RUDARJEVI MHX CLUBIMIHO VELENJE BAJAGA i instruktori RDEČA DVORANA VELENJE, 14. junij ob 21.00 Kdor išče, to najde,,, v NAMI! Peterica omahnila v smrt LOGARSKA DOLINA -Vse je bilo kot velikokrat prej v življenju 52 gorskih reševalcev - ljudi, ki jih druži to, da tudi v najbolj nemogočih razmerah hitijo reševati tuja življenja: gora, skala, vrvi, klini v skali in helikopter. A se je redna vaja slovenskih gorskih reševalcev v severni steni Turške gore nad Okrešljem v torek spremenila v tragedijo, kakršne v slovenskih gorah pri reševanju ali usposabljanju še ni bilo. Pet izjemno izkušenih gorskih reševalcev je dobesedno pred očmi prijateljev omahnilo iz stene 300 metrov globoko na meiišče. Prijatelji reševalci jim niso mogli pomagati. Umrli so 34 - letni Rado Markič in 41 - letni Luka Karničar, oba člana GRS Jezersko, 42 - letni dr. Janez Kokalj, član GRS Kranjska Gora, 43 - letni Mitja Brajnik, član GRS Kranj, in 45 - letni Boris Mlekuž, član GRS Tolmin. Reševalci so vadili reševanje ponesrečenca iz stene ob pomoči helikopterja letalske policijske enote. Peterica reševalcev je bila pripeta na sidrišče v steni in po doslej znanih podatkih je med vajo eden izmed njih dal znak mehaniku helikopterja, da se lahko dvigne. Ko se je ta dvignil za približno meter in pol, je pilot začutil močan sunek in helikopterju so odpovedali vsi instrumenti. Preiskovalci domnevajo, da je bil eden od reševalcev še pripet na varnostno žico, ki je vseh pet reševalcev potegnila v globino. Preiskavo so nadaljevali včeraj. Otroški dodatki Socialna ali siceršnja pomoč? POPUSTI Naša tema Zaradi nje Dogodek, o katerem razmišljam, je že vsem znan. Vsi že veste, kdo sta bila tista dva, ki sta zdaj v priporu, kdo je bila ona, nesrečna, izrabljena deklica s strto dušo, s kom je bil kdo v sorodu, kje je zaposlen kdo od ožje in širše žlahte, vsak pri sebi tudi ve, kaj bi bila zanju kazen, ki bi jima jo vsak izrekel pred naglim sodiščem... In čeprav že vsi i/se veste, se mi v tem primeru (tudi zaradi višje naklade, kije naš cilj) ne zdi pošteno uporabiti kakršni koli namig s katerim bi lahko nakazala samo še enemu, ki o tem ne ve še nič, kdo je bila ona. Zaradi nje. Ne zaradi tistih dveh. Je pa vseeno čudno, da se je tisto, kar se dogajalo, dogajalo toliko let, pa ni nihče ukrepal, čeprav je deklica, kot je slišati zdaj, o tem kdaj komu tudi kaj rekla. Res čudno. Danes je pozno. Danes se lahko ljudje samo še zgražajo in danes po tem, kar slišim, šele spoznavam pravi pomen besed znanke - da zvečer nikoli ne hodi na sprehod. Ne zato, ker se boji teme, ampak, ker se velikokrat sprašuje, kaj vse se dogaja za temnimi okni. Kaj bo z deklico? Je še kje kakšna takšna deklica? Tu. Blizu? m Milena Krstič - Planine Sto let šole v Plešivcu Minuli petek so v Plešivcu bivši in sedanji učenci, učitelji in tudi krajani zaznamovali 100-letnico obstoja tamkajšnje šole. Ob tem so dejali, da je to šola, ki opravlja neprecenljivo vlogo v kraju. Stran 3 ISSN 0350-5561 Andraž nad Polzelo V KS Vinska Gora praznujejo Sedemnajst dni dogodkov Včeraj ob 17. uri so učenci OS Vinska Gora predstavili zloženko, ki so jo poimenovali »S turistom po Vinski Gori« in s tem dogodkom otvorili kar 17 dnevno praznovanje krajevnega Še malo do počitnic. (foto vos) praznika. Po tem, ko ga lani sploh niso obeležili, se bodo letos v praznovanje vključila vsa tamkajšnja društva in večina krajanov. Osrednja proslava bo 21. junija ob 18.30. In kaj se bo še dogajalo v teh dneh? Danes ob 17. uri pripravljajo srečanje starejših krajanov. V soboto organizirajo tenis turnir med vasmi in turnir v malem nogometu med vasmi. V nedeljo ob 9. uri vas vabijo na planinski pohod po dolini mlinov. V ponedeljek bo tamkajšnje TD ocenjevalo ure- jenost okolja po zaselkih. V sredo ob 18. uri se bo pričelo tekmovanje v streljanju z zračno puško, čez teden dni pa pripravljajo še šahovski turnir med vasmi. Dan pred praznikom, prihodnji petek, se bo zgodil še turnir trojk v košarki, praznični dan pa bo ves dan več kot razgiban. Več o tem pa v prihodnji številki. Do takrat ste vabljeni, da obiščete Vinsko Goro in se udeležite katere od športnih in zabavnih dogodkov. ■ bš Samoprispevek za šolo in gasilski avto Triglav open 97 Glavni del turnirja se je pričel včeraj Krajani KS Andraž nad Polzelo v žalski občini se bodo v nedeljo 15. junija od 7. do 19. ure na referendumu odločali o uvedbi petega podaljšanega krajevnega samoprispevka. Če bo referendum uspel, bodo sredtsva vplačevali pet let. Delavci naj bi prispevali 1,5% neto plače, upokojenci 1% pokojnine, kmetje pa 4% od katastrskega dohodka.... Tisti, ki imajo na območju Andraža zgrajeno hišo ali počitniško hišico in stalno prebivajo drugje, naj bi letno prispevali 50 DEM v tolarski protivrednosti. 70% zbranega denarja bodo porabili za izgradnjo nove osnovne šole, 30 pa za nakup gasilskega avtomobila in za druge krajevne potrebe (ceste, vodovod). mer kot aprila. Med nekaj manj kot 7000 vlagatelji jih le 50 ni izpolnilo meril za pridobitev te pravice. Znan je tudi podatek, da znaša povprečna višina otroškega dodatka v vseh treh občinah 13% zajamčene plače ali 4572 SIT na otroka. Podatka, koliko je med upravičenci prejemnikov najvišjega in koliko najnižjega zneska, na Centru ni mogoče pridobiti, ker vse podatke obdelujejo v centrali v Ljubljani. Vse omenjene številke so pričakovane, so nam povedali še na velenjskem Centru za socialno delo. Dalje na 2. strani VELENJE - Na teniških igriščih ob jezeru poteka ženski teniški turnir Triglav open 97. Organizacijo tekmovanja je Teniška zveza Slovenije ob 100-letnici tenisa v Sloveniji zaupala Turistično-rekreacijskem centru Jezero. Generalni pokrovitelj ženskega teniškega turinirja z nagradnim skladom 10.000 dolaijev je Zavarovalnica Triglav, generalna direktorica zavarovalnice Nada Klemenčič pa predsednica častnega organizacijskega odbora, medtem ko organizacijskemu odboru predseduje dr. Milan Medved, nad tehnično izvedbo tekmovanja pa bdi Ivan Druks. Kvalifikacijske igre na tehniških igriščih ob jezeru so bile v začetku tega tedna, glavni del turnirja Triglav open pa se je začel včeraj, v sredo, 11. junija, in bo trajal do nedelje, 15. junija, ko ga bodo Prav danes (12. junija) so tisti, ki so oddali vlogo za pridobitev otroškega dodatka in so do te oblike pomoči upravičeni, dobili prvo nakazilo. Velja seveda za mesec maj, mesec, v katerem se je iztekla veljavnost prejšnje odločbe. Po podatkih Centra za socialno delo Velenje je v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki upravičenih do otroškega dodatka po novem izračunu 11.071 otrok ali 1,94 % več kot aprila letos. So iz 6937 družin, kar je za 2,24% več sklenili s finalom posameznic. V Velenju je tako v teh dneh spet veliko ljudi iz sveta, organizatorji so povedali, da na turnirju sodelujejo predstavnice 24 držav, mnoga obetavna imena svetovnega tenisa, med njimi tudi naše: Barbara Mulej, Nena Vukaševič, Katarina Srebotnik, Tina Hergold, Tina Pisnik, Špela Rajh, Maja Matevžič, Vida Mulec, Katja Kovač... Več o dogodku na športnih straneh. ■ mkp 9770350556014 2 W VAS DOGODKI 12. junija 1997 Po krajih in vaseh Radmirje Pet novih cestnih odsekov V vaseh Radmirje in Okonina v občini Ljubno je v teh dneh zelo živahno, ta živahnost pa velja za odsekov na krajevnih cestah. V minulem obdobju so krajani poskrbeli za spodnji ustroj na teh odsekih in s tem k vrednosti celotne naložbe prispevali 40 odstotkov, ostalih 60 pa je zagotovila občina Ljubno. Za asfaltno prevleko torej, ki jo v teh dneh polagajo in krajani se bodo veselili že konec tega tedna. Gornji Grad Denar od programa Phare V središču Zadrečke doline pospešeno nadaljujejo priprave na začetek gradnje sistema daljinskega ogrevanja. Iz programa Phare že imajo zagotovljenih 500.000 nemških mark, za to vsoto bodo v kratkem objavili mednarodni razpis za dobavitelja opreme, čakajo pa seveda še na obljubljena sredstva državnega proračuna. S tema dvema viroma naj bi letos zagotovili tretjino sredstev za to veliko naložbo, dela pa naj bi pričeli še letos. V naslednjih dneh že po novem mostu Gradnja novega in zelo pomembnega mosta preko Drete v zgornjem delu Gornjega Grada v smeri proti Ljubljani je v sklepnem delu. Promet preko njega naj bi usmerili že v začetku prihodnjega tedna, ko bodo odrli stari most in prestavili vodovod. Vsaj do konca meseca bodo sklenili vsa ostala dela, takrat pa bodo most, ki bo veljal 80 milijonov tolarjev, tudi slovesno odprli. Nova avtobusna postaja Med manjše letošnje projekte v središču Zadrečke doline, ki pa so za krajane zelo pomembni, sodi ureditev nove avtobusne postaje. Iz ožjega središča Gornjega Grada je bodo prestavili nedaleč stran ob parkirni prostor za graščino ob cesti proti Ljubljani. Dokumentacija je že zagotovljena, dela bodo sklenili v bližnji prihodnosti, vsekakor pa že pred začetkom poletne turistične sezone. Nazarje Telefoni in kabelska TV Med največje naložbe doslej v nazarski občini gotovo sodi letošnje širjenje telefonskega omrežja. Dela so trenutno v polnem zagonu v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, kjer bo novih naročnikov preko 100. Takoj za tem bodo dela stekla tudi v krajevni skupnosti Nazarje, kjer se je doslej prijavilo preko 50 novih naročnikov. Pomembno je, da bodo obenem s polaganjem optičnega kabla poskrbeli tudi za omrežje kabelske televizije, kar je eden prvih takšnih projektov Telekoma v Sloveniji. S tem omrežjem bodo pokrili pretežni del občine, televizijske signale za domače in tuje programe pa bodo prejemali neposredno iz Celja. H j P Bazen v Šoštanju še zaprt, v Velenju že odprt ŠOŠTANJ, VELENJE - V zvezi z zapleti okoli šoštanjskega kopališča, o njih pa smo obširno že poročali, ni zanekrat še nič novega. Obravava, ki bi morala biti na celjskem sodišču 5. junija in odgovoriti na vprašanje, pod čigavo okrilje bazen sodi, je bila znova preložena in v Šoštanju zdaj čakajo novo obravnavo. Delajo pa vse tako, da bodo bazen odprli takoj, ko bo možno, najbrž že v prihodnjih dneh. Velenjski bazen pa že odprt pričakuje kopalce. Obiščite ga lahko ob lepem vremenu med 10. in 19. uro. ■ mkp So socialna ali siceršnja pomoč? Nadaljevanje s 1. strani Vse lepo in prav ob zapisanem. Kljub temu se človek vpraša, kaj komu pomeni ta pravica? Družini, ki se je znašla v zgornjem razredu dohodkovnega pogoja (od 71.000 do 142. 000 SIT bruto na družinskega člana na mesec) lahko pomeni 2400 SIT le pravico, ki jo je treba uveljaviti in jo lahko usmerja dejansko za zvišanje kakovosti življenjske ravni. Družina, ki pa prejema najvišji otroški dodatek, si s 7735 tolarji za otroka gotovo ne more bistveno izboljšati že tako slabega materialnega položaja. Kajti, v večini so to družine z več otroki, enoroditeljske družine, družine, kjer je zaposlen le eden od staršev. Ne glede na izračun življenjskih stroškov, ki ga v tem trenutku menda še ni, predstavlja takšno reševanje socialne stiske družine z otroki vsemu navkljub neodgovornost države za najbolj ogrožene skupine prebivalcev. Prav njim pa naj bi bila namenjena ta pomoč. Ali ne bi veljalo, da bi država po dveh letih uveljavljanja sedanje oblike pravice do otroškega dodatka opravila temeljite analize in z zaključki zakonodajalca zavezala za drugačno, sedanjim ekonomskim razmeram ali načrtovanim možnostim ustrezno politiko skrbi družine z otroki? Dati bi morala jasen odgovor, ali je to univerzalni otroški dodatek v višini, ki bo dejansko predstavljal prispevek k preživljanju otrok, ali pa je to čista oblika pomoči države družinam z najnižjimi dohodki. V tem trenutku je to mešanica obojega, kar pa najbrž ni dobro ali najbolje. ■ tp Na srečanju več kot 700 krvodajalce Za zgled vsem Območna organizacija Rdečega križa Velenje je ob dnevu krvodajalcev 4. juniju, tudi letos pripravila tradicionalno srečanje darovalcev krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na večnamenskem športnem igrišču v Ravnah pri Šoštanju se je minulo soboto popoldne zbralo več kot 700 človekoljubov - ljudi, ki so z darovanimi decilitri najpomembnejše življenjske tekočine pomagali ohraniti zdravje ali celo življenje že mnogim. Za njihovo plemenito dejanje brez primere se jim poskuša omenjena organizacija na skromen način oddolžiti prav s srečanjem. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik Območne organizacije RK Velenje dr. Bogdan Menih, so darovalci krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za zgled na tem področju v Sloveniji. Izrazil je upanje, da se bodo tudi v prihodnje tako množično odzivali klicem na pomoč. Ob golažu, pijači in zvokih ansambla Podkrajski fantje so nekateri vztrajali do zgodnjih jutranjih ur. ■ tp Danes seja mislinjskega sveta Kdo bodo prvi dobitniki občinskih priznanj? Danes ob 18. Uri se bodo že enaintridesetič sešli mislinjski svetniki. To bo zadnja seja pred prvim praznovanjem občinskega praznika, zato je bodo vsaj del posvetili tudi temu. Med drugim bodo namreč obravnavali in sklenili, kdo bodo prvi dobitniki občinskih priznanj. Uvodoma bodo svetniki obravnavali predlog sklepa o ceni vzgojnoizobraževalnih programov v VVZ Slovenj Gradec. Če bodo pravilnik sprejeli, bodo s 1. 9. Letos, ko se uradno prične novo šolsko leto tudi v vrtcih, ti dražji za približno 13 %. Po novem bodo otroci razporejeni le v dva in ne več tri plačilne razrede glede na starost. Polna cena devet urnega programa za malčke od 1 do 3 let starosti naj bi po novem bila 40.960 SIT, za otroke od 3 do 7 let pa 29.800 SIT. Starši pa se lahko odločijo tudi za poldnevne, štiri urne programe. Za prvo skupino naj bi tu bila cena 30.700 SIT, za starejše otroke pa 22.350 SIT. V Predlaganih cenah je zajet tudi strošek hrane, (4.400 SIT), ki se v primeru odsotnosti otroka upošteva v višini plačilnega razreda, v katerega je starš razporejen. V nadaljevanju bodo svetniki (drugič) obravnavali poslovni načrt Javnega komunalnega podjetja Slovenj Gradec za leto 1997, določili pa bodo tudi plače, nadomestila in druge prejemke funkcionaijem ter članom organov in delovnih teles občine. Sedaj pa poglejmo še predloge za letošnje dobitnike občinskih priznanja. Žirija seje pred kratkim sestala že tretjič in oblikovala naslednji predlog: častni občan naj bi postal slikar Jože Tisnikar, ki je dobro znan in priznan. Srebrni grb občine Mislinja naj bi po njihovem predlogu prejela Babnikova godba. Kandidat za bronasti grb je občan Marjan Križaj, ki je po mnenju žirije posvetil ogromno prostega časa za razvoj kraja in bil zelo dejaven na kulturnem področju. Drugi bronasti grb občine naj bi prejela Lovska družina Dolič, ki praznuje 50 letnico. Priznan je in zahvalo naj bi prejela dr- Tilka Prevolnik-Klemenc, ki je naredila res veliko za boljše zdravej šolske mladine. Bomo videli, kaj bodo na to rekli svetniki, verjetno pa ne bodo imeli nič proti odločit-1 vam strokovne žirije. m bš Praznik KS Nazarje Nov most in raznolike prireditve V Nazarjah slavijo praznik svoje krajevne skupnosti 12. junija. Na letošnje slavje so se posebej dobro pripravili, saj bodo v desetih dneh poskrbeli za devet raznolikih prireditev. Pričeli jih bodo danes, v četrtek, med ostalim bodo v soboto odprli nov most preko Drete, naslednjo soboto bodo začetek poletja obeležili z izbirnim tekmovanjem za letošnjo zlato harmoniko v Ljubečni, ob ostalih kulturnih nastopih pa bodo slavje sklenili 23. junija z zaključnim nastopom učencev Glasbene šole Nazarje in z njim obeležili dan državnosti. Mjp ZDS in Univerza za lil. življenjsko obdobje Zanimivo za upokojence Velenje - Zveza društev upokojencev Slovenije pripravlja v sodelovanju z Univerzo za III. življensko obdobje Velenje eno-dnevni seminar o interesnih dejavnostih s področja kulturne, izobraževalne, informativno-propagandne in rekreacijske dejavnosti. Pričel se bo v ponedeljek ob 9. uri v sejni dvorani MO Velenje. Lani je bil podoben seminar v Novem Mestu in na njem so se predstavniki upokojenskih organizacij iz vse Slovenije dogovorili, da bodo na naslednjem izmenjali medsebojne izkušnje o interesnih dejavnostih, ki so raznolike in bogate. Seminar bo otvoril Vinko Gobec, ki bo spregovoril tudi o namenu seminarja. | Vse prisotne bo pozdravila Erika Veršec, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, uvodno predavanje pa bo imela priznana strokovnjakinja prof. Ana Kranjc. Udeleženci bodo podrobneje seznanjeni z izkušnjami interesnih dejavnosti v Velenju, kar bosta predstavili Erika Veršec in Valči Žohar. Potem pa bo sledila razprava in izmenjava izkušenj udeležencev o interesnih dejavnostih. Gostom bodo pokazali tudi nekaj znamenitosti Velenja. Tako bodo obiskali Muzej na gradu in razstavo o interesnih dejavnostih. ■ bš Razprave so prišle že kar na psa Ni povsod tako, da bi lahko vse nove občine nekdanje skupne "občine - matere" skupaj prevzele pokroviteljstvo nad kakšno komunalno prireditvijo. V primeru Komunale 97, ki se bo v petek pričela v Velenju, je tako. Šaleška komunala je pač tako prepletena, da ni mogoče narediti ustreznega reza, ne da bi se to poznalo pri delovanju. Celo župani vseh treh občin radi porečejo, dva bolj na glas, tretji malo tiše, da so se kar dobro poenotili in razdelili lastniške deleže. Enotno naj bi se za konec tedna tudi predstavili udeležencem srečanja delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije. Tudi to, da je to trinajsto srečanje in da se pričenja trinajstega, naj ne bi vplivalo na srečen potek in konec. Povsod pa nimamo take sreče z delitvenim dogovarjanjem. Nekateri pogovori trajajo in trajajo, tako da o njih lajajo že morski psi. Stvari pa še vedno nismo rešili. Stvari se ne zatikajo le pri meji med dižavami, tudi zaradi meje med premoženjem nekdanje skupne matere domovine. Ta delitvena bilanca je še zahtevnejša od tiste med občinami. Dosedanjm razpravam se pridružujejo še nove. Razprave med Srbijo oziroma Jugoslavijo in našo državo so zdaj prišle že kar na psa. Dobesedno. Srbi nam namreč hočejo ukrasti našo pasjo pasmo. Pravijo, da alpski gonič ni naš, ampak da je to dejansko balkanski gonič. Stvar je seveda težavna, saj sam ubogi pes pri tem nima nikakršne besede. Njegov hov zveni enako slovensko kot srbsko. Vroče razprave je bilo pred dnevi slišati tudi na magistralni cesti pri Latkovi vasi, ko so jezni oškodovanci zaprli cesto. Nihče namreč ni bil pripravljen v zadostni meri prisluhniti njihovim težavam. Pa tudi na sam dan skrajnega ukrepa so na mesto zapore prej prišli policisti in inšpektorji za ceste kot pa delavci pristojnih državnih institucij. In medtem ko so prizadeti opozarjali, da jim morajo za škodo plačati odškodnino, so jih drugi opozarjali, da bodo morali sami kaj odšteti sodniku za prekrške, saj za tako zaporo niso imeli dovoljenja. Počasi so se z ljubljanske strani le pripeljali tisti, ki so jih pričakovali. In sedli so v žalsko občinsko sobo, čeprav so zaman čakali, da bi se jim pridružil še kdo iz občine. Pravijo, da je njihov boj zelo težak, saj ga ne podpirajo ne v krajevni skupnosti ne v občini. Pa čeprav so jim prav ti podtaknili traso avtoceste skozi njihov kraj. Prizadeti vseeno pravijo, da se je zdaj nekaj premaknilo. Da le ne bodo še enkrat spoznali, da so jih le izigrali. Drugačno dogovarjanje je med "razvito" Pivovarno Laško in "nerazvitim" mestinskim Vitalom. Pivovarji so sicer še nedolgo tega zagotavljali, da jih brezalkoholno področje ne zanima, zdaj so svoje mnenje očitno spremenili. Sicer pa je seveda res, da je-tako združitev po svoje kar normalna. Zadnji čas nastaja namreč vse več različnih pijač, ki so mešanica piva in raznih brezalkoholnih pijač. In čeprav pravijo, da pivo dela ljudi tudi nestabilne, naj bi pivovarna v Vital prinesla predvsem stabilnost. Vsa dogovarjanja torej le niso slaba. Le preredka so taka in "pretiha", pa so tako bolj opazna tista, ki so, dobesedno ali pa ne, zašla na psa. ■ (k) 12. junija 1997 DOGODKI NAŠ VAS 3 Mednarodni simpozij o sanaciji termoenergetskih objektov Po membned orna Če izku š n j e V organizaciji Termoelektrarne Šoštanj je potekal v Rogaški Slatini mednarodni simpozij o sanaciji termoen-ergetkih objektov, prvič v samostojni Sloveniji, zato seje po besedah predsednika organizacijskega odbora Borisa Dejanoviča, nabralo zelo veliko strokovnega gradiva, ki ga je bilo vredno predstaviti širšemu strokovnemu krogu. Tu je vodilna pri nas Termoelektrarna Šoštanj, ki se s sanacijo termoenergetskih objektov in izgradnjo odžveplalnih naprav intenzivno ukvarja že več kot desetletje. Pa tudi sicer je bil simpozij zelo aktualen in zanimiv; saj Slovenija v tem času pripravlja svoj nacionalni energetski program. In zato je bil simpozij tudi priložnost iskanja odgovorov na nekatere strokovne dileme v zvezi z bodočo vlogo termoelektrarn v slovenskem ter- Predsednik organizacijskega odbora Boris Dejanovič moenergetskem sistemu. Na simpoziju je sodelovalo 250 strokovnjakov iz dvanajstih držav, predstavljenih pa je bilo preko 130 strokovnih referatov. Organizirali so tudi poseben razstaviščni prostor na katerem so se predstavili dobavitelji opreme in storitev, institucije, ki delujejo na področju ekološke in tehnološke sanacije ter termoelektrarne. Iz Šaleške doline so se predstavili Termoelektrarna Šoštanj, ki je bila z razs-taviščnim prostorom računalniško povezana in so lahko obiskovalci spremljali vsa dogajanja (proizvodnja, podatki o onesnaženosti okolja), pred- stavil pa se je tudi ekološko raziskovalni zavod ERICo, CEE, Esotech, ATM Slovenija in Artes. Termoelektrarna Šoštanj se je pokazala kot odlična orga-nizatorica tega simpozija, tako so ocenili udeleženci domačih in tujih podjetij. ■ Mira Zakošek Termoelektrarna Šoštanj je imela na simpoziju kaj pokazati, s sanacijo termoenergeskih objektov se ubadajo že več kot desetletje I-------------------------------- j Sodelovanje Velenja in Tomska še nedorečeno i Glavna ovira - dolgih 7 tisoč kilometrov XIII. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije v Velenju 13. in 14. junija I Dobra volja in še boljši nameni za I poglobljeno gospodarsko, kulturno in in-I telektualno sodelovanje niso dovolj, če je I razdalja med mestoma, ki sta že pred letom I in pol podpisala protokol o sodelovanju, 7 J tisoč kilometrov. Zato seje v minulih dneh, [ od 2. do 9. junija, v Velenju (tokrat že tretjič) mudila delegacija iz Sibirskega mes-. ta Tomsk. Opravili so številne razgovore z I našimi gospodarstveniki in tehtali možnos-. ti, kje bi lahko sodelovanje čim prej steklo. I Sibirska delegacija pa je izrazila tudi želje j po izmenjavi trgovskega blaga drugih i slovenskih proizvajalcev; zanimivi so jim | čevlji Peko, perilo Lisca in še marsikaj. | Prejšnjo sredo je tričlansko delegacijo, ki | jo je vodil prof. Ivan N. Poustynski, predsed-| nik akademije za znanost v Tomsku, skupaj | s predstavniki gospodarstvenikov sprejeli I tudi v uradu velenjskega župana. Predstavili I so potek dotedanjega obiska in se pogovaijali o realnih možnos-I tih sodelovanja. Podjetja, ki so zainteresirana za sodelovanje s I Tomskom, so za svojega predstavnika imenovala Branka Čanča. I Njegova naloga je, da skupaj s Sibirci najde primerne izdelke I za prodajo in pomaga pri promociji velenjskega gospodarstva, j hkrati pa se poveže tudi z ostalimi slovenskimi gospodarstveniki, j ki so zanimivi za ta oddaljen in po svoje zahteven trg. Vedeti j namreč moramo, da so ga že odkrile tudi Koreja, Japonska in . Nemčija, ki so s svojo ponudbo zelo konkurenčna, ponujajo pa ■ tudi za 40 odstotkov nižje cene kot na zahodu. Razviti zahod pa I je tudi najbolj pogosta beseda in merilo za nadaljnje sodelovanje I________________________ Kaj poleg bele tehnike bi iz Velenja še lahko izvažali v oddaljeno Sibirijo? Razgovori o tem še niso končani. gostov. Dr. Stanko Blatnik, ki tokrat ni bil le prevajalec, je | omenil še eno možnost za sodelovanje; ustanovitev skupnega I . podjetja, ki bi se ukvarjalo s softwarom in potem tržilo skupno I znanje na evropskem tržišču. Tudi o tem se bodo v naslednjih I mesecih še pogovarjali. ■ bš I ________________________I Posvet o novi komunali Ta konec tedna bo v mestni občini Velenje minil v znamenju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije. To bo že njihovo 13. srečanje, njegova organizatorja pa bosta Komunalno podjetje Velenje in Pup Velenje. Kot je povedal na novinarski konferenci pred tednom dni predsednik organizacijskega odbora in direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicky, je namen srčanja večplasten: »da se ob druženju spoznamo, izmenjamo delovne in ostale izkušnje, se pogovorimo o statusu ter o položaju komunalnega gospodarstva.