St. 0)7. Trstu, v soboto 21. avgusta 1886. Tečaj XI. EDINO Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« z.zhaia 2 Krat na ted«n vmako sredo in sabata o noludue. Cena sa vse «to prilogo Tal.. z* polu ler.a 3 el. KOkr..za oatrt letal gl. T5kr. — Sama prl-ogarane X gl. SO kr za celo leto. — Posamezno Številke se »atuvajo ori onravniitvu U vtrankan v Trsts po & kr., v Bsrlol in v AJdoviSliI no <* nr. - Sart>6*int, reklamacije m inserate prejema OprivnlUvs, vit TerrsNt«. »Nsva tiskarna*. Vsi doviii se poliljajo Ursdalitvo »vla Tsrrente- »Nuov* Tlpografia;t vsak mora biti frankiran. Rokopisi o*ez posebne vrodnostl se ne vračajo. — Jnttratt (razno vrata naznanim in poslanice) se zaradunijo po pogodbi — prav ceno ; pri kratkih 0Rla»ih z drobnimi đ'kami «e pladnje za vsako besedo 2 kr Slovanstvo. Kaka sreča za liste, da se vladarji, ministri in diplomati shajajo baš v Času kislih hrastovcev, kaj bi oni delali, ko ne bi v tem času mogli Ugajati konjekturalne politike. Vsa žurnalistika se zdaj bavi o tem, kaj pomenja shod naSega in nemškega cesarja v Gostinju in obisk brata nagega cesarja pri ruskem caru. Italijanski listi v tem obziru prinašajo uže fantastične sklepe, oni hočejo vedeti, da Avstrija Italiji ponuja nekatere dežele na meji v to, da jo pusti Italija pri miru, ko začne nadaljevati osvojevanje na Balkanu. — Nemški listi zopet strašijo Rusijo in govore, da je avstrjisko-nemška zveza tista skala, na katerej se mora zru-Siti vsako početje Rnsije in vsaka druga zveza, — iz teh listov bi se moralo sklepati, da mora Rusija sploh zahvalna biti, ako jo obe drugi cesarstvi vzameti kot tretji člen v zvezo. — Francoski listi se ogrevajo za zvezo mej Rusko in Francijo in svetu razkladajo, kako straSno močna je danes Francoska. Ruski listi ravno ne zanikujejo zveze, ali pred vsem povdarjajo, da je Ruska satna sebi zadostna, posebno ako se naslanja na vseslovansko politiko. Občno menjenje na Ruskem ide sploh druga pota, nego pa ruski dvor in oni del ruske diplomacije, ki je danes na krmilu; ruski narod noče znati za nobeno poniževalno zvezo v zmislu berolinskega traktata; ono se drži opravičenega menjenja, da le tista vlada mora postati prava zaveznica Rusije, katera pusti Rusiji na Bal- kanu prosto roko ter jej pomaga, da uniči spletke Angležev na Bosporu. Zadnja bratomorna vojna mej Bolgari in Srbi je tudi oficijelno Rusijo nekoliko sprijaznila z javnim me-njenjem v Rusiji; toda car in njegov minister Giers se še vedno držita mirovne zveze in gotovo tudi upata, da se da pridobiti črno morje in Bolgarija v porazumenju z Nemško in Avstrijo. — Okolu tega so se morali tudi vrteti razni dogovori, kajti znano je, da ruski car le potem še hoče in more ostati zaveznik obeh drugih cesarstev, ako mu oni pustiti prosto roko v Bolgariji. Ako bodemo torej Rusko še dalje videli v tricarskem koncertu, potem si skoro s gotovostjo moremo misliti, da je Rusija dognala popolno svobodo akcije v Bolgariji in na Črnem morju. Mi smo uže večkrat poudarjali, da bi bila taka politika tudi najboljša za Evropo in da tudi Avstrija more utrditi svoj vpliv in svoje posestvo na Balkanu le v popolnem sporazumenju j z Rusijo in kot vlast, ki se Slovan-i stvu sploh ne protivi, ampak mu celo j pomaga v lastnih mejah do veljave, kolikor je to opravičeno v dejanskih razmerah. Ako hoče sploh Avstrija obve-ljaviti svoj poklic na Jutrovem, potem jej je ruska zveza poprej potrebna, nego pa nemška, in jako čudno je čitati v velikonemških listih one šovinistične razprave, ki Avstrijo skoro da slikajo kakor vazalico nemškega cesarstva. Res so zadnji čas kramarski Angleži marsikaj storili, da bi onemogočili tricarsko zvezo, oni so Av- PODLISTEK. Kako se je Malvina učila gospodinjiti. Resnična dogodba: po nemški pripovedi gospe spisal Janko Leban. (Konac). Nespregovorivši besedice zapustil je Milutin na to sobo. Da sem vso noč jokala, za to se nI brigal; zdelo se je da mu to ni oviralo sladkega spanja. Drugi dan je bila nedelja. Milutin je bil prav zgodaj VRtal ter je satu pil kavo. Bafi Rfltn se oblačila, ko stopi v spalnico. • Požuri se, ljuba Malvina«, prične prijazno govoriti, »dal sem zapreč ; hočeva se skupui odpeljati v gozd«. Hotela sem mu ugovarjati. »Ne bodi takosvojeulavna 1« seže mi odločno in tesno v besedo, tako ja nevolja j« bila popolnoma pozabljena. Naposled vender-le pride. Bilo striji hoteli podpisati potni list, s katerim more do črnega morja, oni pripravljajo celo Kitajce za boj proti Rusiji, sploh oni intrigujejo po starej kramarskej navadi na vso strani, da bi Rusiji zaprli pot do Dardanelov in do Oceana. Ali i Bismark spoznava, da bi Nemčiji ne koristilo, ko bi se vezala z Angleško, in zato on skoro gotovo pridno mešetari za nadaljevanje tricarske zveze, pod katero se on najboljše čuti. Zveza Nemške, Avstrije in Angleške je danes skoro nemogoča in Bismark je preveč previden, da bi jo negoval v resnici; on z njo le straši, ali v resnici je težko kedaj na njo mislil, ker njemu tudi ne ugaja svetovno gospodarstvo angleške trgovine in obrtnije. Iz vsega tega sledi, da se bo še dolgo in dolgo krpalo na evropskem miru in da so vsi zadnji diplo-matični dogovori imeli le cilj ohranje-nja miru. — Vendar pa bo ta mir le vedno začasen in ne dolgotrajen, kajti nenasitljivost in šovinizem Nemcev ne bode miroval, v orijentu bode Nemce vedno povdarjal svoje interese, katerim služne hoče videti Slovane, in uprav zarad tega bode prej ali slej Nemec trčil s Slovanom ; stvar je oči-vidna, ker je napetost mej Nemci in Slovani uže denes prav velika, pa bode še bolj rastla, kakor bolj bodo Slovani prevideli zakaj gre Nemcem. Za Avstrijo tedaj nastane naj-težavniši položaj; uprav zarad tega pa je želeti, da se naša monarhija obdrži proste roke za vse eventualitete in da se ne veže na nobeno stran, kajti od Avstrije je dosti odvisno, kakih zaveznikov si bode iskala Rusija, ko postane boj z Nemčijo ne- je uže proti jutru. Težak kamen se mi je odvalil s srca in radostna mu bitim v naročje. ■ Ah, ti Še ne spiš, Malvinica moja?