POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Posamezna številka velja 1 dinar.
»Naš dom« izhaja v prvi polovici meseca. Naročnina za vse leto dvanajst (12) Din.
— Za Italijo 7 Lir, Avstrijo 2 in pol šilinga, za Ameriko 0.40 Dol. Za druge države vrednost 20 Din. — Naslov: »Naš dom«, Maribor, Koroška cesta 5. — Položnice si kupite na pošti in vpišite št. 13.577.
Denar naložite naibo|iže in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica	r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in ne odteguje vlagateljem rentnega davka.
Agitatorji in agitatorice
Našega Doma!
Razširjajte Naš Dom I
Naročniki in naročnice Našega Doma! Vplačujte redno naročnino! Naš Dom se vzdržuje iz idealizma in zavednosti krščanske kmetske mladine! Dregajte pri tistih, ki še niso poravnali naročnine za letos!
Žrebanje nagrad za agitatorje in agitatorice bo koncem marca ter se imena izžrebancev objavijo v prjh. številki!
Urednik dopisnikom in sotrudnikom: kar je objavljivega in se ni moglo priobčiti v tej številki, pa v prihodnji!
Naročajte igro „Gruda umira", ki izide kot posebna priloga Našega Doma najbrže že v prihodnji številki,
Naročila je nasloviti na upravo Našega Doma, Maribor, Koroška cesta 5.
/VAS DO'
XX(ii* lili
PRAVA VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK BODI VAM KUUČ DO ZVEUĆANSKE NARODNE OMIKE A. M. SIOMŠEK
iMlrŠl<Š,
Ob Finžgarjevi 60 letnici.
Širom slovenske zemlje se na slovesen način praznuje 60 letnica enega izmed največjih slovenskih mož naše dobe. Franc Finžgar je z vsem svojim pisateljskim darom proniknil v bridkosti in sladkosti slovenskega kmetskega življenja in črpal pri tem iz klene, zdrave in sočne kmetske govorice. V mnogem je F. Finžgar odkril slovenskega kmeta, ki je os vsega našega narodnega življenja. Slovenska krščanska kmetska mladina se poklanja velikemu slavljencu ob njegovi 60 letnici z zaobljubo večne zvestobe in hvaležnosti.
Fr. Sal. Gomilšek:
Zarje fantovskega gibanja.
Zgodovina je naša učiteljica. Prelepa je zgodovina predvojnega slovenskega mladeniškega gibanja. Nastala je ob času velike narodne stiske. Nemci so si hoteli zasužnjiti Južni Štajer in naše ljudstvo so zastrupljali z listom »Šta-jerc«. Pojavil se je na slovenski strani mogočen odpor. Začel je izhajati 1. 1900 »Naš dom« kot njegovo glasilo. Naenkrat je nastalo živahno gibanje med narodom, posebno med mladeniči. V Jarenini se je 1. 1901 osnovala prva mladeniška zveza. Njej so sledile druge po Slov. goricah in po raznih krajih južnega Štajerja. Leta 1903 so se vršili veličastni mladeniški shodi na Ptujski gori, pri Sv. Trojici v Slov. goricah in v Petrovčah v Savinjski dolini. Po zgodovinsko znamenitem vseslovenskem mladeniškem shodu pri Mariji Pomagaj na Brezjah 1. 1904 je slovensko mladeniško gibanje zajelo vse slovenske pokrajine.
Mladeniškim zvezam so se kmalu pridružile tudi dekliške zveze.
Najživahnejše se je naša mladina gibala v letih 1910 do 1914. Površen pogled v »Naš dom« teh let te o tem takoj prepriča. Še danes z veseljem prebiramo zanimiva poročila o delovanju mladeniških in dekliških zvez, ki jih je poln »Naš dom« tistih let. Kako redno so poročali mladeniči iz vseh krajev! Kako pestra poročila so pošiljali! Bila je živahna tekma med posameznimi kraji. In naši duhovni voditelji so navdušeno sodelovali. Mnogo delavcev iz mladeniških vrst je pokosila svetovna vojska, ki je tudi uspavala mladeniško gibanje. Živahna predvojna mladeniška doba se še ni povrnila.
Za kaj so se vnemali slovenski mladeniči? Predvsem za versko in narodno izobrazbo. To je razvidno iz neštetih poučnih shodov in veličastnih mladeniških shodov, ki so se vršili leto za letom. Ti mladeniči so bili skoraj vsi ne samo člani mladeniških zvez^ temveč tudi mladeniških Marijinih družb, ki so pred svetovno vojsko živahno delovale po naših krajih. Drugo geslo je bilo: Osamosvojitev od tujstva. Mladeniči so bili najboljši sodelavci našim prvoboriteljem. Proč z nemškutarstvom, na svoji zemlji hočemo Slovenci sami gospodovati! Ta klic je odmeval od kraja do kraja in padale so po vrsti nemškutarske trdnjave. Žrtve svetovne vojske niso bile zaman: Prinesle so nam narodno in državno svobodo.
Mladeniške zveze še niso izgubile svojega pomena. Kot fantovski krožki naj znova zedinijo vso kmetsko moško mladino v Sloveniji! Naj skrbe za versko obnovo naših fantov! Naj jo navdušijo za vsestransko umsko in telesno izobrazbo! Naj prepričajo slehernega slovenskega mladeniča, da mu je treba v Jugoslaviji v najvišji meri nacijonalne in državne zavesti!
Naj potom strokovne stanovske izobrazbe skrbe za našo gospodarsko osamosvojitev! Letošnje prve prosvetne tekme naj bodo dokaz, da slovenski mladeniči umevajo potrebe časa, katoliške Cerkve, naroda in države. Z velikim navdušenjem predvojnih mladeničev na novo prevažno kulturno delo! Slovenski kmetski mladeniči, vsi na krov!
Razdejane duše.
(Pretresljiva zgodba iz naših krajev; za N. D. napisal fant od Soče.)
Blagoslov.
Z izredno ljubeznijo in zavzetostjo se je Janko lotil gospodarstva na Visolah, ki je bilo že precej zanemarjeno. Saj je gospodu Marku pač bilo skoraj nemogoče, da bi v svojih letih z mladostno podjetnostjo in velikopoteznostjo skušal dati Visolam novo lice. Janko je kmalu s strokovnjaškim smislom in čutom šel na delo in v par letih oblikoval Visole v vzorno postojanko naprednega gospodarstva. Visole so postale prava stalna živa razstava, vsej okolici v zgled in pouk. Zaril se je Janko v Visole — za vsako ped zemlje je vedel in držal v glavi vse od velikih načrtov, ki so mu obviseli v spominu od neprespanih noči, pa do poslednje motike v kakšnem kotu. V hlevu se je število repov goveje živine pomnožilo na dvojno. Paru iskrenih vrancev sta se pridružila še iskrejša belca. Pod srečno zvezdo je bil rojen Janko. Česarkoli se je lotil, je moralo uspeti. Takole zvečer, ko je legla nad Visole polna tišina, sta Marica in Janko v medsebojnem sporazumu delala načrte o tem in onem. Ko je Janko še po-
tem vse natančno premislil, se je lotil uresničevanja. Tako se je zgodilo, da je Janko pod ugodnimi pogoji zaokrožil proti Dobravi svoja polja; gori v smeri proti Stranicam mu je padel v naročje lep kos zemlje, potem ko sta se bila Kovačev Miha in Podlesnikov Jurij z neprestanimi pravdami radi njegove spornosti docela uničila. Razpolagale so Visole z najmodernejšimi kmetskimi stroji. Prihajali so sosedje in prosili; Janko jim je brez nadaljnjega odstopil na posodo zdaj ta, zdaj drugi stroj. Ni čuda, če je Janko bil kmalu v vsej okolici poleg gospoda Marka najpopularnejša oseba. Prišle so občinske volitve in Janka so izvolili za župana. Bilo je ravno tiste dni ob volitvah, ko je Marica porodila krepkega, zdravega sinčka. Težak je bil porod, da mu babica Terezija ni pomnila enakega. Toda končno se je vendarle posrečilo rešiti Marico, ko so se ji s strahotnimi potezami zarisali na licu sledovi nevarnega položaja. Za Marijana so krstili prvorojenca, ki je predstavljal odslej v visolskem življenju središče pažnje.