«. O slednjem bodo spregovorili predvsem na posvetu, ki ga bodo pripravili jutri (v petek) v prostorih velenjske glasbene šole. Tema tokratnega je »vloga komunalnih podjetij v lokalnih skupnostih v luči strategije komunalnega gospodarstva Slovenije.« Nanj so povabili poleg direktorjev 56 komunalnih podjetij v Sloveniji še župane mestni občini Velenje sosednjih občin, občin Zgornje Savinjske doline, župane občin, ki se srečujejo s težavami s področja komunalih dejavnosti v Sloveniji. Po besedah Jožeta Melanška, predsednika upravnega odbora združenja za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije so cilji posveta dati komunalnim podjetjem in občinam pomen ter vlogo glede na Zakon o lokalni samoupravi, opozoriti vlado na razlike med zakonskimi osnovami in dejanskimi pristojnostmi. "Gre za vsebino nove komunale, s katero poudarjamo njen pomen za hitrejši razvoj vseh drugih gospodarskih in družbenih področij, vključno z lokalno samoupravo, kije pred novo terito- rialno ureditvijo. Pred komunalna podjetja so postavljene vedno večje zahteve, še vedno pa nimamo vseh petih podzakonskih aktov." Pričakujejo, da bodo o tem lahko nekaj rekli skupaj z republiškim ministrom za okolje in prostor Pavlom Gantarjem in predsednikom odbora za infrastrukturo in okolje pri Državnem zboru Jakobom Presečnikom. Poleg športnih tekmovanj in tekmovanj v delovnih disciplinah bodo pripravili še razstavo komunalne opreme, na kateri se bo predstavilo 26 podjetij. Na 13. srečanju delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije naj bi, po zagotovilih organizatorjev, sodelovalo od 1500 do 1800 udeležencev. Stroške srečanja naj bi pokrili s korizacijo, ki jo bodo za vse sodelujoče plačala njihova podjetja. ■ tp JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI - KOMITENTI BANKE! JE VAŠ MOTO - HITRO IN POCENI DO ZASTAVUENIH CILJEV? LB SPLOŠNA BANKA VELENJE D. D. JE S SVOJO PONUDBO POTROŠNIŠKIH KREDITOV BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA PRAVI NASLOV ZA REŠITEV! KAJ PA POGOJI? - NAJNIŽJA OBRESTNA MERA ŽE OD T + 7 % NAPREJ - GOTOVINSKI KREDITI DO TREH LET IN NAMENSKI DO PETIH LET -KREDITE DOBITE TAKOJ. UPOKOJENCI IN USLUŽBENCI V DRŽAVNIH SLUŽBAH - KI NISTE KOMITENTI BANKE, LAHKO ENAKO KOT KOMITENTI BANKE DOBITE GOTOVINSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO TREH LET - BREZ DEPOZITA. Telefonske informacije: 063/854-251, interni 249 in 303. 100 let podružnične šole v Plešivcu Išče korenine našega žitja in bitja Minuli petek oopoldne si je pcffružnična šola v Plešivciffiadela pražnjo obleko. Ne zunanjo, ampak njena notranjost je bila drugačna, kot je običajna. Sožitje sedanjega in preteklega trenutka so ponujale učilnice, razlegajoči se vrvež učencev, učiteljic na šoli ter obiskovalcev -vse je sodilo k delovnemu praznovanju častitljivega jubileja, 100-letnice te »učilne zidane«. Med tistimi, ki so zaznamovali ta praznik, niso bili le učenci, ampak tudi predstavniki urada za negospodarske javne službe mestne občine Velenje in številni krajani. Še posebne pozornosti pa so bili deležni najstarejši učitelj te šole po 2. svetovni vojni Fortunat Cokan in najstarejša učenca te šole, ki živita na Plešivcu: Marjana Kavdik, poročena Hribernik, in Anton Lepko, kije prav tega dne praznoval 87. rojstni dan. Kot je na krajši priložnostni slovesnosti v večnamenskem prostoru šole med drugim poudaril ravnatelj matične šole Mihe Pintarja Toleda Velenje Tone Skok, naj bo šola še tako drobna, nebogljena, za nekoga nepomembna, ji je treba priznati njeno zavzetost, predanost pri odkrivanju novih pogledov in obzorij, predvsem pa pri hotečem iskanju korenin našega žitja in bitja. "Šola, ki živi, se kaže ter potrjuje v času in prostoru, opravlja s tem neprecenljivo vlogo. Z njo postajamo bogatejši, pogumneje stopamo v novi čas, z novimi vedenji, s katerimi bo lažje plemenititi prihodnost. Ta naj ne bo - tako nas uči preteklost - le na strežaj odprta, zazrta le v grobo in človeka neupoštevajočo materialnost ali pa v zanikanje duhovnih dobrin." Šola je bila in je še danes središče dogajanja v kraju. Tu so se krajani in se še združujejo, tkejo vezi prijateljstva, načrtujejo skupno prihodnost in še in še. Za približno 130 tukajšnjih otrok pa je bila ta šola predvsem nekaj, kjer so se srečali s prvimi učno-vzgojnimi koraki. V tem šolskem letu sedi pri urah kombiniranega pouka v 1. in 2. ter v 3. in 4. razredu 20 učencev, prihodnje šolsko leto jih bo 19. Dve učiteljici se trudita, da bi jim bila pot v svet novih znanj in spoznanj čim lažja. Ko smo zapisali že v uvodu, so 100-letnico delovanja šole zaznamovali delovno, in sicer s predstavitvijo kar dveh projektov: učenci 1. in 2. razreda so prikazali čas naših dedkov in babic, 3. in 4. razreda pa razvoj šolstva v Plešivcu, ki so ga popestrili še z nekaterimi obrtmi, v katerih so se preizkusili tudi sami. Resnično so se potrudili, pripravljeni razstavi pa sta pritegnili pozornost in začudenje vseh udeležencev slovesnosti. mtp Poleg številnih krajanov so se slovesnosti udeležili tudi predstavniki Urada za negospodarske javne službe mestne občine Velenje, nekdanji učenci in učitelji te podružnične šole. 4 NAS VAS GOSPODARSTVO 12. junija 1997 Skoraj polovica zaposlenih v HTZ je delovnih invalidov Proizvodni program nenehno dopolnujejo "I Mozirje HTZ Velenje, daljše Higiena, tehnika, zaščita, je obrat Premogovnika Velenje, v katerem je skoraj polovica od 760 zaposlenih invalidov. Njihova glavna naloga je, da tiste delavce, ki so bodisi zaradi nesreče pri delu ali zaradi bolezni postali invalidi in ne morejo več opravljati dela v jami, prezaposlijo tako, da jih usposobijo za opravljanje drugih poklicev. Invalidi 2. kategorije delajo le polovični delovni čas, vendar tudi zanje uspejo najti primerno delo. Tako je povedal ob našem obisku vodja obrata HTZ Franc Fruks. »Doslej se še ni zgodilo, da bi morali koga pustiti doma na čakanju,« je dodal. Seveda pa je to včasih kar problem, saj se število zaposlenih v HTZ neprestano povečuje, tako kot narašča število invalidov v matičnem podjetju. »Razumljivo je, da moramo zaradi tega neprestano povečevati tudi naš tržni delež. Osnovni program še vedno ostaja proizvodnja osebnih zaščitnih sredstev in drugih izdelkov iz usnja in tekstila, ob njem pa tudi progam proizvodnje betonov in betonskih izdelov. V zadnjem času smo vezani tudi na program razvoja Turistično-rekreacijskega centra Jezero, ki daje vedno več delovnih mest invalidom, ukvaijamo pa se tudi z vzdrževanjem stro- Franc Druks, vodja obrata HTZ. jne, delno pa tudi elektro opreme.« Mnoge invalide je treba za nova dela prekvalificirati, jim omogočiti pridobitev novih znanj. Izobražujejo jih v okviru matične organizacije, tudi s pomočjo svojih strokovnjakov. Lani je bilo v različne oblike izobraževanja vključenih več kot polovico zaposlenih. »Tisto, česar ne moremo sami, pa storimo v sodelovanju z drugimi izobraževalnimi ustanovami, s Šolskim centrom iz Velenja in Kranja. Izjemno pomembno je tudi sodelovanje z Zavodom za zaposlovanje Velenje, predvsem zato, ker nas zavod finančno spodbuja, saj vsak mesec namenja pomembna sredstva za subvencioniranje zaposlovanja invalidov. Del teh sredstev namenjamo neposredno izobraževanju, del pa odpiranju novih delovnih mest. Z njimi pa sodelujemo tudi tako, da se nekateri iz vrst invalidne mladine pri nas uposabljajo za poklice, ki jih bodo nekoč opravljali. Sodelovanje je tako obojestransko in vedno zelo dobro.« Največ izdelkov seveda »prodajo« Premogovniku Velenje, pa tudi drugi industriji ter nudijo raznovrstne storitve ljudem v Dolini. V zadnjih letih, ko so po Sloveniji zaprli številne rudnike, so morali na področju prodaje nekoliko zmanjšati rudarski program, ki pa ga danes uspešno nadomeščajo z drugimi izdelki. ■ Milena Krstič - Planine V HTZ so z novim letom uspešno sklenili izjemno pomembno naložbo. V razširitev hale za proizvodnjo zaščitnih sredstev so vložili okoli 26 milijonov tolarjev. S tem so izboljšali delovne pogoje invalidom in pridobili nove prostore, ki omogočajo boljšo organizacijo dela in povečanje proizvodnje. Poslovne novice Območna zbornica Celje in Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje organizirata POSLOVNO SREČANJE Z MADŽARSKIMI PODJETJI iz županij Bchescsaba, Eger, Miškolc in Szolnik, ki bo 24. junija ob 9. uri v sejni sobi Celjanke v Celju, Upravna stavba na Celjskem sejmu. Prijave najkasneje do 23. junija. Center za tehnološko usposabljanje in jezikovna šola Babylon organizirata SEMINAR IZ POSLOVNE ANGLEŠČINE v dveh delih, in sicer od 19. do 21. junija in od 26. do 28. junija v prostorih CTU-ja, Ljubljana, Dimičeva 9. Gea College v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti organizira v jesenskem obdobju z usposabljanjem nove skupine svetovalcev v podjetništvu. GZS pripravlja v sodelovanju s Trgovinsko zbornico Brno ČEŠKO-SLOVENSKO POSLOVNO KONFERENCO, ki bo potekala v obliki vnaprej načrtovanih individualnih poslovnih razgovorov med zainteresiranimi slovenskimi in češkimi podjetji. Poslovna konferenca bo 23. septembra, na drugi dan Mednarodnega sejma strojegradnje v Brnu. Prijave do 13. junija: GZS -Oddelek za mednarodno sodelovanje, ga. Zvonka Maier, Slovenska 41,1504 Ljubljana, tel.: 061/12-50-122, faks: 061/219-536. Podjetje Borovo Trade iz Celja vabi k poslovnemu sodelovanju vsa podjetja oziroma podjetnike s proizvodno in trgovinsko dejavnostjo, ki imajo v svoji ponudbi artikle s področja obutve, tekstila, usnjene konfekcije in galanterije, nimajo pa svojega prodajnega prostora ali pa ga je premalo. Nudi vam ga podjetje Borovo Trade v svojih številnih poslovalnicah po vsej Sloveniji. Vabi vas podjetje Borovo Trade d. o. o., Trubarjeva 11, 3000 Celje, tel.: 063/441-532, faks: 063/441-538. Vse podrobnejše informacije so na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, 3320 Velenje, telefon: 063/856-920, faks: 063/855-645. Z mM ¥ Hff r mm t* LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (17) POSEBNI ODPADKI - MALO, A ZELO NEVARNO V predzadnjem nadaljevanju rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO, ki je bila objavljena v 17. številki tednika Naščas, dne 29. aprila, smo vam opisali akcijsko zbiranje kosovnih in posebnih odpadkov od gospodinjstev. Akcija zbiranja in odstranjevanja kosovnih odpadkov od gospodinjstev je še v teku in zelo dobro napreduje. Zbrali smo velike količine kosovnih odpadkov, kot so: stara gospodinjska oprema, pohištvo, TV aparati, kolesa, ostanki od vozil in podobno. Vse te odpadke smo prebrali po frakcijah: kovinski deli, leseni deli in ostalo. Kovinske in lesene dele smo posredovali prevzemnikom sekundarnih surovin, ostanek pa odstranili na komunalno deponijo. Tako smo prihranili del dragocenega deponijskega prostora in preprečili nepotrebno obremenjevanje narave. Naslednja že tudi obljubljena akcija bo zbiranje in odstranjevanje posebnih -nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. To so predvsem naslednji in njim podobni odpadki: - ostanki onesnažene embalaže barv, lakov, maziv, škropiv, ipd., - ostanki onesnaženih orodij, čopiči, krpe, lopatice, ipd., - ostanki barv, lakov, sprejev, impregnacijskih sredstev in premazov, ipd., - odpadna motorna, jedilna in zdravilna olja, - odpadna razredčila, topila, kisline, lugi, čistila, lepila, fotokemikalije, ipd., - baterije, akumulatorji, - živosrebrni termometri in drugi Hg instrumenti, - neonska in halogenska svetila, - odpadna zaščitna sredstva za vrt in sadjarstvo, - stara zdravila in kozmetika. Vse te in njim podobne nevarne odpadke iz gospodinjstev in naselij je prepovedano odlagati med ostanke odpadkov, ampak jih morajo gospodinjstva hraniti v posebno posodo (gajbico) doma ter na dan napovedanega odstranjevanja prinesti na določeno zbirno mesto. Letošnjo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov načrtujemo po naslednjem razporedu: - občina Šoštanj dne 27. junija od 13. do 18. ure, - občina Šmartno ob Paki dne 28. junija od 7. do 11. ure, - občina Velenje dne 28. junija od 11. do 18. ure. Posebno vozilo s strokovnim osebjem bo prevzemalo posebne odpadke na zbirnih mestih, ki bodo kar na parkirišču pred občino ali pa v njeni neposredni bližini. Podrobneje bo akcija objavljena še na plakatih in na video straneh VTV. Na akciji bo zagotvljeno tudi svetovanje o ravnanju s posameznimi vrstami nevarnih odpadkov. Tudi o tistih, ki niso navedena v seznamu in jih bodo na akcijo prinesli občani. Po zaključku akcije bomo zbrane nevarne odpadke posredovali na nevtralizacijo oziroma v uničenje. Z opisanim zbiranjem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in naselij bomo preprečili, da bi se nevarni odpadki trajno odlagali na Komunalno deponijo in s tem dolgoročno škodili zanamcem. Vabimo vas k sodelovanju z naslednjim sloganom Z V ČISTO W«TCJ Temeljita obnova bencinskega servisa V Mozirju v tem času izvajalci hitijo s temeljito prenovo Petrolovega bencinskega servisa, ki bo čez dobrih štirinajst dni ponudil marsikaj novega. Povečali bodo prodajni prostor in zagotovili širšo ponudbo, črpalka bo poslej samopostrežna, z zamenjavo rezervoarjev pa bodo poskrbeli tudi za ekološko varnost. Posebej pomembno pri tej zares temeljiti obnovi je dejstvo, da bodo zagotovili tudi razvoz kurilnega olja, kar pomeni skrajšanje čakalne dobe in krajšo pot, saj so se uporabniki doslej oskrbovali iz Celja. Dela naj bi sklenili do 1. julija, v tistem času pa bodo pripravili tudi primerno otvoritveno slovesnost. MjP ŠMmgšmpm*mt 133101 VZmmmu??. tmHMž.l -Hiw USM »a > mit im m. Z začetkom julija samopostrežna črpalka :: .................. . I ... SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA ŽALEC ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE po najvišjih dnevnih cenah: PIVOVARNA Laško FRUCTAL Ajdovščina SAVA Kranj POTROŠNIK Celje GORENJE Velenje CINKARNA Celje 2.600,00 SIT 1.350,00 SIT 5.500,00 SIT 900,00 SIT 500,00 SIT 5.000,00 SIT in druge..., TUDI OZNAKE "B"! Posredujemo pri nakupu in prodaji VSEH vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi d.d. Smo člani Ljubljanske borze d.d. Ljubljana in člani KDD d.d. Ljubljana. Za vse informacije smo Vam na voljo v Žalcu na tel. št. 063/715-572 in 715-573 ali v Ljubljani na tel. št. 061/140-51-11. Obiščete nas lahko na sedežu družbe v Žalcu v 1. nadstropju poslovne stavbe na Savinjski cesti 21 (nad bistrojem Tanja). {KOMUNALNO | PODJETJE IVELENJEi 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 0631856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede dobave komunalnih dobrin sporočajo dežurnim službam Komunalnega podjetja na telefon: 856-251 856-380 862-582 Potrudili se bomo za takojšnjo odpravo reklamacij! Komunalno podjetje Velenje lifllliAlIlillU 12. junija 1997 INTERVJU NAŠ as 5 Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Naredili smo več kot prej v desetletjih « »Občani, svetniki in jaz osebno na podlagi dejstev ocenjujemo, da se je nazarska občina »prijela«, da je bila ustanovitev nazarske občine utemeljena in pametna odločitev. Naše skupno prepričanje je, da smo v slabih treh letih naredili več kot prej v desetletjih, da vsega tega v skupni občini ne bi opravili nikoli. Veseli me tudi dejstvo, da so zadovoljni vsi, prebivalci občinskega središča in krajani vseh treh krajevnih skupnosti, čeprav je na drugi strani res, da so želje in potrebe veliko večje, kot so naše zmožnosti, zlasti denarne seveda. Jasno je, skušamo pičlo proračunsko vrečo razdeliti z najboljšimi namerami, obenem pa se močno trudimo za pridobivanje dodatnih sredstev, brez katerih velikih projektov ni moč uresničiti, v naši občini pa jih bomo,« je odločen nazarski župan Ivan Purnat. Občani se veselijo popolne osnovne šole Na celotnem področju nazarske občine so v minulih letih veliko postorili, zlasti na področju komunalne infrastrukture. Precej je novih cestnih odsekov in ostalih malenkosti, ki veselijo občane, trenutno je to posodabljanje ceste v Zavodice, nekaj pa je večjih projektov in naložb celo širšega pomena. Zgradili so most preko Drete, ki okoliške vasi povezuje z Nazarjami in dolino, lani so s pomočjo države uredili čudovito knjižnico v samostanu z neprecenljivim knjižnim bogastvom, v središču Nazarij je zrasla poslovna stavba Izolesa, pred nedavnim je občina na ranču Burger na Venišah pridobila Hotel Štorman in s tem trdne začetke turizma, ki ga prej skoraj ni bilo in še marsikaj se je zgodilo. Omeniti kaže zlasti tri velike naloge. Prva je celovita izgradnja kanalizacijskega sistema v Nazarjah, ki bo kmalu sklenjena. Druga in trenutno najbolj pomembna je širjenje telefonskega omrežja. V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti je akcija v polnem zagonu, z njo bodo pridobili preko 100 novih priključkov, akcija pa pa je v teku tudi v nazarski krajevni skupnosti, kjer so trenutno podpisali že več kot 50 pogodb. Obenem z optičnim kablom za telefonijo bodo med prvimi v Sloveniji na tak način v velikem delu občine poskrbeli tudi za omrežje kabelske televizije, z vsem skupaj pa bodo neposredno povezani s Celjem. »Tisto, kar nas vse skupaj najbolj veseli, pa je dovoljenje za gradnjo popolne osemletke s telovadnico, kar so prebivalci dolga leta zaman pričakovali. Projekte imamo pripravljene, čakamo še na gradbeno dovoljenje in najkasneje jeseni bomo zasadili lopate,« je zadovoljen župan. Probleme s sosedi reševati s trezno glavo Občina in tri krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti, Kokarje in Nazarje z občino tudi dobro sodelujemo, če odštejemo manjša pričkanja ob delitvi bornih proračunskih sredstev, strpnost ob razumevanju težav pa je zdravilo tudi za te tegobe. Nekaj večje zapletov z ostalimi občinami, ki pa po vsej pretekli in delno še trenutni razgretosti tudi niso nerazrešljive. Ivan Purnat razume začetne in sedanje težave ter nesoglasja po delitvi na pet občin, vendar pri vsem tem ni črnogled. »V nobenem primeru nisem za postavljanje občinskih plotov, saj je so stvari, ki so skupnega pomena in nas povezujejo. Najbolj pereč problem je ravnanje s smetmi in odpadki, kipa je po vsem, kar se je prejšnja leta in letos dogajalo, že blizu razpleta. Razplet bo seveda prinesla dokončna delitvena bilanca Javnega podjetja Komunala Mozirje z njegovo likvidacijo, pri čemer bomo morale vse občine pomagati pri reševanju problemov delavcev sedanjega podjetja. Kar se tiče odvoza smeti in odpadkovter deponije le-teh si kakršnegakoli izsiljevanja nismo in ne bomo dovolili, jasno pa je, da mora biti sistem ravnanja z odpadki enoten za vse. Obe občini v spodnjem delu doline povezuje vodovodno omrežje, še so skupne stvari, predvsem pa mislim, da moramo na področju razmeroma velike Upravne enote Mozirje občine sodelovati pri pripravi najrazličnejših odlokov, prostorskih in diugih aktov, kar mora biti enotno. Seveda je še nekaj problemov med občinami, v našem primeru je to naselje Prihova, vendar menim, da jih bomo s treznim razmislekom uspešno rešili. Dosedanje dobro sodelovanje, zlasti med župani, je razrešilo prenekateri problem, naj bo tako tudi v prihodnje,« pravi župan občine Nazarje Ivan Purnat. Od države več pristojnosti in - denarja Niso pa krajani najbolj zadovoljni ob pristojnostih, ki jih je država milostno prepustila novim občinam in jih še za dober vzorec ni. Občine več ali manj skrbijo le za komunalno infrastrukturo in urejanje, občani pa od občine pričakujejo še kaj več. Najmanj, kar želijo, je matični urad, pa še kakšne druge storitve. Cisto majhen korak na tem področju so v Nazarjah napravili že s tem, da imajo občani enkrat tedensko na voljo strokovnjaka za področje pridobivanja lokacijskih in gradbenih dovoljenj. »Seveda si vsi slovenski župani prizadevamo, da bi lahko občine vsakodnevno opravljale vsaj matično službo in pridobile še kakšno pristojnost. Če zagotovila ministra in predstavnikov službe za lokalno samoupravo, ki so jih izrekli ob obisku v naši dolini, kaj veljajo, potem bo v spremenjenem in dopolnjenem zakonu o lokalni samoupravi poskrbljeno tudi za to, seveda pa morajo občani končno v pravi meri ločiti občino od upravne enote, davkarije in ostalih ustanov,« pravi Ivan Purnat. Vsaj tako naprej Vsi na celotnem področju občine Nazarje si najbolj želijo, da bi delali in se razvijali še naprej tako uspešno kot doslej, k skupnemu zadovoljstvu občanov pa bi lahko veliko prispevala država, če bi vsaj delno uresničila njihovo pobožno željo in občinam namenila nekaj več denarja. Pa občinski praznik morajo v Nazarjah še določiti; da bo vezan na začetke lesne industrije, je že jasno, le pravega datuma ne najdejo. Država jim pri tem zanesljivo ne bo pomagala, bodo morali biti uspešni kar sami; pa to zagotovo ne bo največja preglavica, saj so zapletov in dosežkov že vajeni. miP Predstavljamo mlade raziskovalce in njihove mentorje ■ Maja Pirtovšek in Vera Naraks Koristna in prijetna izkušnja Maja Pirtovšek, učenka 8. razreda osnovne šole Gorica Velenje se je odločila postati mlada raziskovalka iz več razlogov: rada bi pridobila Zoisovo štipendijo, zanimal jo je nov izziv, če je v gibanju sodelovala sestra, zakaj ne bi še sama. O vsem tem je seznanila učiteljico Vero Naraks, ki se je "ujela na fmto" in nastala je raziskovalna naloga Pes v soodvisnosti z okoljem in problemi interakcije v Šaleški dolini. Za obe je bila to prva izkušnja in na samem začetku zelo uspešna, kar dokazuje prva nagrada med raziskovalnimi nalogami učencev osnovnih šol. Kar pošteno sta se trudili, približno 350 ur staji namenili. Preden sta jo oddali, sta imeli dober občutek. Na javnem zagovoru pa sta menili, da za kakršnokoli nagrado nimata možnosti. Zato je prvo mesto majhno presenečnje, veselje pa toliko večje. "Še bolj pa sva veseli tega, da sva uspeli doseči zastavljen cilj. Zelo ceniva, ker so najin trud opazili tudi drugi in naju zanj celo nagradili." Nobena od njiju ni vedela natanko, v kaj se podajata. Zato sta najprej nehote naredili seminarsko nalogo in šele kasneje spoznali, kaj je raziskovalno delo. "Je zahtevno, a vredno truda. Novi prijemi, nov način razmišljanja, nova spoznanja, toliko izzivov. 'M% ^ "gj*" -^ a K vb H ; v && ' 9B| ■i/ JI vMflf ?m► #»pJ® Mentorica Vera Naraks in mlada raziskovalka Maja Pirtovšek pravita, da raziskovalna dejavnost ni lahko delo. Je garanje, a vredno truda. Vse ti lahko v življenju samo koristi, te bogati," sta povedali. Od kod jima ideja za to temo? Ponujala se je pravzaprav sama. Maja je namreč_ predsednica šolskega krožka »Štiri tačke« že tretje leto. To je edina mladinska skupina, ki deluje pri Društvu za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Tudi sama ima doma psa Runa. Kot dobra opazovalka in zvedavo dekle se je često spraševala, ali drugi lastniki svojih ljubljencev tako skrbijo zanje kot sama. Kaj jim pomenijo, zakaj so si zaželeli psa in ali ga je vredno imeti. Pri obdelavi teme se je seveda dotaknila še odloka, ki ga je v zvezi s psi sprejela mestna občina Velenje. Prevetrila je tudi odločitev o izgradnji zavetišča za brezdome in zavržene živali - azil v Velenju. Skupaj z mentorico Vero sta prišli do vse prej kot spodbudnih ugotovitev: večina lastnikov ne namenja svojim psom dovolj velike pozornosti, želja otrok, da MEN J A L N I C A Hm I. Vetrinjska 8, 2000 Maribor d.o.o. tel.:062/225-729, tel./fax: 062/224-697 V NAKUPNEM r ■F CENTRU V VELENJU tel.:063/86-44-33 DKUP IN PRODAM DELNIC(PID-ov) bi imeli psa, je pri mnogih neodgovorna odločitev zanj, neizpolnjevanje določil občinskega odloka je poglavje zase kot tudi neučinkovito ukrepanje občinske službe, ki ne razmišlja o drugačnih neprisiljenih, simpatičnih in dokaj učinkovitih rešitvah. Ideja o izgradnji azila je bolj trenutna kot realna argumentirana potreba. To je le nekaj njunih ugotovitev pri obdelovanju teme. "Naloga ni končana in težko bi v tem trenutku z gotovostjo trdila, da bom tu, kjer sem končala sedaj, nadaljevala. Odvisno od zahtev nadaljnjega izobraževanja na gimnaziji," je povedala Maja. Kot je zapisala v strokovni oceni mag. Nives Kugonič, je »naloga uporabna in bi lahko našla svoje mesto v vzgojno-izobraževalnih procesih in tudi na ta način bi pripomogla k vzpostavitvi sožitja med psom ter človekom v urbanem okolju.