I, UUJTFK) Radio/brezice 88,7 in 95,9 MHz (ff I/ ■: ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO številka 145 Leto 6 Cena 240 SIT 10. november 2005 iz vsebine... Praznik občine Sevnica ...stran 4 Nagrada Alojzu Cerjaku .stran 8 100 let Marije Kocjan ...stran 8 Pogovor z vinogradnikom Ivanom Pungerčarjem ...stran 9 Cešek srebrn med mladinci ...stran 11 Ali Brežice izgubljajo boj? Brežice, Posavje - V Posavju se je začel boj za sedež regije. Občina Krško trdi, daje geografsko in gospodarsko središče Posavja, zato naj bi postala regijsko in upravno središče. V Brežicah menijo, da so zaradi meje s Hrvaško ter šolskega, zdravstvenega, davčnega in carinskega središča najprimernejši, da postanejo tudi regijsko in upravno središče. Občina Sevnica pa je bila desetletja odrinjena, zato se odslej ne da več in trdi, daje prav ona najprimernejša za središče regije. V Ljubljani pravijo, da se bodo z upravljanjem države na treh (občina, pokrajina, država) upravljavskih ravneh izravnavale tekoče in razvojne problematike države. Pokrajine naj bi povrhu zagotavljale usklajen razvoj na ekonomskem, socialnem in kulturnem področju, postale pa naj bi steber razvoja v prostoru, v katerem danes ni institucionalnega nosilca. ...na strani 3 Posavci s sindikatom na ljubljanske ulice Krško - Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v Kulturnem domu Krško sindikalnim predstavnikom družb in zavodov iz Posavja podal kritiko na predlagan paket ekonomskih ukrepov vlade. Ti so vzrok za napovedane velike delavske demonstracije 26. novembra v Ljubljani, kamor bo odšlo tudi 700 delavcev iz Posavja. . Napovedani ukrepi vlade za zboljšanje konkurenčnosti gospodarstva po mnenju mag. Dušana ki bo povzročil podražitev življenjske košarice. Vlada sicer zagotavlja, da se neto plače ne bodo znižale, ampak kupna moč delavcev in upokojencev bo manjša, opozarja Semolič. 2 ^. A omogočajo lažje odpuščanje ado Rožič, Dušan Semolič, Milan Utroša in Marjan Urbanč pestile ^_______ od*žj° odpravnino in krajšim p^Povednim rokom, za krono vsega n;:. en°tno davčno stopnjo ogrožajo tle-v0v socialni položaj. Najnevar-'Sl v tej “enotnosti” je enotni DDV, Sindikat je odločno proti enotni davčni stopnji, ki jo imajo le redke tranzicijske države v Evropi, sicer pa v razvitem svetu velja progresivna davčna lestvica. Argument, da bo z enotno davčno stopnjo gospodarst- vo več vlagalo v razvoj, ker bo imelo večji dobiček, Semoliča ni prepričal. Tej vladni teoriji, po kateri bomo čez leta vsi bogatejši, pravi predstava v dveh dejanjih. Da bomo resnično doživeli drugi del, ne verjame. V prvem delu pa gre za to, da bodo bogati ob enotni davčni stopnji še bogatejši. “Kdo lahko kontrolira oziroma prisili lastnika kapitala v nove investicije doma?” se sprašuje. “Lahko bodo odpirali tovarne na Kitajskem ali pa zgolj zase nalagali denar”. Sindikat je bil ob predlaganih ekonomskih ukrepih v neugodni poziciji; ni vse, kar je dobro z vidika globalizacije, sprejemljivo za delavce. Pozdravili so ukinitev davka na plačno listo, kar so pred leti že sami predlagali, o vsem ostalem pa so pričakovali pogajanja. Po odgovoru vlade, da je predvidena reforma ponujena kot meni in ne kot “jedilni Ust” po izboru, so se v vodstvih štirih naj večjih sindikalnih central odločili, da meni zavrnejo. Nestrinjanje bodo pokazali na velikih delavskih demonstracijah 26. novembra v Ljubljani. Zvezi svobodnih sindikatov, Konfederaciji sindikatov 90, Pergamu in Neodvisnosti se bodo pridružili še nekateri cehovski sindikati, upokojenci in študenti. B.D. Vsem občankam In občanom občin® Sevnloa čestitamo ob občinskem prazniku! LktsdnSSvo Radia Ssn/nkxt. Racta Brežlo® InčasopbaScNaOkM Audi dobil noge Brežice - V letošnjem letu, ko Audi praznuje poseben jubilej, kupcem avtomobila ob nakupu vozila poklonijo tudi smuči. Verjetno pri Audiju vedo, da kakšno njihovo vozilo včasih “dobi noge”. Tako seje zgodilo tudi z avtomobilom, ki so ga posavski policisti 29. septembra letos zasegli na meji, saj so ugotovili, daje ukraden. Državljana Srbije in Črne gore, ki ga je vozil, so ovadili, avto pa shranili v posebej varovan prostor, kjer naj bi počakal lastnika. Toda avto, ki ga poznavalci ocenjujejo kot “stilistična popolnost v emocionalni obliki, prostoren in vsestransko uporaben”, je iz varovanih prostorov zginil neznano kam. ...na strani 2 Takšen Audi je izginil neznano kam. -.če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Krški svetniki za celovito občino Kostanjevica na Krki ne bo šla svojo pot? Krško - V mnenju za državni zbor se Občinski svet Krško ni pozitivno opredelil do pobude Kostanjevice na Krki za novo občino. Po vzoru brežiških kolegov so se o tem občutljivem vprašanju tudi krški svetniki odločili za tajno glasovanje. Krški župan Franci Bogovič je v zvezi s pobudo Kostanjevice na Krki za glasovanje na občinskem svetu ponudil negativno mnenje. Podkrepil ga je z izračuni občinske strokovne službe. Glede na sedanji princip financiranja občin, kjer je še vedno najpomembnejši faktor število pre- PeterŽigante bivalcev, bi nova občina Kostanjevica na Krki razpolagala z dobrimi 300 milijoni proračunskega denarja. Skoraj toliko bi stalo tudi njeno delovanje in financiranje obveznosti, kot so socialno in zdravstveno varstvo, predšolska vzgoja, šolski prevozi, šport, kultura, tehnična kultu- ra, gospodarske dejavnosti in infrastruktura, urejanje prostora in varstvo okolja ter še drugi obvezni tekoči odhodki. Po tem izračunu novi občini za načrtovane in želene investicije ne bi ostalo ničesar. V sami krajevni skupnosti so sicer stroške nove občine računali drugače, tako da naj bi jim za investicije na letni ravni ostalo 80 milijonov SIT. Bogovič je opozoril, da so načrti za vlaganja v Kostanjevico v naslednjih letih, kjer je velik zalogaj obvoznica, ovrednoteni na milijardo 400 milijonov SIT in za realizacijo bo ob državnem denarju nujno zagotavljati občinski delež. Poudaril je, da je Kostanjevica kulturno in turistično središče občine, s svojo vsebino kot del celovite občine Krško pa daje tudi težo argumentom za status mestne občine. Bogovič je opozoril na uvedbo pokrajin in v tekmovanju z Brežicami za upravno središče ni primemo prav zdaj drobiti občine. Andrej Božič, svetnik LDS iz Kostanjevice, je županu malo zameril, da status pokrajine veže v soodvisnost z njihovo pobudo, Franc Sto-kar pa je poudaril, da morajo v primeru referenduma krajani poznati finančno oceno nove občine. Težnje po odce- Miro Mikeln pitvi so namreč prišle spet na dan ravno zaradi denarja, zaradi občutka, da od matične občine dobijo premalo. Na to je imel komentar Miro Mikeln (SLS) iz Brestanice. Po njegovem prepričanju ni krajevne skupnosti v Sloveniji, ki bi bila zadovoljna z odmerjenim investicijskim denarjem. Toda rešitev ni v odcepitvi, saj je stvarna moč le v velikih občinah. Predlagal je tajno glasovanje ojcostanjcviški pobudi. Peter Žigante (LDS) pa je predlagal sklep, ki bi se gla- sil, da “občinski svet z obžalovanjem podpira, naj se v Kostanjevici izvede referendum”. Občinski odbor za infrastrukturo in krajevne skupnosti je pobudi za novo občino dal pozitivno mnenje, ki ga je glasno podprla svetniška skupina Nove Slovenije. Martin Kodrič j e predlagal, naj svetniki glasujejo o pozitivnem mnenju in bil pri tem tako Martin Kodrič zavzet, daje župan svoj predlog umaknil, a pozitivno mnenje za odcepitev Kostanjevice kljub vsemu ni dobilo večinske podpore. Branka Demovšek Vsak ima svojega bentleyja Krško - Po tem, ko so nepridipravi v Celju policistom ukradli zaseženo konopljo in je iz varovanih policijskih prostorov v Novi Gorici izginil pregrešno drag jekleni lepotec, 40 milijonov SIT vreden avto bentley, je svojega “bentleyja” dobilo oziroma izgubilo tudi Posavje. Iz varovanih prostorov je izginil avto Audi A6, ki so ga policisti konec septembra zasegli na meji. Ukraden... zasežen... varovan. .. ukraden... taka je v grobih obrisih zgodba Audi-ja A6, ki so ga policisti konec septembra na meji zasegli državljanu Srbije in Črne gore, ki je na začasnem delu na Češkem. Zoper osum-ljenca so podali ovadbo na pristojno Okrožno državno tožilstvo, zaseženo vozilo pa so v skladu z Uredbo o hrambi zaseženih predmetov v predkazenskem in kazenskem postopku dali v hrambo sodnemu izvršitelju. V našem primeru je to Janko Zorčič. In prav iz teh varovanih prostorov, kijih po pogodbi za sodnega izvršitelja Zorčiča opravlja Agencija za varnost Krško, je vozilo Audi A6 nenadoma izpuhtelo neznano kam. O izginotju zaseženega avtomobila je bila obveščena policija, izvršitelj Zorčič pa seje takoj sestal s predstavniki Agencije za varovanje in policijo in skupaj so sprejeli nekaj ukrepov; med drugim so začeli v Posavju intenzivno iskati novo lokacijo za hrambo zaseženih predmetov, ki bo bolj vama. Kot nam je povedal redkobesedni Zorčič, so pri iskanju nove lokacije zelo uspešni. Sicer pa je tudi dosedanja lokacija dobila pozitivno mnenje komisije, ki deluje v okviru pravosodnega ministrstva. N.Č.C. V letošnjem letu so policisti na območju Posavja zasegli že 57 vozil sumljivega porekla, v lanskem letu pa 37. Navadno ukradena vozila zasežejo na meji in pokličejo izvršitelja, da vozilo odpelje v varovane prostore. Vozila so v glavnem vrnjena lastnikom, ki morajo poravnati stroške hrambe. Največkrat so lastniki vozil iz tujine. Redki so primeri, ko lastnik vozila ni ugotovljen. V takih primerih se lahko s sklepom odgovorne inštitucije vozilo proda ali uniči. Uničijo se tista vozila, ki so prirejena - denimo za prevoz ilegalcev in podobno. Takih primerov pa je malo, pravi izvršitelj Zorčič. posavske m/šiCE Jože in Janez Avšič Saj sploh ni res, pa je! Ta čas po vinorodnem Posavju krožijo predvsem vinske mušice, a je tudi nekaj dogodkov, ki prav tako zaslužijo pozornost. Zlasti to velja za brežiško občino, kjer so pravkar zaključili s svojimi praznovanji, na vrsti pa so že prireditve ob prazniku občine Sevnica. O najpomembnejšem dogajanju, o Martinovem, pa bolj proti koncu. Mesar Miloš Krošelj na Madžarskem V Brežicah so svoj praznik in dan spomina na mrtve zaokrožili prav na poseben način. Pokopališče je razočarane obiskovalce dočakalo prenovljeno, kajti delavci so, le na čigavo zahtevo, po-žagali drevesa. Poslednje po- čivališče zdaj spominja na puščavo, medtem ko so po svetu pokopališča pravcati parki. Na golem pokopališču so še bolj izstopali prestižno osvetljeni grobovi, cvetje in sveče pa je kljub temu marsikje skrivoma zamenjalo lastnika. Drevesa so padla - čemu ravno za dan mrtvih? - tudi v središču mesta, da bo dobil prostor asfalt in s tem menda razširjena ulica in parkirišče. Saj bi bilo zanimivo izvedeti, kdo v Brežicah sploh skrbi in odgovarja za varovanje okolja, za barvo fasad, za prekopavanje cestišč vsevprek in posege v mestnem središču, kjer letos, kot v najbolj “zabačeni jugi”, še niso oprali glavne ulice! Zato pa so v Evropi že dolgo naši klobasali in kulturniki. Prvi so navduševali na Madžarskem, pevci in tamburaši v Berlinu ter Viva v Litvi, kjer so mladi pevci dosegli izjemen uspeh. Bog jim je pomagal, če si že sami niso, saj so očenaš in zdravomarijo molili pred nastopom in po zmagoslavju. Za to je lepo skrbel član iz njihovih vrst, brestaniški kaplan Janez. Drugačne skrbi imata brata Janez in Jože Avšič. Nekdanji poslanec je pravkar izstopil iz državnega proračuna in z novim letom ustanavlja podjetje za svetovanje in posredništvo. Kar normalno bi bilo, če bo kdaj pa kdaj bratsko pomagal Janezu, ki trdi, da se bo ob južni meji le začelo premikati. In dodaja, da tam Avšičevi nimajo niti kvadratnega metra zemlje, za gospodarsko ploščad pa se spet zanimajo vlagatelji. Čeprav je podoben interes vlagateljev mogoče pričakovati še ob cerkljanskem letališču in smo velikim investicijam priča na Drnovem! Le komu mar za varčevanje in ohranjanje kmetijskih površin! Zato pa, z belo barvo, toliko bolj varčujejo cestarji, ki tudi na najnevarnejših ovinkih cestišča označujejo z neprekinjeno črto. Bo pa nekaj privarčeval Ciril Kolešnik, saj zaradi dežja letos ni bilo potrebno zalivati trate na štadionu. Prikrajšan pa bo, če se mu hrvaški nogometaši pre-selijo v Tuheljske Toplice! Naš proračun pa je že prikrajšal francoski turist, ki je prenočil kar na pločniku in družina prespala v mercedesu! Bo švicarsko podjetje, večinski lastnik Petrolovih motelov, na čateškem griču le začelo graditi prenočišča in restavracij o, da potniki ne bodo razočarani. Tako kot so bili razočarani policisti-veterani, ki niso bili povabljeni k odkritju spomenika v Krakovu, čeprav so odločilno prispevali k predaji motorizirane enote. Zato pa na svoje sosede niso pozabili v Sevnici, kjer praznujejo, in so se zdaj tudi njihovi svetniki, tako kot krški in brežiški, ogreli za sedež upravnega in regijskega središča. Takšna je pač posavska enotnost! V teh dneh pa bo seveda poleg državniš- kih obveznosti največ skrbi imel župan Janc. Kostanje-vičane so medtem razočarali krški svetniki, ko niso podprli njihoyih stvarnih sanj po lastni občini. Menda so jo spet zakuhali eldeesovci, ki niso spoštovali dogovora. Oh ti Martin! Ob obilici praznovanj je zdaj na vrsti še martinovanje. Jutrišnja seja v Sevnici seveda ne bo v tem znamenju, bo pa praznična. Zato pa bodo Martina jutri slavili posavski novali v Kapelah, kjer sta odvetnik Vidmar in notar Dokler spet izpeljala druženje pomembnežev. Seveda ni manjkal niti minister Vizjak, prišli pa so tudi Anderlič, Lavrinc in še nekateri. Domači politiki so se držali bolj vsak zase in bili zaradi nedavne presenetljive podpore osamosvojitvi Bizeljskega in Dobove videti kot razpadla koalicija. Pa kaj, pomembno je, daje letos bila v Kapelah vsem na voljo dodatna mednarodna ponudba uvoženih prijateljic noči! V Drago Gradišek pred Tmjulčico seniorji, prav tako brežiški starem krškem hotelu