Ste«. 54 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v sredo 27. februari« 1918 letnik XLI!i. Uhaja v Mik dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — Uredništvo tli a sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. - izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista .UdinosU'. — Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. — Naročnina /i»aša: Za rele leto K 3120, pol leta K 1560, tft mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6 70, pol ieta K 3*60 EDINO Posamezne številke po 8 vin., zastarele iO vin Oglasi se r?čunajo na milimetri v širokostl ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po iO vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 90 vin: oglasi v tekstu lista do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K 2.—. Mali ©glasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina tn reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s* Izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava In inseratoi oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. št. 'JO. Po^nohrinitnični račui št 841.6S2, Novi nemfld mirovni posoli Rušili. Mirovna pogajanja z Romunijo. Poljsko in ateaško-lotarinško vprašanje. NemSke notranjepolitične stvari. nikov na politično In gospodarsko propast Nemčl- relln, južno Trldenta is Primolana, kjer ie bil živahen promet Dalje so bombardirala sovražna letališča v Cominl in San FiordL Sovražni letalci so metali bombe na Castetfranco, Mestre in Benetke. milijonov kron potom kreditnih operacij, da sme v tem času zapadle dolgove podaljšati in prevzeti jamstvo za zadovoljitev neodvrnljivih, po vojnih razmerah povzročenih potreb. Ta paragraf torej j pooblašča vlado za najetje novega vojnega posojila. Za ta dva paragrafa pa nemški socijalni demo. Rajhstag. (Nadaljevanje.) BF.ROLIN, 25. (Kor.) Državni kancelar grof H&rtHng je tekom nadalievania svojih izvajanj izdavil: .Mirovna podajanja z Romunijo so se pričela včeraj v navzočnosti državnega tajnika za vnanje stvari. Njegova navzočnost je bila pri teh prvih temeljnih vprašanjih potrebna, a sedaj se poda a malu v Brest. Pri pogajanjih z Romunijo je podeliti, da nismo sami udeleženi pri njih in da .mamo obveznosti, da zagovarjamo upravičene interese zvestih zaveznikov, Avstro - Ogrske, Bolgarske in Turčije. To bo delalo morda nekaj tež-koč, ki pa jih bo mogoče premagati z obojestransko dobro voljo. Tudi glede R >munije nas mora • oditi načelo, da moramo in hočemo države, s katerimi sklepamo sedaj mir na podlagi uspeha našega orožja, pridobiti v bodoče za prijatelje. Ako izpregovorim v tel zvezi par besed o Polici, za katero se zopet tako zelo zanima ententa in posebno Wi!son. moram poudarjati, da je bila ;sta z združeno sile Nemčije in Avstro-Ogrske osvobojena mučne odvisnosti od carske Rusije z namenom, da se ustanovi samostojna država, ki naj postane steber za mir Evrcpe. Državnoprav-nega problema v ožjem smislu, to je vprašanja, kako ustavo naj dobi nova država, seveda ni bilo mogoče rešiti takoj in se vrše sedaj tozadev- i .i posvetovanja. Vsem težkočam, ki jih bo premagati v tem ozirtt, so se pridružile po razpadu Rusije sedaj Še težkoče določitve po'jskih mej s jsednjimi ruskimi ozemlji. Ta vzrok je izzval pri obiavi miru z Ukraijno na Poljskem trenutno ve-15ko vznemirjenje. Toda upamo, da bo rešeno to vprašanje sporazumnim potom. Kakor ste. gospoda moja, iz teh pojasnil razvi-{'eli, je mir na vsej vzhodni fronti že iako blizu in vojne siti svet, posebno .nevtralci. se vprašujejo z mrzlično napetostjo, ali ni otvorjen s tem tudi do hod k spfoSnemu miru. A zdi se, da zepadne dr-ave nočejo še nič slišati o tem. V nasprotju srednjimi vlastmi ie ententa že od pričetka vojne •asledovala osvojevalne namene. Bojuje se za iz-očitev Alzaško-Lotarinške. Vsemu, kar sem govoril že poprej o tem. nimam nič pristaviti. Al-zaško-Iotarinško vprašanje v mednarodnem smislu r,t obstoja, pač pa je čisto nemško vprašanje. En i;nta se bojuie za pridobitev avstro-ogrskih po Krajin Italiji, bojuje fc za odcepitev Palestine. Sirije in Arabije od Turčije. Da streme kolonijalni vejni cilji A.iglije za povečanjem fn zaokroženjem egromne angleške posesti, posesti, posebno v Afriki, to so angleški državniki priznali že p^nov--io. Kljub temu govori ententa še vedno o milita-istščni. imperialistični in avtokratičnl Nemčiji, ki noti svetovni mir Cel sistem laži in obrekovanj c poslala ententa v boj proti nam, posebno v Švi-,i. Izjavliam še enkrat, da se niti oddaleč ne milimo dotakniti nevtralnosti Švice, ampak hočemo stati ž njo v starem prijateljstvu. Svet Zeli mir in nima nobene druge želje, kakor ia se končajo trpljenja vojne, pod katerimi ječi in zdihuje. Toda sovražni državniki znajo vedno nova navdušiti svoje prebivalstvo za nadaljevale vojne. Nadaljevanje vojne do skrajnosti je ge-lo konferenc v Versaillesu, ki odmeva še vedno grčno tudi iz govorov angleškega ministrskega >redsednika. Seveda so se oglasili v Angliji tudi ^ druei ljudje; razven Runcimana, ki sem ga ome-I takoj spočetka, je govoril lord Milner morda še bolj spravljivo. Le želeti je, da bi se taki gla-»ovl množili še bolf. kajti svet je sedaj pred naj-večfo. naiusodepolncjšo odločitvijo: sovražniki se tli odločijo, da napravijo mir. ali pa, da nadalju-ejo zločinsko blaznost osvojevalne vojne. V tem lučaju se bodo naše junaške čete ped vodstvom enijalnih vojskovodij borile dalje. To in v kakem bsegu smo pripravljeni na to, vedo tudi naši sovražniki in naš pridni narod bo vztrajal dalje. To->a kri padlih, muke pohabljenih, vsa oeda in vsa rpljenja narodov bodo prišla nad one, ki nočejo loslušati glasov razuma In človečanstva. (Dolgo-■ rajno odobravanje.) Za državnim kancelarjem je govoril podkancelar 1 aver o vprašanjih notranje politike. Poudarjal je, a ic bil v resnem vojnem Času mir med stranka ii skoro splošen, dočlm se je pozneje tozadevno ckoliko Izpremenilo. Vendar pa upa, da bo tudi 'c v naprej edin, dokler ne dosežemo miru, ka •šnega potrebujemo. Govornik je naglasa! dalje, i nikdo ne dvomi o resni volji armadnega vod-va, da upošteva upravičene želje naroda. Naj-.IjSi dokaz za to je pruska volilna predloga. Zdi *. da je bila reiorma na dobrih potih, dokler ni ispela vslcd oklepa večine odseka na mrtvo čko. Prepričan pa je, da Prusiia kmalu dobi r ovo volilno pravico. Glede zadnje stavke je nanašal govornik, da je s tem rastlo upanje sovraž- DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 26. (Kor.) Pomožna križarka »WoIf« j kratfe ne bodo