Z48. Sfevitta. v Udom, t torek 30 oktotan mi Leto LUL Izhaja vsak dan popoldne, izris as* 1 nedelja ln praznike. Sfiaerail s do 9 petit vrst a 1 D. od 10—15 dcH* vrst k 1 D SO p. večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se p rilo S i znamka za odgovor. UruavnUlvo ffS!ov. Naroda" ln .Maradna tiskarna11 fcnallora nUea al 5, pritlično. — Tel«!en it. 304. Uredništva »Slov. Naroda1' Snaflova oUca št 5, L nadatropie Teleroo stev. 34. Jalno spra {oma lo podplsaaa ln sad ostao Iraakovaao. MBT Rokopisov SO) no vrača. "M W Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni pa oin i-— v Inozemstvu navadne dni Oin i, nedelje Oin V25 Poitnina platana v goisvinl. „Slovenski Narod** velja: V L; >Jri -1 V l3M«nttM 12 mesecev 3 . 1 ■ Din 144 — . 72-— . 36*-12*— Din 144-— . 72-— 38*— 12*— Din 264-— . 132- — . r>6*— -2— Pri morebitnem povišanju se ima daljša niročauu doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno Sr*W po nakaznici, Na samo pismena naro:ila brez poslatve denarja se ne moremo oziratu Stofan Protić. j -— Beograd, 29. oktobra. Ozv.) Sto* Jan Protić je včeraj ob 15.40 popoldne umrl, m • m Ko gledamo ob svežem grobu na dolgo življenje Stojana Protića, ko se spominjamo velikega strankarja, temeljitega finančnika, ustavodajalca bivše Srbije, spretnega publicista, vidimo, kakšnega državnika in kakšno politično osebnost je izgubila naša mlada država. Že ob površnem pogledu na blagoslovljeno življenje in delovanje tega moža vidimo, da je spadal med največje državniške talente celokupnega južnega slovanstva. O njegovih zaslugah za bivšo Srbijo bi se moralo napisati debelo knjigo. Nedostaje podrobnega gradiva, ki bi dovoljevalo daljšo oceno Pro-tičevega dela kot soustanovitelja in duševnega voditelja radikalne stranke, njegove upravne prakse, njegovih finančnih metod ter izredno srečnega vodstva usode srbske države skozi dve, tri desetletja. Treba samo opozoriti na veličastni napredek Srbije od leta 1908 do svetovne vojne, treba se zamisliti v nacijonalizem tedanje srbske omladine, v jugoslovensko ideologijo beogradske inteligence, v izborno stanje srbskih financ, v strumno srbsko vojsko, skratka v zanosit razmah celokupnega državnega in javnega življenja srb. naroda, da začutimo zgodovinsko osebnost Stojana Protića kot duševnega roditelja vsega razvoja. Kako spretno je nato pripravljal jugoslovensko državo iz Krfa, po prevratu v Beogradu ter sodeloval na državni upravi nove razširjene domovine dotlej, dokler tok notranje politike ni zaplaval na napačno pot in pripravil današnjo notranjo krizo. Od tu dalje se oblikuje Stojan Protic v prvega našega velikega državnika. Sr-bohrvatski spor, ki ga je povzročila fatalnost Pribičevičeve notranje politike, bi se bil lahko rešil že pred letoma, da je tedanja koalicija upoštevala Protićev predlog širokih samoupravnih edinic. Lahkomiselni politiki, včeraj še zakotni pisarji, oboževatelji madžarskih tiranij, brez vsake državniške prakse, so se polastili vladne oblasti in vzeli notranji resort v zakup, tako da so nujno morali zadati jugoslovenski državni tvorbi naravnost usodno rano separatističnega federalizma in plemenske retardicije in da so na ta način onemogočili regularen razvoj jugoslovenskega sgopodarstva, kulture in socijalnosti. V notranjem problemu, ki ga je nastavila taka politika, tiči začetek in konec vseajiaše finančne, upravne, zunanjepolitične in ustavne nesreče. To nesrečo je predvideval Stojan Protić, zato je odklanjal nadaljno koalicijo radikalne in demokratske stranke, zato je potoval v Zagreb, govoril s hrvatskimi strankami skušal približevati nezadovoljne prečanske brate Beogradu in svobodnemu življenju šumadin-skega demokratizma. Njegova srbska narava, vajena bratskega zanosa ter neomejene svobode, je nastopila proti avstrijskim, policiiskim metodam Sveto-zarja Prib^čevtča ter propovedovala potrebo sporazuma kot neminovnega predpogoja naše ustavne konsolidacije. V tem boju je, žal. zmagala omejenost, ki se je trmasto zarila celo v smešne ustavne določbe številčnega značaja, obenem v jedro prečanske nezadovoljnosti, na obseg in duh samoupravne razdelitve. V tem sporu lahko rečemo, da je Stojan Protič pokazal daljnovidnost ter analizo političnih dogodkov, ki zasluži odliko pravega državnika. Zasluga njegove uprav razorne žurnalistične borbe proti Pribičevićevi notranji politiki je, da je radikalna stranka odpovedala demokratski stranki zavezništvo in da se je odrekla notranji državljanski vojni, kakršno je pripravljal in zagovarjal demokratski oboževalec fašistov-ske Italije. Stojan Protić je na našem ustavnem sponi dokazal, da je treba računiti z divergentnim piolitičnirni stru-jami in da obstoja naloga državnika* da jih spelje v soglasje pri stvareh, ki so za državo prvobitne, to je v ustavnih vprašanjih novega državnega življenja. Bil je velik državnik, ker je uvaževal tudi politično psihologijo in meril duševne sestavine političnega razvoja. Ko študiramo ta Protićev notranji program, vidimo, da je bila prava njegova pot. Frazerski in demagoški nasprotniki so uspeli v doh\ duševne površnosti, kar ne bi bili dosegli v normalnih časih državljanske presoje. Njegovi spisi ostanejo neizčrpno gradivo omladinskih generacij, ki se bodo posvečale političnemu in državnemu življenju. Tako bo dalje živel duh tega velikega moža v našem narodu in izžareval ljubezen do države in ja\ nega življenja. Čudna usoda je hotela, da je mož energije, razuma in dela moral podleči ravno bolesti srca, odkoder mu je dotekal tako dolgo sok življenja in moralni impulz vsega njegovega političnega udejstvovanja. Slava spominu Štovana Protića! • * * — Beograd, 29. oktobra (Izv.) Takoj, ko je bila na dvoru objavljena vest o Protićev? smrti, je izrazil Nj. Vel. kralj Aleksander I. sinu dr. Milanu Protiću svoje sožalje, ravnotako so izrazih" sožalje predsednik vlade Nikola Pašič in drugi ministri. Pojrreb Stojana Protića je določen za torek ob 9. dopoldne. Vlada je imela snoči kratko sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da da se Stojan Protić pokoplje na državne stroške. Ob pokojnikovem grobu govore v imenu vlade minister prosvete Miša Trifunović, v imenu radikalne stranke predsednik narodne skupščine Ljuba Jova-nović in v imenu ožjih političnih prijateljev univ. prof. dr. Arang"e!ovic\ Ker ie M Stojan Protić nekaj časa tudi vojni minister, mu oddelki beogradske garnizije izkažejo vojaške časti in bo najbrže govoril tudi zastopnik vojne in mornarice. Smrt Stojana Protića se je raznesla bliskovito po vsem Beogradu. Takoj so izrazili sožalje Protićevi rodbini predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović, Aca Stanojević, prometni minister dr. Velizar Janković. prosvetni minister Miša Trifunović. predsednik radikalnega kluba Marko Gjuričič. Kolrkor je znano, Stojan Protić ni zapustil nikake :pismene oporoke in ni niti izrazil svojega političnega testamenta v razgovorih s svojimi prijatelji, z Stojan Protić je zadnje čase pisal in zbiral materijal za politično zgodovino Srbije in jugos-ovenskega ujedinjenja. Rokopis je izročil svojemu sinu dr. Milanu. • m m Današnji beogradski listi posvečajo pokojnemu Stojanu Protiću toplo pisane nekrologe, v katerih navajajo poleg pokojnikove biografije tudi njegovo veliko politično delovanje. O poslednjih trenotkih Stojana Pro-tJća javljajo današnji listi nekatere podrobnosti: Siojan Protić je pred tednom 22. t m. obolel na španski bolezni, ki se je komplicirala, ker je že dlje časa bolehal na astmi. Zadnje dneve se je Protiićevo stanje nekoliko izboljšalo, tekom sobote pa zopet izdatno poslabšalo. Bolnik ni hotel niti jesti, niti piti, niti jemati zdravil. Tekom sobotnega večera pa se je položaj zopet izbolišal. Okoli 19. zvečer je Protića obiskal Nj. Vel kralj Aleksander, ki se je z njim zelo iskreno razgo-varjal. Med drugim je vprašal kralja: »Kako je. Veličanstvo, Vašemu malemu? Kako je Nj. Vel. kraljici?« Kralj rrru je odgovoril, da mu je vrlo žal, ker ni bilo Protića pri slovesnem krstu njegovega prvorojenca. Tekom nadaljnega razgovora je kralj Protiću pripomnil: »Zakaj ne ubogate zdravnikov? Zdravniki se zelo jeze* na Vas!« ProHc je kralju šaljivo odgovoril: »Mnogi se jeze* na me, pa se ne čudim !c Noč od sobote na nedeljo je bolnik mirno in dobro prespal. Tudi tekom dopoldneva v nedeljo je bilo njegovo stanje popolnoma normalno. Dopoldne se je Protić razgovarjal z nekaterimi prijatelji, in zdravnik dr. Kopša je bil mne- nja, da je bolnik izven vsake krize. Ob 15. popoldne je bolnik zavžil bouillon. Deset minut nato je postalo bolniku zelo slabo. Dr. Kopša je konstatira!, da srce utriplje 120krat na minuto, dočim je še prej popolnoma normalno utripalo. Ob 15.40 popoldne je Protiić preminul. Zadnje besede zdravniku so bile: »Pestite me, da se več ne mučim.« Ob smrtni postelji Protićevi sta bila sin dr. M'lafl Protić in hčei ka A! i 1 i c a. * * • Stojan Protić je bil rojen kot sin siromašnega obrtnika 16. januarja 1S57. v Kru-Ševcu. Njegov oče se je tam naselil iz Var-var:^-.. Svoje srednješolske študije je izvršil v Kragujevcu in je pozneje obiskoval kot f'lozof takozvano »visoko šolo« v Beogradu. Stojan Pr~ »6 ;e bil zelo nadarjen dijak in je pr f r filozofije Ste; 1 No-vaković vzkliknil o svojem učencu: -.Takega dijaka ne bo kmr.lu imela naša \ :soka š~!n!« Po končanih študijah je stop;! v sodno službo v Šabcu in je hotel začeti sod-nijsko karijero. Prota Mile Barjaktarovi^ Pa ga je (pregovoril, da se je posvetil publicistiki in novinarstva. S Pero Tcdorovi-ćem ie urejeval »Samoupravo«. K cm 1. 18S0. izdal knjigo »Makedonija in Makedonci«, ki je še daT važen d : rut za presojo etnojrrrfsk h ;n političnih r: ner v Makedoniji. Leta ;. je ustan list »Srbski odjek«. Za 1 tiča so nastali pozneje vrlo težki do ■;. Po »zaječarski bu- j Protić žrvel delca let zelo c'. 