podob' planinci, spominjajo se ga po- nih nečednosti ne bo vec, savski študenti in vinogradniki kajti prenovljena stavba bo iz Gadove peči bodo čez de- poslej služila glasbeni Šoli vet dni odprli vrata svojih hra- ravnateljem Dragom Gra' mov vsem ljubiteljem cvička, diskom na čelu! ki danes slavijo tudi v Kos- , tanjevici. Medtem so že marti- Vlado PodgorŠe Francoz ni plačal turistične takse! Boj za regijsko in upravno središče Posavja Z drobljenjem občine manjše možnosti za sedež Posavja? Posavje - V Posavju se je začel boj za sedež regije, ki menda v vsakem primeru bo. Občina Krško je geografsko in gospodarsko središče Posavja, zato je prav, da postane tudi regijsko in upravno središče, pravijo v Krškem. Občina Brežice je zaradi meje s Hrvaško in zaradi dejstva, da je že sedaj šolsko, zdravstveno, davčno in carinsko središče najprimernejša, da postane tudi regijsko in upravno središče, pravijo v Brežicah. Občina Sevnica pa je bila desetletja odrinjena in ji je vse ušlo iz rok, zato se odslej ne da več in trdi, da je prav ona najprimernejša za regijsko in upravno središče. Mestna občina -sedež regije in upravnega okraja? Krško in Brežice sta med desetimi slovenskimi občinami, ki sta vložili predlog za ustanovitev mestne občine. Obe ne zadostujeta najpomembnejšima kriterijema, po 20 tisoč prebivalcev in 15 tisoč delovno aktivnega prebivalstva. Opozicija predlaga spremembo zakonodaje o lokalni samoupravi, s čimer bi se po pravni interpretaciji izognili sprejemanju izjem, novi kriteriji naj bi bili 15 in 5 tisoč. Krški občinski svet (OS) je konec julija izrazil naklonjenost dvotretjinskemu soglasju vseh občin, Brežičani pa so čez dobra dva meseca njihove sklepe glede preglasovanja v svetu pokrajine zavrnili. Menijo tudi, da bi bilo najbolje, če bi se o sedežih dogovorili v Posavju, saj bi država težko spregledala regijski dogovor, hkrati pa poudarjajo, da bo v nasprotnem primeru o tem odločila vlada oz. pristojno ministrstvo. Doslej seje šušljalo, da Sevničani tiho podpirajo Krško, čeprav so se v ponedeljek izjasnili, da prav tako želijo sedež pokrajine in Upravnega okraja v Sevnici. Po zadnjih dogodkih tako v boju za očitno ne zgolj prestižni položaj bolje kaže Krškemu, saj tamkajšnji OS ni Podprl prizadevanj Kostanje-vice na Krki za samostojno °bčino, kije kljub temu v DZ yložila svoj zahtevek. Mnenju OS sicer pri nastajanju norih občin ni zavezujoče, bo pa gotovo pomemben element pri odločanju DZ o razpisu referendumov za nove občine. Delitev brežiške občine Nasprotno se Brežice spopadajo z navalom raznih teženj, saj se želita odlepiti tako Dobova kot Bizeljsko, v čemer ju je podprl tudi brežiški OS, hkrati pa si svetniki prizadevajo za pridobitev statusa mestne občine. Jože Baškovič, predsednik komisije za pripravo dokumentov za določitev sedeža regije in upravnega okraja v Brežicah: “Tudi z razdelitvijo občine bodo imele Brežice, če bo v DZ sprejet opozicijski predlog za ustanovitev novih občin, dovolj prebivalcev in delovnih mest.” Predlog za ustanovitev mestne občine Krško, ki so ga v DZ poslali konec oktobra, naj bi bil kmalu dostopen javnosti. Zupan Ivan Molan pravi malo drugače; trdi celo, da bodo brez dogovora v občini, ki ga onemogočajo parcialni interesi, Brežice težko postale sedež česarkoli. “Če se Dobova in Bizeljsko odcepita, bodo Brežice izgubile pomemben argument za mestno občino, to je 67 km dolgo državno, kmalu schengensko mejo s pomembnim prehodom Dobovo. Če bo res prišlo do delitve, bo imela nova brežiška občina res kratkoročne prednosti, saj ji ne bo treba sofinancirati dobovskega podvoza ali bizeljske šole, bo pa to zanjo dolgoročno slabo. Občinske službe se bodo namreč morale nujno deliti, s tem pa Občinski svetniki so sklenili, da se bo tudi Sevnica potegovala, da postane regijsko in upravno središče Posavja. Sevničani se zavzemajo za enakopraven in enakovreden raz-voj Posavja in so prepričani, da lahko zagotovijo kadrovske, Prostorske in druge pogoje za ustanovitev sedeža. Krški župan Bogovič, ki je prvi vrgel karte na mizo, je pričakoval, tja se bo sevniška občina opredelila za Krško ali za Brežice kot središče, nato pa naj bi o zadevi razpravljal Svet pokra-Jme Posavje, toda to se ni zgodilo. “Za ta korak seje sevniški občinski svet odločil zato, ker sta začeli posavski občini solirati in prehitevati po levi in desni in se je začel boj za Prestiž,” je pojasnil župan Janc. Prepričan je, da je bila Sevnica v preteklosti premalo odločna in preveč pasivna, sedaj pa seje začela postavljati na svoje noge. S sklepom, da tudi občina Sevnica želi postati središče, naj bi umirili Posavsko žogo, ponovno sedli skupaj in se pogovorili kot 2reli partnerji. Bojan Rugelj sicer dvomi, da bo Sevnica postala sedež, realno pa je pričakovati, da bo dobila sedež elektrarn in da ^ra čimveč iztržiti, saj je bila v preteklosti večkrat izigra-na- Stefan Teraž je sklep občinskega sveta ocenil kot smešen, .a Jdini, ki lahko pripelje pogajanja nazaj na izhodiščno °cko. Po njegovem mnenju je Sevnica dala zaušnico dosegi politiki, kije nezrela, saj je povzročila posavsko tek-• 0yanje, pa se pravzaprav ne ve, proti komu tekmu jemo kdo nas je poslal v ta boj. Čimprej bi moral sesti za P°gajalsko mizo Svet pokrajine Posavje in se pogovoriti, aJ bo naj slabše, če boo vsem tem odločala Ljubljana. Bran-seh e*eminaPaJc PrePričan, daje najbolj neresno to, ko bodo posavski “enotnosti” smejali v Ljubljani in v širni Sloveniji. N.Č.C. se bodo povečali stroški vseh. Naj večji problem majhnih občin pa so kadri, saj se bo sedanja struktura popolnoma porušila,” je dejal Molan. Brežiški županje prepričan, da so svetnikom dovolj jasno prikazali, kako bodo delovale bodoče občine, saj bi bilo nekorektno do občanov, če ne bi. Na koncu bodo vendarle odločali ljudje. Brez Bizeljskega in Dobove manj možnosti? Bizeljski prvak Milko Ver-šec trdi, da bo imela brežiška občina ob razdelitvi več možnosti za pokrajino, še posebej, ker so brežiški svetniki nemo prikimali odločitvi krške občine o preglasovanju. Meni še, daje občinski svet zakonodajni organ, ki ga država mora upoštevati. Veršec je prepričan, da bo iz brežiške občine slejkoprej nastala mestna s kapitalni investiciji, podvoz in kanalizacijo. Mihael Bo-ranič, predsednik sveta KS meni, da ju ne bodo mogli izvesti sami. Poslej bodo računali na korekten odnos občine, njenih služb pa tudi župana, ne glede na to, da je njihov krajan, saj pričakujejo enak odnos do vseh KS. “Dobovška občina, če bi se ustanovila seveda, bi morala pošteno zategovati pas in varčevati na vseh ravneh.” Tudi z ogledom manjših občin ter s podatki oddelka za družbene dejavnosti na brežiški občini so si ustvarili realno sliko. Vsa situacija z razdelitvijo občine je zrežirana, z njo pa pridobiva zgolj Krško,” je bil oster Boranič, ki dvomi o uspešnosti prizadevanj Brežic za mestno občino, če se bodo odcepili. Eden od peterice svetnikov v dobovski KS, ki podpirajo samostojno občino, Ivan Kovačič, verjame, da bo odločitev o sedežu regije poli- Prednosti v boju za sedež regije in upravnega okraja Brežice: - Obmejna občina (67 km) in dva večja mejna prehoda - Šolsko središče (uprava, fakulteta v ustanavljanju, srednji šoli), - Zdravstveno središče (bolnišnica), - Davčni urad - Carinski urad - Upravna stavba Krško: - Gospodarsko središče (51 odstotkov zaposlenih, 41,6 odstotka družbe, 70,3 odstotka neto poslovnih izzidov regije Posavje), - Demografsko središče (39,7 odstotka prebivalcev) - Geografsko središče (leži sredi Posavja, občina zavzema 39 odstotkov regije) Sevnica: - Nima nobenih pomembnih prednosti, a je morda to njena največja prednost primestnimi občinami, saj občina zelo težko funkcionira, ko pa so nekateri kraji oddaljeni po 18 in več km. Predsednik KS Bizeljsko Franc Kelher je trdno prepričan, da referendum - podobno kot tisti izpred osmih let - ne bo uspel. Tudi Zupe-levcu se Kapelčani ne bodo tako hitro odpovedali. Nihče ne more trditi, da se v kraju nič ne gradi. Letos bomo odprli kar za nekaj milijonov novih cest, po neurjih smo sanirali precej odsekov, dali pa smo tudi 10 milijonov za novo šolo,” je nanizal nekaj podatkov o investicijah in dodal, da z razbitjem občine po njegovem mnenju Brežice izgubljajo bitko za sedež. V Dobovi se pripravljajo na tična. Prepričanje, da bo prevladalo načelo večine glasov, Brežice pa imajo po njegovem vse možnosti že zaradi svoje lege, saj bosta novi občini gravitirali prav nanjo. “Ni se smotrno spraševati, ali bo brežiška občina manj močna z manj prebivalci, vse moči je potrebno usmeriti v prihodnje sodelovanje med njima, saj so pred nami skupni projekti,” je še dejal Kovačič. V DZ bo najbrž najprej padla odločitev o novih občinah, po januarskih referendumih naj bi jih dokončno potrjevali na začetku marca, najkasneje pa do konca meseca. Šele nato bodo na vrsto prišle mestne občine in regionalizacija. Mojca Kosem Komentar Gordijski vozel po posavsko V Posavju se vodilni ne morejo dogovoriti, kam bi umestili sedeža pokrajine in upravnega okraja. Minister Gregor Virant je sicer na junijskem obisku dejal, da naj bi bil sedež zgolj prestižnega pomena. Obsežni elaborati in lobiranje krške in brežiške politike najbrž ne govorijo temu v prid, niti to, da se prešteva število institucij regijskega pomena, ki jih ima ena ali druga občina. O nekaterih od njih bi lahko ob tej priložnosti dejali, da so popolnoma nepotrebne. Pa kaj, le da jih je čimveč. Po nekaterih predvidevanjih naj bi del pristojnosti ob ustanovitvi pokrajin izgubile prav občine in temu ustrezno prejele manj denarja. Te odmeve je težko komentirati, če ne poznamo vsaj splošne definicije pokrajin. Postale naj bi steber razvoja v prostoru, obenem naj bi bile pristojne za urejanje in varstvo prostora, zagotavljale naj bi javne (ne)gospodarske službe pokrajinskega pomena ter skrbele za skladen regionalni razvoj. Kljub ohlapni definiciji je zelo verjemo, da bo sedež pokrajine matični občini prinašal določene prednosti. Še posebej v neenotni regiji. Ta bo imela za vse svoje prebivalce gotovo tudi pozitivne strani, (finančno) preglednost, večjo dostopnost, občani bodo vplivali na politiko EU. Ti argumenti so analogni razlogom, ki jih izražajo pobudniki novih občin, za sedanjo, že četrto razdelitev občin. Vsem nam naj bi bilo v prihodnje bolje. Pa vendar vemo, da je kolač le eden, ne glede na to, kako ga razrežemo. Državljani lahko le upajo, da ne bo prišlo še do ene poplave evrokratov in še večje prepletenosti pristojnosti. Brežiška občina ima v bitki za prevlado v rokah slabše karte. Svemiki so pri glasovanju za sedež mahali z zelenimi lističi s figo v žepu, saj so še isti trenutek podprli razdelitev občine. Vsaj tako pravi Molan, ki se mu zdi ob vsem tem smešno, da želijo biti svetniki močne posavske občine. Obenem pa se ne zavedajo, da v naslednjem sklicu morda ne bodo večprejemali visokih sejnin, saj bo občinski svet številčno gotovo okleščen. Obveščeni tudi pravijo, da se za samostojne občine potegujejo ravno tisti, ki so najmanj naredili za svoj kraj. Ali bo poslej drugače? Odločitev o sedežu pokrajine in upravnem okraju bo najbrž padla prihodnje leto. Nekateri bi želeli, da se pristojnosti in moč porazdelijo, čeprav to najbrž ne bo preveč praktično. Obenem pa spominja na prerekanje svetopisemskih “mater” za otroka. Po salomonsko bi torej nedonošenčka Posavje dali v roke tistemu, ki se bo sedežu pripravljen odreči v skupno korist. Kar pa je malo verjetno. Odločitev za določitev središča regije Posavje bo politična. Tako pravijo vsi. Se temu ne da izogniti? Mojca Kosem Jernej Polovic, dijak iz Dobove: Poznam prizadevanja nekaterih Dobovčanov za novo občino. Če bodo v kraj prinesli več denarja - doslej namreč ni bilo idealno - in poskrbeli za prihodnost mladih, se tudi sam strinjam s pobudo. Nisem čisto prepričan, kako bo morebitna odcepitev vplivala na odločitev o sedežu pokrajine, najbrž ne ugodno. Mislim, da ima Krško boljše adute, saj je največja občina. Dejstvo pa je, da tudi v tem primem gre predvsem za denar. Stanislav Levstik, glasbenik iz Krškega: Menim, da bi moralo Krško tudi uradno postati središče pokrajine, saj je to že sedaj. Ima najmočnejše gospodarstvo, je najrazvitejše po družbenih dejavnostih, geografsko je na‘sredini in konec koncev ga cela Slovenija pozna tudi po Grand prixu v spedweyu, ne le po nuklearki. Jolanda Jagodič, pomočnica vzgojiteljice iz Cerkelj ob Krki: Odločitev o sedežu pokrajine bo tako ali tako padla med politiki, nas najbrž ne bo nihče vprašal. Menim pa, da bi morala odločati strokovna in ne politična mnenja. Bati se je povečanja števila birokratov, pa tega, da pokrajina ne bo delovala v splošno korist. Ne podpiram odcepitve Dobove in Bizeljskega, saj so manjše občine nujno šibkejše. Jože Habinc, upokojenec in predsednik KS Krško: Pokrajinsko središče naj bo tam, kjer imajo ljudje široke poglede na pokrajino in si prizadevajo za razvoj svojega središča ter regijskih družbenih dejavnosti, kot je dobro šolstvo, odlična bolnišnica. Regija sama po sebi ne bo prinesla gospodarskega čudeža, zato naj bo sedež tam, kjer imajo široka obzorja za medregijsko sodelovanje. Praznik občine Sevnica Najvišje priznanje Gasilski zvezi Sevnica - Prireditve, ki se bodo ves november odvijale v počastitev praznika občine, bodo vrh dosegle 11. novembra. Na osrednji slovesnosti bodo namreč podelili priznanja občine Sevnica. Najvišje priznanje - Grb občine Sevnica - bo prejela Gasilska zveza Sevnica, ki združuje 15 gasilskih društev. Letos zveza praznuje 50-letnico delovanja, a ni jubilej tisti, zaradi česar bo odlikovana. Gasilci so se še posebej izkazali v letošnji naravni katastrofi, saj so opravili več kot štiri tisoč ur prostovoljnega dela. Kljub izrednim razmeram so bili delu kos, saj zveza nenehno skrbi za izobraževanje svojih članov, svoje