Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 din
GLASILO  O SV O BO U ILN E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OV O M ESTO IN TREBNJM
LETO I. — Stev. 42
NOVO MESTO, 16. decembra 1950
Izhaja tedensko
Koga bomo volili?
Z volitvami 17. decembra, ko bomo volili v Okrajne ljudske odbore, bo treba te organe naše ljudske oblasti v resnici okrepiti in jih usposobiti za izvrševanje obsežnih planskih nalog.
V odbore morajo priti sposobni in delavoljni ljudje. Uresničiti moramo demokratičen značaj ljudske oblasti in doseči tako stopnjo v njeni graditvi, da bodo posamezni organi, tako po svojem sestavu kot po načinu dela dokih, da socialistično demokracijo tudi v praksi, pri našem delu pravilno razumemo.
Le na ta način bomo lahko uspešno realizirali to kar hočemo, namreč udeležbo delovnih množic pri izvrševanju nalog organov oblasti. T o je v sedanjem času toliko bolj potrebno, kolikor se veča število ljudi, ki pričenjajo sodelovati in soodločati o stvareh državne uprave in socialističnega gospodarstva. V tem je bistvo stvari.
Okrajni ljudski odbor do sedaj de-iunsko ni pomenil tistega najvišjega predstavniškega telesa v okraju, njegovega dela ni bilo dovolj čutiti. Zato bodo morale bodoče okrajne skupščine z boljšim, načinom dela in z nekaterimi organizacijskimi spremembami prevzeti nase odgovornost za svoj okraj v taki meri, kakor ga ima zvezna ali republiška skupščina za našo državo odnosno za Posamezno republiko.
Pomembnejšo spremembo v organizaciji okrajnih ljudskih odborov predstavlja ustanovitev svetov za prosveto in kulturo, za zdravstvo in za socialno skrbstvi. Dosedanje izkušnje so pokazale, da bo delo naših upravnih organov smotrnejše, če zamenjajo dosedanje Poverjenike kolektivni organi, to je sveti, ki bodo pod vodstvom člana izvršilnega odbora združevali tiste ljudi v okraju, ki razumejo prosvetna, zdravstvena in socialno-skrbstvena vprašanja in katerim je zaupano vodstvo posameznih ustanov s tega področja. Ti sveti kot upravni organi v okrajnih odborih ne bodo imeli le značaj posvetovalnega organa kot doslej, ampak bodo kot skupnostni organi okrajnih izvršilnih odborov v teh panogah odločali.
Z letošnjimi volitvami v okrajne odbore moramo te organe naše ljudske oblasti v resnici okrepiti in z izbero politično zrelih in poslovno sposobnih ljudi zagotoviti boljše delo kot dosedaj.
Sedaj nam je jasno, kaj vse bodo morali Okrajni ljudski odbori delati in kako izvrševati oblast 'ljudstva. Zato Prav gotovo ni vseeno kakšni bodo ljudje, ki bodo izvoljeni, to se pravi, ki bodo \prišli zastopat tielovho ljudstvo celega okraja. Prav gotovo še pri nobenih volitvah ni bilo tako važno kot ravno pri teh, koga bomo izvolili. Kajti kakršen bo bodoči Okrajni ljudski odbor, tako bo tudi njegovo delo in taki bodo tudi uspehi njegovega dela.
Z Osvobodilna fronta skupno z ostalimi množičnimi organizacijami in Partijo
V3 letih 115,057.000 din za gospodarstvo
17, decembra bomo volili v OLO ljudi, ki nas bodo znali pripeljati z našo pomočjo skozi peto leto petletke v delovnega človeka vredno življenje!
Le nekaj dni nas še loči od volitev v Okrajne ljudske odbore. Na številnih pired-volivnih sestankih po vasebl in mestih, kjer kmet delavec in nameščenec previdno in vestno izbirata kandidate, se volivci razgo-varjajo in ugotavljaijo dosedanje gospodarske in politične uspehe, prav tako pa tudi govore o novih nalogah, ki stoje predi celokupnim ljudstvom v petem letu petletke in kasneje, ka/ko> bodo temelji naše socialistične države dokončno zgrajeni.
Ne bo napak, če: se ozremo na uspehe in težave, ki jih je imel dosedanji OLO Novo mesto) v dobi treh let; t. j. od 1947 leta, ko je bil izvoljen.
Uspehi so neizpodbitni in jih lahko \sakdo izmed nas vidi in čuti, če le hoče. Prav tako j vemo vsi, da so billa prav ta tx*i pretekla leta za našo gospodarsko in politično neodvisnost izredno težkai. Kljub temu pa ni izostal gospodarski in politični dvig našega prebivalstva, čemiuir naj služijo niže navedeni dokazi.
OLO Novo mesto, je v teh treh letih, vložil za dvig družbenega standarda in v kapitalno izgradnjo 115-057.000 dinarjev. Od tega v kapitalno izgradnja 38,059.000 dinarjev, vložitev v korist družbenega! standarda pa znaša 76,998.000 dinarjev.
Kapitalna izgradnja
Za elektrifikacijo' našega podeželja, ki je pri nas na Dolenjskem bilo v sramotnem stanju, se je vložilo 1,204.000 din. Transformatorske postaje so bile postavljene v Godni vasi, Beli Cerkvi, Orehovici, v bližini Straže' in na Mokrem polju. Daljnovodov visoke napetosti 20.000 V V dolžini 13 in pol kilbmetrov pa: Dol. Toplice — Uršna siela, Sniaitje —1 Orehovica, Orehovica — Mokro polje, in Romanja vas — b.ižina Straže. Omrežja nizke napetosti so vzela 24 km in to: Gotna vas, Poganci, Dol. Težka voda, Cermošnjice, potem Bela cerkev, Se-la, Cadreže, Gomila, Dol. in Gor. Kronovo, Družinska vas. Sledi bližina Straže: in Dol. in Gor. Mokro po|lje s Pristavo in Zarje-vino Stopiiče s St. Joštom, Verdenom, Pleim-bergom in Gor. Težko vodo ter Dolenja vas s Hrastjemi. Po vseh vaseh v okraju Novo mesto je bilo elektrificiranih skoraj štiri sto
na čelu prav dobro pozna ljudi v svoji vasi. P(\zna delo vsakogar med vojno in po vojni. Pozna njegovo prizadevnost za gospodarski dvig vasi in predanost delovnemu ljudstvu. Prav zato so tudi izbrali najboljše ljudi na vasi, ki bodo kandidirali na listi Osvobodilne fronte. Tem ljudem z lahkoto zaupamo naše ljudske odbore, našo oblast in naše gospodarstvo. Prav vsi bomo volili kandidate Osvobodilne fronte, ker smo za gospodarski dvig okraja, ker smo za boljše in lepše življenje in ker smo za mir in bratsko sodelovanje med narodi.
Zato vsi na volitve 17. decembra in volimo kandidate Osvobodilne fronte. Črne skrinjice ne maramo, ker je to skrinjica] sovražnikov ljudstva, sovražnikov miru in sovražnikov sožitja.
Naj živi Osvobodilna Fronta!
Naj žive kandidati Osvobodilne Fronte!
Naj živi naša svobodna in gospodarsko neodvisna socialistična Titova Jugoslavija!
hiš, prav tako razne ekonotmije, Kmetijsko obdelovalne zadruge, zadružni in prosvetni domovi. Vsi smo priča velikim težavam, ki jih ima DES pri elektrifikaciji, vsekakor pa je bila največja težava v pomanjkanju ba-kjtene žice in vendar simo kljub temu dosegli tako lepe uspehe v elektrifikaciji, ki so razveseilili številno prebivalstvo katero se je do sedaj gnetlo v slabo razsvetljenih prostorih in pripomogli tudi Dolenjski, da je .marsikje zaživela lahka, pa tudi težka industrija.
V številnih krajih stoje tudi že pripravljeni električni drogi in ne bo dolgo, kol bo ludi pri njih zasvetila električna) luč, kar bo ena od, glavnih skrbi novoizvoljenega OL,0 Novo mesto.
Za zaščito rastlin in pospeševanje živi-norelje! v našem okraju je bilo vloženih nad milijon dinarjev, prav tako za pogozdovanje in splošen dvig gozdov. Misliti pa bo treba v bodoče, da se kmetijstvu posveča še več pozornosti in skrbi za njegov dvigi
Lokalna industrija je zahtevala 12,406.000 dinarjev, od! tega samo opekarna v Za)logu blizu deset milijonov, gradnje v okraju skoraj milijon dinarjev za razširitev trgovske in odkupne! mreže je ©a bilo dano 1,486.000 dinarjev.
i» Turizem in gostinstvo, ki je na najboljši poti, da doseže dostojno višino, je iskal in dobil 2,550.000 dinarjev.
Za nove in obnovljene mostove in cesce so izdali 15.361.000 din. Zelezobetonski in leseni mostovi v Meniški vasi Cešnicah, Smihelu pri Žužemberku, Žužemberku, Dvoru, Gor. Polju. Uršnih selllih, Orehovici, Pogancih, St. Jerneju, Hrvaškem) brodu, Zertjavinku. Gradišču, Prečni, Prekopi v Dragi, Zameškern Vavti vasi, Toplicah in drugod zgovorno pričajo o skrbi za obnovitev porušenih in postavitev novih mostov in graditev novih cest.
V okraju imamo okrajno avtoprevozni-štvo, ki je že skoraj vsalkemul izmed nas na pravilo koristne usluge. Za njegovo ustanovitev, je bilo danih 1,210.000 dinarjev. Za državno obrt pa, med katerimi je tudi mizarska delavnica na Dvoru, pa 2,842-000 din.