« povpraša me začuden* »Kako bi 11 spala? Saj sem skoro umrla Ramega strahu, ker te toliko časa ni bilol« On me gorko poljubi. »Bolje je bilo tako«, izpregovori potem; »vsaj nam ni bila dana priložnost, da bi se morda hudo prepirala.« »Jaz se naslonim na-nj zafiepnovši: »Jutre odpotuje Ivanka na Dunaj. »Oj, draga moja M il vina/« Le te besede je mogel izustiti; a uže male te besede so pričale veliko in zvesto ljubezen njegovo . . . « » » Deset let je od tega minulo. Deset let, polnih skrbij, pa tudi polniti tistega neskaljenega veselja. Milutin svoje posestvo lepo obdeluje; kaiti on je gospodar, ka-kerŠnih jemalo. Bilo je sicer nekaj slabih letin; a navzlic tem napredujeva. In jaz, ne da bi se sama sebe hvalila — smem reči, da sem postala ne le srečna, nego tudi praktična gospodinja. Do tega mi pomagala ljubezen do moža pa tudi resna volja, da mu hočem biti ljuba in koristna tovaiŠica. Danes na večer pred binknštnirai praznik', vrnola sem se zopet domov z Dunaja, kjer sem se mudila pri svojih ljudeh dlje Časa. Kakor pred desetimi let', čaka me na bližnji postaji mali elegantni voz in kakor pred desetimi leti sta konja iti voznik lepo odičena. Zli se mi, da me vsa narava veselo pozdravlja. Milut'n sedi veselje oznanujoČega lici pri meni. Vse je baš tako kakor pred desetimi leti, samo pri kočijaŽi na kozi sedi najin živi izogiben. Slovanstvo v tem boju bodo skoro gotovo bolj zedinjeno, nego se denes vidi in sodi, saj nekaj temu podobnega smo videli 1. 1870 na Nemškem. Nemški šovinizem in nenasitljivost pa vtegne Slovane pripeljati do neke Mon-roe doktrine, po katerej bi Slovantvo no smelo zgubiti niti podi ono zemlje, katero danes poseduje. Kakor rečeno, krpalo se bode morda še dolgo na evropskem miru, ali vse kaže, da prej ali slej trčita skupaj dva najmogočnejša ljudska elementa Evrope; Slovanu bode šlo, da brani svojo zemljo in svoje legitimne interese, uprav zato najde ga sovražnik kolikor toliko združenega, in ako zmaga, obveljalo bode toliko prej in za vedno načelo, da Slovan ne sme več zgubiti pedi svoje zemlje. Še le potem bode pa tudi misliti na trajni mir v Evropi, še le potem nastalo bodo tudi pravo kulturno tekmovanje evropskih narodov, in Slovan bodo igral ulogo mirnega posestnika, kateri ne želi tujega posestva, ker trdno in zavestno brani le to, kar mu po naravnem zakonu pripada. Konjekturalna politika marsikaj na dan spravlja, kar nema nobenega smisla, takega nesmisla smo brali te dni še preveč; ali naravni položaj Evrope terja svojo pot v politiki, katero pot ne zaproči nobeno diplomatizovanje. Šolske razmere v Iržagkej okolici. (Konec.) Med dvema sovražnikoma, s kojima se ima kedo bojevati, napade vendar poprej sinček, a pred nama v vozu njegova sestrica, ki skupno učeta, vesela, da se zopet srečno vračamo domov. Jaz se radostna naslonim v naročje svojega Milutina; kajti pred nami stoji preljubi naš dom. »Ah, kako idilično lepo je tukaj I vzkliknem. »Koliko lepše kakor mej zidovi prašne prestolice l« »Da, da to je resi Pa tukaj ti tudi živi mož« komur si iti ostaneš najdražji zaklad na svetu!« Jaz sem se nekoliko časa smehljala; potem pa dostavim: »Da, da tukaj mi živi mož, ki mi je nekdaj dokazal, da mu brez prakse navzlic »kuharskih iu gospodinjskih knji«« le nisem bila ugodna tovarišica.« »Nur Theorie und Praxis im engsten Verein Scbalft in der \Virtschaft daa iech'e Gedeih'n!« »Tako, ljuba Malvina, znal bi ti povedati vsak pravi gospodar. In ti, vrla ženska, dokazala si, kako isti u ite so te besede l« Kakošen nauk izvira iz te dogodhe? — Dandanašnja odgoja naših hčera jr» povsem napačna. Kaj pomaga, če tvoje hči bere francoske in nemške romane; če spretno igra na klavirji težke komade neumrlih mojstrov, ko jej ie oa umno gospodinstvo »španska vaa?!« Olgojajmo torej naše hčeri v to, za kar so namenjene, namreč v umne, pridne gospodinje. Le potem postanejo nam ženske prijetne in koristne udinje človeške družbe in vredne bodo lepih besedij Schillerjevih: »Khretdie Frauen I Rie llechten und weben Himmllsche Rosen ins irdlsche Leben, Flechten der Liebe begluckaudes Band» močnejšega in potem še le slubžega. Mej sovražnike, ki prete slovenskej narodno sti, Štejemo tudi dva jezika, nemškega in laškega. Primorskim Slovencem opasen je, kakor smo menda uže dokazali in kar vsak pameten človek sprevidi, bolj italijanski nego nemški, kajti pni je ob enem tudi deželni jezik, kojega naše ljudstvo vsak dan govoriti sliši ter je nekako prisiljeno se ga koliko toliko poprijeti, da občuje z italijanskimi strankami, ki pa na svojo stran nočejo o slovenščini čisto nič slišati, prav tako, kakor Nemci in nem-čurji po Štajerskem in Koroškem. Tega krive so politične razmere, ki se ne dado čez noč spremenotl, ampak prete ostati še dolgo enake. Đva sovražnika torej imajo tukajšnji Slovenci, ta dva jim silita skozi vrata in skozi okno z svojo govorico v šole in urade. Italijan tirja po nekakem, da postanejo tudi šole v Čisto slovenskej okolici popolnoma laške, take namreč, kakoršne so v mestu samem mej samimi Italijani. Eno ali drugo je neizogibno. Katere stranke se hočejo slovenski okoličani v svojem obupu, v tej dilemi poprijeti, one, ki jim izbacuje slovenščino popolnoma iz šol, ali one, ki pušča, da ostane slovenščina še kot učni jezik? Mej dvema zloma mora se manjše izbrati. Take so tukajšne razmere; kdor nam ne veruje, naj se o njih sam prepriča in sprevidi, da govorimo resnico ter ne zagovarjamo nemščine v okoličinskih ljudskih šolah, ampak jo smatramo kot neko sredstvo, s kojim bi šolstvo v okolici zadobilo nekoliko več narodnega duha ter slovenskim okoličanom večjih dušnih koristi doprinašalo. Vemo pa, da počenjamo po starem reku: klin s klinom, ali dru-gače v sedanjih odnošajih ni mogoče. Dobre volje tukajšnjim rodoljubom