glasovali. Ker se pri tretjem branju je. Zatrjevalo se ie, da bi zamogla stavka služiti | jc tekom svojega križarjenja uničila ali močno po- f v53?ce zakonske predloge glasuje o celem zakonu skorajšnji doseg'" miru; a za to bi bilo potrebno, i škodovala najmanj 210.000 ton. Gre predvsem za kot *a?cem, ne Pa o posameznih paragrafih, bodo da bi se pridružile takemu gibanju tudi radikalne velike, dragocene angleške parnike. ki jih v do- i neniški socijalni demokratje v tretjem branju gla-stranke v drugih deželah. A do tega ni prišlo. I glednem času nikakor ne bo mogoče nadomestiti. sovaIi Proti celemu zakonu, torej tudi proti prve-Podkancelar je razpravljal nato o prehranjevalnem I Več teh parnikov je bilo za prevažanje. Dalje je IT,U varagraivL, ako vlada ne izloči 2. in 3. paragra-vprašanju in naglašal, da nasproti vsem bojaznim I ta pomožna križarka močno poškodovala japon- fa iz sv°fc predloge, in tako bi vlada ostala brez odmerek kruha ne bo zmanjšan. Poživlja zbornico I sko linijsko Irižarko »Haruno« (28.000 ton) in neko I Pr0I"ačunskega provizorija. k skupnemu delu in edinosti. I angleško ali Japonsko križarko, katere imena ni Toda kai pa bi bf,° tuđi pomagano vladi, ako Prihodnja seja jutri I bilo mogoče dognati. I izloči iz proračunskega provizorija izdatke za BEROLIN, 26. (Kor.) Državni podtalnlk pL Bn-1 BEROLIN, 26. (Kor.) V vodovju krog Anglije so skuPne Potrebe in novo vojno posojilo, da si take sche je v rajhstagu naznanil mirovne pogoje na-1 potopili naSI podvodni ki zopet 5 parnikov in 2 ri- J zagotovi pobiranje rednih davkov, ko vendar sme pram Rusiji. Glasom istih ozemlja zapadno poprej I biški ladji. I te redne dohodke porabljati samo za pokrivanje določene črte, ki Je bila preložena v okoliS Dvin-1 -•--I rednih potrebščin tostranske državne polovice, ne ska do vzhodne meje Kuronske ne bodo spadata več J POSlatlSka ZbOttlfCa. pa za — vojno? Parlament bi s takim glasovanjem pod Rusijo. Nemčija in Avstro-Ogrska boste do- J DUNAJ, 26. (Kor.) Današnja seja Je bila kmalu ,zrekel ^sno, da noče vojne, ker ne dovoli sred-1 očali bodočo usodo ozemeli sporazumno s prebi-j po otvoritvi v svrho posvetovanja strank do dveh stev zan*°' In nos!edica? A!i P°ide vlada ali par-valstvom. Livonska in Estonska boste zasedeni od!popoldne prekinjena. lament? Ali pride zopet § 14.? nemške policije, dokler naprave dežele ne bodo | Med preklnjenjem se Je vršila seja načelnikov, Nekam čudno bi res bilo, da bi sc Avstrija v se-jamčile za varnost. Rusija sklene takoj mir z I na kateri se je naglašalo, da naj se proračunski danilh Caslh v,adala absolutistična ko se bijejo Ukrajino, izprazni Ukrajino in Finsko od čet tn j PI ovizorij zaenkrat odstavi z dnevnega reda, da I nailiutei§l b°H za — demokracijo I rdečih gard, zagotavlja povrnitev vzhodno-anatol-1 se dobi čas za pogajanja med vlado in parlamen- A,i morda prIdc v!ada- kl bi znafa Pridobiti seskih provinc Turčiji, priznava odpravo turških | tom. Med tem naj re5i zbornica poročila odsekov. dani° s?ovansko opozicijo zase? Ne verjamemo, kapitulacij in izvede nemudoma demobilizacija | Ob K3 popoldne je bila seja zopet otvorjena. kaJtl kakor kaže vsc* tam g:orf 5e niso dozoreli do Nadaljne določbe se tičejo ruskih vojnih ladij in Predsednik je naznanil ▼ načelnlški konferenci do- Priz"an^ Pravice samoodločbe tudi za slovanske vojnih ladij entente, trgovinske plovbe v Črnem I govorjeni dnevni red, kl obsega štiri manjša od- nar®de v ,astnl državi. in Vzhodnem morju, vzpostavitve nemško-ruske sekova poročila. Zbornica Je sprejela od predsed- Alf sl morda nabavI v,ada brez parlamentarne-trgovinske pogodbe, varstva največjih udobnosti I nika predlagani dnevni red, nakar Je uvedel po- Ka P°oblast,Ia sredstva, ki jih potrebuje za vojno? do konca L 1925, odpovedba vsaki agitaciji proti | ročevalec dr. Waldner ureditev določb pri proda- pravii° nekateri, da bi bilo mogoče, da bi se kri-zveznim vladam, tudi v zasedenih ozemljih. I janju fideikomisov. Poročevalec je Izražal željo, za reši,a tako' da bI si v,ada Preskrbela sredstva PredstojeČi pogoji morajo biti sprejeti tekom 4* | da bo predloga prvi korak k odpravi fideikomi- od ve,iklh bank brez parlamentarnega Jamstva ur. Ruški pooblaščenci se morajo nemudoma po- I sov. Seja je bila nato zaključena. Prihodnia seja samo da bf ,,e biI° trcba kazati Pred svetom vse dati v Brest Litovsk in podpisati mir v treh dneh. I jutri ob 9 dopoldne. revščine In golote S 14. ki mora biti potem ratificiran tekom dveh tednov. |--Ko pišemo to, še nimamo nikakršnega poročila ■- ba>M n bpf-n z Bunaja, kam je krenila vlada: ali s parlamen- U U1ZE V HriZO. I tom ali proti njemu; vsekakor pa se stvar odloči Ruska delegacija je odpotovala v Brest Litovsk, a je bila severno Pskova ustavljena vsled raz strelitve mostov. Seldlerjev kabinet nima sreče. Nekaj časa je še že danes' v 4orek' aii pa ]utri» kaiti sedan» poi°- Mlrovna pogajanja s Rusijo. DUNAJ, 26. (Kor.) Fml. Csicserics je v sprem stvu majorja Glaisse in poročevalca za vojne ujet-1 žavni proračun, se-je izkazalo, da vlada nima v nike, vojaškega intendanta pl. Rabla, odpotoval | zbornici večine zanj. Pričela so se mešetarjenja. Šlo, potem pa je priCel prihajati udarec za udarcem, in ko je stala vlada pred najvažnejšim vprašanjem: ali ji ljudsko zastopstvo dovoli redni dr- žaj je popolnoma nevzdržljiv, sploh mogoč edino le pri nas v Avstriji, kajti povsod drugod bi morala vlada, ki bi imela tako malo zaupanja v ljudstvu, kakor ga ima naša, že zdavnaj izginiti s po-zorišča, ne pa da bi tavala iz krize v krizo, take včeraj zvečer v Brest Litovsk. Nemške meščanske stranke so bile seveda za do-' |Pozoršujoč itak že skrajno neugoden položa' volitev proračuna, in vlada je računala, da pridobi — pač na podlagi znatnih koncesij — zase tudi Poljake. Na Cehe, ki sploh nočejo sprejemati od vlade nikakršnih koncesij, Seidler že iz početka . m ni mogel računati, in prav tako tudi ne ha Jugo- j RSZflS ptOSI&iCVtCS VfiStI slovane, ki nikakor ne morejo podpirati vlade, katera jim ne priznava niti najprimitivnejše pravice Jo samoodločbe. Ukrajinci tedaj tudi 5e niso bili posebno prijazni vladi, a nemški socijalni demo- nin za svoie zasIu«e 2a mir visoko vojaško odll-kratje so vztrajali na svojem načelnem opozicijo- kovanie- a danes se rovori o njegovem omajn-nalnem stališču. Redni proračun je obvisel v zra- nem Da i"c njegovo stališče v resnici oma- da: Štiri dni po prekoračenln Mounsunda so vCe- Tedaj pa je prišla sklenitev miru z Ukrajino. iano prićaio iziave