vrste redno pomlajuje, v vzgajanje podmladka pa vključuje tudi veterane, ki na mlade prenašajo svoja bogata znanja in izkušnje. Avte/hm ftpšAe PRIHRANKI V NOVEMBRU: -pri C3 do 500.000 SIT - pri C4 do 550.000 SIT + gratis navigacija - pri PICASSU do 900.000 SIT - pri BERLINGU do 700.000 SIT - pri C5II do 800.000 SIT + gratis navigacija SiMPLY CLEVER ZGODOVINE AVTOMOBILIZMA ŠkodaFabia Clever+ ZA TISTE, KI IMAJO VSE PRED SABO izjemno ugodne cene in kreditni pogoji Avtoline Krško, Bohoričeva 10, tel.: 07 490 21 20 Zlate plakete Fantje s Preske (Matija Lisec, Alojz Lisec, Franci Lisec, Stane Krnc in Anton Lisec) so v slovenskem prostoru zelo prepoznavna skupina, ki promovira idilično vasi- podžupan), se zavzema za enakomeren razvoj občine. Pri tem pa nima v mislih zgolj izgradnje cest, vodovodov in plinifikacijo mesta, temveč tudi šolstvo, kulturo in šport. Bilje ustanovitelj namiznoteniškega kluba v Sevnici, bil ski skupini, bila je predsednica mladine, aktivno je sodelovala pri izgradnji požganega doma Partizan. Aktivna je bi- 1400-člansko družino upokojencev, ki jo vodi, pripravlja izlete, srečanja in letovanja, obiskuje bolne člane društva, prepeva v društvenem zboru. Je tudi podpredsednik posavske zveze upokojencev, deluje v slovenski zvezi druš- Kasneje je bil v kraju ustanovljen mladinski pevski zbor, publiko pa znajo navdušiti zlasti z gledališkimi predstavami. Z njimi gostujejo tudi drugod, med drugim redno v Domu upokojencev Sevnica. Lani so uprizorili Part- Hilda Novšak la v prosvetnem in športnem društvu ter v aktivu kmečki žena. Kot tajnica v krajevnem društvu izgnancev pa je številnim izgnancem pomagala pri urejanju in zbiranju dokumentacije za pridobitev statusa izgnancev. Andrej Repše iz Birne vasi pri Šentjanžu je uspešen podjetnik. Njegova družba Armat uspešno posluje ne le v Sloveniji, temveč tudi v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Kot član občinskega sveta, iz katerega je zaradi protikorupcijskega zakona odstopil, seje zavzemal za razvoj gospodarstva in podjetništva. Ob tem pa tudi za razvoj domačega kraja ter celotne Mim- Fantje s Preske co Preska in občino Sevnica. Kot pevska skupina nastopajo na različnih koncertih po Sloveniji, vključeni so v projekt Rastoča knjiga, pogosto nastopajo v radijskih in televizijskih oddajah. V desetletnem obdobju svojega nastopanja so posneli že dve zgoščenki in kaseti. Športno kulturno društvo Mladi Boštanj, kije bilo ustanovljeno leta 2002, združuje sto mladih. Društvo skrbi za spodbujanje športnega in kulturnega dogajanja v Boš-tanju, saj letno organizirajo deset prireditev. V lanskem letu pa so se proslavili s postavitvijo naj večjega kresa v Slo- aktiven predsednik društva Partizan. Sodeloval je pri organizaciji gostovanja okteta Andrej Štricelj Jurij Dalmatin v Kanadi, zadnje leto pa je predvsem an- Gasilska zveza Sevnica priznanje Zavoda za šolstvo. Kostrevc veliko sodeluje v projektih zavoda, prav tako pa tudi na Pedagoškem inštitutu ter v Svetu Evrope. Kot krajan Krmelja je vpet v vse pore domačega kraja. Prizadeva si za ohranjanje tradicije in kulturne dediščine kraja. Je eden od očetov lokalne- Rado Kostrevc ga glasila Krmeljčan, sodeluje pri pripravi razstav in kulturnih prireditev, z gledališko skupino pa je na oder postavil več predstav. Janez Krajnc, predsednik Društva upokojencev Sevnica, je upokojenec, ki mu izdatno primanjkuje časa. Za Športno kulturno društvo Mladi Boštanj veniji. V postavljanje kresa so gažiran kot predsednik sev-vložili pet tisoč delovnih ur, niške Godbe, na kresovanje privabili šest tisoč ljudi, izkupiček pa na- $rebme plakete menili hematoonkoloskemu oddelku Pediatrične klinike v Pod vodstvom učitelja in Ljubljani. v ravnatelja na OŠ Krmelj Rada Andrej Štricelj, ki je od Kostrevca je krmeljska šola leta 1998 občinski svetnik (v uspešno uvedla program de-prejšnjem mandatu je bil tudi vetletke, za kar je prejela tudi Janez Krajnc Kulturno društvo Franc Pozun Zabukovje tev upokojencev. Pred upokojitvijo je delal z mladimi smučarji in planinci, vodil tečaje in zimsko šolo na Lisci. Tega ne počne zato, da bi bil opazen, temveč mu je v zadovoljstvo, da lahko ljudem polepša dneve. Kulturno društvo Franc Požun Zabukovje se je razvilo iz mešanega pevskega zbora Alojz Kolman Marok. ljičevo komedijo Politika, bolezen moja. Na ocenjevanju amaterskih gledaliških skupin Posavja, Dolenjske in Bele Krajine so prejeli priznanje za najboljšo moško vlogo, odigrano v tej predstavi. Hildo Novšak iz Boštanja je zaznamovala vojna, saj je otroštvo preživela v izgnanstvu. Pred vojno in po njej je bila aktivna v domači dram- Andrej Repše ske doline. Aktivno je sodeloval pri lokalnih projektih, kot so izgradnja mrliške vežice v Šentjanžu in na Kalu, obnova cerkve, šole, asfaltiranje ceste Brinje, Ramensko in podobno. Nada Černič Cvetanovski KRONIKA Kdo ima slabši spomin Kos ali Podvršič? Krško - Stari znanec policije Božidar Oprešnik, ki seje na Okrožnem sodišču Krško znašel skupaj z Venčeslavom Hočevarjem in Boštjanom Grzinčičem zaradi preprodaje droge, zanesljivo pride na sodišče le, če ga tja pripeljejo iz zapora. In ker je bil pred kratkim predčasno izpuščen iz zapora zaradi storitve nekega drugega kaznivega dejanja, pomeni, da je tokratna glavna obravnava odpadlla. Oprešnika seveda ni bilo, prav tako pa je manjkal Venčeslav Hočevar. Zato so zunaj glavne obravnave zaslišali dve priči. “Gospod iz Švice, ki je vabljen kot priča, bo prišel z enourno zamudo,” je predsedniku senata sodniku Petru Žnidaršiču po telefonu sporočila tajnica, ko je ravno prešteval zbrane v sodni dvora-ni. Gospod iz Švice, ki je zamujal, pa ni bil nihče drug kot nekdanji generalni direktor slovenske policije Andrej Podvršič. Poleg njega je bil kot priča vabljen trenutno najbolj razvpiti Šlovenec Drago Kos, vodja protikorucijske komisije. In kaj imata omenjena dva opraviti z drogo? Kot smo že poročali, je policija uvodoma omenjene pred leti dobila pri preprodaji drog, pri tem pa si je pomagala s posebnimi policijskimi ukrepi, kot je telefonski prisluh, tajno sledenje, vključitev tajnega policijskega sodelavca in podobno, kar za vsak primer posebej odobri ministrstvo. Andrej Podvršič je bil v tistem obdobju direktor generalne policijske uprave, Drago Kos pa svetovalec vlade in pomočnik direktorja kriminalistične službe. Oba sta tako sodelovala v postopku pridobivanja dovoljenja za uporabo tajnega policijskega delovanja. In prav v tem grmu po mnenju višjega sodišča, ki je sodbo razveljavilo, tiči zajec. V formularju so bili sicer podpisani vsi akterji, od Kosa do Podvršiča, pa še nekateri drugi, ni pa bilo obkroženo, ali se tajno policijsko delovanje dovoli ali ne dovoli. In to bi lahko bilo sporno, zato so v Krško povabili obe omenjeni Andrej Podvršič priči. Sodišče ju je zaslišalo zunaj glavne obravnave, saj se Oprešnikova zagovornica ni strinjala, da bi bila obravnava opravljena v njegovi odsotnosti. Tako je bil zaslišan najprej Drago Kos, o katerem se zadnje čase redno govori v zvezi z ukinitvijo njegove protikorupcijske komisije, za njim pa je še Andrej Podvršič. Slednji je svojo kariero po odhodu z mesta direktorja generalne policijske uprave nadaljeval v New Yorku kot generalni konzul, danes pa domuje na ženevskem sedežu multinacionalke Du Pont, kjer je menda zadolžen za varnost, saj je uspešno zaključil tudi Akademijo FBI. Glede na visoke funkcije, ki jih moža opravljata, pa bi človek od njiju pričakoval nekoliko boljši spomin. Njune izjave glede izpolnjevanja dovoljenj za uporabo tajnih policijskih ukrepov so si bile namreč nasprotujoče. N.C.C. Kliči ena ena tri! Sevnica - Leta 1995 je Ministrstvo za notranje zadeve v okviru preventivnega projekta “Policija za otroke” pričelo z izvajanjem lutkovne predstave Svetlane Makarovič. Od takrat, ko se je imenovala še “Devet in dva” do danes, ko se imenuje “Ena ena tri”, je bilo izvedenih 580 predstav. Nazadnje si jo je ogledalo 400 otrok Osnovne šole Savo Kladnik. V lutkovni igrici nastopajo živalski liki, ki se srečujejo z nevarnimi situacijami. Pri tem pa jim je ponujena telefonska številka “113”, na katero bodo vedno doklicali policista, ki jim bo pomagal. Lutkovno igrico je spremljala tudi predstavitev opreme in dela policistov. Poleg policistov Policijske postaje Sevnica so se predstavili tudi prometni policisti iz Krškega in postaja konjeniške policije iz Ljubljane. Mladež sije lahko °gledala vso opremo, ki jo Uporabljajo policisti (z izjemo °tožja), vozila, motorje, posebna vozila za oglede krajev Prometnih nesreč in kontrolo hitrosti, otrokom pa so ob beljenju tematskih zloženk tudi svetovali in se z njimi pogovarjali. Otroci so se s težavo odtrgali od konj, vendar pa prisotnost policistov konjenikov ni služila zgolj promociji. Kon- jenika sta namreč sodelovala pri varovanju poti šolarjev do kulturne dvorane, kar je bila svojevrstna atrakcija tudi za odrasle Sevničane. Organizatorji so pripravili še presenečenje, saj sta se pred vsako igrico otrokom predstavila vrhunska športnika, zaposlena v policiji; Simeon Hočevar, ki dosega lepe uspehe v kajaku in kanuju na divjih vodah in veslač Luka Luka Špik in Simeon Hočevar Špik . V pogovoru z otroki sta med drugim izpostavila, da tudi onadva kot športnika spoštujeta prometne predpise, da hitrost raje kot na cesti izživljata na vodi in tekmovanjih, da imata veliko prijateljev ne glede na različen jezik, narodnost ali barvo kože ter položila otrokom na srce, da je “fair play” v obliki poštenosti in iskrenosti do drugih ljudi pomemben tudi v vsakdanjem življenju. Prav Simeon in Luka sta bila na predstavitvi opreme in dela policije med bolj obleganimi. Na sprejemu pri ravnateljici Jelki Slukan in pomočnici ravnateljice Marjani Kralj sta se z njima in sodelujočimi pogovorili tudi učenki 5. razreda, sicer pa članici novinarskega krožka, Lea Teraž in Izza Predanič. Intervju bo objavljen v šolskem časopisu. Nada Černič Cvetanovski OBIŠČITE IN PREIZKUSITE NOV! C L I O I/SALONU RENAULT TPVAVTO BREŽICE Cesta bratov Cerjakov 11, Brežice Tel.: 07/ 49 91 900 TPVAVTO, BREŽICE m Ne potrebuje elektrarne Boštanj - Neznani storilec, ki se je med prazničnimi dnevi “smukal” po gradbišču HE Boštanj, je verjetno ugotovil, da elektrarna še ne bo kmalu začela delati s polno paro. Zato si je za vsak slučaj iz priročnega skladišča “sposodil” agregat, vreden 250.000 SIT. Vlomil v hišo Dolenja vas, 3. november - Med zadnjim oktobrskim dnevom in 3. novembrom je neznani storilec v Dolenji vasi izkoristil odsotnost lastnika, vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo ter iz notranjih prostorov odtujil okoli 150.000 SIT. Še en vlom v hišo Dolenja Pirošica, 6. november - Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo v Dolenji Pirošici ter iz notranjih prostorov odtujil več kosov zlatega nakita in denar. Lastnik je s tatvino oškodovan za oko-li 1.600.000 SIT. PEKARNA PEPE ŠKOCJAN ZAPOSLI PEKA ALI DELAVCA ZA PRIUČITEV TeI: 041 604 J92 PcJarna Pi pr Jože Fntkolj s.p. H rasi ji: 20 827F ŠkocjAN Z varilnimi aparati po denar Ljubljana, Brežice - Oropani sefi v SKB banki v Ljubljani sprožajo številne govorice. Kdo so bili roparji, kaj so iskali, saj je znano, da so v nekaterih sefih pustili številne dragocenosti in zlatnino? Gre res za politično motiviran rop, ko naj bi iskali obremenilne dokaze za politike, zapisane v različnih listinah, shranjenih v sefih? Poleg tega so nekateri lastniki sefov ljudje s temačno preteklostjo in v sefih lahko hranijo nezakonito pridobljen denar, drogo, orožje in podobno? Ob tem se poraja vprašanje varovanja in začudenje, da v sedmih urah nihče ni prišel mimo pogledat, kaj se dogaja v Aurumu, eni prvih zakladnic v Sloveniji. Da pa ne bomo s prstom kazali le v belo Ljubljano, lahko primer nekajurnega ropanja poiščemo kar v naši soseščini. Lani, v noči iz 6. na 7. april se je Hrvat Ivica Bubič, ki je imel najverjetneje pomagače, ki jih nikoli niso odkrili, lotil menjalnice Ažur v Brežicah. Bubič je s svojimi pomagači vlomil v sosednji lokal in od tam prebil zid v menjalnico Ažur. Na rop seje dobro pripravil, saj je imel s seboj varilni aparat - podobno kot ljubljanski roparji, plinsko bombo za varjenje in druge pripomočke. Iz menjalnice je odnesel 80 milijonov SIT. Daje bilo vlomljeno in blagajna izpraznjena, so odkrili šele zjutraj, ko so v menjalnici Ažur začeli z delom. Bubiča, kije za seboj pustil številne sledi, so oktobra lani z mednarodno tiralico izsledili v Srbiji in ga na krškem sodišču tudi že obsodili na nekajletno zaporno kazen. N.C.C. Šmajgl spet na sodišču Novo mesto - Sredi novembra se bo na Okrožnem sodišču v Novem mestu spet začelo sojenje Rudolfu Šmajglu iz Bukovja na Bizeljskem. Šmajgl je zaradi umora nekega nizozemskega poslovneža na Češkem že tri leta v zaporu, saj je bil obsojen na 15-letno zaporno kazen. Vrhovno sodišče pa je zaradi procesnih napak sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno razsojanje. Umor Nizozemca je nase prevzel Rudolfov brat Marijan, vendar mu sodišče ni verjelo. Rudolf trdi, da je nedolžen in da bo vztrajal do konca in plačal vsa potrebna izvedeniška mnenja, napoveduje pa tudi visoke odškodninske tožbe. N.