ne manjka, le da bi se jim tako ne zaveza-vale roke ter bi se toliko ne sumničili od nekih narodnih zagrizlecev ali od po-sebnežev v Trstu. Zdi se nam, da ti ljudje nečejo čisto nič vedeti o preresničnem reku: »Sloga jači in nesloga tlači«, ampak slepo udrihajo po uzornih domoljubih, ki se tukaj za sveto narodno stvar bore. Sedaj pa stavljamo prašanje ter prosimo, naj se nam odgovori. Laške šole so slovenskemu tukaj bivajočemu življu opasne, ker v njih se deca narodu svojemu odtujuje — vendar pa (naj nas radi tega nobeden krivo ne umeje!) od laških šol si moremo skoraj več uspeha pričakovati memo popolnoma nemških šol, ker laški je tudi deželni jezik, kojega umeje vsak okoličan, osobito v spodnjej okolici bivajoč; a nemščina je tukaj čisto tuja, in od šol, v kojih je nemški učni jezik, smemo radi tega manjšega uspeha pričakovati. V okolici (vzlasti v spodnjej) imamo slabe, čisto laške ali mešane šole, kder se okoličanska deca malo ali nične nauči; v mestu imamo c. kr. nemške ljudske šole, v kojih tudi mečejo slovenščino za vrata in ki so pri tem še tako prenapoljnjerie, da je ravnateljstvo prisiljeno celo mestne otroke odpošiljati zato, ker ni prostora, kder bi v teku leta lenobo pasli in klopi greli gledajoč učitelja, kako se muči in jim v potu svojega obraza trdo nemščino v Še bolj trde glave zabičuje. Ako pripelje Še slovenski okoličan svoje otroke v te šole, sprejmejo mu jih še manj, rekoč, da nemajo več prostora in očitajoč mu, da ima šole doma, naj vanje svoje otioke pošilja! Kaj je storiti torej takemu očetu? Sam ukrene, kakor najboljše ne. Pošlje svojega sina v kateri si koli »meštjer« (rokodelstvo) rekoč: pojdi delat, vsaj si kaj zaslužiš — naj pohajajo Šole gospodski otroci! Naj nam torej nasprotujoča gospoda pove, kako je temu opomoči; svetuje naj nam, v kake šole hočemo mi slovenski okoličani svoje otroke pošiljati; prav hvaležni jej bodemo za svet, ako bode res dober. Sicer pa Šolsko prešanje v tržafkej okolici je in ostane še na dalje nodum Gordianum, kojega razvozljati ne bo mogoče v senci, tu treba svitle luči. _ Diximus. Politični pregled. Notranje dežela. Gostinski shod plava še vedno na površji časnikarske in verjetuo tudi diplo- matiške politike. Poročali smo uže v pred zaiinjej številki sanje vročekrvnih Italijanov, ki menijo, da jim Avstrija kar tako »vbogajme« v naročje vrže primorske de žele in južno Tirolsko. Nam se to pričakovanje italijanskih rodoljubov prav nič Čudno ne zdi, ker so v zadnjih letih, če tudi povsod tepenl, vendar le mnogo vtak-noli v svoj žep, tako da zgube nikoli niso čutili, ampak pri vsakem poboji so obogateli, ker so okoliščine tako nanesle; — še danes skoraj nobeden Italijan ne veruje, da se Ima Italija zunanjemu svetu zahvaliti, da se je zjedinila, ampak še se Italijan vedno ponaša z Izrekom: »Italia f»ia da se«. Italijan se ponaša s tem, da je potomec slavne rimske države i njegova vroča kri mu ne daje miru, ona ga draži i n vznemirja, zapeljuje in uveruje, da je Italija poklicana k svetovnej vladi, kakoršno so imeli Rimci, da se zdaj zopet vrač« čas, ko iz pepela vstane stara slava, stara omika romanskega naroda, katerega so drugojezični severni barbari v osodo-polnej uri z surovo silo osužili. Italijane prevroča domišlija vara, če tudi nad njihovim rodoljubjem nemamo nikakedvombe, ampak jako bi želeli, da bi v vzgled bili slovenskej mlačnosti, in prav zarad tega moramo spoštovati take italijanske rodoljube, ker vsak človek je vreden največjega spoštovanja, ki za svoj narod misli, dela in žrtvuje se in trpi. Mučenikov ima Italija mnogo, tega ne more nobeden tajiti, in vsak, komur je na na srcu človeška blagost, more se le veseliti, da se je poprej tako razkosana Italija združila v celoto; vsak dober človek jej v tem okviru želi srečo, procvet in blagost. — Ali tu je tudi meja, tu jo konec 1 Italija naj ostane v domačej hiši, tam jej bo dobro, ker nobeden je ne bo nadlega], še potem ne, ako ne bi imela nobenega vojaka na no-gub, saj vsa Evropa pripoznava potrebo združenja Italije. Združena Italija je tedaj Evropi potrebna prav tako, kakor bi potrebna bila neka združitev slovanskih narodov na Balkanu, zarad katerih Evropa ne more priti k miru. — Ali Italijani naj bi pomislili to, da oni niso potomci Rimljanov, ampak zmes raznih ljudstev, ki so v Italijo prodirali in tu več ali manj časa vladali; da so oni prav malo podobni starim Rimcem, če se ž njimi hote primerjati v vseh dušnih in telesnih krepostih; da se dan danes mej narode, ki so se vsaj tako omikali, kakor Italijani, ne širi več kultura z mečem, ali s kričanjem nekdanje kulture, ali z sklicevanjem na rimsko svetovno državo. Sedanja Italija ni rimska drživa in tudi ne bode ter ne more biti, ker jej za to manjkajo vsi pogoji. Italija sama je temu v najnovejšem času najočitnejši vzgled; ona se je prva zjedinila na narodnej podlogi, ta podloga je bila njej alfa in ornega, in ker je podloga zdrava in času primerna, zato je Italija pri vseh zgubah na bojnem polji dosepla svoj nameo.— Rimci so podvračali druge narode, dokler so bili zdravi na duhu in telesu, a ko so to lastnost zgubili, propala je vsa njihova Hvetovna država; ali Italijani morebiti miRlijo, da so oni krepkeji na telesu in bolj zdravi na duhu, nego sedanji sosednji jim narodi? 'lega nobeden ne bo trdil, ampak kdor pozna d.'