Janko je spodbujen po žaru nenadne rodbinske sreče nadaljeval s svojimi obnovitvenimi načrti. Visolsko poslopje je po izvršenih dopolnilnih gradnja delalo vtis lepega gradiča. Gospod Marko si ni bil niti za trenutek v dvomu, da je našel v Janku ne samo primernega, ampak celo vzornega naslednika visolskega gospoda. Vsi od domače in sosednjih občin so mu na kratko dejali »Mladi Visolski«.
»Kaj ti je, da si tako oslabela v zadnjem času«, je čez leto dni po Marijanovem rojstvu vprašal neko jutro Janko Marico, ki je ovila roke okoli Jankovega vratu in jedva slišno razodela svojemu ljubljenemu mo-
žu: »Zopet čutim, .. .« Janko je razumel. Babica Terezija, ki je svoj po-Sel opravljala že malodane svojih 50 let, je vedela za težave, ki jih je bilo °b Maričinem porodu pričakovati. Tako se je zgodilo nekaj, kar je morda Malokdo pričakoval: Marica je porodila mrtvorojenega otroka ženskega sPola. Kmalu nato je preminula na posledicah preranega poroda.
Tuga je tedaj objela Visole. Posli so žalovali za dobro in plemenito Sospodinjo, gospod Marko je občutil bridek udarec usode kakor da bi .M nehalo biti srce lastne hčere, Janko je kakor obrezumljen taval okoli In ni z nikomer spregovoril besedice razen z gospodom Markom. Kaj bo 2 gospodinjstvom, ki so ga s toliko natančnostjo in redko zavzetostjo °Pravljale skoraj nenadomestljive Maričine roke, ki so bile pripravne za
vsakršno delo, in kdo naj sedaj nadomešča goreče ljubečo mater ubogemu enoletnemu Marijančku, diki in upanju visolskega gospoda? Kakor v ukleti turobnosti, je tedaj zgoraj na gričku sameval visolski gradič. Spodaj v vasi pa so farni zvonovi z ubranimi glasovi oznanjali, da se je zopet ena izmed dobrih krščansko plemenitih duš preselila v večnost. ..
Strahote pustinje.
V borbi z leopardi.
To vse se je zgodilo kakor bi trenil. Kakor obsedeni smo skočili k jami, oboroženi s koli in puškami, da rešimo bedniku življenje. Ko sem pogledal v jamo, je bila zverina ravno v divje besnem trganju in obdelovanju ubogega črnca. Prežal sem na trenutek, ko bom lahko leopardu razčesnil s silovitim udarcem glavo. Črnec je strahovito zmrcvarjen ležal pod leopardom. Gonjači in nosači, ki so stali okoli jame, so dvignili velikanski hrušč in trušč, da bi tako preplašili zverino in odtegnili njeno pozornost od nesrečne žrtve. Končno sem vendarle ujel ugodno priliko in sprožil. Zver se je z grozovitim tuljenjem vzpela na zadnje noge in se zgrudila na videz mrtva v kotu na tla. Oči-vidno je bil moj strel smrtonosen. Takoj sem se spustil v jamo, da pomagam Črncu iz jame. Čim sem bil v jami, sem pokleknil poleg obžalovanja vredne žrtve. Toda kdo bi mogel opisati moje presenečenje, ko sem nenadoma začutil na sebi nekaj izredno težkega. Spreletela me je smrtna zona. Z največjim naporom vseh moči sem se prekotalil in uzrl nad seboj zevajoče leopardovo žrelo. S kretnjo, ki je še danes ne morem prav pojmiti, se mi je posrečilo, da sem se rešil izpod leopardovih šap. Z jezo, ki meji že na živalskost, sem zgrabil za bodalo in ga z vso silo porinil zveri v pleča. Tako sem nekaj časa obstal na zverini, dokler nisem opazil, da je zverina poginila. Tresoč sem se dvignil. Črnec je bil ves v krvi in v nezavesti. Z ramen so visele krpe mesa in kože; na sprednji strani so zevala zmrcvarjena rebra. Silovit zamah s šapo mu je zmečkal nosnico. Razen tega je imel na celem telesu težke ranitve, ki mu jih je bila prizadejala zver z zadnjima šapama. Zavezal sem ga, kolikor je bilo 'pač mogoče in ga poslal v bolnišnico, ob obali. Pod vtisom dogodka smo takoj razdrli svoje šotore in se odpravili naprej v notranjost Afrike. Tam se mi je posrečilo, da sem ujel štiri leoparde.
Kjer bratje mr o . . .
L
Tam za gorami je snežilo.
Pri Trpinovih so bili zbrani v izbi. Mati je sedela za mizo, pletla volnene nogavice in mislila na Andrejca, ki je pisal, da bo prišel za Božič, oče je gladil novo bukovo toporišče za sekiro, ded pa je sedel za pečjo in okoli njega je bilo pet otrok — samih krepkih, rdečeličnih dečkov. Nič
jih ni mikal sneg, deda so poslušali, ki jim je pripovedoval pravljico za pravljico.
»Zdaj bo pa že dosti, nič več jih ne vem!« se je končno ded naveličal.
Vnuki so se čudili in se spogledali, kakor bi ne mogli verjeti, da je konec pravljičnega sveta, v katerega jih je začaral ded.
»Andrejc vam bo povedal lepših, ko pride,« jih je potolažil, ko je videl, kako bi še radi poslušali.
»Vaše so lepše!«
»Vi znate tako lepo praviti!«
»Andrejc je mlad in se smeji, kakor bi ne bilo res, kar pravi!«
»Jaz Andrejca ne bom poslušal!«
»Vi ste bili bolj daleč po svetu, več veste!«
Ded se je smehljal in vdati bi se moral in pripovedovati, če ne bi zapazil skozi okno, da se bliža po cesti nekdo, ki je bil ves zasnežen in je sklanjal glavo, kakor bi jo hotel v metežu skriti,
»Težko je v takem hoditi!« je menil ded.
»Težko,« je pritrdil oče, mati pa je zavzdihnila v mislih na sina in pogledala pri oknu, kako mete.
»Naš Andrejc gre, hvala Bogu!« je vzkliknila veselo, odložila nogavico na mizo in šla v hišo in na vežna vrata, odkoder ga je začela klicati. Otroci so pozabili na pravljice in stekli za materjo. Še oče je s toporiščem v rokah stopil k oknu, ga obrisal kar z lahtjo in gledal sina, ki se je smejal in mahal materi in bratcem v pozdrav, vesel, da je mogel po štirih dolgih mesecih iz Ljubljane domov ...
II.
Veselo so praznovali Trpinovi Božič in Andrejčevi bratci so bili zadovoljni z učenim bratom, ki je hodil v peto latinsko. Pripovedoval jim )e o Ljubljani, ki je največje slovensko mesto, pripovedoval o šolah, ki so Vse slovenske, pripovedoval pravljice o kralju Matjažu, o katerem pravijo v Ljubljani, da bo vstal in prišel čez Sočo in združil vse Slovence ...«
Bratcem so se iskrile oči.
»Ali res?« so ga vprašali.
»Res,« jim je odgovoril, vzel knjigo in bral o kralju Matjažu.
Pet glavic se je strnilo okoli njega nad knjigo in strmelo vanjo.
Ded se je za pečjo smehljal.
»Pride, pride kralj Matjaž!« je potrdil vnukovo brano besedo.
Andrejce se je nenadoma zresnil.
»Ali znate brati?« je vprašal bratce.
»Znamo,« so mu odgovorili vsi hkrati.
»Pa beri ti, Jožek!« in dal je knjigo dvanajstletnemu.