Č.C. Padel 6 m globoko Bizeljsko, 7. november - 46-letni občan iz okolice Bizeljskega je opravljal dela na strehi objekta v okolici Brežic. Med dvigovanjem oziroma nameščanjem trama s pomočjo dvigala je tram zadel ob desko, na kateri je stal, izgubil je ravnotežje in padel 6 m v globino na varovalno ograjo. Pri padcu je utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v brežiški bolnišnici. Skupaj stopimo na sončno stran življenja 13. dobrodelni koncert "Klic dobrote" Nedelja, 20.11.2005, ob 15. uri v Prosvetnem domu v Brežicah Sodelujejo: - Vokalna skupina CORONKE - PeterDirenbek (kantavtor) - Folklorna skupina DKD Svoboda Senovo - ŽPZ AKŽ "Pod Gorjanci" - Otroci vrtca"Mavrica" Brežice - Družinski ansambel Frančič iz Šentjerneja - Luka in Rok- kitara - Anita Strgar - citre - Andreja Zlatič - flavta - Marjetka Podgoršek- Horžen - sopran - MePZ Cerklje ob Krki - Majda Arh - Vokalna skupina Zarja iz Laškega - Slomškove drobtinice - Tea Ferlan Koncert bo povezovala Janja Rostohar Prostovoljni prispevki bodo namenjeni ljudem v stiski! Koncert so omogočili: Občina Brežice, Radio Brežice, Radio Sevnica, SavaGlas, Tiskarna Lamex, Cvetličarna Žičkar, Franci Derenda, Društvo glas. Društvo kmetic-Brežice okolica Vošči srečo svojemu bližnjemu, da ujameš srečo tudi zase! Odprli zbirno-reciklažni center Boršt - S slavnostnim odprtjem so zaključili investicijo zloglasnega centra za zbiranje in reciklažo odpadkov. Župan Ivan Molan je Krajevni skupnosti (KS) Cerklje ob Krki in prebivalcem Boršta - vsi se še vedno ne strinjajo z namenom stavbe - pred centrom obljubil, da bo občina poskrbela za ohranjanje čistega okolja in druge pozitivne rezultate naložbe v kraju. Lani so v brežiški občini zagotovili nabavo ekoloških otokov oziroma zbiralnic, ki omogočajo ločeno zbiranje embalaže, občina pa seje tudi vključila v projekt CEROD -ta rešuje odlaganje preostanka komunalnih odpadkov za regije Posavje, Dolenjsko in Belo Krajino. V sklopu tega projekta in v skladu z zakonodajo mora občina z več kot 5000 prebivalci zagotavljati ločeno zbiranje tistih frakcij, kijih industrija lahko koristno uporabi za nove proizvode. “Zbirni center Boršt logistično pomeni najoptimalnejšo vez med sistemom ravnanja z odpadki na lokalni ravni in oddajo na končno odlagališče oziroma predelovalcem. Vsem uporabnikom bo omogočal prevzem različnih frakcij, s čimer bo narejen velik korak k preprečevanju nelegalnega odlaganja na črnih odlagališčih in to prav na območju, ki je bilo in je z njimi še vedno zelo obremenjeno,” je v svojem nagovoru poudaril Molan. Občina Brežice je lani in letos za izgradnjo centra pridobila 42 milijonov SIT razvojnih sredstev Ministrstva za gospodarstvo, v projekt pa je vloženih tudi 88 milijonov namenskih sredstev taks za obremenjevanje okolja. Za opremo je 20 milijonov SIT amortizacijskih sredstev prispevalo Komunalno stanovanjsko podjetje KOP Brežice. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja je zbirni center že v funkciji, saj se vse frak- cije že odvažajo na regijski center v Novo mesto, omogočen pa je tudi sprejem raznih frakcij od uporabnikov. Direktor brežiškega KOP-a Ferdo Pinterič je nanizal podatke zbranega odpadnega papirja, stekla in plastične embalaže, ki kažejo na povečano ozaveščenost ljudi, vendar pa se v občini ločeno zbere le 15 odstotkov odpadkov. Dodal je še, da bo prevzem odpadkov v centru brezplačen, zaenkrat bo to možno storiti med 7. in 15. uro, v prihodnje pa tudi v popoldanskih urah in ob sobotah. Na odprtju smo našteli samo sedem okoličanov, od tega je civilno iniciativo po naših opažanjih predstavljal le eden. Prebivalci, ki se ne strinjajo s centrom, so že nekaj dni pred odprtjem ob glavno cesto postavili transparente z napisi “Ali zakoni ne veljajo za vse?” in “Neprimerna lokacija, ogrožena podtalnica”. Odstranili jih bodo, tako so dejali, ko bo center prenehal delovati. Mojca Kosem Ob odprtju prisoten član odbora iniciative Borščan Franc Stopar je za naš časopis dejal: “Strokovnjaki so nam dejali, da zbirni center ni isto kot zbirno-reciklažni. Pred dnevi smo denimo v eni uri našteli tri nove zabojnike materiala, kar pomeni najmanj 25 na dan. Zgradili so tudi rezervoar za zgolj 50001. Bojimo se, daje to premalo, da bo preostanek tekočin odtekel v vodo. V naših prizadevanjih bomo šli do konca, tudi do evropskega sodišča v Strasbourgu. Gradbeni dokument za center še vedno ni pravnomočen, saj poteka upravni spor, tako da center praktično deluje na čmo, čeprav druga stran trdi dmgače. Podobno bi lahko dejali tudi o tukajšnji asfaltni bazi, saj je zgrajena na naših zemljiščih, dobili pa nismo niti tolarja odškodnine. Ne zahtevamo denarja, saj na svetu ni “fičnikov”, ki bi odtehtali zdravje ljudi, pač pa le spoštovanje zakonodaje. Spomnimo se, pred nekaj leti so na tem področju prepovedali gradnjo športno rekreacijskega centra, zbirno-reciklažni center pa potemtakem lahko stoji tu. Obrnili smo se že na ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki nas je podprl, rekoč, da center ne sodi sem. A se je očitno, o tem smo prepričani, ustavilo na Ministrstvu za gospodarstvu. Pristojne službe so z ignoriranjem 1400 podpisov krajanov pokazale, da naše mnenje ni pomembno.” Podelili indekse novim “posipovcem” Brežice - Novo šolsko leto se začenja tudi v šoli PosIP-a, saj so pred kratkim letošnjim idejnikom podelili neformalne indekse, pred tem pa so predstavili projekt, sodelujoče partnerje in nove cilje, ki jih želi doseči PosIP. Naj spomnimo, da je PosIP kratica za tri ključne besede -Posavj e - izziv in priložnost. Projekt je zaživel potem, ko je podjetnik Tomo Jurman začutil, da mlade v Posavju spremlja apatičnost, ne vedo, kaj bi počeli, še posebej če ne dobijo zaposlitve. Svoje zamisli je predstavil direktorici brežiškega Mladinskega centra, ki se kot ustanova ukvaija prav z mladimi. Patricija Cular je ob tem tudi sama začutila izziv in priložnost, poiskali so partnaje in mentoije, privabili idejnike in v dveh letih je bilo izdelanih kar nekaj dobrih poslovnih načrtov, nekatere med njimi bi bilo modro tudi uresničiti. Da jih je mogoče, je potrdila lanska idejnica Anita Pavlovič, ki ji je uspelo svoj dru-govrščeni projekt realizirati na domači kmetiji. Projekt PosIP-a se vsako leto nadgrajuje; letos so poleg dosedanjih partneijev - GZS, območne zbornice Posavje, Srednje ekonomske in trgovske šole, Gimnazije Brežice, Višje strokovne šo-e, Regionalne razvojne agencije in Zavoda za zaposlovanje privabili k projektu še tri podjetja -Vino in HPG iz Brežic ter Kos- tak iz Krškega. Njihova vloga je izbira primernih tem za poslovne načrte. Idejni vodja Tomo Jurman meni, daje dolgoročno delo z mladimi najboljša naložba, iz podobnegarazloga seje vključila območna gospodarska zbornica, saj po mnenju direktorja Marjana Sunte največ velja prenos izkušenj na mlade, ekonomska šola in višja strokovna šola, Iger je podjetništvo del pouka, sta se prav tako našli v PosIP-u. Letos je vpisanih 57 mladih idejnikov, z delavnicami začenjajo novembra. Sicer pa projekt PosIP sledi dvema ciljema: vzgojiti aktivne ponudnike znanja in sposobnosti na trgu delovne sile ter vzpostaviti šolo podjetnosti in ustvarjalnosti kot podporo za razvoj pridobljenih idej. V letu 2006 pa po besedah Cularjeve nameravajo pridobiti še dva statusa in sicer status centra vseživljenjskega učenja in status podjetniškega inkubatorja. Slednje pomeni, da bodo dvema idejnikoma za uresničitev poslovnega načrta ponudili konkretno pomoč z infrastrukturo, s sredstvi in svetovanjem. J.K. Patricija Čular, Tomo Jurman, Polona Hdring Metka Galič in Marjan Šunta _____________________________________________Savagto, 10.11,2005 Diagnoza brez olepševanja V y Čatež ob Savi - Nedavna okrogla miza, ki so jo v Termah Čatež v počastitev praznika občine Brežice pripravili posavski seniorji, je bila še en dokaz, kako je tudi z dobro voljo in brez poklicne institucije mogoče pripraviti kakovostno posvetovanje. Predvsem pa je strokovni del o skladnem gospodarskem razvoju Slovenije in Posavja v luči znanosti in raziskovanja pokazal na mnoge slabosti v posavski regiji. O pomenu raziskovanja za razvoj države in povezovanju raziskovalnih institucij z gospodarstvom je govoril Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ter slovenski položaj povezal s Posavjem. Po njegovih podatkih se to območje premalo odziva na evropske razpise, če pa že sodeluje, nastopa nepovezano, posamično in mimo skupnega nastopanja. Tudi za nekatera druga področja ni bilo iz Posavja nobene prijave! Skratka, regija kljub številnim razvojnim institucijam ne izkorišča ponujenih možnosti! Minister Županje zato večkrat ponovil: “Prijavljajte se, odzivajte se na razpise, bodite zraven! Ob tem pa ostaja v brežiški, krški in sevniški občini nizka izobrazbena struktura, strojna oprema je vse bolj zastarela in premalo izrabljate svoje prednosti. Zakaj ne bi kot prvi sosedje bodoče evropske države Hrvaške in milijonskega Zagreba ter najbližji državam nekdanje Jugoslavije zanje pripravljali izobraževalne oblike, denimo s področja evropske zakonodaje, turizma, energetike?” In mimogrede je še navrgel: “Ne bojte se jedrske energije, tudi ne radioaktivnih odpadkov.” V drugem delu strokovne razprave je nato Marjan Sun-ta, direktor Območne gospodarske zbornice, kot predsednik Regionalnega razvojnega sveta statistične spodnjepo-savske regije nanizal podatke o razvojnih hotenjih in dosežkih vse od prizadevanj za dvig ravni izobrazbene strukture, razvoja gospodarstva in podjetništva, povečanih vlaganj do motiviranosti podjetnikov. Med dragim je spregovoril o lastnih naporih za hitrejši gospodarski razvoj, o čezmejnem sodelovanju in priznal, da kaže bolj sodelovati s sosedi najugu. V razpravi in odgovorih na vprašanja je bilo slišati še nekaj zanimivih podatkov. Minister Zupan je na vprašanje o dolgoročnih spodbudah znova poudaril, da Posavja ni zraven niti pri razpisih za štipendiranje mladih, kar zadeva številčnost univerz pa je poudaril, da jih seveda ne bo dvanajst, zato pa bodo visokošolske institucije s fakultetami in tudi z izobraževalnimi programi le približevali gospodarstvu in slovenskim regi-jam. Tudi sicer so vsem podjetjem in zavodom na voljo informacije in strokovna literatura, za kar ministrstvo plačuje velike denarje. Krški župan Franc Bogovič je spregovoril o prizadevanjih te občine za razvoj ter posebej poudaril, da želijo fakulteti za logistiko kot energetska regija dodati tudi študij za energetiko. Na prenos znanja v gospodarstvo je posebej opozoril tudi minister Andrej Vizjak, kar naj bi bila ena od prednostnih nalog njegovega ministrstva, dodal pa je, naj v Posavju nehamo tarnati, marveč naj bolj poprimemo sami. Posavje ima po njegovem velike potenciale, zato kaže bolj resno pristopiti tudi k ustanavljanju visoke šole za turizem in trgovino v Brežicah. Vlado Podgoršek Okrogla miza posavskih seniorjev Teden odprtih vrat v NLB Brežice - V poslovalnici Nove ljubljanske banke na Cesti prvih borcev v Brežicah so zadnji oktobrski teden odprli svoja vrata vsem občanom, ki so se želeli pobliže seznaniti z njihovimi storitvami. Omenjena banka deluje na sedanji lokaciji deset mesecev, za praznovanje v teh dneh so se odločili prav zaradi brežiškega občinskega praznika. 15 zaposlenih je bilo z zanimanjem ljudi zelo zadovoljnih, s tradicijo odprtih vrat bodo še nadaljevali, saj želijo premostiti bariero med klienti in bančniki, je med drugim dejala vodja poslovalnice Sonja Ilovar. V banki od marca pravnim osebam sicer ponujajo možnost sodelovanja s poslovno skrbnico, ki prihaja iz poslovalnice za go- Zaposleni na brežiški banki na neformalnem srečanju z Rok prijave: 28.11.2005! Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno, zainteresirani jo lahko dobijo osebno na sedežu RCB ali na spletni strani: www.rc-brezice.si. Več informacij: Razvojni center Brežice, tel: 07/49-90-680; fax: 07/49-90-681, e-mail: info@rc-brezice.si ali na spletni strani www.rc-brezice.si. stran 10 za mlade... ir moda 95 novih diplomantov na Višji strokovni šoli Brežice Zadnji teden v oktobru so na Višji strokovni šoli Brežice slovesno podelili diplome tretji generaciji študentov, ki so tako tudi formalno postali komercialisti. Nov strokovni naziv je pridobilo 95 rednih in izrednih študentov predvsem s področja Posavja in Dolenjske. Ravnatelj višje strokovne šole mag. Jože Kranjc, najuspešnejša diplomanta Irena Colner in Janez Pirc ter direktor ETrŠ prof. Martin Soško. V svojih diplomskih delih so s pomočjo mentorjev iz različnih podjetij reševali aktualne probleme iz domačega gospodarskega okolja. Najboljši uspeh je med rednimi diplomanti dosegel Janez Pirc, med izrednimi pa Irena Colner. Mentorica obema je bila predavateljica trženja na VSS Brežice prof. Metka Galič. V Pišecah spet mednarodni tabor Premikamo meje V mednarodnem letu športa je bil jesenski tabor na OS Maksa Pleteršnika v Pišecah posvečen telesu in vsemu, kar je z njim tesno povezano. Potekal je pod geslom “Telo je vrt duha”. Kot že več let doslej, je tudi tokrat delo potekalo v okviru mnogih zanimivih delavnic z izkušenimi in ustvaijalnimi mentoiji. Mladi so lahko izbirah delavnice borilnih veščin, body arta, videa, digitalne fotografije, plesa, tradicionalnih iger, joge, živega šaha, akrobatskih osnov, novinarstva in prevajanja, zdrave prehrane, ust-vaijanja z vokom... Na taboru je sodelovalo deset slovenskih šol in pet šol iz tujine (OŠ Branko Radičevič Pančevo, SCG; OŠ Buje, OŠ Klanjec, OŠ Tenja, Hrvaška). Osrednji dogodek, na katerem so mladi in njihovi mentoiji spet močno “premikali meje”, je potekal v tesnem sodelovanju z OŠ Klanjec. V Gornji Stubici so se udeleženci tabora in malčki iz Klanjca spremenili v čme in bele šahovske figure in pod mogočnim spomenikom vodji slovensko-hrvaškega kmečkega upora Matiji Gubcu odigrali kraljevsko igro (na fotografiji). V prostorih šole je na ogled tudi razstava fotografij s tabora. Vabljeni, prijatelji! Mladi novinarji OS Maksa Pleteršnika Pišece .....................Xahfok...................................... jjJo MAUV.........WM&X /Av |WWČm,A(U 4&ku. 'Vt/tn.do.....trJk ..........AMjtytXii Acr ...Z«U... h&MŠ /VIL......M ..._________. Zr mGer -/ttu.- v .Mv......... hm* futti.... .. 0(A....A/oJi----> —__ ............................m\.../m,...fuaJjptk... Ad njljcig*.,_________________________________— ....iioio, ....