Investicije v korist družbenega standarda
Stanovanjsko vprašanje je v okraju, predvsem v Novem mestu skrajno kritično. Na okraju je bilo veliko volje, da se z novimi zgradbami to stanje izboljša, pa še vse premalo, da bi se to res doseglo. V tem cilju je bijUo vloženih 13,279.000 dinarjev. V pomiritev tistih, ki so najbolj prizadeti s tem vprašanjem, pa naj bo zagotovila da bo tudi mestna stavba najkasneje do konca julija popolnoma pripravljena, da sprejme stanovalce in s tem ublaži stanovanjsko stisko. Bo pa treba v bodoče še! bolj v borbo za rešitev lega vprašanja, in se zagristi vanj kakor klošč v kožo.
Za izpopolnitev vdovoda v Novem mestu je igralo 2,265.000 dinarjev veliko vUbgo, kar se bo pokazalo v bližnji bodočnosti, kjo bodo imeli vodo tudi tisti, ki se še danes zanjo bore.
Splošno komunalno gospodarstvo je vzelo 970.00O dinarjev.
Osnovne šole (obnova in učila), domovi ljudske prosvete in dijaškii internat pa so
zahtevali od skupnosti 10,802000 dinarjev. Številka pove da se tudi v novomeškem okraiju posveča, velliko ljubezni našim mlajšim in pa razvedrilu in kulturi ter prosvetl miladini in odraslim.
V polpreteklih časih so imeli odprta vrata v bolnicei, zdravstvene domove ambulante le nekateri, danes, se je žrtvovalo v našem okraju za ta cilj za zdravstvo 17,358.000 dinarjev in ni tako daleč dan, ko bo tudi zgradba, za bolhe na pljučih dokončno zgrajena, dia slluži svoji nalogi. Krediti za obnovo podeželja pa so znašali 31.324.000 dinarjev. Ce pogledamo po naših vaseh in trgih, bomol videli, da to drži saj je nič koliko obnovljenih vasi v okraju.
Družbeni standard prebivalstva v našem okraju se vidi tudi v zavarovanju domov, oseb itd. Šoloobvezni otroci niso bili v starih časih zavarovani, danes jih je že skoraj 80 % in je bila izplačana že lepa vsota s tem ciljem. Bilo bi pa prav, če bi se v nekaterih krajih učitelji še bolj oklenili tega vprašanja in prepričali otroke in roditelje o veliki koristi tega zavarovamijai.
Samo v letu 1950 je bilo za škode povzročene po požaru izpUlačano od DOZ 3,317.000 dinatrjev, za škode zavarovane živine pa din 4,063-053, za škodo po toči 234.000 din, za škodo pri avtomobilih pa din 43U.OOO.  Vse to v letu' 1950-
Iz vseh teh rezultatov je razvidno, da gradimo, zavarovalstvo v pravo ljudsku ustanovo, ki mora v nasprotju s kapitalističnimi zavarovalnicami koristiti le delovnemu človeku, posamezniku in skupnosti. Iz premij, prihrankov delovnega človeka, gradimo ogromen zavarovalni fond, ki bo veliko pripomogel za dvig državnega* stand-ajrda. !
Našteli bi lahko še število stvari, ki so pripomogle, da se je gospodarsko in politično stanje v okraju dvignilo. Ce se ozremo še na »Putnika« v Novem mestu, bomo videli, da se ni še nikdar v svojem življenju naš kmet in delavec z nameščencem! mogel privoščiti toliko morja, planin in ostalih izletniških točk, kot prav v teh treh letih.
Leta 1948 je po Putniku organiziran izletniški vlak odpeljal 800 oseb v Opatijo — 70°/d kmetov. Kdaj v preteklosti si je mogel 'kmečki! človek privoščiti morje? Nikoli, le na sliki je sline cedil po njem. Številni v(laki so leta 1948, 1949 in 1950 odpeljali tisoče meščanov in kmetov v ljubljansko opero in dramo.. Prav tako v Planico, na Reko, v Pulj, Postojno, Bohinjsko Bistrico, na Rab in tako naprej. To je dejstvo, ki ga ne more nihče zanikati in ki vsakomur odkrito pove, da gremo v gospodarskem in političnem pogledu s hitrimi koraki naprej.
Od novo izvoljenih ljudi, ki smo jih in bomo še na predvolivtnih sestankih izbrali za OLO, pa bomo zahteval^ da nas z našo izdatno pomočjo varno pripeljejo skozi zadnje leto prve petletke na trdno zgrajene temelje naše socialistične domovine, ki nam bodo sprostile vse naše sile v dokončno bitko, bitko za dosego popolne socialistične države, brez| kakršnih koli ostankov nekdanjega zaostalega gospodarskega in političnega življenja! ) bj.
17. decembra bomo volili v Okrajni ljudski odbor ljudi, ki nas bodo znali pripeljati z našo pomočjo skozi peto leto petletke v življenje, vredno delovnega človeka
Stran 2
»DOLENJSKI UST«
Stev. 42
Za kandidate so izvolili najboljše
Volitve! v okrajne ljudske odbore so pred nami. Frontovci so na številnih sestankih prerešetali imena kandidatov, ki naj .bi jih zastopali v Okrajnem ljudskem odlboru.
Tudi v trebanjskem okraju so se frontov-ci za te volitve dobro pripravili. Za kandidate so izbrali ljudi, za katere vedo, da so vredni njihovega zaupanja. Poglejmo, koga so izbrali na Primskovern znanem partizanskem okraju.
Na Primskoveim ter v bližnji in daljni okolici vsakdo pozna Franceta Markošiča starejšega moža., bajtarja in očeta številne družine. Ze v času narodne osvobodilne vo^-
stopal v Okrajni skupščini, v najvišjem organu ljudske oblasti okraja. Na dan volitev pa bodo ta, sklep potrdili z izvolitvijo in s tem znova potrdili svoje zaupanje Fronti in ljudski oblasti, katere prestavniki se trudijo za blaginjo svojih ljudi.
V trebanjskem! okraju so na kandidatni listi tudi tri žene: dve kot kandidatinji, tretja pa kot sokandidatinja,
Mimi Kovačičeva kandidira v Sv. Križu pri Mokronogu. Svojo pripadnost ljudstvu je pokazala, že za časa narodne osvobodilne borbe, ko. je leta 1942. odšla v partizane in se s puško v roki borila za pravice svojega
VOLIMO predane, borbene in gospodarsko sposobne KANDIDATE!
ne je bil znan kot aktivist Osvobodilne Fronte. Zaradi starosti ni sodeloval v borbi, je pa toliko več naredil doma med vaščanl za osvoboditev. Bodril je ljudi in jih prepričeval o nujnosti osvobodilne vojne zbiral pomoč za partizane in drugo.
Konec vojne gaj je našel pripravljenega. Takoj se je pridružil vrstam borcev za obnovo porušene domovine. Na zadnjih volitvah' v Krajevne ljudske odbore so ga Prim-skovčani izvolili za predsednika Krajevnega ljudskega odbora. Mairkošič se je oprijel dela s pravo ljubeznijo in gospodarsko razgledanostjo. Kmalu so bili vidni uspehi njegovega dela. Mnogim je postal še bolj priljubljen zaradi svoje poštenosti pri razdeljevanju odkupnih nalog. Markošic je dosledno vztrajal na tem, da se pravočasno zadosti obvezna oddaja, davki in vse dajatve delovnemu ljudstvu. V kratkem času se mu je skupno s še nekaterimi drugimi odborniki Krajevnega ljudskega odbora in vaškega odbora Fronte posrečilo, da je napravil Primskovo tako kot je danes, da je Primskovo eden izmed najboljših krajevnih ljudskih odborov v trebanjskem okraju. Danes ši Primskovča-ni gospodarijo sami brez okrajnih aktivistov in drugih ljudi z okraja.
Frontovci) so na zadnjem volilnem sestanku soglasno sklenili, da jih bo Markošič za.
naroda. Tudi po osvoboditvi je na odgovornih položajih na okraju kljub slabemu zdravju aktivno sodelovala pri reševanju raznih nalliog v svojem okraju.
V Krajevnem ljudskem odboru Telče pa kandidira Pirčeva Anica. Pirčeva Anica je po, poklicu učiteljica in skrbno vzgaja otroke v šoJSi na Telčah v naprednem duhu. Poleg tega se udejstvuje v vseh množičnih organizacijah ter s svojim znanjem in izkustvom veliko pomaga pri prevzgoji kmetov v zavedne državljane nove Titove Jugoslavije. Frontovci na Telčah so se ji oddolžili s tem, da so jo izbrali za. svojega kandidata.
V Tržišču so postavili kandidatu Danetu Blažiču sokandidata, Francko Gabrijenjevo. Frontovci v Tržišču govorijo, da sta oba dobra. Na volitvah bomo videli, kdo od teh dveh bo zmagal. Vsekakor bol tudi Francka dobila precej glasov, saj ima vse zaupanje Tržiš čanov. .
Frontovci v trebanjskemi okraju so že na sestankih izbrali take ljudi dal se 17. decembra ne bodo spraševali, koga naj volijo. Iz svoje srede so izbrali najboljše ljudi, predane in preskušene, ki bodo prav gotovo delali v dobrobit svojih volivcev, svojega okraja in celel naše domovine.
Karel Oražem.
Kaj smo sedaj pokrenili za izboljšanje sadjarstva
Koristi, ki nam jih nudi sadno drevje so vsestranske: sadja uživamo v svežem in suhem stanju ga uporabljamo za izdelavo sadnih pijač, in nam je tudi predmet, ki se dobro vnovči. Lepo negovan sadovnjak je tudi okras domačije in oskrbovani sadovnjaki olepšavajo izgled celih pokrajin. Brez uporabe sadja je prehrana enolična, sadje je visoke hranilne vrednosti in sorazmerno bogato z vitamini, S sadjem dobimo tudi dovolj sladkorja. Dohodki iz sadjarstva so za posamezne sadjarje različni in zaradi gospodarske vrednosti, ki nam jo daje sadje, zasluži sadjarstvo malo več. pažnje kot jo uživa pri večini sadjarjev na Dolenjskem.