Jožek je bral, a se mu je le zaletalo. Kljuke nad šumniki so ga motile, baj se je učil brati v cerkvi pri veronauku, a vendar mu ni šlo, kakor bi Se rad postavil pred bratom.
Vanček, Franček, Lojzek si niso upali, Mihec bi pa rad, a je menil Andrejce, da je še premajhen, ko hodi šele v drugi razred.
»Slabo jim gre naše branje, kaj?« je vprašal ded.
»Nič čudnega, ko jim vtepajo samo svoj jezik v glavo!« je rekel Andrejce, pustil knjigo pravljic na mizi, stopil na klop in brskal po polici, kjer so imeli spravljene druge knjige in je bil med njimi še njegov slovenski abecednik.
»Učil vas bom te dni,« je rekel bratcem, ki so listali po pravljicah in gledali podobe.
»Prav,« je rekel ded in tudi bratci so bili veseli, zakaj Andrejec, jim je obljubil, da jim prinese vsakokrat novo pravljično knjigo, ako bodo pridni in bodo znali bolje brati slovensko nego italijanski.
III.
Andrejec je sedel za mizo in okoli njega bratci. Iz roke v roko je šel abecednik in brali so.
Ded je zapustil zapeček, si nataknil očali, se približal mizi, postal zdaj pri enem zdaj pri drugem, mu gledal čez rame v knjigo, kimal in včasih pomagal. Andrejcu je šlo na smeh, zakaj zdelo se mu je, kakor bi bil sam učitelj, ded pa nadzornik — samo bal se ga ni.. .
Vsi so bili zbrani in zdrznili so se,, ko je potrkalo na vrata. Mati je bila v hlevu, oče je pa na skednju pripravljal rezanico.
»Buon giorno!« (Dober dan!)
»Buon giorno!« je odgovoril ded in za njim otroci, Andrejec pa: »Dober dan!«
Karabinjer je bil vstopil.
Sladkoprijazno se je približal mizi, vprašal kaj delajo in hotel videti knjigo.
»Abecednik? Slovenski abecednik? Prepovedano je, učiti po tej knjigi!« je dejal uradno strogo.
»Saj smo doma!« je ugovarjal ded.
»Nikjer se ne sme! To spravim jaz! — Po vaš potni list sem prišel,« je dejal študentu.
Jožek se je bil izmuznil in je šel, da pove očetu in materi, kdo je v izbi. Trpin in Trpinka sta pustila živino in prestrašena prihitela v izbo.
»Vse v redu! Ali pazite, kaj bo!« ... je rekel karabinjer in spravil potni list v svojo torbo.
Mati se je začela jokati, oče in ded sta hotela prepričati karabinjerja, da ni nič hudega, rotila sta ga in prosila, naj ne bo tako strog — a ni pustil blizu. Trd je bil in odšel je z zlobnim nasmehom.
»Tako je pri nas, vidiš, sin!« je rekel oče.
Počitnice so šle h koncu.
Trpin in Andrejec sta šla v trg na orožniško postajo, da bi dobila potni list, ki ga je bil vzel karabinjer. Niso ga hoteli dati.
»Kaj je treba, da bi študiral v Ljubljani. V Tolmin naj gre, v Gorico!«
Gospod maresciallo (poveljnik orožniške postaje), v peti šoli je že, ne zna toliko italijanski, da bi mogel tu zdelovati!« je prosil oče.
»Prej bi pomislili! Naj ostane pa doma!«
»Pomislite, koliko stroškov smo že imeli, prosim lepo . . .«
»No, e basta!« (»Ne, pa konec!«) se je zadrl maresciallo in jima pokazal vrata.
Žalostna sta se vračala oče in sin domov, a se še isti večer odpeljala do meje, kjer je poskrbel Trpin Andrejcu spretnega vodnika.
»In če te ne vidim vse dotlej, ko ne prideš sam, čakal bom in bom vesel, sin moj! Samo priden bodi in pošten in misli na dom!« je zaklical še oče za sinom.
„Slovenec" krščanski kmetski mladini.
V svoji letošnji 39 številki je prinesel vodilni katoliški dnevnik v naši državi, ljubljanski »Slovenec«, z ozirom na uvodnik, ki je izšel v »Našem domu« pod naslovom »Blagovest krščanske kmetske mladine« v januarski številki, na drugi strani ter pod istim naslovom med drugim sledeče pomembne smernice:
Pod gornjim naslovom prinaša mariborski »Naš dom«, stanovsko glasilo slovenske krščanske mladine, v svoji prvi letošnji številki pomemben uvodnik, ki se v njem globoko in markantno odkriva hotenje programsko zavestne ter v svojih vzvišenih prizadevanjih idealne krščanske kmetske mladine, ki se je zbirala ter navduševala za velike katoliške cilje na veličastnih lanskoletnih taborih pri Veliki nedelji, pri Sv. Treh kraljih v Slovenskih goricah, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v Stični, Petrovčah in drugih pomembnih središčih našega zdravega ter svojim tradicijam vernega kmetskega rodu. Na vseh teh taborih se je bila izoblikovala dosledno izgrajena in občutena miselnost naše Cerkvi, kralju in domovini zveste in ndane kmetske mladine, ki ima v navedenem uvodniku svoj kondenzirano in jedernato formuliran program. V napotek in usmeritev krščanske kmetske mladine v bodoče dni.
Potem sledi skoraj doslovno omenjeni uvodnik, nakar nadaljuje »Slovenec«:
Dvoje momentov predvsem se zrcali v tej programatični besedi. V prvi vrsti globoko ukoreninjena ljubezen do rodne grude, do domovine; iz te osnove izhaja vse ono plemenito ter vzvišeno hotenje, ki je v najtesnejši Zvezi z občutkom zavestne pripadnosti v gotov življenski krog, ki je obe-ložen po posebnostih narodnostnih običajev in tradicij ter svetovno na-ziranjske usmeritve, potem pa iz te vezanosti na rodno grudo vznikajoča stanovska samozavest, ki jo označuje in odlikuje živahno umevanje vseh Perečih vprašanj, ki pretresajo življenski in stanovski krog, ter močna v°lja po konstruktivnem sodelovanju za ustvaritev boljših dni našega gospodarstva zunaj v naših vaseh, srenjah ter zaseljih.
Najkrepkejši akord, ki zveni iz te programatične izpovedi, pa je visok jdealizem, ki je že iz časov mogočnih predvojnih fantovskih taborov sem castna odlika naše krščanske kmetske mladine; idealizem, ki črpa iz skrivnostnih virov katoliške blagovesti in njenih vekovitih resnic in ki je v teh težkih dneh zunaj po srenjah in vaseh, kjer pronica v zdravo jedro našega ^•netstva duh surovosti, pristno novodobne površnosti in lahkomiselnosti, Najmočnejša in najzanesljivejša zaslomba treznosti, resnosti in vsestranske n°ostruktivne delavnosti naše kmetske mladine v družini, društvu, občini k°t najosnovnejši celici krepko pulzujoče državne zavesti in Cerkvi. Z de-
janskim izvrševanjem svojega programa bo slovenska kmetska mladina afirmirala načelo vzvišenega aktivizma na vseh toriščih njenega žitja in bitja.
Iz vsega tega more našemu kmetstvu in domovini vziti samo dobro. Pozdravljena takšna mladina!
Mravlje, ki napadajo slona.
V Afiki živi neka vrsta mravelj, ki je bila do najnovejšega časa celo prirodoslovcem prav malo znana. Gospod I. W. Vandervott pa, ki je mnogo potoval po Afriki, je večkrat naletel na svojih potih na te živalice in je začel skrbno opazovati njihovo življenje.
Prvič je naletel na to vrsto mravelj že na svojem prvem potovanju po Afriki. Na neki ozki stezi, ki ga je vodila skozi džunglo, je opazil črn, približno osem centimetrov širok trak; to so bile mravlje. Ko je živali bolj natančno opazoval, je videl, da obstoji vsa ta dolga vrsta iz dveh vrst mravelj: na sredi so lezle male živalice, to so bile delavke, ki jih je bilo na tisoče in tisoče, na vnanji strani pa so lezle večje mravlje, ki so imele mnogo močnejše čeljusti in so bile bržkone »vojaki« ali čuvarji cele čete.