&.....djun/turjj Z elektriko ni šale Tržišče - “To leto vam šolske urice popestri Elektro Celje,” je slogan, ki ga je v začetku šolskega leta šolam poslalo domače podjetje, ki se ukvarja z distribucijo električne energije. OŠ Tržišče je sprejela ponudbo in predstavniki Elektra so izvedli projekt “Z igro v novo šolsko leto”. Preko izvajanja tega projekta so otroci spoznavali načine varčne rabe električne energije, rabo energije na prijazen način in podobno. Najpomembneje pa je, da vse te vsebine pridobijo skozi igro. Otroci so tako ustvarjali v likovni, računalniški, lutkovni in ostalih delavnicah in spoznavali, da elektrika ne dopušča napak. N.C.C. Jesenske počitniške aktivnosti Krško - Mladinski center Krško je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac in Valvasorjevim raziskovalnim centrom Krško v prvih počitniških dneh v šolskem letu 2005/2006 pripravil dva dneva počitniških aktivnosti za osnovnošolske otroke. V sredo so se z avtobusom odpeljali v Galerijo Božidar Jakac, kjer so bili deležni vodenega ogleda galerije ter določenih zbirk umetniških del. Po ogledu pa so otroci uživali v ustvarjanju grafik s kustosinjo Heleno Rožman. V četrtek so preživeli v Dvorani v parku z umetnico Zalko Arnšek. Otroci so pod njenim mentorstvom izdelovali pisane prosojnice in tako imeli možnost pokazati svojo izjemno kreativnost. Slogi, barve, kroji, vzorci... modne smernice, moda! Vendar ima marsikdo tudi svojo zamisel, svoj slog, svojo predstavo o modi..., v vedno novih prihajajočih modnih smernicah ne vidi nič dobrega, vsaj zase ne. Čemu nekaj spreminjati, kar je dobro. Torej prepričajmo tiste, ki tako razmišljajo, da se vedno znova najdejo prednosti, dobre strani, in v vsakem primeru morajo poskusiti k svojemu slogu vsaj nekaj dodati, tudi nekaj iz modnih smernic. Če vzamemo samo za primer enega izmed modemih krojev hlač in sicer po celi dolžini ozke hlače, ki spominjajo na rock&roll, na divje, strastne čase. Prav k tem hlačam lahko obujete prav vse, od balerink, visoke pete do škornjev, težava je le takrat, če niste res vitki, saj ta kroj poudari boke, zadnjico in noge! Če pogledamo še drug kroj, klasičen, moderen, lahko bi rekli večen! Zgoraj ozek, pod koleni pada ravno in je daljši. Take hlače gredo k vsaki postavi in so za vse priložnosti, le o pravi barvi, materialu in kombinaciji je potrebno dobro razmisliti, saj prav ta kroj dobite v vseh možnih barvah in materialih! Trenutno modema “A” krila in krila na balon imajo to prednost, da skrijejo boke in se prav tako lahko nosijo za vse priložnosti, saj jih je mogoče kupiti v različnih barvah in materialih. Vedite, da škornji optično podaljšajo noge, torej dajejo videz, da ste višji in vitkejši! In škornji zelo dobro pristojijo k vsem trenutno modernim krilom. Ne pozabite še na nekaj - pasovi poudarijo postavo, predvsem če imate kakšen kos, kjer silhueta ni tako poudarjena, pa bi morala biti. Ne pozabite, poskusite k svojim modnim zapovedim še kaj dodati, le tako boste videli, ali vam odgovaija, saj oko P°VeVSe! Lea Šinko Štraus Hitra zebra Sredi pobesnele nevihte cirkus po nesreči pusti za sabo zebrinega mladička. Majhnega negotovega žrebička izpod dežja reši nekdanji trener dirkalnih konjev Nolan Walsh in ga odpelje na svojo kmetijo, kjer živi s hčerko Channing. Črtko, kot dajo zebri ime, in Channing imata iste želje - sanjata o tekmovanju na prestižni dirki z najboljšimi pasemskimi konji. S pomočjo odstekanih prijateljev s kmetije mora Črtko ovreči predsodke in uresničiti svoje sanje. Nebeško kraljestvo Ridley Scott, režiser Gladiatorja in eden naj večjih mojstrov sodobnih epskih pustolovščin, nam tokrat predstavlja sago o pogumu in strasti. V zgodbi, ki se dogaja v srednjeveškem Jeruzalemu (Orlando Bloom igra Baliana) mladi Francoz izgubi vse, a se potem s pogumnimi dejanji odkupi in si ponovno pribori čast. V boju s številnim sovražnikom namreč reši svoje ljudstvo in dobi viteški naslov. Talec Jeff Talley (Bruce Willis) je nekdanji strokovnjak za pogajanja v kriznih situacijah. Da bi pozabil na uničeno kariero, ker iz rok morilca ni uspel rešiti mlade ženske in njenega otroka, Jeff zapusti Los Angeles in dela kot šef policije v manjšem mestu. Ko se tam navaden rop obrne v napačno smer, trije roparji vzamejo za talce družino v njihovi hiši. Vendar so izbrali napačno družino. Lastnik hiše dela kot računovodja zločinske organizacije in v hiši je veliko skrivnosti, ki ne smejo biti razkrite. Kmalu bo Jeff spet prisiljen uporabiti svoje sposobnosti in izbirati, katero družino bo rešil - tisto, ujeto v hiši, ali svojo, ki je ogrožena. Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah Derma Art LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) LASERSKO ODSTRANJEVANJE: TEL: 07/49-66-044, GSM: 031-681-401 MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACIJ AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE ŠPORT ju-jitsu Cešek srebrn med mladinci ples Najvišje uvrstitve tudi v stepu Hanau, Nemčija - Minulo soboto je v nemškem Hanau potekalo prvo mladinsko svetovno prvenstvo v ju-jitsu. Udeležilo se ga je približno 600 mladink in mladincev iz 24 držav, med njimi tudi Slovenija, ki se je vrnila z lepo bero odličij. Najbolj žlahtno - srebrno medaljo - si je priboril tekmovalec Društva borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice Andrej Cešek v kategoriji mladincev do 62 kg. Najprej je premagal Poljaka, za njim še Italijana, kasneje pa je opravil še z Rusom. V finalni borbi seje Andrej srečal z izjemnim borcem Avstrijcem Oliverjem Haiderjem, ki pa je bil zanj usoden, in tako se mu je za las izmuznila zlata medalja. “Sicer pa je Andrej lahko samo ponosen, daje imel v finalu takšne- Srebrni Andrej Cešek na prvem mladinskem SP Z remijem tretji Krško - Po zmagi v prejšnjem krogu proti rivalu Livarju iz Ivančne Gorice z 2:0 so krški nogometaši na zadnji tekmi zabeležili še en lep uspeh, namreč remi proti lanskoletnemu prvoligašu Zagoiju. Krčani so z golom Roka Zorka povedli že v 5. minuti tekme, domačini pa so izenačili v zadnji minuti prvega polčasa z golom Vodeba. V drugem polčasu ni bilo zadetkov. Z novo točko so ohranili 3. mesto na lestvici, kjer z 21 točkami le za točko zaostajajo za drugouvrščeno Supernovo iz Triglava. Priložnost bodo spet iskali to soboto, ko se bodo °b 14. uri pomerili z do sedaj najslabšo ekipo v prvenstvu -ljubljansko Svobodo. ga nasprotnika in da je finale izpadel tako, kot je srebrna medija in naslov vice svetovnega prvaka”, je kasneje izjavil direktor slovenske ju-jitsu reprezentance Stane Preskar. Z bronastimi medaljami pa so se s prvega mladinskega svetovnega prvenstva vrnili trije tekmovalci Društva borilnih veščin Katana iz Globokega. V kategoriji duo mešani pari sta si 3. mesto priborila Matic Derenda in Andrejka Ferenčak. V borbi za vstop v finale sta izgubila s kasnejšima svetovnima prvakoma iz Italije. V kategoriji mladink do 70 kg pa si je bron priborila Maja Ferenčak. V borbi za vstop v finale je bila od nje močnejša le Poljakinja Anna Dusco. J.M. rokomet Zmage in porazi Ljubljana, Posavje - Brežiške rokometašice so ta vikend zabeležile poraz proti favoriziranim Kri-movkam, ki so jih premagale s 33:21. Posavke ostajajo na 9. mestu, v nedeljo se bodo pomerile s klubom iz Izole, proti kateremu imajo lepe možnosti za nove točke. Napovedujemo pa še srečanje med ženskima rokometnima reprezentancama Slovenije in Hrvaške, ki bo odigrano v soboto, 12. novembra, pod brežiškim balonom. Tekma se bo pričela ob 18. uri. Pa še moški rokomet; najbolje so se spet odrezali Dobovčani, ki so na gostovanju kar s 26: 19 ugnali Gorišnico. Sevničani in Krčani pa so izgubili, Sevničani za gol proti Hrastničanom, Krčani pa za tri proti Grosupeljcem. Kranj - V soboto je potekalo državno prvenstvo v stepu za vse starostne kategorije. Tudi tokrat so se člani Plesnega kluba Lukec uvrstili v sam državni vrh. Med mladinci sta tokrat prvič na državnem prvenstvu tekmovala Matic Drakulič in Sabina Štajner, ki sta osvojila bronasto medaljo med pari, Matic pa je postal še državni prvak med mladinci solo. Med člani je prvič na državnem prvenstvu tekmoval Luka Vodlan, ki je uspešno tekmoval že med mladinci in osvojil naslov državnega prvaka. Prav tako so postale državne prvakinje v parih Špela Petrovič in Špela Lenič. Bronasto medaljo pa je tokrat v okrnjeni postavi, saj sta zaradi bolezni in poškodbe manjkala Sebastijan Vodlan in Andreja Malus, osvojila tudi mala plesna skupina v sestavi Vesna Vučajnk, Špela Lenič in Špela Petrovič. Tekmovalci se bodo sedaj posvetili intenzivnim treningom za svetovno prvenstvo, ki jih čaka v začetku decembra v Nemčiji. strelstvo Kdo bo v reprezentanci? Brežice - Slovenski strelci z zračnim orožjem so začeli z boji za uvrstitev v državno reprezentanco, ki jo letos decembra in prihodnjo pomlad čaka vrsta mednarodnih nastopov, med drugim tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu. Na prvem preglednem tekmovanju so se izmed brežiških strelcev izbrani vrsti v mladinskih kategorijah najbolj približali Gabrijela Pešec, Kristina Grubeša in Miha Zevnik, ki so osvojili 3., 4. in 5. mesto. V konkurenci članic je Vesna Kržan s krogom zaostanka za 2. mestom osvojila 4. mesto, Robert Ferenčak in Srečko Vidmar pa sta zasedla 9. in 10. mesto. plavanje Nina ugnala konkurenco Čakovec - V soboto je na Hrvaškem potekal mednarodni plavalni miting na 1500 m prosto, ki ga že tretje leto zapored organizira PK Medimuije Čakovec. V absolutni konkurenci je Krčanka Nina Mandl (na fotografiji v sredini) ugnala vso konkurenco in v disciplini 1500 m prosto osvojila absolutno L mesto z novim rekordom mitinga 20.03,78. Lep in že pri nas - v vaši avtohiši Novi Passat Variant že od 5.317.889 SIT dalje Novi Passat Variant. Volkswagen z zavidljivo prostornostjo in popolnim udobjem. Bogata serijska oprema: klimatska naprava, zadnje luči v tehniki LED, voznikov sedež z nastavljivo višino, zadnja sedežna klop in naslonjalo asimetrično deljiva in zložljiva, aktivna sprednja vzglavnika, 6 zračnih blazin, ESP, ABS, EDS, ASR, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, funkcija komfortnega zagona motorja press & drive, 603 litre prtljažnega prostora in še mnogo več. Prepričajte se sami. Ali - še bolje: dogovorite se za testno vožnjo. Passat Variant www.volkswagen.si Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,8*8,61/100 km. Emisije C02:157-206 v g/km. Radanovič Brežice d.o.o. Tei.: 07/49-92-150 Černetova ulica s. Fax: 07/49-92-172 8250 Brežice ftVTOflOBlLIZE/n Golf Plus 1.9 TDI Kljub popolnoma novemu designu in zasnovi je Golf .fos ge vedno Golf. Ponuja ^cer več kot običajna kombi 'touzina, predvsem glede n°tranjega prostora in prilagodljivosti različnim zahte-yam in potrebam današnjega Casa, a vseeno ostaja Golf tudi na prvi pogled. Golf plus je za 9,5 cm višji °d osnovnega modela, kar gre v Prid zlasti notranjemu pro-storu in novim rešitvam, ki omogočajo v prvi vrsti bolj v°bodno gibanje v vseh sme-toh. Voznik in sopotnik ima-a toko kar 2 cm več prostora vad glavo in skoraj toliko tudi Predelu ramen. Razlika pa Motor: ' štirivaljni turbodiesel ' Prostornina: 1896 cm3 'največja moč: 105 KM Vi kW) osvor 250 Nm pri 1900/min jev resnici še očitnejša, saj je položaj sedežev za 7,5 cm višji, zaradi česar je tudi sedenje povsem drugačno, pokončno, kar prispeva tako k udobju kot preglednosti naprej in nazaj. Tudi zadaj je prostora več in sedenje je ravno tako povišano, kar prispeva k pro- stornosti zadnje sedežne vrste. Čeprav deluje na prvi pogled kot rahlo povišan Golf, gre v resnici za popolnoma nov avtomobil, ki so mu Volk-swagnovi oblikovalci in inženirji povsem na novo zasnovali vrata, pokrova prtljažnika, odbijača, blatnike, streho, žaromete in zadnje luči v “LED” tehniki. Nov je celo design armaturne plošče, instrumentov in volanskega obroča, vendar vse v določeni meri ohranja slog osnovnega modela, ki je bil glavno vodilo tudi pri razvoju te izvedenke popularnega Golfa, s katero išče Volkswagen nove konkurenčne prednosti v najbolj množičnem in najbolj zahtevnem nižjem srednjem razredu, kjer hoče še naprej obdržati vodilni položaj. Večja prilagodljivost glede večje funkcionalnosti in izkoristka notranjega prostora se kaže tudi v različnih možno- Zmogljivosti: - najvišja hitrost 183 km/h - pospešek 0-100 km/h: 11,9 s - poraba po podatkih proiz-vajalca: 5,4-5,6 l/100km - testno povprečje: 7,31/1 (X) km stih uporabe in razporeda zadnjih sedežev, ki se prilagajajo udobju potnikov ali prtljažnemu prostoru. Ta sicer ni največji, je pa zato prilagodljiv, pravilnih oblik in izdatno “poveč-ljiv”. Že v osnovnem paketu Trendline je zagotovljena dobra pasivna in aktivna varnost s prednjimi in bočnimi ter za doplačilo tudi zadnjimi bočnimi zračnimi blazinami, tako kot ob ABS-u senzorsko krmiljeni elektronski stabilizacijski program ESP in regulacija zdrsa pogonskih koles ASR. Odličen Volkswagnov turbodiesel, ki smo ga že nekajkrat srečali, je po kakovosti še vedno med vodilnimi v razredu. To velja tako za pospešek, najvišjo hitrost kot tudi za prepričlji vost ter odzivnost pri vožnji. Ne nazadnje tudi glede ekonomičnosti, ki ob običajni rabi zlahka seže pod 7 povprečnih litrov na sto prevoženih kilometrov. Aleksander Krebelj HOROSKOP OVEIN Ne zavrnite povabila, saj nikoli ne veste, kje boste srečali za vas zanimivo osebo. Odnosi med kolegi na delovnem mestu ne bodo tako harmonični, kot bi si vi želeli; čimveč postorite sami. BIK Veliko morate še postoriti v kratkem času, vendar boste po uspešno končanem delu dobro zapisani pri nadrejenih. Ne obljubljajte, česar ne morete izpolniti. Skozi delo se vam obeta romanca. DVO JCKA Ne igrajte se s partnerjevimi čustvi. Sorodniki vam ne bodo razkrili vsega, kar se dogaja v vaši družini. Zdravstvene težave vas bodo pestile še naprej, če ne boste poskrbeli za njih takoj. Vaša družina