Kakor za ostale panoge kmetijstva velja tudi za sadjarstvo, da bo dobro uspevalo le tedaj, če mu bomo dali ono, Ikar mu gre. Iz stanja na terenu pa vidimo, da se s sadnim drevjtm na splošno ravna zelo slabo. Vsak kimet ve, da ne bo imel dobrega pridelka krompirja, čej bo slabo pripravil njivo, slabo gnojil in ga površno obdela val. Vidimo, da je stanje vinogradov mnogo boljše ker jih vinogradniki redno gnojijo, škropijo in obdelujejo, pa čeprav je1, v njih sama šmarnica in ostali manjvredni hibridi. Škropijo še večkrat kot je potrebno in sicer iz bojazni, da v jeseni ne bi imeli dovolj pijače, četudi je malo vredna. S sadnim drevjem je pa drugače ker je malozahtevno in ker jim donaša vsaj v posameznih letih pridelke in zato oskrbi ne posvečajo posebne pažnje.
Ce pogledamo sadovnjake po Dolenjskem vidimo še mnogo zapuščenih sadovnjakov kljub temu, da obstoji že od 1. 1946. uredba o obveznem čiščenju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev. Vidimo .sadovnjake in sadna drevesa, kamor še vešča roka sadjarja ni posegla in odstranila suhega drevja, suhih vej razredčila drevesne) krone in očistila sadno drevje mahu in lišajev. Ob cestah in hišah vidimo pogosto suha in zanemarjena drevesa, ki nikakor niso v ponos lastnikom- Zanemarjeni sadovnjaki kažejo, da je njihov gospodar slab kmetovalec. Zanemarjeni sadovnjaki niso ponos naših vasi.
V Uradnem listu LRS št. 11 z dne 28. 3. t 1. je bila objavljena uredba o obveznem zatiranju škodljivcev in bolezni sadnega drevja. Po tej uredbi morajo vsi lastniki vsako leto do roka, ki ga jim' določi izvršni KLO,
temeljito očistiti vse sadno drevje, kjer je pa razširjen ameriški kapar pa tudi poškropiti. Uredba predpisuje za one lastnike sadnega OToVja, ki ith oel ne opravijo občume denarne kazni. Strogost v izvajanju te uredbe nam narekuje slabo stanje sadjarstva pri nas. Ameriški kapar se z vsakim letom bolj širi in je v stanju, da bo zaradi brezbrižnosti lastnikov v kratkem uničil sadno drevje. Kdor je pa sadjai ve, koliko truda je treba, da vzgojimo sadno drevje do rodnosti. Znan je pregovor: da oče sadi sadno drevje in da boj šejle sin ali vnuk imel korist^ od tega. Ameriškega kaparja ne bomo zatrli pri dosedanjem načinu dela in je zato potrebno ravnati takole:
1. Izvršiti že! v jeseni in tekom zime temeljito čiščenje vseh sadnih dreves. Odstraniti moramo suha drevesa, suhe in polsuhe veje, razredčiti drevesne krone in odstraniti s sadnega drevja vse zajedalce.
2. Posekati in odstraniti moramo iz sadovnjakov že suha in polsuha drevesa, ki so napadena po ameriškem kapar ju, in katera so leglo raznih bolezni in škodljivcev.
3. Pomladiti moramo vsa drevesa s previsokimi kronami, da omogočimoi dobro škropljenje.
4- Gnojiti vsemu sadnemu drevju s hlevskim gnojem, kompostom in gnojnico, brezpogojno pa sadnemu drevju, ki je okuženo po ameriškem kapbirju. Le dobro gnojeno in redno škropljeno sadno drevje se bo lahko upiram lo posledicam, ki jih povzroča ameriški kapar na sadnem drevju.
5. Uporabiti zimsko škropljenje za vse sadovnjake, kjer je že ameriški kapar razširjen ali, pa se nahaja v bližini..
6. Zaradi preskrbe s potrebno vlago napraviti drevesne kolobarje pod sadnim drevjem.
Pred sadjarja, KLO in KZ so letos postavljene odgovorne naloge v pogledu sadjarstva. To dejllof bo lahko izvršeno, če bodo sodelovali pri tej akciji vsi lastniki sadnega drevja in če bo imel KLO pravilno vodstvo. Sadjarski odseki pri KZ in krajevni sadjarski .sveti marajo biti organizatorji akcije. Za to delo je zlasti poklicana mlar dina. Šolska mladina in krajevni mladinski aktivi naj  si napovedo medsebojna tekmo-
vanja, kdo bo boljše očistil sadno drevje. 'Za mjladino je sadje nepogrešljivo in je zato tudi dolžna, da je nosilec te akcije. Mladinske brigade, ki naj jih ustanovijo krajevni mladinski aktivi po. vaseh, lahko v kratkem času očistijo sadno drevje. To delo bo istočasno, tudi šola v sadjarstvu in za vodstvo brigad se poslužite naprednejših sadjarjev. Z akcijo čiščenja ne sme nihče odlašati in je nujno takoj pričeti z delom.
Vsem onto pa, ki bofdo akcijo čiščenja in zatiranja bolezni in škodljivcev na sadnem drevju zavirali z neizpolnjevanjem predpisov, povemo., da bodo kaznovani z najvišjimi denarnimi kaznimi. Naj) nikar ne misiliijo, da bodo še nadalje izigravali predpise. Skupnost, kakor tudi vsi dobri sadjarji zahtevajo-, da je te brezbrižnosti en-
krat konec, ker so v nasprotnem primeru vsa prizadevanja ostalih sadjarjev neučinkovita. Posamezne primere slabo oskirbioviir-nih sadovnjakov borno z imeni lastnikov pri-občevali tudi v Dolenjskem listu. Vse lastnike škropilnic opozarjamo, da morajo biti škropilnice dobro pripraviljiene kmetijski© zadruge pa morajo pravočasno prevzemati zadostne količine škropiv pri OZKZ. Ob nastopu mraza so KZ dolžne škropivo shraniti na toplem prostoru, da ne bo zmrznilo. Zmrznjeno škropivo je neuporabno za škropljenje. KLO naj dobro organizirajo evi-denčno službo, da bodo imeli stalni pregled nad izvršenim delom. Več o oskrbi sadnega drevja in škropiljenju bomo objavili v prihodnjih številkah,
C V.
Dva krnela — dvoje nasprotij
Za težkoče pri prehrani delovnih ljudi sq v veliki večini krivi tisti kmetje, ki ne izpolnjujejo .svojih olbvez: t. j. ne oddajajoi žita in drugih prehrambenih artiklov. Po zasAlgi takih kmetov so naši delovni ljudje prikrajr sani (vsaj delno) za vse tisto kar bi morali prejeti po garantirani preskrbi. ?
Tudi v novomeškem okraju imamo take kmete-špekulante, ki jim jej prva in glavna skrb samo za svoj želodec in jim ni mar, če dejlavec v tovarni ali na gradbiščih strada oziroma ima pom.anjkljivo prehrano pri svojem napornem delu.. Med temi kmeti sta na prvem mestu naslednja dva nepoboljšljiva posestnika, ki si jih bomo hatačneje ogledali.
France Škof doma iz Cerovega loga KLO Orehovica, kmet II. velikostne skupine, se ponaša s tem, da za leto 1950 ni oddal še prav ničesar državi. Od skoraj štirih hektarjev obdelovalne zemlje dolguje, skupnosti 260 kg; belih žit, govejega mesa 105 kg, masti 20 kg, enega mršavca (svinjo) in tako dalje se vrste številke. Tega dolguje toliko in toliko, a ne odda prav ničesar. Njegov edini izgovor je v tem., da rabi vse prej naštete artikle za sebei in tričlansko družino. Na KLO Orehovica so mu predpisali dajatve objektivno in pravično, kakor vsakemu drugemu kmetu. Drugi kmet sličen Škofu je Ivan Kuralt doma iz Gornjega Mokrega polja iz isteigai krajevnega ljudskega odbora, kmet V. velikostne skupine. Tudi on ne more z 10 hektarjev in 83 arov obdelovalne zemlje oddati prav nič skupnosti. Na račun obvezne oddaje bi moral oddati čez 200 kg belih žit, dalje večjo količino govejega mesa, dva mršavca, masti in tako dalje. Tudi njemu ni mar potreba bližnjega sočloveka delavca, ki se trudi po tovarnah za njega, da jie oblečen in obut, da ima orodje sploh da mu za njegove pridelke vrača proizvode svojih rok. Vsega tega on in še nekaj takih v novomeškem ojklraju ne vidijo, ne razumejo potrebe, da mora tudi delavec živeti za kar tudi zasluži enako kakor kmet.
V ' borbi pri veličastni graditvi boljše bodočnosti pa gredo složno z najboljšimi delavci-udarniki kmetje-borci za višji hektarski donos. Ti kmetovalci ne samo, da redno in pravočasno izpolnjujejo svoje obvez-
nosti do države, .ampak neprestano razmišljajo kakoj bi izboljšali obdelovanjie zemlje, kako doseči višji hektarski donos žit, barona-puja, industrijiskih rastlin in drugo.