»Vojaki« so šli vedno hitreje kot delavke. »Vojaki« so šli vedno nekoliko bolj naprej, potem so pa postali in grizli s svojimi čeljustmi, da že z grožnjami odvrnejo vsako nevarnost. Po nekoliko vojakov zapustiti tudi od časa do časa kolono in preiskuje okolico do enega metra daleč in se vrne šele nazaj, če najde vse v redu.



Ni pa dobro teh mravelj se dotakniti. Če namreč pridejo na kožo, se zarijejo v kožo zelo globoko in s svojimi ščipalniki trgajo koščeke mesa izpod kože in brizgajo obenem strupeno kislino v rane. Pa tudi, če se zagrizejo v usnje, puste vidne sledove za seboj, ker njihovi ščipalniki usnje kar žagajo.
Male živalice so torej jako nevarne in napadejo celo slona. Slona napadejo za rilec, kjer je slon najbolj občutljiv, ali pa mu zlezejo v oči in ušesa; pa tudi skozi njegovo sicer debelo kožo se prežro.
Napadajo tudi metulje na cvetlicah in lezejo celo v vrhove visokih dreves, kjer se lotijo ptičev in drugih manjših živali. Ker požro vse, kar je živega, so jih zamorci jako veseli, če se pojavijo v tej ali oni vasi, ker takrat očistijo te mravlje cele vasi razne nesnage, kakor podgane itd. — Pojavljajo se namreč te mravlje vedno v silnih množinah in zato traja včasih po 16 ur, preden je cela njihova procesija prišla mimo kakšnega kraja.
Najhujši sovražnik teh mravelj pa je solnce. Solčni žarki jih pomore v par minutah. Pred solncem se mravlje rade zarijejo v zemljo, kar se zgodi silno hitro. Navadno pa korakajo ponoči ali pa, če je nebo oblačno.
Popolnoma neobčutljive pa so mravlje za dež in za vodo. Če pridejo do tekoče vode, se stisnejo v klopčič. Na sredo pridejo naslabotnejše živali, na površino pa najkrepkejše in ta klopčič se potem spusti v reko, ki ga že nekje prenese na drugi breg. Takih klopčičev napravijo več in tako pride cel rod preko vode.
Za hrepenenjem po materi.
Drama iz svetovne vojne. Po pripovedovanju Lad. Sokliča, vojnega kurata, spisal Frant. Šupka. Poslovenil Jan. Oblak.
Soklič : Da —--------. Spremil sem ga na njegovi zadnji poti na
kraj, kjer je izdihnil svojo plemenito dušo.
Landičeva: In ni zapustil zame pozdravov, naročil? Vam ni sporočil ničesar?
Soklič: Spomin na vas, spoštovana gospa, je stalno napolnjeval njegovo blago srce in vse misli njegove. Ko sva bila zadnjikrat skupaj, me je prosil, naj grem k vam, naj vas poiščem ter vam sporočim, da se vas bode spominjal do poslednjega diha. Prosi vas, da ga tudi vi ohranite v ljubečem spominu, da mu odpustite njegov pregrešek, njegovo krivdo, ki vam je z njo povzročil to neizmerno žalost. Bolest, katero vam je povzročil, ga je pekla in ga tiščala kot mora. Edinole upanje, da vam milostljivi Bog da moč, prenašati jo potrpežljivo in vdano, edino ta nada ga je obvarovala pred blaznostjo.
Landičeva (ki je med Sokličevim govorom tiho ihtela): Janko, moj dragi Janko! O, gospod, in kje je pokopan ubožec, naš Janko?
Soklič: Tam gori v Galiciji, v Rychwaldu v gozdu je majhna gola favan, gozdna frata v soseščini mogočnega hrasta, tam počiva. Šumenje dreves in petje ptic se zliva tam v rajsko melodijo in poje uspavanko k večnemu spanju položenega Janka. Blagoslovil sem ono mesto, nad glavo sem mu zasadil križ, pomolil za dušo nesrečnega mladeniča, dvignil sem svoj pogled kvišku k nebesom, kjer sem prav takrat videl, kako se je tudi mesec skril za oblake, kakor da noče gledati na grob nesrečneža, ki je iz otroške zablode žrtvoval svoje življenje za mater.
Landičeva: Sprejmite, častiti gospod, za vse, kar ste za Janka dobrega storili; moj prisrčni Bog plačaj, ostanem na večno vaša dolžnica.
Peti prizor.
(Vstopi župan in za njim Ančka.)
Župan : Hvala Bogu, da vas tako vidim, gospa Landič. Bal sem se že v resnici najhujšega. A bil je pri vas častiti gospod, vaš dušni zdravnik.
Landičeva : Da, gospod župan, zdaj tudi sama verujem, da se iniam edino častitemu gospodu zahvaliti, da nisem zblaznela — — — Uokaje.) Moj Janko, nikdar več te ne bom videla, nikdar več se ob tebi r&zveselila in potolažila.
Soklič: Nikakor ne, gospa. Janka res ne boste več videli na tem Svetu, v tej solzni dolini. Zato pa zre on na vas s svojimi dobrimi očmi
doli iz nebes in se veseli, da mu njegova mati odpušča, da nosi potrpežljivo svoj težki križ, veseli se in se tolaži, da pride tudi ona za njim v blaženo večnost, kjer ne bo več joka in žalovanja, bridkosti in trpljenja, krivice in preganjanja, kjer bo Bog obrisal vse solze iz oči trpečih zemljanov. — In na sodni dan bodo vstale žene in matere, vstali bodo možje in otroci; in njihovo trpljenje, gorje, tuge in bridkosti se bodo spojile v strašno obtožbo zoper krivične nasilnike. Pravična jeza božja bo zadela nje, ki so priklicali to zločinsko vojsko, ki so se pasli in naslajali na mukah in trpljenju podložnih trpinov. Strašen dan bo dan plačila zanje. Izgubili ste v vojski edinega sina, kakor je na stotisoče drugih jugoslovanskih, slovenskih, hrvatskih in srbskih žen in mater izgubilo v nji svoje može in rednike. Padli so na fronti, nešteto jih je padlo, brez vzroka in razloga so jih pogubili. Zato tudi vi, draga gospa Landičeva, prenašajte to bolest in to bridko izgubo z udanostjo v voljo božjo.
Landičeva : Da, častiti gospod, pomiriti se hočem, potrpežljivo hočem nositi svojo bol, za mojega Janka, za mojega otroka, ki je umrl v hrepenenju po materi.
(Zavesa polagoma pada.)
(Konec.)
Ob iantovskem tečaju v Mariboru.
Urejuje Mar. Štupca.
Dve zadevi sta mi danes na srcu. Prva je vprašanje, kako se godi mojim mladim gospodinjicam, ki so se v predpustu poslovile iz dekliških vrst ter poročile. Vsaki posebej nisem mogla poslati svoje čestitke; pač pa pošljem danes vsem prisrčne želje, da bi bile srečne, res srečne in da bi se jim nikdar ne strl zlati po-
ročni prstan, ki znači medsebojno zvestobo do groba. — Da, do groba, to si moraš ponoviti sleherni d a n in če bi bilo tudi včasih kaj težko. Naše stare matere so znale potrpeti, mnogo potrpeti, tiho potrpi in po Jezusovem izreku na gori: »Blagor krotkim, ker bodo zemljo posedli« — so tudi te blage žene in požrtvovalne matere s krotkostjo in z modro molčečnostjo opravile več nego hude sosede s svojimi strupenimi jeziki. Zato pa so zavladale v svoji hiši kakor kraljica v svojem kraljestvu; in kakor se suče svet okrog soln-ca, tako se tudi pri hiši suče vse okrog
modre gospodinje, okrog bogoljubne matere.