vas potrebuje. RAK Vaše zasebne informacije boste popolnoma nezavedno dah v javnost. Pri sodelovanju z drugimi pri pomembnem projektu, boste imeli odličen vpogled v zakulisje. Ne silite z glavo skozi zid. LEV Ostanite zaenkrat pri osnovah, za napredek bo še veliko časa. Pametna odločitev vam lahko prinese zaslužek. Pazite na svojo lastnino, ta teden lahko kaj izgubite ali pa vam kaj ukradejo. DEVICA Doma pričakujte spremembe. Ne bodite zadržani, sprostite se in se prepustite toku. Posvetite se sebi in svojemu lastnemu napredku, to se vam lahko krepko obrestuje. Vaš srečen dan bo torek. TEHTM1CA Zeljo po pobegu pred neprijetno situacijo zatrite že v kali, saj vam lahko to prinese le izgubo zaupanja in slovesa pri drugih. Preveč boste občutljivi, zato se ne spuščajte v neprijetne pogovore. SK0RP1JOM Dvakrat premislite, preden izustite kaj, kar bi lahko užalilo partnerja. Ljudje vam ne bodo zaupali in ne bodo podprli vaših idej, čeprav boste pokazali precej navdušenja, vendar ne boste prepričljivi. STRELEC Dejanja ljudi, s katerimi živite, vas ne bodo navduševala. Pričakujete lahko nekaj težav s kožo, kostmi ali zobmi, še posebej če ne boste pazljivi. Vaš trud ne bo zaman. KOZOROG Družinski člani bodo ta teden preveč zahtevni. Obeta se vam ljubezenska avantura, prišla bo skozi prijateljstvo. Družite se z ljudmi, ki vas stimulirajo mentalno.Vaš srečen dan bo sobota. vodmar Na poslovnem področju se vam obeta napredek, le odprti bodite za vse ponujene možnosti. Usmerite svojo energijo v pomembne, vendar skrite stvari. Ne dopustite drugim, da vam vcepijo občutek krivde. RIBI Ne dopustite, da se zasebno življenje meša s poslovnim. Vaš partner ne bo navdušen nad vašo omahljivostjo. Starejšim v vaši družini pomagajte pri uradnih opravkih. Marsikaj novega boste izvedeli. TV Novo mesto, d.o.o. Podbevškova 1 2 tel.; 07/39 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks; 07/39 30 870 e-pošta: uredniki®tv-nm.si splet: www.tv-nm.si * ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju MA6RADMA KRIZftMKft Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - knjižna nagrada Vinko Cizi, Naselje heroja Maroka 19, 8290 Sevnica 2. nagrada - zgoščenka Dražen Semenič, Kregarjeva 1, 8250 Brežice 3. nagrada - kaseta Marta Švajger, Partizanska pot 1, 8270 Krško Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: MASKA, ANTON, TIARA, ODIN, JD, KONICA, LEOPARD, O AS, BASBARITON, IVERKE, OP, KANO, TAKSIST, STREL, S KI, PAKET, DESKAR, ALE, INICIALA, RK, KNIN, ALAN, KANTATA, LORA. Geslo: JESENSKE DOBROTE Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 18.11.2005, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! Kino servis Brežice Četrtek, 10.11., in petek, 11.11., ob 18. uri Jamski stvor, ZF triler, in ob 20. uri Carja Hazzarda, akcijska komedija; sobota, 12.11., in nedelja, 13.11., ob 18. uri D. Biggalow: evropski žigolo, komedija, in ob 20. uri Carja hazzarda; četrtek, 17.11., ob 18. uri Legenda o Zorru, akcijska drama, in ob 20.15 Nevidni bojevnik, akcijski triler; petek, 18.11., ob 16.30 Morski deček in deklica iz lave, družinski pustolovski, ob 18. uri Legenda o Zorru in ob 20.15 Nevidni bojevnik; sobota, 19.11., in nedelja, 20.11., ob 16.30 Morski deček in deklica iz lave, ob 18. uri Nevidni bojevnik in ob 20.15 Legenda o Zorru. Kulturni dom Krško Četrtek, 10.11., ob 19. uri Norega se metek ogne, socialna farsa; petek, 11.11., ob 18. uri Uradna novica, kriminalna drama, in ob 20. uri Zvok grmenja, akcijski ZF triler; sobota, 12.11., ob 18. uri Zvok grmenja in ob 20. uri Norega se metek ogne; nedelja, 13.11., ob 18. uri Udarna novica; četrtek, 17.11., ob 19. uri Fantom iz opere, glasbeno domišljijska drama; petek, 18.11., ob 18. uri Dobro urejeni mrtveci, drama, in ob 20. uri Odklenjena skrivnost, grozljivka; sobota, 19.11., ob 20. uri Fantom iz opere; nedelja, 20.11., ob 18. uri Dobro urejeni mrtveci; četrtek, 24.11., ob 19. uri Poletna nevihta, komična drama. Kulturna dvorana Sevnica Sobota, 12.11., ob 19. uri Temačna voda, triler; nedelja, 13.11., ob 19. uri Nočna straža, akcijski domišljijski triler; petek, 18.11., ob 19. uri Gospod in gospa Smith, akcijska romantična komedija; sobota, 19.11., ob 19. uri Cinderella man: legenda o boksarju, drama; četrtek, 24.11., ob 19. uri Odklenjena skrivnost, grozljivka. RECEPT Zi\ VSfVK DfVfl Lešnikova rulada Sestavine za 12 kosov Čas priprave: 30 minut Sestavine: • 5 jajc • 18 dag sladkorja • 80 g moke ■ 60 g jedilnega škroba • 25 g kakava v prahu • 40 g olja • 0,5 vrečki pecilnega praška • 400 g Viki kreme ■ 10 dag mletih lešnikov Postopek: Cela jajca in sladkor penasto umešamo, v jajčno mešanico previdno dodamo moko, škrob, kakav in pecilni prašek. Gladko razmešamo in dodamo še olje. Zmes namažemo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko in pečemo 12 minut pri 180° C. Biskvit zvrnemo na prt, posut s sladkorjem y prahu, papir previdno odstranimo in biskvit še vroč zvijemo v rulado ter ohladimo. Ohlajenega razvijemo in pokapamo z redkim sokom. Vzdolžno namažemo polovico biskvita z belo kremo, drugo polovico z rjavo kremo. Zavijemo in premažemo z rjavo kremo ter potresemo z zmletimi lešniki. Ko rulado režemo, je na eni strani bela, na drugi pa rjava. Lešnikova zmrzlina Sestavine za 4 osebe Čas priprave: 35 minut Sestavine: • 10 dag lešnikov • 2 žlici kakava v prahu • 2 beljaka • 14 dag medu • 4 dl sladke smetane • 1 žlica ruma • 5 žlic malinovega džema Postopek: Lešnike na drobno narežemo, malo prepražimo in zmešamo s kakavom v prahu. Iz beljakov naredimo trd sneg. Počasi dodajamo med in naprej stepamo, tako da dobimo zelo čvrsto penasto zmes. Nazadnje primešamo mešanico lešnikov in kakava. Posebej čvrsto stepemo sladko smetano in vanjo vmešamo pripravljeno zmes iz beljakov. Stresemo v podolgovat model, ki smo ga obložili s folijo. Prekrijemo s folijo in postavimo v zamrzovalnik najmanj za štiri ure. m____________________ Preden postrežemo, zvrnemo zmrzlin0 iz modela in jo narežemo na 3 cm debele ploščice. Ploščice zložimo na krožnik in prelijemo z malinovim džemom, ki smo ga prej nekoliko razredčili z vodo ali rumom-Okrasimo s stepeno sladko smetano in p°' tresemo s praženimi lešniki. OBČINA Brežice Financiranje občin - prihodki Obseg sredstev, s katerimi se v občini zagotavlja izvajanje nalog po ustavi in zakonih, se šteje za primeren obseg sredstev za financiranje lokalnih zadev javnega pomena ali primerna poraba. Primemo porabo na prebivalca določi vsako leto Državni zbor RS, za posamezno občino pa se dokončno izračuna na podlagi posebne formule, ki upošteva specifiko občine. Če občina z lastnimi prihodki ne more zagotoviti svoje primerne porabe, se sredstva zagotovijo v obliki finančne izravnave iz državnega proračuna. V zvezi z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev države je treba poudariti, da je občina za uresničevanje lokalne samouprave in tudi za zagotavljanje potrebnih sredstev za delovanje Občine naj- OBČINA BREŽICE Nove občine V zadnjem času se veliko govori o nastajanju novih občin. Po večini se govori samo o njihovih prednostih, o pomanjkljivostih pa redkokdo spregovori. Da bi bila predstava o novih občinah jasnejša, je potrebno zadevo predstaviti iz vseh zornih kotov. V tem članku želimo predstaviti, kakšne so obveznosti občine in neposredno preko tega povezane finančne posledice. prej odgovorna sama. Zato se v oceni lastnih prihodkov del teh všteva v kalkulativni višini, kar pomeni, da so v izračunu upoštevani ne le dejanski prihodki občine, temveč tudi prihodki, ki sicer v občini niso uvedeni, bi pa na podlagi ustave in zakona bili lahko uvedeni. Obseg sredstev primerne porabe komaj zadošča za izvajanje vseh zakonskih obveznosti, za financiranje investicij in dogovorjenih programov pa občina lahko nameni le lastne prihodke, ki izvirajo iz razpolaganja z lastnim premoženjem občine. Od obsega tovrstnih prihodkov sta torej odvisni raven nadstandarda za občane in investicijska sposobnost občine. Zakonske obveznosti na področju komunalne infrastrukture Občina mora na podlagi obstoječe zakonodaje skrbeti za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki in njihovo odlaganje, urejanje javnih poti, površine za pešce, zelene površine ter drugih javnih površin, zatem zimsko in letno vzdrže- vanje ulic, trgov, lokalnih cest, javnih poti, javnih parkirišč, redno vzdrževanje javne razsvetljave ter plačevanje tokovine. Pregled nalog s področja družbenih dejavnosti, zja katere mora sredstva zagotavljati lokalna skupnost Lokalna skupnost mora na področju družbenih dejavnosti na podlagi področne zakonodaje v dejavnosti predšolske vzgoje zagotavljati sredstva za plačilo rednega dela vrtcev in sicer za plačilo razlike med ceno programov in prispevki staršev. Na področju socialnega varstva mora zagotavljati sredstva za izvajanje storitev pomoči družini na domu, pravice do družinskega pomočnika ter plačilo oskrbe v domovih za stare in v posebnih domovih za ostarele za tiste upravičence, ki si sami ne morejo zagotoviti plačila. Na področju izobraževanja mora lokalna skupnost zagotavljati sredstva za nadstandardno zaposlene, za dodatne dejavnosti osnovnih šol ter za materialne stroške v zvezi z uporabo šolskega prostora. Zagotavljati mora sredstva za redno dejavnost knjižnice ter na področju športa sredstva za izvaja- nje programov športa. Na področju zdravstva je potrebno zagotoviti sredstva za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov brez dohodka ter sredstva za mrliško pregledno službo in pokope oseb brez dohodkov in svojcev. Poleg redne dejavnosti je lokalna skupnost dolžna izvajati tudi investicije na področju vseh zgoraj naštetih dejavnosti. Večinski delež sredstev za izvedbo investicij mora zagotoviti občina iz lastnih virov in s pridobivanjem sredstev na različnih razpisih države in drugih. Ostala področja Izvajanje oskrbe in namestitve zapuščenih Živah. Obveznost izhaja iz Zakona o zaščiti Živah (Ur. List RS št. 98/99). Občina mora imeti sklenjeno pogodbo z registriranim zavetiščem o izvajanju dejavnost za oskrbo zapuščenih živali. Elementarne nesreče Če je škoda na komunalni infrastrukturi ali na objektih v lasti občine, mora občina imeti v proračunski rezervi do 1,5 odstotka sredstev od skupnih prihodkov. Ko so porabljena ta sredstva proračunske rezerve, šele potem lah- ko pridobi državna sredstva ob predhodno pripravljenih sanacijskih programih. Turizem Za izvajanje aktivnosti na področju turizma je proračunski vir turistična taksa Teje bilo v preteklem letu v občini Brežice za slabih 44 milijonov SIT. V potencialno na novo nastajajočih občinah je zelo malo prenočitvenih zmogljivosti oz. je plačana taksa zanemarljiva. Kmetijstvo Za področje kmetijstva ni zagotovljene porabe, vendar kljub temu občina Brežice namenja v letnem proračunu povprečno 50 milijonov SIT. Podjetništvo Prav tako kot za področje kmetijstva tudi za podjetništvo ni zagotovljene porabe, kar pomeni, da ne dobimo izravnave od države, vendar kljub temu občina Brežice namenja za razvoj podjetništva povprečno 50 milijonov na leto. Gasilstvo Občina mora zagotavljati pro- Ivan Molan tipožamo varnost na svojem območju. Civilna zaščita Organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite, izdelava ocene ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja. V tem članku so obveznosti naštete le v grobem. Podrobneje bo zadeva predstavljena s konkretnimi številkami v eni izmed oddaj “Zupanova ura” na Radiu Brežice. Želimo, da so občani obveščeni tako o prednostih kot o pomanjkljivostih in ne samo enostransko, da ne bi potem sledilo preveliko razočaranje. Ivan Molan, župan občinski svet brežice Na 22. redni seji je bilo več Pomembnih točk, med njimi tudi ureditveni načrt za gradnjo parkirišč v uhci Pod obzidjem in spremembe statuta Zdravstvenega doma Brežice. Župan pa je na dnev-ui red moral uvrstiti še točko za mnenje o ustanovitvi občin Bizeljsko in Dobova, za kar sta predlog v DZ vložila poslanka ga. Marjeta Uhan in g. Franc Žnidaršič iz Trebnjega na pobudo civilnih iniciativ. Ob tem naj še poudarim, da fta oba legalno izvoljena sveta krajevnih skupnosti Bizeljsko in bobova sprejela sklepe, da v tem kcnutku ne želita ustanavljati svo-J'ri občin, saj menita, da velike investicije, kot sta gradnja osnovne f°le na Bizeljskem in podvoza ter kanalizacije v Dobovi sami ne bi Jmogli. Prav tako se občina Brejce zavzema za pridobitev statusa ttestne občine, ki bi ji omogočila Pomembnejšo vlogo v posavskem 111 slovenskem proštom. Nobena krajevnih skupnosti pa nima VSeh pogojev, kajti Bizeljsko nima °volj krajanov, Župelevec je namreč iz KS Kapele. V Dobovi Pa ni zdravstvenega doma, ki ga ftora imeti vsaka občina. V elabo-j/tto, ki so ga poslali v DZ, je za-j1 sano, da v Dobovi delujejo pod-t ^ so Posavje skladišče r da je ,v Do^ovj več kot tisoč ^lavnih mest in nezaposlenih sa-jj10 60, kar ne drži. Elaborat nima 6ne?a računa, koliko bo pri-ulk °V *n koliko odhodkov. Dav ni znano, kako bodo zago-'Un denar za podvoz in kanali-'Jo. ki se bosta začela graditi v Slednjih letih. D m t0 je župan g. Ivan Molan eniagal sklep, da svetniki pod-^]0 celovitost občine Brežice in Vze° kujejo javno, saj morajo pre-razv VS° ?rigovomost za nadaljnji gom°J našeša prostora. S predlo-kj: Se ni strinjal g. Milko Veršec, prC(, Pre(llagal tajno glasovanje in °g. da se izreče pozitivno mnenje pobudi za ustanovitev občine Dobova in Bizeljsko skupaj z Župelevcem. Svetniki iz vrst LDS, SNS, DeSUS in SLS niso podprli predloga župana in so tako omogočili morebitno dehtev naše občine. V svetniški skupini SDS smo podprli županov predlog in s tem tudi predloge svetov krajevnih skupnosti. Ne spreminjamo tudi mnenja izpred štirih let. Takrat in tudi danes smo upoštevali voljo legalno izvoljenih svetov KS, ne pa posameznikov. Izvršilni