nern§kih krščanskih socijal raj dopoldne prod Revalu prodirajoče čete — ko- položaj se je hipoma izpremenil. Poljaki, do cev- kl so se nena(!oma začelf »skreno zavzemati lesarji, konjenica In strojniški strelci — pod vod skrajnosti ogorčeni zaradi oškodovanja poljskih zanI in ga vsestransko poveličevati. Grof Czernir stvom generala Beckendorla po boju zasedle trd- koristi, so prešli v najstrožjo opozicijo. Vlada v 'e* kakor znan0» dal Posredovanju ministrskega ZVEZNA ARMUDM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno se razglaša: Zapadno Brente se Je HaHanski sunek Izjalovil Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki gfavnl stan javlja: Vzhodno bojišče. — Eichhornova arma- države na znotraj in jronaj. Je pač res skrajni ča? da bi uvideli tam zgoraj, kam vodi njihova slepa protislovanska politika! Grof Czernin pred vstopom? Praški »Venkov^ piše: Scle pred nekoliko dnevi je prejel grof Czer- duevnem redu v italijanskem časopisju. Pač pa Ste dve stvari, ki se morate poudarjati tu, kakor pravi dopis. Prva, da med Orlandom in Trumbičem doslej še ni prišlo do nikakršnega preciznega dogovora, da doslej ta Italijan sko-jugoslovanski sporazum še ni napredoval iz čisto teoretskega področja. Nihče še ni mogel konkretno reči, da kako naj se spravijo v sklad italijanske aspiracije na gospodarstvo v Adriji z jugoslovanskimi interesi glede dalmatinske obali. 7. ene in druge strani se zadovoljujejo s konstatiranjem slovre in zbližanja biez formuliranja konkretnih rešitev. Ali jasno le, da zaželjeno zbližanje ne more biti gotova stvar, dokler se ne najde praktična iormula za vstvari-tev sporazuma. Druga pa je, da so vsi ti načrti odvisni od izida vojne. Temu dopisu dodaja »Gazet-te de Lausanne« svoje informacije iz zelo »zanesljivega vira«, po katerih stvareh dor.ovor še ni popolnoma razpršen. V Itaiiii se sedaj sicer ne boje Velike Rusije, pač pa se tresejo pred Ukrajino. Tega strahu ni prost niti Sonnino, ki se drugače vede zelo rezervirano napram italiiansko-Ufgoslo-vanskemu zbližaniu. Od strahu pred »ukrajinskim imperijalizmom« — tako tudi švicarski list — je Sonnino rotil Clemencertui i. da naj ne prizna neodvisnosti ukrajinske republike. SlarensM lupani 13 obnovitev M;i du v zastavah. Osvobojeni so bili številni od Rusov aretirani prebivalci. Južno Pskova so zadele naše čete na močen odpor. Po srditem boju Je bii sovražnik premagan. Mesto je zavzeto. — Llnsln-genova armada: Sovražne sile so se našim v Ukrajini ob Prlpjatu prodirajočim oddelkom posta POPI » T p V SIcvifiska strast. Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur. In hipoma jc nastopila v njem Čudna izpremem-a. Pod vnanjo obliko elegantnega kavaliria je tilil, kako ga preveva ona potreba po bojih in : .-janjili, ki ga je nekdaj nagibala k njegovim naj-;tznei£im dogodivščinam. Sredi hladne krasote te J o. anc in te oficijelne družbe, kjer se je zdelo, Ja je pod tradicionalnimi oblikami zadušena vsaka človeška strast, se mu je pojavilo pred duhom eno njegovih afrikanskih taborišč. S koprnenjem se Je spominjal onega samorastlega življenja, v katerem je telo in dušo takoreleoč okopaval v neobični radosti, In roka se mu jc skrčevaia, kot bi oprijemala držaj orožja. Ljubezen je hipoma pobudila lo nasilno stran njegovega bitja, rn začutil le vročo željo, da bi izzval koga in udaril po njem. Trpel je silno, ko je moral v prisotnosti te krasne Polugole žene, ki je komaj dva koraka daleč od njega smehljaje se poslušala naj vsakdan jejše stva- njavo. Na Llvonskem je več mest pri našem vbo- sicer pridobila zato Ukrajince, a večine ni in.e- !>redsedn,ka dr. Seidler a javno razglasiti v parla- la. Na redni proračun se ni dalo niti misliti več. n,entu> da »Petrograjska vlada nI več v vojni z in edina rešitev, a tudi ta zelo dvomljiva, bi bil Avstro-Ogrsko, in po ljudskem pojmovanju vojno proračunski provizorij. i stan^e vobče ne oživi več----V popolnem spora- V tem kritičnem času pa je poleg vsega druge- 7umu s svo"mi zavezniki smo sklenili, da v tej Ta zašla vlada nenadoma v skrajno nevaren polo- vo*aški akciji ne bomo sodelovali.« V tem se pa ________________________________________ aj: da naj pade sama, ali pa pošlje parlament do- kaže- d*stvar n« tal«a in da je grofa Czernina v vile pri Koienkovičlh'v bran. V drznem napada jelkov in vlada dalje z onim nesrečnim § 14. CehibaJnjcm trenutku premagala vojaška stranka, t. J bil sovražnik vrien in osvojeno mesto In kolodvor ^o prišli z zahtevo, da naj se določi brambnemu [ lldendorff. Nekateri krogi so domnevali, da pri- V par dneh so napravile Linslngenove čete peS. 7 odseku 14dnevni rok za poročanje o cesarski na- de za 2rofom Czerninom grof Sylva-Taroncca in železnico in na avtomobilih nad 300 km. V zvez? redbi glede podaljšanje čmovojniške dolžnosti od sicer z Kesl<*m: od Nemčiie«, pa so se zmo- z ukrajinskimi četami so očistile velike dele de- 42. do 50. leta. Treba je bilo mučnih pogajanj, pre- t,h» ker ,e sam ?e't,?er naglašal v svojem govoru žele plenečlh tolp. Ukrajinska vlada Je v očiščenih den je vlada dosegla sporazum med strankami, da zavezništvo z Nemčijo do skrajnosti. Resnica ie ozemljih vzpostavila mir In red. Na vzhodni fronti se je ta rok določil na štiri tedne, tekom katerih sicer' da ie ce?ar svojčas izjavil parlamentu, da smo ujeli zopet: 3 divizijske štabe. 180 oficirjev in upa spraviti vlada pod streho začasni proračun. žeh č,m prei splošnega miru iz vsega srca. — tod 3676 mož. Števila ujetnikov In plena iz Revala in Ta kriza v krizi je bila torej premagana, a ostala do£odk» so se v tem izpreobrnili tako, da se vojna Pskova še ni mogoče pregledatL ie še popolna negotovost glede večine za prora- nadaliuie. Na drugih bojiščih nič novega. hunski provizorij. Boljše viki podkupljeni od Nemčije? Iz krakov-Prvi generalni kvartirmOTster pL Ludendorff. ' V tej sili se je obrnil Seidler celo tudi na Jugo-1 skeRa sKuryera III. Codz.