Majhno povest Vam napišem v spomin na odhod iz dekliških vrst. — Bila je gospodinja, bogata in imenitna; imela je mnogo posestva, hlapce in dekle. Mož jc bil župan in imel kot tak mnogo opravil zunaj doma. Za to je temveč skrbi ležalo na ramah pridne žene. Trudila se je, a ni šlo po želji; gospodarstvo bolj nazaduje, nikakor pa ne napreduje. V tej stiski se zateče k pobožnemu puščav-niku, ki je bil znan po svojih modrih nasvetih. Potoži mu svoje gorje. Puščavnik mirno posluša, potem odide v svojo celico in prinese iz nje malo skrinjico. »Tu imate, dobra žena, čudovito skrinjico, vzamite jo vsaj trikrat na dan v roke, vsakokrat ob drugem času, — nesite jo Po vseh prostorih svoje hiše, po hlevih, skednjih, v klet, na podstrešje; če delajo na polju, pojdite z njo tudi tja, pa še °b drugih dneh jo nesite na njive in travnik in pašnik. Pomnite pa najvažnejše; Imejte vedno odprte oči pa z a-P r t a u s t a , to je: dokler imate skrinjico v rokah, ne govorite; kmalu bo bolje, prež leto dni pa mi vrnite skrinjico.« — »sa potolažena zapusti žena puščavnika m dela po njegovem nasvetu leto in dan. pkrinjica ima res čudovito moč; kamor jo prinese, tam najde gospodinja nekaj, kar ni prav. V kleti kaplja curkoma vino ■2Pod pipe, v družinski sobi najde za Posteljo skrito duklo polno najboljšega vina, v hlevu stoji živina do gležnja v matu, hlapci pa leže na slami ter kade kakor Turki; kolika nevarnost, da iz-oruhne požar! V shrambi najde pod po-cp splesnjen kruh, v kolu se smodi krompir in repa, ker niso nalile dekle vode, Predno so zakurile.; na podstrešju najde razsipano zrnje, vmes polno »spominkov« Ponočnih gostov:	miši in podgan; na
prvarnici je ključ strt, pred drvarnico mži kup mokrih tresk. Kdo bi popisal Vse, kar je razkrila skrivnostna skrinji-Ca svoji gospodinji. Težko je spolnjevala Povelje puščavnikovo, naj molči, dokler nosi skrinjico s seboj, pa bila je po-?‘Ušna. Kjerkoli je videla nered in škodo, I® stala in mirno gledala z resnobo, da se dekle in hlapci spogledali in zavali storiti svojo dolžnost. Zlasti je bilo Neznosno malopridnim delavcem, da je Prišla gospodinja enkrat rano, drugič Pozno, zdaj dopoldan zdaj popoldan. — \o preteku enega meseca je bilo vse Ijrugače pri hiši. Dobri hlapci in pridne pekle so ostali, malopridneži so odšli od "'še. Mir, red, snaga, blagoslov je bil
povsod; gospodar se je čudil, kako je tekom pol leta šlo vse na boljše. — Ko mine leto, vzame gospodinja dragoceno skrinjico in mošnjo denarja ter se napoti k modremu puščavniku.
»Zahvaljevat se pridem, sveti mož, za dragoceno pomoč; pa prosit pridem, pustite mi to čudežno skrinjico še eno leto. Vse je drugače, vse boljše pri hiši. Vzemite to mošnjico denarja, pa mi pustite skrinjico!«
Starček se dobrotno nasmehne in pravi: »Skrinjice Vam pa res ne morem pustiti; pač pa jo hočem odpreti in Vam iz nje podariti to, kar je prineslo srečo Vaši hiši.« Z nepopisno radovednostjo gleda žena, kako odklepa puščavnik z drobnim ključkom skrinjico ter vzame iz nje le bel listek papirja rekoč; »Ta-le listek prečitajte vsaki dan, pa bo vse dobro.« In kaj je bilo tam zapisano? »Najdragocenejša skrinjica pri vsaki hiši je pazno oko molčeče gospodinj e.« — Mošnjico denarja pa razdelite ubožcem, t o prinaša blagoslov,« — reče puščavnik ter odide v svojo celico.
Dobra žena je spoznala nauk modrega moža in se po njem ravnala v srečo svojo in v blagoslov vsej hiši.
Drugo, kar mi je danes pri srcu — ali uganete? To je postni čas. Krščanska hiša, krščanska gospodinja uravna vse leto tako, da se pozna krščanski, verni duh pri hiši. Stara teta mi je pravila, kako je bilo nekdaj. »V postnem času nismo djale ne rdeče ne pisane rute na glavo. Tudi obleke rožnate barve tačas nismo oblekle; zdelo bi se nam neprimerno, nedostojno za čas pokore in spomina Jezusovega trpljenja. Dekle, ki se na to ni oziralo, smo imenovale razuzdano. Naš oče v postu niso nikolj kadili, mati pa niti kapljice vina vzeli. Tudi nas otroke so opominjali često: Bodite bolj tihi in radi opravljajte tudi težja dela, Jezusu na ljubo, ki je za nas toliko trpel. Mnogokrat smo prileteli razgreti domov pa hajd k studencu! Mama so nas poklicali: »Nikar, otroci! Darujte žejnemu Jezusu svojo žejo vsaj eno uro, Jezus je bil žejen tri ure na križu.« Meso so kuhali mati le ob nedeljah in na praznik sv. Jožefa in Marijinega oznanenja. Ob petkih ali kva-terne dni so zabelili le z vrhnjem in z maslom in z dobrim domačim oljem. Oh, naša ljuba, dobra mati! Kako sveto in veličastno in skrivnostno nam je bilo vse to! Pa kako smo se tembolj veselili Velike noči! Še zdaj se držim teh lepih
navad dobre pokojne matere. Zdi se mi, da bi se v grobu obrnili, ako bi ravnala drugače. Tudi »žegna« na Velikonoč ne bom nikolj pokusila, prcdno se ne vrnemo velikončno nedeljo od ranih maš,« — četudi je dovoljeno. Saj dobro vem, da je mati-cerkev toliko olajšala post le zato, da je manj greha, ker je bil vsak opomin zaman.
Lepo je govorila stara teta, obraz ji je v svetem, tihem navdušenju za mile krščanske navade.
Pa tudi pri nas doma je bilo tako. Z ljubeznivo resnobo smo se pripravljali na Veliko noč, ki se nam je zdela tem slovesnejša in veselejša čimbolj smo si odrekali v postnem času to ali ono malenkost.
Dekleta ljuba! Vsaka izmed nas se hoče mo potruditi v velikem postnem času za globoko krščanstvo v naši hiši,. Ako pa nam bo kaj težavno, bomo darovali vse za nesrečno Rusijo. Po skupni molitvi ob večerih recimo:	»Jezus, Odrešenik
sveta, reši Rusijo! O Marija, o sv. Jožef, rešita rusko mladino!« — Prišla bo ura, ko bomo spoznali blagoslov naših žrtev, žrtev bratske ljubavi do nesrcčnili ruskih bratov.
Iz moje poštne torbice.
Angelica iz Gorenjskega: »Ljuba naša predsednica, kako da ste prezrli naše ljubljene uršulinke? Tudi nam niste poročali nekaj več o sestrah sv. Križa; in tudi o šolskih sestrah v Novem mestu niste pisala; kako to?« — Zaključila sem poročila o samostanih 1 e za enkrat. Vse pride na vrsto. Nekateri so že bil nevoljni name, češ, preveč pridnih deklet nam bo spravila v samostane. Zopet druga mi je pisala, da so sploh ženski samostani prenapolnjeni in ne sprejmejo nikogar več; še tiste, ki so že tam, bodo kmalu odslovili, kakor hitro bodo le malo bolehale. — Kar se tega tiče. pa lahko odgovorim, da to ni resnica. Nedolžna dekleta pridnih rok in dobre glavice radi sprejmejo povsod, da imajo le res pravi poklic. »Na tri kraje smo morali poslati odpoved zavoljo pomanjkanja sester,« mi je odgovorila prednica sester sv. Križa na moje vprašanje. »Usmiljenk sv. Vincencija bi mi potrebovali vsaj 200 sto več, ker ne moremo ustreči prošnjam v Srbijo,« mi je rekel odličen mož. Včasih ne najde mladenka koj pravi kraj ali ne listih redovnic, za katere je sposobna, a to nič ne de; kjer je pravi poklic, tam dospe vsaka do svojega cilja, da je le zvesta sama sebi in odkritosrčna do voditelja.