Tudi take kmete imajo v novomeškem okraju. Kar, pojdimo k Janezu Kulavcu v Vavto vas KLO Straža. Kulavec je srednji kmet, ki ima precejšnjo oddajo žit in drugih pridelkov, katere je vse pravočasno oddal, zraven tega pa še druge kmete na sestanki* spodbujali, če je kateri tožil, da ne more izpolniti obveznosti, rekoč »kar mene si vzemi za vzgled, če sem jaz lahko oddal tiste kilograme boš tudi ti saj' je na tvoji njivi tako rastla pšenica kot na| moji«. Kullavec ima živino v najlepšem redu in skrbi in sploh je napreden kmetovalec. Tudi Andrej Ivančič, srednji kmet, doma iz Družinske vasi je med naprednimi kmetovalci. Razen pravočasne oddaje obveznih poljedelskih proizvodov, se je ša posebno trudil za dvig hektarskega donosa pri pšenici in končna mu je uspelo, da je na enem hektarju zemlje prfidellal 2300 kg pšenice. šAniton Lusina, kmet iz Bele cerkve! iae je posebno trudil za dvjig hektarskega donosa pri ječmenu^ No^ tudi njegov trud je bil bogato poplačani. Na enem hektarju je zraslo ječmena za. 2600-kilogramov. Vsekakor $ep uspeh.
.ha poglejmo še k Peiru Dvrjavi, kmetu iz St. Jerniejai. Dvrjava) .redno izpolnjuje svoje obveznosti, kar mu pa ni težko ob skrbnem gospodarjenju in umnem- kmetovanju. Letos se je posebno zavzel za sončnice). Ob vztrajnemi delu mu> je kljub hudi
SUŠi uspeta, dla je pirtidlelaJ. na enem hektarju
1200 kg sončničnih semein. Naj omenimo še malega kmeta Franceta Zupančiča iz Birčne vasi, ki si je ob umnemi kmetovanju! toliko izboljšaj rodovitnost zemlje, da je letos odr dal še več žita kakor mu ga je bilo predpisanega, Ti in še štirjel najbolj napredni kmetje iz novomeškega okraja bodo za svoje umno kmetovanje nagrajeni vsak s po 200 kilogrami umetnih gnojil, kar jim naj* bo v zadoščenje kot skromno darilo in zahvala za ves trudi, ki so ga vlagali in ga še Vlagajo za dvig našega kmetijstva.
Borcem za višji hektarski donos! pa želimo) obilo uspehov pri njihovem delu.
V peto leto petletke za zmago
Proizvodna in uslužnostna podjetja MLO Novo mesto zaključujejo z uspehom četrto leto petletke in bodo vsa predčasno izpolnila letni plan.
Industrija perila je izpolnila proizvodni plan že 25. novembra, finančni pa je bil koncem oktobra! dosežen 94%. Glavni delež za uspeh imajo vsekakor udarnice, katerih je v podjetju v tem letu do konca oktobra dvaindvajset.. Med njimi sia tudi prikio-jevalka Mihalič Marija in Ttriavižan Amalija, izdelovalka gumbnic, ki sta štirikratni udarnici in šivilje Humer Pavla, Colarič Stanka, Lukše Marija in Klobučar Rezika, ki, so se v podjetju že trikrat proslavite; kot udarnice. V splošnem je delovni kolektiv, razen redkih izjem., ki so z 0.99% neopravičenih izostankov rahlo osenčile podjetje, deloven in discipliniran. Da se doseže letni plan pred koncem planskega leta, je de-Jlovni svet sklenil, da se dela po eno uro več na dan, in to v počastitev obletnice OF v okviru ' šestmesečnega tekmovanja. Ta zmaga bo delovnemu kolektivu Industrije perila dala nov polet v zadnje leto petletke, ki bo prav gotovo tudi pri njem zmagovit kakor v vseh drugih podjetjih v okraju.
Mestna čevljarniea pa je doseigla proizvodni plan 24. novembra, finančni je bil dosežen 8. decembra. Veliko zasliug za zmago ima vodstvo, ki živi z delavstvom z enim srcem. Udarniki čevljarne Plantan Rozi, Guštin Franc, Mirtič Zinka, Bukovec Slavka., Zevnik Minka, Prime Rudil Stangelj Rudi, Junc Franc, Nagelj Jože, Kirn Jule, Meglic Anton, Malenšek Peter, Derganc Ivan, Gorenc Franc, Derganc Lojze, Pun-gerčar Julka, Ucman Martin, Celic Rudi. Vesel Jože, Rodič Ludvik in| Kozoglav Martina, med 'katerimi so tudi štirikratni, tri. kratnl   in   dvakratni   udarniki,   so dvignili
ugled podjetja in ga uvrstili med najboljiša podjetja v okraju. Da so dosegli plan že v novembru mesecu je vzrok v dobri organizaciji dela in pa v tem, da je bil plan vsakemu posebej razložen. Delavci so vsakodnevno spremjljali dosežene uspehe in če se je katerikrat pokazal kakšen zastoj, je bil je tudi takoj odpravljen. Prvomajsko tekmovanje pa je rodilo največje uspehe.
Mestno   mizarstvo   je   doseglo finančni
plan. 27. novembra. V temi podjetju so stali v prvih vrstah borbe za čim večjo proizvodnjo Zrimšek Franc, Jerman Franc, Bajer Franc in Fridl Vinko, prav tako pa so a požrtvovalnim delom odločno pomagali ostali delavci, ki skoraj ne poznaljoj neupravičenih izostankov katerih ni niti pol odstotka. Prav tako so se izkazali delavci, m d katerimi je bil najbolj uspešen mladinec Muhič Janez. Prvič so v tej delavnici napravili sami tudi karoserijo za rešilni avtomobil, s čemer so prihranili naročniku 150.000 dinarjev.
Kovinarska delavnica MLO bo finančni plan dosegla vsak čas. Da bo plan dosežen in presežen, je vzrok v tem, ker je podjetje dobilo za upravnika spiosdbtnega človeka v ključavničarski stroki. S tem se je podjetje strokovno izboljšalo. Tudi to, da so v podjetju v zadlnjih mesecih začeli z serijsko izdelavo je veliko pripomogllo k uspehuL Dvignila se je proizvodnja in izboljšala kvaliteta. Popravili so stare stroje in tudi delovna disciplina je post da vzorna, ta?*o da ni neupravičenih izostankov. Delovna družina tega podjetja se vsakodnevno bolj zaveda svojih nalog in lahko pričakujemo, d bo tudi v bodoče v prvih vrstah podjetij MLO' Novo mesto.
Tudi ostala mestna podjetja korakajo vštric z navedenimi.
Stev. 42
»DOLENJSKI LIST«
Stran 3
VOLITVE 17. decembra naj bodo izraz krepke volje izpolniti PETLETKO!
Halo — tukaj radio Novo mesto
Kaj bomo dali malčkom za Novo leto?
Letos že tretje deto prirejamo za naše malčke konec leta ali začetkom leta prireditve, na katerih naj se naši najmlajši razvesele in spoznajo, kaj vse jim daje delovno ljudstvo svobodne in neodvisne domovine.
Letos imamo v tem že precej izkušenj iz prejšnjih let. Sedaj že vemo, kaj je mladini všeč in kaj( ni. Prav dobro vemo, da otrok na zadovoljen samo z darili, da mu moramo dati še več, da mu moramo dati tudi za njegovo drobno srčece, za njegovo neobdelano dušico. S te prireditve mora' oditi domov zadovoljen in pojl'n lepegai, iti mora domov z zavestjo, da mu delovno ljudstvo da vse. karkoli mu more in karkoli zinorei Mora pa dobiti poleg vsega tega še zavest, da brez dela ni jela, da vse zavisi od delaj ljudskih rok in da ničesar ne. prihaja od zgoraj.
Mnogokrat smo že govorili o razbijanju mističnega mišljenja, o odvračanju| od babje-vernosti, od vsega tistega, kar človeka odvrača od stvarnosti. In, sedaj/ stoji pred nami, kakor nevidna stena, to večno pripovedovanje o pravilni vzgoji socialističnega človeka. Sedaj stoji pred nami veliko vprašanje, kaj naj damo otroku. Ali mu naj damo pravljico, ali bajko, ali mu naj' pripovedujemo o strahotah voijne, o velikih naporih nav ših junakov! v izgradnji socialistične domovine? Kes prav težko vprašanje.
Ta mali človek, si sedaj nabira izkustva, nabira si spretnost, nabira si fantazijo, nabira sd sploh vse Karkoli mu bo pomagalo v življenju, vse karkoli mu bo prineslo življenjsko srečo, in kaj sedaj? Ali sle že videli te male junake, kako so jim zažareli očiki od sreče in zadovoljstva- Ali ste že videli te male junake, ko so jim žarela lička od hrepenenja po velikem junaštvu in kako; se jim' je zjasnilo nagubano čelo po doseženem uspehu? Takrat, ko globokoi zavzdihne, ko zaploska z| malimi še nemočnimi ročicami, da sam ne ve kdaj' in kako, takrat je zadovoljen in srečen.
Vse to naji nami bo izhodišče za prireditev novoletne jelke. Vzemimo vse, karkoii nam bo pripomoglo do večjih uspehov v dosegi življenjskega smotra. Pravljico? Da! Pravljico v kateri dobro premaga zlo. Pravljico, v kateri pošten, pravičen in pameten človek, premaga vse karkoli ga ovira na Poti k izboljšanju življenjskih prilik. Pravljico, v kateri slab in krivičen! človek propade' zato, ker je izrabljal dobrega in delavnega človeka. In kaj mislite, ali ne bo t tam giobo&o v malčkovem srče c u vzkipel srd nad vsem slabim in hudobnim, ali se tniu ne bo porodila želja, da še on postane tak junak ki zmaga nad slabim in hudobnim? Att 'mu bomo pripovedovali partizanske zgodbe? Bomo! Toda one iz vedrega in veselega življenja ljudi, ki se| bore za zmago nad hudobnim, in nepoštenim. Kaj mislite, ali ne bo zadovoljen naš| junaček, če mu boi-frio pripovedovali one smrtih !Zmag polne zgodbe delovnega človeka, ki rije pod zemljo, in pridno kot čebelica ustvarja kruh.
