati časa «
»Lahko vam dam le toliko časa, kolikor je potrebno, dr podpišete tale spis.«
Potegnil je iz žepa neki papir in ga dal na mizo.
»Kaj je to?« vpraša ona.
»Pogodba, a ni vam niti treba prečitati... ampak le podpisati. Poklical bom doktorja, da se bo podpisal ko* priča.«
»Kaj pa pomer.i ta dokument?« reče ona in poskusi obrniti list ds bi lahko videla, za kaj gre Toda on ji to prepreči.
Svidenje z mate-\io ki je globoko pretreslo, zdaj pa se ji je po malem spet vračalo njeno hladno presojan^ ir. njeno obnašanje je postalo hladno. Neki skrit dvom ji je stiskal srce; ni verjela, da bi on mogel izpolniti svoje obljube. Nekaj ji je pravilo, da so besede tega človeka brez vrednosti.
»Ne morem se odloČiti, dokler ne vidim Mr. Dorna.«
Niti sama ni 7edela, zakaj je v tem trenutku omenila detektivovo ime, ki ji je prišlo na misel. Prav tako bi lahko omenila tudi Mr. Shaddlesa.
»Dorn. torej tu je oviral Ali ne: Mihael Dorn je izvoljenec? P. naj je to Dorn ali kdo drugi; jutri zjutraj je poroka .. predaleč sem se podal, da bi se zdaj mogel vrniti. Sicer pa, Dorn je ... mrtev . .«
»Mrtev?« krikne ona osuplo.
»Danes zjutraj je prišel sem, da bi vas videl in ...«
Vrata so se počasi odpirala.
»Ne n.b'm le več. Taopattl Zapri vrata, pri vragu I« Je kričal Chesney.
Za Juooslovansko tiskarno v Liubliani: Jože Kramarll
izdaiateli: Inž. Jože Sodi*
Urednik: Viktor CenžiJ