« posnemamo: francoski R . pincirn slovane, a naletel ie, kar je pač umevno, na glu- m »»sleškl listi objavljajo pisma, iz katerih je raz- BULUAKbKU. ha ušes^ pač pa je imel yeč sreče na drug. stran. vidn0f da so Lenjin, Trockij in tovariši podkupUe- SOFI.IA, 25. (Kor.) V gorskih odsekih Perlstov- socijalni demokratje so z izgovorom, da ni od Nemčije. Imenovani poljski list ponatiskuje ca In Koše planine vsled snežnih viharjev le ne- „0čejo žrtvovati parlamenta, pristali končno na to, -Etična pisma, ki dokazujejo zgornjo trditev, znatno bojno delovanje. Ojačeno obojestransko to- | Ja bodo s]aso>ra|i za proračunski provizorij, toda j Sk,cP -'niru z dr. Susteršičem. Pod tem naslone v celoti, kakor predlaga vlada, temveč .'le za vcm objavlja torkova »Tagespost« naslednji dopis del vladnih zahtev. Vlada ima torej večino: Nem- iz Ugljane: V Slovenski Ljudski Stranki se jc ce, Ukrajince, Romune, 2 Italijana in nemške So- zadl,,i čas vr5il° več posvetovanj, ki streme zlasti cijalne demokrate. Toda rešitev krize je ostala po spravi med novoustanovljeno Slovensko Ljud-slej ko prej Ic navidezna. I sko ^tra«ko, ki jI stoji na čelu prelat Kalan, in Vladna predloga o proračanskem provizoriju Kmetsko stranko, ki jo je ustanovil deželni glavar 25. februarja. — Živahen topovski ogenj med [ frna šest paragrafov, med katerimi vsebujejo trije dr" Šusteršič. Na obeh straneh se baje želi, da bi Adižo in Asticom in zmerno streljanje na ostali j samo tehnične stvari. Prvi paragraf dovoluije vla- sc spravil spor s sveta. Tozadeven sklep je bi! fronti. Pri Lago Scuro in pri Rivalti so bile so- di za čas od I. marca do 3u. junija t. 1. pobiranje sprejet z veliko veČino. vražne patrulje odbite. Na levem bregu Piave je j rednih davkov in izplačevanje rednih izdatkov. | IraHJa In JugosiovanL »Gazette de Lausanne* sc neka angleška patrulja napadla sovražen oddelek J Nemški socijalni demokratje so sklenili, da bodo bavi v sv°ieni dopisu Iz Rima o izpremembi. ki je in mu prizadejala občutne izgube. Pri Capo Sile j glasovali za ta paragraf. Drugi paragraf pooblašča nastala v italijanski politiki napram jugoslovan-so bile nasprotne čete, ki so na široki fronti po- vlado za prispevanje k skupnim izdatkom obeh dr- skemu vprašanju. V dopisu se navaja najprej že izkušale napasti predmostje, gladko odbite. Čez I žavnih polovic, in ji torej dovoljuje za čas od 1. Precei zna"» historijat odnošajev odtlej, odkar je dan je bilo letalsko delovanje nad sprednjimi čr- I marca do 30. junija t. I- sredstva za vojno. Tretji st°P'*a 'talija v vojno. Ti odnošaji izpočetka tami zelo živahno., štiri sovražna letala so bila I paragraf pooblašča vlado, da sme v svrho pokritja I niso P°sebno Prijateljski in polemike so sestreljena v zračnem boju, peto od tal. Ponoči so izrednih potrebščin, po\ zročenih po vojni, v času vCas»h zavzemale zelo ostre oblike. Toda nckoli-bonibardirala naša brodovja kolodvore v Matta-j od 1. marca do 30. junija t. I nabaviti znesek 6000 |ko tednov sem "astal značilen preobrat "Največji del italijanskih listov izjavlja, da Italija, ne da bi se odrekala svojim glavnim zahtevam, veu-princezinja že napravila globok vtisk. Brenaz je | dar mora skrčiti svoje pretenzije In si prizadeva- povsko delovanje oh Butkovskem Jezeru. Angleške patrulje so bile pregnane. V okolišu Seresr živahno sovražno letalsko delovanje. SOVRAŽNA URADNA POROČILA, italijansko poročilo. bi bil najrajši s kakim hipnim činom razbil vse ograje družabnih oblik. Ni še slutil, kako hitro mu bo slučaj pomag tl do izpolnitve njegovih želja. Služabniki so razmeknili četvorne dele velikih vrat, ki so vodile v sijajno razsvetljeno jedilnico, opremljeno s cveticami, kristalom in ruskitn sre brom. V bizantinskem slogu, iz zlata in pisanega emajla izgotovljenl namizni nastavki so bile umetnine redke lepote. Namizni prt je bil izvezen z vencem vijolic v naravnih barvah in po njem je bilo potrošenih vsa sila pravih vijolic, dočim pa je na sredi mize cel kup cvetic zakrival stojalo velike električne svetiljke, kateri }e zelenje ubla-ževalo svetlobo. Poleg tega pa je razsvetljevalo m*zo 5e nebroj sveč v dvoročnih neissenskih svečnikih. Niti' dva svečnika nista bila enaka, toda vsi so imeli enak senčnik iz rožičaste tenčkre. Kakih dvajset gostov jc stopalo k tej lako krasno opremljeni mizi. Prvi je bil hišni gospodar, orjaški Nikolaj FeodoroviČ s soprogo ruskega poslanika; za njim poslanik z grofico Miranovo, potem francoski minister zunanjih stvari, na katere r:f vztrajati v ulogi ravnodušnega svetovnjaka, a ga ie neka čisto bela in čisto plava slovanska vodU o'oli štirideset let staro ministrovo soprogo, ti, da se sporazume z Jugoslavijo. Polom carske ki je s svojo zrelo nbi'nostjo in meščansko Josto- Rusije je popolnoma izpremenil položaj. Nekdaj hi janstvenostjo tvorila pač rezko nasprotje n.if-rarn bila mogla biti Jugoslavija prednja straža pansla-skoraj breztelesni milini male ruske vile. Slodilo I vizma in bi tako pomenjala nevarnost za ifalijan-je potem še kakih pet ali šest drugih parov. I ske interese. Danes ni tako. Danes ie interes Ita-Ko se Je vsled damskih vleček zelo podaljšani f lije, da pomaga ustvarjanje neodvisnih narodov iz izprevod pomikal mimo razgrnjenesa vratnega za-1 habsburške monarhije. Italija mora, pravi -Cor-grinjala, Je bilo videti veliko dvorano sredi palače j riere ddla Scrra«, napram Jugoslovanom igrati in priprave za koncert, ki naj bi se vrSU v tej dvorani. Tedaj je začul Hubert poleg sebe precej suhoparen glas, ki ga Je vpraševal, kaka glasba mu je najljubša.... ministrova gospa Je pričela razgovor. Hubert se In prestrašil, ko Je videl, da mora odgovarjati. Vendar pa Je storil, kolikor on Je bilo le mogoče, a olajšana mu Je bda stvar tako, da je njegova druživa vpraševala hi Je Mio njemu samo treba odgovarjati. l^resenečeaa po barbarski vnanjosti in noši neizogibnega Semena, ki fe stal za grofom in je bil čisto drugačen kot ostali služabniki, sc je isto ulogo kot jo ie igrala Francoska leta 1859. napram Italiji, to ie. mora jih podpirati, da se osvobode avstrijskega jarma, in jih izpodbuiatl k samostojnemu življenju: preje ali sleje bo potem /ela plodove te svoje osvobojevalne politike, kakor je Francoska — v nasprotju z nekimi proro-kovanji — imela samo dobiček od podpore, kl jo je svoj čas dajala Italiji, ker je Italija danes niena zaveznica v največji vojni svetov:. zgodovine — V dopisu se potem navaja, da je ta poizkus zbližanja, storjen z italijanske strani, našel dobrega odziva pri Jugoslovanih. V dokaz sc navajajo konfcrcncc ministrskega predsednika Orlanda z skušala njegova soseda po nJem poučiti o te? I dr. Trumbičem, TrumbićcVo pismo itd. Skratka njo tn?! okolici. danes ?c zbližsnfe med ftalljn In Jugoslovani na Dne 14. In 15. t m. se je vršil v Gorici sestanek županov slovenskih, po vojni prizadetih občin na Goriškem in GradišČanskem. Udeležilo se je sestanka nad SO županov in drugih zastopnikov slovenskih občin. Gorica še ni videla enakega sestanka. Razpravljalo se je na sestanku o vsem, kar zadeva obnovitev de/ele, in končno se je sklenilo soglasno, da se stavi vladi naslednja RESOLUCIJA: Župani Goriške dežele, zbrani dne 14. In 15. februarja 1918. L, 1.) konstatiralo, da je naše in naših zaveznikov vojaštvo napravilo in napravlja veliko nepotrebne škode na poslopjih in posestvih slovenskega dela dežele; 2.) naglašajo, da se v slovenskem delu dežele pomladansko delo vrši istočasno kakor v Furlaniji, zato izražajo željo, naj se plugi, živina, semena in kmetijski materijal na sploh dostavlja obenem in takoj vsej goriški deželi; 3.) obsojajo postopanje z begunci, ki se vračajo v domovino, ker jim oblasti povzročajo težkoče in neprijetnosti ter jim cclo branijo jemati s seboj živeža, ki so si ga v begunstvu preskrbeli; 4.) zahtevajo, da se aprovizacija tako uredi, da bo ljudstvo v neprikrajšani meri prejemalo vse kakovosti živeža, ki ga de!e aprovizacije; živila naj se zagotove, ker drugače bi ostala obnova samo na papirju in v frazah; 5.) se sklicujejo na najelementarnejšo hum?ni-reto in z vso odločnostjo zahtevajo, da se begunci ne preganjajo ter gonijo domov, preden se jim ne zagotovi strehe, hišna oprava, živež in kmeth'sko orodje, zahtevajo, da se vprašanje za preskrbo vračajočih sc beguncev do podrobnosti takoj reši in se nabavijo vsi predmeti, ki "ih liudstvo fnbi za ureditev družinskega življenja in omogoči takojšnji povratek, da se ljudstvu dalje jamči stalna be-' gunska podpora, dokler mu ne začne zemlia roditi, kakor v normalnih časih, in da se ta podpora prizna beguncem vseh kategorij, uva?eva|e načelo, da gre delanezmožnim osebam po 4 K na dan. ia tudi da se pouči o brutalnem ravnanju z bcjrunci jd strani poiitićnih oblastev v drugih kronovinub; 7. zahtevajo, da se ustanovi samostojna aprovizacija za Goriško, ki vpoštevaj, da je prebivalstvo po ogromni večini slovenske narodnosti, in imej zato na čelu slovenskega uradnika; predlagajo, da se to mesto poveri g. Ernestu Klavžariu, ki se ie izkazal sposoben za vodstvo aprovizacijske akcije in ki mu ljudstvo zaupa; 8.) zahtevajo takojšnio oprostitev gospodarjev od vojaške slu/be, ne oziraje se na starost, klasifikacijo (Befund), služijo li v zaledju ali v fronti, ter da se 5u let stari vojaki takoj vojaške službe oproste in pošljejo domu; 9.) zahtevajo takojšnje priprave za otNoriiev Šol in oprostitev učiteljev vojaške službe; 10.) pričakujejo, da vlada, izvrševale svoio socijalno etiško dolžnost, takoj ukrene v*e potrebno, da se po vojni povzročena škoda brez odlašanja preceni in sklene zakon, ki uredi popolno povračilo po po vojni povzročene škode na preniićiiinah in nepremičninah ter na pridelkih itd.; 11.) poudarjajo z vso resnostjo nujnost, da že.iij-ske čete očistijo naša polja, njive, travnike in vinograde granat in drugih razstrelilnih snovi, žičnih mrež ter sploh vseh vojnih nnprav ter trupla padlih vojakov, ker so kar prekinprek pokopana, prenesejo na urejena pokopališča, katerih - Arbo sprejmi vojaška uprava; 12.) poživljajo vlado, da poskrbi za skorajšnjo popravo cest in prometnih sredstev sploh tako, kakor bodo predlagala posamezna županstva v deželi; 13.) zahtevajo, da se rekvizicija živine v Primorski pod nobenim pogojem ne sme vrniti; 14.) zahtevajo, da se občinam, ki leže na desne^.i bregu Soče, dovoli trgovina čez Idrijo, da v slovenskem delu dežele v onih krajih ljudstvo ne pomre gladu; J5) zahtevajo, da se zemljišča, ki jih vojaška uprava da obdelati pred žetvijo po Županstvenih /*tr!pnikih, pregledajo, pridelki precenijo in treij a prideba odstopi lastniku zemljišča; Ib.) zahtevajo, da se vsa krajevna imena mest, vasi, sel, rek. hribov, cest itd. imenujejo in nu-siav"ii.]o enojezično, kakor jih liudstvo nazivlja i ne. kak« r desedaj. v nerazumljivih spake Jrankali (7 ) zahtevalo, naj se izdajo *up.tnoi.'i - -interne listine (legitimacije) za potovanja; 18.) hočejo, da se število uradnikov pri ^'.iv.. ~ stvih tako poviša, da bo odgovarjalo dej.;:iski:n razmeram, in Ja se županstvom n ikaže drrav; j podpera /.a .vio v prene.,nem delokrogu; 10.} zahl-j ak>. da ->c i/posiuje »akv'r. ;t s::-iJ;v .t deželnena stavbenega ( • : 20.) zahtevajo, da sc uradno i n/na tu potrdi otvoritev »Pisarne slovenskih županstev po vojni prizadetih občin Primorske* na podlagi pravil kraške Zupanske-zveze; 21.) zahtevajo, da s- preskrbe občine z dobro ' Siev. 54 V Trstu, doc 27. fcbru-rja 1918 pftiiM vfnom za opmvijanje županskih poslov za ves čas vojne in tudi za nadaljno dobo. ter naj se odžkodoir-a rakaže i t državnih sredstev; 23.) z največjo energijo zavračajo vsak poizkus, aa hi se odstopila naša zemlja drugorodcem v ob-detovanfe, ker smatrajo to kot nad vse krivičen atentat na naše narodne in gospodarske pravice, ki ^a hočejo pobijati ?, vsemi postavnimi sredstvi, brrrpo-afno pa odL?prjajo. da hi sj politično prononsiranim osebam, zlasti znanemu \Vieserju, dopustilo katerokoli in tudi najmanjše vmešavanje v naše gospodarsko življenje; 24.) konstatiralo, da je Jugoslovanski klub z iiU Miiško deklaracijo napravil čin eminentne pa-trijotične važnosti ter izzval \Vi1sonovo izjavo, da se moraio meje med Avstrijo in Italijo začrtati na podlagi jasno vidnih narodnih črt, ter da je Jugoslovanski klub s to deklaracijo postavil v jasno luč odločne zahteve Jugoslovanov, in izjavljajo, d:; stoje za to deklaracijo vsi župani in za njimi vse liudstvo, ki od te zahteve ne odneha nikoli in niti za las. 25.) Zupani so izrekli svojo besedo, pokazali so na potrebe, ki jih čuti Goriška dežela, tako hudo p:i/;ndeta po vojnih dogodkih. Gorje ie toliko, da sc ne da več prekašati. Stnii sedaj na vladnih krogih. da pohite ua pomoč in da nastopi po dobi i p; r.znih obliub čas resnega dela. Zuoani pričaka- , jt- o. da se jim čim preje da točen odrovor, nav'o-diia in uoiasnila na stavljene zahteve, katerih n;:ino izvedbo podpira izumiranje našejra prebivalstva v begunstva in hrepeni po povratku. VOorici, dne 15. februarja 1918. Slede podpisi. št. 10) 2$. 11. uL Rojan 4, (cena 1 K 55 via. za 10 kg). '©mala KreLovo slavje v Trstu. Čeprav še ni bilo nič javljeno o nameravani veliki prireditvi tržaškega odbora za ifroslavo Krekovega spomina, vendar že na podlagi tega, kar je iz cdborovih sej prišlo v javnost, vlada v Trstu in okolici veliko zanimanje: da, zanimanje vedno raste in celo že izven primorskih mej. — Jugoslovani se dobro zavedamo, kdo in kaj nam je bil veliki pokojnik — bridko občutimo, da ga ni več — ravno v času, ko b: bil najbolj potreben. 