žele i narode, vsak bode zanikal. Uže iz tega vzroka tedaj sedanji Italijani ne morejo imeti nobene oporoke ali naročila od starih Rimcev, pa tudi nobenega upanja do svetovne vlade, o kakoršnjej se jim sanja Bilo bi še o tem toliko govoriti, da bi lahko napisali debelo knjigo, tu pa temu ni prostora in treba, da zdaj še nekoliko spregovorimo o nemških sanjah. Uže zadnjič smo opomnili, da nemški neodvisni časniki sploh slutijo, da stase avstrijski in nemški cesar sešla v gostinj skih toplicah, da se dogovorita, kako bi se ubranilo rusko pritiskanje na rešitev vshodnjega prašanja in glede odstavljena bolgarskega kneza. Nemški časniki so — kakor to drugače ne more biti — Rusiji Zelo sovražni — vsaj še avstrijskih Slovanov ne morejo videti. Slovan je v njih ustih uže človek druge vrste, kateremu dati enake pravice z Nemcem, bilo bi vnebovpijoči greh, kaj pa še le Rus, on je azijatkski barbar v domišliji nekaterih nemških časnikarskih, večinoma judovskih prorokov, on Je pravi Polifem, čn tudi ga Bog ni ustvaril 7. enim, ampak z dvema bistrima očesoma. Slovana se nekateri Nemci bolj bojp, nego živega hudiča, Če tudi je Slovan najboljša, najmirnejša i najljubeznivša duša. Zakaj to? Zato, ker je pošten in močen; njegovo poštenje i njegova moč zapreti duri in vrata pijavkam človeškega rodu. Kako mislijo Rusi o shodu našega i nemškega cesarja, o tem nismo Še nič govorili; hoteli smo nekoliko čakati, da natančniše pozvetno, ker pravega menjenja ruskega ljudstva v nafiih krajih ni tako lahko pozvedite; zakaj, tega ni treba praviti, saj nas in Ruse loči skoraj kitajski zid, mej tem ko smo Kitajcem, bodi si tudi evropskim, tako strašno blizu. Neodvisni ruski časniki niso bili s tem shodom prav nič zadovoljni, posebno hudo pa so napadali avstrijsko vlado, i najbolj v tistih dnevih, ko je bil nadvojvoda Karol Ljudevit gost ruskega carja, očitali so Avstriji nehvaležnost, govorili, da bi rada sama podedovala turške dežele, da pa pri prebavljanji teh mora sama poginoti, ker slovanski narodi na Balkanu nemajo do nje nikakega zaupanja, toliko manj, ker še lastnim slovanskim podanikom o jezi-kovih zadevah ni pravična. Svetovali so, naj se Rusija postavi popolnoma na svoje noge in reši sama vshodnje prašanje.Hude sodbe, katero so ruski neodvisni čaniki izrekli zoper avstrijsko vlado, ne moremo i ne smemo priobčiti, želeli pa bi, da si o k si cu vzemo merodajni vladini krogi. — Vladini ruski časniki pa si prizadevajo o stvar poravnati. Tako piše nek ruski vladni časnik, da ni res, kar ruski časniki govore, da se Rusija hoče odpovedati tri-carske zveze in postopati sama po svojej volji, da dalje tudi ni res, da so se v Ki-singenu in Gostinju mej Nemčijo in Av-strijsko-ogersko sklenoie nove politične pogodbe, katerih ne bi tudi Rusija bila deležna. Le tedaj bi se bila zveza raztrgala mej tremi cesarji, ako ne bi se bili mogli zediniti zarad ohranitve miru, in vendar se je dogovorilo, da ima vladati mir na balkanskem poluotoku. Res je, da ima tu Rusija zgubo, ali ne more se očitati Avstrijsko-ogerskej in tudi Nemčiji ne, da je dobila iz zapletek na Jutrovem dobičke, ampak tega j« kriva sama Angleška. Sicer pa Busiji ni treba zopet dobiti proste roke, ker prosto roko je vedno imela, zarezala se je v tej tricarskej zvezi le za to, da nič ne stori, kar bi nevarno bilo splošnemu miru. Ni tedaj nobenega vzroka za promembo ruske politike, kar se tiče ohranitve miru, v popolnem soglasji je z berolinsko in dunajsko politiko ter si pridržuje popolno svobodo glede varstva ruskih interesov. Madjari so zadnjo nedelo zopet v treh krajih taboravali in Bklenoli, drjav-nemu zboru poslati prošnjo, naj se napravi samostojna madjarska vojska. Napuh, napuh in zopet napuh! Vnanje dežele. Pogodba mej Čmogoro in papežem za \arstvo verskih zadev katol čanov v Čr-nogori sta 18. t. m. podpisala v Rimu kai-dinal Jakobi ni in tajnik črnogorskega kneza. Herbshi kralj se pripravlja ca pot v zunanje države; za dobo njegove otsot- ii os ti prevzame vlado ministerski svet, ki pa ne bo imel pravice imenovati in od-stavljati uradnikov. Ruska vlada je sestavila komisijo, ki ima izdelati zakon, pod katerimi pogoji smejo tujci kupovati nepremikljiva posestva na Ruskem ; pri tem se bo ozir jemal na to, da se naseljevanju Nemcev v deželah ob Visli jez postavi. Ob enem tudi komisija nasvetuje predloge, glede vredbe pravnih razmer tujcev, ki so v zadnjem času sprejeli rusko podaništvo. V Sredec sta prišla turška poslanca Madjid paša i n Abro efendl, da z bolgarsko vlado vredita vshodnje rumeljske razmere. Kakor se kaže zdaj, skoraj ne bo mogoče teh razmer povoljno vrediti, ker poslanca imata taka naroČila, da jih bolgarska vlada ne more sprejeti; ona zahtevat;:, naj se uvede stara organska ustava, katerej pa bi se vse ljudstvo uprlo; pod tacimi pogoji ne bo mogoče te zadeve poravnati. Ljudstvo je vsled tega silno razburjeno. Berolmski mestni \astop je tudi odbil vabilo budimpeŠtanskega mestnega za- stopa, naj se udeleži svečanosti zopetne pridobitve Bude. Angleikega državnega %bora obe zbornici ste se 19. t. m. odprli. Prestolni govor o zunanjih zadevah popolnoma molči, ampak omenja le izida zadnjih volitev ter potrjuje sklep prejšnega parlamenta glede vlade na Irskem. Vlada parlamentu poda proračun in od prejSne vlade uže podane kreditne predloge, potem pa se parlament zopet zapre — V zgornjej zbornici je Sa-lisburjr izjavil, da se birmansko prašanja k malu vredi. Prepirljivo ozemlje v Afganistanu znaša 20 milj., tedaj je boljše, da se to prašanje reši mej obema vladama, nego da bi komisarji v onih krajih prezimili. Glede zakonodajstva za Irsko priporoča vlada, naj se skliče enketa ter naj se varuje socijalni red po navadnih zakonih, ako pa bi ti ne zadostovali, zahtevala bo vlada obširnišo oblast. V Egiptu dela Muktar paša Angležem dosti preglavice. Angleži so menili, da je Muktar samo dober general, kakor diplomata pa ga okoli prsta ovjjo; ali zelo so ee prevarili. Muktar nikakor ni hotel dovoliti, da bi turški sultan potrdil angleško zasedenje Egipta, ampak izdelal načrt, kako naj se prevredi egiptovska vojska ter ga poslal sultanu v potrditev. Po tem načrtu bi egiptovska vojska zadostavala za hrambo dežele, angleška vojska bi morala Egipt zapustiti in angleška vlada nositi troške za zasedbo. Angleška vlada pa je ta predlog zavrgla ter zdaj pod roko v Garjigradu dela na to, da bi Muktar pašo s pota spravila, kar se jej pa teško posreči, ker so druge vlade na Muktarje-vtj