Prav pri tem se spominjam, žarečih očkov in rdečih ličk iz vasi izpod Kukove gore, ko so g|l(edali v Recljevemi salonu skoz odprtinico nov svet poln junaških dejanj in junaštev brihtne glavice Jurčka. Kaj pravite, kaj bi dali tisti, sedaj že borci! za naše lepše življenje če bi še enkrat videli vse tisto, kar so takrat? Mnogi so takrat dobili pogum za borbo proti hudemu in vzljubili življenje,   kakršnega   ustvarjajo' danes.
Ali ste kdaj na skrivnem poslušali, kako preizkušajo malčki svojo brihtnost? Kaj je to: »Ce gor vržeš je' belo. če dol pade je pa rumeno?«! Kdo ve? »To ve vsak! Ti ne boš več spraševal!« In tako se vrste uganke tja pozno v noč na topli veči, dokler ne pade med nje: »Alo, spat! Jutri, je še en dan-« Da da uganke so vedno bile inl še bodo prl-ljuoljena zabava otrok.
Pa še pesem in godba in ples,-pa naj1 si bo že kakršen koli, samo da se vrti in skače. Takrat srce poskakuje in na lička se prikradeta radost in zadovoljstvo, v očke iskrenost in kri zaplapola za vse dobro.
In kdo maji jim da vse to? Mali malim? Ne! Veliki malim in to zato. da bo še lepše in še bolj doživeto. Otrok naj se ta dan razveseli in ne muči. Otrok naj ve, da je to njegov dan, ko samo uživa, dobiva, se veseli in ne čuti nobene zapreke. Ce pa le ne gre drugače potem pa naj bodo večji otroci gostitelji mlajših. Saj res, skoraj bi pozabili. Ali bi jih obdarili .in pogostili? Seveda in to koiljikor je le možno.; Kdo bi jih naj pogostili, boste vprašali: Dedek miazV Veve-ričfca ali zajček? Dobra vila ali dobra teta jesen? Ah, kaj še? Mogoče bi privlekli na dan še lepega angeljčfca iz neibies ali pa starega nadušljevega Miklavža? Ne, ne, dragi tovariši iz Zveze borcev in tovarišicc antiiašistke. Kdo nam ustvarja vsakodnevne potrebščine? Ali ni to naš pošteni kmet in kmetica, ali ni to naš borbeni delavec, ali ni to naši borec za dvig hektarskega donosa, ali ni to naš udarnik, racionalizator in nova-tcr? Seveda je in nihče) drugi kot ta, ki v potu svojega obraza ustvarja lepše in boljše življenje nam vsem, posebno pa še) našim malčkom, našemu bodočemu rodu, Ti naj obdarujejo naše male, ti ki vsak dan dajejo pa bodo tudi ob najlepšem prazniku obdarili otroke. Ali bi jih ne osramotili, ali bi jih ne užalili, če bi jih na tak lep' praznik postavili v kot, za peč ali pa še celo, dopustili da bi si v zakajeni krčmi zastruplje-vali pljuča.
P a še nekaj! Kako bomo okrasili prostor, kjer Ibctoo proslavili ta praznik? Vsekakor tako, da bo malček, ko bo prestopil prag, zastrmel in gjlobolko zavzdihnil: »Mama, kako je lepo!«
Dragil tovariši in tovarišice! Dajmo našim malčkom lep dan, tako lep dan, da ga bodo pomnili vse dni, da bodo o njem govorili in od njega vzljubili življenje in se znali tudi zanj boriti, znali boriti se za lepše in boljše življenje. Drejče.
Henigman Jožetfa:
Z ranjenci v Roški ofenzivi
Konec meseca maja 1. 1942. sem šla s tovarišico' Pršina Anico, sestro svojega seda, njega moža v partizane. Dolenjski odred' je bil) tedaj v Podstenicah. Delovala sem v ambulanti. Potem sem prosila, za premestitev v glavno bojlhico. Bila sem, premeščena na Daleč hrib, kjer je bila bolnica v lovski koči. Bila sem instrumentarka. Bolniška soba je bila velika in popolnoma, pravilno bolniško urejena. Imela sem ves za bojlinice potreben instrumentarij. V bolnici so bili le težko ganjeni partizani, ki so ležali n,a posteljah in tudi po tleh, ker je bilo premalo postelj na razpolago.
Neko noči je bil pni luči električnih ročnih svetilk operacija težko ranjenega partizana, ki je imel »spliterje« v jetrih. Operacijo je vodi dr. Igor (Lumaček). Trajala je od 1 do pol 4 zjutraj.
Drugi dan smo zvedeli, da se bliža velika italijanska! ofenziva, za katero pa se nismo dosti brigali, ker1 smo bili dobro skriti. Približno čeiz teden dni So že prišli Italijani v fodstenice. Sef bolnice dr. Igor je sklical v^e osebje bolnice, ter povedal, da bo treba ^amjence prenesti.' Pregledali smo teren ter našli primerno dolino, ki je "bila dobro skrita. Napravili smo hitro iz desk kočo in jo tako zakrili, da je ni billo lahko odkriti. Prenesli smo v njo vse bolnike. Pomagali so tudi že ozdravljeni bolniki. Ker smo imeli težko ranjene, je bilo) prenašanje silno težavno, zaradi'gladke poti. Iskali smo vedno druga pota med grmovjem in skalami. Pri težkem prenašanju sano bili skrajna izmvu Cleihi in utrujeni. Mnogo slo! trpeli tudi ranjenci, ker jim je prenašam je med skalovjem *n ^negotovost stopinj nosačev prizadejalo nude, bolečine.
Na Podstenicah in tam okoli so Italijani 2e vse požgali, do nas pa jihi še ni bilo. Ku-ali smo še vedno v prejšnji bolnici inj od tairn, nosili v zasdlino bolnico. Tudi' strežniki
so večinoma spali vi bolnici na Daleč hribu. Ko pa so se tudi že do sem približali Italijani, smo se preselili v kočo in spali kan* na tleh med bolniki.
Krog in krog je vse gorelo. Kamor, so prišli Italijani so vse požgali. Gorele so vasi, tulila je živina, vpitje in kričanje mučenih je bilo slišati od vseh strani. Mi pa skriti v dolini. Na vzhodu doline je bil v barakah zdravstveni material, hrana in vse drugo, llilrof smo znosili vse v malo utico, ki smo jo v naglici zgradili. V dolino suno hodili po smrekovih hlodih, da smo zakrili sled. Ko so prišli Italijani že čisto blizu, mi je dal dr. Igctf vrečo popra, da sem ga potresla po tleh in tako psom zabrisala sled-Vse, kar je bilo zdravo, je šlo v nasprotno smer, da smo tako Italijanom.! zmešali našo pot. Sledeč našim stopinjam so se Italijani oddaljevali od' našega! bivališča.
Ko smo se vrnili, so poslopja v bližini že gorela. Dr. Igor, dr. Miki, dr. Nataša, jaz in nekaj strežnikov in bolnikov smo ostali brez stražarjev in brez orožja. Vsi so mo-rali ostati na mestu, le posamezniki so hodili po vse, kar smo potrebovali. Le eden izmed bolnikov, ki je bil že boljši, je zapustil brez dovoljenja sobo,, da bi šel v gozd na stran. A komaj je prišel ven, že je zavpil z groznimi krikom, in ni ga bilo več. Nikdo ni vedel, kaj se je z njim zgodilo. Nato je vse zbežalo iz bolnice. Bilo je ob pol eni uri. Jaz sem se še z Anico vrnila, da bi pomagala ranjencem. Bolniki so tožili in se kar po tleh vlačili. Revež Iskra (part. ime) ni mogel nikamor. Tega sva prijeli, naložili na nosilnice ter ga odnesli v gosto steljo in ga še s steljo prekrili. Anica je od tod zbežala, jaz pa sem se še vrnila, da si vzamem svoj nahrbtnik. Drugi težko ranjeni si je v živčnem napadu pretrgal vse obvezei Bil je to mesar Savo, doma nekje na Dolenjskem, silen in velik s težo 95 kg, plazil se jeNpo
Jokajoča žena je opletala po novomeških ulicah in obupano tarnala, da se ji je izgubil otrok. Po dolgotrajnem neuspešnem iskanju se je spomnila novomeške razglasne oddaje, ki ji hudomušni 'meščani .pravijo tudi »Novomeški radio«, in z iskrico upanja odhitela tjakaj. Z jokom je povedala napovedovalcu svojo nesrečo.
»Halo, halol Neki ženi se je izgubil otrok!«
Napovedovalec je opisal otroka in zaprosil Novomeščane, da naj morebitna sporočila o otroku javijo v pisarno razglasne oddaje. Tekom pol ure je bil otrok v oddaji in je po zvočniku uoklical srečno mater, da. ga vzame v naročje in odnese domov.
Kakor je Novo mesto eno izmed najbolj zaostalih okrajnih mest v Sloveniji, pa prav gotovo prednjači vsem drugim s svojo razglasilo oddajo, ki se je odi revnih začetkov razvila v skoraj pravo radio oddajna postajo. Ob ustanovitvi ■— meseca marca letos — je marsikdo zmajeval z glavo in že v naprej prerokoval tej svojevnsmi zamisli tov. Zale* teia in Tratarja neuspeh.