2e takoj ob Njegovi sumi smo to začutili in vsi Jugoslovani so dali duška svoji boli nad bridko izgubo prvega Jugoslovana. Tudi Trst ni zaostal: s slavnostnim rekvijem smo tržaški Jugoslovani počastili njegov spomin. Ideja pa, ki jo je pokoinik zastopal in ki nam jo je zapustil kot najdragocenejšo dedlćino. ideja jugoslovanske svobode in popolne neodvisnosti, je tako velika in vzvišena, da bo pač največjega slovanskega mesta vredno sijajna, velikemu možu in veliki ideji primerna proslava. — Tržaški odbor za Krekovo proslavo je zato sklenil, prirediti v nedeljo 10. marca t. 1. veliko »Krekovo slavje* v Trstu v velikem slogu. Ker bi za take potrebe naš i Narod:.i dem ., ki nam je, žal, postal pretesen. nikakor ne zadoščal, je odbor najel za to s\rho tukajšnje gledališče sFenice-. Prireditev se i bo vršila ob 11 dopoldne, da se omogoči uiele-žitev vsem slojem in prebivalcem oddaljenejših krajev okolice. Program, ki ga priobčimo Jutri, ho slavnosti primeren: posvečen velikemu pokojniku in Njegovi — naši ideji! Razdeljevanje sladkorja. 2e davno »Lavorato-re<: litijska proti jestvinčarjem radi nevšečnosti In zlorab pri razdeljevanju sladkorja, kakor da bi bH? oni sami vsega tega krivi. Zahteval je, da se jim odvzame razdeljevanje sladkorja in se izroči ko-i-snnnim zadrugam in razprodaja!!r Vm aprovizacijske komisije. Tiste, ki so se pot« .-.ovali za ;est-vjnčarje, je naravnost surovo in teroristično napadal. ne plašeč se niti osebnih Zai-iev. Ciiali smo pred kratkim v »Lavoratoru*, da je z okrona na to f*"T -T**0' fc-t-fc«' ~ ' v; r < . - T*.wiit# '-*> — - 7;» l- 5! Vprašanje preskrbovanja Trsta s kruhom. Včeraj se jc vršila pod predsedstvom namestil" : sc?a aprovizaci ^':e komisije, na kateri se je razpravljalo predvsem o vprašanju preskrbovanja Trsta s kruhom. Kakor znano. jc vsled okelšerne, da je bila za Trst v zadnjih tednih dovažana aprovizacijska komisija soglasso sklenila, da se predvsem koruza in da ie računati tudi vnaprej predvsem na dovoze koruze in pšenice, postaio nemogoče, da hi se za izdelavanje kruha porabljala dosedanja množina pšcuice. Na drugi strani se je v komisiji splošno izražalo rr.renie, da naj se v smislu želj in interesov prebivalstva, v kolikor je to mogoče, peče kruh v dosedanjem obsegu, čeprav z dodatkom koruzne moke. Aprovizacijska komisija bo torej, kakor dosedai. do nad;^c;jskih razprodaiališčih bo dobro posluženo in bo dobilo »pošteno« težo. Včeraj Šele smo dobili v si listi obvestilo od aprovizacijske komisije, da se bo vršil v njenih prodajalnicah »seznam odje- da je doiičr.i J.^unec; in re — rroinjc la! ** bife vse ctibiie. Koliko prošcaj za vojaške dodaste i in poapOTe niste feolel: rrot'jrfsati? V ko vneto ste se pobrigali od?':oda; o po vojaštvu uničenih travnikov »i njiv? Kotikckrrt ste šli na roko ljudem, ko jih }e (še pre/ vojno) mestni magistrat kaznoval za vsako malenkost? Zakaj se morajo •potruditi n. pr. Banovci in dr. 2krat do 3krat do vas, preden dobijo maščobne karte in druge take stvari? — Da je naša trditev resnična, prosimo mestni magistrat ali namestnfštvo, naj bi poslalo kakega uradnika, d? ?sdevo preišče, in vse ženske smo pripravljene natančno dokazati, koliko nam je prestati od strani g. župana. V teh bridkih časi!:, ko nam je prenašati veliko mizerijo, po-mankanje, žalost, uesrečo in obup. vrhu tega še sekiranje od strani uradnikov, ki bi morali biti zato tukaj, da nam lajšajo gorje, — to sili nas ženske v črn obup. Zato prosimo, in če ni drugače, tudi zahtevamo, da se od strani oblasti — kakor gori omenjeno — kaj ukrene. Tako ne sme več naprej! Tomaž Dane v ni na svojem mestu, ker nima srca do nas. Potrebna Je torej nuina od-pomoči — Nekatere v imenu drugih openskih, tre-banskih, banoskih In konkonelskih žen. Tobak na posebne Izkaznice. Tukajšnje c. kr. finančno ravnateljstvo javlja: V prihodnjih dneh se bo dala v nekaterih tohakamah v mestu na prodaj proti »posebni tobačni izkaznici« partija »najfinejšega turškega« tchaka za kajenje v škat-IJah po 100 gramov po 22 k: on in pa še druga partija smotek *trabuk« po 44 vin. komad. — Ta tobak Je pridržan za one, ki imajo rumene splošne izkaznice (Trst-mesto) 5t 4101 do 5200. Tozadevne posebne izkaznice (za eno škatljo tobaka oziroma za 25 srnotek *trabuk« se dobe jutri, v četrtek, 28. t. m., med 4 in 7 uro popoldne pri glavnem vhodu v svobodno luko vrata 13. in slc^ • ) n*e sm a dnn dobila manjša količina kruha in ostanek j iuaicev« za nakup sladkorja od včeraj, torka, na koruznem zdrobu. Končno je treba na glasati, da ostane na vsak mčin oliranien dosedanji odmerek na kru- k u in zmlet in p h nezmanjšan. m m m OOVED?NA ZA NEIMOVITC SI OJF. Jirri. v četrtek, 2*. t. m., se bo prodaiala gr-ic-«: n;t za ncimo\ite sloje proti prr^či^n' •'^u Št. 11 r Kaznicr z; nakup mesa in maščoro (z rdečo 'C tn pjoti oddaji izkpTti»oe št. 26 {-/ r!'ečo iz- I - :tr:co) serije a, h. Na vsako iskazni n se dobi ket mesa. Prodaja sc prične ob 7 zjutraj v na-tledniih mesnicah: Sinigaglia, Barkovije 41, Pmrtar, Gretta di So-nra. Bin. Rojan 9. Bolle, uk Srdrfa di Gretta 13, el::s, r.l. Ceellia dc !^ittme: er f». Coiicilia, uk B. \_\Uini 1, Cac' irtni. ul. Arciducr Oniseppe 13, Sta-n;skv«;*ry, nI. S. Spiridim? 7, Borgnolo, uL Laz-; rrctto vccchio 52. Borzer. uk Tigor Kj. Benedet-» uk S. Sebastiano 3. Rodel!r.. nI. Beccherie II, I-..fr.cco. nk Seccherie 47. P? (malini ' hI. Maria "1'cresa 4", Zadnik. P. S. Gio^ anni 6. M :rthielli, P. I • .^na 8, Marše. uI. Farneto 7. Zafutta, ul. Parneto 3 -VV'rnfg. uk Acouedotto 17, Castellitz. uk Giulia bi. Rodella, i:\. Giuiia 1, Burba, A. Volta 2, Peri rti, uk Barriera vecchia 4. Viezzoli. uk Barrie-ra vecchia 15. Rizzian. P. Barriera vecchia 1, P !?, u!. IstitL'to 38, Ferluga. uk Media 46, Alarus-r h. ul. St :: .ifjntane 50S {PocolV Jenco. uk Ri-5. !i 5. Delavske zadntjre. uk Settefontp.ne, Pou-s > uk del Rivo 3S Cau. ul. S. Marco 34. Comis-Camno S. Giacomo 19. Rizzian. uk deli' Istria 7 Gatznig. Skedenj 50. Godina. Skedenj 138. Cr.NE: i Vednji deli z dok-lado .... K 6*— kg, 'Inji deli z doklaeo.....K 6'80 kg. s» ir i 1; Oglje. 10 kg na rdečo Izkaznico. r v. "\Tid: št. 79—329 (ob. Št. 7) 28. II. ul. Mont-f .rt 6, (cena 84 vin. kg). — Novo mesto: št. M—2043 (ob. Št. 6) 27. II. ul. /^accaria 3, (ce- S vin. k^>. — Stara milnica: št. 4523—4822 št. b) J7. 11. uk Artisti 4. št. 4823—5122 (ob. ) 28. II. tik Artisti 4. št. 5123—5351 (ob. Št. 6) 1—71 (ob št. 7) 29. II. uk Artisti 4. (cena 84 kflfc — Kjadin: št. 391—503 (ob. št. 5) in Št. (ob. št. 6) 27. IL uk Media 24, (cena M vin. št. 8—107 (ob. št. 6) 28. JL ul. V. Foscolo 19 t 84 vin. kg). * ■ einog (fossUe). 