— Natolcevanje pa bi bilo, kar je pisala h koncu. Bolna redovnica ostane v samostanu do smrti. Lepo ji postrežejo in vse store, da ohranijo dragoceno življenje. Nekateri redovi imajo celo okrevališča za obolele sestre, da jih tem goto-veje ozdravijo do delazmožnosti. — Torej nikar vsega verjeti, kar ljudje govore.
Tretja mi celo piše, zakaj ne vabim pridnih f a n t ov v samostan. Baje jih zelo rabijo in po vseh moških samostanih je premalo novincev. — Ne vem, ali je temu točno tako; to pa vem, da Bog sam kliče in vabi pridne mladeniče prav tako kakor mladenke; saj celo iz evangelija vemo, kako je klical Gospod bogatega mladeniča: »Pojdi, prodaj vse in hodi za menoj!« — In mladenič je bil žalosten, odšel je, ni slu šal Gospodovega vabila; tako je tudi dandanes; marsikateri dobri mladenič presliši klic Gospodov, zato je tako malo naraščaja po moških samostanih. — Klasje je zrelo, žetev je polna, a delavcev primanjkuje. — In vendar povsod toliko brezposelnih. — Ali ni to prst božji?! — Samostansko življenje je pač življenje odpovedi; dandanes pa vabi ves svet le k uživanju, v zabavo. Moti pa se vsak, ki misli, da je življenje v samostanu le trpljenje in žalost. Je tam tudi mnogo najčistejšega veselja in nebeške radosti,
Z a v r č e : Naš gospodinjski tečaj napreduje z vsakim dnem v vseh panogah praktičnega kmečkega gospodinjstva. —-Mnogim izmed nas je začetkom že vpadel pogum, češ, ne bomo kos. Druge spet so mislile, kaj bi se le učile cele dolge tri mesece? Pa naša blaga voditeljica Elizabeta — res prava križana usmiljenost — nas je z nebeško svojo potrpežljivostjo spravila k spoznanju, da bo šlo in dobro šlo do sijajnega konca. Ko poslušamo nauk o živilih, o gospodinjskem proračunu, se nam kar oči odpirajo. Saj še takih stvari niti slutile nismo. Pa kaj vse kuhamo in pečemo; to nas boste veseli, ko pridete. Še mnogo bi rada povedala na dekliških gredicah, pa res ne utegnem; če svojih nalog do jutri ne znam, pa bi me gdč. Erna postavila v kot, to bi bila sramota! Vsem dekletom krog »gredic« pa želinn da čimprej obiščejo tak gospodinjski tečaj. Pozdravljam vse — Trezika.
Ivanka iz Pohorja: »Mene vedno bolj bodri Slomškova beseda: Le bistrimo si glave, ne dremajmo zaspani. Čim več bom znala, tem več bom lahko duševno dajala tistim, ki z mano občujejo. V meni je neutešeno hrepenenje p°
znanju in učenju; ali je to greh?« — Ni kakor ne. Dokler bo ostalo srce čisto in ponižno, se Ti ni treba bati, ampak veseli se hrepenenja po učenosti. Bog Te gotovo ne zapusti, dokler se Njega oklepaš; blagoslovil bo tvoje napore in boš dosegla vse, kar želiš in še apostolsko delovala med mladino. Bog Te živi!
Dekleta iz Šentjanža. Da dobite kmetijsko-gospodinjski tečaj, je treba najti tri ali štiri može, ki se zavzamejo za Vas. Vaša kmetijska podružnica, ali če imate pri Vas posojilnico, ali občina vloži prošnjo pri banski upravi v Ljubljani, naj Vam da dve učiteljici za trimesečni tečaj. Podpisani činitelji se zavežejo, da preskrbe dve učni sobi, primeren prostor za kuhinjo, suho, snažno sobo za voditeljico tečaja, potrebna drva in razsvetljavo za tečaj. Činitelji Preskrbijo tudi prevoz inventarja in urejevanje prostorov, to je:	okna, peči,
vrata, ključe, stranišče, ki morajo biti v dobrem stanju. Navadno dovoli banska Uprava tudi podporo za vsaki tečaj; uči.-tel ice plača država, in sicer oddelek za kmetijstvo. Ker imamo le malo izprašanih kmetijskih učiteljic, zato se mora Prositi celo leto naprej, n. pr. prošnje, ki )ih zdaj vložite, bodo rešene tako, da dobile tečaj šele letos pozno v jeseni ali krog Novega leta. V vsak tečaj se sPrejme navadno le 16 do 20 deklet, ki se zavežejo, da izpolnijo vse predpisane dolžnosti. Med te dolžnosti štejemo tudi nekaj plačil v gotovini, ki so različna po razmerah. Torej ljuba šentjanžka dekle-la, že zdaj si spravljajte nekaj dinarčkov v hranilno knjižico za gospodinjski tečaj v prihodnji zimi; tedaj se boste veselile svoje štedljivosti, ki Vam bo nesla 50/'« dobička ali še več. Pozdravljene!
Naš pokret.
Nekaj kakor mora je ležalo zad-uji čas med našimi fanti. Nezaupno s° motrili klicarje, ki so jih dra-fujli iz spanja in jih klicali k vstajenju.
.di so kakor človek, ki se zbudi iz spa-»ja, v katerem so ga preganjale hude sa-!de, mencali so sem in tje — bi, ne bi —, °°časi sicer, a vendar so se zavedli — z°Pet je zavelo — akoravno nekoliko P°zno med našo mladino novo življenje, “retegnili so svoje mišice, pogledali pred Se premotrili položaj in prijeli zopet Veselo za delo — v naši fantovski
organizaciji — v fantovskih odsekih. Zopet lahko rečemo: »Naše vrste se širijo, napredujejo, narod objemajo, fante k delu zbirajo, iz nižin v višave vzorov dvigajo.« Kakor gobe po dežju rasto fantovski odseki Prosvetnih društev, naši fantje so spoznali, da je bodočnost njihova le v dobri, na katoliških načelih sloneči organizaciji. Veseli nas ta pokret, ker vemo, da bodo iz teh fantovskih organizacij izšli naši najboljši bodoči možje, gospodarji, ki bodo vsak na svojem mestu, kamor jih bo pač postavila božja previdnost — predstavljali celega človeka. Nad 29 fantovskih odsekov v območju mariborske Prosvetne Zveze že deluje. Zelo agilen je fantovski odsek pri Sv, Juriju ob Ščavnici, ki je eden najdelavnejših v Prlekiji. Razven tega so še v Prlekiji sledeči fantovski odseki: v Ljutomeru, pri Sv. Tomažu pri Ormožu in v Središču. Tudi v okolici Maribora so se fantje zdramili iz mrtvila, ter si osnovali fantovske odseke, tako v Št. Petru pri Mariboru, kjer je včlanjenih že 40 fantov. Zlasti veliko navdušenja in smisla so pokazali vrli fantje pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, ki so si na Novega leta dan osnovali fantovski odsek. Istotako je že osnovan fantovski odsek v Svečini. Prav marljivo deluje že celo leto fantovski odsek pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, ki je združil pod svojim okriljem najboljše fante cele župnije, nad 30 po številu. Pridužil se mu je nov odsek pri Sv. Ani v Slov. goricah. Tudi drugod v Slovenskih goricah se že pripravljajo fantje, da povečajo našo fantovsko armado. Tudi drugod je zavelo novo življenje, kakor v Celju, Hajdini, Ptuju, pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Vurber-gu, Žičah, Konjicah, Vojniku, Šoštanju in Slovenjgradcu, kjer so osnovani fantovski odseki. Celo gori na Pohorju pri Sv. Martinu so se okorajšili fantje ter si ustanovili fantovski odsek. — Kako živahno zanimanje vlada za našo mladinsko organizacijo je pokazal fantovski tečaj v Mariboru od 18. do 19. januarja, ki ga je priredilo vodstvo fantovskih odsekov Prosvetne Zveze. Nad 50 fantov iz najrazličnejših krajev se ga je udeležilo. Upamo, da bodo ti fantje zanesli med najširše plasti naših fantov smisel za fantovsko organizacijo. Kaj pa fantje drugod? Ali Vam ni dolgčas brez fantovske organizacije, ali ni škoda tolikih fantov, ki nimajo prilike, da bi si bistrili duha, blažili srce, krepili voljo in značaj ter pod okriljem fantovskega odseka zo-I reli v poštene fante — jeklene značaje
— ter koristne člane človeške družbe sploh; zlasti pa v odločne, prepričane katoličane, dobre, zavedne Slovence, vrle državljane — Jugoslovane. Fantje, pokažite, da je še v vas korajža! Zgine naj vso mrtvilo in fantovskih vrst, proč ves pesimizem! Dajte fantje, zganite se, da bodo spet živeli naši domovi in se bo zopet iz njih razlegala vesela fantovska pesem, pesem našega hotenja in stremljenja, himna naše vesele mladosti! — M. Geratič.