'K sreči so se ti kimavci, ki jih je v Novem mestu ob vsaki novotariji več kot preveč, kar se da useiKali. Razgiasna oddaja je po zaslugi omenjenih tovarišev korakala z vedno večjimi uspehi naprej k cilju. Po 195 dneh obstoja ima ta postaja tele uspehe:
Oddaj je bilo vseh skupaj 468, kar da 40-604 minute ali 29 dni.
Vodstvo postaje se je zavedalo velikega pojmena radia.. Pozvalo je politične centre, množične organizacije, kulturne ustanove in druge) na sodelovanje in jim ponudilo zvočnike kot orodje za dosego svojih nelahkiih nalog. Poklicani so se odzvali in tako imamo dan.es v naši skromni dolenjski metropoli prav v tej razgiasni oddaji center propa. gande pa tudi razvedrila, saj oddaja skrbi z lepimi ploščami za ljubitelje glasbe.
Do 15. novembra je imela postaja 1979 liaziličnih objav, 726 porjočil o delu in življenju nmožičnih organizacij v mestu in na deželi, 1398 iz dnevnikov prebranih gospodarskih in političnih člankov, 51 govorov predstavnikov oblasti in množičnih organizacij, 284 ljubljanskih radijskih poročil, 400 sporedov ljubljanskega radioi glasbenega dela, 60 kulturno-prosvetnih oddaj razglasne (oddaje, ki sama skrbi za predavatelje in imenuje ta spored »naša ljudska, proaveta«.
Oddaja ima tudi svoj lasni kulturni programi. Do danes je imela 48 prireditev na katerih so sodelovali z 22 točkami: pionir-
tleh ter me prosil, da mu pomagam. Trudila sem se, da ga denem na rame. Pokleknem ter uporabim' vse sile, da bi ga potegnila na rame. Tudi sam si je pomagal, kolikor je mogel. Ko sem ga s težkim trudom dobila na rame, nisem mogla vstati, da bi šla z njim v hrib V bližini se je čulo italijansko streljanje, vpitje in kletev. Nisem mogla nikamor več. Reveža, sem morala pustiti. Ne daleč od tam se je oglasil drugi 45-letni Janka iz Belokrajine, oče osmih otrok in me prosil, da gaj rešimi. 2elel je videti vsaj še enkrat svoje otroke. Bil je prestreljen čez sečevod in je strašno trpel. Rada bi mu pomagala, a nisem mogla. Nato pride dr. Mirko in ni, vedel kaji bi storil. Proti meni je tiho rekel: »Dva metka še imam. Enega bom pohabil za Janka, drugega za sebe.« Ze mu je nastavil samokres na senca. Ubogi Janxo ga je pretresljivo pogledal. Jaz pa glasno zaprosim: »Ne streljati!« In res, ni streljat. Nato sva zbežala- Ranjenci pa so zlezli v steljo.
Lo)2illa sva se od dr. Mike — in kmalu sem naletela na bolničarsko kuharico, s katero sva hiteli proti vrhu- Na vrhu je bila. cesta. Tam sva zapazili italijansko patrolo. Ustaviva se in stisneva k drevesnemu deblu tako, da naju ni bilo opaziti. Ko je patrulja odšla, sva bežali, Italijani so naju opazili in streljali za nama, a na) srečo niso zadeli. Srečno sva pribežali do gošče, v kateri sva se skrili. Bili sva brez orožja. Od vseh strani se je čulo streljanje in vpitje, a videti ni bilo ničesar.
Proti večeru je nastala nevihta. Stemnilo se, je, kar naju je rešilo, da sva mogli dajle. Začujeva stopinje. Slutili sva, da je naš človek. Klicati se nisva upali. Končno Je prišel tako blizu, da smo se spoznali s tihimi glasi. Bil je Janez iz Ljubljane, mizar ki so ga hoteli odpeljati Italijani v internacijo in so ga partizani z drugimi vred rešili pri Borovnici. Veselo smo se pozdravili in iskali varnega zavetja pred dežjem. Stisnili smo se pod košato smreko in se tesno tiščali skupaj:.
Komaj se je pričelo daniti že se je pri-
ski odredi z osnovne šole, gimnazijski MKUD Oton Zupančič, SKUd' Dušan Jereb, pevski zbor, tercet učiteljišča, člani dramske sekcije SKUD Dušan Jereb in še drugi.
Po zvočniku so Novomeščani in okoličani ki jih je vsak dan najmanj petsto v mestu tudi opozorjeni večkrat dnevno na najvažnejše članke in dopise v naših dnevnih časopisih.
V (Oddajali so tudi več proslav za razvedrilo; do danes so zavrteli 2625 lepih gramofonskih plošč. Imajo tudi večkrat oddajo po željah poslušalcev.
Za sedaj so zvočniki postavljeni le v samem mestu!, ne bo pa dolgo tega, ko b» postaja razširila svoje delovanje tudi v tekstilno tovarno v Bršljinu in na železniško postajo. Prav tako se bo še bolj) povezala z radiom Ljubljano, od katerega ima že danes številne koristne nasvete in pomoč s programom.
Vse pohvale vredna zamisel tov. Zaletela in Tratarja je dosegla velik uspeh ki bo še večji, če bodlo pri tem delu sodelovali vsi odgovorni politični in kulturni ljudje z nasveti, delom in stvarno pomočjo. Mirne duše lahko trdimo, da je ta razgiasna oddaja nekakšen začetek relejne postaje radia Ljubljane. In zakaj ne bi bila? Novo mesto', ki ga malto kdo povoha, razen pri oddajah itd., zasluži, da mu odgovorili vi Ljubljani posvete malo več pozornosti. Prav tako naj bo ta postaja zgled ostalim okrajnim sedežem na Dolenjskem', ki naj izkoristijo izkušnje tov. Tratarja, sedanjega šefa razglasne oddaje.
Ljud. univerza v Dol. Toplicah
Kakor vsako leto tako je tudi letos že pričelo KUD s predavanji ljudske univerze. Kakofri kaže, bo zanimanje za predavanja letos večje, kakor je bilo lani. Uprava pa .bo poskrbela po želji poslušalcev, da se bodo obravnavala vprašanja, ki si jih želijo. Tudi z izobraževalnim tečajem, so že pričeli; ta naji da naši mladini popolnejšo izobrazbo. Tečaj je deljeni na dva dela: za mladince in nižjo izobrazbo, ter za starejše, ki si bodo v tečaju že pridobljeno izobrazbo spopolnili.
Dne 21. novembra se je vršil občni zbor KUD, pri katerem so bili sprejeti važni sklepi za intenzivnejše delo in napredek. Najvažnejši pa je sklep; vse storiti, da bo čimpreje dograjen zadružni dom. da* bo mogoče pričeti s spjltošnimj prosvetnim delom.
čelo pokanje. V bližini smo našli skalovje, kamor smo se stisnili in dobno pokrili z mahom. Tu smo čakali 4 dni in 4 noči brea hrane in vode. Imela sem še tri jabolka od katerih sem enega preilomila in razdelila šele tretji dan. Janez je bil strasten kadilec, a kaditi mu nisva pustili, čeprav je bil! s cigaretami dobro založen. Ker se pa le ni mogel premagati, sva mu končno dovolili, da je prižgal cigareto, toda le pod pogojem, da vžigalico takoj ugasne in dim tako polagoma, spušča, da ga ne bo opaziti. Ganiti se nismo sniedi prav nič, ker so bili v bližini Italijani. Četrti dan sol se pojavili avioni. Grozovito so bombardirali okoli naših skal. Slišati je bilo stok ljudi, ki so bili zadeti, tuljenje zveri, mi pa smo se tresli. Vendar v naši neposredni bližini ni bilo nič hudega. Bila sem že duševno ubita in telesno otopela. Peti dam smo se odločili da gremo do neke vode, ker nas je žeja huje mučila, kakor) lakota. Toda ta dan so prišli Italijani v strelcih proti nam. Čakali smo nepremično, kaj bo. Ko pridejo do skal kjer smo tičali, so jih obšli. Eden je trdil, da tod ne bo nikogar, pa saj se po gladkem laže hodi, kakor po skalovju. Tako. so odšli naprej- Za njimi ni billo nikogar več. Poskušali smo vstati, a bili smo vsi trdi. Gibali smo se, da smo se nekoliko razmajali in se šesti dan napotili prav počasi in previdno, prisluškujoči svoj lastni korak. Janez, ki je bil nekoliko naglušen nama je delal preglavice.
Sli smo dalje, da bi se mogli orientirati, kje pravzaprav smo. Na, moje prošnje je splezal Janez na drevo, da bi se razgleda). Videl je, a, povedati ni mogel, nič, ker krajev ni poznal. Da bi se čimprej rešili mučnega položaja, sem sama splezala na drevo ter ugotovila, kje smo.
Previdno smo šli dalje in prišli do ceste. Ki jo je bilo treba prečkati. Bilo je šesti dan zvečer,. Nevarnost še) ni bila za nami, ker so po cesti neprestano vozili avtomobili. Kaj nam je storiti? Ce gremo nazaj, gremo gotovo v smrt, pred nami nas čaka smrt. Sklenili smo počakati v gošči avtomobil in
Strati 4
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 42
Za razvoj turizma na Dolenjskem
Prstov na obeh rokah bi fcllio gotovu PirelmaJja. če bi hofeeU. nanje prešteti vse neštete klrajevne lepote na Dolenjskem, idilične) kraje v dolini Krke, gozdne predele na Gorjancih, mirne kotičke, ki jih lahko najdemo skOraji po vseh krajih naše Do. ienjske inj tolikim partizanom drage kraje v Kočevskem rogu, zibelki slovenskega partizanstva. Zal pa imajo od teh krajevnih lepot bore malo koristi Dolenjci sami, prav tako pa tudi ostali dejlSovni ljudje, ki jim pri iskanju krajev, kjer nameravajo prebiti svoj letni dopust, naša Dolenjska prav gotovo ne pride na/ misel, ker je tu za leto-višcarje prav stlabo( poskrbljeno.