« Že zaradi vztrajnosti in volje si Maja in Vera zaslužita vse čestitke. Njuna neodgovorjena vprašanja pa so nov izziv, zanju in seveda za vse tiste, ki se želijo pridružiti čudovitemu in enkratnemu obetu za novo tisočletje. mtp E RV I S ZA BIROTEHNIKO ELEKTRONIKO IN MARKETING UGODNA PRODAJA DEVIZ NA OBROKE (ČEKI)! PODVINŠEK BRUNO, s.p. Gaberke 77, ŠOŠTANJ 0609 638 714 Servis register blagajn, fotokopirnih strojev in ostale birotehnične opreme SKB BANKA D. D. PE CELJE v sodelovanju z OBČINO ŠMARTNO OB PAKI objavlja RAZPIS posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Šmartno ob Paki Za posojilo lahko zaprosijo samostojni podjetniki ter male gospodarske družbe. Sedež obratovalnice in kraj naložbe mora biti na območju občine Šmartno ob Paki. Skupni okvirni znesek posojil znaša 20,0 mio SIT, od tega 15,0 mio SIT za dolgoročna in 5,0 mio SIT za kratkoročna posojila. Pogoji kreditiranja: - doba vračanja dolgoročnega kredita je največ 5 let, - doba vračanja kratkoročnega kredita je največ 1 leto, - obrestna mera znaša T + 5 % letno, - znesek posameznega kredita je odvisen od kreditne sposobnosti prosilca, - moratorij za odplačilo glavnice je 6 mesecev, - krediti se zavarujejo v skladu s pogoji banke. Prednosti pri dodelitvi kredita pod navedenimi pogoji bodo imeli prosilci, katerih naložbe: - povečujejo število zaposlenih, - uvajajo sodobno tehnologijo in so energetsko varčne ter ne onesnažujejo okolja, - so izvozno usmerjene, - oživljajo proizvodne dejavnosti. Vlogi za odobritev kredita mora biti priložena naslednja dokumentacija: - potrdilo o vpisu v register, - odločba po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah, - potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - predračun za naložbo, - izjavo o zaposlitvi novih delavcev za nedoločen čas, - izjavo o načinu zavarovanja kredita. Popolne vloge je potrebno oddati do 24. junija na občino Šmartno ob Paki, 3327 Šmartno ob Paki. Dodatne informacije so na voljo pri SKB BANKI D. D. CELJE in občini Šmartno ob Paki. Prosilci bodo v roku 10 dni po preteku roka za oddajo vlog prejeli ustrezen sklep. SKB BANKA CEUE OBČINA ŠMARTNO OB PAKI PGD Velenje v pričakovanju 100-letnice Osem višjih gasilskih častnikov PGD Velenje bo prihodnji konec tedna, v petek, 20., in soboto, 21. junija, obeležila visok jubilej - 100-letnico delovanja društva. Minuli petek pa so pripravili v dvorani gasilskega doma že drugo prireditev, ki obeležuje to obletnico. Gasilcem iz vzhodnega dela Slovenije so podelili pred kratkim pridobljene čine višji gasilski častnik. Iz občin Velenje in Šoštanj je bilo prejemnikov 8. Čine je podeljeval poveljnik GZS Tone Sentončnik, ki je v kratkem nagovoru poudaril, kako pomembno je dodatno izobraževanje gasilcev in da računa, da bodo novo pridobljeno znanje prenašali na mlajše rodove svoje številčne organizacije, ki šteje več kot 40 tisoč članov. Gasilski častniki so pridobili čine tako za organizacijsko kot opre-tivno smer. Večje bilo drugih; iz velenjske občine so si čin pridobili Bojan Brcar, Branko Meh, Boris Brinovšek, David Koren, Andrej Majdak in Tomaž Drev. IZ PGD Topolšica ga je osvojil Andrej Hriberšek. Organizacijski čin pa si je pridobil mag. Bojan Trnovšek, ki nam je ob koncu povedal več o samem poteku izobraževanja in njegovem pomenu. »Do čina višji gasilski častnik prideš postopoma. Potreben je dolgoletni gasilski staž in vrsta drugih uspsabljanj za gasilca; izprašanega gasilca, nato nižjega častnika, gasilskega častnika in na koncu višjega gasilskega častnika. K temu je možno pristopiti tudi s pridobitvijo višje- ali visokošolske izobrazbe na civilnem področju, vendar je vseeno pogoj, da vsak ki ga društvo prijavi na tečaj, prej opravi tečaj za izprašanega gasilca. Samo usposabljanje na Igu, ki ga je izredno kvalitetno pripravil GZS, je potekalo v dveh delih; prvi je bil organizacijski s spoznavanjem zakonodaje, ki je zelo pomembna. S pridobitvijo tega čina bo namreč večina pridobila pomembne položaje v društvu in s tem prevzela odgovorne funkcije v društvu in v primeru intervencije odgovarjala za svoje člane. Zakon daje vodjem intervencij velika pooblastila, če pa jih prekorači, so predvidene rigorozne sankcije. Slušatelji operativne smeri pa so pridobili znanja iz gasilke tehnike in postopkov gašenja ter intervencij v primeru požara.« Več o samih prireditvah ob obeležitvi jubileja bomo zapisali prihodnjič. ■ Bojana Špegel Nastopilo 42 desetin Čeprav je spomladanski del tekmovanja v drugi slovenski nogometni ligi sklenjeno, je bilo minulo nedeljo dopoldne na igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki zelo živahno. Na zeleni površini se tokrat niso »gnali« nogometaši, ampak člani in članice gasilskih društev Gasilske zveze Velenje. Na njem je nastopilo 42 desetin ali 420 gasilcev in gasilk iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, prvič tudi ekipa poklicne enote Gorenje Servis. Svoje delo so menda opravili zelo dobro. Suho vajo raznoterosti in vajo razvrščanja pa so najbolje opravili: med 6 desetinami pri članicah A (do 30 let) je zmagala desetina Topolšice pred Velenjem in Gaberkami; pri članih A je nastopilo 18 desetin. Prvo mesto je osvojila ekipa Premogovnik I pred Velenjem I in Lokovico; pri članicah B (nad 30 let) so v konkurenci 9 ekip zmagale Škalčanke, druga je bila desetina Paške vasi, tretja Lokovica; Premogovnik, Paška vas in Velenje pa so uvrstitve treh najboljših pri članih B. Tu je nastopilo 8 desetin. ■ tp Ob koncu tekmovanja in razglasitve rezultatov je sledil še gasilski posnetek najboljših desetin v posameznih kategorijah Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline Končno občni zbor Prvič po 42 letih obstoja in delovanja skupne zveze petnajstih gasilskih društev Zgornje Savinjske in Zadrečke doline se je pripetilo, da rednega letnega občnega zbora niso uspeli pripraviti. To se je zgodilo v lanskem letu, torej so pred nedavnim občni zbor opravili po dveletnem premoru, res pa je, da so gasilci za takšno stanje krivi še najmanj. Preveč je bilo (ne)utemeljenih razlogov, ki so povzročili, da lanskega občnega zbora zveze ni bilo; na lepe oči in samo zaradi formalnosti, ga niso hoteli izvesti, zaradi dodatnega zapleta pa so morali za letošnji marec sklican zbor odpovedati. Zadnji dan v maju so se vendarle dobili in znova strnili svoje vrste, pri tem pa je treba izrecno poudariti, da se gasilci obeh dolin v tem na videz »praznem« obdobju niso predali malodušju, da je zveza vendarle delovala v pravšnji meri, da so posamezna društva dosegala lepe uspehe in da varstvo pred požari z zaščito in reševanjem vred ni izgubljalo na operativni usposobljenosti. Zakaj se torej zgornjesavinjski in zadrečki gasilci po 15.maju 1995, ko so z veliko muko dotedanjo Občinsko gasilsko zvezo Mozirje preimenovali v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, niso uspeli sestati na občnem zboru zveze? Prvi in zelo tehtefl razlog je bilo nedorečeno in dolgotrajno sprejemanje nove zakonodaje za področje varstva pred požari, zaščite in reševanja, pravil gasilske službe in novih statutov, drugi in za to področje še posebej tehten razlog, pa je bilo prilagajanje novi lokalni samoupravi. Po mnogih dvomih in pomislekih, ali ustanoviti pet novih občinskih zvez, ali vsaj v gasilstvu ostati enotni in povezani v skupno zvezo, je z veliko muko prevladala zamisel o skupni zvezi za vseh peti občin. Zvezo so preimenovali in sprejeli njen statut. Na vso nesrečo je to za redno in uspešno vsakodnevno delovanje zveze pomenilo toliko kot nič. Še več, kljub jasnim usmeritvam slovenske gasilske zveze in drugih državnih ustanov, so se v petih občinah, ki jih pokriva zveza, sporekli glede zagotavljanja sredstev za njeno delovanje. Različnih razlag, očitkov in podtikanj vsake vrste je bilo toliko, da je najprej odstopil poveljnik zveze Jože Zlatinšek, takoj za njim pa še Franc Terbovšek predsednik Franc Terbovšek. Zveza je bila torej obglavljena, redno delo pa ni prenehalo, saj je zlasti predsedstvo zveze delovalo in s polno paro iskalo pot iz krize z najlepšim namenom, da zveze ne bi podrli, ampak s skupnimi močmi zagotovili nadgradnjo gasilstva v obeh dolinah. Razum je vendarle prevladal, zadeve so se uredile, sklic občnega zbora v pozni jeseni pa ni bil več smiseln, saj so bili po novem letu na vrsti oljčni zbori posameznih društev. Dogovorili so se torej za marec, pa se je, kot že rečeno, spet zapletlo. Tokrat s tajnikom zveze in njegovimi denarnimi »operacijami,« zadevo pa so razumljivo prevzeli pristojni organi. To je pomenilo nov zamik, zadnjega maja pa so se gasilci končno le sestali ter uredili kadrovske, organizacijske in ostale zadeve. Sprejeli so seveda letošnji delovni in finančni načrt, prav tako pravila gasilske službe in nov statut zveze, društva so svoje statute sprejela pozimi na občnih zborih, končno pa so izvolili tudi predsednika in poveljnika zveze, ki sta sicer ti funkciji opravljala že vse leto od lanskih odstopov naprej. Predsednik je Roman Krajner, poveljnik Franc Finkšt, tajniške posle pa je začasno prevzel Franc Terbovšek, ki se je na tem občnem zboru po štirinajstih letih predsednikovanja zvezi dokončno poslovil. »Vesel sem, da so društva spoštovala vse dogovore glede financiranja in delovanja zveze, kar pomeni potrditev spoznanja, da je takšna organiziranost edina prava in smotrna. Problemi so in še bodo, prepričan pa sem, da se bomo uspešno dogovarjali za še uspešnejše in po možnosti tudi cenejše delovanje zveze. Novemu vodstvu zveze in vsem, ki so vpeti v verigo humanega dela v prostovoljnem gasilstvu želim dobro delo tudi v prihodnje,« je med ostalim dejal Franc Terbovšek. mjp • Telefonski aparati, telefonske tajnice, telefaksi, hišne centrale priznanih blagovnih znamk s certifikati: ASCOli, HAGENUK, CANON, ALCATEL, PHILIPS, SIEMENS, PANASONIC, ISKRA, BOSCH, SAMSU NG, AU D10V0X • Instalacijski materijal • Telefonski imenik Slovenije • Telekartice • GSM priključek • GSM mobilni telefonski aparati • Plačevanje telefonskih računov brez provizije • Informacije o možnostih za pridobitev telefonskega in ISDN priključka, pristopu do interneta (Slovenija Online) • Servisiranje Iskrinih telekomunikacijskih aparatov • Reklamacije • Vse informacije lahko dobite tudi na brezplačni telefonski številki: 080 80 80 Bliže smo si, kot si mislimo ^jTeletrgovina Telekom Slovenije Teletrgovina Velenje, Kidričeva c. 2a, 3320 Velenje, tel.: 063 86 14 44, odprto: pon.-pet.: 9.00 - 17.00, sob.: 8.00 - 12.00 Ascom Eurit 30 [uro ISDN telefonski aparat m) Panasonic KX-19410 G brezvrvični telefonski aparat 910 MHz i ATO Samsung lop line 100 brezvrvični telefonski aparat 43.140.- / Iskra SH ETA 857 PH/10 telefonski aparat 6.432.- Siemens Euroset 005 - telefonski aparat Okteti so zapeli rudarjem za praznik Kaj je n'coj en fajn večer Takšen večer je bil v soboto, 7. junija, za vse, ki so v koncertni dvorani velenjske glasbene šole prisluhnili ubranemu petju oktetov. Kot že vrsto let so tudi tokrat na tej tradicionalni prireditvi v počastitev dneva rudarjev zapeli oktet Tosama iz Domžal, Ljutomerski oktet, Zagorski oktet in Rudarski oktet iz Velenja. Letos so program prireditve popestrili s štirimi novimi pesmimi, ki so jih posebej za to priložnost uglasbili priznani slovenski skladatelji Marijan Gabrijelčič, Aldo Kumar, Ambrož čopi in Robert Kamplet. Poslušalci so na koncertu prvič slišali izvedbo Gabrijelčičeve Užij današnji dan, ki jo je zapel Zagorski oktet, Kampletove Rudnik, ki jo je zapel Rudarski oktet, Kumarjeve Nasmihaš se luni - pel je oktet Tosama iz Domžal - in čopijeve Pesem Krasa, ki jo je zapel Ljutomerski oktet. Vsi štirje skladatelji so se koncerta ^^^^^^^^ Okteti rudarjem tudi udeležili in tako še povečali slovesnost prireditve. Profesor Ciril Vertačnik, ki je umetniški vodja Rudarskega okteta in je dirigiral tudi ob skupnem nastopu združenih oktetov, je takole ocenil krstne izvedbe glasbenih novitet! "Skladatelji so prispevali sodobne pesmi, sodoben stavek, česar okteti v svojih repertoarjih doslej večinoma niso imeli. Skladatelji so bili s prvo izvedbo zadovoljni in so izrazili pripravljenost za sodelovanje pa tudi željo, da bi skladbe zaživele tudi pri drugih oktetih , zborih. Verjamem, da bodo te pesmi dobile še bolj zvenečo podobo, da bodo našle pot med pevce in poslušalce. Prva izvedba je vedno težka, vendar so okteti svojo nalogo solidno opravili. Posebna pohvala gre tudi velenjskemu premogovniku za podporo glasbenemu ustvarjanju. Rojene so kar štiri nove pesmi, kar je v Sloveniji edinstven primer." Okteti so na koncertu zapeli še tri pesmi po lastni izbiri in pet pesmi v skupnem nastopu združenih oktetov. Rudarski oktet pa seje s priznanjem in častnim članstvom v oktetu oddolžil Petru Jakliču za njegovo razumevanje težav in pomoč oktetu v prvih letih njegovega obstoja. ■ Dragica Marinšek Spominska slovesnost PODLJUBELJ - Občina Tržič, Komisija za bivše politične zapornike, Internirance in druge žrtve nacifašizma pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije bodo organizatorji spominske slovesnosti ob 52-letnici osvoboditve koncentracijskih taborišč. Ta bo v soboto, 14. junija, ob ll.uri pod Ljubeljem. Priložnostni kulturni program so organizatorji spominske slovesnosti zaupali priznanim kulturnim ustvarjalcem Šaleške doline. Izvedli ga Rudarska godba pod vodstvom mag. Ivana Marina, Rudarski oktet pod vodstvom prof. Cirila Vrtačnika, recitatorji Eva Kumer, Igor Gruber, Marjeta Malus, škalski učenci, Karel Seme in Andreja Petrovič. Oktet TES Navdušil v Sankt Petersburgu Kajuhove bralne značke podeljene Vsako leto več bralcev Še eno šolsko leto se izteka, z njim pa je to že 31. leto, ko MZPM Velenje podeljuje Kajuhove bralne značke. Razveseljivo je, da za razliko od drugih mest po Sloveniji število bralcev v Šaleški dolini ne upada. Tudi letos je bilo bralcev več kot lani, tistih, ki so bralno značko prejeli vseh osem let, pa kar 262. Tinca Kovač, sekretarka MZPM Velenje, nam je ob zaključku akcije misli strnila takole: »Večina šol je že opravila svoje podelitve Kajuhovih bralnih značk. Vsi so povabili tudi znane literarne goste, ki so popestrili te podelitve. Akcija pa seje uradno zaključila v petek, ko smo pripravili posebno prireditev za vse tiste osmošolce, ki so značko osvojili vsako leto. Če pogledamo po občinah, je takšnih bralcev v Šmartnem ob Paki 20, v Šoštanju 50 in v Velenju 192. Zoran Predin jim je pripravil pravi žur in mislim, da smo tudi to akcijo dobro zaključili.« Poglejmo še številčno, koliko bralnih značk (v zadnjih letih so to nalepke) je letos dobilo nove lastnike. Na OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki so imeli kar 283 bralcev in 20 takšnih, ki so osvojili vseh osem bralnih značk. Na šoli Bibe Roecka je 355 bralcev in 32 tistih, ki imajo vse bralne značke. Na velenjski šoli Livada je 356 bralcev in 24 tistih z vsemi. Na OŠ Antona Aškerca so imeli 584 bralcev in še 51 tistih, ki so zaslužili posebno priznanje. Na šoli Šalek so razdelili 503 nalepke, 30 osmošol- cev pa je dobilo posebno priznanje. Center za vzgojo in usposabljanje je imel 72 bralcev in 9 tistih, ki imajo vse značke. OŠ Karla Destovnika Kajuha ima 343 bralcev in 18 najbolj uspešnih. Na OŠ Gorica imajo 430 bralcev in 22 najuspešnejših, na OŠ Gustava Šiliha pa 429 in 15 vsa leta. Šola Miha Pintarja Brez prizadevnih mentorjev akcija zagotovo ne bi bila uspešna. Zato so se na petkovi prireditvi posebej zahvalili tudi njim. Toleda zaključuje akcijo in podatkov še ni, imajo pa 38 osmošolcev, ki so osvojili vse Kajuhove značke. »Prepričana sem, da je otrokom branje za Kajuhovo bralno značko zanimivo. Pa tudi staršem. Letos smo namreč drugič pripravili tudi bralno značko za predšolske otroke. Število je iz lanskoletnih 96 bralcev naraslo na 618 bralcev. Zato lahko mirno rečemo, da je branje pomembno in da se tako starši kot otroci tega zavedajo,« nam je ob zaključku akcije povedala Tinca Kovač. ■ bš Otroško mesto na Slemenu Sončno mesto znova vabi Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bo tudi letos organiziralo sedaj že tradicionalno in zelo priljubljeno dnevno taboijenje na Slemenu, datum je določen - kar v prvih počitniških dneh bo, zato bo še toliko bolj dobrodošlo. Na Slemenu bo Sončno mesto zaživelo 30. junija, ugasnilo pa 4. julija. Vanj se lahko vključijo otroci od 5. leta starosti dalje in seveda vsi šolarji. Odhod bo vsak dan ob 9. uri izpred rdeče dvorane Velenje, avtobus pa se bo ustavil tudi v Pesju in Šoštanju. Udeleženci se bodo v Dolino vračali okoli 17. ure, vmes pa počeli veliko zabavnih in koristnih reči. Za dobro počutje v mestu bodo namreč skrbeli taborniki iz rodu Pusti grad iz Šoštanja in drugi mentorji. Prijave zbirajo na MZPM Velenje do 24. junija v njihovi pisarni ali na telefon 853-369. ■ bš Ivo Stropnik izdal šesto pesniško zbirko Ne, rosa ni pozabila nanj! mnoge neznanem, a silno prijetnem am-bientu Mladinskega centra Velenje. Drugačna je bila scena, drugačen scenarij, drugačna glasbena spremljava. Uvodne misli Aleša Ojsterška so bile zato zelo na mestu. Takole nekako je povedal: »Pred nekaj trenutki se je na TV Slovenija pričel osrednji televizijski dnevnik. Kot ponavadi v njem ne bo novic iz Velenja. Pa bi danes lahko bila vsaj drobna vest v kulturnih utrinkih, kajti nocojšen večer je pomemben ne le za Velenje...« Na odru in pod njim so bila kolesa pony (le kdo jih nima v lepem spominu), ptičja kletka, v njih knjige Iva Stropnika, in dva poskočna, zanimiva glasbenika; Sašo Šonc ter Branko Rožman. Harmonika in saks. Kako posrečena kombinacija! In bile so besede pesnika in žvrgolenje Nede Hafner. In kamera Toma Čonkaša, ki snema film o velenjski pony generaciji. Pol ure prijetne drugačnosti, ki se je nadaljevala ob pokušini odličnih vrhunskih vin Faust in klepetu številne publike daleč v noč. Vrnimo se k knjigi. Misel o rojstvu knjige kot rojstvu otroka je Ivo obrazložil takole: »V vseh teh besedilih je tako, da vsako nastaja v svojem času, vsako ima svoje sporočilo. Seveda tudi ni pomembno, ali je knjiga prva ali šesta, ne gre le za kvantiteto, ker vemo, kakšne so možnosti v slovenskem prostoru za življenje knjige. To ni nikakršno merilo. Zdi se mi, da se Drugačna scena, drugačne pesmi. In rojstvo nove knjige Iva Stropnika. prejšnje kot sedanje knjige je človek lahko navdušen, da v Velenju naleti na tolikšno prijaznost poslušajoče, sprejemljive publike, kar se niti v Ljubljani ne dogaja. Torej je mišljenje , da v Velenju te duše ni, napačno, kajti dogaja se nam, da so prireditve zelo lepo obiskane. Vesel sem, da tudi poezija v tem prostoru svoje mesto najde.« Za konec pa še nekaj besed pesnika o poetičnih kažipotih, zbranih v zbirki Rosa ni pozabila name: »Pesmi so nastajale dlje časa, že od leta 1993, ko je izšla Skrivalnica v očesu. V tej zbirki gre namreč za drugačno reflektiranje jezika. Gre za poetične kažipote, kot jih imenujem, kar pomeni že približevanje bolj poetični prozi in odtujevanje od stroge pesniške forme in oblik. Sicer mi je zelo blizu sonet. Sedaj se združuje dvoje; prapodoba pesmi in prehajanje k bolj nov-elističnemu izražanju. To ti samodejno postane blizu. Avtor pač preprosto pove, kar mu leži na duši.« ■ Bojana Špegel Rojstvo knjige je zanj kot rojstvo otroka. Mož na pragu tridesetih jih je rodil že veliko. To po svoje preseneča. Sploh ker vemo, kako je danes z izdajanjem slovenskih knjig. A Ivo Stropnik je plodovit in vsestranski ljubitelj slovenske besede. Pesnik, publicist, urednik založništva Pozoj in lektor je. Poln idej, konceptov in zamisli. Ki čakajo na trenutek, da jih spravi v življenje. In ne le da je njegova šesta pesniška zbirka, peta samostojna, »Rosa ni pozabila name«, ki je izšla pri založbi Karantanija, drugačna od prejšnjih, drugačna je bila tudi predstavitev. »Literarni večer s kupico vina« se je zgodil pred tednom dni v za je porodil drugačen izraz, kot sem ga v teh zbirkah skušal približati bralcu slovenske poezije.« Posrečeno kombinacijo in izvedbo predstavitve knjige (takšna je bila tudi ocena prisotnih na predstavitvi) pa je komentiral: »Zdi se mi, da si poslušalec poezije preprosto zasluži takšno predstavitev, je pač treba biti nekoliko izviren. Gre za poetične kažipote, ki sami po sebi zahtevajo glasbeno interpretacijo, kajti glasba je poezija. Iz tega vedno izhajam. Nekaj drugega je fascinantno. Tako ob predstavitvi Prav gotovo nam še odzvanjajo zvonovi iz pesmi Pa se sliš, ki jo je zapel zbor Glinka iz St. Petersburga pred letom dni v šoštanjski cerkvi. Na povabilo njihovega dirigenta prof. Cernušenka se je Oktet TEŠ med 16. in 20. majem podal na gostovanje na svetovni festival duhovne glasbe v organizaciji najimenitnejše ruske glasbene us-tanove-sanktpeters-burške Kapele. Z dokaj negotovimi občutki so se pevci podali na pot, saj so bili gostje ustanove in mesta, v katerega jedru je vsaka stavba, muzej, palača, cerkev, most arhitektonska umetnina. To je mesto, ki skriva v muzeju Zimskega dvorca -Hermitagea svetovno zbirko umetniških eksponatov. Vse te umentnine carske Rusije so glasbeno navdihovale takratne in sedanje umetnike, saj so s Kapelo povezani na nek način skoraj vsi veliki skladatelji (Čajkovski, Rahmanin, Mozart, Bach ...). Današnji ruski ustvarjalci in izvajalci so umetniki največjih svetovnih kvalitet. Po drugi strani pa so še kako vidne negativne posledice političnega sistema zadnjega pol stoletja. Oktet TEŠ je predstavil slovensko duhovno in narodno pesem na dveh koncertih pred polnima dvoranama v Kapeli in Mihajlovem dvorcu. Glede na vzklike navdušenja in šopke cvetja med pesmimi ter velikanskim aplavzom ob koncu koncertov lahko ocenimo nastopa kot popoln uspeh. Tako je Sankt Petersburg, središče ruskega kulturnega dogajanja v deželi, ki je tisočkrat večja od Slovenije in ima stokrat več prebivalcev, spoznal delček naše dežele in to na enega najlepših načinov - s poslušanjem slovenske pesmi. ■ M. B. CANDY OULFER Rdeča dvorana Velenje ponedeljek, 16.6. ob 21.00 V ponedeljek se velenjskemu in širšemu slovenskemu občinstvu, pa tudi tistim, ki bodo prišli z druge strani meje (predvsem s Hrvaške), obeta enkraten glasbeni dogodek, V velenjski Rdeči dvorani se bo namreč prvič v Sloveniji predstavila odlična saksofonistka Candy Dulfer. Izredno simpatična instrumentalistka, ki bo letos septembra dopolnila 28 let, se je rodila v nizozemski kulturni prestolnici, Amsterdamu. Z igranjem saksofona je pričela že v ranem otroštvu (pri sedmih letih), za kar jo je navdušil njen oče Hans Dulfer. Tudi sam priznani saksofonist, je zgodaj odkril njen talent in jo kmalu priključil različnim zasedbam. Svoj prvi posnetek je z očetom naredila že pri enajstih letih, pri dvanajstih pa je že nastopala v skupini znane ameriške mojstrice saksofona Rose King. Z njo je nastopila tudi na prestižnem jazzovskem festivalu North Sea in še do danes velja za najmlajšo udeleženko tega festivala. Skupino Funky Stuff, s katero igra še danes in s katero se bo predstavila tudi slovenskemu občinstvu, je ustanovila že pri svojih štirinajstih letih, tako da bodo drugo leto praznovali že petnajst let obstoja. Leta 1988 je še ne dvajsetletna nastopila kot predvozačica na dveh evropskih koncertih Madonne, leto kasneje pa je doživela pravi medijski preboj, potem ko je skupaj z Daveom Stevvartom (moška polovica dua Eurythmics) posnela glasbo za film "Lilly was here". Naslovna skladba tega filma je postala velika glasbena uspešnica in po zaslugi MTV-ja, ki je skladbo predvajal tudi večkrat na dan, je Candy Dulfer postala velika zvezda. Opazil jo je sloviti Prince in jo povabil na svojo evropsko turnejo. Do začetka devetdesetih je sodelovala s številnimi znanimi glabeni-ki, med katerimi so bila tudi tako slovita imena kot Aretha Franklin in Pink Floyd. Leta 1990 je Candy podpisala pogodbo z založbo BMG, pri kateri so doslej izšli vsi njeni albumi. Prvi solo album "Sexuality" je izšel že leta 1990. Dosegel je velik uspeh, saj so ga prodali v več kot milijon izvodih, bil pa je tudi nominiran za najprestižnejše glasbeno odlikovanje - Grammy. Velik uspeh albuma je pripomogel k zelo uspešni prvi samostojni svetovni turneji, saj so bili vsi koncerti razprodani. Drugi, verjetno njen doslej najbolj znani album, "Sax a Go Go" (1992) je nastal kot plod sodelovanja z odličnim jazzovskim glasbenikom Maceom Parkerjem (nastopil je tudi že v Ljubljani) in Princem, ki je za ta album napisal nekaj skladb. Avtor večine skladb na tem albumu pa je bil odlični multiinstrumentalist Ulco Bed. Leta 1995 je kot rezultat sodelovanja z očetom Hansom in znanim saksofonistom Davidom Sanbornom nastal tretji album "Big Girl", v letošnjem letu pa je izšel njen zadnji album "For the Love of You". Kariera talentirane saksofonistke je doživela strm vzpon in pri svojih sedemindvajsetih letih se Candy Dulfer lahko pohvali z zavidanja vredno biografijo. Sodelovanje s tako znanimi imeni, kot so Prince, Van Morrison, Pink Floyd, Aretha Franklin, Living Colour, Dave Stevvart itd., pet zlatih singlov, ena platinasta plošča in nominacija za Grammya so dosežki, s katerimi se težko pohvali tako mlad glasbenik. Še posebej, če njegova glasbena usmeritev ni ravno najbolj prodajna in popularna pop glasba. Candy Dulfer je s svojo skupino Funky Stuff ponovno na veliki evropsko - japonski turneji, ki bo trajala vse do konca letošnjega leta. Ta turneja pa bo simpatično saksofonistko prvič vodila tudi skozi Slovenijo. Njen edini nastop v naši državi bo v PONEDELJEK, 16. JUNIJA, OB 21.00 V RDEČI DVORANI V VELENJU. Vstopnice za ta nastop so že v predprodaji v vseh večjih mestih po državi, v Velenju pa jih lahko dobite pri organizatorju koncerta, v MAX klubu v Velenju (tel: 862 581). ■ MiČ R S.: Ne pozabite! MAX klub vas vabi v Rdečo dvorano že v soboto (14.6.), ko bo tam nastopil Bajaga! RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Zgodil se je radijski piknik Na radijskem pikniku je bilo po tradiciji super (foto: vos). Velenjski radijci smo se v soboto, 7. junija, zbrali na zdaj že tradicionalnem družinskem pikniku v Lajšah. Bilo nas je veliko, vsaj sedemdeset, in bilo je veselo. Da pa je kovačeva kobila vedno bosa, seje na tem pikniku znova potrdilo. Pozabili smo na glasbo! Zadevo je potem, vsaj malo popravila Irena Vrčkovnik, ki sije najbrž mislila, da se zna zgoditi kaj takšnega, zato je s seboj prinesla tudi kitaro. V streljanju z lokom, to je bil osrednji športni dogodek s tega piknika, če odštejemo panaramske polete z letali Aerokluba Velenje, kjer pa naši niso »aktivno« sodelovali, so pa preverjali, če je pri njih kdo slučajno ostal doma, se je pokazalo, da so eni res dobri. Tako je vsaj zatrdil tudi predsednik organizacijskega odbora za izvedbo radijskega prvenstva Hinko Jerčič. Med ženskami je zmagala Mira Zakošek, med moškimi pa Niko Rabič. Oba sta si za prvo mesto prislužila vsak po tri Kinder jajčke. Imeli pa smo tudi demonstracijo žara za enkratno uporabo, ki ga prodaja ERA, s seboj pa gaje prinesla družina Povalej. To prvotno sicer ni bilo v programu, se je pa zadeva izkazala za dobro, predvsem pa zelo priročno. Najbrž bo to poletje po tej novosti, ki prihaja z Nizozemske, marsikdo rad posegel. Glavna tema treh moških udeležencev piknika Staneta Vovka, Franca Blatnika in Darka Juga pa so bile poškodbe kolena. Prva dva, ki imata s tem za seboj že bogate izkušnje, sta »poučevala« tretjega, na kaj vse naj bo zdaj pripravljen, ko seje tudi njemu pripetila nezgoda. Smo se pa na našem pikniku spraševali, kdo je tisto soboto sploh doma, ko pa se je po Dolini dogajalo toliko reči: ob jezeru so se zbrali Potepuhi (motoristi iz vse Slovenije), pri Kotniku v Ravnah krvodajalci, na Gori Oljki z družinami častniki in podčastniki treh občin, pri Kozlevčarju v Bevčah pa po četrt stoletja 8.c OŠ AA... ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 8. junija: 1. SLAKI: Lovska 9 glasov 2. KMETEC: Kako bi pozabila 8 glasov 3. SLOVENIJA: Z vlakom na izlet 6 glasov 4. PLANŠARJI: V Brniškem gaju 4 glasovi 5. KUMER: Življenje je veselo 3 glasovi Predlogi za nedeljo, 15. junija: 1. AVSENIKI: Moj rodni kraj... 2. BOBRI: Bog nam živi domovino 3. GAMSI: Sam v jeseni zlati 4. PREROD: Mlad kaplan 5. ROSA: Nocoj bom ostala ■ Vili Grabner vseh gospodarskih, kulturnih in političnih povezav med Slovenijo in Srbijo. Konec minulega leta je izšel njihov drugi album "BarbieCue", ki je pred kratkim doživel promocijo tudi v Sloveniji. OPO so v svoji domovini zelo popularni, o čemer priča tudi podatek, da so v marcu razprodali kar dva koncerta v beograjskem SKC (Studnetski kulturni centar), kar štiri skladbe z albuma BarbieCue pa so postale velike uspešnice praktično vseh tamkajšnjih radijskih postaj. Sicer pa gre za odlično pop ročk zasedbo, ki je popularna tako pri najstnikih, kot pri zahtevnejših konzumentih ročk glasbe. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV Novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov je predstavila novo skladbo z naslovom "Čutim te". Skladba je nastala v študiju Luca v produkciji Tomaža Borsana in Tomaža Marasa, pomeni pa začetek novega albuma, ki naj bi izšel približno v letu dni. Po scenariju Andreja Blažona in v produkciji studia Slak, je skupina posnela tudi videospot k tej skladbi. Režiser spota je bil Sašo Oukič. AVIA BAND Ljubljanska skupina Avia band v kratkem pričakuje izid svojega novega albuma. To bo po prvem CD-ju z naslovom "Avia band" njihov drugi "pravi" album (vmes je psihadelije šestedesetih let. Velenjskemu občinstvu se bodo prvič predstavili jutri zvečer (13. 6) v Mladinskem centru (v Rdeči dvorani), poleg njih pa bosta nastopili še dve domači skupini, "Agenti" in "Žoambo Žoet VVorkestrao". NEIL YOUNG Neil Young bo zagotovo nastopil v Ljubljani. To se bo zgodilo 24. junija (torek), znan pa je tudi že kraj dogodka -ljubljanska Hali Tivoli. Le slaba dva tedna pred tem nastopom bo izšel novi dvojni album legendarnega rocker-ja, ki ga je posnel skupaj s svojo spremljevalno skupino Crazy Horse. Gre za dvojni živi album s koncertnimi posnetki z njihove zadnje turneje. Naslov albuma bo "The Year of The Horse". ORUŽJEM PROTIV OTMIČARA Skupina Oružjem protiv otmičara je ena od novih, mladih skupin iz ZRJ, ki je nastala v obdobju po prekinitvi BAMBI MO-LESTERS V MLADINSKE M CENTRU V petek, 13. junija, bodo v Mladinskem centru v Velenju nastopili člani skupine BAMBI MOLESTERS. Štiričlanska skupina prihaja iz Siska, iz sosednje Hrvaške in velja za eno tamkajšnjih najbolj obetavnih novih ročk skupin (njihov potencial je primerljiv celo zMajkami). Glasbo, ki jo fantje igrajo bi lahko uvrstili v t. i. surf punk, smer, ki temelji na mešanici garažnega zvoka in izšel še maxi CD "Pandorina skrinjica"). Naslov novega albuma bo "Dve sonci", na njem pa je tudi skladba z naslovom "Tebe si želim", ki je trenutno velika uspešnica skupine, saj jo vrtijo praktično vse domače radijske postaje, videospot pa je mogoče videti tudi na vseh domačih TV postajah. 12. junija 1997 KULTURA, PORTRET KAS OS 9 Pevski tabor v Stični v Ze 15. tudi pevci iz šmartnega ob Paki V Šentvidu pri Stični bo 21. junija potekal že 28. tabor slovenskih pevskih zborov. Na njem bodo že 15-tič zapeli tudi člani moškega pevskega zbora iz Šmartnega ob Paki. Leto 1958 je rojstno delo zdajšnjega šmarškega zbora. Nastal je na pobudo Vinka in Seminarja za nastop na taboru sta se med drugim udeležila tudi Polde Pečnik in Zdravko Vreš (prva z leve), oba dolgoletna člana šmarškega pevskega zbora Toneta Likeba, Ferija Rudnika in Ivana Bizjaka. V 60. tih seje zboru pridružilo še nekaj fantov in mož, danes v njem prepeva 25 ljubiteljev zborovskega petja predvsem iz občine Šmartno ob Paki. Kar 41 let gaje vodil Franček Klančnik, zadnjih nekaj let pa mu dirigira Matjaž Kač iz Velenja. Prav nobene prireditve v kraju ne mine brez tega zbora, pevci pa se radi odzovejo tudi vabilu drugih organizatorjev prireditev. Na letošnjem pevskem taboru v Stični bodo člani moškega zbora Šmartno ob Paki zapeli pet pesmi: Furmansko v priredbi Franca Marolta, Mlatič Kamila Maška, priredbo pesmi Sijaj, sijaj sončece, Pregljevo O košnji in Mi smo lovci - Franca Goznika. ■ tp jpm . «1 . # mm Hvala Mateju Blažiču za njegovo otudent naj bo stz...... ........ a Hvala Suzani ZS konstantno doti- n Hvala Vinko! Za ključe in mize in rampo gor in rampo dol... Hvala Dimitrij! Za veliko denarja, upam, da smo opravičili svoj "Oda dnevom mladih in kulture"! Hvala Kovačem! Dimitriju za $ in zaupanje, slepo vero v mlado generacijo. Gorazdu za pivo, vino, sok in prenašanja in raznašanja in kombi... Hvala Srečku in Draganu, županu in predsedniku skupščine za moralne in ostale podpore. Hvala kulturnikom in graščakom! Za dovoljenja in bianco uporabo vseh razpoložljivih sredstev. Naši otroci bodo nosili ponosna imena Vlado, Damjan, Jože in Marjan. Hvala Urošu in njegovemu Mladinskemu servisu, še posebej za lastnoročno dostavo reklamnega transparenta. ranje mariborskega študentskega servisa. Tudi ostalim sponzorjem hvala! Premogovniku, elektrarni, Gorenju, Plonku,... Andrej, gimnazije ne pozabimo nikoli! Bojan, Šalamonove verige lokalov tudi. Osmica, Gama, Dark Dog, Nama, Sušeč, Vemos ,... (najverjetneje bom koga pozabil). Ce bi bilo na svetu več Jazbecev, bi bilo v Velenju več dnevov mladih in kulture. Vsekakor ne bi bilo dnevov brez Jureta T., Domna B., Marka M., Zalike K., Simona Š,., Nataše T., Boštjana M., Primoža C., Grege K., Uroša Z., Gorazda K., Renaulta 4GTL, Mladinskega centra, Pipik: Sanje, Urške in Tin (S., A., F.)... Uf! Sašo, Špela, Tanja, Armin, Maja, Vesna, Neda, Blaž, hvala še Alešu Ojsteršku in Sinišu Hranjecu in... Vsem najlepša hvala. Tudi Jožeku in Dušanu. ■ Peter Lojen Leta 1951 Našo današnjo rubriko začenjamo z novico k mariborskega Vestnika: "V Šoštanju uspešno zaključujejo dela pri novem sindikalnem domu. Zunanji del stavbe so še prebelili in dokončujejo tudi vsa notranja dela. Dom bo koncem junija že služil svojemu namenu." Namenu zaradi katerega je bil zgrajen, danes dom prav gotovo ne služi več! Leta 1959 V Večeru so nekaj let kasneje objavili članek z naslovom "Maja 139 tisoč ton lignita": "Kolektiv rudnika lignita v Velenju je v maju nakopal 139 tisoč ton lignita. Zanimivo je, da so prav toliko nakopali tudi v aprilu. Letos je prodaja premoga precej drugačna kot lani. Premoga v zalogi ni." Z velenjskim lignitom je bil zmeraj križ, saj je bilo nakopanega premoga vedno preveč ali premalo in le redkokdaj ga je bilo ravno prav. Pa vendar ta družba brez tega premoga že dolgo ne more več shajati. Leta 1961 "Že dalj časa se pripravljajo v Šaleški dolini na občinski telovadni nastop šolske mladine. Hoteli so ga izvesti v soboto, toda muhasto vreme nenehno nagaja. Računajo, da bo naslednjo soboto, tik pred zaključkom šolskega leta nastopilo na velenjskem stadionu nad 2000 učencev in učenk. Vsekakor bo ta prireditev lepa telesnovzgoj- na manifestacija mladine šoštanjske občine.", pa je vsebina članka, ki je bil na današnji dan leta 1961 prav tako objavljen v Večeru. Leta 1969 "Evropa pleše v Velenju" je naslov našega zadnjega današnjega članka, ki ga povzemamo po Večeru: "Tudi letos bo v Velenju že tradicionalni mednarodni plesni turnir Evropa pleše; nanj se velenjsko turistično društvo že pridno pripravlja. Na velenjskem kotalkališču bo 19. in 20. julija na tej prireditvi nastopilo najmanj deset parov mednarodnega razreda." "Evropa še vedno pleše", vendar v Velenju že nekaj časa ne več! ■ Damijan Kljajič ZALESCANSKI PORTRETI 11 Zgodilo se je IZ• rožnika | jff^mj,| VRČKOVNIK n i Tokrat ne bo potrebno poseči daleč v zgodovino. Osmega avgusta pred devetindvajsetimi leti je v sloven-jegraški bolnišnici prirjovela na svet levinja. Levinja po horoskopu, po naravi, po podobi pa še ne. Irenca je bila ljubek, poln otročiček in svojo polnost je ohranila še daleč v puberteto, zaradi česar so jo otroci dražili že v vrtcu, pa tudi skozi večji del osnovne šole. No, če je bila že postave bolj bunkaste, pa se je njena narava precej ujemala s horoskopom. Kot prava levinja je imela pod oblastjo vse bližnje otroke. Sicer nerada, a vendar potrdi govorice, da je nekoč, še preden je šla v šolo, v garaži postrojila fantke in ko so si le-ti slekli hlače, je nenadoma prižgala luč in si natančno ogledala vse lulčke... Poleg tega spoznanja je v predšolskem obdobju prišla še do enega, pomembnejšega. Iz vrtca je nekoč prinesla skodelico, doma pa se je zlagala, da jo je nekje našla. Starši so jo s skodelico poslali v vrtec, kjer jo je vrnila in se opravičila. To je bilo tako hudo, da je božja zapoved Ne kradil postala za vselej tudi njena. Stanovali so v Novi ulici v Šoštanju, kamor se je oče Stanko priselil iz ogroženih Škal in kasneje k sebi vzel še svojo izvoljenko Zvonko, ki mu je že pred Irenco podarila hčerko... Skupaj sta potem nekaj let gradila novo hišo, kar je pomenilo tudi skrajno preudarno ravnanje z denarjem, tako ni bilo posebnih možnosti, da bi bili obe deklici ravno razvajeni. Predvsem ata je Irenco že zelo zelo zgodaj speljal v glasbene vode. Živahno in navihano dekletce je od nekdaj želelo igrati violino, a zmagal je oče harmonikar, tako da je v glasbeni šoli zagrabila za harmoniko. Nič novega, tudi njej matematika ni bila čisto nič všeč, zato pa veliko bolj jeziki in glasba. Osnovno šolo so v glavnem zaznamovale petice in štirice, pa igranje harmonike in nekje proti koncu že tudi v duetu z očetom igranje in prepevanje na številnih svatbah. Imela je sicer veliko prijateljev, a zahvaljujoč svoji polni postavi, se ji fantov ni bilo treba otepati. Tam nekje okoli štirinajstega leta pa se je punca potegnila v višino in odvečni kilogrami so kar nekako izpuhteli. In v osmem razredu je dobila prvi listič, na katerem je pisalo: "Če hočeš hoditi z mano, obkroži DA, če nočeš, pa NE." Takšne priložnosti seveda ni hotela zamuditi, brez razmisleka je "obkrožila DA, šla s fantom enkrat v slaščičarno, potem pa ji je dal sporočiti, da ne hodita več... Rada je urejala pričeske, zato je nekaj časa sanjala, da bo frizerka. Po premisleku /v horoskopu je v podznaku tehtnica/ pa se je odločila, da bo raje učiteljica umetnostne zgodovine in se je leta 1983 vpisala na celjsko Pedagoško gimnazijo. Takrat še ni slutila, da bo nekoč postala medijsko najbolj znana oseba takratne generacije dijakov. Dneve je imela izpolnjene z vožnjo v Celje, učenjem, konce tednov pa z glasbenimi nastopi z očetom. V zameno za inštrukcije iz matematike je sošolki dajala inštrukcije iz glasbe, s harmonike je presedlala na klavir. Svojo simpatijo pa je izkazovala fantu s prekrasnim motorjem, ki ji je popestril marsikatero urico. Oče ji je kupil sintisajzer, hkrati z njim pa je v njeno življenje vstopil tudi Vlado /igral je pri ansamblu Vesna, kjer so ta sintisajzer prodajali/ in začelo se je lepo obdobje sprehodov, obiskovanja kina, koncertov ročk in pop glasbe... Počasi je zanemarila nastope z očetom, pela v ansamblu Aurora, kasneje pa seveda pri Vesni. Odločitev za študij glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru ni bila težka. Generacija 1987. Ob bogatem študentskem življenju in ob svojem Vladu je prva dva letnika opravila z lahkoto/razen glasbene zgodovine, ki ji je žrla živce in jo skoraj odvrnila od glasbe - šele pred komisijo ji je uspelo!/. V tretjem in četrtem letniku študija se ji je zataknilo. Preveč časa je šlo za glasbene nastope z ansambli. Skupaj z ansamblom Vesna je 1990. leta dobila prvo nagrado za debitanta na Ptujskem festivalu, opazili so jo in slabo leto kasneje je izdala svojo prvo kaseto. Tako se je začela njena glasbena pot strmo vzpenjati, od pevke narodnozabavne glasbe je prešla na pop, čeprav pravi, da ji je všeč tudi ročk, jazz in klasika. Zato je tudi izbor njenih pesmi dosti širok, kar je morda prednost, morda pa tudi težava. Nekoč, tam v srednji šoli, je celo sama pisala besedila in glasbo za svoje pesmi, pa ji je zmanjkalo navdiha. Enaindevetdesetega leta je fakulteto obesila na klin /kljub mamimi želji pravi, da se tega študija ne bo več lotila/ in šla učit na osnovno šolo v Griže. Poučevala je glasbo in vodila zbor. Otroci je niso jemali kot pravo tovarišico, radi so se učili, radi pisali kontrolke, zbor je bil zelo dober in odlično so se razumeli v kolektivu. Na dvoletno delo v Grižah so samo izjemno lepi spomini. V bližino rojstnega kraja je prišla leta 1993 - na osnovno šolo Antona Aškerca v Velenju. Tu so bili že malo drugačni /mestni!/ otroci, delo je bilo zato napornejše, sploh s fanti, ki jih je glasba manj zanimala. V pevski zbor je vnesla svežino, poleg težkih umetnih pesmi so prepevali veliko ljudskih in tudi "lah-kotnejše", takšne, ki so bile njihovim letom in duši bližje. Kaj zato, če so nekateri na to gledali podcenjujoče, otroci so peli z velikimj veseljem... In vedno jo radi srečujejo ti njeni učenci, tako kot recimo Poklekova Janja. Tudi sicer je bilo to obdobje naporno, postala je znana pevka, nastopi so se vrstili, časa je bilo vedno manj, pa še mali Žan jo je presenetil na začetku leta 1994 / ves čas je trdila, da bo imela prvega otroka šele pri osemindvajsetih!?/; ker se spodobi, da ima Žan tudi očeta, sta se z Vladom končno 8.julija 1995 poročila, potem ko sta se poznala že deset let. Naselili so se v svojo novo hišo na Velikem Vrhu pri Šmartnem ob Paki in Irena je pustila službo na šoli. Poučevanje v šoli, Žan, Vlado, uspešna glasbena kariera... to je bilo tudi za levinjo preveč. Zdaj dneve posveča Žanu, dogovarjanju o poslih, vajam, ob koncih tedna nastopa, kaj malega pa se posveča možu. Sicer pa je tudi Vlado zasebni podjetnik, malo se videvata, kar je po eni strani tudi dobro, saj sta oba energična človeka, ki ne potrebujeta prav veliko spodbud, da pozitvna energija preide v glasnejšo, negativno. Vlado pravi, da je preveč poštena/ne kradi!/, sama zase meni, da ima pač nekaj dobrih in nekaj slabih lastnosti. Med dobre prišteva prijaznost/bo držalo - op.pisca/, odkritosrčnost /drži - op.pisca/, energičnost /ko je potrebna/ in borbenost. Slabosti so po njenem nepotrpežljivost, vzkipljivost in premajhna vztrajnost. Da skuha odlično govejo juho in da ne zna speči potice in jabolčnega zavitka, je pa že bolj kot ne postranska stvar. Dosegla je že veliko, pred kratkim je izdala svojo peto kaseto /z ansamblom Vesna že nekaj časa ne dela več, zdaj je njen spremljevalni ansambel Slovenskih pet plus/, doživela je Evrovizijo, med ljudmi je popularna... Kam naprej? V nočeh brez spanja razmišlja, da bo njene pevske poti nekoč konec in morala bo početi nekaj drugega. Morda kakšne svoje sposobnosti še ni odkrila, morda pa katero v prihodnjih letih še razvije. Kaj se ve, pravijo, da ljudje obračamo, Bog pa obrne. Ko njen triletni Žan nerodno na prste prešteva, koliko bratcev in sestric bi še imel, ga prijazno prekine: "Ne toliko Žan, ne! Ampak enega bomo pa že še naredili, ko bo čas za to!" ■ U. Hrast L 10 NAS VAS NASI KRAJI IN LJUDJE 12. junija 1997 Srečanje Irena Pilih Preveč dobro jo poznamo, da bi ji prej povedali za namen našega obiska pri njej. Če bi ji, bi gotovo zadevo »zakomplici-rala« do onemoglosti: »Zakaj spet jaz, saj so še drugi! Povedala bi res lahko veliko in marsikaj, pa sem mi zdi, da ne znam povedati tako, kot bi rada.« Skratka, toliko izgovorov, nobeden med njimi pa tehten. Drobna gospa, ki si tu in tam nadene naočnike in je videti bolj stroga, je alfa in ornega gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Kar slišimo jo, s kakšnim komentarjem prebira to mnenje. »Ne ni res. To so mladi, mentorji, recenzenti, vsi tisti, ki prispevajo denar zanj, pa ...« Težko bi iz nje izsilili priznanje, da nosi levji delež zaslug za uspehe, ki jih dosega gibanje. Njene trditve povsem držijo, tako kot povsem drži dejstvo, da brez tistega, ki bi drezal zdaj tega, zdaj onega, ga spodbujal k delu, mu pomagal pri reševanju težav, organiziral marsikaj, zadeve povezal - kar počne Irena -pa ne gre. Od vsega začetka je zraven, od prvega leta dalje si prizadeva, da bi vsakoletni nov izziv pripravili malo drugače, na še višji kakovostni ravni. »Tisto, kar je bilo še včeraj dobro, danes ni več. Pred vsemi nami so nove zahteve, takšne in drugačne težave. Se na eno posebnost moram opozoriti pri tem: nič ni gotovega, nič ne pride samo od sebe, nič ni samo po sebi umevnega. Zato je z gibanjem, organizacijskimi in vsemi drugimi potrebnimi aktivnostmi veliko tudi zahtevnega dela.« Na delovnem mestu socialne delavke na Šolskem centru Velenje Irena počne marsikaj: od organiziranja prehrane do vzgojnih programov v okviru obveznih izbirnih vsebin. Čeprav jo je najbrž že kdo slišal reči: »Ah, v uh me piši, ne grem se več,« še ni izgubila poleta, idej, s katerimi je začela prvi delovni dan. Ni jih zaradi mladih, ki trkajo na njena vrata, jo poprosijo za to in ono ali se z njo želijo samo pogovoriti. Jemlje jih kot osebnosti, ki po eni strani hočejo biti samostojne, početi tisto, kar pač same hočejo. Po drugi strani pa jim poskuša pomagati pri trasir-anju življenjske poti, kar po tihem mladi od odraslih pričakujejo. »Hočejo pristnost, širokost, dovolj veliko mero zaupanja, pomembno jim je tvoje mnenje, čeprav kasneje ne naredijo tako. Odvračajo površnost. Pritisk -moraš, tega ne smeš - je potrebno izpeljati na drugačen, sprejemljivejši in s tem lepši način. Pridih dokončnosti ocene je pri mnogih zelo močan in kljub prizadevanjem težko mlademu dopoveš, da je življenje sestavljeno iz vzponov in padcev, in kako lep občutek Irena Pilih: »Pa brez frizure sem!« I je. ko se pobereš. I Samozaupanja, spodbujanja I pri tem, da so sposobni nared- I iti marsikaj, pa tega niti sami I I ne vedo, jim manjka. Spodbujam jih, včasih bolj, drugič manj uspešno. Materinski čut naredi svoje, čustva včasih tisto, kar bi moral, pa ne narediš.« Je Irena v zasebnem življenju tudi taka? Pravi, da ima včasih občutek, da ji to rata. Večkrat pa zaloti samo sebe, kako hiti za tistim, kar bi moralo biti, vendar kasneje | ne izpade prav. Doma počne vse, kar | počnejo matere, gospodinje, i žene. Prav njena odraščajoča | otroka ji često pomagata pri | lažjem razumevanju mladih | na Centru. »Težko je biti mati, | a tudi zelo zelo lepo. In tega si \ za vse na svetu ne bi dopusti- \ la vzeti.« I Družina ji pomeni veliko 1 in če hoče uskladiti med I potrebami in hotenji, še naj- I pogosteje potegne krajši-konec njen prosti čas. Če ga ima, ga izkoristi za svoje konjičke: rada bere, hodi v gledališče, tudi v opero bi, če bi ji bila bolj na dosego rok, smuča, igra tenis, kolesari, ker ima hišo, ima tudi psa. Tretje leto je razpeta na j relaciji Žalec - Velenje -1 Žalec. »Vseskozi sem menila, | da sem hitro prilagodljiv j človek. Sedaj spoznavam, da | nisem. Ko sem se namreč pre- | selila iz rodnega Celja v | Velenje, sem se na rudarsko \ mesto težko navadila. Ob \ vnovični zamenjavi okolja pa \ ne bi mogla trditi, da sem se po \ treh letih že povsem aklima- | tizirala. Takšna pač sem.« \ Zaradi obilice dela ob I koncu šolskega leta, nekater-1 ih aktivnosti je -pravi - bolj v »luftu« kot na tleh. A, bo I prišel čas, ko bo to mimo, ko I bo pred njo že novo šolsko ' leto. Če je še na začetku J pogovora trdila, da ne bo več gonilna sila gibanja, se je ob koncu pogovora že nekoliko ohladila in priznala: »Nove ideje se mi porajajo in rte hote spet pleteni niti za naprej. Ljudje, s katerimi delam, predvsem mentorji, mi dajejo spodbude za nadaljnje delo. Tu so mladi, dijaki, za katere veš, da potrebujejo nekaj, da se lahko | izrazijo.