1 ršno. Za Protića je bilo važno politično leto I. 18SS. Kralj Milan je tedaj pozval voditelje radikalne, liberalne in napredne stranke, da sodelujejo pri novi ustavi in da izdelajo načrt ustave. Stojan Protić se je tega dela lotil z veliko vnemo. Dotična ustava pa ni našla pravega nmevanja v narodni skupščini. Stojan Protić je bil od leta 1S93. izvoljen večkrat za narodnega poslanca. Povodom Ivandanskega atentata 1. 1S97. je bil obsojen na večletno jcč^. V narodno skupščino je bil izvoljen v letih 1857, 1901, 1903, 1905, 1906, 1908 in 1920. Zastokal ie po večin? kruševski ekraj. Tekom svoje politične karijere je bil Stojan Protić opetovano minister in tudi ministrski predsednik. Prvič je postal Stojan Protić ir:'nis:er notranjih del 20. maja 1903. Ostal ie minister do 16. m::ja 1905. Leta 1909. It, februarja je r 'I minister financ. Poleg finančnega inistra-strokov-njaka Pačttja je bil Protić najboljši finančnik predvojne Srbije. Zanimivo je, da je Štetan Protić leta 191-!. sestavil odgovor Sn-?"e na znani ultimat Avs+ro-ogrslte monarhije. Med vojno, živeč na Krfn je aktivno s c1 'oval pri znani kriški deklaraciji. Pr tić je bil iskren borite!! za jugoslovensko osvcbojenie in uiedinjer.ie. Po ujedinjenju je bil Stojan Protić '?rvi naš ministrski predsednik. V Vesnićevem kabinetu je prevzel resort notranji del. Ker je prišel v konflikt z ostalimi člani radikalne stranke radi ustavnega načrta, je leta 1920. izstopil iz vlade, ter n ' lijevaj izven parlamenta akcijo za reviustave. Parata slavenski šol v Julijski krajini. / -ssolini odpre' H en krivični in nepolitični čin, pa zagrešil še krivičnejši in r -olitičnejši čin — ubil je slovensko šolo. — Solze prizadetih staršev. — Pot v analfabetstvo in nezavedne ?f. — Sporazum mogoč le potom pravice v Julijski krajini. — Prcč s krivico.— Vsi. na shod! ste dcdaii, da to niso fraze, temveč resnica. PVnite se torej k nam, mogočni gosped Mussolin", in odgovorite na Mussolini je velikodušno ukinil dvojezičnost jugoslovenskih listov v Julijski krajini. »Piccolo<- sicer pravi, da je bilo to, kar so storili prefekti, »un atto in-giusto e impolitico« (krivičen in nepolitičen čin), ali nato se je obrača proti Juiroslovenom z zahtevo, da morajo pe 1 hozano Mussolini ju. ker jim je izkazal tako naklonjenost. V resnici jc bila od prefektov zaukazana dvojezičnost iugoslovenskih listov nekaj tako neču-venega. da to ni šlo v glavo Mussoliniju. ki je tudi zunanji minister in je mogel pričakovati iz onostranstva le neugodno sodbo o taki odredbi ali odpor proti njej. Dvojezičnost je ukinil pri listih ;v> tam še pustil milostno jugoslovenski jezik, ali istočasno je izšlo uradno naz:*ini!o, da je ukinjen .uifr^ovenski jezik v šoli v Julftskl krajini. Nekaj, kar je bilo nevzdržno, je odpravil, nato je takoj odredil nekaj, kar je pa tudi nevz1ržno. Preuredba ljudskošolskega pouka po načrtih naučnoga ministra Gentillja je postala zakon in s tem zakonom je črtana naša jugoslo venska šola v Italiji. Med Jugoslo veni obstoji nadalje samo italijanska ljudska Šola. »Edinost« piše nato: Naša slovenska šola v Italiji ne obstoja več! Smrtna obsodba je izvršena, zavrnjeni so bili vsi priziv! na čut človečanstva in kulturnega dostojanstva mogočnikov, k! imajo v rokah usodo velikega 49miI"jon-skega naroda in našo; ošabno so nam bili odklonjeni naši upravičeni protesti — in danes plače na tisoče slovanskih malčkov ob grobu svoje nad vse ljubljene in nepozabne kulturne matere — naše slovanske šo!e. — In naša žalost in naša bol je neutešna. Ne moremo nadaljevati, vriše sirot naših otrok in obupno ihten'e naših slovanskih n-3+er in očetov je premagalo tudi nas in iz-preminja to, kar smo hoteli napisati na naslov trdosrčnih gospodov v Rimo, v solze, jok in obupno Hitenje, ki se razlega od enega konca naše slovanske Julijske Kraiine do drugega In postaja vsak hip čedalje silnejše in obupnejše! Mogočni gospod Mussolini, Vi, U ste nam slovesno obljubili enake pravice in enake dolžnosti, obrnite se na hip proti temo konca Italije, poslušajte, poglejte nam v lice In oči in čitajte z naših obrazov ono nemo in strašno govorico, ki se drugače Izraziti ne da ln ne smel Enake pravice in enake dolžnosti ste nam obljubili in ml smo Vam verjeli, ko grozno vprašanje: Ali ;e pravično, da se bo na tem skrajnem koncu Italije vrši! Ijudskošolski pouk za naše slovanske otroke v imFjarskern jeziku kakor v St-ciHii aH v Ap-iUj*, da je Italijanski otrok de'ežen pouka v svojem materinem jeziku, med tem ko bo sladka materinščina za slovenskega oiroka potisnjena v ozadje in vržena v kot, kjer se bo trpela le kot nekaka stara šara, da se brcne popolnoma v stran, čim se pojavi kakršnakoli pretveza, da se ta šara proglasi za nepotrebno nadfego? Ali ne vidite in čutite, da se na ta nač*n teptaio vzvfšena pedagoška načela, ki se spo-štuje'o povsod po sveta in ki predpisu-, jejo, da naj se vrši ljudskošolski pouk v materinem jeziku, ker !e taka šola more odgovarjat? svo*i vzvišeni nalogi, med tem ko vsaka dm^^na odredba šolo le hab! in kv?": in jo spreminja v mučilnice? Ali je to tista enakopravnost, ki ste nam jo obljubili z besedami »enake pravice in enake dolžnost!«? Mogočni gospod Mussolini, ali ste zares prepričan?, da ste izpolnili in da iznolnimete dane obljube s tem. da nam jemljete, kar *e povsod drugod nedotakljiva last vsakega naroda in neodstopHiva dedšč'na — našo šolo, svet'sče naše narodne kulture? Kako bos*e opravičili ta svoj čin pred svojo vestjo in p^sd vestjo civiliziranega sveta?« To so trpke besede, izvirajoče iz užaljene in skrajno potrte jugoslovenske duše. Pridružujemo se jim in kličemo naravnost Mussoliniju v obraz: Ako ie v Vaši glavi kaj politične modrosti in dalekovidnosti, odredite tako*, da se prekliče odredba, ki uničuje šolo med Jugoslo veni v Italiji! Odredba pomeni uvedbo analfabet-stva in nezavednosti med naše ljudstvo v Julijski krajini. Proti temu pa dvigamo vsi Jugoslovenl svoj glas, opozarjajoč italijansko vlado na nevarno igro z naj-občutnejšo stranjo jugoslovenskega naroda. Mussolini vabi PašSča na pogovor in podpis sporazuma, ali to, kar državniki podpišejo, ne velja nič, ako ne dobi toplega sprejema v ljudstvu. Sporazum med nami in ItaFjo ?e mogoč samo takrat, kadar zašije pravica na naše trpine onstran postojnske meje. Ljubljančani! Danes .vsi na shodi Proslav?, češkoslovaškega osvobejenja v Ljubljani. Letošnja obletnica 2S. oktohr.i 101S. dne* va. ko se je ustanovila Seškoj .a repu* blika, se je praznovala v Ljubljani na posebno svečan način. l>t poldne je bila ▼ Mladiki recepcija, ki se je po svojem intim* nem znać tja i/prcmcnila v pravo slovansko slavlje tukajšnje češkoslovaške kolonije in narodnega sveta ljubljanske družbe. Zvečer pa je slavnostna predstava v opernem pl-.-da* lišču s premijero Knvufovičevih •Pso^Ia^ cev« ter sledeča zabava v veliki dvorani »Kazine«- zaključila letošnjo proslavo Ješko* slovaškega praznika v Ljubljani Družba, ki se je sestala v dvorani Mladike, ie biki kar najbolj izbrana. To ie b'l sestanek, k ite* remu so dali zastopniki državnih oblasti in vojske v Ljubljani / velikim županom gocffe. dr. Lukanom na čelu, celokupni konzularni zbor ter odnosland raznovrstnih ljubijan* skih kulturnih or^aniz ':; ■ ozmko najresnej* šepa političnega prazniku. In raV pr.izn: V pravem pomenu besede je tudi 28. oktober. Sni je češkoslovaški narod * utemeljitvijo češkoslovaške republike po!< "1 mi. če nc clavni kamen bodoče svetovne veljave slo* vanskega duha. Ta dan je r>.\ tudi praznile Donosnega, kulturnega in gosnodarskega na* predka bratske republike. Take in enake misli so izražale šrevi'ne t i tke, ki jih je prejel za prezidenta T. O. Mnsarvka in za republiko priljubljeni generalni konzul doktor Bencš. Vi lil .'un m dr. T1 I in ie čestital v imenu vlade, sh-dili »o ostali pokrajinski urndi. voiski. sodišče. T? - ka zbornica, industrijski r."stotniki. Sokolstvo, kon rular* ni zbor. naSe > nske organizacije, novinarji. Češka obec itd. Po oficijelni recepciji se je vršil v dvoran! Mladike rout z zakusko, na katerem je izTs-t-^ovoril geni : IcOftSul dr. Beneš sled 5i slavnostni govor: VelesnoStovana posnoda! Dovnl'i'i rr> si prisrčno pozdravit* in *e vam zahvaliti, da ste v tako obilnem številu" posetili današnjo proslavo 28. oktobra. Pozdravljam zastopnike vlade, armade, cerkve, mesta in kornoracij. kakor tudi posamezni* kc, ki so prišli, da nam ("k: bo slova kom izka* žejo svoje simpatije. Oprost't . da ne imenujem vsakega izmed vas. kar je radi toliko udeležbe takorekoč nemogooe. Zahval in jemo se vam za vaše simpatije. Pozdravljam 7 veseljem rudi gospode zastopnike tujih držav. Nadalje r. veseljem pozdravljam v naši sredini zastopnice slovenskega ženstva. Mcd ^choslovakt in Jutjosloveni i(*ra žena na rodbinskem, kulturnem in narodnem polju po vsej pravici enakopravno vlocjo z možmi, in ne moremo si predstavljati na* rodne slavnosti brez navzočnosti žene. Zato se vas. čestite dame, pri naši slavnosti pri* srčno radujem. Vclecenjeni! Danes, na dan 28. oktobra, proslavljamo petletnico našega osvobojen ja. V proilem letu se je naša država še hnlj folMOfidiralfl ter se veseli naklonjenosti zunanjega sveta. Opozarjam na nedavni poset našega pre/i» denta republike. T. G. Masarvka v Parizu, Bruslju in Londonu. V vseh teh mestih so mu bile izkazane velike časti, dokaz, da so veliki narodi z vodstvom naše države in naroda zadovoljni, da mu zaupajo in to za<= upanje tudi javno potrjujejo. Opirajoč so na zaunanje velikih narodov, kakor tudi n.i zavezništvo nam sestrske kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, si češkoslovaški na* rod želi ohraniti in si tudi bo ohranil ono častno mesto med kulturnimi narodi, ki mu na podlagi izobrazbe, pridnosti in dela z vso pravico prinada. Sledil jc češki pozdrav tukajšnji čriko-slovaški koloniji, v ka terena je «osp. tjenc« ralni konzul ponovil plavne misli slavnostne* **a Oovora ter pozval svoje rojake, da po svojih močeh cio prinaša tO k splošni konsoli« daciii jugoslovenske države. V nada!»nem ruskem govoru se ie Reneš spomnil bratskega ruskega naroda, želeč, da bi se čimprej našel in zavzel za* ščitniško misijo nad vsemi slovanskimi na* rodi. — Sledil je pozdrav francoski republiki. • katero je češkoslovaški narod pred kratkim obnovil prijateljske vezt in politično zavez« ništvo najisVrenejSe vrste. Gosp. dr. Ben**š je tudi nazdravil gdČ Conpland kot ljubiianski nijonirki angleške kulture in zastonnici an:»i<\skega naroda med Slovenci. Svoj govor je zaključil s sledečo zahvalo: Proslavo 28 oktobra danes prvič priret jamo v fosnodinisl-J -olj v Liubljani. Vsled tecja si štejem v dolžnost, da se kar naj* iskrene "e zahvalim ravnateljstvu Roeia, rav. nateliici Gospodiniske šole cosne Zcmlj.it novi in vsem cojenkam za izvrstno in skrbi no pripr:iv-> zakuske. Pri pocledu na. va«;, lepe gosnodične, mi prihajajo na misel stih) vašena Prešerna: ROP živi vas, Slovenke, prelepe žlahtne ro?ice, ni take je mladenke kot naše je krvi dekle, naj sinov zarod nov iz vas bo strah sovražnikov. Zaključujem svoj nagovor s prošnjo, da z menoj zaklieerc: Češkoslovaška rem* bitka in Kraljevina Srbov, Hrvatov in Sk» ▼enceT. kakor tudi njima verni zavezniki. »Živeli«! (Dolgotrajne Čestitke in ploskanje.) Za pozdrave Roap. generalnega konzula •© je zahvalila cela vrsta uglednih gostov. G. Andrejevka je govoril ▼ imenu Ruskega krotka v Ljubljani, prof. Bubnov sa ruske znanstvenike v Jugoslaviji, ravn. Hvatal ca Češkoslovaško obec, dr. Triller sa češkoju« goslovensko ligo, konzul Flach za francosko republiko. Prisrčne so bile besede male Ce* hlnje, ki ae je zahvalila gosp. generalnemu konzulu za ceškoal. šolo v Ljubljani. Sledečo ■aicutko je posvetila gd5. Olga Valovškova s glasbenim intermezzom, med katerim je ob spremijevanju kapelnika ljubljanske ope* je, gosp. Balatke odpela dve prekrasni pesmi, ki so izzvale navdušene aplavze in jo kar najugodneje vpeljale v predstojeća gostova* nla v ljubljanski operi. Zlasti prezidentu Masarvku omiljeno pesem »Teče voda, teče« je odpela s kultiviranim čutom. Okolu dveh so se posti oprostili od gosp. konzula, ki je Ered oficijelnim zaključkom routa odposlal v nemi cele družbe sledeči brzojavki: Kancelari presidenta republike Praha. Čechos'ovaci a Jihoslovanf shromaždeni jpri oslave 28. fijna dovoluji si vysloviti svoji oddanost a l^sku. Kabinetni pisarni Njegovega Veličan« •tva kralja, Beograd. Čehoslovakt in Jugosloveni, zbrani pri proslavi čehoslovaskega praznika 28. okto* bra, usojajo si izrazti Vašemu V«tt6anstr« svojo u danost in ljubezen. Slavnostna predstava »Psoglav« cev« v opernem gledališču. Zvečer se je vršila v opernem gledališču slavnostna predstava Kovafovičevih »Pso* glavcev«, Id je uvajal oficijelen del • himnami obeh zavezniških držav, češkoslovaške in jugoslovenske, ter s krasnim prologom prof. dr. Iv. Laha. Premijeri so prisostvovali zastopniki državnih oblasti, vojska, So» kolstvo, konzuli kulturne organizacije, žen* ska društva itd. Gledališče je bilo natrpano. Po vsakem dejanju so pevci z dirigentom gosp. kapelnikm Balatko želi obilne aplavze. — Oceno premijere prinesemo na drugem mestu. Zabava »češke obče« v Kazfai, Po premijeri se je vršila v veliki dvo* rani Kazine družabna zabava Češke obce. Odlična družba, prijatelji in znanci general« ne«-a konzula in tukajšnjih Cehov so napol« nili prostrano dvorano. Ga. Rogozova ie deklamirala pesem Ružene Jesenkove »28. oktober«, prof. Sla j* kov trio pa prekrasno komorno skladbo. Sledila je prosta zabava in ples, ki je po* trajal pozno v noč. Telefonska m brzotanna noroClla Kongres jugoslavenskih železničarjev v Beogradu. Resolucije za izboljšanje gmotnega položaja. — Diference med demokrati in radikali. — Nastop slovenskih železničarjev. bravanje!) Govornik je v nadaljnem govoru omenjal nedostatke novega zakonskega načrta ter ]e med drugim tudi navaial fakta, da bi bili pri posebni 20% dokladi uslužbencem na Progi prikrajšan! tudi v veliki množini delavci, ki delajo tudi na progi, v delavnicah in kurilnicah, ki jih pa zakonski načrt ne uvrščava v kategorijo direktnega prometa. Delegat hrvatskih železničarjev Koren je Izjavil, da se hrvatski želernjčarji izjavljajo solidarne s kongresom. Isto izjavo ie podal zastopnik vojvodinskih železničarjev Stojkoy?č. Delegatinja Amalija Osredkarjeva 1« Ljubljane kot zastopnfca ženskega odseka ZJ2 je bila viharno pozdravljena ter je v imenu svojih tov-arši? Iziavila, da se slovenske žene, železni*arske uradnice boiu-Jejo ramo ob rami z moškimi tovariši za Izboljšanje gmotnega položaja ln za stanovske pravice železničarjev. Češkoslov. delegat Prochaska, predsednik Udruženia Čsl. železničarjev Je med viharnimi ovaciiami pozdravil kongres, že-leč mu nafboHSih uspehov in na«r!a?njr»č Iskreno ?n trdno zvezo obeh bratskih organizacij. Kongres nat dokumentira solidarnost med Jfigoslovensk'mf in češkoslovašk'ml železničarji. Češkoslovaški železničarji so vedno odločno prlpravHoni za skupno so-delovanfe. V skupnem delu je zmaga gotova! Češkoslovaški nosi. Rufival kot podpredsednik češkoslovaškega parlamenta je pozdravil kongres, zagotavljajoč podporo češkoslovaškega želermč*rsfva. Kongres je ob 12 30 prekmM razprave ter jih nadaljeval ob 15. popolne. Tudi popoldne se je razvida zelo živahna debata o gmo+nem položni že1ern'~;»rstva. Olivni rezultat te debate je soglasna konstatacija, da je nol°7>l z>Wn*čariev skrajno obupen ln ne vzdržljiv. Kongres le spre?«! 14 resolucij, ki v bistvu vsebujejo rezultate debate o Izboljšaniu gmotnega položila železničarjev in predloge kongresa k vladl-nemn načrtu zakona o službeni pragmatik!. Do tega momenta je kongres potekel popolnoma mirno. Razprave so bile stvarne in mirne. Ko je kongres prišel do zadnje točke, k volitvam centralnega odbora, tedaj ie nastal v dvorani velik hrušč in trušč. Pojavili ste se dve kandidatni list!, ena radikalna z Nikiforom Petrovcem na čelu in druga demokratska z Matičem. Obe stranki sta dvignili proteste in ugovore. Predsednik je odredil daljši odmor, tekam katerega so slovenski deleratje opozarjali nasprotujoči si strti??, da je udruženje fngoslovenskih železničarjev strokovna nestrankarska ©ra^nlzaclfa. v katero se ne sme uvajati strankarstva. če hočejo železničarji doseči kake pozitivne uspehe. Na odločno intervencijo slovenskih delegatov se je dosegel končno sporazum in je bila sprejeta kompromisna lista. V centralni odbor so bili Izvoljeni: za predsednika dosedanii predsednik Inšpektor »prometnega ministrstva Lukić, za I. podpredsednika inšpektor Niklfor Petrovič, za TT. podpredsednika inšoektor Marte* ln za fTT. Inšpektor mg. Nlkollč. Izvoljenih je bilo dalje v odbor 25 odbornikov, od teh po en delegat Iz Ljubljane, Maribora, Celja ln drugih krajev Jugoslavije. Kongres se je končaj In ob 18. zvečer Je bfl slavnostni banket. *■» Beograd, 29. oktobra (Izv.) V ve-J!H dvorani nove beogradske univerze je bf! včeraj ob 9. dopoldne otvorjen pod predsedstvom pred se d., in špek torta prometnega ministrstva Laklća V. kongres Udruženja Jugoslovanskih železničarjev. Na kongresu so zastopali 104 delegatje SC.OOn organiziranih Jugoslovensklh železničarjev Iz vse* krajev države. Kongresa so se udeležil! tud! delegatje češkoslovaških železničarjev s predsednikom Proha-sSro in podpredsednfloom praške skupščine BuflvaloHi na čelu. Češkoslovaška delegacija Je bfla viharno pozdravljena m pri otvorftv! je predsednfk Lukič omenjal bratsko solidarnost obeh slovanskih želez-Dičarskni organizacij. TV> končanih pozdravfh In foTmalnostfh je pričel kongres razpravljati o točkah dnevnega reda. Tajnik centralnega odbora 'Rado Jankovlč Je prečltal tajniško poro-čflo, zelo obširno ln Izčrpno. Centralni odbor omenja- celokupno delovanje odbora za izboljšanje gmotnega položaja jugoslovensklh železničarjev in o vseh akcijah, ki jih Je odbor forsira! na merodajnih mestih. Kongres je odobril tajniško poročilo, HraicoT tudi blagajniško. Za tem je kongres začel razpravljati: o železničarskl službeni pragmatik! n o gmotnem položaju železničarjev. Delegat Ivo Bofle, predsednfk sarajevskega pododbora je v daljšem govoru opfsal težavni in bedni položaj bosanskih fcelezrrlčarjev. Ce merodajnl faktorji ne priskočijo železničarjem takoj na pomoč, so ^eleznlčarf! fizično In duševno prisiljeni za-Berl zelo dalekosežno akcijo. Krrtizrrajoč pačrt službene pragmatike, Id jo je Izdelal prometni minister. Je označrl govornik zakon o prarmattkJ za reakcljonaren. Polo-feti železničarjev se nfkakor ne bo 8 tem jrakonorn Izboljšal, marveč poslabšaj. Ob-ffaluje, da centralni odbor nI začel z odločno taktfloo, da b! se upoštevale zahteve Železničarjev prt načrtu pragmatike. Zavrača ttsdl posebno £0% doki a do samo nekaterim železničarjem na progi, d oči m so drugi prezrti. Službena pragmatika pome-gija velik udarec železnfčarstvu! Govornik je končno pozval centralni odbor, da ukrene pri vlad! vse koTake za izboljšanje gmotnega položaja železničarjev, ker njih stanje je sedaj naravnost brezupno in bedno, tako da ne morejo vršiti več z uspehom tvoje službe. Delegat slovenskih železničarjev Finž-gar je za tem v temperamentnem govoru Opisal vse bolečine m nadloge slovenskih telernfčarjev. Med drugim Je izjavil: Slovenski železničarji bodo vedno solidarno g vsako akcijo, ki rre za tem. da se Iz-bolfis gmotno stanje železničarjev. Mi Iju— fjimo to državo, težko pa greše oni. ki obratno govore. Govornik je na to stavil kongresu nekatere konkretne predloge k železničarskl pragmatJki, ki naj bi jih vlada upoštevala. Delegat Blaf Korošec Je ostro kritiziral dosedanje postopanje vlade napram "železnlčarstvu. Zameri vladi, ker Je sprejela In odobrila tako reakcljonaren zakon o •lufbenl pragmatrkl. Govornik Je dalje z vso odločnostjo zavračal očitke, da bi Imela zadnja stavka na progah Južne železnice politično ozadje. Ta stavka ie bila najmanj politična. Gibanje slovenskih železničarjev ne zasleduje nikaklh političnih ciljev. Stavka *• bfla stavka želodca! (Viharno odo- Beg grških oficirjev. — Beograd, 29. oktobra. (Tzv.) Po poročilih notranjega ministrstva je iz Grčije pobegnilo na naše ozemlje 36 grških oficirjev, med drugimi tudi več višjih poveljnikov. Parlamentarna situacija. Beograd, 29. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne sta se predsednik vlade Pašić in skupščinski predsednik Ljuba Jovanovlč posvetovala o parlamentarni situaciji. Glavno vprašanje je bilo. ali se imajo plenarne seje skupščine za nekaj časa odložiti, da prouči finančni odbor proračun za leto 1923—24. Sklenjeno je, da tekom prihodnjih dni Ljuba Jovanovič skliče kotiferenco načelnikov parlamentarnih klubov, da se o tem vprašanju posvetujejo in da skupščinski predsednik izve mišljenje opozicije. Ple-: nar na seje jfeugščine bi ^Jmgle^odlp^ žiti za kratek čas. V nekaj dneh predloži posebni odbor svoje poročilo o zakonu glede priznanja zaslug za domovino. Veliki nemiri v Poruhrju. Dravinjski izgredi. — Berlin, 28. oktobra. (Izv.) Tekom današnjega dneva je prišlo v zasedenem ozemlju do velikih in resnih draginjskih izgredov. V vseh važnejših industrijskih krajih so brezposelni začeli pleniti prodajalne. Nastopilo je francosko in belgijsko vojaštvo. Po poročilih je več sto mrtvih. V Bochumu je bilo ob izgredih 24 mrtvih ln 15 težko ranjenih. V Essenu so delavci oplenili pisarne Krup-povih tovarn ter zažgali poslovne knjige. V Duisburgu ie prišlo do spopadov med delavci in belgijskimi četami. Bilo %\9 dtitaOBr. mrtvih. ^ MflssoKnijevi fašisti nočejo korakati proti Jugoslaviji — Milan, 28. oktobra. (Izv.) Pove* dom obletnice vkorakanja fašistovske armade v Rim so fašisti priredili veliko parado. Srn tej je Mussolini proslavljal dosedanjo politiko fašlstovske stranke. Fašistom se je posrečilo pripomoči do zmage monarhističnemu principu. Vsa* kemu fašistu mora biti kot simbol — simbol religije in domovine. V nad al j* nem govoru je vprašal Mussolini na* vzoče fašist o vske oddelke, če so še vedno pripravljeni korakati proti vsa* kemu notranjemu sovražniku. Odgovor je odmeval: »Takoj korakamo!* Konč* no je Mus*^f'~* ^-vaf fašiste, če so pripravljeni oiumU domovino, braniti Evropo. Sledil je stičen odgovor. S po* sebno slovesnim povdarkom pa je Mussolini spregovoril besede: »Če bi bilo potreba napraviti korak v neki drugi smeri, ali ste, junaki, pri* pravljeni?* Vsi fašistovski oddelki so na to vprašanje dvigniti puške z bajoneti in priredili Mussoliniju naravnost entuzi* jastične ovacije, vzklikajoč: »Priprav; ljeni! Živel Mussolini!* Sestanek Pašić - Mussolini. Sestanek 15. novembra v Opatiji — Beograd, 29. oktobra. (Tzv.) Da- i našnia »Pravda« priobčuie vest: Včeraj smo Izvedeli, da je Pašič Izjavi! Član« v vladi, da je do'očen rok 15. novembra za nJegovo odpotovanje v Opatijo, kjer se hna sestati z Mnssoljn'iern. Na sestanku se Ima ugotovit? sta'lšče Jugoslavije in Italije napram drugim sosednim drfavam. Konflikt med Berlina in Saško Odgovor Saške Berlinu, — Dresden, 28. oktobra (Tzv.) Poz- P Gospodarstvo. GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE INDUSTRUCEV- V nedeljo dne 28. oktobra t. L se je vršila ▼ dvorani Univerze v Ljubljani IV. redna glavna skupščina Zveze in* dustrijcev o poslovnem letu 1922. Poleg številnih zastopnikov industrijskih pod* jetij so se udeležili zborovanja pred* stavniki oblastev, gospodarskih korpo* racij in denarnih zavodov. Predsedstvo Pokrajinske uprave je zastopal gosp. vladni svetnik A. Mencinger, delegacijo ministrstva financ gosp. višji fin. svet* nik Bajič, oddelek ministrstva za trgo* vino in industrijo v Ljubljani gosp. dr. C. Pfeife**, oddelek za socijalno politiko g. načelnik dr. F. Goršič, rudarsko glas varstvo g. ing. Pehani, inšpekcijo dela g. ing. Domainko. Nadalje so bili na* vzoči za Državno upravu Južne železnice gg. F. Benedek in F. Vidic, za direkcijo državnih 'leznic v Zagrebu g. dr. J. Kavčič in za inšpektorat držav* nih železnic v Ljubljani gg. F. Kunaver in Zupanič. Zborovanju je prisostvoval za rektorat Ljubljanske univerze dekan juridiČT e fakultete g. dr. Fran Eller, za tehniško fakulteto g. prof. dr. Alojzij Kral, Trgovska in obrtniška zbornica je bila zastopana po gg. predsedniku Ivan Knezu, prov. predsedniku Jean Schrevu in tajniku J. Mohoriču. Za Centralo industrijskih podjetij v Beo* gradu sta se udeležila skupščine II. podpredsednik g. dr. F. Windischer in tajnik g. dr. Cvetko Gregorič, za Ze* maljski savez industrijalaca v Zagrebu pa gen. tajnik g. Marko Bauer. Končno omeniamo izmed gostov skupščine g. dir. Gregoriča za podružnico Narodne banke v Ljubljani. Od predsedništva Zveze industrijcev so bili navzočni gg. predsednik Vinko Majdič in podpred* sednika ng. Drag. Hribar in A. Praprot' nik ter g. Peter Kozina. Zborovanje je otvoril n vodil g. Vinko Majdič. Skup* no v noč je saška vlada sporočila sklep mi- j ščina je odobrila letno poročilo, ki ga nistrskeza sreta na ulUmatum berlinske j je podal g. ing. M. Šuklje, računski za* drtavae rl^de. Sa*ka vlada odkfaafc porfv \ ki;uC.ek ZSL Tcto 1022 in nredladani pro* berlinske na odstop, ker je zato edino j _- __i - 100, t7 «m «7«— ;„ komnetorten sam deželni zbor. 7a torek i ^acun..za leto 1923' V ?db(?.\.Z 6 ! 3«. trn. je skton deželni zbor. Saška v?a- i dustrijcev so se zopet izvolili gospodje da bo zahteval« od zbor? zanpn?co, Ml da ?V'r*"» evenruelno nje odstop radi konflikta z Berlinom. — Berlin. 28. oktobra (Tzv.) Ker meščanske stranke sa S?šV«m na strani državne vlnde, ie prič?kevti, da poda sedanja saška vida demistio. Tudi socijalni demTkratje so za to. Pričakovati je v najkraćem času demisne saške vlade. Soci-jaJnodemokratični ministri. Elani državne vlade so v soboto z o-zirom na težki konflikt med Berl'nom in Dresdenom odpotovali v Dresden ter deli časa konferi-rali z vodstvom sooiialnodemokratične stranke za ?»sVo, Posrečilo se jim *e. da so socijalisti prekinili zvere s komunisti. Pn!ffinr|f» vesti. 5=5 Itrliiani se umičejo? »Agenzia Stef*ni<* objavlja t*!e komunike: »Pred* sednik ministrskega sveta. M u s s o 1 i* ni je r a z v c 1 i * v i 1 naredbi prefek* tov v Trstu in Vidmu, s katerimi se je juo;oslovenskim listom v Trstu in Go* rici zaukazalo. da moraio izhajati z vzporednim italijanskim in jogoslovcn* skim tekstom. S tem ie Mussolini raz? veljavil naredbo glede dvojezičnih ju* goslovenskih listov, ni pa razveljavil naredb glede jugoslovenskih šol. = Aretacija komunističnega voditelja. Po telefonskem poročUu iz Beograda je včeraj 2S. t. m. beogradska policija aretirala predsednika izvrševalne-odbora komunistične stranke in biv-| šega narodnega poslanca Pavla Pav-lovi ca. ki je leta 1921 pred olv-avo Obznane pobegnil v Rusijo. Pavlović se je vrnil brez sredstev in potnih dokumentov iz Rusije preko Pomtmre. Beogradska policija ga je obsodila na mesec dni zapora. Zagovarjati se bo moral rudi pred sodiščem, kakor ostali drug? komunistični poslanci, zaradi prestopka zakona za zaščito države. = Gjorgje Čokorilo umrl. V sara* jevski bolnici je umrl g. Gjorgj'e Coko* rilo, bivši urednik »Srpske Zore«. Bil je vodja srbskih nacijonalistov, ki za* htevajo, da se naj današnja naša država spremeni v Veliko Srbijo. ms Iz Londona se je vrnil Radičev spremljevalec Miroslav Prpić, sin Radi* Franc Bonač, F. Čuček. F. Galle, A. Gassner, V. Glaser, Andrej Jakil, Ivan Knez, A. Križnic, J. Lenarčič. Fran Roblek, ing. A. Rudež, Rihard Skubec, J. Smertnik, in Avgust Westen. Na no* vo po so se izvolili gg. Kari Noot, dr. R. Pimiš in F. Woschnzgp.. Gospodu dr. M. Obersnelu, ki je iz odbora izstopil, je skupščina izrekla zahvalo za njegovo usnešno sodelovanje. Na skupščini je bilo podanih več stvarnih referatov, ki so vzbudili splošno zanimanje in odo* bravanje. Pridržujemo si. da o refe* ranh še obširneje poročamo. O želez* nizkih zadevah je poročal g. ing. ML Šuklje, o socijalni zakonodaji in soci* jalnem zavarovanju g. dr. A. Golia. Po tem referatu ie g. F. Golob stavil in* ternelacijo radi podvojenja dajatev za pokoininsko zavarovanje nameščencev, ki je bilo objavljeno v »Uradnem listu« za Slovenijo od 26. oktobra 1923. Gosp. ing. Šuklje je kot podpredsednik Pokoj* ninskega zavoda ugotovil, da načelstvu zavoda in njega upravnemu odboru ni bilo o stvari ničesar znanega. Načel* stvo, ki je izšlo iz rednih splošnih voli* tev za Pokoininski zavod za nameščen* ce in se je konstituiralo meseca marca 1923. ni dalo niknke inicijative za povi* sanje premi iskih dajatev. Predmetna naredba nosi podnis bivšega ministra za socijalno politilto g. dr. Ninka Pe* riča in je datirana z 19. julijem 1923. Vsekakor krši taka naredba avtonomijo zavoda in bo govornik v zavodu pred* lagal protest proti naredbi, ki se naj prekliče. Posebno lep ie bil referat, ki ga je podal gosp. dr. F. Windischcr o poslovaniu Centrale industrijskih kor* poracij. V izbranih besedah je proslavil smotreno delo vrhovnega predstavni* Štva industrije vse kraljevine, ki čim* dalje kreokeje vpliva na gospodarsko politiko države. Na vprašanje g. ing. Remca, kaj da je Centrala industrijskih korporacij storila v pogledu kritičnega pomanjkanja denarja in kreditov za industrijo, je g. dr. F. TVindischer od* govarjal v daljšem, jasno za'snovanern govoru, ki je žel živahno odobravanje. Ob koncu zborovanja se je razpravljalo o oddaji drž. d bav in zlasti o plačilnih ćevega financarja Milana Prpića. Miro* slav Prvič pripoveduje, da se Radiću i pogojih, ki jih je v slednjem času uved* v Londonu izborno godi in da ima ! lo Ministrstvo vojne in mornarice. Ka* »kolosalne uspehe« pri svoji politični | kor so se v smislu podanih referatov akciji. Kakor Prvič, se misli tudi Radič nekega lepega dne vrniti v Zagreb. «: Protestni shod zaradi italijanskih nasilstev je priredila ljubljanska Orjuna v soboto tvečer v Mestnem domu. Posebno zborovanje je Orjuna priredila baje zbog tega, ker ie obrambne organizacije niso povabile na sodelovanje pri prireditvi današn:e protestne manifestacije. Na zborovanju je govoril kot glavni govornik pisatelj Vladimir Levstik. Za njim sta 5e govorila Anasta-sije R i s t i č in ing. K r a n j c. Po shodu so priredili zborovalci manifestacije po mestu. Na raznih mestih so demonstranti prišli v konflikt z organi varnostne straže. Okrog 22. so se manifestacije končale brez posebnih inciden- sklenile važne resolucije, tako se je glede državnih dobav sklenila protest* na izjava. Glavna skupščina je ob otvo* ritvi ob navdušenem odobravanju od* poslala udanostno brzojavko Nj. Veli* čanstvu kralju Aleksandru in brzojavne pozdrave ministru trgovine in iiidustri* je dr. Drag. S. Kojiču. Ob 13. je pred* sednik Vinko Majdič zaključil lepo uspelo zborovanje. — Dobava ovsa za mestne režijske vožnje. Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 4—5 vazonov zdravega rešeta-nega ovsa. Blago ie postaviti v vrečah franko kolodvor Ljubljana. Vreče se takoj vrnejo. Ponudbam katere je vložiti do 29. oktobra 1923. pri mestnem magistratu je ^Priložiti vzorec,. ' Poziv! Vse, ki narodno mislijo in čutij pozivamo, da se udeleže današnje vsenarodne manifestacije v veliki dvorani »Uniona«* Naj ne izostane nihče! Protest protš Italijanskemu nasilju. Protestno zborovanje v Celju* Celje, dne 28. oktobra. Danes v nedeljo ob 10. dopoldne se je cb obilnem obisku vtšUo v veliki dv narodnega doma t>ro:estno zborovanje proti laškim nasi!stvom nad jugosloven-skim narodom v Primorju. Zborovanje je bilo sklicano dogovorno od vseh celjskih narodnih društev in poli;;čnih strank. Otvori! je zborovanje ravnatelj g. Jer-šmović kot predsednik podružnice Jugoslovenske Matice v Celju, predočil v svojem otvoritvenem nagovoru vse Strivice, katere prizadevajo Italijani našemu narodu v zasedenem ozemlju na polju Sol* v itd. Najbolj gorostasna pa je bila zadnja odredba prefektov julijske krasne, kntera zapoveduje izhajanje slovanskega časopisja dvojezično. Imenoval T'e tako postonaii e naroda, kateri se ponaša z dva tisočletno kulturo, barbarizem. Za njim je govoril g. Prekoršek. kateri je v svojem govoru slikal trpljenje naših rojakov v Primorju, katere hočejo Italijani duševno zasužniti ter apeliral na vlado naj se takemu početju napravi konec. G. dr. Ogrizek je v svojem gov >rn primerjal današnje postopanje Italijanov slično nekdanjim roparskim pohodom Turkov in Hunov po naših krajih, kateri so odvajali naše ljudi v siu'nost ter napravl^a-sl Iz njih janičarje. Isto s svojimi odredbami zasledujejo danes »kulturnu Italijani. G. Koren se je v imenu socijalne demokratske stranke v polnem obsegu pridružil protestu. Ii koncu je govoru* v krasnih verzih še g. PoterMn v imenu jugoslovenskih nacijonalistov. Vsi govori so bili od občinstva sprejeti z burnim navdušenjem in vzkliki ogorčenja proti Italiji. Sprejeta je bila nato resolucija, v kateri se zahteva od naše vlade, naj zastav! svoje sile, da se takemu početju napravi konec. S sklepnimi besedami je g. Jeršmovlć zaključil nato protestno zborovanje, katero se je IzvtšHo popolnoma mirno in dostojno brez vsakega incidenta. Zborovalci so koncem še zapeli »Hej Slovane«, nakar so se mirno razšli. Manifestacije v Mariboru. Maribor, 28. okt. Mariborski akcijski odbor Je po naročilu glavnega akcijskega odbora v Ljubljani za danes ob 11. dopoldne priredil pod predsedstvom predsednika Jugoslovenske Matice prof. Ribarica veliko protestno manifestacijsko zborovanje v Narodnem d -mu. Velika dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna. Zborovanje jc otvoril profesor Ribarič. Ves njegov govor jc bila kruta obsodba italijanske strahovlade. Njegov govor je bil takoj ob početku, ko je sedanje vladinovce primerjal Neroninovim potomcem spremljan s klici ogorčenja, ki je narastlo v pravcati orkan med izvajanji: »Zida tega sovraštva ne podere nobeni sila,.. Med nami in Lahi je za večno izključen vsak sporazum! Mi sinovi junakov, hajddukov, Četa-šev, borcev proti turškemu barbarstvu, rotimo mladino, naj se telesno pripravi)?, na obračun, tudi če treba žrtvovati življenje!« Ravnatelj g. Voglar se je manifestaciji in protestu pridružil v imenu demokratske stranke. Pozival je navzoče, naj posv -tijo vse sile osvoboditvi zasužnjenih bratov. Gospod dr. L e s k o v a r je sporočil v imenu SLS v citatih goriškega pesnika Gregorčiča pripravljenost sodelovanja svoje stranke. Gospod Kej žar je v imenu JDS podarjal, da bodi dovolj besed, treba preiti k dejanju. Naš boj se naj prične na gospodarskem polju. Ne pošiliajmo Italiji živil, dokler ne preneha z barbarstvi. V Imenu NSS. je govoril občinski svetnik g. R o g 11 č. ki je kazal na pogubnost In-ternacijonalizma in pozival k pripravljenosti na obračun tako. da smo sigurni zmage in življenja po zmagi. V imenu NRS je govoril tajnik Tro Št, ki je naglašal. da ima NRS na svrjcm programu zapisano osvobojenje vseh zasužnjenih bratov. Pravcati orkan ogorčenja in odobravanja Je povzročil s svnjim govorom gn^rrd D j a m o n J a kot zastopnik Narodne Odbrane. Njegov govor je izzvenel v ancl na čast naše vojske, na vlado, na Pašiča na ves kulturni svet da naprav: konec laškemu barbarstvu. Ta apel zasluži, da ga g. Dja-monja da potom letakov nat;sn:ti v cel-iti. Končal je z obljubo, da hrvčr Narodna Odbrana preiti iz besed k dejanju. Govore je zaključil med dolgotrajnim viharnim odobravanjem g. dr. 2 n u d e r 1 v imenu jugoslovenskih nacijonalistov. Sprejeta je bila tale resolucija: Mariborski manifestacijski zbor za pravice materine besede zasužnjenih bratov v Italiji izraža svoje občudovanje in svoje simpatije rojakom v zasužnjenem jugoslovanskem Primorju, kf navzlic nezaslišanemu italijanskemu terorizmu stoj6 kikor skala v ljubezni do svojega rodu in svoje materne besede. Tzreka svoje ogorčenje in indgnacljo nad barbarskimi metodami in ukrroi Italijanske šovin'stične v]?de. stremeči™! za tem. da nacijonalno ubijejo 650.000 kulturnih Jugoslovenov. Poziva poslance v Beogradu, da posvečalo krivicam in hrezpravju ropknv v JuliJ- Jki Krajini in na Koroškem naivečio nozor- ti flost ter sistematično obdelajo gradivo, ki ga zbirajo narodnoobrambne organizacije. Poziva vlado, da spravi vsa Italijanska grozodejstva nad našimi rojaki v Primorju pred >Ligo narodov«. Se obrača na vse Slovence, Srbe in Hrvate v Jugoslaviji, naj po svojih gmotnih razmerah podpirajo narodnoobrambne organizacije. Roti mladino, naj se duševno In telesno usposablja, če bo treba žrtvovati tudi živ- Nekdaj in sedaj, V dr. Prijateljevem uvodu h Krsni-kovim zbranim spisom čitamo med drugim: »Ko ?e prišel na Kranjsko Wld-mann (deželni predsednik), se je mahoma odpravil ves pouk v slovenščini. Ze napol slovenska pripravnica se je po-nemčila, bivša realna gimnazija tudi, v Novem mestu pa se s slovenščino sploh nI pričelo. Tudi na ljubljanski realki so se odpravile slovenske paralelke. Tu je bilo učen;e glavnega deželnega jezika dano na prosto voljo, med tem ko je bila italijanščina obligaten predmet.« To se je zgodilo na Kranjskem pred nekaj desetletji Takrat je dunajska vlada iztirala slovenski jezik iz šol in iz uradov. Menila je, da s tem uduši enkrat za vselej slovenski pokret. Dogodki pa so se razvijali naprej v smeri, ki je bila nasprotna načrtom in željam avstrijske vlade. Ni poteklo niti pol stoletja od tistega časa, pa so izginile iz Slovenije vse nemške šole in naš jezik je zavladal na vsi črti v uradu in v šoli. Danes je stopila na isto pot. kakor pred desetletji Avstrija, tudi italijanska vlada. Izganja iz uradov in iz šol v Primorju slovenski in hrvatski jezik in meni da bo s tem v najkrajšem času raz-narodila ves jugoslovenski živelj v Julijski Krajini. Toda kakor se je nekoč motila Avstrija, tako se bo prevarila tudi Italija. Zgodovina nas to uči. Kakor je danes pri nas v Sloveniji zavladal slovenski jezik na vsi črti, tako pride, prej kakor si Italijani mislijo, tudi dan, ko zavladajo sedaj še zasužnjeni Jugosloveni nad svojo grudo in pripomorejo zopet do veljave svojemu jeziku. Naj Italijani danes še tako divjajo, naj tekmujejo v nasilstvih z najhujšimi tirani, zgodovinskega procesa, naravnega razvoja ne bodo ustavili. In ta zgodovinski proces je. da pridejo vsi zatirani narodi prej ali slej do svojih pravic in naj se ta naravni proces tudi skuša zajeziti z na'nasilnejšimi in najnekultur-nejšimi sredstvi! ★ ★ * — Jugoslovenski študentje v Pragi so poslali v soboto dopoldne k županu dr. Baxj pod vodstvom inšpektorja prosvetnega ministrstva SliS dr. Drag. Prohazke deputacijo ,sestoječo iz predsednika društva »Jugoslavija« inž. P. Bradica, inž. I. Jeleniča, Z. Paveliča, J. Illeja in N. Nikoliča, ki je čestitala v osebi praškega župana čsl. republiki na 5. obletnici osvobojenia in mu izročila posebno spominsko ploščo. Plošča je delo akad. kiparja T. Ivančevića, ki je letos dovršil praško akademijo, in obstoji iz črnega ozada, na katerem se nahaja bronasti medaljon s češkim levom v skoku, na robu pa je napis: Češkoslovaška republika in datum prvega 51etnega jubileja. Spodaj je bronasti napis: »Milemu mestu jugoslovenski študentje v Pragi«. Dr. Baxa se je zahvalil za lepo darilo in čestitke, ki so mu bile tem dražje, ker ve, kako važno misijo vrše Jugosloveni s tem, da študirajo v Pragi. Spominska plošča bo shranjena v eni praških zgodovinskih zbirk. — Kamen s Triglava za Tvršev dom v Pragi. Včeraj, v nedeljo 28 t. m., je bil položen temeljni kamen Tvrševemu domu v Pragi. V »CeŠkos'ovenski republiki« z dne 27, t m. čitamo: »Poleg Temeljnega kamna Tvrševemu domu bodo polnženj tudi stražni kamni s češkoslovaških vrhov in k tem bo pridjan v dokaz zvestega bratstva tudi kamen z jugoslovenskega Triglava, ki ga pripelje v Prago dr. Piko Fux, zastopnik Saveza Sokolstva SH^.« — Predavanje generalnega konrula ČSR drja. Otokprja Benesa. Na predvečer pro* slave petletnega jubileja svoboienja Češko, slovaškega naroda je priredila tukajšnja »Gćška obec« družabni sestanek v restavra* ciji Narodnega doma. Generalni koprni če* škoslovaške republike dr. Otokar Benei jc ra sestanku predaval o vtisih a potovanja po Franciji Živabno aklamiran je opisal naj* orej zanimivo vožnjo skozi italijansko orem* Ije, kjer ie v spremstvu bogatega Ameri* kanca doživel originalno dogodivščino, ko ae je obema potnikoma snlašil v nekem me« stu naieri koni in ju maludane ni doletela nesre'a. in vendar je hlarnokrvni Amerika* nec trdil, da te koni »a h'-atiful hors*. Ko je dosnel v Pariz, si je dr. Beneš ogledal zanimivosti francoske prestolice, posetil grob neznanega voiaVa, nato pa se je odpeljal na raoadno boiišče, kjer ga je zlasti rani* maH tz svetovne vojne dobro znana trdni«* va Ve^d'in. Globoko v srca vseh navzočih j« sr^lo niegovo pripovedovanje o strašnih jcliVoh. ki jih je zapusti1* v Verd-mu in okolici ž>Wna peta nemškega militar^ma in Iftvra b°-ba med zavezniško in nem«ko ar* ms^o. V voinem mefežu težko poškodovane utrdbe, porušene cerkve in vasi in od granat razorana zemlja nudi še danes sliko franco* skega junaštva in velike ljubezni do domo* vine. Od predora, kjer je straSna eksplozija ljenje za osvoboditev svojih zasužnjenih bratov. Poziva vse naše kulturne organizacije, Inteligenco In vseučilišča, naj s svojimi zanstvenlml deli opozore ves kulturni svet, zlasti Ameriko, Francijo, Anglijo In dni*e države na nekulturna barbarstva v Italiji. Ta rezolucija Je bila sprejeta z viharnim odobravanjem, na kar Je predsednik profesor Ribarič zaključil sijajno uspelo manifestacijo. municijskega skladišča pokopala cel bata« ljon francoskega vojaštva, do takozvanega rova bajonetov, kjer je težka nem$ka gra« nata zasula 180 francoskih vojakov tako, da se vidijo iz zemlje samo bajoneti, je vodil predavatelj poslušalce in jim slikal nečlove* ske muke, požrtvovalnost in herojstvo onih, ki so položili svoje kosti, da bi moglo po« tomstvo zgladiti na njih lepšo bodočnost Francije in človeštva vobče. Raztresene ko* sti po verdunskih poljanah pričajo, kako drago je bila plačana zmaga nad nasiljem pangermanizma. Nad rovom bajonetov se dviga impozanten spomenik — darilo boga* tega Amerikanca, ki je hotel s tem vidnim znakom argumentirati ameriško * francosko prijateljstvo. — Vseskozi zanimivo preda* vanje je zaključil dr. B*-neš z vzklikom: 2i* vela Francija, slava padlim francoskim juna* kom! Navzoči so vstali in nočastili njihov spomin. Nato se ie zahvalil navzočim za Številno udeležbo. Kot spomin na svoje po* tovsnie je prinesel dr. Beneš s seboj več razglednic iz Verduna in bližnie okolice, ki jih je dal po predavaniu na ogled. Predsed* nik obce g. C h v a t a 1 se je zahvalil pre* davateliu in pozval vse člane, na i se udeleže v ponedeliek protesta proti italiianskcmu nasilju nad slovenskimi manjšinami v Pri* morju. Sledila ie živahna družabna zabava, ki je predstavljala med d'-klamiciiami in izvsianii na klavirju leno sliko sloge in za* vednosti češkoslovaške JiubIjans^e koloniie. — Tnfhfi radi »Poslanefa«. Kakor čuje* mu. je vložil načelnik mestnegs stanovanj* skefa urada. mag. tainik dr. Brile j, zoner med. dr. Zaletela tožbo, oziroma kazensko ovadbo radi dr. Zaletelovega »Poslanega« t sobotni številki našega lista. — PazSrava na umetniški šol' Probuda v tehniški sredn? šoli le samo še danes in Jutri v torek od 0. do 12. In od 14. do 17. ure odorta. Posetite vsi to razstavo! Vstopnina prosta. — Smrtna kosa. Dne 2& trn. Je v Ljubljani umrl g. Janko Zulian, gozdar v p. Pokoinik je bil vrl narodnjak, ki zapušča pet otrok. Pogreb hr* v torek ob 2. nop. na pokopališče k Sv. Kr'žu. — V M"r?beru le 27. tm. umrl v 77 lehi svoje dobe Rajmund L e c k e r. Pogreb ie bil dnnes popoldne na pokopališče v Pobrežju. Blag jima spomin. — Cellske vesti. Poroka. V nedelfo se je v Celju poročil g. dr. Janko Hacbi, pravni svetnik Prve hrvatske Štedionice v Beogradu, z gospodično Zoro Rebekovo, hčerko odličnega narodnega delavca in tovarnarja g. Iv. Rebeka v Celiti. B:lo srečno! — Mestno gledališče. Danes v torek 30. oktobra gostuje v našem mestnem gledališču ansambl ljubljanske drame z dramo »Mrak«. Režijo vodi gospod Milan Skrbinšek. Za petek se pripravlja žaloigra »Mlinar In njegova hči«. — Nov vinski mošt se dobiva že po nekaterih celjskih gostilnah. Cena mu je od 36 K dalje za liter. — MARIBORSKE VESTI. Tragedija v Zakovcih. Učitelj Žemljic v Zakovcih je bil dolžan posestniku Kotniku 1000 dinarjev. Kotnik je dolg iztožil in dal končno Zem* ljiča rubiti. Rubežen je pretekli petek izvršil izvršilni organ Zaplotnik v prisotnosti Kot* nika samega. Na Zemljica je to tembolj vplivalo, ker je Kotnikov sin zapeljal nje« govo hčerko in jo potem zapustil Bil je silno razburjen. V razburjenosti je potegnil revolver, hoteč najbrže izvršiti samomor. Kotnik in Zaplotnik sta hotela Zemljicu iz* viti revolver iz rok. Pri tem ac je revolver sprožil in krogli« je zadela Kotnika v sence, da je bil na mestu mrtev. Zemljica so za* prli in uvedli sodno preiskavo. — Afera dr. Lajnlič * dr. Pfeifer. Pred okrajnim sodiščem v Mariboru se je v soboto vršila razprava na tožbo okr. glavarja dr. Lajnši'a proti namestniku velikega župana dr. V. Pfeiferju radi razžaljenja časti, ker mu je le*ta očital, da niso knjige prehranjevalnega urada, ki ga je vodil, v redu, da živi potratno preko svoiih razmer in da vsled tega sumi, da izvira njegovo premoženje iz prehranjevala nega urada. Tožitelj je bil osebno navzoč in zastopan še po dr. Kodermnnu, odsotnega obtoženca ie zastopal dr. Miiller. Razprava je trajala do 14. in bi se morala nadaljevati ob 16. Vsled neke opazke sodniku že po pre* kinieni razpravi pa je dr. Miiller odklonil sodnica Vrabca, vsled česar se je razprava preložila. — Nenavadno toplo vreme v Ljubljani. Včeraj in sploh zadnje dni je vladalo v Ljubljani izvanredno toplo vreme. Toplomer Jc kazal na solncu 28 stopinj C. kar Je za ta čas izredno. Vreme je še nadalje lepo. —j Kupujte dekoracljske predmete Kola Jugo«lov. sester. Kolo jugoslov. sester v LJubljani Izdeluje razne dekoracij ske predmete znamke »Kresnice«, ki iih razprodaja v svoje drbrr>delne namene. Namizne dekoracije, prav lično izdelane se dobe pri tvrdki A. Acnola, stenske dekoracije v trgovini A. Babka, kad'lne in Čajne mizice pa pri tvrdki Škafar. Omislite si te cenene dekoracij^ke predmete in najlepše narodne okraske vašega doma! _ Brezposelnost t naši državi. Od začetka letošnjega leta se opaža pri nas precejšnja brezposelnost delavcev, ki Jo poznajo večinoma vse druge države, dočlm Je bila Juroslavija do novejšega časa od te socialistične bede drbn> zavarovana. Sedaj pa je začelo primanjkovati dela tudi pri nas skoraj v vseh strokah zlasti Pa v kovinski, grafični in trgovski. Državne borze dela energično delujejo, da se to zlo še pravočasno izkorenini. — Nova železnic«. D?Mcc?ja za zgradbo železnic Je te dni dovršila n*črt za novo progo V-les - Stip. Ta železnica, ki bo z ekonomskega stališča zelo važna za Juž^o Srbijo, bo šla skozi Dobro Polie In dalje skozi važnejša trgovska in gospodarska sre- dišča, S trasiranjem se prične 1. novembra. Celokupni troiki sa novo železniško progo bodo znašali po dosedanjem proračunu okrog 300 milijonov dinarjev. Ako se bo železnica gradila s pomočjo vojske, tedaj prevzame režijo ministrstvo vojne in prometa ali pa kakšno privatno podjetje. V merodaj-nlh krogih pa ae govori, da bo vojna uprava poslala 2000 vojtkov, ki bodo pomagali graditi progo, — Poljedelska fakulteta. Poljedelsko ministrstvo je končno sklenilo odvzeti poljedelski fakulteti dodeljeno zemljišče top-čiderske ekonomije in Se v letošnjem letu premestiti fakulteto v Skoplje. Ta sklep mora biti še sankcljoniran z zakonom in zato pride vprašanje premestitve pred narodno skupščino. VeČina dobro informiranih gospodarskih organizacij pa se bo premestitvi upirala, — Cene ktsUema zelju. Zastopnik ze-ljarne se je zglasil pri nas in izjavil, da stane 1 kg kislega zelja na trgu 12 kron in ne 16. Ta cena pa ni ne oderuška, ne pretirana, ker so ne samo nabavni stroški zelja razmeroma visoki, marveč je treba k temu še računati stroške za sol. delo itd. tako da cena 12 K za kilogram ni pretirana, — Mlad požigalec. Kot se Je sedal ugotovilo je na Ilovici pri Kaduncti zažgal 6-le*ni učenec ljudske šole, Jože Smak. Ukradel je doma vžigalice in se je na poti v šolo ustavil pri kozolcu, prižgal vžigalfeo in jo vrgel pod slednjega. Nato je pobegnil. — Aretacije temn'h elementov. V Čr-nomlru so orožniki aretirali Mila Mignevl-ca, ki je Gosoe z morja«, ki je bfla v soboto, prinesemo še .poročilo. Za danes konstatiramo, da je bila predstava zelo skrbno pripravljena, tudi vnr^nja režija prav dobra, a da vendar ni bilo enote v sloru igre in znto tudi ni mo^el priti na dan pravi Tbsen. Deloma so pri oddaji vlog slabo izbirali. Predstava je dosegla medel časten uspeh. M. Z. — Celjsko mestno gledališče. V ponedeljek 29. in torek 30. tm. gostujejo član! Narodnega gledaTšča v Ljubljani s Petrovičevo 3 dej. dramo — Mrak. (Pravzaprav tragična pesem v 2 dej. z liričnim epilogom.) — Gost v operi. Prihodnji teden gostuje v operi »Brivec Sevlljsk!« znamenji ruski lirični baritonist Boris Popov. Dose-daj je gostoval v Zagrebu, Beogradu, Pragi. Brnu, Brat;slavi in drugod, povsod z največjim uspehom. Glasbeni vestnik. — Pevci! V torek zvečer ob 5/4 8. v Glasbeni Matici druga skupna vaja za petje na dan Vseh svetnikov. Odbor Zveze. — Koncert pianista Antona Trosta. V ponedeliek. dne novembra 1°23 zvečer ob 8. v dvorani FllhaTmonične družbe priredi, znani naš naibol'ši pianist g. Anton Trost svoj klavirski koncert, na katerem izvaja Bachove, Brahmsove, Skrjabinove ln Chopinove skladbe. Natančni spored javimo. Vstopnice so od srede dalje v pred-prodaK v Matični knjigarni. Turistika in snort. domaČe nogometne tekme. — Zagreb, 2S. oktobra. Rezultat tekme Sturm (Gradec) : Gradjanski 4:0. Danes ie revanžna tekma. Rezultat nI presenetljiv, ker najboljše moči Gradianskega Igrajo danes v Pragi. Ostali rezultati: Der-by : Slavlja 4 : 2, Uskok : Grafic 2:1. Atena : Sokol 4:1, Croatia : Južni železničarji 11 : 0, Unitas: TJnio Unites: Union 10:1. Atle'JV! Celfe : Primorje 1 : 0. — Ilirija komb. : Celje 4 : 2. Rezerva Tlirije je predvedla včeraj smiselno In lepo kombinacijsko igro ter je zmagala nad močnimi Celjani s 4 : 2. JUGOSLAVIJA : ČEŠKOSLOVAŠKA 4:4 — Praga, 28. oktobra (Izv.) Pred 24.000 oseb broječim občinstvom je bila danes nogometna tekma med jugoslovensko In češkoslovaško reprezentanco z rezultatom 4 : 4. V prvem polčasu 4 : 2 v korist Jugoslavije. Jugoslovenski igralci so iznenadili praško občinstvo. V ponedeljek popoldne je nogometna tekma med reprezentancama mest Praga : Zagreb. — Praga, 28. oktobra. Za nogometno tekmo med češkoslovaško in jugoslovensko reprezentanco je vladalo veliko zanimanje. Pri tekmi češko moštvo ni b*lo v pravi formi in delno indisponirano. Najboljši igralec češkega teama Kada je odpovedal in nastop Jugoslovenov je bil začetkoma presenetljiv. Jugosloveni so se na spolzkih tleh takoj znašli. Pet kovic je v 4. minuti zabil prvi gol za Jugoslovene. Jovanovič v 6.. drugi in v 15. t r e t j e z a. Češkoslovaškemu igralcu čapku se ie končno posrečilo v prvi polovici doseči za Cehe dva gola. V drugi polovici so Cehi Izravnali razmerje. Babi ć Je za Jugoslovene zabil v 40' četrti gol. Sodnik je bil Dunajčan, Capek ie med drugim zabil eno enajstmetrovko. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Dunaj, 28. oktobra (Izv.) Rezultati Rapld : Vienna 3:1, Amateure : Hakoah 3 :0, Simmering : Slovan 5 : 0. — Budimpešta, 28. oktobra. Rezultat nogometne tekme med reprezentancama Madžarske : švedske 2:1. ILIRIJA V BELJAKU. Ilirija : VUHacher SV. 1 ; 2. Ljubljanska Ilirija je gostovala v nedeljo 28. t. m. proti SV. Villach v Beljaku in je podlegla v razmerju 1 : 2. BeljakovČani. ki so bili letošnjo pomlad od Ilirije poraženi s 13 : 3 in 7 : 1, so pokazali presenetljiv napredek in so igrali s takšno agilno<=tjo da so si celo plrborili zmago. Poraz Ilirije je povzročila lahkomiselna igra obrambe z Doli-narjem načelu, ki pa je navzlic temu tvorila najboljši del moštva. Napad ni predved?! ničesar pozitivnega. Igralo se je s precejšnjo rezervo, podajanje žoge je bilo netočno In zlasti v streljanju na goal je vladala največja neodločnost. Krilska vrsta ni bila. razen Musa, ki se polagoma Približuje svoji stari formi, v kontaktu s fonvardom. Dober je bil Miklavčič. Sodnik Carogatti je postopal proti Iliriji precej rigorozno. Prvi goal je p°del Iz offsida. Na igrišču je pozdravil ilrrsko moštvo jugoslovenski konzul v Celovcu gospod Protić. Droštvpne vesti. — Martinov večer se bo vršil v soboto dne 10. nov. zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma. Podrobnosti za enkrat še ne izdamo. Vemo *le, da bo zabavno In prijetno. — Izobraževalno društvo »Enakost« v Ljubljani priredi v torek ob 8. uri zvečer predavanje v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu«. Predava g. Vladfmir Pfeifer o temi: Starodobna glasba. Člani in članice ter prijatelji društva vdeležke se polnoštevilno. NAJNOVEJŠA PORODILA. Naredna skupščina. Posmrtnica Stojana Protića. — Zakon o taksah in trošarini v načelu sprejet. — Beograd, 29. oktobra. (Izv.) Za današn.o plenarno skupščinsko sejo ni vladalo posebno zanimanje, ker so vsi poslanci in klubi posvečali svoje seje in razgovore umrlemu dr/avniku in politiku Stojami Protiću. Po k nčani otvoritvi ob °. dopoldne je skur.Š:inski predsednik Ljuba J o v a n o v i 6 posvetil kratek in iskren .govor manom pokojnega Stojana Protića. Iz;avil je med drugim: »Gospoda, moja dolžnost je, da vam naznanim. da jo včeraj ob 15.40 preminul bivši narodni poslanec in naš parlamentarni drug g. Stojan Protič!« Povdarjal je dalje njegovo veliko zaslugo za ustvaritev ustavnoparlamentarno vladavine ne samo v Srbiji, temveč tudi v ujedinjeni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegovo delo za ustanovitev parlamentarnega režima, v katerem naj bi prišla do izraza popolna volja naroda, se je osredotočilo v parlamentu, v publicistiki in novinarstvu. Stoian Protič ima pravico do narodnega priznanja in spoštovanja. — Predsednik je dalie kratko očrtal Protičcvo delovanje na javno-kulturncm polju ter pozval zbornico, da mu vzklikne? »Večnaia panvat! Slava Sto:'a:iu Protiću!« — Zbornica se je v znak sožalia dvignila s sedežev ter vzkliknila: »Slava mu!« Po nekaterih formalnostili fe predsednik Ljuba Jovanović odredil prehod k dnevnemu redu, k nadaljevanju generalne debate glede spremembo taks In trošarine. V načelno debato je posegel načelnik nemškega parlamentarnega kluba posl. dr. K r a f t, ki je v svojem govoru sicer ostro kritiziral sedanjo finančno politiko vlade, toda končno lapidarno izjavil, da bo njegov klub glasoval iz gospodarskih razlogov za zakon. Ta izjava je med vrstami opozicije izzvala viharne proteste. Govorili so še: proti dem. posl. dr. Šcčerov in dr, Spaho (musl.) in dr. Kosič za zakon. Predsednik je nato odredil glasovanje v načelu. Zakon jo bil v načelu sprejet s 111 glasovi (rad., džemijet In Nemci) proti 52 glasovom. Sledila je za tem podrobna debatam Z večino glasov je bil sprejet Člen 1, Popoldne se ob 16. razprava nadaljuje. Zakon o taksah in trošarini b o na popoldanski in večerni seji sprejet. Sledila bo kratka odgoditev narodne skupščine. — Beograd, 29. oktobra. (Ivz.) Vsf klubi in poslanci se izražajo o poIItic> nem delovaniu in zaslugah pokojnega Stojana Protića. Radikalni klub je sklonil, da se korporativno udeleži Protiće-vega pogreba. Muslimani in člani Jugoslovenskega kluba naglašajo Proti-« čevo akcijo za revizijo ustave, ki je skušala priboriti Slovencem in muslimanom gotovo avtonomijo. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 29. oktobra. — Sprejeto ob !3. Nazadovanje tečajev sc je tudi na današnji borzi nadaljevalo. Bilo je ves čas dovolj blasa in Narodna banka ni imela povoda za intervencijo. Preko Dunaja jc javljen tečaj dinarja v Curihu s 6.65 in na te| bazi se je tudi trgovalo. Po borzi je ostala tendenca še vedno slaba. Iz vseca teca j« razvidno, da je bila »haussc* zadnjih drrt "rett/klesa tedni popolnoma neutemeljena ter samo špekulativnesa značaja. Na efektnem trsu je biia tendenca tudi slaba radi »baisse*. ki vlada na dunajski borzi. Edini za Esploatacija delnice se i# nudil čvrst denar, pa ni bilo robe. Ob zaključku notirajo: Devize: Curih 15.025—15.10. Pari* 4,05—6.—, London 37S—3S0, Dunaj 0.1175— 0.1190, Praska 2.48—2.49. Trst 3.7S -3.S0, Newyork 83.75—S4.50, Budimpešta 0.46-0.48 7°/o investicijsko drž. posojilo od leta 1921 68.—, Ljubljanska kreditna banka Ljiljana 207—215. Prva hrv. štedionica, Zagreb 990—1015, Hrv.-slav. zemaljska hiptotekarna, Zagreb, 156.—, Jugoslav. banka, Zasreb, 154.5. 155, Trboveljsko premogokopno društvo 900. Slavija 215—220, Outtmann 1635 do 1640, Sečerana 2275—2320 Eksploatacija 220, Narodna šumska ind. 1025, 163. INOZEMSKE BORZE. — Curlh, 29. okt. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.50. Amsterdam 21S.50, Newyork 560.75, London 25.23. Pariz 33.15, Milan 25.30 Praga 16.4S75 Bud mpešta 0.0304 Bukarešta 2.65, Sofija 5.27. Varšava 0.0003, Dunaj 0.007S75. avstr. žig. krone 0.0079. — Trst, 29. okt. Beograd 26.30—26.50, Berlin 0.00001, Dunaj 0.0310-0.0315, Pragt 64.80—65.20. Pariz 130.75—131.25. London 99.30—99.50, Newyork 22—22.10, Curih 392— 395. Poizvedbe. — Črn pes dobermanske pasme sliSi na ime »Bistra« se je zgubil. Najditelj naj ga pripelje proti nagradi k 5tavbenika Breuerju. Vojaška ul. 16a. Glavni arednlk: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Od tovorni nrpdnik: VALENTIN KOPITAR, Dnevne vesti. V Ljub Liani, dne 29. oktobra 1923. Nemški koncern PROIZVAJALNE STROKE ZA ZEMELJSKA CUA IN KATRAN z zagotovljenimi dobavnimi roki Ude poštenega samo stroke veščega zastupnika pri velikoindustrijcih dokazano najbolje uvedenega. Dopisi z navedbo referenc pod S. F. na Rnr«r»lf Mosse, Berlin S. W. 1137 Izredno ugodna prilika! Dokler zaloga traja! KUHINJSKA POSODU emajiirana in aluminijasta, na d.belo in drobno po zredno ugodn;h cenah pri tvrdki I. PESTOTNIK £ DRUG. L'ULJANI?, DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 33. Skladišče i „BALKAN". Te?eJon stev. 3GS Naznanilo« Tvrdka Fric Žemljic; vinogradnik in veletrg. vina iz Ljutomera vljudno naznanja gg. gostilničariem in restavrateriem, d? Je v hiši g. Ivana Lapajne v Novem Udmatu pri Ljubljani otvori! zalogo prvovrstnih liutomerskih vin ter se bode potrudila ceni--odjemalce kar najboljše postrcči in se priporoča za obilen ob Sprefmofo mm taksi 3 čevljarski pomočniki za srednje delo. Plača po dogovoru, Delo stalno. — Mihael Pojavnik, Celje, Dolgopolje 9. 3šccm agilnega potnika ki bi kot postranski zaslužek proti proviziji prevzel razpečavanje dobro vpeljanega predmeta. Ponudbe pod .Dobro vpeljan 11507" na opravo Slov. Naroda. 1T507 I DaiMi Matia Ljililjaiia Bllaerfeva ulica 5. Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno. Premogokop v Sioveniu sprejme obrafpppiio. Rudnik producira sedaj dnevno 10 do 20 ton premoga, a produkcija se da z razumnim strokovnim vodstvom povišat;. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Stanovanje za samca ozir. oženjenega na razpolago. Ponudbe 2 navedbo strokovne usposobljenosti, dosedanjega službovali io zahteve plače na anončno ekspedicijo Aloma Corapar? v Ljubljani pod .Lepa bodočnost". j i ) i ) 0 si 0 0 0 o ■ o o o ■ o SPECIJALNA TRGOVINA ZA FINO DAMSKO IN MOŠKO PERILO jM. Šare, Cjubijana, Selcnburgova ulica 5. Platno za rjuhe, sifona, namizno perilo i. t. d. RFj&oljščh znamk, Pisalni stroji, piMOu — etnična dela^*-:ca (popr - ^jalaica) L. BARAGA, L]ubliana( Šelenburgova ulica 6-1, Enpufem ovčfo volno od kož (tabačine). Vzorec in ce"^ naj se pošlje Boži daru Mitiča, BEOGRAD, ul. Miloša Vel k- ga br. 99. 11530 0 Najmodemeje urejena pralnica in svetlo-likalnica. 0 o o lOlOIOBOBOlOlOlOBOBOIOUOlO Poblikaiije umi. fctin za Itumanlsflčne vođe v UMa*. NOVO! Filozofska sekcija ši. 11. NOVO! Analitična psihologija. Prvi poizkus sistematične geometrije dnhe. Napisal dr. Pr. Veber, izr. prof. filozofije na na univ. v Ljubljani. Prvi snopič. — Delo rešuje vprašanje, kakor: metoda in predmet dnšeslovja, bistvo doživljanja, dispozicija, zavest in nezavest, duša, bistvene komponente na vsakem doživljanju, načelni zakoni, ki prevevajo vse doživljanje, arhitektonična struktura celokupne du-duševnosii itd. Prvemu spisu je pridejana tudi pregledna risba ce o-kupnega doživljanja. — Glavni namen vsega dela je, pokazati, da ima tudi duševen svet take zakone, ki se jim mora pokoriti vsako individualno življenje. Knjiga je važna za vse duševne delavce (učitelje, profesorje, duhovnike itd). — Drugi snopič dela je v t«sku. — 170 str. Din 48»—, po pošti navadno Din 49'—, po pošti priporočeno Din 51*—. Dobi se v vseh knjigarnah ali pri založb-' Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z. v Ljubljani. Zahtevajte gratis katalog .Narodne biblioteke'. Mestni pogrebni zavod t Ljubljani V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes nenadoma preminul naš predobri oče, stari oče, brat, svak in stric, Mlin predajem. Vodeni pogon 12 HP? uvijek stalna voda, topla u nai-ep^em predjelu HR V. ZAGORJA sa st nom od 5 soba i nusprostorija. Mlin lijepo uredjen na seljačka meljavu. Posla dosta. Prodate Biakso Jeriifc.posjedniK m' n )j, Hrvatsko Zngorje. 1' r Mn most letošnji pridelek (slad-i) na debelo in drobno. Na drobno Din 5 lit r se dc-i Spodnja Šiška, Manrerjeva ulica 274 (xa s'cvensko solo) Preami iz rotfnflta Trbovlje* ceneni stalno v zalogi pri H. Pctr'Č, sedaj Gosposvetska cesta 16 nasproti Kolizeju. 10503 pris&a Portlaod domaČih in dalmatinskih tvornic po konkurenčnih cenah stalno na zalogi pri L Pestoinik in drag Ljubljana, Dunajska cesta 33 .BALKAN". — Int. telefon 366. 11455 gospod Janko Žuljan gozdar v p. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, 30. okt. t. I. ob 2. s Ceste na Rožnik 19 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1923. Otiliia, Hubert, Srečko, Flora In Štefi, otroci. Srečko, vnuk. — Vsi ostali sorodniki. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš ljubi soprog, oče oziroma stari oče, gospod Kaimund £ecker m dne 27. oktobra v 77. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 29. oktobra ob 4. uri iz mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v petek, 2. novembra ob 8. v stolni cerkvi. MARIBOR, dne 27. oktobra 1923. Žalujoči ostali. v konfekcijski trgovini Fran Lukic Prod šhoU\o 19. Moške zimske suknie, površniki ter vsakovrstna trikotaža. —* ^ n 5», vešča vseh pisarniških del, posebno računstva, z leno pisavo, Ž li preme* niti dosedanje službeno 'sto. — Ponudbe pod »Slovenka/11.414« na upr. »Slov. Nar« da«. Strežnik, priden, vesten, zanesljiv in zmeren, se sprejme s 1. novembrom t. L v zdra* vilišču Golnik. — Pisme* ne ponudbe s spričevali je poslati upravitelj stvu drž. zdravilišča Golnik, p. Tržič. 11331 Okrajni zastopnik, spreten in agilen, se išče za takojšnji nastop. Upo* kojenci imajo prednost. — Sprejme se tudi prvo* vrstni mebanik za popra* vila šivalnih strojev. — Ponudbe pod »Zastopnik 11.533« ali Mehanik '11533 na upravo »Slov. Nar.«. I prodam j Večje partije bukovih hlodov brez grč v premeru od 25 do 35 cm, dolgost od 2 m naprej, kupimo. Na* dalje droge iz kostanje* vega lesa, droge iz me* hkega lesa 9 do 15 m dol* ge. Sta tankem koncu ne izpod 12 cm. — Ponudbe in cci.a. franko vagon, na tvrdko P. Higcrsperger, Celje, Gregorčičeva ulica št 3. 11.494 Meblirano sobo s posebnim vhodom, z elektr. razsvetljavo, cv. s kopalnico. v bližini Mestnega trga. išče sam* ski gospod za takoj ali pozneje. — Ponudbe je podari pod A. 1.488« na upravo »Slov. Nar.«. Hiša z lokalom v sredini mesta se kupi pod ugodnimi po« goji. — ponudbe prid »Solidna cena 11.396« na upravo »Slov. Naroda« £23 Pesa za krmo se po ugodni ceni proda. — Poizve se: Jenkova ul. št. 14. Ljubljana. 11-409 N."o"robni venec, jako lep. iz samih korald, naprodaj. — Naslov pove upi SL Nar.«. 1L519 Parni kotel I Stanovanja j Elegantna soba i v mestu se išče za odlič* no damo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« ood »Beograd'11.500«. EDopiSOVanj: Novi vinski sodi stoje* ,1« zne pet irirodaj pri: Roz= 2icc s Jezica. 11.446 Dijakinja ali uradnica se sprejme na hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava "Slov. Naroda«. Prazno cobo v srcuT"^ mesta iščem za takoj. — Naslov sporo* čiti na upravo »Slovcn= skega Naroda«. 11.532 marljivo in no^^nn. vc; ščo vseh hišnih del, ki Tna vsaj nevoljko krhati. mr> 71 fino malo obi^ tclj v Splitu Pogoji u.L;od; ni — Naslov, kjer se "lobe vsa poi^snila. pove •prava SI. Nar.«. 11.351 Dekl?ca, ki zna nekoiko kuhati, oridna. poštena in ki bi *-udi vsa hišna dela v red:' opravliala. se sorejme nri maihni rodbini ob dobri nlači. dobrem ravnanju in plan po dogovoru. — Trena Bali, Karlovac. 11.447 \'r-Tr»-» za modroce 'td. še po ni^ki ceni pro* da. — P. F., Ljubljana, Zrir.'. ega cesta (}■."■:■■ b 1 polog cerkve sv. 3 dvorišče. 11342 Šfelaže, močne, zložljive, dolžina 7 m. višina 3'-* m, ugodno naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Sloven-' et?a Naroda«._11323 Komuna stiskalnica CKopierprcss^,). skoro no* va. ?e proda. — Naslov pove oprava »Slovenske Oddam sobo s souporabo kuhinje dve; ma zakoncema brez otrok ki plačata najemnino >:a 6 ali S mesecev vnaprej. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.539 2 meblovptn sobi oddam takoj gospodu, kateri mi plača najemni; no za celo leto naprej. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.403 Dopisovanje žele tri mlade gospodične, stare od 17 do 24 let, s tremi gospodi primerne starosti. — Dopise s sliko je poslati pod »Meta, Anica in Danica 11324« na upravo »Slov. Nar.«. Ženitna ponudba. Stavbnik srednie sta* rosti. resnega značaja, išče znanja v svrho zenit* vc z nosr-odi^uo v starosti od 22 do 30 let. Pogoj: lepa zunanjost, pri? kupljiv značaj. — Resne ponudbe, če mogoče s sliko pod »Raj na ztmlji 11.527" na upravo -S:- •• Naroda*. (bačve) v vseh velikostih se dube in popravljajo pri Fran Repicu, Ljubi ja na. Trnovo. ll.lr»9 r*a Nr»rnda«. 11322 Kartoni, močni fLagerkartons) ve* Hkost 24 X IS X l^cm. večja množina, ugodno naprodaj. — Naslov po* ve oprava »SL Naroda«. Elegantna soba z dvema posteljama v bli* čini kavarne »Emona« se I išče; po možnosti s po* sebnim vhodom. — Po* nudbe pod »Dobro pla= čam/11334« na upravo »Slov. Nareda«. jpfeiremicnins Lepa hiša v Studencih pri Mariboru z lepim vrtom in sadov* njakom se ceno proda. — I Več pove Feliks Borušak, I Trbovlje II. 11.441 Kiša s stanovanjem se proda ali odda v najem. V hiši je lepa trgovina, veliko skladi "če in več prosto* rov. r>rimernih za pisar* no ali stanovanje. — Po* izve se v upravi »Slov. Naroda«. 11.331 S^gar za venecij?nkO; ^alna služba, sc sprejme. Plača po dogovoru. Hra* na in stanovanje za ne^ oženjene v hiši. Sorejme* jo se tudi oženieni, kate= rim se preskrbi stanova* nie. Samo resni in zmož; ni Žagarji nai se zglasijo osebno ali pismeno pri: Franc Kunstler. parna ža* ga in mizarstvo, Litija. 11.520 Xb*?h Ooremljena soba z dvema posteljama, elek* trično razsvetljavo, po možnosti z uporabo ku= I hm je, se odda. — Ponudb ' he pod »Mirna stanovalca 11.53<>t na upravo »Slov. I Naroda«. Klavirje, harmonije, c^da'a. stru* nc in potrebščine, na drobno in debelo. — ML Mušič, Ljubljana, Selen burgova ulica 6. 9892 Trapistovski sir Ia, ^Grojcr* sir ter čajno maslo nudi po najni/ii ceni Mlekarna in sirarn« Karlo La/niekv, Dcšano* vac. 11,491 Kvačkam zelo poceni volnene m svilene jumpcrje, otro, ške oblckcc itd. — Na« slov: Rožna ulica 59. I. nadstropje. 11.517 Tihega družabnika S kapitalom od 15.000 do ZvOOO Din iščem za raz* širjenje mizai ke tovarne radi obilnih naročil. — Naslov pove uprava »S!, Naroda«. 11.51 o Vsako množino orebov fsad") letošnjega pridelka, kupimo. — Ponudbe in cena. franko postaja, na •:nravo »Slov. Na'".« T^d TiPrima blaco'11.493«. Kupim več vagonov korenja zdravega, lepega, čistega, belega, rumenega in rdc= čega. Tiidi nekaj vagonov letošniih lepih orehov. — Ponudbe s ceno, franko postaja, na upravo »Slov. Naroda« pod »Korenje, orehi 11.400«. Dve sobi in ktihinia v novi hiši se odda proti plačilu najem* ninc za eno leto naprej: 15 minut iz Ljubljane. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.515 Soba, °legantna. ncmcblovana, fevent. 2 sobi) oddam v "•oslovne namene v novi hiši. centrum mesta, vo* galna hiša. križišče ob nainrometnejši ulici s ko* lodvora Sijaicn prostor Ta advokata. — Ponudbe nod »Primerna najemnina 11 506« na upravo »Slov. Narodaor. Hišr. s posestvom! Proda se hiša, obstoječa iz več sob in pritiklin, kakor tudi gospodarsko ; poslopje. Dalje 3 njive I in 4 parcele gozda po ču* ' dovito nizki ceni. — Na* tančna pojasnila daje: Franc Repanšek, Domža* le. Gorenjsko. 11.361 Mesarji in ekpor-ierji mesa pozor!! Proda se trgovska hiša z j veliko klavnico in prekas icvalnico na križišču že* leznic. Obrat zelo velik. Najbolj prometna točka Jugoslavije. Cena nizka. Ze*o ugodno za ekspor-terje sena. — Proda se tudi kmetsko posestvo Mizu Velikovca ter kras* na vila na Salcburškem. Cena zelo nizka. — Na* slov in podatke pri Hin-ko Privšku. realitctna pisarna. Ljubljana, Miklo* šičeva cesta 18. 11.334 Vino! 70 hI izbornega bize!inča letnika 1922 in S hI «tarine letnika 1^21 za buteljke se odda. — Tudi v manjših količinah. — A. Kolenz. Brežice. 11344 Kurze za angleščino za 3—5 oseb daje po zni* žani ceni A. Farler, Pra* žakova ulica (Tonniesova hiša). — Pojasnila vsak delavnik od 1—2. 11.452 Katera dama (mlajša) bi daLi poduk v slovenščini distingutranc«> mu gospodu nemške na* rodnosti. — Dopisi pod »Nemec/11318« na upra* vo »Slov. Naroda«. Perje od kokoši, puranov, gosi. rac se dobi vsako mno* žino iz prve roke pri E. * Vajda, izvoz perutnine. Čakovec. Mcdiimurje, Ju goslavija. — Telefon 50. 4. 3. 11.085 Barborič-Završan, modistarija in preobliko* valnica. Ljubljana, Mest* ni trg 7. — Velika zaloga klobukov, nakita in mo^ dist. potrebščin. Preobli* kujejo se klobuki za da* me in gospode po na j no* vejših vzorcih. 9116 Potnik Leopold K0HN z Dunaja je bil dne 26. septembra t. 1. odpuščen iz naše službe, pa vkljub opetovanim našim pozivom niti ni vrnil pred nastopom potovanja izročene mu zbirke vzorcev pa tudi ne pooblastila za inkaso, ki ga ima v rokah. Prosimo torei svoje p. n. odjemalce, naj vzamejo v vednost, da g. Leopold Kohn niti ni upravičen v našem imenu posredovati kupčije pa tudi ne sprejemati denar ali denarno vrednost, ker bi morali odkloniti vsako obveznost za kupčije, ki bi jih znabiti sklenil neopravičeno v našem imenu. MAX & JOHN SCHIFF Nachfolger, VVien VI, Mariahilferstrasse 117. Lastnina in ttdf »Narodne tiskarne«. 3822