20 kg na modro izkaznico. Sv. Vid: št. f.0?i—769 (ob. št. 20) 2S. II. ul. Fabbri 3. { eua I K 39 vin. za 10 kg). — Staro mesto: Št. 293 (ob. št. 22) 28. II. uk della Corte 4, (cena i i S>9 vin. za 10 kg). — Nc%o mesto: št. 1—98 (ob. št 13) 28. II. uk Vaidirivo 7 (cena 1 K 39 vin. za l z). — Stara milnica: št. 1368—1450 (ob. Št. -a št. 1-75 (ob. št. 26) 27. 11. uk Medla 8b). L . a 1 K 39 vin. za 10 kg), št. 76—321 (ob. št* 26) 2-. Ji. via Sorgente 7, (cena 1 K 39 vin. za 10 kg). — Sv. Jakob: št. 1003—1127 (ob. št. 22) 28. II. uk Rivo 10, Št. 1128—11-15 (ob. št. 22) in št. 1—90 (ol št. 23) 28. II. u!. Guardia 42, št. 91—369 (ob. št. 23) 28. II. uk S. Marco 29. št. 370—588 (ob. št. 23) 28. II. uk Giuliani 12, št. 589—697 (ob. št. 23) 28. JI. uk P. Diacono 6, št. 698—823 (ob. št. 23) 28. II. uk Tesa 5, št. 824—926 (ob. št. 23) 28. H. uk Giuliani 21, (cena 1 K 59 vin. za 10 kg). — Sv. M. M. 7'i'ornja: št. 93—170 (ob. št. 9) 27. IT. ul. Pon-rionino 5, (cena 1 K 59 vin. za 10 kg), St. 171—328 ( b. št. 9) 27. II. uk Rrcutti ?!. (cena 1 K 59 vin. 10 kg). — Kjađin: št. 1—348' (ob. št. 20) in št. 1—IS (ob. št. ?!) 27. II. uk Sc: te fontane 16. (ceu: 1 K 39 rin. j! . T} kg). — Ruja«: št. 399—533 (ob.1 prei. Za danes se omejujemo na to, da konstatiramo, da v dotični seji aprovizacijske komisije, ker na potovanju, ni bil navzoč s-ovenski zastopnik, g. dr. Abram. In kolikor nam je znano, bi bil on glasoval proti tej odrčubi. Manjka! je tudi pri tej seji neki drug Član in imamo upravičene dvome na tem, da bi bili res vsi takrat prisotni člr.ni komisije glasovali za to odredbo. Dovolj razloga imamo tudi dvomiti o tem, da bi bil g. namestnik točno informiran o tem sklepu aprovizacijske komisije, kajti zastopniku zadruge jestvin-čariev, ki je g. namestniku Izročil memorandum pioti tej od »Lavoratora« propagirani o^^dbi, je g namestnik rekel, da je vsa komisija Kr to odredbo in da sta glasovala zanjo tudi zastopnik trgovinske zbornice in g. dr. Abram, ki kakor rečeno, ni bil r.Iti v Trstu. Vemo tudi, da so vplivni člani trgovinske zbornice Intervenirali pri g. na-mes niku proti tej odredbi. Jasno pa je, da je zmagala gonia socijalnih demokratov proti malim o-bitnikom, kateri so jim že zdavnaj trn v peti. O stvari še i7r*rcgovorimo. ?o!ska relekcTja. Danes naj se prijavi šolska mladina, pripadajoča jedilnicama v ul. Glnllanl in deli* Istria (stara §oTa); hitri ona, ki pripada jedilnicama v uL.Paolo Veronese In deir Istria (nova šola), da dobi nove izkaznice za šolsko refek-cijo. Iz finančne sli.žbe. P?-*mski revident VirgH Baje je imenovan za računskega svetnika v službenem področju deželnega finanCnega ravnateljstva na Primorskem. C. kr. goriško okrajno tlavarstvo. katero se ie vsled poškodeb poslonja, v katerem se je nahajalo v Gorici, moralo preseliti v Ajdovščino, kjer le dosedaj bi! nameščen večji del glavarstvenlh oddelkov, se s 1. marcem zopet v celoti preseli v Gorico. C. kr. davčna admlnlstracila Trst L razglaša: S 1. marcem 1918. zapade prvi četrtletni obrok hi-šno-najemninskega ter S% davka z dnkladami. Zato se poživljajo vsi davkoplačevalci, da plačajo te davke direktno ali pa potom poštne hranilnice pri c. kr. davčnem uradu (Piazza Chiesa "Evangelici 2. 1.). Razpisani sfv5bL Pri c. *r. dcZclnem sodišču v Trstu ste razpisani dve mesti pisarniškega pomočnika v XI. činavnem razredu. ProSnje do 6. aprila 1918 predsedništvu c. kr. deželnega sodišča. Prediv.tst imajo podčastniki c. In kr. vojske. Treba jc znanja deželnih jezikov ln dokaza, da so z dobrim uspehom napravili 11. pisarniški Izpit. 2enskl odsek šentjakobske Čitalnice priredi v soboto, 2. marca 1918, zabavni večer v dvorani Konsumncga društva pri Sv. Jakobu. Čisti dohodek jo ramenlen proslavi Krekovega spomina. Na sporedu so razni solo- in dvospevi, enodejanka »Mutec«, šaljiva pošia in drugo. Za Jed in pijačo je dobro preskrbljeno^ Z Opčin. Cenjena »Edinost*! Na zagovor župana T. Daneva na vest pod naslovom »Z Opčin v št. 46. Edinosti« uam je pojasniti njegove trditve, kakor sledi: Da je g. Kariž s svojim posredova-Tiiem dosegel premestitev pošte tako daleč od središča vasi, to je stvar njegova in dotičnega gosp. komisarja. Kar se pa tiče izpolnitve želje gosp. župana po prenehanju zadiranja vanj, odvisna je od njega sameera. Kje pa je g. Tomaž izteknil pogum, kje vzj drzno Čelo, ko trdi »da stori vse kar more, da bi zadovoljil občinstvo, ae pa da bi mu hotel delati škodo? Vsi vrabci po cesti vedo. da je ravro narobe. Gospod župan! Kako ste podpisa*, aH prošnje za begunske podpore? — ( Con-fermo che N. N. abita a Opčin a. O To ni dokaz, / je treba pri tem pokazati splošno tobačno izkaznico ter še kako drugo legitimacijo. Kasneje s*, ne bo mogla več dobiti taka »posebna izkaznica«. Postrežba v hotefij Balkan«. Pišejo nam: Slavno uredništvo! Prosim, potrudite se prepričali, kako »točna« je postrežba v našem »Narodni:::: domu« Pisec teh vrstic je moral predvčerr.' ;."im čakati pol ure, včeraj ce!o — tri Četrt ure ca ni bil postreien Po maenju podpisaucg:t po^treS-ba v »Balkanu« ni samo stvar hotelirja, sai ic to — iiaš Narodni dcn;. za katerega smo zbiral:, k kor je Edinost pred kraiklm pisala, po vinarjih. Gre '.orej tudi za naš ngled pre*1 tujci — gosti. — Z odličnim spoštovanjem dr. m. lkamatično društvo v Trstu vabi vse .gospode iti dame, ki so sodelovali, ali ki želijo v bodoče sodelovati na odru. da pridejo na sesianek. ki sc vr^i danes, v sredo, 27. L m., zvečer točno ob 6 v .Narodni dom*. Razdeljevale se bodo vloge in odločevalo glede delovanja društva v prihodniosti. Predsednik. Preganlanje naših Hudi v Istri. Jugoslovanski "klnb je vložil interpelacijo, v kateri zahteva polno zadoščenje Ivanu Zornad! iz Blatne vasi pri RoČu v Istri zaradi preganjanj, ki jih je trpel na podlagi zlobne ovadbe. Interpelacija navaja naslednje: Ko se je začetkom vojne tudi v Istri začela s;ra-hc* lada proti Jugoslovanom, so orožniki med dru gin 1 brez vsakega zunanjega povoda aretirali tu di posestnika Ivana Zornada iz Blatne vasi št. 2i občina Roč v Istri, ga vlekli v Ljubljano in or Ti zaprli v garnizijskem zaporu Šentpeterskf vojašnice v temno celico brez okna in zraka. 