strani. DOPISI. IZ SV. Križa, 20. avgusta 1886: (Izv. uopis). Tukaj se govori mnogo o koleri in Čudimo se, da ljudje, malo da ne, po vsej okolici za to bolezen umirajo, a le pri nas ne. Ako je res azijstska kolera mej nami, in ako se bacili redijo in množijo najbolj tam, kder organične stvari gujijo, morala bi kolera uže deli časa biti pri nas. Govori se, da na Kontovelju kolero marsikaj pospešuje, najbolj pa nesnažne ulice in voda iz vodnjakov, v katere se lahko iz pokopališča odceja, ki spira in ►podpira razkroj pozemeijskih ostankov člo-večjih. No gotovo je, da se s tako vodo okuži človek uo človeka sč strašnimi posledicami. Kontoveljci pa trde, da voda, katera pada na pokopališče, nikakor ne more prodreti skozi kamenite in opokaste slojeve do spodnjega velicega vodnjaka — kojega sedaj popravljajo — in dokazujejo s tem, da se lahko precej pod pokopališčem luknja naredi, katera bode vodo držala, dokler je ljudje ne spoljejo, ali veter izsuši. Toraj, ker kontoveljska voda ni nevarna, boao pa morda krive nesnažne ulice, koje spira voda, katera teče v po-hišr.e vodnjake in staje, kder se marsikaj v njej zredi. Je-li to temu krivo? Bog si ga vedi, kajti na zdravnike se glede' kolere malo moremo zanašati. Kar je rekel Koch, to trde tudi oni, in mi bodemo pa lastnemu prepričanju bolj verjeli, nego njim. Mimo grede rečeno, Križ mi žele, da ne bi se zdravnik v vas pokazal, dokler kolera popolnoma ne jenja. Mi se klanjamo* znanosti in to bodi dovelj, ako nas hoče kak prismojenež s Zulu pitati. Pač pa, drago bi nam bilo, ako bi koja zdravstvena komisija dobro pregledala naše kraje in tudi faktično kaj naredila na zdravje okolice. Kaj ko bi slavna tržaška uprava skrbela za snago po okolici? Da grem na debelo: Pri nas, na primer, imamo dve luži, eno > Klanca drugo «Kau» imenovano, obe te pravi gnjezdi bacilov. Voda na klincu vse opere. Po poti pobere vse, kar more nesnažnega z seboj; naše matere spirajo v njej plenice in druge otročje zavoje; koliko nesnage samo s tem na njo pride ? Kde se pa spirajo rane in vsi drugi uagnjusi ? Na »Klancu«! Ves dan se tam pere, v dnu pa gnjije in množi se smrad, se kuži voda, katero pa živina naša pije. — Na «Kal» pa teče voda is vasi, no hvala Bogu, nekdo je baje vrgel živo srebro vanj, da sedaj puŠČa in služi le za rešeto tistim, ki blato iz njega jemljejo. Idoči mimo te ali one luže, dobro le, da se človek prime za nos, posebno pa, ako ni Križan. Temu naj bi se v okom prišlo I Naša vas, kakor večina vasi v okolici, ima nekoliko vaških odduŠkov, negnjus-nih klancev, po katerih je resnično brez Česna v ustih nevarno sprehajati se, posebno na tešče. Kaj ne bi se to lahko odstranilo? Ako zares pri nas nastane kolera, kar pa Bog nas varuj, ostanejo vpi bacili in birgulje na javnih poteh, in tako je kolerična propaganda najlaža. Ko bi zahtevali nekoliko javnih stranišč, očitalo nam hi se morda, da to ni več«po s'arero», da naši stari so » prav te klance zahajaii, da je to sad nesrečnega modernega žive-Dja, rajši naj se zakriči na vse zgodaj preŠičem svojim «otč past« itd. — Jaz mislim, da sezidanje nekoliko stranišč na bolj potrebnih krajih bi bilo jako pametno, kajti razkuženje o groznih boleznih bi lahko bilo in ljudje sploh bi se lože varovali ter pazili na čistočo in red. — Da, da, pozabil sem tudi: in zbran materijal služil bi lahko za žganje onega kratkega, katerega se pri nas — žalibog — mnogo ■Spiiga«. Veste, odkar so naši nasadili v Sera-jevu avstrijsko zastavo, nastanil se je tu pri nas nek Lah, kateri zna napravljati vse mogoče likere, rum, žganje in posebno to sili mej naše ljudstvo po jako nizkej ceni, da ono hlastno po njem sega. Moj Bogi mladež se je popala strahovito nesrečne te pijače (To je teško verjetno, saj v Križu raste obilo najboljšega vina. Ur.) tako, da ne vem kamo -pridemo. Moški vsake dj>i)e in celo nekatere ženice popri-jemljejo se strasti, katera prorokuje moralno propast. Temu pa je vsega kriva tuj— Sčina, po katerej se je marsikatera slabost k nam priklatila. Pomislite si, prefrigani oni Lah je oddal glas mej ljudstvo, da se pri njem poslužuje čestiti naš g. župnik In g. zdravnik na Prošeku, Sindici, kar je ljudstvo jako vabilo in mamilo. Kaj nI to preveč, da tak pritepenec kompromitira ljudstvu osobe, koje so v izgled? Te dni se je skesal nekoliko ta fabrikat in skušil je kolajoči lažnjivi glas v resnico preobr-noti, a ni mu se sponeslo. V ostalem pa želim, da se nafii dobri Križani odpovedo onej pogubonosnej pijači in da rajši hodijo tja, kder teče čista, dobra in zdrava naša črnina, ter slednjič naj gledajo, da pošteno gredo «svoji k 8vojim». V Senožečah, 18. avgusta. Dopisi iz naše doline uže nekaj let preporedkoma dohajajo v javnost; bodi si, da ni za to sposobnih peres tukaj, ali da so se nekdanja prespičasta pokrhala. Ker je pa pre-potrebno, da Bvet izv£, ne le da še živimo In to od ene strani tako živo in zdravo, da mej nami, blizo 1600 duš broječimi. ni nijeden uže dva mesece dolini solz slovo dal; od druge strani pa tisto polhovo trdno spanje spimo, da od nas v socijalnom, političnem in drugem živenji nikdo ne izvč; čakamo odrešenja na tihem, kakor bomo po našem verozakonusodnjega dneva čakali. Ni sicer moja naloga naše vsestransko spanje opisovati, tu bi imelo spretnejše pero od mojega tako obširno, kakor častno ulogo. Ker pa, kakor rečeno, takega peresa pri nas ni, poskusim pa jaz, akoprav e6 slabimi močmi, pa s toliko boljšo voljo, naSe čudno spanje nekoliko pojasniti: Uže meseca januvatja t. I. smo bili zaključili občinske volitve, a onega, kojega ples ne veseli, tega je podoknica od ssdem trobcev tako razkačila, da je našo, več trudapolnih tednov pripravljano in dovršeno izvoljitev občinskega odbora, z eno nemško, njemu ne prlstoječo vlogo uničil. Nekdo ga zove «Grandnemčur». Od tistega časa, ko so bile volitve ovržene, uže je 6 mesecev, in odkar so bile nove volilne liste na razgled