« Irena, na svidenje spet, | če ne prej, ob razpisu za 15. | Gibanje mladi raziskovalci za | razvoj Šaleške doline. Do | takrat pa čim manj dirk in | čim lepše počitnice! ■ tpl Pavla in Friderik Srebotnik iz Velenja Obnovili nad 200 let staro kapelo Vinska Gora - Pri domačiji Borisa Božiča je farni župnik Tone Kraševec pred nedavnim blagoslovil nad 200 let staro in sedaj popolnoma obnovljeno kapelo, ki je posvečena svetemu Janezu Krstniku. Domačini so se odločili, da kapelo obnovijo zaradi delne razširitve ceste na Janškovem selu in širše dovozne ceste do Božičeve domačije ter jo tako vsaj malo premaknejo iz cestišča. V krajšem cerkvenem obredu so nastopili prvič pevci Mešanega pevskega zbora društva upokojencev Vinska Gora, domači pa so vse prisotne pogostili. ■ L. O. Tako mlada pa že zlatoporočenca Zanima ga spremljanje vremena Kar zanimiv je Silvo Golob iz Mislinje. Že poldrugo leto namreč pomaga svojemu očetu spremljati in opazovati vremenske spremembe, pa količino padavin za posamezne dneve, obdobje megle in še bi lahko naštevali. Silvu to pomeni izziv, veselje pa je dobil, ko je opazoval Pavlo Kolander. Ta ženička je navkljub svojim 85 letom kar pol stoletja opravljala to delo. V Mislinji je namreč tudi ena od številnih opazovalnic Hidrometeorološkega zavoda Slovenije. Silvo vsako jutro ob sedmih stopi do opazovalnice in v posebno posodo - menzuro izlije padavine preteklega dneva in noči, če so bile. Podatke vnese v poseben dnevnik za vsak dan, mesečno poročilo pa potem skupaj z očetom pošljeta v Ljubljano. Nekoliko težje je to opravilo pozimi, ko je potrebno izmeriti višino snežne odeje za vsak dan, pa časovno spremljati, kako dolgo je snežilo, podobno velja tudi za deževne dneve v poletnem času. Takrat je potrebno zabeležiti tudi bliske, grmenje, kako močna je bila rosa in slana v jesenskem času. Kakorkoli že, takšno opazovanje in spremljanje je zanimivo na svoj način, pritegne tudi mlade ljudi. Morebiti pa se lahko kasneje čisto slučajno odločijo za pot, ki vodi v svet meteorologije. Takšni šestošolci imajo v svojih glavicah kar precej bistrosti in vedno jih kaj novega zanima. ■ JaS Pavli in Frideriku Srebotnikovima iz Velenja bi človek težko prisodil, da sta že zlatoporočenca. Obe sta rojena v Skalah, Friderik pred 69 leti, Pavla pa leto prej. Oba sta še čila in zdrava, čeprav ju življenje ni prikrajšalo za najrazličnejše tegobe. Kar klena sta morala biti, da sta najprej vsak zase, nato pa tudi Zlatoporočenca Pavla in Friderik Srebotnik v družbi svojih najbližjih, v fotografski aparat pa jih je »ujel« Lojze Ojsteršek na skupni življenjski poti uspešno premagala vse ovire. Ni jih bilo malo. Friderik si je kos kruha služil na velenjskem rudniku, kjer je dočakal tudi upokojitev. Če sta svoje mlade dni preživela bolj v pomanjkanju in skromnosti, danes živita boljše in srečno življenje v krogu svojih najdražjih: sina Jožeta, snahe Zlatke in njunih pridnih hčera Katarine in Urške. Prav na prigovarjanje Jožeta in Zlatke sta si vnovič obljubila pred matičarjem zvestobo ter ljubezen in si izmenjala poročna prstana. Pri tem pa sta jima stali ob strani njuni vnukinji, na kateri sta zlatoporočenca upravičeno ponosna. Še veliko lepih in zdravih skupnih let jima želi tudi naše uredništvo! Šentilj 100 let Kuharjeve rodbine Pisalo seje leta gospodovega 1897. Ignac in Ana Kuhar prodata svoje malo posestvo v sv. Juriju ob Taboru v Savinjski dolini in se s petimi otroki preselita v Šentilj, kjer sta v zaselku Ložnica kupila Cviklovo domačijo. Bili so težki časi. Če je hotel gospodar, da mu domačija ni šla rakavo pot, je bilo potrebno trdo delati. T\idi Ignac in Ana sta morala biti pridna in iznajdljiva, če sta hotela kolikor toliko dobro gospodariti in preživeti številno družino. Ker so bili takrat časi furmanov, seje tudi Ignac ukvarjal s konji in parizarji. Žena pa poleg gospodinjstva še s krčmarstvom. Njegov vnuk, danes že malo priletni Edo Kuhar, je o svojem dedu pripovedoval takole: "Bil je stiskač in garač, da mu ni bilo para. Ni pa se branil udariti s pestjo po mizi in poklicati polič vina, če je tako naneslo. Tudi kakšnega je včasih pomagal vreči iz gostilne. Kadar pa je potegnil krajši konec, se ni pritoževal.'''' Leta 1934 sta "cajnerja". To je nekakšen spremljevalec poročnega para. V teh sto letih je Kuharjeva rodbina postala dokaj številčna. Kar preko dvesto bi jih bilo, če bi še vsi teptali.našo ljubo slovensko žemljico. Tako pa se to število giblje okrog stopetdeset. Na srečanju ob tem lepem jubileju se jih je zbralo nekaj več kot osemdeset. Preživeli so prijetno sobotno popoldne, ki seje pričelo s skupno mašo v domači cerkvi, in nadaljevalo za bogato obloženimi mizami in veseli glasbi. " Takole se zberemo od časa do časa, saj menim, da ni dobro, če se videvamo samo ob kakšnih žalostnih dogodkih. Zapiši še, da bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu srečanju. Se posebej gre zahvala našemu g. župniku za zbrane besede," je na koncu najinega klepeta dodal sogovornik Edo, sicer gonilna sila tega srečanja. ■ M. H. praznovala zlato poroko. Bilo je zelo svečano, saj je igrala celo "pleh muzika". Med povabljenimi pa je bil tudi poveljnik žan-darjev." Na precej dobro ohranjeni fotografiji s te svečanosti mi pokaže na malega fantiča in pove, da je to on in da je bil na tej svatbi za Del Kuharjeve rodbine na srečanju 12. j iunij 1' I IHlf" M ZANIMIVO NAŠ VAS 11 Lepota Le zakaj bi po Velenju sadili rožice, ko pa hodijo po pločnikih in ulicah! Zapora Zaradi zapore magistralne ceste pri Latkovi vasi je še državni sekretar Žarko Pregelj zamudil, ker je moral do zapore mimo kolone voziti peš. Če bi prišel pravočasno, bi se do mesta zapore lahko pripeljal. Megla Nekateri tudi z različnimi razpravami proti kajenju zamegljujejo ozračje. Za vsak primer Med novimi "rudarskimi" pesmimi je tudi tista z naslovom Užij današnji dan. Za knape je kar primerna. Kdo ve, kako bo jutri. Bosi in... V soboto bodo pohodniki znova krenili bosi na Goro Oljko. Na srečo zaradi veselja, ne iz potrebe. Počasitev V počastitev tedna gozdov so marsikje posekali veliko dreves. Pomoč Ker se je število brezposelnih na velenjskem zavodu za zaposlovanje zakrbljujoče manjšalo, so jim hitro priskočili na pomoč v podjetju Eso Oprema. Knjiga Knjiga je še vedno naša najboljša prijateljica. Predvsem taka manjša. Delovna! Praznik V vodstvu velenjskega premogovnika opozarjajo, da zaključni položaj nogometašev Rudarja ne sodi med prireditve ob njihovem rudarskem prazniku. Presenečenje Slišimo, da so nekateri novi ministri močno presenečeni, ko so spoznali, kako velik obseg dela imajo. Upam, da tega spoznanja ne bodo rešili z zaposlitvijo armade novih državnih uslužbencev. REZANJE ŠOŠTANJA PINCOCAVULUS V Šoštanju deluje kabelska televizija, ki ne sme več snemati zasedanj občinskega sveta. Uradno si je dala prepoved kar sama, jasno pa je, da bi morebitno predvajanje, milo rečeno smešnih sej po internem kanalu te televizije, gotovo resno ogrozilo finančni transfer na relaciji med televizijo in občinskim proračunom. Želja po trajni izgubi zapisov sej občinskega sveta pa se zazna že v pozdravu predsednika, ki ga posladkano nameni eni novinarki, izzveni pa kot da bi rekel: "Kaj pa je tebe bilo treba?" Česa se bojijo občinski veljaki? Kaj se takšnega dogaja na sejali, da bi jili bilo najbolje pozabiti? Ali strahu pred javnostjo botruje slaba režija po obupnih scenarijih, ki se ne morejo primerjati niti z nekdanjimi farsami delavskih svetov? Kaj je torej tako problematično, da javnost ne bi smela poznati dogajanj na sejah sveta, na katerih se ne dogaja nič posebnega. Ha! Ravno v tem grmu tiči zajec. V svetu občine Šoštanj se ne dogaja nič, kaj šele nič takega! Presvetljeni pom-ladniki poslušno sedijo v svojih klopcah in verjamejo svojemu predsedniku na besedo, županu pa že na prijazen pogled. Dvigujejo roke za stvari, kijih sploh niso prebrali, ker ne dobijo gradiva, če pa je kakšna stvar le preveč de-likatna, se momljetje izgovarjajo, da se oni na te reči ne spoznajo in da naj to "doreče stroka"! Svetnikom bi s predpostavko, da so tako neumni, da ničesar od predlaganega ne razumejo, zanesljivo naredili krivico. Ne moremo pa verjeti, da so tako pametni, da bi na seansah, kjer bi jim spirali možgane, vsa gradiva predelali zgolj po ustnem izročilu. Ne. V bistvu gre za ostro pomladansko disciplino. In po obisku dveh - treh šoštanjskih sej se človek ne čudi več, da so v bolj burnih časih drugače povsem povprečni člani strank(e) na ukaz svojih voditeljev stisnili tudi na petelina. Za lepšo bodočnost pač. Če namesto te hardcorovske primere poizkusimo zadevo pojasniti bolj lahkotno, lahko z mirnostjo rečemo, da delovanje sveta občine Šoštanj teče bolj po pravilniku Tajnega društva PGC kot po določilih občinskega statuta. Razlika je samo vtem, daje bil pri Tajnem društvu PGC en predsednik, en blagajnik, en tajnik in en član, v občini pa imamo enega župana, enega predsednika, enega svetovalca, ki je še najbolj podoben blagajniku in četico pomladanskih svetnikov, ki po njihovih nastopih sodeč, ne odtehtajo niti enega člana. Bistvena razlika je samo v tem, da so Ingoličevi fantiči kradli pingocavuluse, v našem primeru pa so v igri proračunski milijoni. Kdo bo po štirih letih janševizma v Šoštanju odgovarjal za škodo, kije že povzročena novi občini? Samo z instant delitveno bilanco, ki je nihče ni videl, pa vsi trdijo, da je dobra, lahko mirno rečemo, da bo zahodnemu delu Šaleške doline načrtno in trajno povzročila toliko škode kot desetletja premogarske evforije, ki smo jo v ekološki slepoti zganjali prav vsi. Pravijo, da v demokraciji politiki plačajo ceno za pov2xočeno škodo na naslednjih volitvah. A čez leto in dan si bodo na obcestnih plankah Janezi, Marjani, Milani in Lojzeki ponovno sončili zobe in ljudje bodo zopet pohiteli okrožiti naše, ne glede na to, kakšni so in koliko obljub (ni)so izpolnili! Če bi Magna Purga še enkrat risal svoje zgodbe in si za vzor vzel naše državljane, bi se njegov znameniti strip danes zaključil s stavkom: "Eh, kline! Volili smo pa le!" ■ Perorez Etnološka paberkovanja 20 O Plešivcu in etnološki dediščini Piše: mag. Jože Hudales V juniju je poteklo sto let, odkar so vrli Plešivčani zgradili novo šolsko poslopje, v katerem še danes vlivajo učenost v glave nadebudnih najmlajših prebivalcev Plešivca, le da je teh glav in glavic iz leta v leto manj. Ob koncu 19. stoletja je obiskovalo šolo sto do sto trideset otrok, in to v kraju, ki je leta 1900 štel le 473 duš. Letos šolo obiskuje dvajset učencev! V tem stoletju se je za zidovi plešivške šole zgodilo marsikaj; mnogo tega že samo po sebi sodi v našo - šaleško - kulturno zgodovino. Tako je šolo leta 1897 blagoslovil nihče drug kot naš znameniti pesnik Anton Aškerc, ki je bil prav tedaj kaplan v Skalah, na njej pa je vse do svoje smrti ročna dela poučevala znamenita Cankarjeva izvol-jenka Anica Lušin - Bregant. Pa dovolj o šoli in njenem pomembnem jubileju; danes želimo pisati o etnološki dediščini Plešivca, ki sta jo "postavili na ogled" prizadevni plešivški učiteljici Dragica Oderlap in Franka Klančnik ter njunih dvajset malih varovancev ob proslavi stoletnice šolske stavbe, ki je bila v petek, 6. junija. Razstava, postavljena z najbolj skromnimi sredstvi v obe učilnici plešivške šole, je bila popolno presenečenje tudi za razvajeno oko poznavalcev, ki so videli že ničkoliko tujih in domačih etnoloških razstav. Najprej je bilo presenečenje predvsem število zbranih predmetov, ki pričajo o stoletni zgodovini šolstva na Plešivcu, predvsem pa o življenju in delu nekdanjih prebivalcev tega kraja. Predmetov vsakdanje rabe, ki seveda kar vsi po vrsti sodijo v našo kulturno dediščino, se je nabralo nekaj sto. Skoraj vse so v plešivških hišah in na njihovih zaprašenih podstrešjih izbrskali otroci in jih prinesli v šolskih torbah ali pa so jih na šolo pripeljali njihovi starši z avtomobili, na traktorjih ... Tistim, ki smo na svojih poteh po starih domačijah Šaleške doline in na sledi za bodočimi muzealijami že neštetokrat slišali stavek: "Zakaj pa niste prišli prej, lani smo popravljali streho in je vse šlo..." je ob posta- Kesam se! Tone Brodnik je pred krstitvijo novih zvonov stopil pred obličje številnega župnijskega zbora pred cerkvijo Sv. Marije in se spovedal: »Nisem kriv, da so ceste v Šaleški dolini v tako slabem stanju. Saj jih ves čas obnavljamo, a vse naenkrat res ne gre! Ni denarja. Nisem kriv, da so Občini ukradli že drugi službeni avto, ki sem ga vozil tudi jaz. Kesam se za vse grehe, ki mi jih pripisujejo drugi, kajti sam se ne čutim krivega!« Kolikšno pokoro so mu naložili župniki, pa žal Optometru ni uspelo izvedeti. Zastava za lep spomin Kar nekaj let je moralo miniti, da so se zgornjesavinjski in zadrečki gasilci dokopali do spoznanja, da pet občinskih gasilskih zvez, ki naj bi jih narekovala nova lokalna samouprava, ni smotrnih in da je edina pametna enotna organiziranost gasilstva za vseh pet občin. Ustanovili in s statutom potrdili so torej Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, za spomin grenko lepe čase prerekanj pa so na občinskem članskem tekmovanju izobesili kar zastavo bivše Občinske gasilske zveze Mozirje. Kdo ga bo dobil? Po kotičkih paške fare v zadnjem času precej govorijo (beri šepetajo) in se nasmihajo ob vprašanju, kdo bo dobil izpraznjeno stanovanju v bloku nad šmarškim zdravstvenim domom, ki je sicer last občine Šmartno ob Paki, po mnenju župana pa občinske uprave. Čakajočih nanj je precej, največ seveda upravičenih. Izbran bo samo eden. Po načelu, da je bog najprej brado sebi ustvaril, menda tudi tokrat ne bo šlo. Govorice namreč pravijo, da naj bi si mož, ki je nekako pri koritu, stanovanje dodelil kar samemu sebi. Koliko je v tem resnice, bodo menda tisti, kijih to zanima, kmalu izvedeli. lo jasno, da je etnološke dediščine v Šaleški dolini še vedno veliko, zelo veliko, le pot do nje nam je mnogokrat zaprta. Pogosto zato, ker se ljudje ne zavedajo, da tudi sami hranijo drobce te dediščine. Le redki so primeri, ko smo lahko po zaslugi razsvetljenih lastnikov "polnih" podstrešij sodelovali pri rušenju starih hiš in v muzej (zastonj!) pripeljali ves "mrtvi inventar" starih domačij, kot npr. pri Ročniku v Zavodnjah ali kot se je zgodilo pred nekaj dnevi, ko so pri Novaku v Lokovici čistili podstrešje in nas poklicali, češ: "Izberite si tisto, kar je za vas, vse drugo pa gre na odpad". Toda odnos do etnološke dediščine je ponavadi drugačen in precej bolj pogosto se nam dogaja, da smo kar nekaj let na sledi kosu, ki bi ga prav radi (tudi za primerno odškodnino) imeli v svoji zbirki. Vendar pa tisti trenutek prav ta predmet, kije doslej osamljen in zaprašen sameval na podstrešju, postane nenadomestljiv družinski spomin -dediščina v čisto neposrednem pomenu besede. In če se vrnemo k plešivški razstavi: dvajset učencev plešivške šole je nekaj dni od doma prinašalo "okruške" nekdanjih časov, razbite, zaprašene in neugledne. In ko sta jih učiteljici Oderlapova in Klančnikova skupaj z učenci razpostavili po šolskih klopeh, pogrnjenih z lanenimi prti naših babic, ko je vsak "okrušek" spet našel svoje mesto med sebi enakimi, se je pokazalo, da so postavili pravi etnološki spomenik nekdanjemu življenju v Plešivcu. Prava vrednost etnološke (in tudi druge dediščine) ni v posameznih estetsko dognanih kosih, ampak v njihovi množici, v iluziji nekdanjega življenja, ki so jo sposobni predstaviti. Le nečesa me je strah; jutri bodo vsi ti predmeti romali nazaj na podstrešja in čez destletje jih morda ne bo več ... I Humoreska Dvorišča, dvorišča Moja žena rada ob četrtkih zjutraj pri kavici prebira Naš čas. Ker je bolj preprosta duša, ne razume vsega, kar prebere, ali pa si razlaga po svoje. Kadar je tako, dolgo tuhta sama pri sebi, nato pa se spravi name s kopico čudnih vprašanj. Tako je bilo tudi ta četrtek. Kar videl sem, kako se ji pod namrščenim čelom vrtijo misli. ''Ti, Lojze, ali je cesta isto kot dvorišče?" "To pa ne, saj sama veš, da ni! Cesta je bolj javne narave, dvorišče pa bolj zasebne. Dvorišče ponavadi spada k kakšni stavbi, hiši ali tovarni." "Ja, potem pa ne razumem! Saj ravno za tovarno gre. Tukaj piše, da je dvorišče prispevalo k izgubi in da bo šlo dvorišče v stečaj. To pomeni, da so delavci sedaj na dvorišču, prej se je pa govorilo, da bodo šli delavci na cesto. Zato sprašujem, če je to isto. Pa še zraven piše, da obleka naredi človeka, dvorišče pa je ogledalo podjetja!" Vzel sem v roke časopis, prebral, kar je pisalo in se nasmehnil. Moja je, seveda, po stari navadi najprej skupaj zmešala dva različna članka, dve različni podjetji in dve zelo različni dvorišči. Ko sem ji to lepo razložil, sem ji tudi povedal: "Veš, delavci na cesti, to pomeni, da so ostali brez službe, delavci na dvorišču, to je pa bolje. To naj bi pomenilo delavce v tovarni, obrani." "Ja, zakaj pa potem tako ne napišejo? Da bi lahko vsakdo I razumel? Kar poglej v svoj slovar, gotovo ne piše, da beseda dvorišče I pomeni tovarno!" | Seveda, moja pač mora imeti vedno prav in zadnja beseda je ved-| no njena! | ■ Mali Lojze I__________________________I Pisma bralcev Občinskim svetnikom občine Velenje Povod za tole pisanje je razprava svetnikov o prešolanju škalskih osnovnošolcev na drugo bolj oddaljeno osnovno šolo. Predlagatelj vztraja pri edinem predlogu, čeprav obstaja za šolarje množica ugodnejših rešitev. Skale so raztreseno naselje, šolarji imajo do avtobusnih postajališč tako daleč kot mestni otroci do šole. Avtobusna vožnja šolarjev bi se podaljšala od sedanjih 4 km do 6 km na 6 km do 8 km. Pri predlagani šoli ni urejeno avtobusno postajališče niti varna pot od postajališča do šole. Na VTV sem gledal posnetek zadnje seje občinskega sveta. Menim, da je nekaj malega treba reči o demokraciji, ne o tisti teoretično tako ali drugače pojmovani, pač pa o tisti, ki se tiče občanov. Kako naj od vas, spoštovani občinski svetniki, občani pričakujemo demokratično, preudarno presojo in optimalno odločitev, če vas vztrajno krmijo samo z eno edino zveličavno rešitvijo. Predlaganih bi moralo biti več možnosti, ki bi v primerjalni analizi imele razčlenjene prednosti in hibe, da bi vi po razumno dolgem času razprave našli optimalno. Potem ko za to ni bilo poskrbljeno, je onemogočati razpravo svetnikov zagotovo najslabše, kar lahko stori prdsednik občinskega sveta. Posvečeni izbranci pripravljajo edino veljavne predloge, ki izključujejo vsako alternativo, treba je samo še dvigniti roke. Na tak način je svetnikom odvzeta pravica odločanja. Tisto, kar je izbrano in odločeno, lahko še samo potrdite z dviganjem rok, da bi zblefirali demokratično odločanje. Tako demokracijo smo že imeli, pa se ni obnesla, zaradi nje je padel Berlinski zid. V obravnavanem predlogu prevladujejo interesi šolnikov, zanemarjeni pa so interesi šolaijev oziroma staršev. Pričakujemo, da boste te interese ščitili vi, izvoljeni predstavniki. Obnašati seje treba gospodarno. Tudi to pričakujemo od vas, spoštovani svetniki. Ni mogoče prezreti, da so pri osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda dali zgraditi dve avtobusni postajališči za varen vstop in sestop šolaijev. Zdaj, ko sta zgrajeni, pa bi otroke vozili tja, kjer takih postajališč ni. Preverite stroške in se prepričajte, da tako postajališče stane vsaj toliko kot ureditev računalniške učilnice. Preprosto ni res, da starši škalskih otrok nimajo argumentov, ki bi preprečili prestavitev njihovih otrok na bolj oddaljeno šolo. Pot v šolo in iz šole je zaradi naraščajočega nasilja nad otroki vedno bolj problematična. To je čas in prostor, ko je otrok nezaščiten, ko zapusti varno zavetje družine in še ni v varstvu učiteljev. Vsakemu, ki mora dnevno opraviti določeno pot, nekoč, ob slabem vremenu, odpovedo vse prevozne možnosti in preostane le še pešačenje. Zamislite si šibkejšega šolaija, ki si zaradi nasilja močnejših ni upal na avtobus ali pa bo iz drugih razlogov ob slabem vremenu 8 km daleč tovoril težko torbo. Starši vedo za največ težav otrok na poti v šolo in domov. Zato starši škalskih šolarjev še kako utemeljeno ne dovolijo načrtno izpostavljati otrok še večji nevarnosti, ki že tako ali tako sama po sebi narašča tudi na sedanji poti v šolo. Drugačnih rešitev je veliko, vodstvo osnovne šole MPT pa sprejema le tisto, po kateri bi se znebilo podružničnih šol. Malo je otročje, če nekdo, ki ni ravno hišnik na šoli, trdi, da nima nič s tem, vse to da rešuje ministrstvo. Očitno je delo s podružničnimi šolami v šolskih krogih zelo slabo vrednoteno, da se gospod ravnatelj osnovne šole MPT hoče ob predvideni spremembi šolskih okolišev na vsak način znebiti podružnic. Predlagatelj nove razmejitve šolskih okolišev mu gre pri tem na roko. Skalski in cirkovški šolarji so zanje zadnja luknja na piščali. Verjemite, če bi vodstvo šole zaradi ene četrtine manj dela izgubilo tudi eno četrtino plače, bi bile vse druge rešitve boljše od tiste, ki bi jim vzela delo s podružnicami. Vodstvo osnovne šole v Saleku je brez neskončnih razprav v občinskem svetu rešilo prostorsko stisko samo. Avtobus, ki vozi šolarje iz Pake v Šalek, vozi en razred otrok z učiteljem vred v Pako. Tako rešujejo stvari tam, kjer jih znajo, hočejo, obvladujejo in se čutijo odgovorne zanje. Škalska šola je oddaljena od šole MPT ravno toliko kot paška od šaleške. V Velenju je precej občanov, ki bi poslali otroke v dvojezično šolo, kjer bi se imeli možnost naučiti knjižnih osnov srbskega ali hrvaškega jezika. Odpadlo bi prisilno preseljevanje otrok. Ce potegnete premico po Jenkovi cesti preko občinskih meja, razdelite občino na vzhodni in zahodni del. Ugotovili boste, da je v gorenje Velenje, Partizanska 12 Za uresničitev ambicioznih razvojnih načrtov in povečanega obsega poslovanja vabimo k sodelovanju mlade strokovnjake za delo na področju • industrijskega oblikovanja - uvoza in izvoza - razvoja in tehnologije kuhinjskega ter kopalniškega pohištva - splošno pravnem področju. Od kandidatov pričakujemo: - visokošolsko strokovno izobrazbo oblikovalske, ekonomske, lesarske in pravne smeri, - aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika, - ustrezna znanja za delo z računalnikom - kreativnost, dinamičnost, samoiniciativnost. Delovne izkušnje so zaželjene, niso pa pogoj, zato se lahko prijavijo tudi pripravniki. Vabimo vas, da se nam predstavite in pridružite. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenje Notranja oprema, Kadri, organizacija in splošne zadeve, Partizanska 12, 3320 Velenje. vzhodnem delu občine sedem osnovnih šol, v zahodnem pa nobene. Tudi predlogi za lokacijo osnovnih šol so nekoč prihajali v sejno sobo skupščine v potrditev kot brezprizivno edino možni. Večina velenjskih otrok zato mora hoditi v šolo nekam na vzhod. Skrajno krivičen je poskus reševati zablode v prostorskem načrtovanju osnovnih šol na plečih škalskih in cirkovških otrok, da bi polepšali videz preteklih napak. Spoštovani svetniki, porazdelite to breme preteklosti enakomerno na vse občane. ■ S. Lipnik Krajevna skupnost Topolšica Ko mi je g. župan Bogdan Menih, dr. med., še dopuščal vplivati na oblikovanje in politiko občine Šoštanj, smo se v takratni koaliciji strank slovenske pomladi po trdih pogajanjih dogovorili, da bodo vsa investicijska sredstva proračuna občine v letu 1995 plasirana v zaključek projekta toplovod Topolšica. Strinjali smo se zato, ker sta župan in predsednik KS Topolšica zastavila svoji besedi, da v preostanku mandata, se pravi do leta 1998, KS Topolšica ne bo deležna nobenega drugega investicijskega denarja, saj je ta KS samo leta 1995 obremenila občinski proračun za več kot 100,000.000 SIT. Odnose v koaliciji smo pomladi 1996 do skrajnosti zaostrili zeleni po tistem, ko je Naš čas 7. februarja 1996 objavil članek z naslovom KS Topolšica: Po toplifikaciji sedaj predvsem ceste. V članku je predsednik KS Topolšica v bistvu najavil nov investicijski ciklus v Topolšico. Tako se je slovenska pomlad sprevrgla v šoštanjsko zimo, zelene so zaradi zaostrovanja "partnerji" izgnali iz koalicije, jaz pa sem bil, kljub županovemu zavajanju, 6. junija 1996 brutalno vržen na cesto in sem danes na zavodu za zaposlovanje prijavljen kot invalid druge kategorije. Med tem je predsednik KS Topolšica po zaslugi svojega župana in zdravnika tako zaposlen z drugimi nalogami na občini, da kot invalid druge kategorije utegne le s težavo opravljati svoje redno štiriurno delo za nedoločen čas. Dne 5. junija letos pa smo v Našem času lahko prebrali članek Krajevna skupnost Topolšica: Telovadnica, vodovod, kanalizacija. V njem predsednik KS Topolšica cinično ugotavlja, da imajo vsi predsedniki KS enake možnosti, vendar je odvisno od vsakega posameznika, kako si kdo prizadeva. Kot daje občinski proračun tekma, kdo bo več nagrabil, pri tem pa vsa občinska uprava večinoma pripravlja akte, ki tako ali drugače usmerjajo proračun v Topolšico. Poleg tega je pomenljivo, da del proračuna, ki ga bolj ali manj zafrčka Podjetje za urejanje prostora Velenje, osebno nadzoruje predsednik KS Topolšica. Veliko smo se naučili, najbrž pa se nikoli ne bomo znali tako učinkovito prizadevati, kot to uspeva navezi župan - predsednik KS Topolšica. Zato jima predlagam, da v potrditev svojih sposobnosti, nam pa v odrešitev, ustanovita svojo občino Topolšica. Vsi bomo laže zadihali. ■ Peter Rezman Johe ni več Joha je bila muca, ki je delila usodo s številnimi mačkami, ki so bile zavržene, ko so nekoliko odrasle in izgubile izgled žive igračke. S svojo mačjo inteligenco si je znala pridobiti veliko odraslih in otrok, da sije ustvarila kolikor toliko znosno življenje potepuške muce. Ljudje so jo, zlasti stanovalci Šaleške 2d, hranili in spuščali v mrzlih nočeh na stopnišče. Z instinktom je prepoznala simpatije in antipatije ljudi in se jim približala ali skrivala pred njimi pod avtomobili. Dokler se ni pri nekom zmotila, ki jo je okrutno pokončal in poginulo (z zlomljeno hrbtenico) postavil pred vrata našega stanovanja. Priznam, ko smo dvignili pralni stroj, pod katerim je ležala, me je pogled na njeno zmaličeno telo pretresel in zasmilil se mi je človek, ki je to storil. Kako malo ljubezni je prisotne v njegovem življenju, niti je ni sposoben sprejemati, kaj šele dati, ne od ljudi in ne od živali. Vem, da je človek, ki se mu živali gnusijo, prepričan, da so tisti, ki jih imajo radi, nekoliko umsko zaostali. Ne zaveda pa se, da je on udarjen z nizko čustveno inteligenco, ki je ni sposoben razviti. Tak človek tudi ni sposoben predvideti prihodnosti svojega življenja. Ne pomisli, da bo v starosti in bolezni nebogljen kot živali in da lahko takrat pričakuje pomoč samo od tistih, ki jih je prej zaničeval in ranil s svojo okrutnostjo. Zato ti bom, dragi sosed, ki si mi to storil, še vedno prijazno pogledala v obraz s kančkom sočutja in upanja, da boš nekoč tudi ti začutil drobec topline v svoji duši. ■ M. Šavor TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Te/efon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU MOKAT500 25/1 KG 59,90 BIBITA 1,5L 6K0M 570,00 SLADKOR 50/1 KG 115,90 JERUZALEMČAN 12/1L 419,90 TESTENINE 500G 89,90 RADENSKA ZABOJ 720,00 VEGETA 1 KG 899,90 PRAŠEK OSKAR 2,4KG 399,90 RIŽ SPLEND0R 1KG 119,90 DETERGENT ZA POSODO 4L 349,90 K0MP0T BRESKEV 850G 139,90 PRAŠEK ARIEL 3,6 KG 889,00 OLJE GEA 12/1L 164,90 T0AL. PAPIR CARL. 8K0M 239,90 KAVA BAR 100G 169,90 SILAN KONCENTRATI L 409,00 MAJONEZA HELLM. 