Od srca do srca.
Življenje šoštanjskih fantov. Na vašo pobudo, gospod urednik, na prosvetnem tečaju v Mariboru, sem se odločil tudi jaz, da nekaj napišem iz življenja našega krožka za vaš list, Ne bo sicer veliko, a skromna slika našega dela v minulem letu pa le bo. Toda preidimo k poročilu. Rodil se je naš krožek 6. jan. leta 1930., torej je njegova življenska doba že dočakala obletnico. Kaj smo delali v tem letu in kakšen uspeh smo dosegli, hočem tukaj v kratkem povedati. V glavnem smo se vrgli pač na prosvetno polje, to je fantovske sestanke; imeli smo jih v tem letu 24, torej štirinajstdnevno. Snov za predavanja smo določili poljubno in tudi sestavil si je vsak govornik govor sam. Predavali so sami kmečki in delavski fantje. Na ta način smo dosegli dvojno: govornik se je vadil v govorništvu in ostali fantje pa so tudi gotovo od vsakega predavatelja nekaj odnesli. Naj navedem nekaj govorov: »Mladenič in samoizobrazba«, »Mladenič in alkohol«, »Mladenič in pravo prijateljstvo«, »Slovenski fant ljubi pošteno petje«, »Škodljivost tobaka in plesa«, »Kletev, alkohol in kvartanje jemlje ugled fantu«, »Fantovi odnošaji do deklet«, »Pravo in nepravo prijateljstvo«, »Medsebojni odnošaji med fanti«, »Slomšek, naš vzor«, »Kmetski rod, korenina slovenskega naroda«, »Škodljive in neprimerne vaške navade fantov« itd. Poleg teh smo imeli še eno pedagoško predavanje o vzgoji in par drugih. A tudi dramatike nismo zanemarjali. S sodelovanje Dekl. zveze smo priredili precej predstav v zimskih sezonah. Naj jih sledi nekaj imenoma; »Deseti brat«, »Čevljar baron«, «Pri kapelici«, »Čevljar«, «Darin-ka«, »Dr. Vseznal«, »Katica in muzikant«, «Koren ne izostane«, končno še veliko žaloigro »Za pravdo in srce«. Torej tudi dramatski odsek dobro deluje. Sedaj se zopet pripravlja za pust nekaj veselega. Tako dramatkai. Kaj pa
drugo, bo mogoče kdo vprašal. Versko življenje fantov; ali je bilo za to poskrbljeno? Priredili smo tudi lepo uspele duhovne vaje, ki se iih je udeležilo še nad 100 drugih fantov, ki še niso pri nas organizirani. Vršile so se v kapeli Slomškovega doma; pri njih je prepeval tudi fantovski pevski zbor. Pa še nekaj drugega smo pogruntali. Potrebovali smo v početku leta fantovskega glasila. Par članov nas je stopilo skupaj, pa smo pričeli izdajati svoj list »Našo misel«, sicer v majhnem obsegu in obliki, a šlo je le, 15 izvodov. To je vsekakor malo, a fantje smo jih veseli in komaj čakamo, da eden prebere, da potem drugi dobi. Doslej je izšlo pet številk. Bog daj, da bi list »Naša misel« čim bolj rastel in pridobil še več so-trudnikov. To je v kratkem opisano delo našega fantovskega krožka v minulem letu, seveda nekateri fantje tudi pridno šahirajo, kar jim gotovo ne škoduje. H koncu kličem fantom v drugih krožkih; Tovariši, nadaljujmo, kakor smo pričeli; naša stvar je sveta, naša načela edino prava, ker temeljijo na večni Resnici božji. — Nagelj.
Njegova pesem. Na vasi so se zbrali fantje. Niso vriskali tako kot druge večere. Nekaj težkega je ležalo nad njimi. Vedeli so, da bo nocoj fantovsko slovo, da bo odšel od njih Grajnov France, najboljši pevec, ki je šele leto dni zahajal na vas. Jutri odide v pilotsko šolo. France je bil nocoj molčeč. Fantje so ga spravljali v bližnjo gostilno, a on ni hotel. Ostali so na vasi. Zapeli so: »Dekle, dekle, delaj pušeljc« in še par drugih. Ko so odpeli še pesem; »Polje, kdo bo tebe ljubil«, se je Franc začel poslavljati, Tiho je podal vsakemu roko, se kratko poslovil in fantje so se začeli razhajati. Ali kakor da bi hoteli odvaliti kamne s svojih src, so začeli vriskati: Zalaznikov Ciril in še par drugih, ki so šli po isti poti domov so začeli še enkrat peti: »Polje, kdo bo tebe ljubil«. Otožno so zvenele besede, ».. ko te jaz zapustil bom.« Tedaj pa se je Ciril, ki poje »naprej« obrnil k fantom, rekoč: »Fantje,, sedaj pa tako.« Bog ve, odkod je vzel napev, ko je nadaljeval: »Jaz te ne zapustim, jaz te ne zapustim, nikdar! Nikdar!
Tebi ostanem zvest, tebi ostanem zvest, na vekomaj!«
Fantje so poslušali zavzeto, potem pa so skupno še enkrat zapeli ti dve kitici«
— Še vedno se zbirajo fantje na vasi. Sicer zdaj ne pojo tako ubrano, kot so tedaj, ko je pomagal Grajnov France s svojim glasom. Toda še večkrat zapojo tisto pesem, ki jo je Ciril zložil tisti večer, ko se je Grajnov France poslavljal. Zavzeto posluša polje pesem. — K—r.
Dragi Naš dom! Sprejmi moje poročilo z visokega Pohorja. Nisem še pisal v ta naš stanovski list. A želja, da bi tudi jaz bil med vami, dragi fantje in dekleta, me je nagnila, da se danes oglasim. In kaj bi vam pisal? O, dosti žalostnega, te malo pogledamo v malho novic in že najdemo: Fantovski pretep, zaklal ga je z nožem itd, Največji krivec temu je pa gotovo nesrečni »aufbiks«. Oh, koliko fantov si že spravil v hladni grob. Zatorej fantje, proč s to ostudno besedo, kajne? Saj pravi pregovor:	pamet in
treznost sta največje bogastvo za človeka, posebno pa za mladino. Torej fantje in dekleta, ostanite še prijatelji Našega doma, ki propoveduje ta vzvišena načela.