dane, pa 2 meseca za eo-r&m I. Ti morda misliš, dragi bralec, da nam, ker smo tako mirni, v pričo sedanjega občinskega odbora pečeni kopuni iz zraka v usta lete? — Ne, ne — brate moj I — Le ogledi si naše poti in ceste, po katerih komaj koze srečno preidejo; ogledi si naše sadno drevje, kako visijo odlomljene veje na sve kraje. V gozdih in šumah imamo VBe polno: drv, nastelje, paše itd. za poklicane i nepoklicane, a vse prav va nizko ceno. Občinski računi od leta 188r> so se tudi neki zajezili, ker jih ni na svjtlo.Vo-zirao gnoj, za odvrnitev kolere, raz gnojišč, pa ne vsi — in pred bi se enega naših primoralo, svoje, na glavnej ulici nagromadeno gnojišče in čez ul'co tekočo gnojnico odstraniti, gotovo bi gospod župan sam na svoje osebne troške za to de-lalce in voze najel, ali pa vse na starem pustil, kakor pa onega na to silil, a vse to radi tega, da v miru živimo. Imamo obljubljen telegraf uže en par let uradno; potrebno svoto no cev g« kole so tudi naši kavalirji, n.pr. Dejak, Rieter itd. uže kiiiij darovali, naš poštar je bil tudi uža od uradne mu strani opozorjen, naj si priredi primerno sobo za telegraf in pošto skupaj, kar se je tu ii uže, in prav povoljno zgodilo. Tudi prepotrebna in prekoristna poštna zveza z Di« ačo nam je obljubljena In kakor nam g. župan zatrjuje, za obe napraviti je tudi naš c. kr. g. okrajni glavar unet, a vendar ima to oboje, kakor vse drugo pri nas, tisto osodo kakor ono presneto gnojiUe I — Da bi uže naš visokopoštovani rojak vendar enkrat svoje bivališče v njemu ljubem rojstnem kraju s katerim drugim zamenjal, potem bi nam morda vaaj občinske vtlitve v tek prišle; sicer ostanemo še Bog ve koliko časa v politični mefiček zaviti; in naši nemČurčkl ne bodo imeli še tako hitro prilike, kako «šilo» geroša plačati, ter ž njim zavisne trž.uie omamiti. Danes smo imeli v farnej cerkvi praznovanje rojstnega dne Našega veličanstva cara Fran Josipa; obče priljubljeni naš gospod župnik je slovesno sv. mašo z lepo donečim glaRom Izvanredno lepo in veličastno pel. Tuii kvartet domačih pevcev s peljem cesarske pesmi brez spremljanja orgel Be je povoljno ponesel; škoda da jih na tem kraju premalokrat slišimo. Udeležba pri tej sv. maši je bila mnoga, zastopani so bili tudi vsi c. kr. uradi z svojimi načelniki in druge avtoritete, le občinski zastop je bil popolno nenavzočen, kajti sam njegov, od Njegovega veličanstva c sarja, dekorirani načelnik, je danes zarana zamenjal to redko Blovesnost s kratkočisnim potovanjem: sapienti sati — Iz Brd, 13. avgusta. Ker nobeden noče nič pojasniti iz naših Brd, kako kaže tetina, kako Be mej našimi prebivalci sloga in edinost širi in o drugih zadevah, zato prosim čestito uredništvo, naj sprejme teh par vrstic, da svet ne bi mislil, dal smo prav zaspali v naših lepih in krasnih Brdih. Letina pri nas bi bila dobra, ako bi trta !e srednji pridelek donesla, ali žab bog, pomladi, ko je zelen pokazal, takrat je tudi trta veliko obečala, kakor denaŠnji svet, ko se je začelo Širiti grozdje, vsak dan manj, tako, da je sedaj po mestih prav žalostno gledati. Sadja, posebno sliv je prav zadosti, krompirja prav malo in še to malo močno gnjije. Mej občinami v sosedstvu ni pravega miru, še menj mej mladeniči; nobeden ni hotel popisati, kako so se bili sprejeli Kozanci in Št. Martinci na meji občin, v kratkem povedano, bil je kakor mej državami boj, pomanjkovalo je samo stre Ijanja, morala je priti žandarmarija iz Golice na pomofi. Kdo je tega kriv? Sedaj ima pri nas ljudstvo vso prostost, brez vsacegi strahu; ui ša minolo 14 dni, ko so v Kviškern vso noč razsajali; župnika zmerjali, poštarju močan tram od hiše odnesli in čez nek zid v vinograd vrgli. Ko se je pritožil, odgovorilo 8« mu je, da se je dosti bašat na istem tramu skuhalo. V St. Florjanu, kakor se je bralo v «Soči». bila je tepežnica; v G-radnem, ko je milostivi vrhovni škof imel kanonično vizita-cijo takrat se se v večer pred deljenjem svete birme v farovžu občinski zastopniki s Č. vikarjem sprli in pretili, ako ne pridejo vrhovnega Škofa konji v ViŠnjovik, da ne pošljejo nobenega otroka k birmi — predrznost! — no drugi dan jih je milostivi vrhovni škof v cerkvi dobro poklestil. — Zmerom večje nevoščljivosti mej občinarji vladajo. Obljubljena cesta čez Graden do Plani je zaspala, potem ko se je obetalcu želja spolnila. Dokler je imel strah, da ne bo Izvoljen kot deželni poslanec, vsakemu se je pripogibal In obečal,„sedaj pa, ko je dosegel sedež župana v Sraartnem, za nobenega se nič več ne meni, zvezane ima vse na vrvi, dokler se ne odtrgajo, prav tako tndi v Podgoro se ne ve, ali glavarstvo spi, ker ste uže minoli dve dobi, to je 6 let in volitva ni Še razpisana. Za Krjako obeča, da jim da podporo za širjenje planišča iz cestnega zaloga, da se jim prekupi, kdo ve, ali pojde ali ne. Lepo bi bilo. da bi bilo razširjeno, pa le iz lastnega zaioga, ne pa iz okrajnega. odposlal je po zadoščenje k detektivu* namreč svoje »en {lein parade« sekun-dante, kateri so detektiva v njegovem imenu na duel poklicali, a kakor se sliši — on je hotel viteškemu gospodu tuai na tem poslužiti—alimu n| tega predpostavljena oblast dovolila. Razen vsega tega pa se plemenita gospoda iz »Magyar-orzsa^a« zabavljajo še s tem, da se po Zagrebu v kolih za smeti okoli vozijo, ker si mislijo, da so v svojej magjarskej metropoli. In to je tudi za njih zabava. Iz tega se vidi, kaj vsega prevzetnost ne dela! Bog daj norcem pamet, a Hrvatom oba kraja palice! Zagreb 18. avgusta 1886. Jo mulatć embcr, kamor pride, ostavi za seboj spomin. Tako je tudi te dni eden takšnih hrvatskih bratov iz »Magjrar.orz&Agat ostavil v Zagrebu svojej magjarakej kulturi trajen spomin. Oiposlan je bil iz te blažene iležele veuo/ečaih defraudacij nek Magjar za uradniku na zagorskej železnici, katera seje to leto zgradila in komaj ko je prestopil prag zagrebškega kolodvora, po kazal je svojo vljudnost do naroda, pri