odbor SDS je sprejel sklep, da podpira ustanovitev novih občin tam, kjer izpolnjujejo vse zakonsko predpisane pogoje, kar pa je v zgoraj omenjenih primerih potrebno natančno preveriti. Če bodo izpolnjevali pogoje in bo tudi večinska volja krajanov, izražena na referendumu, ki bo razpisan predvidoma v marcu, za samostojne občine, pa temu ne bomo nasprotovali. Marko Hercigonja, vodja svetniške skupin SDS LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Ali je občinski svet neodgovoren? V zadnji številki SavaGlasa je bila v članku “Naj gredo svojo pot” objavljena izjava g. Ivana Molana, župana občine Brežice, da je občinski svet, ki ni podprl njegovega predloga o enovitosti občine, NEODGOVOREN. V svetniški skupini LDS se ne strinjamo in protestiramo ob taki kvalifikaciji občinskega sveta. Občinski svet namreč vedno sprejema odločitve odgovorno, najbrž pa vedno niso vsem všečne, še posebej, kadar ni doseženo popolno soglasje. Ob tem je potrebno poudariti, da bodo imeli končno besedo prebivalci obeh novo predlaganih občin, seveda če bo Državni zbor Republike Slovenije ugotovil, da oba predloga izpolnjujeta pogoje in bo razpisan referendum. Se pa v svetniški skupini spra- šujemo, ali je ravnal občinski svet pred nekaj več kot štirimi leti odgovorno, ko je že takrat podprl oba aktualna predloga, kljub drugačnemu mnenju takratnega župana in ob polni podpori svetniške skupine, v kateri je bil tudi sedanji župan? Pa se od takrat v vsebinskem smislu ni prav nič spremenilo, celo izboljšali so se zakonski pogoji, tako daje sedaj za ustanovitev občine potrebno najmanj 2000 prebivalcev. Res pa se je od takrat spremenilo politično okolje. V LDS Brežice smo doslej vedno nasprotovali delitvi občine, ne da bi se predhodno dogovorih, kako bomo vzdrževali institucije, ki so bile ustanovljene za potrebe občine v dosedanjem obsegu. Na primer Posavski muzej, mladinski center, knjižnica, Razvojni center, Zavod za šport itd. V zvezi s pobudo o ustanovitvi mestne občine smo že konec maja letos predlagali, da se o tem pravočasno pogovorimo. Ta pobuda očitno ni bila sprejeta dobronamerno, zato je bilo tudi zadnje odločanje, brez pravih argumentov za ZA ah PROTI negotovo, a kljub temu odgovorno. Za svetniško skupino LDS J.Avšič ☆ ☆ ☆ ☆ DeSUS **lSe Zakaj SavaGlas in čemu Posavski Obzornik, če želimo imeti eno pokrajino, eno središče in eno informacijo!? Smo za demokracijo, demokratičen pristop in za to, da prisluhnemo slehernemu državljanu, občanu, krajanu. Smo pa proti odločanju v krajevni skupnosti-torej na nižji ravni ah obsegu, kot je občina. Preveč je namreč vplivov strankarskih scen. Spoštovani bralci obeh glasil, zamislite se v vsebine izjav v posameznih člankih o odločanju in glasovanju za ah proti novim občinam. Gre namreč za ustrezanje že sedečim na položajih. Čemu toliko skrbi za tiste, ki se žehjo odcepiti, žehjo odločati o zadevah, ki so njim blizu, z eno samo željo, da bodo hitreje napredovali; odločali pa tudi o zadevah skupnega pomena. Ah niso nelogične trditve, da v majhni občini ne bo mogoče živeti, pa vendar jih imamo 193. Upamo, da še pomnijo zagovorniki takšne razdelitve Slovenije! Zakaj se bojijo veliki župani odcepitve SLS. Slovenska ljudska stranka www.sls.si revnejših delov svoje občine, če d deh niso sposobni preživeti sami. Zakaj tolikšna strah ah skrb? Zakaj grožnje, da ne bo nove šole, da ne bo cest itd, kakor da je vse odvisno le od njihovega blagoslova. Ko pa krajani postavijo zahteve do občine, je odgovor, da denaija ni, torej ga ne morajo dati in je potem vseeno, ah si še v takšni skupnosti ah je bolje, da si siromak na svojem in po svoje razmišljaš - odločaš. Le razmislite o svojih izjavah Ih dozorite ža demokratično odločanje! Za DeSUS Brežice Rok Kržan posavska unija Obiščite nas na internetni strani www.pum.si ali na www.unijamladih.com! SOCIALNI l»J l Na minuli seji občinskega sveta smo se izrekah o predlogu za ustanovitev dveh novih občin -Bizeljsko in Dobova. Socialni demokrati še vedno menimo, da občine ni smotrno drobiti. Prizadevamo si postati mestna občina, pričakujemo tudi, da bodo po ustanovitvi pokrajine Posavje pri nas sedeži nekaterih upravnih služb, kar pomeni boljše izhodišče za celo občino, tudi za KS Bizeljsko in Dobova. Rezultat tajnega glasovanja je pokazal, da se je večina svetnikov odločila za pozitivno mnenje, kar pomeni, da se postopek nadaljuje, končno besedo pa bodo imeli krajani, ki se bodo izrekali o tem na referen- dumu. Do takrat pa bi se morala tudi občinska uprava potruditi z izračuni, da bi dobili dejansko sliko o domnevni zapostavljenosti obeh KS. Šele primeijava prihodkov in odhodkov sedanjih KS in bodočih občin bi pokazala, ah bo res zagotovljen razcvet teh krajev po odcepitvi. Na dragi strani pa bi bilo dobro s takimi izračuni pokazati, ah ne bi morda pridobila tudi zmanjšana občina Brežice. Danes pač ne bi smel biti problem napraviti take analize! Milena Jesenko, predsednica OO SD Brežice N Si Nova Slovenija Britanska l/uasko stranka Občinski svet Brežice je na svoji zadnji redni seji v dvorani Hotela Terme med dragim obravnaval tudi točki o predlogu za začetek postopka za ustanovitev občine Bizeljsko in Dobova. Čeprav so mnenja različna, v naši stranki ta predlog podpiramo, saj ga je v državni zbor vložila naša poslanka ga. Maijetka Uhan. Tudi mi menimo, da se bodo dokončno okoh tega predloga morah odločiti krajani sami na referendumu in tako bo tudi znano ah je samostojna občina njihova resnična želja. Zadnjo besedo pa bodo zagotovo rekli v državnem zbora. Prav tako je bila na dnevni red uvrščena točka o mnenju direktorice Centra za socialno delo Brežice. Občinski svet je izglasoval negativno mnenje. Sami smo govorice, take in drugačne, ki so se zadnje čase pojavljale na uhci, preverili tudi pri ministra g. Drobniču. Slednji nam zagotavlja, da ni bilo ugotovljenih nikakršnih nepravilnosti pri dosedanji direktorici centra, zato smo tudi temu mnenju nasprotovati. 27. oktobra smo na slavnostni seji občinskega sveta podeli nagrade, priznanja in plakete, zato vsem nagrajencem čestitamo, jim želimo zdravja ter uspehov tudi v prihodnje. OO N.Si Brežice OBČINA SEVNICA 7) - Sprnimjjjs občanke h j uh Cvjni Ob prazniku občine Sevnica, 12. novembru, vam vsem iskreno čestitam. Želim, da bi bili naši praznični dnevi polni zadovoljstva in medsebojnega razumevanja. Kristijan Janc Prisrčno Vas vabim, da obiščete prireditve, ki so v mesecu novembru organizirane v počastitev občinskega praznika. V naših ljudeh je še veliko pozitivne energije za ustvarjanje skupnega dobra v občini, podjetjih in drugih ustanovah, v krajevnih skupnostih, organizacijah in društvih. Zahvaljujem se vsem, ki odgovorno vodite društvene, krajevne in druge aktivnosti in želim, da si tudi vnaprej zaupamo, pomagamo in sodelujemo. Kristijan Janc, župan občine Sevnica občinski svet sevnica Slovenska ljudska stranka www.sls.si Spoštovane Sevničanke in Sevničani, ob občinskem prazniku, 12. novembru, vsem občankam in občanom občine Sevnica iskreno čestitamo! Ob tej priložnosti vam želimo, da bi z vztrajnim prizadevanjem in zagnanim iskanjem novih možnosti pripomogli h kakovostnemu in prijetnemu življenju vseh občank in občanov in da bi znali ohraniti pozitivno življenjsko naravnanost. Vsakdanjost našega življenja še zdaleč ni praznik, je predvsem trud za preživetje in prizadevanje za boljši jutri nas vseh, zato moramo tako tudi živeti in delati - vsak po svojih možnostih in zavesti. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vsem občankam in občanom občine Sevnica, še zlasti dobitnikom občinskih priznanj, ob praznovanju občinskega praznika iskreno čestitamo. 00 LDS Sevnica SDS Štipendije -spodbuda ali pomoč za študij Včasih je bilo izobraževanje privilegij otrok bogatih staršev. Danes naj bi bilo dostopno skoraj vsem, a ga mnogi starši, ki zaslužijo komaj za preživetje, svojim otrokom sami ne morejo omogočiti. Prikrajšani opozarjajo, da se vedno bolj poglablja prepad med revnimi in bogatimi. Učbeniki, prevoz, hrana, stroški vpisa in bivanja v dijaških ali študentskih domovih niso majhen zalogaj za starše dijaka ali študenta, ki delajo za minimalno plačo in se bojijo, da bi ostali brez službe. Štipendija in študentsko delo sta dobri rešitvi, da se lahko dijak ali študent izobražuje in s tem finančno ne obremenjuje svojih staršev. Minister za delo, družino in socialne zadeve, mag. Janez Drobnič, je junija na novinarski konferenci obljubil, da bodo po novem predlogu več denarja namenili štipendijam. Letos je prejemalo štipendijo 53.000 dijakov in študentov, minister pa je za novo šolsko leto obljubil kar 4000 do 5000 dodatnih štipendij. Dvignil naj bi se cenzus za pridobitev štipendije, tako da bo upravičenih več socialno šibkejših dijakov in študentov. Prednost bodo imeli deficitarni poklici: tesar, gradbinec, ličar, kamnosek, mesar, klepar, dimnikar... Ta sprememba je po ministrovem mnenju izvedljiva s financiranjem Študentske organizacije Slovenije iz evropskih programov in s preusmeritvijo prihranjenih sredstev v štipendije. V Sloveniji imamo kar nekaj vrst štipendij. Z vstrajnost- jo in iznajdljivostjo ter rednim študijem imajo kandidati precej možnosti, da katero od njih tudi dobijo. - Republiška štipendija je namenjena tistim, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin, pri katerih dohodek na družinskega člana v prejšnem letu ne presega 833.063 SIT letno. Poleg zelo nizkega cenzusa kandidat za republiško štipendijo ne sme prejemati drage štipendije ah posojila za študij. Štipendist je kasneje dolžan vrniti štipendijo za tisti letnik, ki ga ni opravil. - Kadrovske štipendije podeljujejo podjetja in organizacije glede na potrebe po kadra. Dobra stran je, da delodajalci svojemu štipendistu po končanem študiju praviloma zagotovijo zaposlitev. Slaba stran kadrovskih štipendij pa je, če se štipendist po koncu študija ne želi zaposliti pri svojem štipenditorju, čeprav je v pogodbi to podpisal, saj bo moral vrniti štipendijo za vsa leta, ko jo je prejemal. - Zoisova štipendija je namenjena intelektualno ali umetniško nadarjenim. Kandidate predlagajo predstojniki izobraževalnih zavodov ali psiholog. Predlagani so lahko učenci po končani osnovni šoli, ki imajo najmanj prav dober uspeh, so prejeli zlato priznanje na tekmovanju, se udeležili mednarodnega tekmovanja ali bili nagrajeni za umetniško ali raziskovalno delo. Dobijo jo lahko tudi študenti, če so dosegli najmanj 30 točk pri maturi, imajo povprečno oceno najmanj 8 ali so prejeli nagrado za umetniško ali raziskovalno delo. Za nedokončan letnik mora štipendist vrniti štipendijo za ta letnik. - Predvsem na fakultetah imajo študenti možnost, da pridobijo štipendijo za začasni študij v tujini. Vedno več študentov se odloča za izmenjavo med domačimi in tujimi fakultetami. Katarina Santej, SDS Sevnica, skupina za stike z javnostjo Dts SOCIALNI Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku občine Sevnica! SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Sevnica N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Na sevniškem občinskem svetu je že večkrat potekala razprava o nakupu prostorov za sevniško knjižnico. Ker so se svetniki načeloma strinjali z nakupom prostorov v propadli investiciji, t.i. sevniški tržnici, se čedalje bolj odmika gradnja prepotrebne kulturne dvorane (sedanja je premajhna vsaj 30-krat letno, drage vstopnice za predstave pa poidejo že v eni uri), v okviru katere bi prostore našli tako knjižnica, vrtec (katerega gradnja naj bi se začela v letu 2006) kot glasbena šola, ki deluje v neprimernih prostorih. Pri takih milijonskih odločitvah je zelo pomembno o stvari razmišljati širše in ne zgolj parcialno reševati probleme. Zato bi bilo potrebno o vsem tem še enkrat te meljito premisliti in se odločiti kar se da racionalno. Za OO NSi Sevnica, Matjaž Traven pum posavska unija Vsem občankam in občanom čestitamo ob prazniku občine SevnicaI KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Radio Sava Glas, 10.11.2005 Dragico iz Sevnice zanima, zakaj jim (devetim delavkam v sevniški Lisci) delodajalec -čistilni servis Eko Spekter iz Kranja neredno izplačuje plače. Po priporočilu sindikalistke Martine Horžen, ki razume stisko zaposlenih, vendar upa, da se bodo z delodajalcem vseeno dogovorili, smo poklicali g. Pušnika iz Eko teama. Ta nam je zatrjeval, daje avgusta njegov brat prekinil pogodbo z Eko spektrom, prej pa je nad delavkami opravljal le nadzomiška dela. Za druge odgovore nas je napotil na druge naslove. Na žalost nam po mnogih klicih ni uspelo dobiti sedanjega direktorja družbe Marka Gabra, niti Zorana Bakiča ali Uroša Zaplotnika, saj se niso oglašali na telefonske klice. Poslušalko iz okolice Kapel moti bojda neurejeno in nepo-košeno zemljišče v Župelevcu. Predsednik KS Kapele Anton Cerjak je prijazno posredoval mobilni telefon najemnika zemljišča Ivana Šepca. Ta nam je dejal, da je bilo spomladi zemljišče res zapuščeno, to pa zaradi zakonskih težav lastnikov, ki sicer živijo v Nemčiji. Spomladi pa je Sepec z lastnikom vendarle podpisal pogodbo in nato z mulčerjem uredil sporno parcelo. Sepec meni, da je izpolnil svojo dolžnost, za slabo stanje stavbe pa je nenazadnje odgovoren lastnik in ne on. Poslušalko in novinarje je še pozval, naj si pridejo zadevo ogledati kar sami in se prepričajo o neresničnosti poslušalkinih izjav. Poslušalko Radia Brežice in Radia Sevnica zanima, zakaj NLB pobira tako visoke provizije pri plačevanju položnic. Ali ima vsaka banka to posebej določeno ali je za vse skupno? Branka Vujanovič iz Službe za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi v Novi KBM nam je odgovorila, da se je banka za zvišanje tarife nadomestil za plačilo položnic odločila zato, ker je na podlagi analiz ugotovila, da so dejanski stroški °Pravljanja plačilnega prometa Presegali višino nadomestil. Vida Ogorevc iz sektorja Strategija in marketing za prebi-valstvo v SKB banki pa je uapisala: “Stroški plačevanja Položnic v SKB banki so naslednik plačilo položnice na bančnem okencu znaša 280 SIT, na bankomatu 230 SIT, prek Zelenega telefona 120 SIT, prek SKB MiT-a (elektronsko bančništvo) Pa 40 SIT. Iz navedenega je raz-vjdno, da so cene storitve od-j^ne od poti, ki jo stran-. izbere za plačevanje polož-nic- Pri plačevanju položnic na fučnem okencu so v ceni vklj učeni stroški osebne obrav-?ave in drugi fiksni stroški, bankam svetujemo, da posta-. eJ° uporabniki našega elek-c °nskega bančništva, ki poleg enejšega plačevanja položnic nudi tudi veliko drugih prednosti. Prav tako se plačevanju stroškov za plačilo položnic lahko izognejo s tem, da si pri svoji banki odprejo neposredno bremenitev, ki je za stranke brezplačna.” Poslušalka iz Kostanjevice bi želela vedeti, zakaj lahko sosed ureja svoje stavbe svobodno, sami pa so omejeni z barvo fasade, ne smejo postaviti igrišča, tend, paziti pa morajo tudi pri izbiri barve za vrata. Sprašuje se, kje so inšpektorji za okolje, saj je sosedova stena videti kot v Kerinovem grmu? Kot so z Zavoda za naravno in kulturno dediščino v Ljubljani zapisali v odgovoru, sosednji objekt leži v območju kulturnega spomenika, za katerega veljajo določila odloka o razglasitvi mesta Kostanjevica na Krki za kulturni in zgodovinski spomenik, ki je zavedeno kot Kostanjevica na Krki-mestno jedro. Načini poseganja v območje spomenika so razvidni tudi iz določil odloka o ureditvenem načrtu za mestno jedro Kostanjevica ter v elaboratu “Obnova uličnih fasad na objektih mesta Kostanjevica na Krki”, ki gaje aprila 2001 v sodelovanju z zavodom izdelalo podjetje Elite d.o.o., CKŽ 53, Krško. Takratni Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (v nadaljevanju LRZVNKD) je podjetje Savaprojekt d.d iz Krškega 8. aprila ’98 zaprosilo za izdajo strokovnega mnenja za gradnjo nadomestnega objekta. V strokovnem mnenju, izdanem 17.4.1998 seje LRZVNKD zaradi stanja prvotnega objekta sicer strinjal z nadomestno gradnjo, vendar je bila mikrolokacija nadomestnega objekta (ta naj bi bil odmaknjen od obstoječe ulične linije) neustrezna. 18. 8. istega leta je Občina Krško LRZVNKD na željo investitorja predložila izris iz načrta mestno jedro Kostanjevica, v katerem so bili ustrezno upoštevani vse pogoji zavoda. Na podlagi navedenega izrisa je LRZVNKD 15.9.1998 izdal pozitivno strokovno mnenje k nadomestni gradnji obravnavanega objekta. Investitor je nadomestnemu objektu brez potrebne dokumentacije prizidal gostinsko teraso in jo pokril s tendo ter na dvorišču zgradil ograjeno igrišče za odbojko na mivki. Za legalizacijo dozidave gostinske terase ter njeno zasteklitev je podjetje Biro PNS, Vladimir Rostohar, s.p. Golek 4, Krško izdelalo idejno zasnovo in 11. maja letos zaprosilo Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Ljubljana, za izdajo kultumovarstvenih pogojev k legalizaciji. Zavod je 8. junija letos legalizacijo gostinske terase zavrnil in o posegih obvestil Inšpektorat za kulturo in medije. Poslušalka iz Kapel je svojo bodico pisno naslovila na brežiškega župana Ivana Mo- lana, ki da ni nič storil za ureditev sejmišča. “Brežiško sejmišče je postalo komunalni odpad. Kmetje ponujajo prašiče ob cesti pri gostilni kakor se ob cestah v večjih krajih ponujajo prostitutke. Žalostno je, da je toliko zapuščenega prostora okoli veterinarske postaje. Zakaj tam ob veterinarjih ne bi našli prostora tudi za prodajalce, kar bi marsikomu dajalo še dodatni prodajni zaslužek za preživetje, saj je veliko brezposelnih, tovarne se zapirajo. Ni se treba izgovarjati na izkopanine, ker od njih nihče ne živi. Če je denar za vse, od Romov do športa in zabav, naj se najde tudi za ureditev sejmišča v Brežicah, ki verjetno edino v Sloveniji nima potrebnega prostora.” Brežiški župan Ivan Molan odgovarja: “Pridobili smo že zemljišče, iščemo pa še vsa soglasja za dokumentacijo. Žal so postopki tako zapleteni, da nam še ni uspelo pridobiti vseh papirjev, upam, da nam bo to vendarle uspelo še letos, čeprav obeti niso najboljši. Denar je zagotovljen, v letošnjem proračunu okrog 12 milijonov SIT, tako da bo sejmišče zgrajeno najpozneje zgodaj spomladi. Prizadevali si bomo, da bi še letos pod streho postavili vsaj sejmišče, zbirni center, ki bo eden redkih v Sloveniji z vsemi potrebnimi dokumenti in zgrajen po evropskih standardih, pa nato prihodnje leto. Ves projekt, ki naj bi bil dokončan do konca prihodnjega leta, je ocenjen na okrog 900 milijonov SIT.” (Več o tem si lahko preberete v 144. številki SavaGlasa na strani 4.) mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. “Odmev po referendumu” SavaGlas, štev. 144, str. 14 Najprej pohvala g. Tit Turnšek, da tako dosledno (in predvidevam daleč od Posavja) prebirate naš posavski časopis. Seveda bi bilo prav in spodobno, da bi pravilno izpisali svojpriimek in zraven dopisali naslov ali položaj, ki ga zasedate, da bi se vedelo, s kakšnim “tičem ” imamo mi Posavci opravka. Zal se po navadi vsi vam podobni skrivate pred resnico, prav tisto, m katero se sklicujete, zato bom našim bralcem pojasnil, kako zadeve stojijo. Gospod Tit Turnšek je gospod, ki je bil v času mojega poslanstva minister (SLS) za obrambo in ga je odnesla obveščevalna afera Zavrč. Je gospod, ki je bil veleposlanik im Kitajskem, pa ga je spet odnesla neka druga neprijetna zadeva. Je gospod, ki je bil v začetku devetdesetih let član SDSS (predhodnice SDS), bil je celo član predsedstva SDSS in nekaj časa predsednik strokovnega sveta. Nikoli ni uradno izstopil iz stranke. Godila se mu je -jasno - velika krivica, zato je odšel, presedlal in presedal s konja na konja, odvisno kako hitro je kate- ri dirkal ker se mu je grozno mudilo zajemati z veliko žlico iz državne blagajne. Toliko da vemo, kdo je kdo. Glede mojega članka pa samo to. Res ne vem, kdo naj bi stal za mano, me držal za rokico, ko kaj napišem. Je pa zagotovo res, da ni na vašem zelniku zraslo, kako jaz med ljudmi delim letake in lepim plakate. Res je, da rad grem med ljudi, nesebično pomagam, kjer morem, delim letake in lepim plakate in to mi je v ponos, ker imam kot le redki “politiki ” čisto vest. Vsaka moja beseda ima težo in za njo pokončno in odločno stojim. Vi in vam podobni politični veljaki iz Posavja (da ostanem doma) pa iz lisičjih lukenj in po temi (povedano v prispodobi) spletkarite in zavajate slovenski živel. Prav, razlagajmo vsak svojo resnico. Demokracija, ki živi in bo Živela, bo odločala in odločila, kdo ima prav. Branko Kelemina, član 10 SDS in član Občinskega sveta Sevnica ZAHVALA 12. oktobra smo se v Krškem še zadnjič poslovili od naše drage mamice, žene, sestre in botrce SLAVKE MIŽIGOJ upokojene vzgojiteljice iz Krškega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste se še zadnjič poslovili in se poklonili njenemu spominu. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožalja in pomoč v teh težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo družini Čmelič ter ga. Olgi in g. Radu, ker ste bili z nami in nam nudili vso pomoč. Hvala za spodbudne in konstruktivne govore, ga. Poloni Urek in ga. Biserki Harapin, pa tudi g. župniku Mitji Markoviču za topel nagovor in opravljen obred, pogrebni službi Kostak, Posavskemu oktetu in g. kaplanu za zapete žalostinke ter kvartetu trobil in g. Alešu za zaigrane skladbe. Hvala vsem, ki ste se od pokojnice poslovili v tako velikem številu in nam v dneh bolečine nudite moralno oporo. Žalujoči: njeni najdražji \ NAROČILNICA SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS Ime in priimek Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. V .s r... V SPOMIN Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. 2. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi MIHA OSTRBENK z Žejnega Hvala vsem, ki z dobrimi mislimi postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate sveče in cvetje. Sin Darko z družino mali oglasi Perutnina Rostohar sporoča cenjenim strankam, da si lahko vsak dan ob 18. uri po ugodni ceni priskrbijo še nekaj belih piščancev, primernih za zakol ali že očiščenih, hranjenih z domačo hrano. Pokličite 07/49-21-563 ali 031-621-522 ali pridite k Rostoharjevim na Brege 1. Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. stran 16 SavaGfe, 10.11.2005 7 —• » Nekaj na brežiškem gradu — ali v Posavskem muzeju, ki domuje v njem, močno smrdi, so ugotavljali mimoidoči, ko so ogledovali celo trumo policistov, ki se je gnetla na grajskem dvorišču. Morda pa so se policisti začeli zgolj zavedati pomembnosti in vrednosti kulturne dediščine in ugotovili, da je grad kot en sam velik sef, potreben dodatnega varovanja? Podjetnik in občinski svetnik Zvone Tuhtar si verjetno niti v sanjah ni predstavljal, v kakšnem spominu mu bo ostalo letošnje “okroglo ” leto, ko praznuje Abrahama. Sedaj je jasno. Zapomnil si ga bo po silovitem neurju, ki mu je dobesedno razdejalo hišo in povzročilo ogromno škodo. Kljub temu Zvone ni pozabil na svetniške kolege in jih je po končani seji občinskega sveta pogostil, od župana pa prejel darilo, ki ga bo spominjalo na nič kaj prijazno leto. Na Bizeljskem se zadnje čase precej gradi. V “obdelavi” je precej lokalnih cest, pa državna do prehoda Orešje, največjo prenovo pa že nekaj mesecev doživlja regionalka, na kateri utrjujejo nekaj črnih točk, med drugim tudi plaz pri Stari vasi (na fotografiji), ki se je nevarno zajedal v cesto. Očitno želi nekdo -Direkcija RS za ceste - Bizeljskemu v “usodnih urah ” popihati na dušo. Vozniki vsekakor niso najbolj navdušeni nad nekaj minutnimi zasilnimi postanki, še bolj neumesten pa je že nekaj let uveljavljen prometni režim vse do Bizeljskega, saj pogosto sledeče si omejitve 60 km/h upošteva bolj malo voznikov. Krški svetnik Miroslav Mikeln kravate za seje občinskega sveta izbira glede na dnevni red. Kadar zasluti, da bi pri kateremu od vprašanj lahko prišlo pri glasovanju do “kravje kupčije” in ne do prevlade argumentov, si nadene kravato, poslikano z bikci in teličkami za gostilniško mizo. Hčerka Alenka mu je to šaljivo darilo poklonila, ker je Mikeln veterinar in sploh ni razmišljala o kompatibilnosti kravate za politične namene. Dobro obiskan Martinov koncert v Sevnici je prišel- v družbi s svojo gospodarico — poslušat tudi majhen bel kuža, ki je disciplinirano počival v njenem naročju. Od časa do časa je zamahal z repkom; a to ni bil znak dobre volje, temveč nestrinjanja z gostinsko ponudbo. Organizatorji so postregli s sokom in vinom, o kakšnem mleku za štirinožnega poslušalca pa ni bilo ne duha ne sluha. Medtem ko so na smetišču pri Krškem lovili domače kokoši, ki bi morale zaradi nevarnosti ptičje gripe čepeti v kumiku, mariborski balet brez zadržkov vabi na Labodje jezero. Toda panika na Slovenskem je nastala zaradi okuženih labodov, ne kur! Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net Na mladih svet stoji, zato jim odstopite sedeže v avtobusu. Nadomestilo za viagro: Frutek, ker iz majhnega zraste veliko. Žensko osreči ljubezen tudi, ko je na dopustu. Življenje na koruzi je ogroženo ob prihodu kokoši. Ljudje z železnimi živci morajo paziti, da ne zarjavijo. Tudi v hladnem vremenu te kaj zelo pogreje. Nekateri uživajo v paranju živcev in jih je težko zašiti. Edina težava Mama z dojenčkom v vozičku gre mimo parlamenta. Iz njega ravno tedaj izstopi možakar. Iz vozička pokuka sinek in zavpije: “Mami, poslanec!” “Oho, gospa, nisem vedel, da je otrok že v teh letih tako pameten.” “Da, zelo pameten je, le da zdaj še ne more izgovoriti črke R.” Pozabljivost Neznanec vstopi v banko, stopi k blagajni in začne nekaj živčno iskati po žepih. Blagajničarka ga vpraša: “Kaj je z vami? Boste kaj vložili ali dvignili?” “Dvignil bi, pa sem pištolo doma pozabil.” Bralce vabimo, da s svojimi šalami sodelujejo v novi rubriki Vaš “vic”. “Vice” pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežic. Internetna iiMm fotografij je tiajcrnjsapoi do iidilm kmtot in mnogo let obstojne fotografije iidelan na klasičnem fotografskem papirju. Povečave velikih formatov izdelujemo do dimenzije 110x200 cm.Ponp/amo vam ugodnosti pri izdelavi fotografu za razstave. mm mmm 2mili V časopisu SavaGlas že od septembra teče akcija, v kateri izbiramo naj-Posavko ali naj-Posavca. Doslej smo prejeli že veliko vaši glasovnic. Akcijo bo trajala do konca leta 2005, zato vas ponovno pozivamo, da sodelujete. Tokrat objavljamo tudi imena vaših predlogov za naj-Posavko ali naj-Posavca: Nuša Derenda, Slavko Cerjak, Božidar Groboljšek, Miha Haler, Primož Kozmus, Kristijan Janc, Srečko Pavkovič, Anita Pavlovič, Izak Šantej, Marija Veble, Andrej Vizjak, Dušan Vodlan in Alenka Žuraj Balog. VREHE NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO 10. november 2005 Danes in jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla ali nizka oblačnost, ki bo ponekod ostala večji del dneva. NAJ-POSAVKA ali NAJ-POSAVEC SavaGlas pričenja akcijo, v kateri boste bralci izbrali naj-Posavko ali naj-Posavca za leto 2005. Med nami je namreč veliko posameznikov, ki po uspešnosti izstopajo na gospodarskem, vzgojno-izobraževalnem, kulturnem, športnem področju ali v lokalni skupnosti, in bi si po vašem mnenju zaslužili tak časten naziv. Izpolnite glasovnico in jo čimprej pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev IZ 82SO Brežice Akcija bo trajala do konca leta 2005, ko bomo naj-Posavko ali naj-Posavca razglasili na javni prireditvi. Vse vaše predloge bomo objavljali vSavaGlasu, vsak glasovalec-glasovalka lahko pošlje več glasovnic, na zaključni prireditvi pa bomo enega od glasovalcev izžrebali in nagradilis praktično nagrado. GLASOVNICA | Naj-Posavka/naj-Posavec je ________ I Ime, priimek in naslov pošiljatelja