3e-le po 24 urnem zaporu v temni celici, v katerem času so dali Zornadi Ie enkrat malo juhe v umszcni skodelici, so prišli po Zornado trije vojaki, ga potegnili ven in na povelje liadporočnika ostro nabili puške. Nato so ga odvedli na ljubljanski Grad, kier je prebil 40 dni. Nekaj dni kasneje so Zc. nado zaslišali in tu je izvede! od avditorja, da ga je bil reki gotov Josip Nemarnik, italijanaš, ovadil kot srbofUa. Prava preiskava na tej negotovi podlagi sc sploh ni mogla vršiti, kljub temu jc traja:. i stvar 40 dni, preden so Zornado izpustUk — Mtdtem je bilo gospodarstvo Zornade demr. popolnoma zapuščeno, ker je bila njegova žena težko belaa in je bil njegov starejši brat poklican v vojake. Dva nedorasla otroka sta ostala brez nadzorstva. Ker se je splošno širilo mnenje, da je vsak internlranec ustreljen, se Je bolezen uboge žene vidno slabšala. Tudi lv. Zornada trajno trpi vsled škode, ki mu jo je na zdravju prizadel zapor. Sadmo ^ojno posojilo. C. kr. zaklad za vojaške vdove in sirote le podpisal nadaljen znesek 7 milijonov kron, tako da znašajo vsi njegovi podpisi sedaj 22200.000 K. — Jadranska banka je zvišala svoj prvi podpis 1J4 milijona na 2XA milijona. Pri pod^isovalnici c. kr. armade v Puli se je podpisalo K 206.500*— C. kr. ravnatelj državnih železnk: nam je poslal, sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona popravek v št. 23. našega lista objavljene vesti »Uprava državnih železnic in slovenski Jezik«. Ta »popravek« nikakor ne odgovarja določbam omenjenega paragrafa tiskovnega zakona. Če bi se gospod ravnatelj skliceval na našo lojalnost, potem bi rade volje objavili tudi zakonitim določbam neodgovarjajoč popravek; kdor se pa sklicuje na zakon na pran nam, pa mora že tndi paziti, da se bo sam ravnal po zakonu. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 28. t m., se bodo od 9K dop. do 1 pop. prodajale na javni dražbi razne 2e zapadle dragocenosti, zastavljene meseca majnika 1917 na zastavne listke serije 141 in sicer od ŠL 24.001 do 5t 25.700. Pošiljanje denarja ▼ Rusijo. Občinstvo opozarjamo, da se zamore denar v Rusijo pošiljati le potom skupne osrednje poizvedovalnice, oddelek *E za vojne ujetnike, Dunaj, I. Oraben 17 (Ge-vneinssnes Zentralnachweiseharea«u Auskunfstelle fin- Krtegsgeiangene, Abteilung »E«). Nakaznice se j oii^r-šiljajo iz tega orada potom nevtralnih kurirje, danskemu poslaništvo v Petrogradu. Denarne pošiljat ve potom bank ali aa druge načine ne morejo dospeti do cilja, ker banke v Rusiji ne morejo izvrševati nobenih izplačil. Brzojavna nakazila sc popolnoma izključena. Produženje —Iju ra veka sa kompozicije. Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo« n Za žrebu javlja svima aahUtj ejovanima. da na zamolbu iz skladateljskih krueova rok natječanja za kompozicije o hrvatsko« narodnom dobu uz pratnju orkestra (nagrade K 1000, 500 1 900) produžuje do 1. lipnja ove sod ine. !«ts>, Bcđl u siiiij imliir trn, Rat m slučaj :m % u zfelfcfe, m] se petom Jici&oi!-rauio police prepučais, ako isu ni še zapjd]a (aisj dan Iztsarja i-sHcs), m noj o fesi slanju še zmm Msiiiaja za^roualno Polono. Pudsiifaajii sprejemajo porI> imislce o Kopru, Poreču, seđa] o Gražnjsni, Pazinu, Puli, VoRs'n, Ćeruinjanu in Krminu ter deželna poslovalnica o Trda, ulica Lazza-retio oecclUo št. 3,1. rjii s zw.:zl z rajvtB po solile sn ds vključno 31. marca 1913. te-1fm 1164 SV. K Jt .i Ti JJL/9 £LBin AiiŽIČt s?, n. n. Spodnja !t. 04 Za členke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor veleva zakon. Češi;© Budjevička Restavracija (Bnsa-fcova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul- G. Galatii (zraven glavne pošte./ Slovenska postrežba rn slovenski Jedilni listi. M s S NALI GCiLASI. Danes In Jntrl iTi^Jr"" tneni, velik gciro^lat štediln k z 2 pečmi tlom. M^rcato rethio žt. JI. Oihtm ter s 3 4- destiliran iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelost od starosti in želodčnih lež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano preizkušeno okrepCilo 12 Ie4 staremu v 4 pollitrskih steklenicah pošljem fr«uko za K 80, mlajšega 3 letnega Čudovito bolečine tolažeče vdr^avalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 poilitrske steklenice K 6<». — Vino od 56 totruv naprej. — Beli rizling K 4.S0 rn rdeči bur- gu?»der pf T. K 5.20 BENE&IKT Hfr^ t^ eposGs rltt rTaščirr lofiče pri Konjicati. £&g>rr Ili I i i —l 'I li X 1. in 2. številka socijalistične ^ revije ^ n o ROK izidete skucto 28. februarja. Naročila sprejema uprava „Demokracije" v Ljubljani, Kolodvorski uliea št. 5. Celoletna naročnina K 16.— ^ fisjem 2 lepi stanovanji po 3 sobe kuhiujo s šteđi'ui oaa, tudi k ctrnu pripadajo ^ vrte Ccx»a p-> dogovoru. Rojan se V n.iflis 508. Pojasnila prit:i je v ulici dei Fabbn št. 1-61 r ci> 40 klaltrov zemljišča v bi žini _ b VpraSati v ulici Šalice it. "ž. navamn Pefliz/.aro. 1860 se f" k j r>tjli*.v■"* prodam Tn?l)!irano st;ioova je ob. ItUuZ ?to|e^e Iz kuhirjet s -a ne sobe. p s^roe -r rak,-o drugo po'tiUt.o. B:: tiem vecchia it 2« IV. Cht-cholko. 18«4 Pi^duffl momrao kolo P irh HP brex klej * na no' O popravljeno iz tovur e P ch t» r nekoi kr» mehaul-ke^a orJdia. B«rri«ra vecchia 27, IV. t bockoik;*. >SiV-i i ZO BOZOKAVN i K Dr. J. Čermak v Trstu, utlca Posta vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov b rez bo * le&ine. — Plomb »•anje. — UMETNI ZOBJE -- DA^^PVIllff za P°'^>ldi)e iš.-e n:nla diužin.t rUVliMtllLv OBP-b). Plačilo po dogrovt.ru. Xa-dor pove od d. Edisosti nI S. Fraace^co d'A«bi.st 20, piitli^je. A PfBKLSSSB BTiffiiSj ra Ko« ea se^J j na Proee. u — Za uje noUoiiko ■eu ^č.ua a." eJieno. po do^o . oru. Prijave osebr.o ua T • • ek i (inž. Nemec). Lisice, des:io. diliurje koce ;er n^a-u« kuj im p<> uner-nih cenah. Van Ophen, Corso 3*. polna I7tib auMsuinus a bi CT u Fotf2TSf A d ton Jerkič pos nje v svojem ateljeja r Trsta. Via dei te Po>ta št 10. 407 IF^l"*^ pošt^oo pose e^niro za vn hišna f'el» LwiUl 7.7. pf»p- i ine. — J'la"a po dogovoru E Le* Camiriorcitle 9 icez dvorišč«, desno) lil. levo. vrata ^t. Si. A 37 JjJ izl>om" maršale takr»j proda Kapi;o se r; b!j eni pisalni struji ter tudi |o-kvarjeni, šivalni su ji, bicdelji lul. — A. Batjel. Uorica SLolt.a ul 2. 2314 Br/a z^ kurjavo razara za ler Štedilnike, v skla-d s ^i, K 28 za ICO kg na stanov? n;e (za večjo množino po 1990 ks) K 30 za 100 kcf. Tvrdka ALBEITO FABElt Trsi, ulica Te&a Tetefoa 615, ■MBMMHMpi 1 1 vsaki vačer l ob 9Vn sita mM rtila?ift Vtftojnln« K 1'- HMI ^Jg r G. Pino v Tr tu je pipselffa na Cnr$o it. 15 v h,vio ilctamfco H, 7^rc«>wlr2 * VefHct izbera srebrnih fn zlatih ur, uhanov, pr&tanov, verižic itd. Cent; zja srečk razredne loteri e. Za amvanje v sakovrstnih papitj^-v proti kurzni iz.u^i, revizija i: ebanja srečk itd. i>re^p ačno Stavbni kredit, remoours krediti — Borzna n r čl!a.--Inkasa — — Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 14t>3, 1793 in 2ti66. Brz.ijavi: JADRANSKA. od 9 do 1 popoldne -