katerem je dobil službo, t. j. v kolodvor-skej restavraciji se je pridružil ednemu stolu, okoli katerega so sedeli plemenitega Arpsida sinovi in pili hrvatske kapljice v slavo svoje vsak dan vekšajoče se kolonije v Hrvatskej, a po prihodu poslednjega, ti a veselje so počeli zabavljati čez nekatere Hrvate, kateri so sedeli pri drugem stolu, v tem se je posebe pa odlikoval prido-šlak, ker ko je videl, da so Hrvati, da izbegnejo kakšnej nesreči, otišli, pričel je na sveto jezo ob tla hitati okrožnike, steklenice in kozarce, sploh vse, kar mu je pod roko prišlo,- ko se je pa tega dela naveličal — Sel je pred kolodvor, zrušil raz sedeža fijakerskega fanta in konie gnai okolo prostornega trga kolodvora tako dolgo, dokar so bežati mogli in dokler gani stražar, kateri je to komedijo mirno gledal, za vstavil In ga na red pozval, a ko je ta pred seboj videl stražara — posegne v žep in mu proži bankovec od 50 gld. s besedami: »Belieben Sie anuehmenHHrr StadhauptmannStražar, zvesten si dolžnosti, prijavil je tega plemenitega embera na kompetentnom mestu. — Drugi dan pa je spet ta pogledal preveč kozarcu na dno in se maščeval pri mestnem detektivu, kateri je nameščen v baraki za disinfekcijo, češ da to nič ne velja, Sloge« prijelo dopisnico iz Nemškega pod naslednjim naslovom: «Lobliche Redaction der «NaŠa Sloga« In Triest — Bohmen*. Takšnih i še polno druzih kozlov delajo gospoda iz «Reicha», pa pravijo, da so uže vso znanost v najem vzeli. Zdrav kraj morajo menda biti Senožeče, ker po poročilu kitero smo sprejeli od tam, oi uže 2 meseea£izmej IG)0 prebivalcev nobena oseba umrla. Če je to resnično — Bog daj. ca to zdravstveno stanje še dolgo trajal Knj iževnost. «.Pro Slavia** je naslov majhnej knjižici, katera je t« dni izšla v Cividato v Italiji in kateie čisti prihod se vporabi v korist slovenskih prebivalcev krajev Di-lignidisi, kateri ?o bili ponesrečeni 8. julija p. m. po groznem viharju. Vsebina ie v prozi in v stihu od G. Merinelli-a, G. Codig-a, E. Podrecca, Hogantino-a, G. Giov. Trinko-a, Pacifico Valuasi-a, S. Rf-fati-a, C. W, Comeli-a, G. Vogrig-a in D. Podrecca; razen raznega berila ima tudi podobo kraja in njega navadne nošnje. »Pro Slavia« se prodaja po 50 cen-tesim. in se dobiva, kakor menimo, tudi v kakšnej bukvami v Trstu. Vsak, kdor le more, n;ij si jo kupi, uže iz tega vzroka, ker je namenjena v korist ponesrečenih Slovencev Italije. Javni zahvali. SI. županstvu in vsemu starešinstvu v Rifenbergu za blagodušni dar in pomoč, ker so mi k bolnišničnim stroškom znameniti dar 30 gld. iz obč. blagajnice podarili. Zahvaljujem se prav toplo vsem onim prijateljem in dariteljem za rečeno blagodušno podporo. Berje, dne 18. avg. 1886. Alojzij Makovec. Iz celega srca ne zahvalim blagorod-nemu gospodu dr. Pavlu Zenkoviču, zdravniku v mestnej bolnici tržaški, da je mojo ženo in dete se svojo nepopisljivo požrto-valnostjo, neizmernim trudom in trpljenjem otel grozne smrti. Hvala Vam za vse! V Trstu dne 20. avpusta 1886. Anton Kovačič c. kr. javni stražnik. Tržno poročilo. Kava — živahna kupčija povedno viših cenah; tendenca najboljša. — Prodalo se je te dni 1500 vreč Kio po f. 53—G4.~, /i000 vreč Santos po f. 56—65.—, 400 vreč Bontine po f. 77—, 100 vreč Timor po f. 80.—, 700 vreč M-tnilla po f.58—G0. Sladkor — slaba kupčija, cen« še niže. — Sladkor v kobili po f. 18 25—22. Sadj9 — došlo je mnogo letošnjega sadja, vsled česar je bila kupčila nekoliko boljša. Pomeranče f. 6 do 14.—, limoni f. 2.50 do f. 13.—. mandlji f. 77 do f. 8.rl.—. fige v vencih f. 17.—, rožiči lepi novi f. 9 do f. 9.50, ooaša nova f, 21 do f. 22.—, cvebe Elemć nove f. 18 do f. 21.—, sul-tanina nova f. 30 do f. 31. Olje — slaba kupčija. — Namizno stane f. 48 do f. 70.—, jedilno f. 35 do i. 41. Petrolje — rusko f. 8.50, amerikansko f. 9 do f. 9.25. DomaČi pridelki in žito — skoro nobene kupčije, cene so zarad tega le nominalne, Les — slabo obrajtan. Seno — dobro konjsko f. 1.30 do f. 1.00. Borano poročilo. Vsled neugodnih poročil iz Londona, so tudi tukaj kurzi postali niži in je tendenca slabša skoro za vse papirje. »unajMka Borva dne 20. avgusta, Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 60 kr Enotni drž. dolg v srebru 86 » 40 > Zlata renta......121 » 20 » 5•/, avst. ren,a .... 102 • 30 » Delnice narodne banke . . 867 . — » Kreditne de'^'ce .... 281 • — » London 10 lir sterlin . . 120 » — » Napoleon..............9 , 99'/2 » G. kr. cekini............5 > 93 2 • Kr. državnih mark ... 61 » 70 » Vsi uradi društva „Assicurazioni Generali" nahajajo se od danes v tnovej družtvenej palači Via della Stazione 7/. 888-1 (Kolodvoina ulic Trst, dne 16. avgusta 1886. » # # Cegnarjev Viljem Teli se prodaja v tiskarni Dolenčevi po i. O «oldov. Trgovina 88 A. Majer-jevega Exportneg;a piva v steklenicah v t, juhi, Jani (pivovarna na paro) priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v skrinjicah po 25 in 50 stekl. Razkužujoče sredstvo za stranisća in vsak drug kraj — popolnoma neškodljivo zdravju. Najbolj ekonomično in povsod rabljeno. Da se razkuži kako stranišče, zlije naj se vsaki dan notri 2 žlici te tekočine. Za vsak drug kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pesedo nekoliko žlic. postaviti posodo v kak kot, ter menjati ga je enkrat na teden. Samo v Lekarnlci R0VIS v Trstu V istej lekarni so na prodaj slavno znane PR0TIK0LERICNE KAPLJICE izvrstno preservativno sredstvo BASTLER-jevo IZVLEČEK iz antilskega tamarinda hladeča in dobro okusna pijača priporočljiva vzlasti za veliko toploto. Liublj, Vaš cvet Gosp. Gabr.Picoli-ju, lekarničarju v Na zahtevanje potrjujem, da sem za želodec, kojega deli so mi dobro znani v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili 42—50 Ljubljana, mesec januar 1884. Dr Emil vitez pl. Sttickl, c. k. vladni svetovalec in defelno-aanitnet poroBevalcc. Podpisani potrjuje, da ima Žolodečna esenca ljubljanskega lekarmčarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plominj, Primorsko. Antirrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromoti delavnih Čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi In v zobeh. Steklenica 40 kr Pastilje santoninske ; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper pliste škatljica 10 kr 100 košč. 50 kr. 1000 košč u gld. 2000 6 gld Salloilne paatile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritls), pluČnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Zeliščni prsni «lrop. Ta iz zdravilnih želiš« izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odruščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci Ša toliko žličic, Steklenica 36 kr Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišna dobe v lekarni G. Piccoli-ja «pri angel u» v Ljjiihljaiii na Dunajskej cesti, —k der se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo. ŽELODČNE BOLEZNI je moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti po JERUZALEMSKEM BALZAMI) edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrstne enake leke. Večina raznih kapljic, ižlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druzepa, nego škodliiva zmes Edini Jeruzalemski balzam si jo zagotovil vsled svoj« priproste sestavo, odločno oživljajoče ln želodčne živ.-e hitro krepčalne moči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi z.lra-vilami, kar dokazuje tudi sć vsakim dnevom veČe prašanje po njemu. Ta balz;im bogat na delajočih snovih kineŠke robar-bare, katera korenika je poznana zarad njenega upodnega upliva na prebavijenje ni ciicenje, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega preb ivljanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvodenci priporočujejo proti neješčnosti. zabasanju, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vsakej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novcev. 38—32 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladišča v Trstu v lekarni Marku Ratasini, na Reki v lekarni al Redentore, G. Gmeiner. v Korminu v lekarni A. Fran-zoni, v Tominu v lekarni E Palisca. Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo \ trgovino z dežniki v ulici Barriara vecchia 8t. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih iležnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, hombiž^vj od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja pvav po ceni defnike in solnčnike. 104-1 Giullo <;rim 111. Proti pošiljatvi denarja, ali pa s povz tjem zneska. Obleka za G» gld. in več. Brnsko C11 Irnonn Vae,po ?a>riiN~*eni,' ^ OUIVIICIIU v zuloe' tovarne za sukno blatio P^rik Brunner UluljU Bpno Frolichergasae 3. Oglede pošilja brezpiačno in franko, veče zbirke ogledov z i krojače nefrankovano. Ivan Perlot ct Comp. v Trstu '"-1 trgovina z vsem na tii-iSkem trgu na-hajajočim s blagom na debelo in drobno. Razpošilja kavo v paketih po 5 kilogramov 3 povzetjem, na enak način tudi olje, riz, različno sadje, zelenjadi iz južnih krajev, vsakovrstne riba marinirane in sveže, po nijnižpj ceni. vse prosto carine franko na poftto naročnika postavljeno. — Kedor želi, naj piše in poSljejo se mu ceniki franko in brezplačno. Lekarna Trnk6czy. zraven rotovŽa * v LJubljani na Marijaceljske kapljice velikem mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prijeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czy-jevih firm so : Na Donaji dve in ena kemična tovarna ... . n vv!A v Gradci (na Štajerskem) ena pa v L« j unija 11 i. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena adravila s prvo pošto dobi, da nasl >v tako le napravi: Lekarna Trnkdczv oolea rotovža v TJul>l|unl. ' Cvet proti trganju (Olclat), je odločno najboljše zdravilo zoper protin, ter revma-tizem, trganje po udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval,Zahteva naj se samo tovot zoper tikanje po loli dr. Malićun z zraven (8,ihutz'»"-M sioječim znamenjom. 1 steklenice 50 kr., tucat 4 gld. 50 kr. 6-» ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej vrnite. iMlfcZELILERl _ TROP NUR |AP0TI€Kr:R TRMK! U.AIBACH 1 STUCK zo~< za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti na zdravje, imajo izvrsten vspeh nri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, alab želodeo, urak, vetrove, koliko, tlatenioo, bljuvanje, glavobćl. krč v želodeu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih In zoper zlato žilo Steklenica velja 30 kr., 1 tucat 2 gldv 5 tucatov samo 8 gld. |pW Mvarilo! Opo-znrinmo, da se tiste istinite MARIJACEUSKE kapljice do-blvajo samo v lekarni TRN-K0CZY- ja, zraven rotovža na velikem trgu v Ljubljani. Planinski zeliščni sirup kranjski, za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripuvost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl enica 5» kr., 1 tucat S gl. Samo ta sirop za Stt kr. je pravi. Kricistilne kroglj ice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pregrešati in so se uže tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človtškega telesa, glavot>6lu, otrpnjelih udih, skaženem želodcu jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah k 21 kr. ; jeden za zavoj s G škatljumi 1 dd' 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. ZDRAVILA ZA ŽIVINE. "M Ta i»ruv dobra Ktujia pn-uiagu nuj boljo i>ri vaeh lnilrziilb kruv, konj in prašičev. Konju varuj« ta Stupa trjjnnju po trevlh, beifuvk, v seli naloiljlvlb kuSiiib lxihv.nlj, k »Siju, plutfnih ln vratnih hotuznij, tfr o Cunjiauila,oprave, snSioi Itd.,h kratka . pri vseh vnanjlli boleznin In lilbith. - Steklenica z r.ildl-»ini navodom vrud stanu lo 1 ifld., /i Rtekl r. rubiloim navodom vred samo 4 gld. "Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v ljekarni THNKOCZY-ja vi Ljubljani zraven rotovža in vsak dan s pošto razpošiljajo. (D LaRtnlk druftt^o •KDIN08T« — tzdatoij in odgovorni urednik : VIKTOK DOLENC Nuo^a tiskarna V. Dolenca v Trstu.