630G 499,90 MILO PALM0LIVE 79,90 SADNI SIRUPI 3L 599,00 KRMNA KORUZA 31,90 NA ZALOGI MOTORNA OLJA, TRAKTORSKE GUME, VELIKA IZBIRA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA OROOJA PO UGODNIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA TUDI Z ACTIV0, VIS0, IN EUR0CARD-0M. *** KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE! *** Osnovna šola Šalek Projekt "Otrokom vsega sveta" Otrokove pravice so perutnice, z njimi bom poletel na rame očka in mame. Boris A. Novak Vsak otrok potrebuje za svoje srečno otroštvo zaščito, toplino, varnost in nežnost Popoln je šele takrat, ko ima ob sebi starše in ljudi, ki ga razumejo in le tako se lahko razvije in odraste v zrelega človeka, ki bo kos težavam današnjega včasih ne preveč prijaznega sveta. Otrok potrebuje, da ga spoštujemo, da spoštujemo njegove pravice, da smo tolerantni do njegovih čustev in pripravljeni učiti se iz njegovega vedenja. Učitelji in učenci OŠ Šalek se zavedamo, kako pomembne so osnovne pravice otrok in ni naključje, da smo se marca letos prijavili na republiški projekt "Otrokom vsega sveta"'. Izhodišče temu projektu, ki ga je založba Epta oblikovala v sodelovanju s slovenskim odborom za UNICEF, je bila istoimenska slikanica, ki vsebuje prekrasne ilustracije svetovno znanih ilustratorjev in so zapisane v Deklaraciji o otrokovih pravicah. S finančno pomočjo mestne občine Velenje smo nabavili slikanice za vse učence, ki so bili vključeni v projekt. Sodelovalo je devet oddelkov na razredni stopnji, na predmetni stopnji pa smo vključili učence pri slovenskem jeziku, likovni vzgoji, glasbeni vzgoji ter pri pred- metu etika in družba. Zelo aktivna je bila tudi gledališka skupina Frkolini. Predstavili so se na tiskovni konferenci ob izdaji nove konvencije o otrokovih pravicah, kamor nas je povabil slovenski odbor za UNICEF. Sodelovali so v kulturnem programu z igrico o otroškem sodišču in navdušili polno dvorano občinstva v Univerzitetni knjižnicrMaribor. Uvodno uro smo izvedli v šolski knjižnici. V razredih pa so se lotevali pravic otrok vsak na svoj način, vsak oddelek malo drugače. Zaključna prireditev ob predstavitvi projekta je bila 27. maja. S projektom smo želeli popestriti in obogatiti naše vz-gojno-pedagoško delo in vzbuditi občutek pomena otrokovih pravic. Ker so bili v projekt vključeni tudi starši naših učencev, smo prepričani, da so preko našega dela spoznali tudi to, da je treba otrokovim čustvom dati veljavo, jih spoštovti in jih poslušati, kadarkoli bodo to želeli, saj jim bodo le tako lahko podarili srečno in prijazno otroštvo. Če smo ob vsem tem komu vzbudili občutek za prijaznost in strpnost do druge osebe in bo, ko odraste, znal uveljaviti ljubezen in pripadnost pri svojem otroku, zakoncu, prijatelju ali sodelavcu, je bil naš cilj dosežen. ■ Vodja projekta, Maja Pirnat Javna razgrnitev dolgoročnega družbenega plana ŠMARTNO OB PAKI - V občini Šmartno ob Paki je sprejem prostorskih planov prešel v zaključno fazo. V prostorih občine že poteka javna razgrnitev dolgoročnega družbenega plana, ki bo trajala do konca meseca junija. Javna obravnava teh dokumentov bo 23. junija ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega doma Šmartno ob Paki. V spomin dr. Antonij u Korunu V soboto 7. junija smo se na velenjskem pokopališču poslovili od dr. Antonija Komna člana ene redkih še preostalih velenjskih družin, katerih korenine še segajo v nekdanje trško Velenje 19. stoletja, v čase že davno minulih ostrih in zagrizenih bojev med velenjskimi Nemci, oz. bolje nemšku-tarji in Slovenci. Rojstna hiša dr. Antonija Komna je bila v tem času pač središče slovenskega kulturnega in družabnega življenja tedanjega Velenja; v njej je bila ustanovljena prva velenjska čitalnica, v njej so se zbirali slovenski rodoljubi, med njimi pesnika Anton Aškerc in dr. Anton Medved Poleg tega pa je bil dr. Antonij Komn rojen v hiši, kije bila morda izmed vseh trških hiš Velenja naklonjena lepim vedam, zlasti pa glasbi, saj je bil Antonijev oče Fran Komn - Koželjski zagotovo najbolj znamenit glasbenik Šaleške doline, plodovit skladatelj, dirigent in zborovodja, predvsem pa avtor prve slovenske citrarske, pa violinske šole in šole za kromatično in di-atonično hramoniko. Tako ni čudno, da so rojenice dr. Antoniju Komnu ob njegovem rojstvu 15. decembra 1914vzibel položile tudi glasbeni talent in čeprav se je mladi Antonij po končani klasični gimnaziji posvetil mnogo bolj stvarnemu pravu, je bil tudi zelo dober pianist-avtodidakt, leta 1936 pa je po smrti očeta prevzel vodstvo velenjskega pevskega zbora in se tako zapisal tudi v zgodovino glasbenega poustvarjanja v Šaleški dolini Pravo je Antonij Komn študiral v Ljubljani, kjer je leta 1939 po opravljenih rigorozih dosegel naziv dr. prava, začetek II. svetovne vojne pa je dr. Komna zatekel v starojugoslovanski vojski, katere zlom je Antonij Komn 14. aprila 1941 dočakal v Sarejevu, kjer je bil zajet in odpeljan v nemško ujetništvo v Berlin. Leta 1944se je dr. An toniju Komnu uspeh v partizane, kjer je dosegel čin artilerijskega stotnika 1. razreda, in bil odlikovan z medaljo za hrabrost in redom zaslug za narod. Kot pravnik je v XIV diviziji opravljal pomembne funkcije; med dnigim je bil vojaški javni tožilec na osvobojenem ozemlju v Zgornji Savinjski dolini, sodeloval pa je tudi z nmoginu kasnejšimi znamenitimi pravniki; dr. Jožetom Goričarjem, dr. Jožetom Juhartom, prof. Kobetom in mnogimi drugimi Po vojni je bil demobiliziran in je nekaj časa opravljal delo javnega tožilca v Celju, nato pa je bil ves čas do upokojitve odvetnik v Slovenj Gradcu, pri čemer je veljal zlasti za imenitnega poznavalca civilnega prava. ■ Jože Hudales 12. junija 1997 ZA RAZVEDRILO MO NOVOST NA EVROPSKEM TRGU ! V SODELOVANJU S ČERVENJAK d.o.o. Šaložka 9a, VELENJE, tol:063/862-744 POOBLAŠČENO PODJETJE ZA IZDAJO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV ZZZS ►<] h M m M VELEBLAGOVNICA VELENJE Že od nekdaj velja, da smo starši najbolj zadovoljni, če uredimo našega malčka tako, da je zadovoljen tudi on, nam pa se zdi še lep za povrhu. Danes to ni več težko. Na policah naših trgovin je izbira iz sezone v sezono boljša. Poleg že znanih otroških znamk in proizvajalcev pa vsako leto spoznamo še kakšnega novega, ki smo ga prej lahko občudovali le, če smo po nakupih skočili čez mejo. In tudi za otroško modo velja, da se spreminja, da sledi modnim trendom. Vedno pa ostaja nekaj nenapisanih pravil, ki trdo veljajo, tudi če se za modo ne zmenimo. Otrokom je najbolje vedno kupovati oblačila in perilo iz naravnih materialov. Če boste svojega otroka že kot malčka naučili kombinirati barve, bo urejen tudi, ko bo malce zrasel in se bo oblačil sam. Zato se splača, da mu okus gradite skupaj. Zelo dobro je, da ga imate pri nakupu vedno s seboj in da oblačilo tudi pomerite. Pa ne zanašajte se preveč na tisto, da bo kupljeno kmalu prerasel in zato ne kupujte prevelikih stvari. Prav mu bodo verjetno ravno v nepravem letnem času, prej pa bo v prevelikih izgledal smešno. In kaj prinaša letošnja otroška moda? Predvsem veliko živih barv, veliko izdelkov iz povsem naravnih materialov, ki se lepo nosijo in še lepše vzdržujejo. Letos poleti bomo s seboj vozili male pomarančaste, kivijaste, limonaste in v drugačne tropske odtenke odete malčke, ki bodo popestrili še tako oblačen dan. Ste že slišali za otroško perilo znamke Kiddy's. Ko se boste enkrat odločili za nakup, ki res ne bo najcenejši, boste zagotovo več kot zadovoljni. Perilo je modno, zelo kvalitetno, obliko in barvo obdrži tudi po mnogo pranjih. Veliko lepih poletnih oblačil znamk Filio&Laura in Beti vas tudi čaka v Namini ponudbi v pritličju Veleblagovnice; našli boste modne pajkice, dolge potiskane T-shirte, pa majice s kapucami, prikupne male poletne oblekice... Otroški oddelek je res odlično založen. Če sledite modnim novostim, potem že poznate Z.Cavaricci-jevo kolekcijo. Ja, tudi najmlajšim jo ponujajo, modno in simpatično. Mamic, ki imajo dojenčke ali pa jih še pričakujejo, pa zgotovo ne bo razočarala vedno okusno oblikovana Jutranjkina ponudba oblačile za najmljaše sončke. Tudi izbira teh je v Nami bogata. Za vse okuse. vinslor d.o.o., Efenkova 61, 3320 Velenje, p.p. 117 Podjetje za notranjo in zunanjo trgovino Maloprodaja (SPC Selo) tel.: 861-791, 852-286 Veleprodaja tel.: 861-411 fax: 862-420 ORTOPEDSKI IN DRUGI ZDRAVSTVENI PRIPOMOČKI S • anatomske blazine WITCHI iz Švice i • sedeži za bane • invalidski vozički • recipročne hodulje in bergle in še čez l.OOO proizvodov iz ortopedskega in rehabilitacijskega programa za lažje življenje kovinska STREŠNA KRITINA s 50 letno garancijo ALUMET - uvoz iz ZDA lahka 6,5 kg/m2 ■ za nizke naklone do 12 stopinj ■ lepega videza ■ različnih barv ■ sprejemljiva cena ALUMET Stone Coated Steel Roofing Oven od 21.3. do 21.4. Čeprav se boste počasi spet uživeli med stare prijatelje, še vedno ne boste tako sproščeni in mirni, kot bi sami želeli. Stresno obdobje se bo podaljšalo tudi zaradi pomanjkanja denarja, ki ga boste spet močneje občutili. Nikar ne mislite, da bodo vse vaše težave izginile čez noč. Če se boste pričeli obnašati temu spoznanju primerno, bo že konec tedna lepši in prijetnejši. Le partner bo še naprej nergav in od vas zahteval nemogoče. Bik od 22.4. do 20.5. Neka pohvala vam je pomenila veliko več, kot so drugi pričakovali in kot ste sami pokazali. Dobili boste jekleno voljo in zastavljeno zato brez težav izpeljali do konca. Pri delu je čas, da stopite iz svoje sence in pokažete vse, kar znate in zmorete. To se bo poznalo tudi v kuverti, zato le pogumno naprej. Kar pa se ljubezni tiče, lahko rečemo le, da zvezde ne napovedujejo nič dramatičnega in nič novega. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Sedaj ni čas, da bi delali velike načrte, saj se vam bodo podirali kot hišica iz kock. Poletje pač ni čas zato, saj tistih, ki jih boste potrebovali v ključnih trenutkih ne bo nikjer. Zato se raje usmerite drugam, k drugim aktivnostim in nikar ne mislite, da boste kaj zamudili. Jeseni boste načrt izpeljali hitro, brez težav in večjih stresov. Vi pa raje končno splanirajte dopust, da boste še pravočasno rezervirali prostor pod dopustniškim soncem. £ak od 22.6. do 22.7. Še nekaj napornih dni je pred vami, a počasi se boste umirili in spet zaživeli polnejše življenje. Nikar ne mislite, da bo lahko; še nekaj krepkih preizkušenj vas čaka. Ko boste že mislili, da ste iz najhujšega, boste izvedeli presenetljivo novico, ob kateri ne boste ostali ravnodušni. Prijatelji vas bodo pogosto obiskovali, kar vam bo všeč, saj vam bo čas veliko hitreje mineval, pa še na skrbi boste pozabili. Lev od 23.7. do 23.8 Lahko se zgodi, da se boste zapletli v precej čudno ljubezensko igrico, ki bo spominjala na vsebino kakšne televizijske nanizanke, ki se bo tokrat dobro končala. Vseeno vas bo stala nekaj živcev, a boste še pravi čas spoznali, kaj morate storiti in kako reagirati, če želite rešiti, kar se še rešiti da. Sorodnik vam bo poskušal vsiliti svoje mnenje. Malce ga že poslušajte, a ne preveč, saj vse, kar vam bo povedal, ne bo čisto držalo. Devica od 24. 8. do 23. 9. Vaš vsakdan postaja tako dolgočasen, da je že čas, da ga malce spremenite in razgibate. Poskusite se vsaj za kakšen trenutek odlepiti od doma in se posvetite stvarem, ki vas pomirjajo. Že dolgo niste ušpigili nič za svojo dušo, pa sami veste, kako močno vas to sprošča. Se naprej boste precej raztreseni in pozabljtvi, a ne bo hudega. Vsaj ta teden boste z zdravjem kar zadovoljni, manj pa z ljubezenskimi dogodivščinami. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Previdnost naj v prihodnjih dneh ne bo odvečna beseda. To velja tako v prometu kot pri ravnanju z denarjem. Sploh, če boste urejali neke uradne zadeve, ali če boste imeli v rokah veliko tujega denarja, od vas pa bodo pričakovali, da ga boste pametno naložili. Teden vsekakor ne bo ugoden za špekulacije, zato se raje držite poti, ki vodijo naravnost. Zdelo se vam bo, da vam manjka samopotrditve in nežnosti. Poskrbite, da ne bo več tako. Škorpijon od 24.10 do 22.11. Kaj lahko se zgodi, da vas bo partnerjevo ravnanje počasi spravljajo ob dobro voljo in ob živce. Povejte mu, kaj vi mislite o vsej zadevi, potem pa se raje tiho umaknite. Tako bo slaba volja oba minila sama in spet se bosta imela rada. Le kratek viharček bo to. Pri delu boste želi le pohvale; tudi take, ki vam bodo res veliko pomenile in ne le take, ki bodo bolj malo od srca. Tudi finančno se vam bo poznalo. Strelec od 23.11. do 22.12. Trudili se boste, da bi rešili nekaj, kar počasi ugaša in umira, a bo vse bolj kazalo, da je vaše početje neplodno. Pri tem ne pomislite, da bi se morali spremeniti tudi sami, ne le partner. To se vam zdi prehudo, kajne. Rešitve ne bo, če se to ne bo zgodilo, zato poiščite tudi kakšen strokovni nasvet. Ni res, da je vedno pametno poslušati le srce in svoj razum. Več ljudi vedno več ve. Pa četudi so vmes tako osebne reči, kot pri vas trenutno so. Kozorog od 23.12. do 20.1. Ne boste si mogli predstavljati, koliko težav lahko povzroči majhna laž, ki se vam je za povrhu zdela še čisto nedolžna. Znašli se boste v pravem klopčiču čudnih pripetljajev in zamer, ki vam bodo pri odmotavanju spile kar nekaj krvi in živcev. To bo za vas več kot dobra šola. Na koncu boste iz vsega potegnili še koristi, saj boste v dolgem in iskrenem pogovoru nekoga spoznali mnogo bolje in z lepše plati. Že zato vam ne bo več žal... Vodnar od 21.1. do 19.2. Ko boste končno splanirali dopust, se boste odločili, da načrte še malce spremenite. To bo doma povzročilo nejevoljo, vas pa bo naravnost zabavalo. Uživali boste v vsakem prostem trenutku, saj boste spet našli ljubezen, ki ste jo že skoraj pokopali. In to bo tudi vzrok vseh vaših spremenjenih načrtov. Nekdo bo zaradi vsega tega trpel bolj, kot boste lahko sami verjeli. Bodite iskreni do sorodnika, ki vas bo prosil za pomoč. Ribi od 20. 2. do 20.3. V službi se bo marsikaj premaknilo na slabše, kar nekaj reči pa se bo tudi izboljšalo. Najlepše bo to, da vas to sploh ne bo več metalo iz tira. Pomembnejše vam bodo druge reči, ki vas polnijo z energijo in srečo. In o tej boste kmalu spet lahko govorili z leskom v očeh, ki bo pomenil tudi ljubezen. Ko se bo popravilo tudi finančno stanje, bodo le še neki boleči spomini tisti, ki vam ne bodo pustili, da bi bili res popolnoma srečni. Vseeno boste naslednjim dnem lahko rekli, da so lepil Poleg tega Vam nudimo še kovinsko strešno kritino 6ASELL PROFIL (uvoz iz Švedske), steklene prizme, strešna okna, podstrešne stopnice, parket, termo in hidro izolacijo ter vse ostalo, kar potrebujete pri vaši gradnji! Vse informacije v zvezi s STREŠNIMI KRITINAMI dobite na upravi podjetja, za ostalo pa Vas vabimo v naš SPC Selo pri Velenju! Vse za gradnjo na enem mestu - Vinstor Velenje m e ettafi .čutje »OHIR/lLSCUP ČETRTEK, 12. junija SLOVENIJA 1 10.40 Moesha, 9/14 11.00 Družabniki, amer. film 12.30 Rojen med divjimi živalmi, 2/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.05 Novice iz sveta razvedrila 15.30 Nikolajeva cerkev, 2/2 17.00 Obzornik 17.10 Sprehodi v naravo 17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine, 8/26 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Frasier, 16/24 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Omizje 00.15 Tednik 01.10 Forum SLOVENIJA 2 13.35 Recital, evropski mesec kulture 15.05 Posadka, 17/20 15.30 Nogomet 17.15 Izzivalci, 40/52 17.45 Ljubezen boli, 2/10 18.35 Skrb za zemljo, 5/13 19.00 Resnična resničnost 19.30 Izzivalci, 41/52 20.00 Ameriška hči, amer. film 21.40 Zapik 22.10 Quincy Jones gala noč, 2. del 23.10 Zapik C __ 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 00.30 01.00 09.30 10.20 10.25 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 21.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Luknja št. 3, amer. komedija POP 30 Diagnoza: umor, nan. Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala, nan. 24 ur Brez zavor Newyorška policija, 9. del nan. M.A.S.H., nan. Argument Reševalci, nan. Playboy 24 ur, pon. POP 30, pon. POT VAVONLEA, ponovitev 64. dela nadaljevanke EPP / Vabimo k ogledu VIDEO TOP ročk glasba TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE : ALERGIJE; Gostja: dr. Majda Drnovšek - Kaljanac SPOROČILO OD HOLLY, ameriški film REGIONALNE NOVICE NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 13. junija SLOVENIJA 1 10.15 Denver, 19/20 10.35 Ljubezen boli, 2/10 11.25 Ameriška hči, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 13.55 Omizje 15.25 Mladi virtuozi 16.00 Slovenija znotraj, dokum. oddaja 17.00 Obzornik 17.10 Dogodivščine iz živalskega vrta 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Hugo, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Planet IN 21.35 V krvi, 1/6 22.30 Odmevi, vreme, šport 23.15 Murphy Brovvn, 22/25 23.40 Ploščad v nevarnosti, amer. film 01.15 Resnična resničnost 01.45 Videoring SLOVENIJA 2 11.35 Mostovi 12.05 Resnična resničnost 12.35 Quincy Jones gala noč, 2. del 13.35 Zapik 14.05 Forum 14.15 Zgodbe iz školjke 14.55 Zdravilna reka, amer. film 16.30 Frasier, 16/24 16.55 Izzivalci, 41/52 17.25 Snežna reka, 15/26 18.15 Jake in Ben, 4/13 19.00 Tuja dokum. oddaja 19.30 Izzivalci, 42/52 20.00 Afera Lucona, nemški film 22.00 10.000 obratov 22.50 Slovenski jazz v klubu Gajo fi 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 12.30 13.00 15.00 15.30 16.20 16.30 17.20 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.00 01.30 02.00 09.00 09.45 10.45 10.50 12.20 12.25 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 22.05 22.35 22.40 22.45 22.50 22.55 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H., nan. Operacija Pacifik, amer. film POP 30 Diagnoza: umor Top shop, tv prodaja Santa Barbara, nan. Top shop, tv prodaja Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala 24 ur Urgenca, nan. Dosjeji X, nan. Petek 13, amer. film Playboy Erotični film 24 ur, ponovitev POP 30, pon. DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja SKRBIMO ZA ZDRAVJE: ALERGIJE; Gostja: dr. Majda Drnovšek - Kaljanac EPP/VABIMO K OGLEDU SPOROČILO OD HOLLY, film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU MAC, ameriški film (Zlata palma 1992) GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 14. junija SLOVENIJA 1 07.50 08.05 08.50 09.25 09.55 10.45 11.15 12.10 13.00 13.05 14.05 14.55 15.10 15.25 17.00 17.10 18.00 18.25 18.35 18.40 19.10 19.30 20.10 21.10 21.35 22.00 22.15 22.35 Radovedni Taček Male sive celice, kviz Zgodbe iz školjke Srečanje tamburaških skupin in orkestrov S lovenije Saga o McGregorjevih, 15/26 Hugo, tv igrica Tednik 10.000 obratov Poročila Karaoke Strela z jasnega, 5/28 Taborniki in skavti Sprehodi v naravo Divji in svobodni, amer. film Obzornik Svet narave, 2/9 Na vrtu Ozare TV prodaja Hugo, tv igrica Risanka Dnevnik Koncert Big banda, 1. del Novice iz sveta razvedrila Za tv kamero Poročila, vreme Šport Zlata naveza, 7/12 SLOVENIJA 2 14.15 Afera Lucona, nemški film 16.10 Razvedrilna oddaja 17.10 Izzivalci, 42/52 17.35 Sredozemske igre, Barij 17.55 Portorož: košarka, SLOVENIJA:HRVAŠKA 19.30 Izzivalci, 43/52 20.00 Cesarstvo žuželk, 4/6 22.15 Zlata šestdeseta slov. popevke 23.15 V vrtincu 23.45 Sobotna noč 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.00 15.00 16.00 17.00 17.45 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.30 02.00 03.00 03.30 09.30 10.30 10.35 12.35 12.10 18.55 19.00 19.30 19.35 20.00 20.05 20.30 21.15 22.45 22.50 22.55 23.00 Mrčeski, risana serija Reboot, mladi, serije Klop, risana serija Mož pajek, risana serija Peter Pan, risana serije Morska deklica, serija Proti vetru, nan. Obraz tedna Mame, nan. Samski stan, nan. Gola resnica, nan. Beverly Hills 90210, nan. Melrose plače, nad. Hinglander, nan. Nove Supermenove dogodivščine Herkul, nan. Xena, nan. 24 ur Vrnitev v prihodnost, amer. komedija Formula 1, trening Odpadniki, nan. Dirka, amer. film Playboy Playboy special 24 ur, ponovitev Hladnokrvni Luka, amer. film OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu MAC, ameriški film, ponovitev TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 591. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program GLASBENI GOST: ANSAMBEL ČUKI LJUBEZENSKI NAPITEK ŠT. 9, film, komedija NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 15. junija SLOVENIJA 1 08.10 Mednarodna izmenjava otrok, 1/3 08.35 ŽIVŽAV 09.25 Dodojeve dogodivščine 09.30 Na vrtu 09.55 Nedeljska maša, Semič 11.00 Rojen med divjimi živalmi, dokum. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Pomagajmo si 12.30 Nedeljska reportaža 13.00 Poročila 13.05 Ljudje in zemlja 13.50 Planet IN 15.10 Amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Otroški svet, 1/12 17.40 Po domače 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.10 ZOOM 21.15 Moški, ženske 22.05 Poročila, vreme 22.20 Coup de torchen, franc. film SLOVENIJA 2 14.15 V vrtincu 14.45 Zlata šestdeseta slov. popevke 15.45 Izzivalci, 43/52 16.10 Nibelunški prstan 17.30 Sredozemske igre, posnetek 17.50 Tacen: kajak kanu 18.10 Konjeništvo: mednarodno tekmovanje v dresuri, posnetek iz Lipice 19.30 Izzivalci, 44/52 20.00 Goli, 1/6 21.00 Slovenski magazin 21.50 Šport v nedeljo 22.20 Ansambel II capriccio in passocontinuo, 1. del 08.00 Pujsji dol, risanka 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 09.00 Maček Felix, ris. serija 09.30 Kasper in prijatelji, risanka 10.00 Peter Pan, risana serija 10.30 Parker Levvis, serija 11.00 Xena, nan. 12.00 Argument 12.30 Brez zavor 13.30 Nekaj lepega, amer. drama 15.15 Na jug, nan. 16.00 Konec nekega poletja, nemška drama 17.30 Športni krog 18.00 Formula 1, Montreal 21.00 24 ur 21.30 Beverly Hills 90210, nad. 22.30 Melrose plače, nan. 23.30 VN Kanade: vrhunci 23.45 Detektivka Lea Sommer, nan. 00.30 24 ur, pon. PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 08.15 MLADI UPI, otroški zabavno-glasbeni program 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 590. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 10.00 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.20 ŠPORTNI GOST - TONE TURNŠEK 10.40 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije: Oddaja MOJ VIDEO TV Selnica ob Dravi 11.10 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.45 561 VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 12.15 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.55 GLASBENI GOST: ANSAMBEL ČUKI 13.40 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.00 POT V AVONLEA, ponovitev 63. dela 15.50 SKRBIMO ZA ZDRAVJE : ALERGIJE; Gostja: dr. Majda Drnovšek - Kaljanac 16.50 SPOROČILO OD H0LLY, film, drama 18.20 VIDEO TOP ročk glasba 19.20 POT V AVONLEA, ponovitev 64. dela 20.10 HOROSKOP 20.15 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 16. junija SLOVENIJA 1 09.45 10.15 12.20 12.30 12.45 13.00 13.05 13.40 14.40 15.10 15.55 16.25 17.00 17.10 17.25 17.45 18.00 18.30 18.40 19.10 19.20 19.30 20.05 21.00 21.20 22.00 22.45 23.10 00.50 01.20 Otroški svet, nan. Čistka, franc. film Za tv kamero Utrip Zrcalo tedna Poročila Hugo, tv igrica ZOOM Ljudje in zemlja Moški, ženske Dober dan, Koroška TV prodaja Obzornik Radovedni Taček Mejniki, 3/50 Deska Po Sloveniji O naravi in okolju Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik, vreme Mednarodna obzorja Homo turisticus Osmi dan Odmevi, vreme, šport Ulica Hudson, 11/21 Leclipse, kanad. film Osmi dan Videoring SLOVENIJA 2 11.00 Na potep po spominu 12.10 Lov na losose, dokum. oddaja 12.30 Šport v nedeljo 13.00 17. srečanje tamburaških skupin 13.30 V krvi, 1/6 14.20 Obzorja duha 14.50 Ansambel II capriccio in passocontinuo, 1. del 16.05 Goli, 1/6 16.55 Izzivalci, 44/52 17.25 Jake in debeluh, 11/23 18.15 Sedma steza 19.00 Recept za zdravo življenje 19.30 Izzivalci, 45/52 20.00 Zvesti hišnih, španska drama 21.00 Vrata nebeškega miru, 2/3 22.05 Pomp 23.05 Brane Rončel izza odra 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Detektivka Lea Sommer, nan. 12.00 POPkviz 12.30 Na sever, nan. 13.30 Formula 1, ponovitev 15.00 POP 30 15.30 Diagnoza: umor 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Mamice, nan. 18.00 POPkviz 18.30 Umor je napisala, nan. 19.30 24 ur 20.00 Karate Kid 1, amer. akcijski film 22.00 Športna scena 23.00 Reševalci, nan. 00.00 Acapulco H.E.A.T., nan. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 09.30 09.45 EPP /Vabimo k ogledu 09.50 591. VTV MAGAZIN, 10.00 ponovitev 10.05 10.20 TV IZLOŽBA 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 10.