Marsikdo bo dejal, kaj imajo opraviti letni dopusti z deževnimi novembrskimi dnevi, ki napovedujejo zimo, ko si razen vnetih .smučarjev nihče ne želi i^Koristiti dopusta? To drži — vendar pa, naj mar ostane Dolenjska kar se turizma tiče vedno na zadnjem mestu? Tega; si pač ne bi ninče želel in v tem primeru je treba na polletje in jesen misliti že sedaj, ker bo drugače tudi prihodnje leto vladalo prav tako mrt. iV/ila kot doslej..
Je namreč stvar s turizmom na Dolenjskem taka, da nam ne bi prav nič poma-igalo', če bi v lepih spomladanskih dneh začeli obširno poročati in seznanjati delovne ljudi o lepotah Dolenjske in jih vabiti na letni odmor, če pa jim ni mogoče nuditi le. po urejenih domov in hotelov, kjer bi bilo za letoviščarje vsestransko p rte skrbi jena. Ker je Dolenjska tako rekoč brez takih domov in hotelov, pa je treba misliti na turizem že sedaj, Morda boj kdo dejal, da so za kaj takega potrebni milijoni, ki jih pa Dolenjcem nihče ne da. Lahko pa je odgovoriti tudi na| to. Prvič denar ne pade niiKMmur kar tako z neba, drugič pa ima Dolenjska poleg krajevnih lepot se marsikaj!. Dobro vino, bogate kraje, za uredi, tev domov pa bi bilo potrebno predvsem precej dobre volje, nekaj iznajdljivosti pri Izvršnih odborih OLO in pri okrtijtnih po-verjeništvih ter seveda tudi nekaj investicij, i V 'Mokronogu so nekateri ljudje pripravljeni, dal odstopijo svoje zidanice na razpoilago turizmu. Tov. Majcen ima v svoji zidanici šest postelj in druge lepo urejene prostore za katere so interesenti predvsem iz Zagreba. Podobne objekte bi bilo mo-!goče dobiti tudi drugod in nujno je, da referenti za gostinstvo in turizem na okra. jih začno že sedaj iskati vse take možnosti ter pripirUvljati '.vse potrebnoj z|a poletno stisoina. Poleg tega pa bi bilo treba tudi društvom in organizacijam omogočiti izgradnjo domoy na primernih točkah.
Vprašanje zase so Dolenjske toplice, ki se odlikujejo pol zdravilnih učinkih vro.
lih vrelcev, prav malo pa z dosedanjo ureditvijo zdraviliških prostorov. Prav gotovo bi ne bna nepremostljiva težava, ce bi hoteli opremiti restavracijo in jedilnico z lesenim podom, kajti dosedanji betonski je zaradi obrabljenosti neestetski, za revmatič. ne bolnike pa tudi zelo nezdrav. Prav tako bi bilo' mogoče prestaviti točilnico za doni :icine, voznike in šoferje izven restavracijskih prostorov, kjer sedaj motijo mir gostom in bolnikom. Čistoča v kuhinji bi bila lahko bolj na višini, kjer bi bila kot prvo zamenjati gnijlte mize pomivalk za no vet.
Tudi nekoliko bolj razvita gostinska mreža bi bila turizmu samo v korist, da ne govorimo o koristi, ki bi jo imeli od tega pre-iiodni in službeni potniki, ki so sedai v silnih težavah, kje naj se najedo in kje naj prenočijo. 11. KLO v okraju Grosuplje je brez gostinskega podjetja, prespi pa lahko 1 potnik skoraj samo v Novem mestu, drugod y3 je navezan na lastno iznajdljivost, kje si (najj išče prenočišča. Prav gotovo ni niti gospodarskol niti praktično, da so kraji kot Trebnje, Črnomelj, Grosuplje itd. tako rekoč brez hotelov, ker so De-te spremenili v stalna stanovanja in menze, za goste in potnike pa jim ni mar.
Zaradi take pomanjkljive gostinske mre. že, za katero so kriva predvsem poverje-nistva na okrajih in krajevni organi, pa nima težav samo potnik, temveč ima škodo tudi država, ker je oškodovana za akumulacijo, ki bi jo donašala dobro urejena gostinska podjetja. Pomagali bi si lahko zlasti s socialističnimi zakupi, saj kraji so taki, da vina prav gotovo ne bi zmanjkalo, posebnih težav pa bi ne bilo niti z živili.
Ce  'se  Ibodo  okrajna  poverjeništva in
Novoletna jelka naj se izraža v ljubezni in skrbi, ki jo imamo do najmlajših in do pionirjev!
aLO resno zavzeli za stvar se bo dalo v tem oziru marsikaj narediti potrebno pomoč pa bodo dobili tudi na Komiteju za turizem in gostinstvo.
Ko pa bodo turistične postojanke nekolika urejene, prav. gotovo tudi vabila leto-viščarjem ne bodo naletela na gluha ušesa. Marsikdo se bo po prijetno preživelem! dopustu rad vračal v naše Dolenjske kraje — privabili pa bodo tudi številne partizane, ki jih veže mnogo* spominov na ta predel SUovenije.
se takoj za njim spustiti preko ceste na nasprotno stran zopet v goščo. Sklenjeno in storjeno. Eni nevarnost i smo .zlopet uši9. Gremo počasi dalje in pridemo do Rampohe. V vasi zagledamo neka-j ljudi. Kmalu se prepričamo, da so naši. Ko stopim iz gošče, spoznam naše ranjence, ki so pobirali lešnike in se sončili. Lesnik smo se tudi mi lotili.
V hiši je bila ena sama ženica, ki sem jo prosila za kg koruzne moke, da nam skuha žgance in majlb kave, kar naj bi bila po šestih dneh prva hrana. Sicer se je branila da u moko, ker je bila to edina moka, ki jo je imela pri hisi, vendar na moje obljube, da ji moko vrnem, je skuhala kavo i a žgance,. Tam smo ostali tudi čez noč in dobrq spali.
Drugo jutro zapazimo že od daleč dva olioveka. Mislili smoi, dat so Italijani in vse se je razbežalo. Bila pa sta dva partizana.
Drugi dan se preoblečeni. Slečem hlače, ki sem jih nosila kot partizanka in si oble-čem svojo letno obleko ter se napotim proti Starim žagam do svojih sorodnikov. Komaj sem bila dobro tam, že mi priteče eden domačih povedat, da gredo Italijani po cesti. Vsi mi prigovarjajo, naj zbežim. Toda kam naj bi šla? Kamorkoli bi šla, povsod bi šla v gotovo smrt. Zato hitro primem majhnega obroka za roko in grem Italijanom naproti. Ko pridem do njih, me obstopijo in izprašujejo razne stvari. Povem jim, kolikor sem bila vešča italijanščine, ki sem se je od njih naučila šel doma v Toplicah da je obro)k moj, da mož v internaciji in še druge malenkostne stvari. Zatrjevali so mi. da bom. kmalu na moža pozabila, ker bo v internaciji umrl, ker imajo interniranci le mala hrane. Prigovarjali so mi, naj potem izberem Italijana.
Z menoj je bila v bolnici neka kravarica. Tudi njej se je posrečilo uiti iz pekla v gozdovih in priti v dolino. Ustavili so jo Italijani in izpraševali o partizanih ter šli a njo proti meni. K-o pridejo do mene, me laški oficirji obstopijo in ona jim' pove, da sem bila tudi jaz v partizanih. Jaz jo ostro pogledam spremenim svoj glas, kolikor sem
mogla ter jo odločno zavrnem, da se moti. Tega se je žena prestrašila ter izjavila Italijanom, da se je zmotila. Italijan, ki mi je že prej grozil, me je prosil oproščenja in šel dalje.
Drugi dan sem' šla zopet nazaj v vas, kamu ur sem nesla poln nahrbtnik hrane. Pot mi je sedaj kazal tov. Murn iz Podturna. Tam je bilo zbranih več fantov in mož iz Podturna in Podhoste. Večina teh fantov iz Podhoste se je vrnila potem domov. Nekatere teh so potem Italijani prijeli, nekaj se jih je predalo, vse pa so 16. avgusta 1942. v Vavti vasi ustrelili.
Potem sem se vrnila k bolnici v dolini, kjer sem našla vse ranjence, ki jih Italijani niso našli. Spraznila sem nahrbtnik s orano, kar se jim je; prav prileglo, saj niso dobili ves čas ničesar jesti, ker bo Italijani vse požgali. Kuhali so si fižol pod šotorom, da se je) po mallem kadilo. Fižol je bil bolj surov, kot kuhan. Vsi so bili srečni in veseli, da sem) se vrnila. Tod okoli niso Italijani nič prišli. Z menoj se je vrnila tudi Anica. '
Bili smo v težkem položaju. Vse je bilo razkopano, hrane nikjer. Oskrbovala bi jih iz doline, toda sama ne, temveč z Anico skupaj. Dr. Miko mi je dal 300 Lir, da nakupnim nekaji hrane. Sla sem z Anicot v 'loli.no, kjer so se me ljudje bali zaradi Ital/ijanovL Vse se je pred menoj umikalo. Bila sem v mučnem položaju. Kolikor pa sem brane dobila, sem jo nosila do Starih žag, od tam pa so jo drugi dalje odpremill.
Ob neki talki .priliki zagledam od daleč Italijane, ki gredo proti Podstenicairm. Hitim si kolesom v Poljane, shranim kolo pri tov. Urbančiču in se napotim v Toplice oeš. Ustavim se pori tov. Anici. Ko pa hočem domov, me med potjo ustavijo Italijani ter me z drugimi dekleti vred odvedejo v internacijo.
Ranjence, ki so bili ob čaru roške ofenzive] v bolnici, so spravili po vrveh v prepad in jim tja pošiljali hrano. Kasneje sem zvedela, da so se vsi rešili in tudi Janko s prestreljenim sečevodom!.
Telesna vzgoja — sport — šah
Romih in Modic prvaka v namiznem tenisu
V počastitev dneva Republike je SD Krka Novo mesto priredilo dne 30. 11. 1950 v domu J A namizno-teniško prvenstvo mla-uinskega in članskega prvaka Novega mesta za leto 1950.
Ob 14. uni se je prvenstvo ob sodelovanju 14. članov in 7 mladincev začelo. Po uvodnin besedah vodje turnirja jie) bilo žrebanje na kar sta takoj nastopila prva dva para Smaj in Peric na prvi mizi Žagar In Uadovan — mladinca na drugi. Za njimi je po izžrebanem redu nastopilo še 17 igralcev, katerih vseh cillj je bil priboriti si naslov prvaka Novega) mesta.
Pa dveurni ostri borbi vseh nastopajočih se je v polfinale plasiralo izmed 21 nastopajočih le 6 igralcev: Romih, Dolenc, Zunič, Česen, Modic, Stnbenc, Žagar in Paranja.
Finalne tekme, ki so se takoj za tem začele, so pokazale favorite za osvojitev prvega mestai. Rcanih je pq najlepši igri dneva premagal Dolenca z 2:1, Zunič Česna — Štrbenc Žagarja in Modic ParanjO'. Ostali so končno 4 igralci.
Vodja turnirja, sekretar SD Krka tov-Urh Niko je po petminutni pavzi naznanil nestrpni publiki finaliste. Takoj za tem so se pričele poslednje, odločilne tekme, ivlodtc: Strfcenc, Romih : Zunič. Najprej sta se po. merila Modic in Strbenc Po rahli tehnični pnemoči je takoj v začetku prešel v vodstva Modic, ki si je tako osvojil prvi in za
njim še drugi set, nakar je postal absolutni mladinski prvak Novega mesta za 1. ligo.
Takoj po končani tekmi, v kateri si je Modic priboril nasl ov mladinskega prvaka, sta nastopila Romih in Zunič. V dvorani je nastala grobna tišma. Publika je nestrpno pričakovala izida. Prav) doi srede prvega seta je bilo težko ugotoviti zmagovalca. Oba sta namreč zaigrala izvrstno, z rutino in z izvrstnimi tehničnimi predložki. Pri stanju 10 : 12 za Zuniča je Romih izvedel 4 res odlične in neubranljive napade, nakar je prišel v vod. stvo in — zmagal. Publika je zmagovalca prvega seta; burno pozdravila, — Drugi set je potekel v rabili nervozi obeh igralcev. Zopet je bilo težko reči, kdo bo' zmagovalec. Oba dobra v obrambi, enakovredna vi na-padui Set je potekel v znamenju nepopustljive volje : zmagati. Pri stanju 9 : 9 je Zunič popustil, ker ni mogel več vzdržati hitrega tempa, ki ga je forsiral Romih in tako ludi ta set izgubil. Navdušeni gledalci so prihiteli čestitat zmagovalcu.
Po zaključnem' govoru je vodja, tekmovanja v imenu Krke čestital zmagovalcema in jima podaril častni diplomi.
Odlično uspeli namlzno-teniški turnir je dal mladim in starim igralcem novega nav_ dušenja in nove volje za gojitev te lepe Športne panoge.
Športni dan „Pionir je v" v Novem mestu
V nedeljo, 26. novembra je sindikalna podružnica »Pionir« imela svoj športni dan. Program je bil dobro sestavljen, toda^ slabo vreme je oviralo njegovo izvedbo, da se je lahko izvršilo le tekmovanje v šahu in jesenskem krosu.
V lepih prostorih podijetja se je že zgodaj zjutraj' pričel šahovski dvoboj med kovinarji in mizarji. Zmagali so kovinarji z rezultatom 3.5:2.5. Nekateri igralci so pokazali prav dobro igro. 1
Na Maroifu je bilo tekmovanje v jesenskem krosu. To je bilo edino' tekmovanje te piunoge športa v našem okraju. Proge so bile srednje težke in dobro označene. Najboljši so bili:
Člani: 1. Plantan Ivan, mizarstvo 4:32, 2. Jurešič Danito, kovinar 4:45, 31 Šiško Franc, kovinar 5:05.
Mladinci:  1.  Plantan Alojz, mizar 2:37,
2. Komin Viktor mizar 2:43, 3. Kuplenik Jože, mizar 2:45.
Članice: 1. Košele Tilka 2:31, 2. Cuber Silva 2:57. ,
Pohvaliti morama uspeh Košeletove ki je bolje1 tekla od zmagovalca! mladincev na isti progi. Z marljivo vadbo teka bo lahko dosegla še lepši uspeh.
Zaradi močnega dežja je moral odpastl ostali program, to je tekma v odbojki, skok v daljino, met kopja in bombe. Po k, osu ^e bila v prostorih podijetja objava rezultatov in razdelitev praktičnih nagrad.
Vso pohvalo moramo izraziti podjetju, ki tako vestno skrbi za razvoj športa med svojim   delavstvom   (posebno   š*e   rrned vajeniško
mladino. Želimo, da bi jim bilo vreme drugo leto bOl|j naklonjeno pri izvedbi športnega dneva, da bi lahko pokazali, da niso delavni samo na girabiščih, ampak tudi v športu.
P TS E 3 O NAM
OKRAJNA    UČITELJSKA KONFERENCA V NOVEM MESTU
Svet za kulturo' in prosveto pri OLO 'Novo mesto je sklical dne 22. novembra konferenco učiteljstva osnovnih šol in nižjih gimnazij. Z malimi upravičenimi izjemami se je zbralo vse učiteljstvo okraja, saj' je bilo na dnevnem redu važno vprašanje vzgoje naše mladine.
Po pozdravu predsednika sveta za kulturo in prosveto, Kasesnika Ivana in ugotovitvi navzočnosti učiteljev, je povzel besedo okr. inspektor; Grašič Ivan, ki je podali navodila o delu s pionirji in' ustanavljanju pionirskih organizacij po novem pionirskem statutu.
Na večini šol se novo organizirane mladinske pionirske organizacije že ustano*-vili, in to po posameznih vaseh. Izvoljeni in izbrani so tudi že člani pionirskih svetov, ki že delujejo kakor so izjavili poverjeniki pionirjev raznih šol. Vendar so senu in tja še težkoče, ker starši še} ne uvidevajo povsod važnosti pionirske organizacije, ki vzgaja Otroka za samostojno delo. To pa voditelja pionirjev ne sme strašiti. Vztrajno in 7. veseljem je treba na delo in pionirji se bodo radi sami pridružili, ker jim' bo pionirska organizacija nudila duševno razvedrilo in jih uvajala v Sc.mostoj.no delo, tako, ki otroka najbolj veseli. Postali bodo sami iniciativni in odločni pri svojem delu.
Po živahni debati je govoril prof. Andoi-šek- Analiziral je opazovanja otroka od 7. do 11. leta starosti. Obširen referat na podlagi otroških nalog na več osnovnih šolah v okraju po opazovanju šolskih stenskih slik, je tov. profesor že podal na pedagoškem kongresu na Bledu, ki ga jei sedaj radi po. manjkanja časa precej skrajšal. Temeljitemu predavanju je učiteljstvo z zanimanjem sledilo, več se jih je tudi javilo, daj hočejo pri nadaljnjih raziskovanjih sodelovati, kakor tudi pri pregledu učbenikov, ki so v mnogih primerih neprikladni razvojni stop-
nji šolske mladine ter jih kritično oceniti in podati nasvete za izdajo novih učbenikov.
Ob sklepu konference je učitelje, ki še niso izvršili službene prisege, zaprisegel tov. predsednik OILO.
SOCIALNI LJUDJE KAJ TAKEGA NE BODO NAREDILI
Dogajajo se primeri, kateri so vsekakor vredni javne kritike. Tako imamo primer, da je 90V. invalid bil po raznih zdraviliščih zaradi .svoje umske napake, za katero je sedaj deloma ozdravel. Periodični napadli pa se pri njem še dogajajo in so mu tako pri
Vsem okrajnim volivnim komisijam priporočamo, da se seznanijo z navodili, objavljenimi v »Slov. poročevalcu« št. 276, z dne 21. novembra 1950 pod naslovom »Organizacijska vprašanja 0F«.
neki priliki na vlaku ukradli suknjo, aktovko, dokumente in še nekaj drugih predmetov. Ostal je v edini obleki, brez denarja in drugih sredstev.
Tako je tov. Cerne po predlogu minis'r-stva za delo iskal delo na drž. posestvu Dob pri Mirni- Direktor Tomšič Mirko! ga je kratko malo odslovil, da ni tami za njega stanovanja. Kljub pojasnilu, v kakšnem' stenju se nahaja, ni direktor razumel ter samo kraiiko napisal, da ga ne more sprejeti, ker nima stanovanja. Cerne se napoti v Trebnje, kjer je pričakoval rešitve, ki je tudi ni naSei. Rekel je, da je na' koncu primoran iti peš v Ljubljano, da tam uredi stvari. Brez vsega in v letni obleki se napoti proti Ljubljani peš. Le kako foq prišel tja.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Kapucinski trg 3. Telefon uredništva St. 7. Stev. tekočega računa pri komunalni
banki v Novem  mestu 616-1-90-603-1. Tiska Tiskarna »Slovenskega  poročevalca« v LJubljani.