Naj se oglasim tudi jaz Mariborčan
Pod lipo in povem novico. Pred nedavnim se je vršil v Mariboru v lovski dvorani pri Orlu občni zbor novega športnega kluba »Maraton«, ki se ga je udeležilo izredno veliko fantov iz Maribora. Novi športni klub bo gojil vse spoitne panoge in so izvoljeni v odbor: dr. Wankmiiller, predsednik; dr. Vatovec, podpredsednik; F. Kramberger, tajnik; C. Grešak, blagajnik; J. Leskovar, gospodar; dr. Jehart, J. Meško in F, Se-kolec, odborniki. Nadalje so še v odboru: F. Žebot ml., načelnik rokometnega odseka; Z. Stangl, načelnik zimskošportnega odseka; J. Petrun, načelnik lahkoatletskega odseka; J. Vidic, načel, nik težkoatletskega odseka; R. Leskovar, načelnik plavalnega odseka; E. Leskovarjeva, načelnica ženskega odseka. Novemu športnemu klubu v Mariboru želimo najlepših uspehov pri njegovem vzgojnem delu. — Lojze.
Za strokovno izobrazbo. Lepo je gledati vrvenje v naših knjižnicah. Toda, Poglejmo, kaj ljudje najrajši bero. Vsak, ki pride v knjižnico, bi rad le »fajne« knjige. Da bi pa kdo vprašal za knjigo kmetijske stroke, to se skoro nikdar ne zgodi. Morda pa niti knjižničarji ne vedo Zanje. V vsaki knjižnici bi moral biti Poseben kmetjski oddelek. V ta oddelek ^Padajo knjige: Nasveti za hišo in dom, Domači vrt, Praktični sadjar, Živinoreja, Gospodinjstvo, Slovenska kuharica i. dr. Knjižničarji, skrbite, da boste imeli kme-bjske knjige v svoji knjižnici. Fantje in
dekleta, vi se pa teh knjig tudi poslužujte, da ne bodo zaprašene ležale na policah. Ker le strokovno izobraženi mladi gospodarji in gospodinje bodo privedli naš kmetski stan v boljšo bodočnost.
Kako je stric Nacek oblekel trd ovratnik. Stric Nacek se je napravil v svate k sosedovi Metki. Bilo je v nedeljo popoldne v mrzlem prosincu, Oblekel se je praznično, samo srajca in ovratnik mu nista ugajala. Ker srajca je bila že skoraj brez gumbov —- ovratnik pa umazan. Pa si je zmislil, zakaj ne bi imel trdega ovratnika, kot sem ga videl v mestu. Vzame iz omare zaprašen trd ovratnik. Toda jeza in nemir: ni si ga mogel zapeti in davil ga je. Brat ga čaka in čaka — naposled ga pregovori, da si obleče belo srajco brez ovratnika. Metki bo bolj ugajala sveže oprana srajca kot trdi umazan — »koler«. Brat mu je pravil, da še niso daleč tisti časi, ko kmečki fantje niso poznali trdih »kolerjev« in »rdečih kravat«. Zadostovale so jim bilo oprane srajce. Saj pravi naš goriški slavček: Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok, na noge, ne drži mi križem rok . . . Povrni se samo v prvotnost nazaj, in našlo povsodi prostorni boš raj. — Po-horc iz Konjiškega okraja.__________
NA KNJIŽNEM TRGU
Župnik iz cvetočega vinograda. Fe-lix Timmermans. Leposlovna knjižica. Povest »Župnik iz cvetočega vinograda« predstavlja odlično umetniško kvaliteto in delo kristalno-čiste lepote. Pisatelj Felix Timmermans je Flamec in velja v svoji domovini za izvanreden literarni in umetniški pojav. Njegova nedosežena pesniška govorica — narečje rodnega mesta Liera — očaruje njegove rojake prav tako kakor duhovna globina njegovih del, ki v skladu z vonjem domače grude diha optimizem na zunaj preprostega, a na znotraj tako globoko potrebnega življenja. Pa tudi izven meja svoje domovine ga poznajo in brez pridržka priznavajo njegove umetniške vrline, n. pr, Nemci, ki ga zelo prevajajo. Tudi našo povest so že prevedli, prav tako Italijani. Gotoyo pa se bo priljubil tudi nam Slovencem, saj je toliko sorodnosti med našo in flamsko zemljo in dušo. Povest sta prevedla g. Zdenko Knez in dr. Rajko Ložar. Prevod napravlja v celoti ugoden vtis. Arh. Ivo Spinčič pa je poskrbel za intimno in okusno opremo, rilegajočo se dobro notranji vsebini.
KOTIČEK ZA VSE
Steber.
(Čeh.)
soglasnik,
reka,
mesec,
apostol,
del sv. maše,
m. ime,
gora v sveti deželi,
ptica,
posoda,
reka.
Kaj bereš po sredi navzdol?
Posetnica.
(Horvat.)
Stric
Nande Kozin.
Kaj so stric po poklicu?
Skrit pregovor.
(A. G. St.)
BOMUOST AT 1 L J E J DOLŽNE ELAČNEAKOR MUZ AS P AT 1K
Čarovnik: Vzami kozarec, namaži ga zgoraj ob robu z lepilom (najbolje z arabi-gumikom) ter pritisni na odprtino kozarca beli papir. Ko se lepilo posuši, obreži papir s škarjami tik ob robu kozarca. Sedaj napravi škatljo iz tanke lepenke s pokrovom, ki odgovarja velikosti kozarca. Dno pokrova prelepi z istim belim papirjem, kakor je na kozarcu. V škatljo postavi kozarec, a škatljo zapri s pokrovom. Nato vzami polo belega papirja in ga položi na mizo. Reci enemu od gledalcev, naj položi na ta papir pol dinarja. Vzami sedaj svoj kozarec s škatljo in postavi vse skupaj na mizo tako, da bo pokrov škatlje spodaj. Nato stisni škatljo tako, da primeš tudi kozarec in oboje postavi na beli papir poleg denarja (seveda škatljo brez pokrova) ter dvigni škatljo. Vsi bodo videli kozarec, a ne prilepljenega papirja. Zopet pokrij kozarec s škatljo, vzdigni vse skupaj in pokrij s kozarcem pol dinarja. Vzami čarobno palico, udari dvakrat po škatlji, rekoč: »Hokus-pokus«, vzdigni samo škatljo in vsi bodo začudeni videli, da pod kozarcem ni denarja. Zopet pokrij kozarec s škatljo, ponovi čarovnijo, odmakni škatljo s kozarcem in denar bo zopet na svojem mestu na mizi. — Delaj pa previdno, da kdo od gledalcev ne razkrinka tvoje čarovnije.	Ficek.
Uganke.
Zlogovnica.
(Hudoklin.)
A, bra, ca, dri, el, fa, ham, i, ja, ko, lo, ni, pa, ra, ru, spal, ta, za. — Sestavi iz teh zlogov 6 trizložnih besed. Ako dobljene besede prav urediš Ti povedo prve črke umetnika. Izmed urejenih besed je prva soba itd.
Črkovna podobnica.
(Ficek.)
n
n a n n
5. gl’ lj
Enačba.
(Melanjski.)
4 +1 + ?) + (7’ + ? + ~) = h
Rešitve pošljite do 30. marca. Dva izmed tistih, ki bodo rešili vse uganke pravilno, dobita lepi nagradi.
HIc — he — he!
KMETOVALCI!
Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom
domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom
ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apna.
Tudi
žlahtna vinska trta
je za apneni dušik prav posebno hvaležna.
Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec:
Tvornica za dušik d.d.Ruše
pošta Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se tudi dobiva mešanica
„Nitrofoskal Ruše**,
napravljena na poseben patentiran način iz gnojil:
apneni dušik+kalijeva sol+superfosfat
Izdaja Tiskarna sv. Cirila, r. z. z o. z, v Mariboru. — Urejuje dr. Fr. Vatovec. — Predstavnik Tiskarne sv. Cirila v Mariboru: Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru,