Leto XLVII., št. IS LJubljana, petek le. januarja 1934 Cena Din 1.- OfENSKI lan* j a vsak dan popoldne, izvzemat nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, već ji inseratl petit Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Rnafljeva oilca it. 6 Telefon St. 3122. 3123, 8124, 3125 in 31M Podružnice: MARIBOR, Grajski trg. st 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon st 26. — CELJE: celjsko uredristvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon tt 64, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st 190 — JESENK'E. Ob kolodvore 102. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Dollfuss snubi marksiste Senzacijonale*; govor kancelarja dr. Dollfussa v zvezi s posetom Suv a — Sporazum z Nemčijo nemogoč — Dollfuss fei rad zamenjal Heiimvehr s socialnimi demokrati i>uiiaj, 19. januarja, r. Poset podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva g. Suvicha na Dunaju se je pretvoril v velevažno politično senzacijo. Ne samo zaradi tega, ker je Su-vich eden najtesnejših sodelavcev Mussolinija ter uživa njegovo popolno zaupanje, marveč še bolj zaradi dejstva, da je ta poset na nepričakovan način razbistri! notranjepolitično situacijo in pokazal, da so bile docela netočne vse verzije o sporazumu med Berlinom in Dunajem ter da bo pri tej priliki podpisan spravni pakt Baš nasprotno, kanceiar dr. Dollfuss je smatral za potrebno, da pred italijanskim gostom napove najodločnejšo borbo proti narodnim socialistom in pozove k sodelovanju ne samo svoje pristaše v vrstah krščanskih socialcev in HeJm-wehra, marveč tudi socialne demokrate, katerim se Je še pred par dnevi grozilo z neizprosnim iztrebljenjem. Zdi pa se ob enem, da je tudi Italija obupala nad svojim posredovanjem med Dunajem in Berlinom in se odločila za to, da za vsako ceno ohrani samostojno Avstrijo. To pa je nemogoče, ako se režim ne more nasloniti na najširše ljudske sloje. A tega dr. Doll-hiss doslej o svoji vladi ni mogel trditi. Baš zadnji dnevi so pokazaii, na kako šibkih nogab stoji režim, ako se oslanja samo na Heimwehr in razcepljene krščanske socialce. Zato je več ko verjetno, da je baš iz Rima po dr. Suvichu prišla sugestija za približanje socialnim demokratom, ki slej ko prej predstavljajo v Avstriji najmočnejšo politično skupino, a so ob enem neizprosni nasprotniki hitlerjevstva. tako da bi moglj postati najkrejkejša opora režima v borbi za avstrijsko neodvisnost od Nemčije. Zdravilo, ki ga je na-svetoval Rim, je sicer grenko, toda uspešno in zato je. kakor vse kaže, dr. Dollfuss ugriznil tudi v to kislo jabolko. Govor dr. Dollfussa Kancelar dr. Dollfuss je imel dopoldne in popoldne večurne razgovore s Suv'ichem. Podrobnosti o teh razgovorih niso znane, ker ni bilo izdano nobeno obvestilo za javnost. Izgleda pa. da so se nanašali v prvi vrsti na položaj Dollfussovega režima in na stališče v sporu z Nemčijo. Očividno pod vplivom teh razgovorov je dr. Dollfuss sklical Širšo konferenco krščan-sko-socialnega poslanskega kluba in stranke ter je imel na tej konferenci senzacionalen govor. Zahvala Italiji Uvodoma je naglasi!, da najiskre-nejše pozdravlja poset italijanskega državnika Suvicha. Zavedam se, je dejal, da smem izreči ta pozdrav v imenu vsega krščanskega prebivalstva Avstrije. Italija je zlasti v zadnjem letu ponovno dokazala svoje prijateljstvo. Prijateljsko pogodbo, k? jo je sklenil moj predhodnik, je Italija izvrševala s posebno zvestobo in nam izkazovala največjo podporo. Tudi mi smo se pokazali zveste prijatelje. Nobena druga država nam nI šla pri naših političnih in gospodarskih prizadevanjih tako na roko, kakor Italija. Četudi le že zaradi tega samo po sebi razumlfno, da isrkeno pozdravimo odposlanca Mussolinija. hočem še po-sebei izraziti svoje veselje, da nomcirl oficijelni poset v dobi, ko se borimo za svobodo in neodvisnost Izredno oia-Čanje našega stališča. Odnosa ji z Nemčijo: klin s klinom V svojem nadaljnjem govoru 'e omenil dr. Dollfuss nedavne Izinve ingleškega zunanjega ministra Sin^na n francoskega zunanjega ministra paul-Roncourja. ki sta prav tako ozm-;Jla eksistenco neodvisne Avstrije kot "! žen problem Srednje Evrope in • rope sploh. Prehaialoč na odnosa je z Ner-čFo dr. Dollfuss izjavil, da bo mo«"*?a t icem koncev tudi naša naimor"0"-* eda razumeti, da le nevarna rred--odna igra, ako stalno ogrni* -vodo In n9od>?snost države, koje po- men, čep»av jc mala, vse druge velesile priznavajo in razumevajo. Prav posebno obžalujem, da je to država, s katero smo po krvi najtesneje zvezani in s katero nas je dolga stoletja družila preteklost. V času mojega sil-vestrovega govora so obstojali izgledi za resno razpravo o odnosa jih med Dunajem in Berlinom in imeli smo ' mnogo povoda, te izglede ugodno presojati. Mi smo storili vse, da bi se za te razgovore ustvarili potrebni predpogoji. (Pri tem misli očividno izpustitev zaprtih narodnih socialistov.) Odgovor na moj Silvestrov govor pa je bil nov teroristični val narodnih socialistov, hujši od vsega, kar je kdaj doživela avstrijska republika. Zato danes pač ne more nihče več verjeti, da bi še bili nožni taki razgovori, ki bi vso zadevo do temeljev raziasnili. Mi smo prišli Jo spoznanja, da je v interesu miru in v interesu miroliubnega avstrijskega prebivalstva edino mogoč odrovor klin s klinom, ter bomo proti tem izrodkom nastopili z najodločnejšo borbo. Vabilo marksistom V tretjem delu svojega govora se je dr. Dollfuss dotaknil ustavne reforme. V ta svoja razmotri vanj a je vpletel apel na marksistično delavstvo, naj sodeluje pri gospodarski in politični obnovi Avstrije. V času, ko je vse podjetništvo slonelo še na liberalistič-no-kapital?stični osnovi, je bila razredna borba razumljiva. Toda če sedaj podjetniški krogi izjavljajo svojo pripravljenost sodelovati na novem formiranju državnega in družabnega reda, in gledajo razmerje človeka do človeka z drugih vidikov, kakor doslej, potem odpade vsak razlog za razredno borbo. Delavstvo mora pomisliti, aH nima tudi ono svojih dolžnosti do skupnosti In ali mu te dolžnosti imperativno ne nalagafo, da kar najbolj sodeluje. Če to spoznanje prodre, potem pomeni to. da bo že v najkrajšem času mogoče pnteenHi doslej na strani stoječ** kroge k naite«nei«em sodelovanju za obnovo in neodvisnost Avstrije. Silen vtis v javnosti V javnosti je napravil ta govor, zlasti pa nieeov zaključek silen vtis in je izzval narvečto senzacHo. /*e par dni sem so utihnili glasovi o preganjanju socialnih demokratov in ponudbo delavstvu tolmačijo v politični javnosti kot odkrito ponudbo Dollfussa so-cialnodemokratski stranki za sodelovanje v vladi. Komentarji tiska V tem smislu komentirajo govor dr. Dollfussa tudi vsi današnji listi. Soglasno ugotavljajo, da je dr. Dollfuss s svojim govorom presekal vse dvome o možnosti in nemožnosti sporazuma z narodnimi socialisti, obenem pa tudi naznačil, da se pripravljajo velike izpremembe v pogledu politične konstelacije. V snubitvi socialnih demokratov, o katerih sodijo, da ponudbe ne bodo brez nadaljnjega zavrnili, vidijo obenem popuščanje dosedanjega zavezništva med Doll-fussom in Heirmvehrom. »Reichspost« slavi Dollfussa kot velikega državnika in odobrava njegovo odločnost proti narodnim socialistom, malo sramežljivo pa komentira tudi njegov apel marksistom, ki jih je doslej obsipavala z ognjem in žveplom 'in pravi, da morajo razumeti klic časa in domovine, kajti doba, ki jo preživljamo, ni nič manj pomembna, kakor je bila doba sklepanja versajske mirovne pogodbe. »Neues Wiener Tagblattc naglasa, de je tako prinesel poset Suvicha Avstriji dragoceno razčiščen je položaja in obenem pokazal Nemčiji, icako nevarna je njena igra. Pravica pesti, ki jo skuša uveljaviti proti Avstriji, se lahko nekega dne obrne proti Nemčiji sami. List dalje poudarja, da so besede dr. Dollfussa resen apel na delavstvo v resni uri. Marksistično delavstvo naj pomisli, kaka usoda je doletela delavstvo v Hitlerjevi Nemčiji in odločitev zanj ne bo težka. Razgovori s Suvicbem Danes dopoldne sta dr. Dollfuss in Suvich nadaljevala svoje razgovore. Popoldne si bo Suvich ogledal mesto in razne zanimivosti, zvečer pa bo slavnostna predstava v Bur?o uspešnemu zakliučku. Le d»n svečanega nodivsa še ni točno rV>k>če*i. Vs| pa želimo, da se to zgod? čimprej. Znano ie. da v«e države poH«>sn?ce me^sehofno Jamčilo eHotakf'ivost svo?e postavljajo za zgled praktičnega dela za mir. To predstavlja edinstveni primer v zgodovini, da baš balkanske države tako jasno dokazujejo svc*o miroljubnost Ssvčik umrl Praga. 19. januarja. A A. ČTK poroča: V Pisku je umrl ZDameniti glasbeni pedagog in profesor za gosli Otokar ševčik. Dosegel je starost 82 let. Pokojnik je bil znan širom vse*>fl5 London 16 1° Yo*vVn ' 3°4 ?> R^.ftoi? 71 07^ VT'-n *>7 1? M>^-"4 f?8R. ft"wf*rri»ni °or,5 Berlin 122 55 Dunaj 56.50. Prasa tU5S0 Agrarna reforma pred haaškim razsodiščem Našo dr*avo zastopa v razsodišču prof. dr. Arandjelović Nasproti si stojita dve ten Ljubljana, 19. januarja. 2e *;ani meseca septembra smo poročali, da se iiiia mešano razsodišče v Haagu baviti tudi z nekaterimi tožbami, ki so jih vložili ogrsk' državljani zaradi agrarne reforme v Jugoslaviji proti agrarnemu fondu A in proti naši kraljevini. — Takrat se je zasedanje razsodišča vršilo v Neuchatelu v Švici. Tokrat si je razsodišče izbralo Pariz za sedež svojih razprav, ki so se pričele 11. t. m. Razsodišče je sestavljeno iz istih oseb. kakor lanske jeseni. Našo dr/avo zastopa v razsodišču prof. dr. Aran-djelovič. dočim fungira predsednik ka-sacije minister n. r. dr. Subotič kot stranski interveniient ob strani zastopnikov agrarnega fonda A. (ilede tožba, tičočih se agrarne reforme pri njivah in travnikih, se je razsodišče že ponovno pridružilo pravnemu mn-:n;n. ki ga zasiona naša država, da so namreč vse tožbe, ki so bile vložene po 20. januarju 1930 ko je b:! sklenjen v Parizu poseben sporazum med prizadetimi državami — zakasnele. Drugačna pa je stvar pri gozdovih. Kakor znano, se je razlastitev go-zdov naš;h ve-lenosestev izvedla šele spomladi leta 1932. ko je izdalo ministrstvo prve razlastitvene odloke. Ti od'oki tvorijo podlago za nekatere tožbe, predvsem tožbi dedičev pokojnega dr. Alfreda kneza \\ indischgratza glede graščine Rogatec r»ri Rogaški Slatini. Nasproti si stojita dve tezi: prva, k: jo zastopa naša država in Agrarni fond, du bi se tudi te tožbe bile morale vložiti do 20. januarja 1930, češ da se je agrarna reforma tudi glede gozdov pričela izvajati že leta 1919 in so razlastitveni odloki iz leta 1932 le nadaljevanje agrarne reforme; drugo tezo zastopajo veleposestniki, ki pravijo: do le i a 1932 ie bilo sploh nemogoče v!o/::: kako tožbo, ker noben veleposestnik ni vedel, ali in koliko gozda mu bo država v svrho agrarne reforme odvzela. To tezo brani osebne ljubljanski odvetnik dr. Lovrenčič Ivan k 11 pravni zastopnik dedičev VVin-dischgr&tz. Debata« ki se je vršila dne 15. t. nije bila zelo živana. Odločitev sicer še ni padla, vendar vse kaže. da se bo razsodišče postavilo na stališče, da veleposestniki niso mogli tožiti prej. dokler jim ni bil dostavljen razlastitveni odlok z dne 16. feb. 1932. Pazsodba bo izdana pismenim potom V stvari čabranske graščine ie razsodba že padla in kakor se čuje. St, tožri'kom prisoiena odškodnina 12 milijonov z'atih kron, ki jih mora plačati Agrarni fond A. Tast v grafe, zet v zapor Tragedija v hiši posestnika Franca Preskarja v Veliki Lašini pn Kamniku Kamnik, 19. januarja. Velika Lašint je majhna vas v občini Paloviče, raztresena po jugovzhodnih gričkih, dve uri peš hoda od Kamnika. V hiši št. 25 v Lašini je gospodaril posestnik France Preskar. ki je prišel leta 1928 k hiši. Njemu je izročil Matevž Podbevšek posestvo, izgovoril si je pa v niši kot in 2000 Din letno ter neka' priboljšltov. Paloviče so najbolj revna občina v kamniškem srezu in so sedaj v hudi gospodarsk' krizi še bolj prizadete, ker ljudje nimajo nobene možnosti zaslužka. Tudi Preskar je prav težko izhajal ter preživljal svojo družino, s težavo je prihrani) toliko denarja, da ga je daal tastu, kakor sta imela dogovorjeno po pogodbi ki je bila sk'en'e-na še v takrat razmeroma boljših časih. Toda star Matiia Podbevšek ie ^hteva! to kar si ie bil izgovoril in je venomer terjal zeta da mu izplača letni znesek, v nasprotnem primeru je pa iskal pravice pri oblastui. Zaradi tega so nastale v hiši neznosne razmere in v sredo zvečer je prenapeta struna počila. Po zajtrku sta se zet in tast sprla, med prepirom je pa Let pograbil težak predmet ter udaril tasta po glavi, da se e takoj zgrudil in z razbito lobanjo mrtev obležal. Po zločinu se je France Preskar še istega dne javil orožnikom v Šmart-nem v Tuhinjski doKni. Včerai popoldne je sodna komisija iz Kamnika raztelesila truplo pokojnega Podbevška. Ugotovila je, da je dobi1 starček dva močna udarca, ki sta bila smrtna. Lobanja je nesrečnemu Podbevšku počila na več krajih in je smrt nastopila takoj. Na Preskarjevem domu gospodari zdai Francetova žena sama. Tast v preran« grob zet pa v zapor, to so sadovi kmečkih prepirov in nepotrebnega pravdanja. Bakteriološki zavod ostane Ljubljana, 19. januarja. AA. Bakteriološki oddelek banske uprave daje na znanje, da obstoj bakteriološkega zavoda v Ljubljani oziroma v dravski banovini ni ogrožen, ker je kmetijsko ministrstvo v tem oziru v zadnjih dneh izdalo potrebne odredbe, ki jamčijo za obstoj zavoda tudi za v bodoče. Edino nerešeno je še vprašanje obratovalnih prostorov, ki se bodo morda zamenjali._ Vremensko poročilo Bistrica — Bohinjsko Jezero, 19. januarja: —10, jasno, 10 cm pršita na 80 cm podlagi. Smuka idealna. Bled — jezero, 20. jan.: —6, pooblačeno, mirno, 30 cm prSiča, led dober, debelina 25 cm. Kranjska gora — Rateče — Planica, 19. jan.: —8. jasno, mirno, 20 cm pršiča na 90 cm prvi podlagi. Rimski vrelec, 19. jan,: —2, pooblačeno, mirno ,65 cm pršića na podlagi, smuka idealna, skakalnica in sankaJiSče uporabna. pohorski dom — Mariborska koča, 19. jan.: —3, pooblačeno. mirno, 70 cm prši ca. smuka id*»a!na. skakalnica uporabna. Rnitka koca. 19. jan.: —3. pooblačeno, mirno, 60 cm prSiča. smuka idealna, san-kal*5če uporabno. Klopni vrh, 19. jan.: —3, pooblačeno. mirno f>0 cm prsa ca, smuka idealna, Pesek 19 ian.* —4. pooblačeno, mirno, 85 cm prlf£a, smuka idealna, sankaJiSče un^^^o S*»nf«rf*»v dom, 19. jan.: —5. pooblačeno, mirno, 75 cm prsiča na podlagi, smuka idealna. Cimzat nad Falo, 19. jan.: —2, oblačno, mirno, 65 cm prdiča, smuka idealna, sankali šce uporabno. Sv. Lovrenc na Pohorju, 19. jan.: —2, jasno, mirno, 65 cm snega, skakalnica uporabna. Ribnica na Pohorju, 19. jan.: —5, 60 cm pršiča, sniuKa idealna. Pismena poročita z one 18. januarja: Sv. Planina nad Trbovljami: —4, jasno, solnčno, severovzhodnik, 30 cm prši ca na 70 cm podlagi, smuka idealna. Izgledi prav dobri Planina Sv. Krit nad Jesenicami: —3, jasno, solnčno, mirno, 15 cm pršiča na 100 cm zmrznjeni podlagi, smuka idealna, izgledi najboljši, v planinah smuka manj ugodna. Dovje - Mojstrana: —4, vreme krasno polno dobrega snega priiča. smuka Ideal na, skakalnica uporabna, izgledi najbolje! Sodra žica: —3, jasno, sever. 21 cm pr §iča na 100 cm podlagi, smuka idealna, \7 gTedi prav ugodni, zlasti za izlete na Trav no goro Itd Smučarski dom Ljubljane na Pokljuki 17. jan : —7, krasno, mirno. 25 cm priič? na 170 cm podlagi, smuka idealna. Izgled najboljši. Pogreb žrtev nesreče pri Corbijmvjii Paril. 18. ian. AA. Zaradi rxxrre! ■ Žrt<-katastrofe, ki ie zadala letalo »KnMiaude« ie bil odgođena seja ministrska ia bo brfkon* 5e1a v ponedeljek Hude nevihte v Anr,?t* Tlorisa. 18. mnuaria. s Hnde nevihte T)!" severu in napadu Anrlite so po djsedanii1 ugotovitvah iah*jval* 10 smrtnih zrter Strma 2 »SLOVENSKI NAROD«, dne 19. januarja 1934 Tr?v 15 Spomini na Bratislavo Lepo obiskano, zanimivo predavanje vsonMliikoga profesorja In častnega doktorja bratislavske univerze dr. M. Dolenca Ljubljana, 19. januarja Snoci je v prepolni dvorani restavracije >Zvexde«. predaval na povabilo naše češ*osl.-ju*06l. lige univerzitetni p:ofesol in častni doktor bratislavske univerze g. dr. Metod Dolenc o vtisih, ki Jih je nanj napravila Bratislava ob slovanskem pravniškem kongresu. Poslevodeči podpredsednik CJ life f. dr Esfon Stare je ob otvoritvi pozdravil podbana g. dr. Pir k-majerja, ki Je t večimi odborniki ob. lastnega in krajevnega odbora zastopal tudi JS, generala g. Pek i Ca, eeškoslova-akega konzula g. inž. ševčika. senatorja f g. dr. Gregorlna in R a v n i h a r-: a, predsednika Odvetniške zbornice g. dr. 2 I r o v n i k a, zastopnike društev Pravnika, češke Obce. Profesorskega društva ter razriih kulturnih društev, zlasti pa mnogobrojne zastopnice ženskih organizacij, predvsem pa posebno predavatelja g. dr. Dolenca. Govornik je poudarja] pomen predavanja o Bratislavi, tem mestu kralja Matjaža, ker moramo poglobiti stike s Slovani, obenem je pa govornik omenjal dc laracijo s kongresa ČJ lig r LJubljani, ki zanteva kulturno konvencijo med obema državama in tudi poenotenje zakonodaje obeh držav. Tudi I. kongres slovanskih pravnikov v Bratislavi se je posvetoval o unifikaciji zakonov vseh slovanskih držav, pravkar je pa tudi gospodarski svet Male antante sklepal o rblifcanju driav na gospodarskem polju. Predavatelj g. nniv. prof. dr. Dolenc se je predvsem zahvalil za laskavi pozdrav, nato je pa deloma s kratkimi, ostrimi črtami skiciral iu karakterizira! svoje vtise o Bratislavi, na drugi strani pa z globokimi izvajanji posegel v najvažnejše probleme, ki so Jih obravnavali pravniki slovanskih držav. Za kongres imata največje zasluge Bratislava sama in pa njen slovanski >pravniški apostole odvetnik dr. Ciril Bafinka kot generalni tajnik. Kongres je bil sklican za pravnike vseh slovanskih držav zato, ker so prireditelj! pričakovali udeležbo iz Sovjetske Rusije, pokazalo pa se je, da ni bilo pravnikov iz Rusije, pač pa »o se čutili odbite pravniki ruske emigracije in tudi rusinski pravniki. Udeležba iz češkoslovaške in Poljske je bila mnogobrojna, iz Jugoslavije častna, saj je bilo 20 Slovencev, Hrvatov mnogo manj. a Srbi so pripotovali deloma posamič, z večino pa skupaj z Bolgari na posebni ladji, ki jih je pripeljala po Donavi z Beograda. Kakor vse kaže. je bil skupen prihod Srbov in Bolgarov eden lepih pozitivnih uspehov v borbi za idejo kulturnega zbližanja slovanskih pravnikov. 2e po svoji geografski legi je bila Bratislava izredno primerna za kongres, prav tako pa tudi zaradi svoje Častitljive zgodovine. Bratislava Je dru^o kulturno žarišče Češkoslovaške republike in je imela že v 1R. stoletju svojo univerzo, a že koncem 15. stoletja je na razkrižju med za-padnfan in vzhodnim svetom, vsa obkoljena od slovanskega življa, prevzela vodilno vlogo kot torišče in zatočišče tedanje kulture in civilizacije. Srečna njena lega v plodonosni donavski ravni, bogastvo njenih prebivalcev in množina kulturnih spomenikov so Jo uprav predestinirala za sedež vladarjev. Po bitk: pri Mohaču leta 1526. je postala Ogrska rezidenca Habs-buržanov in L 1563 se je dal nadvojvoda Makao tam kronati, odtlej pa do I. 1S30 je bilo pa 10 kraljev in 8 kraljic tam kro-nanih. V 17. stol. so se tu zbirali in zbrali češki in madžarsk; evan^elski plemenita-šl, da se posvetuje v, o skupni borbi zoper habsburške težnje rekatolizacije V tem stoletju je pričela tudi tiskana slovaška književnost v Bratislavi svoje življenje in to mesto je bilo izhodišče vseh naporov za narodno probujevanje Slovakov V 18 stoletju se je koncentriralo plemstvo v Bratislavi in postavilo mnogo krasnih palač, a v 19. stoletju so tu živeli največji češki prosvetni prvoboritelji. kot Fran Palacky. Pavel šafafik itd V zgodovinskem in pravnem pogledu je Bratislava prava zakladnica, saj ima listine od postanka mesta v I stoletju pa do 14. sto-etja, razen tega pa zemljiško knjigo, ki sega od 15. do 19. stoletja ter je najpopolnejša v Evropi in živa priča smotrenega vodstva mestne uprave in pravosodstva Madžari so v 19. stol. restavrirali nekda njo bratislavsko akademijo, a Češkoslovaška republika je mestu dala univerzo s pravniško, filozofsko Ln medicinsko fakulteto, le teološke nima Univerza in župan dr. Krno so tekmovali da so kongTeslstom nrlpravili najudobneiše zborovallšče. Generalni sekretarja! je izdal knjigo ^poredna slovanska pravnička terminologija-c in vse najvzornejše pripravil za kongres, sijajno ;e bilo pa preskrbljeno tudi za družabnost. Vlada je aranžirala odkritje spomenika Svetozaru Hurbanu-Vajanskemu, a univerza je podelila častni doktorat prava 2 Poljakoma. 1 Bolgara in 2 Jueoglo-venrma Ko je predavatelj obSirno raapravljai o pomenu kongresa za pravo vseh slovanskih driav. ki naj se razvije v slovanskem pojmovanju, ker je slovanska duša mehkejša in priljudnejša. ;e oprtal pravne posebnosti slovanskih narodov v minulih dobah. Spoznavati je treba pravne institute v slovanskih državah, ker spoznavanje vodi do zbližanja. a zbližavanje neti in dviga PODOF, da spadamo k slovanski rasi. Seveda je pa podčrta; tudi pomen osebnih stikov med slovanskimi pravuiki, ki so med njimi tudi v političnem življenju odločilni možje. Po odkritju spomenika slovaškemu pr-voboritelju Hurbanu-Vajanskemu, kjer je sovoril prosvetni minister dr. Derer, je bi la na univerzi promocija častnih doktorjev. Promocija je bila v tradicionalno svečani obliki, a vendar moderna. Vsi univerzitetni visoki funkcijonarjj so bili odeti v slavnostne halje, pokriti z bareti. okičeni s in-signijami svojih činov. t. j. z različnimi zlatimi verigami. Je to pomp. aH pomp. nej*i izraz stremljenja po ablUanJv in po bratenju vseh pravnikov slovanskih držav v istem cilju, da naj bodočnost pripade slovu.. >m na podlagi *iovaaakega pravne ga pojmovanja. Ko sem izrazil to misel, zadonelo je po dvorani tako bučno- pritrjevanje, da se je afirmacija političnega pomena kongresa izkazala spontano v naj-sijajnejši luči, še preden se je kongres de-jensko pričel! Otvoritev kongresa je bila v Narodnem erleda-lišču v navzočnosti ministra pravde dr. Meiasnerja in prosvete dr. Dererja. Predsednik kongresa prof. Kazimir Kuma-niecki s krakovske univerze je bil obolel in ležal v bolnici. Točno ob napovedanem času je pa vendar otvoril kongres s svojim glasom: njegov govor je gromko odmeval po dvorani, prenesen lz krakovske bolnice po radiu. Podpredsednika kongresa sta bila univ. prof. Bobčev iz Sofije in Arandje-iović iz Beograda. Njegov pozdravni govor v imenu Jugoslovenov je žel največje priznanje. Ko je predavatelj poročal tudj o znanstvenih uspehih kongresa, kjer je pri razpravljanju glede ustavnega in upravnega prava imel vodilno vlogo podban dr. Pirk-majer. pri razpravah o enotni ureditvi mednarodnega zasebnega in procesnega prava slovanskih držav je bil pa glavni referent univ. prof. dr. Lapajne, je ugotovil, da je bila udeležba v vseh odsekih ogrom na in delo povsod nad vse resno. Kar se ti če Jezika tn občevanja, je predavatelj povedal, da so se udeleženci prav lahko razumeli med seboj v svojih jezikih, zlasti so se pa Slovenci lahko pogovorili s Slovaki in Bolgari, nekaj mlajših koJejrov iz severnih slovanskih držav je pa govorilo tudi po naše Bilanca kongresa j« bila pozitivna, vendar pa uspehi seveda na morajo voditi kar na brzo roko do izenačenja prava slovanskih driav vobce: dvvoaj Je, če vodijo do medsebojne obzirnosti pri kjer te zahtevajo neUtlcnl Interesi, branijo Interesi pntAilh driav čeprav imamo slovesno deklaracijo o šolskih ln kulturnih zvezah Jugoslavije tn Češkoslovaške, ki sta jo is L 1929 podpisala tedanja ministra prosvete obeh driav, da bi se afirmirala tendenca za čim tesnej šo kooperacijo med znanstveniki obeh dr žav, vendar sem z dedicirano malo brošuri co iz OeskoslovaJke do bdi tudi račun naše carinarne. Naj se odstranijo razmere, da se ocarinjajo prijateljske poklonitve znanstvenikov iz države v državo! — V spremstvu dekana pravniške fakultete dr. Riharda Home si je predavatelj ogledal tudi častitljive razvahne »lavnega Devina ob izlivu Morave v Donavo, zlasti Je ps občudoval impozantan visokošolski lnter nat v Bratislavi. Glavna fronta ima 3 nad stropja po 46 oken! Univerzitetni instituti so bogato opremljeni, da so profesorji zadovoljni v vsakem pogledu in tudi v gmot nem! Na Silvestrovo pred 15. leti so češkoslovaške čete vkorakale v Bratislavo Razmerje med narodnostmi je precej na peto. Madžarsk: živel j se je tako zelo skrčil, da ne šteje več za narodno manjšino in da mesto ni več trojezično, pač pa dvojezično, ker imajo v njem večino Cehi s Slovaki in Nemci. Predavatelj je končal s citatom iz albuma, ki mu ga je poleg plakete mesta poklonil mestni župan kot častnemu dok to: ju bratislavske univerze: >Slovaška s svojo prestolnico Bratislavo se nahaja na razkrižju dveh svetov, da bi nikdar več ne postala pozoriSče njihovih bojev, ampak torišče njih miroljubnega pronica van ja in bogatega medsebojnega oplojevanja !c Izredno močen aplavz je sledil predavanju, a poslevodeči podpredsednik gosp. dr. Egon Stare se je univ. prof. g. dr. Metodu Dolencu zahvalil tudi še z zanosnimi besedami. Sestanek železniških uradnikov Naš železničar za svoje naporno in odgovorno dek> ni deležen onega priznanja in plačila, ki mu po pravici gre Zidani most 17 januarja. V soboto se je vrsi! v malem salonu kolodvorske restavracije na Zidanem mostu sestanek članstva uradnkov biv*e I. in II. kategorije včlanjenih v organizaciji jugoslovanskih nacijonalnih železničarjev in brodarjev. Sestanka so se udeležili tov. Deržič. načelnk žel direkcije tovariš Pun čuh. šef personalnega odseka ter številni tovariši uradniki tako z gorenjske, mariborske in zagrebške proge ter iz ostalih edinic železn:ške službe. Sestanek je otvoril tov Prvanovič, pred sednik podružnice MJNZB na Zidanem mostu. Pozdravil je navzoče tovariše ter izrazil 9voje zadovoljstvo nad tako lepo udeležbo tega prvega sestanka Po uvodnih besedah in pozdravu je poda' besedo tovarišu načelniku Deržču. Toplo pozdravljen je spregovoril tov. Derzič, ki jc v nad eno urnem govoru obrazložil cilje in namen udruženja, posebno uradniškega odseka v tem udruženju in naglasil velik pomen, ki ga majo taki članski sestanki. Obširno je govoril o zgodovini pokreta jugoslovenskih železničarjev, pojasnil je njegov postanek in delo uradništva v tem pokretu. Kljub vsem šikanam avstro-ogr skih oblasti ki so z vsem« mogočimi sred stvi skušale onemogočiti ta pokret, posebno s premestitvami osobja. se je vendar urad-ništvu posrečilo, da je organiziralo in zbralo v svoje okrilje vse zavedne železničarje od uradnika do zadnjega delavca po celi bivši monarhiji. Samo temu delu in tej organizaciji se imamo zahvaliti, da je sloven ski ter iugoslovenski železničar ob prevratu največ pripomogel k brzi konsol;daciji razmer in utrditvi miru. ogroženem po vrača joči se avstrijski armadi. Dokazal je. da pa za vse te napore m delo, ki ga tudi na« železničar še danes vrsi. ni deležen onega priznanja in onega plačila, ki mu pripada Krivda za to leži predvsem na železničarjih sanvh ker niso vsi v eni enotni strokovni organizaciji temveč skušajo svoje težnje uveljaviti potom raznih čisto razrednih ali političnih vidikov kar pa je vse zgrešeno. Pozival je vse tovarše. naj tudi v bo- obrazbo železničarjev predvsem nižjega osobja Poleg tega pa je potrebno, da ravno člani tega udruženja delujejo v raznih nacijonalnih in kulturnih društvih. Govoril je obširno tudi o zadružni ideji, ki je ravno med železničarji naila tako lep odziv in napredek. Za vsa lepa in koristna izvajanja, jo članstvo tovariša Deržiča. nagradilo s toplim odobravanjem. Po govoru tov. Deržiča se je prvi priglasil k debati tov. škof, šef stanice Ljubljana gl. kol. Dotakni se je predvsem one ga dela predgovornikovih izvajanj glede zadružništva. Sam vnet čebelar je apeliral na navzoče, da pristopijo k Čebelarski zadrugi, ki jim bo za ma! denar omogočila nabavo čebel, ter s tem tudi najprijetnejše razvedrilo im obilo zabave po težkem delu Govorili so še razni drugi tovariši tako tov Izlakar iz Trbovelj ki se je bavil pred vsem z napredovanjem železniškega osobja. katero je v tem pogledu izmed vseh državnih uslužbencev na najslabšem. Tov. Kušar iz Hrastnika, se je bavH z izvajanji tov Deržiča glede odnosov napram ostal m strokovnim železničarskim organizacijam, dotaknil se je tudi zadružnega gibanja ter naglašal, da bomo samo v enotni fronti dosegli vse ono, kar nam pripada. Poudaril je nadalje, da ako hočemo, da nas bodo tudi t'njgi spoznali in nas upoštevali, je potrebno naše delo tudi v ostalih nacijonal nih organizacijah ter. da nastopamo povsod tam. kjer se nas mora opaziti in upoštevati Potrebno bi bilo da se ravno o železniškem stanu malo več sliši v našem časop.sju Tov. Punčuh. se je dotaknil splošnega položaja osobja tako glede napredovanj in ostalih zadev. Tudi on je pozival navz >če, naj z marljivim delom podpirajo podružnice in oblastni odbor, ker samo ako bomo jaki in složni, smemo upati na izboljšanje položaja. Tudi ostab* govorniki so obravnavali stan* vsko in nacionalna ter kulturna vprašanja Končno je spregovoril ponovno tovariš DeržiČ, ter podal razna pojasnila. Sestanek, ki je v vsakem pogledu lepo uspel, naj ne bo zadnji, ker nam ravno taki doče posvete vse svoje moči jačanju orga- i sestanki odkrijejo in pojasnijo mnogo stva-nizacije ter za strokovno kot splošno iz- • ri, ki so železničarju potrebne. J. K. gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Petek, 19. jan.: V agoniji. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Sobota, 20. jan.; Praznik cvetočih češenj. Znižane cene od 6 do 20 Din. Nedelja, 21 jan.: Ob 15. uri Ciciban. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Kulturna prireditev v črni mlaki. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 22. jan. sreča. Red A. V nedeljo 21. t. m. sta v naši operi dve predstavi. Popoldne ob 15. uri se poje Zellerjeva opereta Ti čar v običajni zasedbi. Opereta je užgala kakor vselej. Njene melodije, Id jih pozna pač vsakdo, se ved J no rade in z veseljem poslušajo. Izvedba je prav dobra. Zasedba izvrstna. — Zvečer ob 20. uri pa se poje ena najlepših slovanskih oper, ki si je zmagovito priborila vse ev ropske odre, Janačkova opera Jen ufa. Po aamezne vloge so v rokah naših najboljših pevcev. Dirigira ravnatelj Polič. Režija Je Sonjkin in njegov. I Debevčeva. Za obe nedeljski predstavi ve- | ljajo znižane oporne cena NedeOa v ljubljanski dntmL Popoldne ob 15. uri uprizori otroški oder društva Svobode pod vodstvom g. Delaka Zupančičevega cicibana. Prva uprizoritev Cicibana je bila v minuli sezoni, popravljena pa pred nedavnim časom v dvorani hotela Union. V novi obliki se v gledališču prvič uprizarja v nedeljo 21. t. m. ob 15. uri popoldne. Sodeluje tudi otroški zbor iz ritmične šole ge. Katje Delakove. — Zvečer ob 20. uri pa se ponovi izredno uspela Go-lieva veseloigra Kulturna prireditev v Crni mlaki. Za obe predstavi veljajo znižane dramske cene. Uchtenbergova komedija »Karijera kancltsta vinciga« je vesela, malce hudomušna, satirična komedija na birokratizem v ministrstvih. Komedija je imela lani na ki silno dviguje slavnost. ne v smislu tea- j r>unaju izredno velik uspeh. Delo so uvrstili med visoko umetniške komedije in ga primerjali z Goeroljevimj deli. Naša premiera bo v četrtek, dne 25. t. m. Zasedbo objavimo v prihodni;h dneh. OPERA Začetek ob tO. ari Petek. 19. jan : Zaprto. Sobota, 20. jan.: Havajska roža. Izven. Znižane cene od 8 do 30 Din. Nedelja, 21. jan.: Ob 15. uri Tičar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri Jenufa. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 22. Jan.: Zaprto. tralnosti, temveč v duhu historične kontinuitete izza pradavnine delujočega človeškega intelekta. Promocijski jezik je bil 'atinski, glasile so se fanfare, prekrasno oetje je povzdignilo slavnostno razpoložene. Na vsakogar je slavnostna promocija opravila silen vtis uprav zbog historične orma. Meni. ki sem bil za častnega dok--^rja prava promoviran, le ostala v snomi-•i kot eden najveličastnejših dogodkov ojega živlienja To sem iz dna srca pri-<*1, ko sem v svojem zahvalnem tovoru ^ačtt Idejo glede promočile častnih dok-*av raznih slovanskih držav kot najvid- SPORT Tekme za prvenstvo LZSP Ljubljana. 19. januarja Samo še ea dan nas loči od velike aaru carske prireditve, prvenstva LZSP, ki se prične Jutri ob 14 s tekom na 18 km. za katerega je določen start na strelišču pod Rožnikom. Pokroviteljstvo s0 prevzeli di-vizijonar eeneral Cukavac, ban dravske banovine dr. Drago Marušič ln ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. G. ban je poklo nil krasen pokal, ki je določen za • - aka kombinacije, g. župan pa pokal za tekmo valca, ki prispe prvi na cilj v teku na IS km. Tudi LZSP je razpisal dva pokala, in sicer enega za zmagovalca v skokih, dru gega pa za prvaka na junforski progi. Dva pokala bosta razstavljena v trgovini J Kette na Aleksandrovi cesti, dru^a dva pa v izložbi trgovine s zportnimi predmeti Predalič & Kolb v selenburgovi ulici Tako tekmovalci kakor funkcijonarji podsaveza se na to tekmovanje, ki bo go tovo največja smučarska prireditev v Uhibljani, mrzlično pripravljajo Včeraj Je bila že trasirana proza za zlavni fek. k; bo vodila od streHfcča proti onekarni na Brdu, od Brda za bokavškim uradom na Goli vrb. od tam pa v smuku proti Stran skl vas! ter 'opet eori oroti Prevalniku nato v lahkem smnku do Podutika, ob robu gozda na Koseze, od tam pa na Preni- kov vrh. s tega na Rožnik ln od tu na cilj pred strelišče. r>roga bo torej raznolika, raven teren se bo menjal a strmino in smukom in bo zahtevala od tekmovale« precejšnje vzdržnosti tn znanja Po sedanjih prijavah godeč, bo to res impozantna prireditev, saj je samo Smu carski klub LJubljana prijavi okrog 14 tekmovalcev, nič manj pa Ilirija, ki ima tudi klubski dan. Pole^ te včeraj omenje nih klubov so se prijavili *ndi Zagorja. Hrastnik In Trbovlje. Konkurenca bo torej res velika in borba za naslov prvaka Ljubljanskega podsaveza ostra. JZSP Je davi prejel brzojavno obvestilo, da je prometno ministrstvo dovolilo za udeležence tekme polovično vomino. kar bo gotovo povod, it se bo prijavilo Se mnogo klubov is ljubljanskega okrož ja. ki so doslej oklevali. Občinstvo bo lahko tekmam sledilo in opazovalo tekmoval ce na mnogih krajih SAMO SE DANES prekrasni film HIŠA NA MEJI Zbori kozakov, plesi, pesem, kozaška ljubezen. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4^ 7. ln 9 Va ari zvečer Podlo junaštvo LJubljana. 19. januarja. Kako reven in ubog je človek, ki je izgubil naravni in prepotrebni stik s prirodo, to nažo največjo učiteljico, nam dokazuje primer, ki je podoben največjemu divjastvu in podlosti. Mestna vrtnarija in Društvo za varstvo ptic pevk sta postavila po mestnih nasadih lepo število krmilnih bifiic za prezebajoče in lačne ptičke, kjer dobe vso zimo potrebn. hrano >Jajdejo se pa brez-srčneži ln Junaki, ki Jim je vsaka koristna stvar na poti in seveda tudi ptičje krmil-nlce. Tako Je tudi na Taboru v malem parku postavljena taka krmilna hišica, ki jo je pa pred dnevi podrl neznan junak in dele krmilnice razmetal po nasadih. Uslužbenec mestne vrtnarije Je krmilnico popravil ln postavil na prvotno mesto za ograjo, a Junak za podiranje ptičjih krmllnlc Jo je v noč! od ponedeljka na torek ponovno razbil ln sedaj temeljito. Prost&ško in barabiusko je to junaštvo, ki nam predočuje človeka, kakršen Je v resnici ln kakršna je njegova srčna omika. >Sram te bodi!<, bi ton rekli, toda taksnih izgubljencev se ne prime nobena beseda in bi pri njih zaleglo le *e pendrekovo mazilo, ki ea za tako Junaštvo tudi zaslužijo. TVRDKA JULIO MEINL D. D. LJUBLJANA priredi Jutri 20. t. m. ves dan v svoji podružnici, SELENBUROOVA ULICA ftT. S pokušnjo čaja na katero ste vljudno vabljeni. — Vsakdo dobrodošel. Resnica o škotskem zmaju Ljubljana, 19. januarja. Kakor h.tro so se raznesle vesti, da so naši Il-irijani pred 10 dnevi na Mmanice ujeli pravega pravcatega Škotskega rmaia v idiličnem iezeru Loch Nessu, so se že pojavili razini nergači, ki trdpjo, da je vse skupaj e prazna bajka. Niso Hm dovolj verodostojne izjave svetovnih kapacitet, ker so se tudi te med seboj prepirale za •biti ali ne biti«. Dejstvo ie. da so IMrijani to pošast, ki je požrla že marsikoga ujeli na limanice, seveda na take, na kakrSne love naii ci-parji cipe n dru«e tičke. Loch-nessška pošast, kakor ji pravijo, n; D«v nič sMč-na našemu udomačenemu ljubljanskemu zmaju, ki čepi Že stoletja na mestnem sto!/pu. škotska pošast ie uprav iantističen in edinstven eksemplar Ilmjan: ga hoče>o Ljubljančanom pokazati živega — če medtem ne bo zadrema! v zimsko spanje — In to v !in!onskJ dvorani v soboto. TJ januarja. lTnW>n^ka d/vorana '"e edino pripravna z? nestvor. k; meri v višino 7 m, v dolžino pa celo 12 m. Vodja lovske ekspedicije bc me: ta večer zan'miv intervju z zma'em. na kar se posebno oc^ariamo. Ba;e :ma zmaj take fosforne oči. da ne So treba v dvoran' druge razsvetljave! V Ljubljano so prišli krast Ljubljana, 19. ianuana. Mali senat nod predsedstvom e. o. a. Antona Mladiča ie davi razpravlial o tatvinah, ki iih te lani v d>*cdmbru izvr&ila ta-t;nsks trojica it Zagreba v raznih lijblian-skih trgovinah. Na zalofni klopi &o sedeli 301etni trsrovski pomočnik v Zasrr^bu Drauo-tin Toli .nieeova 2Sletna žena Barbnra in kletna Sivilia v Zagrebu Ankn Hazuro-vi?. Prispeli so iz Zasr^ba in «o e? domenili, da bodo po liublian#*kih trgovinah kradli. Postopali *o prav »pretno. Hodili eo v trgovine v fasu. ko ie bil ve-lik navsl in so »i med izbiranjem prilaM;!1 razno blago, ne da bi prodaialec kai opazil. 4. decembra «šo obiskali tvrdko 2artfi na Sv PHra c**ti in odneeli svileno obleko, nato eo pa poeetili Miri trgovine. Ta dan so pokradli ra *kup no 1048 Din raznega b!n<*a. Naslednji dan ©o pe oglasili pri tvrdki Novak, kier m 't. maknili dva K>*n snkni za mo?ko obl^Vo v skunni vrednneti 1900 Din. v tr"^**'ni Jo*i-na Oliina *o #»i na prilaetili nad 28 m bi* gn za moške *rajre Naučni*1 dni so obiskali -e dnu;* trgovine. TvrdVo -pptnvfa. *a eteJfall za damske Sevlie Al^Jz-i« Pav lina za 6 ni «lnm*k^a blaga KnrN Pr^logn tu 2 molki «ra'ci. RogHinn Dtpffto za bar ^am«ki!i r—v!itn\ tvrdko Kr^ner M 1 osrp "»rljev. 'vrp?v tn raznn ^n«Vi nhlt^lfi Po-Ifciia ie njihovemu oo^ptii« nanrnvil* ko n<*c. je on f>H nnh dob»l* 5* innbtožen-ca le nista bila kaznovana, dočim (e Anka že Imela opravka s sodniio. Sodišč- ie To-Ijo obsodilo na 5 mesecev strogega zapora, n lego v o Seno na 3 meseca in oba na izgubo rastnih pravic za eno leto, HazarevlJfdvo pa na 9 mc»cc©v ©trojega zapora in dietno izgubo pravic. KOLEDAR. Danes; Petek, 19. januarja katoličani: Kanut Hranimir. pravoslavni 6. IsnilSju DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Nocoj ali nikdar. Kino Ideal: Hi$a na meji. Kino Dvor: Beli strip. ZKD: >Gilci< ob 14.30 v kinu Meiki Simfonični koncert oh tO. ▼ Unionn. DEŽURNE LEKARNE. Danes: BahTvee. Kongresni trg 12. Hoo« var, Ljubljana VII. CelovSkn cesti 34 in Ustar, Sv. Petra eesta 78. ^Jsffcc/ sita tt pojem tujskega prometa je silu trn motana tadeva. kajti zdi se. da v naša le tovišča zahajajo zgolj tujci in da so razne zveze zgolj za tujski promet, a za domačine *<• sploh in nikakor ne zmenijo To državo. Za tujce hi tega nihče ne h\l sto ril. In je morda pomče\'alec te rubrike ce lo državni uradnik, ki mu sicer ni mar. da od »tuje* države dobiva plaćo in tako H\*i na račun tujce\\ Bil bi že skrajni čas, da začnemo raz likovati tujce od domačinov, ker Je re< čudno če smatra Slovenec Hrvat n ali Srb za tujca tako, kakor Semca ali Italitan. SAMO RE DANES napeta drama iz življ.niR kokainistov BELI STRUP Trgovina z mamili in nje zločini Zvočni kino DVOR Tel. 27-80 Predstave ob 4., 7. in H. uri Cene 2, 4, 6 in 8 Din. mm@m®mwm SOKOL — Načelu i i»tvn liiihl.'an»lwjM -okol-k-i okrožja -sklicuje v ponedeljek t< m. eb pol 19. v župni pisarni na Tabori msian« načelnikov in nac-lnic Llubtjanskagl kola. Sokola I, Sokola II. Sekob lil, So la IV in Lfnbijane - fti?i<. ■. avrho sesta\ kandidatne liete okrožn*gn uaSflniltva /• leto 1934. trosimo polnoStevilne 'tdel 4fh in točnosti. Okrožno na6flništv.>. Zdravo! — Včerajšnje poročilo o obenem lhm Sokola I. izpopolnjujemo v toliko, da se j« udeležil občnega zbora tudi 'lelegat Ljub ljanskega Sokola podatarOSta br Ini V bert Poženel. Iz Trbovelj — Svojeglavček na Sokolskem odru. V nedeljo bodo gostoval: v tukajšnjem So koUkem domu igralci prostovoljne gasilske čete iz Dola pri Hrastniku Ob 4. popol dne vprizore veseloigro »Svoieglavček«. za katero vlada že sedaj med prebivalstvom veliko zanimanje. Dramatični odsek 01 stiske čete na Dolu je »icer še mlad, tod\i razpolaga z izvrstnimi 'gralskimi talenti Pa tudi Igra sama je velerabavna ca to obeta biti dobro obiskan/ — Volitve v U. skupino rudarske za druga. V drugi polovici februarja se bodn vršile v rudarskih revirjih volitve delav skih zaupnikov, na katere se posamezne strokovne organizacije žc sedaj živahno pripravljajo Borba za mandate bo kratka in ostra, to se že sedaj opaža Strokovne organizacije so imele pretekle dni že svoje zaupne sestanke, na katerih je bilo govora o kandidaturah. V glavnem se bo tokrat vršila borba med Narodno strokovno rve zo tn Zvearo rudar ^v Jugoslavije, doc'm Jugoslovanska stro' ovna zveza radi malo številnosti pristašev kot samostojno aast« pajoča skupina na bfi ne bo prtili v po 5tev. Iz Celja —c Zanimivo predavanje. Na Lkidekb:n vseu5ili&6u bo predaval v porHHi*ljek 22 t. m. ob 20. g. ini- Slebinger iz Llubljane. ki |e delal delj Časa ns Hertzovem Institut'i v B*rlinj, o zanimivem predm*tu >Radio preoios slik — gledanje na daljavo«. Preda vanle bodo Donazorovale skioptične slik- —c Ukinite* toka Fataka elektrarna sno roca, da bo zaradi nujnih popravil na dali novodu v nedeljo 21. L m od 8. do IS. nki nila dobavo toke za Celi* in okolico. —c Usoden padec V Četrtek 18 t. m. ob pol 10. dopoldne se ie v mestu oonp«re^i' rWare-ki pomočnik Alfkoander Žerjav iz Gaberia Na oglu Kralia Petr.i ce«** in Ko vaške ulice se f* epodtaknfl ns robu ho<1 nika In ned"*l tako neArHmo. da si ie nn lomil desno nogo v členku. Z r»sevalni' avtomobilom eo ga prepeljali v celjsko bo' niSniro —c Kratka »lata veriiiea ss uro. Vred t m 600 Din ie bila izgubljena v sredo z na poti od Gosposka ullee do Klubove trga. ^^::/::^4+:+.C tev 15 »SLOVENSKI NAHOD«, dne 19. januarja 1934 ^tran H DANES GLASBENA KOMEDIJA, SIMFONIJA JAZZA NOCOJ ALI NIKDAR Elitni kino Matica Telefon 21-24 V tem delu nastopajo najboljši orkestri cveta, Bonglerji plesnega parketa in jazzbandisti Predstave ob 4., in 9.*4 uri zvečer. NOV FOXOV ŽURNAL Predprodaja vstopnic od 11. do ^13. ure popoldne. BVHHHaMHHMHHHsVBVBVP>,w<*V Dnevne vesti — Seja >oii;»ior,iev in poslancev dravske banovine. V torek dne 28. t. m. ob 20. zve-oer bo v posebni sobi hotela »Srpski krali« v Beogradu seja senatorjev in narodnih po-»ilanciv dravske banovine, ki bodo obravnavali pereča gospodarska in politična vprašanja. (V današnjem »Jutru« je pomotoma red?no, da bo seja ob 8. zjutraj.) — Polovična voinina /.» zimsko-sportne prireditve GZ&P* Prometno ministrstvo 13 z odlokom MS šf. HOo od 18. I. 1934 odobrilo polovično voznino na železnicah vsem ado-lezencern zimsko-sportnih prire2a sodišča je ostalo tjdi 190 mladoletnih v starosti od 17 do 21 let, dva pa sta bila izročena v prisilno delavnico, kmeta Iliji. — Proračunska seja savskega banovin-Rkega sveta. V sredo 24. t. m. se sestane banovinski svet savske baiio.ine na proračunsko sejo. Na dnevnem redu je razprava o novem proračunu, o uvedbi banovinske trošarine na vino in o uredbi o občinskih uslužbencih savske banovine. — Predavanje o Pohorju in Kamniških planinah v Zagrebu. Dravi bo predaval v ZagTebu pod okriljem Hrvatskega planinskega društva >Sljemer Ljudevit Zorzut o smuski turi preko Pohorja in Kamniških planin. Predavanje bo spremljalo nad 100 skioptičnth slik — Elektrifikacija nafte rivijere v »red-nji Dalmaciji. Te dni je izdalo finančno ministrstvo dovoljenje za elektrifikacijo ma-karske obale, ki bi obsegala vse srednje đa'matinsko primorje s kraji na zapadni obali Pelješca. Električno energijo bi dobavljala hidravlična centrala na reki Cetina, ki dobavlja električno energijo tudi Splitu in okolicd. _ Za sadjarje in prijatelje vrtnarstva j« neobhodno potreben mesečnik >Sadjar in vrunar<, ki ga dobivajo vsi člani SVD brezplačno. Za jubilejno številko je napravil prav prikupno naslovno stran upravnik meščanske šole v Mariboru Drago H u m e k in bo v tej obliki list izhajal tudi vse leto. Tudi 1. številka novega let-aika je prav raznovrstna in koristna za vsakega, ki se količkaj zanima za sadjar, stvo, zelenjavo in cvetlice. Po uvodni besedi urednika priporoča Sprlnger Jakob iz Črnomlja Belokranjcem sadjarstvo kot edino rešitev iz sedanjega obupnega položaja, prav tako pa sadjarstvo priporoča znani prvoboritelj na tem polju, nad-učitelj Mihael Levstik iz Celja, vsem uradnikom, malim obrtnikom in delavcem ter sploh vsem, ki imajo le malo svoje zemlje, zlasti pa kočarjem, češ, da je tak kočar tudi sam, ki je našel največ v sadjarstvu duševno tolažbo in gmotni uspeh. O pritličnem drevju piše znani gorenjski pomolog, nadučitelj Fran R u a z Bleda, izvrstne razprave o napravi špalirnega ogrodja je pa pričel objavljati odlični stre ko vojak Lenard F r i d o iz St. Vida nad Ljubljano. Inž. J. TerŽan objavlja članek o kakovostnem pridelovanju sadja in gnojenju, fitopatolog F a b j a n Viktor pa razpravlja o biološkem zatiranju ušice veriosoma lanigerum, Hsusm.) z osico aphelinus mali, Hald. Nadzornik Stre-k e 1 j Josip iz Ljubljane daje kratka navodila, kako naj delamo s cvetlicami pozimi, nato se pa vrste odgovori ln vprašanja o vseh zadevah sadjarstva ln zele« njadarstva ter zanimiv drobil, društvene vesti ln vesti iz podružnic. Tudi ta številka je bogato ilustrirana, zato pa pristopajte v SVD, saj članarina za vse leto z listom vred znaša le 25 Din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo čez dan večinoma jaano ln topleje, ponoči hladno vreme. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 10, v Zagrebu 7, v Mariboru 6.4, v Ljubljani 6, v Beogradu 3.6, v Sarajevu 2. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 766, temperatura je znašala —1.4. — Smrtna nesreča. V okolici Prevali se je pri sekanju dreves mogočna smreka zrušila na 20l?tnega hlapca Franca Osarja in gn ubila. _ Obesil se je. Mesarja Franca Pridigo, pj domače Petelinca iz Vrhov pri Sloveni-gradcu, so že nekaj dni pogrešali. Včeraj so ea oa našli ot*?S?nega v gozdu nad Ohš-kim vrhom. Vzrok obupnega dejanja so bile slabe gmotne razmere. — Tudi Larlčevo mater so hoteli urno- riti. Preiskava proti morilcem zdravnika dr. I^aziča je končana. Marka in Nikola Draksina ter Marijo Draksln so zaslišali na kraju zločina m priznali so, da so hoteli dr. Laziča tudi oropati. Obenem so nameravali umoriti tudi njegovo mater. Marko in Nikola sta bila ie nam en lena v hišo, pa sta opazila v nji več moških in sta se ustrašila, — Mati z otrokom skočila v vodo. V vasi Vranu blizu TJžičke Požege je skočila Julka Nikolič s svojim triletnim sinčkom v reko Rzavo. Valovi so jo odnesli s seboj in kmalu je izpustila otročička, ki je takoj izginil pod vodo. Tedaj so priskočili ljudje nesrečni materi na pomoč. Ko so pa prišli do nje, je bila že mrtva. Kaj jo je pognalo v smrt, ni znano. — S sekiro odsekal enemu glavo, drugemu roko. V vasi Bukovcu blizu Banjaluke sta se spoprijela v sredo na svatbi kmeta Jovan Vasiljevič in Blaž Kaminovič. Vasiljevič je izzival Kaminoviča in končno mu je s sekiro odsekal glavo. Svatje so hoteli linčati ubijalca, ki je besno mahal okrog sebe s sekiro Predno so ga ukrotili, je odsekal s sekiro roko bratu ubitega Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefo-ve« grenoice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« erenčico. ker odpravi zastaja-nie v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljanie ter omili dražliivosf živcev. »Franz •losefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Zadnja pot gospe Ivane Seunigove. Včeraj popoldne je spremila velika množica ljubljanskega prebivalstva na čelu z najuglednejšimi predstavniki naše javnosti blogopokojno gospo Seunlgovo na zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil pred hišo žalosti na Starem trgu šentjakobski župnik g. BarJe ob asistenci treh duhovnikov, potem se je pa začel pomikati dolg žalni sprevod za pogrebnim vozom, obloženim s krasnimi venci. Za svojci so se razvrstile mnoge ljubljanske dame. med njimi gospa ministrova Anči Kramerjeva in gospa županja Olga Pucova, potem so pa sledili mnogi predstavniki naše javnosti, tako di-vizijonar general Cukavac s soprogo, predsednik PZ dr. Baltič z ravnateljem dr. Sa-gadinom in arhitektom subicem. predsednik Društva denarnih zavodov generalni ravnatelj dr Slokar, načelnik prosvetnega oddelka prof. J. Breznik, predsednik M2D dr. Fettich, več občinskih svetnikov, tajnik Zbornice TOI dr. Pless ravnatelj Akademskega kolegija prof. Jeran, starosta Ljub ljanskega Sokola Bogomil Kajzelj. generalni tajnik TPD Josip Pogačnik, več višjih uradnikov banske uprave, zastopniki uredništev in uprav »Jutrac in »Slovenskega Naroda« itd. Pogreb je pokazal, kako priljubljena in spoštovana je bila pokojna gospa Seunigova v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva. Naj v miru počiva ob strani svojega moža in hčerke! —Ij Zelo radi se »postijo« meščani zadnje čase, zato je bilo tudi danes na ribjem trgu zelo živahno. Pa tudi včeraj je bil na ribjem trgu naval, čeprav navadno niso doslej prodajali rib ob četrtkih. Včeraj so dobil! meščani apetit za velikega soma ter so pokupili že skoraj vsesa, davi ga je bilo na trgu samo še okrog 10 kg in se mnoge gospoiinje niso mogle založi, ti z njim. Prodajali so ga po 36 Din kg. Bilo je pa dovolj tudi drugih morskih rib. po katerih so gospodinje tudi precej segale. Morske ribe so se malo podražile, ker je zdaj skoraj neprestano slabo vreme za ribolov, vendar samo nekatere vrste. Boljše vrste morskih rib so šle danes prav tako v denar kot cenejše Kmalu je bil razprodan bradač, ki ga sicer ni bilo mnogo ln ki so ga prodajali po 40 Din kg Po Isti ceni so prodajali tudi lutenj, orade so pa bile nekoliko dražje, po 40 do 44 Din. Palamido so rezali po 36 do 40 D Id kg. Po 32 Din je bilo največ morskih rib, bukve, lignje, moli, oslički, ciplje In skuše. Po 28 Din so prodajali salpe ln očade Dovolj Je bilo tudi malih rib, sar-delic po 16 Din in girlc po 18 Din kg. Z rečnimi ribami trg nI bil tako dobro založen. Malo je bilo ščuk. ki to po 28 do 30 Din, torej po stalni ceni. Tudi druge rečne ribe so prodajali po nespremenjenih cenah. —Ij Na zledenelem Marijinem trgu so Imeli davi ljudje majhno brezplačno predstavo. Na ledu so obtičale sani, obložene z lesom. Konji se niso mogli opreti na Sladki ploskvi in voznik jih je zaman priganjal Priskočili so postreščki ter ae krepko oprli ob sani. vendar Je bil ves trud zaman. Končno so potisnili nekoliko naprej sani e konji vred a tovornim avtomobilom. Vendar so sani le ostale na trgu, ker so bili konji preveč upehani. Mari« jin trg Je tlakovan, vendar je na njem zdaj že več dni popoldne strahovita brozga, dopoldne pa led, da sastajajo na nJem vozila, že itak trpi promet zaradi tramvajskih del in menda nima nihče Interesa na tem, da se mučijo živali na ledu in da se ustavlja promet po celo uro. Menda smemo vsaj pričakovati, da bodo občistili Marijin trg, kjer je največ prometa in središče mesta. Bicer bodo pa morali vozniki organizirati kuluk ali nabiralno akcijo. —IJ Prešernova uK"\ je zaprta a* ves vozni r>rom?t. Čš bi že bila končana kanalizacijska dela, bi morda ulica ne bila zaprta samo zaradi gradnje tramvajske proge, zdaj »e pa skoraj preozKa za same delavce. V&p-rai so demontirali eljfctrovod. V zgornjem delu vozi tramvaj samo Jo kresnice v Prešernovi ulici, v epodnjevn pa do škofije. Meščani se zbirajo v množici pri dflsvcih. Izredno mnogo jih je bilo zlasti vfierai, ker je bilo toolo in so se solnČUi tir zabadali hkrati. Samo to jim nI bilo všeč. da je na Marijinem trgu takšna poplava in da se morajo umikati deiavcom. ki prenašajo tirnice. —Ij Zanimivo predavanje dr. Milana Vid-maria. V torek dne 23 t. m. bo predaval a. dr. Milan Vidmar v Ljubljanskem klubj o zakrivljenem svetu. 2e predava tel jevo »m t samo je zadostno jamstvo, da bo prodavanja nekaj posebnega. —It V veliki dvorani hotela Union se je podrla Klavrna stena! Tako bodo Jutri zve car mislili obiskovalci praimenltaagn večera Jadranske straže, ko bodo stopili v bogato dekorirano dvorano in jim bo splaval pogled čez množico naravnost tja doli ua solnčni Rab z njegovimi slavnimi zvoniki, ki se srcaliio v sinjih valovih Jadrana- m— Kakor v na i razkošnejšem zabavišču na Rabi bodo gostje sedeli pod s cvet}*n in finsko trto ovitimi pergolami in velikim pisanimi solncniki tar uživali pogled na pisano množico narodnih noš. uniform in najrazličnejših oblek od svečane črnine pa d« prazni Skih oblak preprostih meščanov. — Vsakdo lahko pride, ne da bi gledal na obleko, da bo slika življenja ob Jadranu še bol} resnična in pisana. Rasen emblemov JS in pomorstva ter tieocev pisanih praporcev bo okrašena dvorana tudi s krasnimi slikami najlepših kraiev ob našem morju, ki ga varuje in brani JS. Koliko nas je Ljubljančanov v taboru JS, moramo jutri zvečer pokazti tako manifestantno, da se bo videlo tudi onkraj meja. —Ij Kino. Danes nas s> razveseljuj* Hans Albers z najrazličnejšimi iazzy v prešernimi filmu >Nocoi ali nikdar«. Jutri bo pa že izvabljal potoke eolza znameniti film >Sestra Ancrelikac. VeČina dejanja tega filma fe v ženski kaznilnici, kjer nuna zamenia vlogo z letnico, ko ta išča svof*ga Uibimca no raznih velemestnih zabaviščih. Kontrast v defanju je torej tako velik, da se večjega ne moramo ž sleti. Genliivih prizorov pa toliko, kakor v nobenem dmsem filmu. Imeniten ie r>a tudi slavni film Oilgi. ki ga nredvaia ZKP vsak dan ob 14 80 ob vstopnini 3 do 5 Din. V kini Matici imamo lo-ref že danes in tudi za praznike ras takj filme, da mora biti z njimi vsakdo zadovo lisn. —lj Drevi nastopijo na koncertu v mi onski dvorani simfonični orkester, zbor in solisti drž. muzičke akademije iz Zagreba nod vodstvom svojega rektorja, skladatelja Frana Lhotk? Fran Lhotka. ki ie **d~n prvih oionirjev juBOslovensk? orkestralne g-laebe, bo dirigiral svolo glasbeno vizijo >Moric< za soli, zbor m orkester, ki ie pred leti dosegla ogromen uspeh v Zagrebu, in pa Beethovnov koncert za violino, kjer bo nastopil kot sol'st odličen učenec drž. muzičke akademije Zlatko Topolski. Ker \* to pot prvič, da nas popetifo Hrvati s svojim orkestrom in zborom m ker ža imena avtorjev jamčijo za izreden užitek, vabimo vse glasboliubivo občinstvo, da si nabavi vstopnic?, ki so v nredprodaii v knjigarni Glasbene Matice ali na pred pričetkom koncerta v Unionu. BOHEMSKI KARNEVAL S. K. iLlkllP 27 D AN U AR UNION RONNY —li V počastitev spomina svojega prila-telja umrleua poštnega ravnatelja Josipa Flereta daruje upravnik pošte Jože Kurent i z ženo za »Dom slapih« 100 Din. j —lj Gospodarsko, kulturno in narodno društvo >Barje< v Ljubljani ima v nadelio dne 21. t. m. ob 14. in v šoli na Bartu redni občni zbor. Člane se prosi za po-noši evilno udeležbo. Odbor. —lj Ljubljanski limsko-sportni podsaves (službeno). Vsi klubi gornjaea podsaveza se obvaščajo, da ie glasom odloka M. S. br. 515 od 17. 1. 1934 odobrena polovična vozni na vsem udeležencem na prvenstvu podsaveza. Kupljena c»la karta velja za brezplačen povratek. Tozadevno potrdilo, da se ie udeležil tekme ozir. i6ti prisostvoval, prejmejo pri tainištvu podsavaza (pri Čadu pod Rožnikom) v soboto, v nedeljo pa na skakalnici na Mostecj oziroma pozneje v kavami Evropi. _lj V društvu »Soča« matica Ljubljana bomo v soboto dne 20. t. m. ob pol 21. »iri >pri levu< imali priliko zopet slišati našega odličnega pradavatolja mestnega zdravnka g. Misa Franta, ki bo govoril o enem najnovejših zdravstvenih problemov, ki še ni do kraja raziskan, vendar ia v tesni zvezi z občutkom zadovoljstva zdravega življenja, to \i o žlezah z notranjim izločanjem in njihovi zvezi s telesnim in duševnim zdravjem. Vabljeni >Sočani^, prijatelji in vsi, ki vas ta zalo poučna snov zanima. Vstop fsem prost. 30-n _lj Obrtniški vajenski dom priredi v nedeljo 21. t. m. ob 9.30 predavanje člana Jadranske straže g. prof. Marjanoviča 0 pomenu Jadranske straže fn Jadranskega morja za našo državo. Udeleženci predavanja dobe vstopnice za popoldansko lutkovno predstavo ob 13.30 v Narodnem domu. V ponede'jek 22. t. m. bo predaval ob 18.80 a- Puhar o alkoholu ln jetlkl. kar bo gotovo zopet privabilo mnogo njegovih vernih poslušalcev v našo predavalnico. Pridite točno! —li V mestni klavnici se bo h~:I (soboto) ob 15. prodajalo na prosti stomici prašičje meso po znatno znižani ceni. —lj Nenadna smrt V Sotaski štev. 4 ie stanoval 6oletni krojaški pomočnik vdov3c France Troiar, zapostan pri tvrdki DTago Svab na Aleksandrovi cesti Včeraj Trijar-ta ni bilo na delo, pa tudi stanovanja ni zapustil. To se je hišnim prebivalcem zda-lo čudno in pozvali so bližnjega stražnika, ki 1 a našel sta no van le zakleni eno. Sobo so šiloma odprli ln naši! Trjfa-rja mrtvega. — Policijski zdravnik dr. Avromavič, ki ie prišel v spramstvu dežjrnega uradnika c-Ketteja, je ugotovil, da je pokojnika zadel mrtvoud. Trojarfevo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, jirrai VELIKA PREMIERA VELEFILMA .JŠ* ■ I ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 I m Chlorodont^ daje zobem bleščeče bel sijaj Sokolska društva zborufeio Občni zbori sokolskih društev v škofji Loki, Kamniku in Hrastniku Skofja Loka. 18. januarja. Ob prisotnosti blizu 300 bratov in šestar je polagal snoči Škofjeloški Sokol obračun svojega dela v preteklem leta. Zborovanje je otvoril starosta br. Franc Dolenc st., ki je prisrčno pozdravil zbrano sok o ta ko družino, imenoma vodjo israske izpostave g. Legata, škofjeloškega župana br. Sinka in staroloŠkega župana br. Hafnerja, nato pa ie med burnimi ovacijami članstva izroni br. Zabrastniku, bivšemu dolgoletnemu društvenem j sodelavcu in podstarosti. diplomo v znak posebnega priznanja za zasluae, ki si jih je pridobil za procvit Škofjeloskesza Sokola- Čitanju savezne okrožnice ie sIjmIUd zanimivo tajniško poročalo br. Potočnika, ki je povedal, da štej? društvo 574 pripadnikov, kar je najlepši dokaz, kako globoko je že usidrana sokolska misel med našim narodom. V nadaljniam se je spominjal br. Burdvcha, Potočnika, Čadeža in Romana ter s. Ankeletova, ki jih je smrt iztrgala iz sokolske srede. Žalne besede je poslušalo Članstvo stoj2 in počastilo spomin pokoinih s klici »slavat. Navajal je v podrobnostih delo uprave odnosno tajništva. V 12 odeeJdh ia bilo ^se leto dovolj razgibanosti in se ni zamudilo nikoli, da ne bi bi) jveljavil Sokol svojega važnega položaja v polni meri. Posebno zahvalo (traka br. Radoviču, komandantu I. pL potka, ki je šel Sokolu vedno z največjo uelužnoslio na roko. O stanju blagajn? ie poročaj društveni blagajnik br. Dolenc ml., ki je omenjal, da se kino prav lepo odplačuje, čeprav so gospodarska prilike prizadele tudi Sokola in se niso zbrali oni dohodki, kakor bi bilo želeti. Blagajnik izraza ž?l]o, naj bi bil Sokol oproščen državnih in občinskih taks, kot naivečjo finančno uspelo prireditev pa navaja tombolo. Denarni promet ie bil »ani živahen, moralo pa se ji Jteliti, kar kaž.^ tudi novi proračan, ki ne predvideva nobenih postavk za zleta v Zagreb in Saraievo, pač pa je vnesen gotov znaeetc za 74rradit?v smuške skakalnice. Tehniško dek> v društvu je vodil br. Horvat kot načelnik, zvesta pomočnica mu ie bila načelnica s- Linkijeva. T^hniSkj odbor je šlel 13 članov. Društvo ie priredilo akademijo, telovadni nastop in je sodelovalo pri vseh pxruitiuibnijših prireditvah v doma-Č-un okrožju kakor tudi pri zletu v Ljub ljani. Število telovadečih se je pri vseh oddelkih pomnožilo, tako da je tehniški odbor komaj zuiogei v&č naloge. Z mladino ie bilo prirejenih več izletov, v ostalem je bila fizična vzgoja članstva v kar najtesnejši povezanosti s prosvetnim delom, ki je poročal zanj br. Gol jar. Predavanj je bilo vse leto dovolj. Prirejena sta bila dva prosvetna tečaja, glasbeno-dramatič-ni večer, gostovali so koroški pevci, družina Soče, primorski akademiki, z največjim uspehom se je sodelovalo na prosvetnem dnevu v Kranju. Drama je imela lani svoje črne dni, želeti je, da bi bilo letos bolje, saj igralskih talentov ne manjka, le dobre volje re treba. Bilo je sicer uprizorjenih nekaj euo-dejank in bilo je troj? gostovanj, toda to ie premalo. Več ljubezni do stvari, pa bo *lo. Silno se ie razmahnil smučarski sport (po-ročavalec Dolenc ml.), ki šteje sedaj brez bratov-vojakov 176 pripadnikov. Tekma je vzpodbudno uspela, prva mesta so si delili br. Pecher, Jazbec. Potočnik, Draguša in 0bla«k. V goste je bil povabljen znani smučarski prvak Joško Janša, ki ie priredil pol-dragodnevni tacaj. Požrtvovalni pevovodja br Adamič navajal desetletnico pevskega zbora, ki je na-študiral doslej preko 50 narodnih in umetnih pesmi. Za strelski odsek ie sledilo poročilo br. Meničanina, za mladinski br. **o-vrvta, za zdravniški br. dr. Brezigarja, ki ie povedal, da je med preiskanim članstvom več primerov slabokrvnosti in podhranjenosti, za upravni odbor br. Dolenca, nato se ie določila mesečna članarina Din 6 z enkratnim prispevkom Din 10 za obvez-nosti napram lupi in saveau, potem pa so sledile volitve. Za starosto is bil z viharnim navdušenjem zopet izvolren br. Dolenc v upravo pa domalega jeti bratje in sestre. Kamnik, 19. januarja. Kamniško sokolsko društvo je imelo snoci svoj redni letni občni zbor. Dvorana narodne čitalnice je bila nabito polna članstva, kar je bilo pač dokaz, da je za občni zbor vladalo veliko zanimanje. Kot delegat župe mu je prisostvoval župni podnačelnik br. Vladimir šuklje. Občni zbor je otvoril podstarosta br. Stane Ved-lln s pozdravom na vse navzoče in na žup-nega delegata. V uvodu Je omenil težko izgubo, ki je doletela druStvo s smrtjo dolgoletnega staroste br. dr. Riharda Kar-be, nesebičnega in Idealnega sokolske.^a voditelja Navzoči so počastili njegov spomin Stoje. Br. podstarosta je omenil velik napredek Sokola v preteklem letu. članstvo je v vseh oddelkih naraslo, pre ba posnemamo, da šteje društvo 102 čla BOV in S2 članic. Društvo je naraslo v preteklem letu za 37 članov in članic Načelnik br. Bmll Rus je podal sliko sukolskega dea v telovadnici. Obisk v telovadnici Je bil zadovoljiv, Članstvo se je marljivo udeleževalo izletov, pri društvenem nastopu v Kamniku pa je nastopil«* 107 telovadcev. Za uspešno delo gre velika zahvala požrtvovalnem predn>akom n te lovadcem. P ros ve tar br. Adolf Vadnjal je ometu, nekatere težkoče, ki ovirajo uspešno prosvetno delovanje v Sokolu. Uspešno pa je bilo sokolsko prosvetno delo v telovad ni-ci, kjer je bilo pred telovadnimi vrstam? 50 nagovorov z najrazličnejšo vsebino. K dvema predavanjima, kl sta bila v Čitalnici, so prišli večinoma člani telovadci. Želeti bi bilo, da bi tudi netelovadcl v večjem številu posečali predavanja. Akademija na 1. decembra in mladinska oka demlja z obdarovanjem dece sta bili sijajno obiskani in želi velik us^eh. Po po ročilu gospodarja br. Franca Hribarja je dobil odbor razrešnico. Za volitve sta bili vloženi dve listi, na kateri so bili predagani s tremi ali štirimi izjemami isti člani. Slo je v glavnem samo za osebo staroste. Glasovalo se Je ta'tij) z listki. Od 114 oddanih glasov Je dobila lista br. Staneta Vedlina, katero so predlagali telovadci, 72 glasov, lista br. notarja Zevnikn pa 42 glasov. Izvoljena Je bila naslednja uprava: starosta Stane Vedlin. podstarosta Kaz :m'r Gnus, nnro1 nik Emil Rus, namestnik .Ta.no-z Zore, načelnica Mari Jarca, namestniea Valči B rova t, prosvetar Lojze Peterlin-Bator. odborniki: Anton Zevnik. dr. Tra.mpuž. Julij Cenčič, Vinko Ržen, Olga Senekovič, Vilko Cerar, »Ivan Golob, VizoviŠek Vinko in Lado Prolinar. Namestniki: Janko Ul-čar, Josko Klemenčič. Franc Močniki Fr. Jezcvšek in Maric« Poranat. Nadzorni Od bnr: Lojze Bizjak, Ciril Vrem^ak in Mng da Rajšp; namestniki: Alojz segala, Lons Dolinšek in Josip Košir. Razsr [§OS: X« nik. Grum, Vadnja1, e r :reba bar: d? n v pr:hocriih 20.000 letih zmanjkak) na zemlji hrane. Živil bo dovolj tudi za naraščajoče število prebivalstva našega planeta Ce bodo nekateri Idjub te-.uu > i peli lakoto, bo kriva napačna razdelitev živil. Do tega zaključka je l>nšel francoski učenjak Camille Ma-tignon in sicer na podlagi sv>iih uspešnih poskusov umetnega izdelovanja živ1". Izračunal je, da bi potrebovalo zdaj vse človeštvo za dobrih 40 milija i d Din umetnih živil. Od *ega bi odpad'.:> na Evropo samo 6%. Evropa pa s povečanjem lastne po-l.cdCiSke produkcije ne more rr: sedanji po1 milijarde prebivalcev preživi ti še 50 milijonov ljudi. Vsako *eto narisa število prebivalcev zemjs za 20 nr'i ionov in od tega odpadek 3J Evropo oOCO.000. Naraščajoče število ljudi pomeni važen problem, kako pre-sk-bet: jim hrano. K sreči se da v po-'jubni meri povečati proizvodna umet-r.'h živi1 in tako je francoski učenjak preprčan, da smo za 20.000 iet še b~ez skrbi g ede hrane. Problemi radiogeologije Na povabilo Karlove univerze in češkoslovaškega društva za mineralogijo in geologijo in predaval v torek zvečer v Pragi znameniti ruski geoke-mik in član akademije Vladimir Iva-novič Vemadski iz Leningrada o problemih radiogeologije. Učenjak je star že blizu 75 let in velja v radiogeolo-giji za svetovno avtoriteto. V uvodu je izjavil, da delujejo učenjaki na tem polju že dolgo, toda šele najnovejša raziskavama so nekoliko posvetila v to tajno. Proučevanje zemeljske skorje je ze'o zanimivo. Gre v prvi vrsti za razpad radioaktivnih elementov. Njih točno proučevanje na vseh kra jih zemeljske površine nam nudi pregled starosti poedinih delov našega planeta in končno zanesljiv ključ k ugotovitvi vsaj meja starosti naše zemlje. Tako se bo morda posrečilo pojasniti nekatere pojave, ki jih sedanje kozmogonične teorije ne morejo pojasniti. O radtoatomih lahko splošno rečemo, da se nam prikazujejo v kemičnih reakcijah. Toda tudi tu moramo priznati, da nam manjkajo izkušnje. Po najnovejši tezi se dajo tudi atomi uničiti odnosno izumirajo, izginjajo, na njihovo mesto se pa rode novi. Lani so se pečali ruski učenjaki zlasti z iskanjem radioaktivnih rud. Našli so ;ri zelo bogata ležišča, največje je ob Baikalskem jezeru. To ležišče je najbrž tudi najstarejše na svetu. Koliko je v zemlji radioaktivnih snovi, lahko merimo. Žal se pa še ni posrečilo izmeriti radioaktivne snovi v oceanih. Umor na jahti Lani v juliju je odplula iz gdinskega pristanišča jahta »Przvgoda«, ki so se z njo odpeljali Sigmund Tuszvnski, Marijan Gdowski in Adam 2ak. Kmalu po odhodu iz pristanišča je nastal na morju silen vihar ln ker se jahta dolgo ni vrnila, so bile pristanišče oblasti prepričane, da se je potopila. Vsa poizvedovanja so bila zaman, o jahti in potnikih ni bilo duha ne sluha. Znano ve bilo samo, da je bila namenjena na Švedsko ali Holandsko. Minilo je več mesecev, ko se je vrni! v Gdvuijo s parnikom »Chorzow« potnik Gdowski. ki pa ni vedel povedati, Kaj se je zgodilo z jahto ln njegovima sopotnikoma. Policiji se je pa zdel mož sumljiv in zato ga ie aretirala. Kmalu so izsledili v Gdansku tudi Adama Žaka, ki se je vrnil z neko drugo ;adjo. Proti koncu decembra je prispel v Gdvnijo, kjer ga je policija aretirala. Pri zasliševanju je izpovedal, da sta se na odprtem morju z lastnikom jahte Tuszvnski m sprla; med prepirom je udaril Tuszvnskega in odšel v kajuto. Kaj se je zgodilo s Tuszvnskim, ni hotel povedati. Omenil je samo, da je morda padel v morje in utonil. V resnici sta ga pa 2ak in Gdow-ski umorila, potem sta se pa vrnila z ahto v Orlov in vzela na krov Vacla-va Kurkiewlcza ter odplula z njim na Holandsko. Tam je Gdowski zamenjal *istine in nastopal kot lastnik jahte in ■organizator turistične ekskurzije. Policija pa še vedno ni mogla dognati, kaj se ;* zgodilo z jahto in njenim lastnikom. To je povedal Šele tretji pajdaš Kurkie\vicz, ki so ga sredi decembra aretirali v Rotterdamu. Jahto je prodal za 50 holandskih cekinov v Amsterdamu, denar so si pajdaši razdelili in se razšli, zdaj so se pa zopet sestali v zaporu. Iz Novega mesta — Sestanek zdravnikov. Naši in b Mokra nfski zdravniki imajo s\\>r> redne ee«tan-ke, na katerih obravnavajo medicinsko-znanstvena vprašan ia, pa tjdi druga, zlasti stanovska. Tak «=e~>tam-k bo 21. t. m. ob 15. uri v iavni ženski bolnišnici. Na programu i? d?bata o medicinsko-znanstvenih. predvsem pa zdravniško-rstanov^kih vprašanjih. — Prosvetni od*ek ^>kola ie imel zopet veoer, na katerem re predaval br. dr. Davorin Gros o Makedoniii t?r teroristični, revolucionarni organizaciji. Nadvse zanimivo predavanje so spremljali navzoeni z veliko pozornostic. Po predavanju c«o ©■ predvajali še 4 filmi o Makedoniji. Stičnih pre*lavi»n! bi si želeli 5» ve?. — Sankanje po ulicah Kljub strogemu nadziranju siražnikov e* že vedno docredi, da se na It j ali oni strani mesla pra piid-no sankajo, ne inenei' se za pcsl?d'oe gladkih tal. To se douaja zlasti okoli KaptUjo, kior ©o u^co precej ©trm^ in že zaradi nagnjenosti, ne da bi bile zdrsan?. zek> nevarne. Stražniki seveda ne more-jo biti na vseh frrajih naenkrat, mladi nepridipravi pa se jim tudi \edno pravočasno umaknejo. Želeti bi bilo zaradi te«a, uai bi vsaj starši vzeli svoio deco v rok?, pa jo poslali. Če se že boc> sankati, na sankališce na Kapiteljski marof, ne pa da sanka p. motnih 'jlieah. zlasti proti večeru. — Elanova prireditev. Športni klub Fian. ki je ztrio delaven in se trudi, da bi dal dolenjski metropoli nekaj onsga sportruca živlifnia. ki \e potrebno za vsako mesto, zlasti pa šf za tako kot ie Novv> mesto, ki te takor:koe srce Dolenjska, ima 10. fobrijana svoj' veliko prireditev, soortno mask erado. Elan, ki nas preseneča poleti a svoiimi zmiii/ami, nas skuša tudi pozimi pritegniti s svojim delom, s^dai Pa Se rel> s svojo maSkiado, ki bo vsekakor nekaj izrednima. — Zlobnost ali kaj. v soboto dne 30. t. m. iin*'ic naši dijak i-pros volarji svojo dramsko predstavo v Sokolekem domu. V svrho reklame so izobesili na vssh vidnih mostu lepake. Ti pa so bili na vecih krajih ali strgani ali pa pr^pleskani in prelepljem z drugimi lepaki. Res je, da s* je godilo večinoma na krajih, kjer nihče nima pravice izobešati svojih reklamnih sreds'ev. n" ns to tnjdi izrecno prepovedano. Ah takt bi vendar lahko im *1 dotični, ki je raz-trgal oziroma pomazzil leJtake, ki naznanjajo prireditev v korist PRK. Iz Kranja — SoM.inek volileev. r>revi ob 20.30 bo širši sestanek članov '.rajevne organi za cifo JNS v gostilni xSement. Vabljeni vsi člani in somišljeniki I — Lov na lisico, ki ga ie preteklo nedeljo priredil zimsko-sportni odsek SPD ▼ Kranjj, je prav lepo usp^l. Udeležilo M ga je nad 30 teikmovalcev, med t?mi tudi dvo dami. Lisica — g. Jereb — je zapustila start 10 minut pred lovci. Ti so bili izredno razpoloženi in v 15 minutah je g. Ko-vačič Stanko iz zasede napa d1 M lisico in to po kratki borbi uiel. G.Kovafeič si je s betm pridobil darilo in naslov zmagovalca. Tekmovalci so po lovu ponovno izražali zelio, da bi se prav kmalu ponovila ta družabna prireditev na snegu. Vsekakor \i treba pohvaliti agilnost zimsko športnega odseka SPD in veliko požrtvovalnost vodovi b gospodov. — Smuške vaje se vrše zop?t v nedeljo na Kucni. Vabljeni vsi! Vodili se bodo sm lški liki. — Neumestna šala. Sinoči so g. Tonkiiu Pettru, vratarju hotela »Stare pošte*, skrili usnjen plašč. Ko ji davi vstal in hotel obleči plašč, ie zapazdl, da sa ni. Takoj je hitel, misleč, da je okradan, na orožniško stanico. Orožnik pa ie kmalu ugotovil, da so se hoteli z vratarjem pošaliti in so mu v ta namen plašč skrili. Ker so pa take Šals nevarne in hidi kaznive, naj oa v bodoče raje opuste. — Prijava bitiklov in fijakarskjh vozil. Lastniki biciklov in fijakarskih vozil se opozarjaio, da pri mestnem županstv i dvignejo tiskovine za prijavo t?n vozil ze leto 1934., Ln sioer najkasneje do 28. januarja- — Dobava gozdnih sadik. Mestno županstvo sprejema prijave za gozdne sadike, in sicer do 11. februarja. Sadike se bodo od-dajaile iz banovinskih gozdnih drevesnic. Oene se zvedo pri županstvu, kje je troba tudi plačati odpadočo naročnino. Presenečenje. Proies ;r se oženi in ko se zjutraj po poročni noči prebudi ter zagleda na postelji mlado ženo, z godrnja: Kaj pa počenjate tu, gospodična? mm® Telet. 2495 Ljubljana. Sv. Petra nasip št 28 Izvršuje enobarvna ln večbarvne črtne klišeje, enobarvne in večbarvne aototipije, kombinirane IdMeJe aa navaden tn finejšl papir, kllfteje po pero risih, slikah bi risbah, rokopisih «ti fotografijah za razglednice, reklamne slike, vinjete ENOSOBNO STANOVANJE lepo in prostorno, oddam takoj ali pozneje. — Bleiweisova cesta 9/n, levo. ' 531 PEKARNO oddam v najem. — Kadivnik, Senovo pri Rajhemburgn. 530 AZBESTNI FILTER >Tehagc proda Omahen, Višnja gora. 529 STROJNIK išče službo__Naslov: Strojnik Petroviča, Gomirje. 528 ČEVLJARSKI STROJ za čidčenje prodam. — Cater, Brežice it. 106. 527 MESF/jNO SOBO v centrumu mesta, aa 1 osebo z vso postrežbo, event. tudi s hrano — oddam. — Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda«. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T LEPO TRISOBNO STANOVANJE v Tavčarjevi ulici, prvo nadstropje, z balkonom, kopalnico in pritiklinaml — se odda za 1. maj boljši stranki. Mesečno Din 1250. — Pojasnila pri upravitelju hiše Novi trg stev. 3. 514 Sveže, najfinejše norveSko RIBJE OLJE lz lekarne DR. G. PIGCOLUA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91 T- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA v Ljubljani, Prešernova ulica stev. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Vlog ima nad 420,000.000.— Dir rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem m davčno močjo. Telefon St. 2016 in 2616. Poštno čekovni račun St. 10.53M Uradne nre za stranke so od 8. do 12.14 are. Urejuje: Josid gnoaoćIB £a »ftaruaoo tiskarno«; sran Jcacrack » £a upravo ai inseratni dal Usta: Oton tji&riataf mm Val v Ljubljani