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 12.00 19.05 OTROŠKI PROGRAM: 18.55 Risanke 19.00 19.30 TV IZLOŽBA 19.30 19.35 Videostrani 19.35 20.00 20.05 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije; Oddaja LOKA TV 20.35 POT V AVONLEA, 65. del nadaljevanke 20.25 21.25 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 20.45 21.55 NAJ SPOT DNEVA 22.00 REGIONALNE NOVICE 21.10 22.05 HOROSKOP 21.15 22.10 TV IZLOŽBA 21.20 22.15 VIDEOSTRANI do 24.00 21.25 TOREK, 17. junija SLOVENIJA 1 10.45 Jake in debeluh, 11/23 11.35 Neverjetna resnica, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 13.30 Po domače 14.50 Mednarodna obzorja 15.40 Homo turisticus 15.55 Mostovi 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Taborniki in skavti 17.25 Mednarodna izmenjava otrok, 2/3 17.50 Dodojeve dogodivščine 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme 20.05 Gore in ljudje 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.45 Berlin Alexanderplatz, 12/14 23.45 Svet poroča 00.15 Studio city 01.00 Videoring SLOVENIJA 2 11.05 Sobotna noč 13.05 Pomagajmo si 13.35 Recept za zdravo življenje 14.05 MurpTiy Brown, 22/25 14.30 Osmi dan 15.00 Vrata nebeškega miru, 2/3 16.00 Slovenski magazin 16.30 Zvesti hišnik, španska drama 17.25 Sredozemske igre 17.45 Izzivalci, 45/52 18.15 Vesoljska policija 19.00 Volja najde pot 19.30 Izzivalci, 46/52 20.00 F.M., amer. film 21.45 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba 22.35 Šepet iz naslonjača 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.40 22.30 23.00 00.00 01.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, pon. POP kviz, pon. Kritik, risana serija Športna scena VR.5, nan. POP 30 Diagnoza: umor, nan. Santa Barbara, nad. Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala, nan. 24 ur Odličen par, ang. drama Bolnišnica upanja, nan. M.A.S.H., nan. Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev kanali 27 -46 52 Iz produkcije Združenja LTV Slovenije, Oddaja LOKA TV EPP/ Vabimo k ogledu POT V AVONLEA, ponovitev 65. dela nadaljevanke TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU 592. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja ŠPORTNI GOST NAJ SPOT DNEVA HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 10.10 Vesoljska policijska postaja, 24/24 10.55 F.M., amer. film 12.35 Svet čudes, 7/13 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Koncert Big banda 15.05 Svet narave 15.55 Slovenski utrinki 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Pod klobukom 18.00 Po Sloveniji 18.30 TV prodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zunaj sezone, nizoz. drama 21.05 Made in Slovenia 22:00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.50 Posadka, 18/20 23.10 Dvojni obrat, franc. film 00.35 Made in Slovenia SLOVENIJA 2 11.45 Svet poroča 12.15 Volja najde pot 12.45 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba, 2. del 13.34 Šepet iz naslonjača 14.05 Hudsonova ulica, 11/21 14.30 Cesarstvo žuželk, 4/6 15.00 Sredozemske igre 15.20 Studio city 16.05 Berlin Alexanderplatz, 12/14 17.05 Izzivalci, 46/52 17.30 Moesha, 10/14 18.00 Filmski triki 18.30 Karaoke 19.30 Izzivalci, 47/52 20.00 Jevgenij Onjegin, posnetek 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.00 Koncert simfonikov RTV 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 14.00 15.00 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.15 22.45 23.30 00.30 01.00 Dobro jutro, Slovenija Santa Barbara, nad. Reševalci, nan. POP kviz M.A.S.H. Bolnišnica upanja, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. POP 30 Diagnoza: umor Santa Barbara, nad. Mamice, nan. POP kviz Umor je napisala, nan. 24 ur Umor na Karibih, amer. kriminalka M.A.S.H., nan. Obraz tedna Reševalci, nan. Acapulco H.E.A.T., nan. 24 ur, ponovitev POP 30, ponovitev SREDA 09.00 09.45 10.05 10.10 10.30 10.55 11.55 12.30 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 20.00 20.05 20.55 21.55 22.20 22.25 22.30 22.35 22.40 18.6.97 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 592. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP / Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, ponovitev ŠPORTNI GOST REPORTAŽA TEKME TV IZLOŽBA Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE MLADI UPI, otroška zabavno glasbena oddaja TV IZLOŽBA Videostrani EPP/VABIMO K OGLEDU POT V AVONLEA, 66. del nadaljevanke NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 sn, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik. Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk In odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se p! prometni davek. Izgubil oblast nad vozilom V soboto, 7. junija, ob 21.30 je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti Velenje - Slovenj Gradec v kraju Paka. 18-let-ni Ambrož R. iz Sentlenarta je vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Slovenj Gradca proti Velenju. Na odseku, kjer cesto ren-ovirajo, je na makadamskem vozišču izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je levo v strugo reke Pake, kjer se je avtomobnil prevrnil na streho. Sopotnik 18-letni Simon U. iz Straže se je v nesreči hudo telesno poškodoval. Kradejo, kar jim pride pod prste Nekatere pa pri tem tudi dobijo. Prav malo sreče sta premogla vlomilca 20-letni B. V. iz Šoštanja in 23-letni J. Š. iz Spodnjega Razbora. ko sta v zgodnjih jutranjih urah v torek, 3. junija, vlomila v trgovino Dolina na Cankarjevi v Šoštanju. S klobsa-mi, alkoholinimi pijačami in cigareti soju zalotili policisti in jima vse skupaj tudi zasegli. V nedeljo, 9. junija okoli 4. ure zjutraj sta 20-letna M. S. in J. Z. iz Velenja vlomila v eno od hišic v naselju Kinta Kunte ob jezeru. V njej sta se tako obilno okrepčala, da sta potrebovala odmor in sta legla k počitku. Prebudila ju je lastnica, ki pa staji ob pobegu odnesla ročno uro. Mitja K. iz Velenja pa še vedno išče svoje neregistrirano motorno kolo, znamke Tomos BT 50N, sive barve, ki mu ga je nekdo sunil pred zdravstvenim domom v Velenju. V noči na četrtek, 5. junija, je neznanec vlomil v jugo last Marjete M. v Šmartnem ob Paki in ukradel avtoradio Vreden okoli 30.000 tolarjev, v soboto, 7. junija pa je nekdo vlomil v jugo na Šlandrovi cesti v Velenju. Iz prtljažnika je odnesel športno torbo, nahrbtnik in manjši kovček. Danieli K. je ukradel športne copate, več oblačil, osebne dokumente in sončna očala ter jo oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. Policisti pa se v zadnjem času ukvarjajo še z eno vrsto prijav, ki ima sezonski značaj - z "rabutanjem" sadja. V enem tednu so jih »na pomoč« trikrat klicali zaradi jagod in enkrat zaradi češenj. Voznico izsledili Pred osnovno šolo v Šoštanju, kjer otroci izstopajo in vstopajo v šolski avtobus, se je v ponedeljek, 9. junija, ob 7.47, pripetila nesreča. Pri izstopanju je voznica D.O. zbila otroka, k sreči so bile njegove poškodbe lažje, in odpeljala dalje. Policisti so jo izsledili še isti dan na osnovi registrskih označb, ki si jih je zapomnil očividec nesreče. deset plastenk ledenega čaja in mineralne vode. Savinjsko trgovsko družbo je oškodoval za okoli 87.000 tolarjev. V noči na nedeljo, 8. junija, pa seje neznanec lotil prodajalne Pucko na tržnici v Žalcu. Odnesel je večjo količino različnih cigaret, nekaj steklenic žganih pijač in več čokolad ter sladoledov. Latnika Bojana P. je oškodoval za okoli 95.000 tolarjev. Kaj šele bo, ko bo žeja res huda? Vlomilce vse bolj žeja, pa temperature v minulem tednu sploh še niso bile take, da bi jih že lahko. Kaj šele bo? V noči na četrtek, 5. junija, je vlomilec, ob obisku samopostrežne trgovine v Grižah odpeljal kar nekaj sto steklenic in pločevink piva ter več Tragedija mladega para v Radljah ob Dravi V nedeljo, 8. junija, ob 7.30, so policiste v Radljah ob Dravi poklicali iz zdravstvenega doma in jih obvestili, da so v stanovanju na Partizanski cesti nudili prvo pomoč 19-letni Tadeji F. iz Raven na Koroškem, ki je bila huje poškodovana s strelnim orožjem. Tako se je začela razpletati tragična zgodba mladega para. Tadeja F. je bila na obisku pri svojem prijatelju Marku J. in tistega jutra ob 6.30 se je med njima vnel prepr, v katerem je Marko J. vzel v roke samokres in z njim ustrelil Tadejo v predel rame. Zaradi hudih poškodb so dekle naprej prepeljali v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, od tam pa takoj za tem s helikopterjem v Klinični center v Ljubljano. Policisti so Marka J., za keterega so vedeli, daje oborožen, začeli takoj iskati. Ob 11.15 so ga našli mrtvega v bližini pokopališča v Radljah ob Dravi. V stiski, iz katere ni videl izhoda, sije sodil sam. Šaleška cesta v Velenju terjala življenje Umrl pešec Varnostni pas - vez z življenjem Policisti na Koroškem so v prvih 45 dneh, kar teče akcija Varnostni pas - vez z življenjem«, ki jo izvaja policija v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zaradi neuporabe varnostnega pasu izrekli 646 denarnih kazni, 772 voznikom in potnikom, ki so uporabljali varnostni pas, pa razdelili nagradne zloženke. V maju so na Koroškem izvedli tudi »prikrito« štetje uporabe varnostnega pasu in ugotovili, da od 8541 voznikov in potnikov ni uporabljalo varnostnega pasu več kot 27 odstotkov opazovanih. Najslabši so rezultati pri potnikovih na zadnjih sedežih, saj se jih 75 odstotkov ne privezuje. Zgovoren pa je še en podatek: od 463 udeležencev, ki so v 279 prometnih nesrečah uporabljali varnostni pas, jih je bilo le 12 telesno poškodovanih, v prometni nesreči pa je umrl 1 voznik, ki med vožnjo ni bil pripet. M mkp Pravi pomor kuncev pri Javornikovih Je bila spet na delu brezbrižnost lastnika psa? V prometni nesreči, ki se je v četrtek, 5. junija ob 9.35 zgodila na Šaleški cesti v Velenju je umrl 82-letni pešec Antonij K. iz Velenja. 33-letni Igor K. iz Kranja je vozil tovorni avtomobil s priklopnikom po štiripasovni Šaleški cesti iz smeri Slovenj Gradca proti avtobusni postaji. Ko je pripeljal v bližino podhoda za pešce, je z njegove leve strani, zunaj prehoda za pešce, cesto prečkal pešec. Voznik ga je s sprednjim delom vozila zadel na svojem prometnem pasu in zbil po cestišču. Peščeve poškodbe so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC je po vseh šolskih reformah ostal javni zavod za izobraževanje odraslih in mladine, ki se ukvarja izključno z izobraževanjem odraslih in mladostnikov na vseh stopnjah izobraževanja za pridobitev poklica: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE, TRGOVEC, EK0N0MSK0-K0MERCIALNI TEHNIK, STROJNIŠTVO, ELEKTRO, OBLIKOVANJE, VISOKOŠOLSKIH PROGRAMIH (VISOKA UPRAVNA ŠOLA, FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE, PEDAGOŠKA FAKULTETA), pa tudi splošnega izobraževanja in usposabljanja. Tuji jeziki, kreativne delavnice, licence, US0 programi po osnovni šoli (gradbeništvo, trgovina) in po V. stopnji (RAČUNOVODJA, KOMERCIALIST, POSLOVNI SEKRETAR) so le del njihove bogate ponudbe izobraževalnih programov, namenjene širokemu krogu ljudi. »Zavedamo se, da le kakovostna in točna informacija, profesionalna izvedba in kakovostni predavatelji dajejo kakovostno rešitev vrste dvomov in omogočajo dosego zastavljenega cilja,« poudarja Andrej Sotošek, direktor UPI -LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC. Iz 20-letnih izkušenj na področju izvedbe programov za pridobitev poklica na vseh stopnjah vedo, kdaj je potrebno dogovoriti vse potrebno za prihodnje šolsko leto. Dogovorjena izvedba programov za študijsko leto 1997/98 z matičnimi fakultetami in šolami kaže, da študij v Žalcu ni vprašljiv. Prav ta čas pa je idealna priložnost za razmislek za vpis v kakšen študijski program. Zato ne oklevajte preveč in se čim prej obrnite na UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC. Z veseljem vam bodo svetovali in poiskali najboljšo pot do uspeha. Lahko jih pokličete vsak dan do 16.30 ure. Prijazno vam bodo odgovorili na vaša vprašanja, vam pomagali urediti prijavo za vpis in vas seznanili z vsemi podrobnostmi, programom in načinom študija, da bo pot do željenega uspeha čim lažja. Ob tem vas želijo še posebej opozoriti, da lahko pri njih dobite tudi licenco za ŠOFERJA, za kar že imajo izdelan program priprav in so tudi uskladili dogovore s predavatelji glede izpitov. Prav tako imate še čas za pridobitev licence za TRGOVINSKEGA POSLOVODJO preko Gospodarske zbornice Slovenije. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 Če v vseh naštetih programih niste odkrili možnosti za rešitev Vaše težave, vprašanja, jih pokličite in zahtevajte njihov katalog izobraževalne ponudbe. Prepričani so, da boste v množici več kot 40 programov poiskali in tudi našli zase najprimernejši program. Počaščeni bodo, če se boste odločili in se vključili v katero od njihovih izobraževalnih oblik. Tako boste tudi Vi postali član njihove 2000 glave skupine udeležencev izobraževanja. ŠOLA PRIJAZNIH LJUDI, VAŠA POT DO ZNANJA IN USPEHA . Andrej Sotošek, direktor UPI - LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC ?Milan Javornik iz Vinske Gore še danes težko razume prizor, na katerega je naletel minulo sredo zjutraj ob prihodu iz hiše. Na travniku ob hiši so namreč ležali njegovi zajci: eni brez glave, drugi brez enega ali drugega uda, prizor pri zajčniku ob hiši pa je bil prav grozljiv. "Prvi trenutek sem razmišljal, kdo se je lahko tako spozabil in komu so bili moji zajci v napoto. Ko sem si stvar ogledal malo pobliže, nato našel še sled šape v dan prej okopani cvetlični gredi, sem bil že bližje resnici, da je bil na delu pes. 13 zajcev je pokončal. Med njimi tudi odraslo zajkljo, ki je pred kratkim skotila 9 mladičev. Prav ta dan so odpirali oči," je KdoJe krivec zu pripovedoval pretresen ob tem dogodku. Se danes mu ni jasno, kako je štirinožnemu nočnemu obiskovalcu uspelo potrgati z boksov mrežo, na nekaterih celo ključavnico. Že več kot 10 let se ukvarja s prirejo kuncev za lastno porabo, tudi po 100 na leto jih je "pridelal", pa kaj takega v teh letih še ni doživel. "Ne gre mi toliko za povzročeno škodo, približno 20 tisoč tolarjev. Gre bolj za to, kako so ljudje kljub opozarjanju brezbrižni do lastnine drugega, brez kančka odgovornosti. Kaj če bi se namesto kuncev lotil človeka? O tem ne razmišljajo." Milan Javornik je poleg policistov na žalski policijski postaji obvestil o dogodku še veterinarskega inšpektorja. Tudi Rok Pečnik je v zapisniku podal sum, da je to storil pes. Odredil je pataloško preiskavo, ki naj bi dala točen odgovor. Ker pa je Milan ob našem obisku povedal, da bo tisto noč "stražil", smo ga poklicali in to preverili. Povedal je, da se mu je preža obrestovala. Malo pred tretjo uro zjutraj ga je lastni pes opozoril na vsiljivca. Milan je v svoj fotografski aparat' ujel nemškega ovčarja, ki je očitno hotel pokončati še preostale zajce. Zadevo je sedaj pre-pomor kuncev, pes ali pusti, delavcem žalske njegov lastnik? policijske postaje Milan je ostal brez 13 kuncev in najbrž tudi 9 mladičev ne bo mogel rešiti. Skupaj z njim se sprašujemo, kaj bi bilo, če bi se pes spozabil in napadel človeka, otroka in kaj bi storil lastnik, če bi Milan psa slučajno pokončal na svojem dvorišču? Mimogrede, po navedbah Milanovega sokra-jana naj bi nepovabljen gost pomoril kunce še na nekaterih drugih domačijah v Vinski Gori. ■ tp 16 SAS VAS ŠPORT 12. junija 1997 Pogovor z Martinom Steinerjem, direktorjem NK Rudar Rudar (n)ima strategijo(e)!? Velenjski prvoligaš je z osmim mestom dosegel manj, kot so načrtovali in želeli pred začetkom v klubu in tudi manj, kot je želela tribuna. In gledalci so igralcem obrnili hrbet, saj jih tako malo kot minulo sezono še ni bilo na njihovih srečanjih, seveda na igrišču ob jezeru. Napovedana spremeba na trenerski klopi nas je spodbudila za daljši pogovor z Martinom Steinerjem. - To je bila doslej najslabša Rudarjeva sezona. »Res je, vendar najslabša sezona še vedno v prvi državni ligi, kjer igra 10 klubov, ki so izredno izenačeni, saj je razlika med četrtini in osmim mestom samo štiri točke, kar je le ena dobra tekma. Recimo, da je žoga okrogla, potem moramo ugotoviti, da smo po zadnji zamenjavi vendarle imeli igro, vendar nam je športna sreča obrnila hrbet. Za zaključek, naj ne izzveni kot opravičilo, naj povem samo to - le ena zmaga proti Publikumu bi pomenila obratno, Rudar bi bil četrti«. Vaše želje so se v minulem prvenstvu kar precej spreminjale. Najprej ste se zavzemali za uvrstitev do šestega mesta, nato ste se malce »popravili« in med želje uvrstili igranje v pokalu Intertoto. Konec aprila je moral iz kluba Borut J are, podobno kot pred njim Bojan Prašnikar, kije Maribor pripeljal do državnega naslova. Oba sta zapustila ekipo na četrtem mestu, moštvo je prevzel Josip Vugrinec, ki mora biti vedno pri roki; iz prve ekipe ste oddaljili Komarja, Ekmečiča in Demo ter ostali na skromni želji - obstanek v ligi. Menjava trenerja, je to boleč ukrep za klub kot za trenerja samega. Veliko je potem takšnih in drugačnih ugibanj, komentarjev, kako bi kdo ukrepal in kako je prav. V Rudarju smo se pač odločili in naredili tako, kot smo naredili in menim, da bo šele daljši čas pokazal, ali so bile te odločitve prave ali ne, ali so bile morda preuranjene in potrebne. Vendar dejstva so taka, da smo predčasno zaključili sezono s Prašnikarjem in Jarcem. V zvezi z Josipom Vugrincem pa moram povedati naslednje: Dogovor z njim je tak -sklenjen že prej, ko je klub treniral Jarc -, da kot pomočnik glavnega trenerja vskočiti na njegovo mesto ob morebitni menjavi. Tako se je zgodilo tudi sedaj in v primeru, da bomo pripeljali novega trenerja, bo Vugrinec postal njegov pomočnik. Ob teh ukrepih ste posebej poudarili, da boste več pozornosti namenjali vzgoji lastnih igralcev, zmanjšali število profesionalnih igralcev in začeli uvajati po/profesionalni sistem v klubu. Skratka, da boste žrtvovali leto ali dve in vzgojili jedro domače ekipe, in seveda, da želite vaše delovanje še poceniti ? » Rudar je klub, ki spada po stroških v spodnjo polovico lige. To je res in za temi podatki stojim, čeprav tudi ti niso mali. Strategija kluba je kljub nekaterim hitrim in težkim odločitvam jasna in je srednje in dolgoročno zastavljena ter zapisana v dokumentih, kot so »Velenjski nogomet« in podobni, ki smo jih že predstavili javnosti. Z mladino delamo zelo sistematično. Imamo postavljene vse selekcije od najnižjih do mladinske, iz katere potem prihajajo najboljši v članske vrste. Tudi letos smo jih že nekaj vključili v prvo moštvo, zlasti v zadnjem delu prvenstva. Za zmanjševanje stroškov si nenehno prizadevamo. Mislim, da bo v bodočih sezonah prišlo do tega, da se bo v slovenski nogomet pričel uvajati polprofesionalni sistem. Mi k temu težimo, vendar moramo zasledovati smer gibanja v celotni nogometni sferi prve lige Slovenije. Dejstvo je, da uvrstitev prvega moštva daje ton in barvo celotnemu delovanju v klubu, zato naše odločitve ne smejo biti prehitre, da ne bi škodovali tej uvrstitvi." Po spreminjanju ciljev med sezono so nekateri ocenjevali, da ne veste, kaj bi radi oziroma, da Rudar nima prave strategije. »Moram dponoviti, kar sem že dejal, da Rudar ima strategijo. Vendar, če jo pogledamo samo skozi presek trenutne uvrstitve prve ekipe Rudaija, potem to samo deloma drži. Strategija je zame širši pojem, ki upošteva več elementov in segmentov delovanja kluba. Po našem mnenju in po mnenju drugih je Rudar na področju mladinskih selekcij dobro organiziran in čvrst klub. Kar se tiče obiska gledalcev, je jasno, da se je število zmanjšalo predvsem zaradi slabih iger doma. Rudarje nam- reč klub, ki je na domačem igrišču osvojil najmanj točk in to je eden glavnih vzrokov za upad gledalcev in tudi eden izmed vzrokov za zamenjavo trenerja Jarca.» Kakorkoli že, za ljubitelje nogometa so bile vaše poteze gotovo nerazumljive. Tudi če omenimo trenerja Jarca, ste eden redkih klubov, ki je dvakrat dal priložnost istemu trenerju »Res je, tu ni dvoma - dvakrat smo poizkusili z istim trenerjem in žal moram ugotoviti, da nobenkrat ni šlo.« Velenjsko nogometno javnost ste nekaj dni po končanem prvenstvu presenetili z novico, da spet iščete novega trenerja, in sicer, da želite Miloša Soškiča ? » Eden bistvenih elementov, zakaj se odločamo za njega - mislim, da se bomo dogovorili -, so njegovi uspehi, ki ga stalno spremljajo na njegovi dolgi trenerski poti. Ob tem je bilo spet slišati, da je bila vaša največja napaka, da ste prehitro odslovili najtrofejnega slovenskega trenerja Bojana Prašnikarja !? "Ljudje ocenjujejo stvar tako ali drugače. Res je bila verjetno napaka, da nismo zadržali trenerja Prašnikarja, moram pa povedati, da stremimo za uravnavanjem in zmanjševanjem stroškov, kar ne leti direktno nanj, vendar trener Šoškič, kolikor sam poznam odnos s trenerji, ni drag trener. Šoškič je presenetljivo v svojih finančnih zahtevah zelo v poprečju tega, kar zaslužijo drugi trenerji; poznam nekatere, ki so mnogo dražji od njega.« Pravijo, da Soškič nima potrpljenja z mladimi igralci, da želi takojšen uspeh. Gotovo tudi vi, saj ste se najbrž »spomnili« , da bo naslednje leto 50 - letnica obstoja Rudarja in verjetno si v jubilejnem letu tako slabe uvrstitve kot letos ne morete privoščiti? »Poglavitno, zakaj se odločamo za Soškiča, so njegovi uspehi, ki ga spremljajo. Verjetno ne bo v celoti držalo, da želi samo izgrajene igralce, pri Šoškiču igrajo tudi mladi igralci, vendar on postavlja v ospredje kakovost in resen odnos do dela. Primer je Agič, ki je bil pri nas preden je šel v Korotan. Bil je mlad in neizkušen igralec, mi ga nismo vzeli, danes po enem letu dela pri Šoškiču pa je kot 20-letni nogometaš zelo iskan v Sloveniji.« V naslednjem prvenstvu torej Želite drugačnega Rudarja? »Na vsak način bi v jubilejnem letu vsi od uprave do navijačev in vseh, ki imajo radi nogomet, želeli boljšega Rudarja in upamo, da nam bo to tudi uspelo.« Soškič le za eno sezono? »Ne, ne iščemo kratkoročne rešitve. Pogodbo želimo z njim podpisati za dve leti z možnostjo prekinitve ali podaljšanja po enem ietu. Verjetno je popolnoma razumljivo, da to možnost vključimo v pogodbo. Prepričan pa sem, da bo ta pogodba podaljšana, če bomo uspeli z njim, in da lahko traja celo dlje.« V minulem prvenstvu ste se zlasti spomladi zavestno začeli ustvarjati domače moštvo. Ali to pomeni, da boste s tem počakali? »Nasprotno, to usmeritev bomo nadaljevali, jo bomo pa prilagajali trenutnim razmeram in želji po uvrstitvi na lestvici. Nekaterim našim igralcem smo že dali odpoved. Kdo bo ostal ali bo moral morda še zapustiti klub in kdo bo prišel, pa bo znano po prihodu novega trenerja. Vsekakor se želimo okrepiti v napadu, v sredini in obrambi s pravimi igralci. To pomeni, da računamo na prihod treh novih dobrih nogometašev, na tri resnične okrepitve.« US.Vovk Liga za prehodni pokal Rdeče dvorane Bilo je napeto Rokometna šola Gorenje in Športna zveza Velenje sta tudi v tem šolskem letu izvedli rokometno ligo, v kateri je sodelovalo pet ekip tretje- in četrtošolcev z velenjskih osnovnih šol, in sicer Gorice, Antona Aškerca, Mihe Pintarja Toleda in dve z Osnovne šole Šalek ter Bibe Roecka iz Šoštanja. Ligo so sklenili v sredo prejšnji teden v velenjski Rdeči dvorani s posameznimi tekmami za razvrstitev od prvega do šestega mesta. Letošnji zmagovalci so mladi rokometaši Osnovne šole Gorica, ki so v srečanju za prvo mesto po streljanju sedemmetrovk z 8 : 7 premagali ekipo Osnovne šole Antona Aškerca. V tekmi za tretje mesto je prva ekipa Šaleka z 9 : 8 premagala sovrstnike z Mihe Pintarja Toleda, v srečanju za peto mesto pa ekipa Bibe Roecka s 5 : 4 drugo ekipo OŠ Šalek. Tekme so bile zelo izenačene in vsa srečanja so se končala z najmanjšo možno razliko, tekma za prvo mesto pa je bila sploh zelo napeta. Mladi rokometaši z Gorice so hitro povedli z 2 : 0, potem pa kar nekaj časa niso mogli doseči zadetka (igrali so dvakrat deset minut) in nasprotnik jih je rezul-tatsko ujel ter nato prešel vodstvo. Nekaj sekund pred koncem si je ekipa Gorice spet priigrala vodstvo (8 : 7), veseliti pa so se začeli Veseli mladi rokometaši OŠ Gorica skupaj s svojim učiteljem in trenerjem Zoranom Kacem. (S. Vovk) prehitro, saj je nasprotnik izenačil le nekaj sekund pred zadnjim sodnikovim piskom. Nato so izvajali sedemmetrovke, in to vsaka ekipa po tri. Rokometaši z Gorice so bili uspešni enkrat, z Antona Aškerca pa nobenkrat. V trajno last so dobili lep pokal, prav tako pa bo do konca naslednjega šolskega leta v njihovi šolski vitrini tudi velik prehodni pokal Rdeče dvorane, ki so jim ga izročili lanski zmagovalci, rokometaši z OŠ MPT. Za najboljšega vratarja so izbrali Matevža Skoka (Šalek), igralca Andraža Vrabiča (Gorica), nabojši strelec pa je bil Denis Grbič (OŠ Antona Aškerca). Tenis ■ Triglav Open Prvi poklicni turnir v Velenju Teniška zveza Slovenije je velenjskim organizatorjem zaupala izvedbo zahtevnega ženskega turnirja Triglav Open. Dejansko je to prvi ženski profesionalni turnir z nagradnim skladom 10.000 ameriških dolarjev. Svetovno združenje profesionalnih igralk WTA ima turnirje različnih ravni, turnir z 10.000 dolarji nagrad pa je prva stopnja profesionalnih turnirjev, na katerih lahko nastopajo igralke, ki so uvrščene na WTA lestvico. Velika vrednost velenjskega turnirja je, da lahko nastopa precej slovenskih igralk, ki imajo s tem možnost osvojiti tako željene in potrebne WTA točke. Na glavnem turnirju nastopa 32 igralk, 25 na podlagi točk WTA, tri Slovenke - Tino Hojnik, Tino Hergold in Majo Matevžičje pov- I abil organizator, štiri igralke pa so si pravico pridobile v kvalifikaci-jah pred glavnim turnirjem. Tri slovenske igralke so tudi med osmi- I mi nosilkami. Prva je Barbara Mulej (119. Na WTA lestvici), šesta H Nena Vukasovič (478.) in osma Katarina Srebotnik (500.). Kvalifikacije so sklenili v torek, ko so zvečer turnir slavnostno odprli in opravili žreb za glavni turnir. V sredo so igralke opravile prvi krog, danes (četrtek) bodo od 10.00 do 19.00 igrale drugi krog posamezno in prvi krog dvojic; v petek bodo ob 11.00 pričele četrt-finale posamezno in drugi krog dvojic; v soboto ob 10.00 bo na vrsti polfinale posamezno, ob 15.00 pa finale dvojic; višek turnirja bov nedeljo s finalnim srečanjem posameznic, ki ga bodo pričeli ob 10.00. Dviganje uteži Tudi veteran Vanovšek Med prireditvami, ki se bodo zvrstile v Velenju ob bližajočemst rudarskem prazniku, je bil tudi sobotni 33. turnir v dviganju uteii za pokal Alpe-Jadran. Pokrovitelja sta bila Mestna občina ii Premogovnik Velenje, tekmovalci pa so se potegovali tudi za lovori-L ki "rudarska svetilka" (moški) in Barbara (ženske); prvič so namreč nastopile tudi dvigalke. Najboljši so bili dvigalke in dvigalci (ekipno in posamezno) iz! madžarske Železne županije, Slovenci pa so osvojili samo šesto I mesto, slabša od njih je bila le ekipa San Marina, kije na tem tekmovanja kot gost nastopila prvič. Ker zaradi poškodb nista raoglal nastopiti odlična Marko Uranker in Damjan Čanžek, je slovenski tren-f er Jože Uranker moral v ekipo poklicati tudi veterana, domačimi 39-letnega Justina Vanovška. Pokale in priznanja sta najboljšimi podelila v imenu pokroviteljev Vlado Verdnik in mag. Maijan Hud4 ■ vos A Slovenci vendarle zadovoljni - zaradi odlične organizaci domačega TAK Rudar RUDARJEVI POPUSTI - ZA LASTNIKE M/ NK RUDAR VELENJE STALNIH VSTOPNIC SEZNAM (stanje 6. junija): Kemična čistilnica Polak (nudi 10 % popusta), Urarstvo in zlatarstvo Tamše (5 %), Bela dvorana (tenis in fitness 10 %), Turistična agencija Palma (3 do 5 %), Fotokopirnica RLV (5 %), frizerski saloni podjetja Figaro (10 % za striženje in pedikuro), športno-terapevtski izdelki Mueller (20 - 30 %, preko kluba), športna oprema (5 - 30 %, preko kluba), Slaščičarna Metka (10 %), Trend Računalniški inženiring (5 - 20 %) in | Cvetličarne in drevesnica PUP (5-10 %), Emona obala Koper - Trgovina Direndaj (nekdanji E Shop, 5 % popusta na igrače), RTC Golte (smučarske karte 10 %), Elektronika Velenje (televizorji 12 %), Samo - podjetje za varovanje premoženja, montažo alarmnih naprav in mehansko zaščito <10%), Konjeniški klub Velenje, (jahalni tečji 10 %, rekreativna ježa 20 %) NOVOST: Pizzerija Saloon (10%) na vso ponudbo!. Več informacij lahko dobite v klubu na telefonskih števiMi 063/856-656 in 063/853-312, int. 1917 med 8. in 15. m. Dobrih iger sta se najbolj razveselila predstavika RK Gorenje Franc Plaskan in Borut Meh, ki sta jim podelila pokale in medalje ter in jim zaželela, da bi čim dlje vztrajali v tej igri z žogo. Tudi letošnja liga je potrdila, da se RK Gorenje za bodočnost rokometa v Dolini ni treba bati. Lovski samostrel V Matkovem kotu za EP Lokostrelski klub Indiana iz Logarske doline je na svojem streli v soboto izvedel pregledno tekmo za nastop na letošnjem evropskem rf venstvu v streljanju z lovskim samostrelom v Poreču. To je bilo že četrto takšno tekmovanje na tem strelišču, najboljši trije pa so bili Janti Pinter (Dramlje), Vili Dovžan (TVžič) in Dušan Močnik (Radon Nova zanimiva tekma se v Matkovem kotu obeta že to soboto. Tui to bo pregledna tekma za EP, vendar v streljanju z lokom, ki bo štelatt za slovenski pokal in pokal Camo. Že v ponedeljek se je prijavilo velfe! tekmovalcev, torej se obeta zares zanimiv športni dogodek v prelep! okolju Matkovega kota. Tenis : II; : 1 || ( ; :. : > :: mm ili Katarina v finalu Pariza Le dve točki sta Katarino Srebotnik in Majo Matevžič ločili do zmage in velikega slavja v finalu dvojic za mladinke do 18 let na enem izmed štirih največjih turnir jev za grand slam v teniškem parki Roland Garros v Parizu. Finalna igraje bila polna preobratov, na koncu pa sta bili srečnejši Irina Seljutina (Kazahstan) in Cara Black (Zimbabve) s 6:0 5:7 in 7:5. Temu je treba dodati, da sta bili Katarina in Maja v tretjem setu tik pred velikim zmagoslavjem, saj sta vodili kar s 5:2, žal pa svojih priložnosti nista izkoristili. Pravi podvig sta slovenski igralki izvedli v polfinalu, ko sta s 6:1,3:6 in 6:2 premagali trenutno najboljšo dvojico na svetu med mladinkami do 18 let Andreo Sebovo in Gabrielo Volekovo iz Slovaške. Ne glede na grenak priokus zaradi zamujene priložnosti za prvo zmago na turniiju za grand slam pa je Pariz dokazal, da se Katarina Srebotnik in ostale mlade slovenske igralke nezadržno vzpenjajo na poti do še večjih mednarodnih uspehov v evropskem in svetovnem merilu. Plavanje Trije državni rekordi V kranjskem pokritem olimpijskem bazenu je bilo preteklo soboto in nedeljo državno šprintersko prvenstvo. Najboljši šprinterji iz vseh 16 slovenskih klubov so se potegovali za naslove državnih prvakov na 50 metrskih progah v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Na tekmovanju je izreden uspeh dosegla mlada velenjska plavalka Tina Pandža. V kategoriji deklic je osvojila 3 zlate medalje in pri tem v vseh treh disciplinah postavila še nove državne rekorde. V disciplini 50 m prosto je z rezultatom 29,16 izboljšala svoj rekord, ki gaje dosegla maja v Brnu, za 33 stotink sekunde. Z doseženim rezultatom se je zelo približala obstoječemu rekordu za starejšo kadetsko kategorijo. Nova državna rekorda je Tina dosegla še v disciplini 50 m hrbtno in disciplini 50 m delfin. Po besedah trenerke Vere Pandža, ki ima nedvomno veliko zaslug za Tinino dobro formo, rekorda v disciplini 50 m hrbtno s časom 33,16 (prej 33,67) in v disciplini 50 m delfin s časom 32,14 (prej 32,39) ni pričakovala. Med ostalimi plavalci se je izkazala še mladinka Mateja Udovičič z novim klubskim rekordom v disciplini 50 m prsno. Rezultati: deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29,16,8. Teja Tomažič 31,94; 50 m prsno: 5. Nina Sovinek 39,90; 50 m hrbtno: 1. Tina Pandža 33,16,9. Maja Sovinek 37,39; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 32,14, 7. Nina Sovinek 35,74, 10. Teja Tomažič 36,20.; dečki - 50 m prosto: 8. Jernej Ocepek 28,07; 50 m hrbtno: 5. David Danev 32,65, 9. Jernej Ocepek 33,57.; kadeti - 50 m prosto: 9. Bojan Knez 27,51,10. Peter Rovšnik 27,63; 50 m hrbtno: 10. Matic Kotnik 32,88.; mladinke - 50 m prsno: 4. Mateja Udovičič 36,58.; mladinci - 50 m prosto: 10. Mario Petras 27,45; 50 m hrbtno: 8. Mario Petras 31,95; 50 m delfin: 10. Mario Petras 29,93. ■ Marko Primožič Konjeniški klub Lepe uvrstitve V prelepi okolici gradu Krumperk na Dobu pri Domžalah je bila v nedeljo, 8. junija, druga tekma v preskakovanju ovir, ki je štela za Pokal Slovenije. Organizratorji so pripravili štiri točke. V parkur kat. A2 (1.10 m) se je podalo 63 tekmovalcev. Devet jih je osnovni parkur in baraž premagalo brez napake, zato je o uvrstitvah odločal čas. Aleš Pevec (Felis Rhapsody) je bil tretji, Sandi Pevec (Diavolo) pa četrti. Parkur kat. L (1.20 m, baraž 1.30 m) je štel za Pokal Slovenije za mladince. Vrstni red: 1. Sabina Rajh (Satelit, KK Piramida), 2. Maja Vohar (Fjurfretter, KK Grad Rakičan), 3. Matjaž Krajnc (Lucky boy, KK Slovenj Gradec) Sledil je parkur kat. Ma (1.30 m, baraž 1.40 m), ki je štel za Pokal Slovenije v članski konkurenci. V tem zelo težkem parkurju pa so ponovno blesteli velenjski tekmovalci. Zmagala je Maja Novak (Okser Greece), kije edina parkur in balaž odjahala brez napake. Drugi je bil Andrej Kučer (Felis Patricia, KK Gotovlje). Na odlično tretje mesto je z eno samo podrto zapreko višine 1.40 m prišel najmlajši v članski konkurenci, tekmovalec KK Velenje Lovro Blatnik s Saturnom. ■ Špela Menih Balinanje Trije na državno prvenstvo Balinarji ekipe Velenje Premogovnik so v 8. krogu prve državne lige s 14:10 premagali Javor iz Pivke in so sedaj na lestvici sedmi. Tekma je bila na začetku do izida 8:8 zelo izenačena z rahlim priokusom grozečega poraza, saj so imeli pomembni igralci zopet slab dan. Vseeno so si še pravi čas opomogli in si le zagotovili zmago. Ponovno velja ugotoviti slabo udeležbo na treningih z veliko premalo poudarka na odpravljanju tistih napak, ki se kasneje na tekmi nepopravljivo maščujejo. Megradu iz Rogaške Slatine v drugi ligi ne gre in po vnovičnem porazu, tokrat 6:10 v gosteh proti Fužinam, so pristali na zadnjem mestu. Očitno bo potrebno več pravega dela s celotno ekipo, saj dobri posamezniki ne zmorejo vsega bremena. V ligi ŠOBZ je Žalec spravil na kolena že v prejšnjem krogu »načetega« trboveljskega Partizana in zmagal s kar 14:2. Vodi še vedno Partizan pred Žalcem in G1P Vegradom. V nedeljo je bilo prvenstvo štajersko-dolenjske zveze v natančnem in hitrostnem zbijanju. Najboljši je bil Zoran Rednak, ki je v hitrostnem zmagal in bil drugi v natančnem, Simon Rednak je bil prvi v natančnem in tretji v hitrostnem, Siniša Moravec pa drugi v natančnem in tretji v hitrostnem zbijanju. Vsi trije so se tudi uvrstili na državno prvenstvo. ■ Boris Knavs Squash Petra zablestela v Franciji Na odprtem prvenstvu Francije v squashu za mladinke do 19 let v Strasbourgu je Velenjčanka Petra Vihar dosegla doslej največji uspeh v svoji karieri. V konkurenci najboljših evropskih tekmic je s sijajno igro premagal vse nasprotnice in osvojila svoj prvi turnir za veliko nagrado. S tem izjemnim uspehom seje na evropskijakostni lestvici mladink prebila celo na trenutno tretje mesto. Njene žrtve so bile po vrsti Danka Muster (6, 6, 4)), Francozinja Boden (7, 6, 2)), spet predstavnica Danske Steuz (8,5,1) in v polfinalu najboljša Španka Arias. To je bilo finale pred finalom, ki gaje po več kot razburljivi igri dobila Petra s 3:2. Španka je povedla z 1:0 v nitzih, v drugem pa je po vodstvu Peter zapustila igrišče in bi morala biti diskvalificirana. Vseeno seje vrnila in povedla v nizih z 2:1, a je Petra izenačila na 2:2. V odločilnem petem nizu je Španka vodila že 8:4, vendar je Petri uspel podvig, v finalu pa z novo predstavnico Danske Seddem ni imela nobenih težav (2,3, 6). »To je moj daleč največji uspeh, pravzaprav je to uspeh, za katerega sem trdo delala zadnja leta, vložen trud pa se sedaj vrača. Dosežek je veliko vreden tudi zato, ker so nastopile vse najboljše evropske igralke v tej kategoriji. Konec tega tedna bom odigrala še turnir v Avstriji, nato pa pride do septembra na vrsto tekmovalni odmor,« je utrujena po dolgi poti in zelo vesela v ponedeljek zjutraj povedala Petra Vihar. Seveda je hvaležna vsem, ki so ji omogočili pot v Francijo (Avto "Muršič, Avtokaroserija Pirh iz Žalca, Red Buli, FIT d.o.o.), posebej pa dr. Janezu Polesu za vsestransko pomoč. Velenjski mušketirji Uspešni v Mariboru V Mariboru je bil 7. junija turnir v sabljanju z mečem, ki gaje priredil mariborski sabljaški klub Branik. Na turnirju, ki so ga poimenavali Študent 97, so sodelovali mečevalci iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije. Trije mladi velenjski mušketirji so v članski konkurenci segli v sam vrh, saj so si v predtekmovanju priborili najboljša izhodišča in jih v izločilnih bojih dobro vnovčili. Med moškimi je zmagal Bojan Mijatovič (Mladost, Hrvaška), 2. Lenart Jerabek, 3. Gregor Gorjan (oba Rudolf Cvetko, Velenje), 3. Darko Limov (Hrvaška), 5. Matej Gorjan (RC Velenje), 7. Marko Bobič, 8. Jure Jeza (oba Tabor). Med ženskami so imele največ uspeha Avstrijke; zmagala je Adreja Rentmeister, na 5. in 6. mesto sta se uvrstili Mateja Lončarič in Mojca Matko (obe Branik). ■ h. j. Modelarstvo Dobri nastopi Prvo tekmovanje za letošnje državno prvenstvo modelov čolnov na daljinsko vodenje je bilo v nedeljo v Ljubljani, člani velenjskega društva modelarjev pa so dosegli vidne uvrstitve. FSR-V junior: 1. Maja Vodovnčnik (44 krogov), 2. Žiga Melanšek (39), 3. Peter Klaus (39), 4. Uroš Škoflek 21; FSR-V 3,5: 5. Janez Vodovnčnik (51), 6. Samo Golavšek (36); FSR-V 7,5: 3. Janez Melanšek (40), 4. Avgust Škoflek (37), 6. Janez Vodovnčnik (12); FSR-V 15: 3. Janez Melanšek (72), 5. Anton Klaus (38). Naslednja tekma za državno prvenstvo bo v Velenju v soboto, 21. junija (gliserji na daljinsko vodenje) in v nedeljo 22. junija (modeli čolnov na daljinsko vodenje), obakrat s pričetkom ob 9. uri, poleg slovenskih pa bodo nastopili še tekmovalci iz Italije, Avstrije in Madžarske. ■ J. M. Mali nogomet Šmartno 97 - Do sedmega tri točke V letni ligi v Šmartnem so odigrali 10. Krog, pogled na lestvico pa je zelo zanimiv, saj je med prvim in sedmim vsega tri točke razlike. Rezultati: Adsalute-Beni 1:2, Rrokodilčki-Grossenberg 5:0, Gostišče Pri orehu-Little Boys 3:1, Keramičarstvo Kemo-Lajše 9:0, Podgora-Flamengo 3:1, Rekreativci-Klub 81 2:4, Saloon Mins No 1-Adriatic 2:3, Avto Maurer-RBM Commerce 0:6, proste Roje; lestvica: 1. Krokodilčki 23,2. Adriatic 22,3. Adsalute 21, 4. Gostišče Pri orehu 21, 5. Keramičarstvo Kemo 20. Občinska liga 97 - Visko še brez poraza V 4. poletni občinski ligi v Velenju so odigrali 4. krog. Rezultati: Behar-Kontra 3:2, Palma-Gostišče Pri orehu 4:2, Zrinski-Beli labodi 2:0, Tango-Visko 0:1, Mladi upi-Dnevi želja 1:7; vrstni red: 1. Visko 10, 2. Tango 9, 3. Kontra 6, 4. Palma 6, 5. Dnevi želja 5. KMN Fori Škale - Zmaga na l.turnirju Na uvodnem turnirju slovenskega revialnega pokala v malem nogometu je ekipa KMN Fori Škale dosegla največji uspeh doslej v tem tekmovanju, saj je v Spodnji Hajdini prepričljivo osvojila prvo mesto. V predtekmovanju je dvakrat premagala ŠD Cerkvenjakovci s 3:1 in 3:2, v finalu pa še ekipi Fa Maik iz Slovenskih Goric z 2:0 in ERO Preska iz Medvod s 3:1 in s tem osvojila 15 točk in prvo mesto. Najboljši igralec in s štirimi zadetki tudi strelec turnirja je bil Željko Spasojevič, skupaj z njim pa je bil v najboljšo peterko uvrščen še Denis Delameja. Škale 97 - Gneča v drugi ligi V prvi in drugi ligi malega nogometa v Skalah so odigrali 6. krog, posebej zanimivo pa je v drugi ligi, saj so v vodstvu tri ekipe z enakim izkupičkom, šesta ekipa pa zaostaja le za tri točke. Rezultati 6. kroga -1. liga: S Team-Texas 1:3, Kremenčkovi-Kalimero 2:5, Vigo Teves-ŠK Cirkovce 0:4, Club Duo-Tempo Florjan 1:2, Okrepčevalnica Mastig-HTZ 2:0, Zavodnje prosto; vrstni red: I. Kalimero 12,2. Texas 12,3. Šk Cirkovce 12,4. HTZ 10,5. Tempo Florjan 10, 6. Okrepčevalnica Mastig 9, 7. Club Duo 7, 8. S Team 6, 9. Kremenčkovi 4, 10. Zavodnje 3, 11. Vigo Teves 2. Rezultati 1. lige: Vigo-Saloon Mins 2:1, Sportklub Mister X-ŠD Škale Zlatorog 1:2, Kamnoseštvo Kozjak-Mušketirji Cigrad Kajuh 1:0, KMN Fori Škale-Mušketirji Cigler 2:1, TTG-Avtoprevozništvo Sovič 2:1; vrstni red po 6.krogu: 1. ŠD Škale Zlatorog 14, 2. KMN Fori Škale 12, 3. Vigo 11, 4. Mušketirji Cigler 7, 5. Mušketirji Cigrad Kajuh 7, 6. Kamnoseštvo Kozjak 7, 7. TTG 6, 8. Sportklub Mister X 6, 9. Avtoprevozništvo Sovič 6, 10. Saloon Mins 5. Bil je moto zbor - V organizaciji domačega društva športnih motoristov Potepuh je bil ta vikend v Velenju vseslovenski moto zbor, ki se ga je udeležilo okoli 700 motoristov. Prireditev je odlično uspela. Motoristi so se popeljali skozi Velenje in se pomerili v spretnostih z motorjem. Vse skupaj pa so sklenili z veliko zabavo. Motoriste in motorje pa je blagoslovil tudi velenjski župnik. Smučarski skoki Soliden začetek letne sezone Z revijo skokov Tržič 97 seje pričela poletna sezona v smučarskih skokih na skakalnicah s plastično maso. Na reviji so tekmovali tudi skakalci SSK Velenje in dosegli naslednje rezultate. Dečki do 9 let (45 tekmovalcev): 1. Matjaž Jerman (SSK Tržič), 14. Klemen Omladič, 21. Grega Javornik, 28. Lovro Zupane (vsi SSK Velenje). Dečki do 11 let (78): 1. Domen Ropret (SSK Tržič), 33. Nejc Kokolj, 35. Igor Žižek, 67. Žiga Urlep, 68. Robert Hrgota (vsi SSK Velenje). Dečki do 13 let (55): 1. Jure Bogataj (SSK Triglav Kranj), 5. Gašper Juvan (SSK Ljubno BTC), 8. Mario Lamešič, 23. Grega Kotnik, 43. Grega Glušič, 45. Luka Smagaj, 48. Aljoša Čutuk (vsi SSK Velenje). Dečki do 15 let (45): 1. Grega Tomazin (SSK Tržič), 5. Marcel Klemenčič, 18. Marko Šteharnik, 19. Marko Perše, 28. Andrej Podlipnik, 31. Mario Lamešič in 35. Denis Safran (vsi SSK Velenje). Mladinci do 16 let (18): 1. Blaž Bilban (ŠD Dolomiti), 7. Uroš Kočnik, 14. Marcel Klemenčič, 16. Tahi Globačnik (vsi SSK Velenje). Mladinci do 18 let (43): 1. Primož Delavec (SSK Triglav Kranj), 8. Marko Zorko, 11. Luka Ograjenšek, 14. Bojan Hriberšek, 24. Uroš Kočnik, 31. Dejan Tovornik (vsi SSK Velenje). Člani (66): 1. Primož Peterka (SSK Triglav Kranj), 18. Jure Jerman, 25. Marko Zorko, 27. Igor Jelen, 30. Luka Ograjenšek (vsi SSK Velenje). Nordijska kombinacija (19): 1. Roman Perko (SSK Tržič), 3. Igor Jelen, 5. Bojan Hriberšek, 15. Dejan Tovornik (vsi SSK Velenje). V polnem teku so priprave na tekmi za Kontinentalni pokal rudarska svetilka in SJC, ki bosta 28. in 29. junija. Prihajajo tudi že prijave, in sicer se je prijavila reprezentanca Slovenije s Primožem Peterko na čelu, Poljska z Mališem, Japonska in Češka. Naj omenimo, da bo na nočni tekmi 28. junija velik ognjemet, v prodaji so že vstopnice, katerih žrebanje se bo opravilo v nedeljo po tekmi SJC. Glavna nagrada avtomobil Honda Civic 1,4 i heacback. m j o. Karate Štirim štiri medalje V soboto je bilo v Novi Gorici ekipno državno prvenstvo za vse kategorije od starejših dečkov in deklic do članov in članic. Starejši mladinci KK Tiger Tabakovič, Kijanovič, Gashi in Stojnic so osvojili štiri medalje in pokal. S tekmovalno sezono so v klubu zelo zadovoljni, saj imajo dobre rezultate v vseh kategorijah. V drugem delu tekmovalne sezone bosta med ostalim na vrsti še dve pokalni tekmi, v KK Tiger pa pričakujejo, da bodo ponovili lansko zmago v pokalnem tekmovanju. ?0 HRIBIH IN DOUNfc Kam v tem mesecu? Tlidi v juniju je program planinskih izletov dokaj pester in zanimiv, tako da se bo verjetno našlo za vsakogar nekaj. Že to soboto, 14. junija, se bomo lahko pridružili planincem iz premogovnika, ko se bodo bosi podali na Goro Oljko. Če nas to ne zanima oziroma smo preveč žgečkljivi, se lahko isti dan udeležimo izleta na Snežnik. Potekal bo pod vodstvom planincev iz Konovega. Tudi naslednji dan, v nedeljo, 15., sta nam na voljo najmanj dva organizirana izleta, in sicer: sedaj že samostojno PD Šmartno ob Paki organizira izlet na Veliko planino. Planinci iz Kavč in Podkraja pa se bodo istega dne podali na Porezen, ki ima zelo zanimivo zgodovino. Še večja gneča bo predzadnjo soboto, 28. junija, ko so nam na voljo kar trije izleti, in sicer: na Ratitovec se odpravljajo planinci matičnega PD. Košenjak so si izbrali planinci iz Topolšice. Izlet na Dobrač v Avstriji pa pripravljajo zadnje čase vse bolj delovni planinci iz našega premogovnika. Kdaj bodo izpeljali za ta mesec načrtovane izlete planinci iz Škale (Snežnik), Šentilja (Ratitovec) in Komunalnega podjetja (Matkov škaf, Okrešelj), še ni znano. Vsi izleti v tem mesecu nosijo oznako "L', kar pomeni, da niso pretirano zahtevni. Vendar se moramo tudi za te primerno obleči in obuti. Pa tudi kondicija nam ne sme biti tuja. Pa srečno na planinskih poteh! ■ M. H. 18 KAK CAS OBVEŠČEVALEC 12. junija 1997 Sp^jde.imo PREPRIČAJTE SE, DA OBSTAJA V ŠIROKI PALETI MOBILNIH TELEFONOV PRIMEREN TELEFONSKI APARAT TUDI ZA VAS! Poslovna enota Celje. Lava 7, 3000 Celje telefon 063 451 334, telefaks 063 451 811 DC Velenje, telefon, telefax 063 852 890 mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S GSM http://www. mobitel .si PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠALEK Šalek 34, 3320 Velenje Gasilci PGD Salek organiziramo letos že 29. mednarodno gasilsko tekmovanje za pokal "ŠALEŠKA DOLINA", članov in članic "A" in "B" skupine. Tekmovanje bo v nedeljo, 15. junija, s pričetkom ob 8. uri, končalo pa bi se predvidoma ob 13. uri. Eno uro po končanem tekmovanju bo svečana razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, kolajn in priznanj. Ob tej priložnosti prosimo člani PGD Šalek prebivalce Šaleka za razumevanje in malo strpnosti, saj se bomo potrudili, da bo promet čim manj moten. So tekmovanja in je tekmovanje v Šaleku, zato se ga v čim večjem številu udeležite tako tekmovalci kot gledalci, naj vam ne bo žal časa, saj so naša tekmovanja vedno odlično pripravljena, ekipe pa bodo poskrbele za čim boljšo izvedbo. Tudi gospod "Vremenko" nam za nedeljo obljublja vreme, pisano na kožo tekmovalcem: jasno z zmerno oblačnostjo in rahlimi osvežilnimi padavinami, saj gasilec ni, kdor dežja se boji. PGD Šalek KINO DOM KULTURE VELENJE Petek, 13. 6. ob 23. uri - pred-premiera! METRO - akcijska komedija Režija: Thomas Carter Vloge: Eddie Murphy Dolžina: 117 minut Eddie Murphy je tokrat policaj, zadolžen za posebne primere. Je pogajalec pri ugrabitvi. Družbo mu dela novinec, ki ga mora uvesti v delo. Oba pa imata težko nalogo, saj morata prelisičiti ubijalca, ki se spozna na izsiljevanje in ubijanje. Sobota, 14. 6. ob 21. uri Ponedeljek, 16. 6. ob 20. uri SVETNIK - romantični triler Režija: Phillip Noyce Vloge: Val Kilmer, Elizabeth Shue, Rade Šerbedžija,... Dolžina: 119 minut Val Kilmer je Simon Templar, profesionalni lopov in samotar. Z lahkoto in s stilom opravlja zelo zapletene rope, vredne ogromnega premoženja. Njegova posebnost je popolna maska in spretno izmikanje. Je človek brez prijateljev in družine. Ko ga tokrat najame ruski industrialec, da bi znanstvenici ukradel dragoceno formulo, pa se zgodi nekaj presenetljivega. Plašna znanstvenica mu ukrade srce. Skupaj bežita pred rusko mafijo. Kdo bo na koncu zmagov-elec? Vohunski triler s pridihom romantike. KINO ŠOŠTANJ Petek, 13.6. ob 20. uri SVETNIK - romantični triler KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 15. 6. ob 20. uri SVETNIK - romantični triler Filmi v juniju: Ti, ti, lažnivec, Mars napada, Kako se je začela vojna na mojem otoku, Metro, Ekspres, ekspres. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik na št. 856-384 od 8. do 14. ure ter na št. 862-002 samo eno uro pred predstavo! DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 12. junija - dnevni dežurni dr. Vrabič D. in dr. Žuber, nočni dežurni dr. Janežič in dr. Kočevar Petek, 13. junija - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dežurni dr. Kozorog BREZPLAČEN TELEFON 080-1534 DELA ZA ŠTUDENTE, ŠTUDENTE OB DELU IN DIJAKE MLAD IJEŽKI SiK V IS velenje velenjski študentski servis in dr. Friškovec Sobota, 14. junija in nedeljo, 15. junija - dežurni dr. Kočevar in dr. Vrabič Ponedeljek, 16. junija - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Urbane in dr. Rus Torek, 17. junija - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Slavič in dr. Vrabič D. Sreda, 18. junija - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Kočevar, nočni dr. Renko V. Zobozdravstvo: V nedeljo, 15. junija - dr. Zora Koharovič-Pavlovič v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Lekarna v Šoštanju: LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. Veterinarska postaja Šoštanj: Od 13. junija do 20. junija - Tomo VVankmiiller, dr.vet.med., mobitel: 0609/633-676. ČETRTEK, 12. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; Vedeževanje po telefonu; 9.30 Poročila; Programi Olimpijskega komiteja - Športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. junija: .6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 15. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbene želje; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije v sodelovanju z revijo Kaj (pokrovitelj Esotecli); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. junija: . 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; Gostova turistično gostinska ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. POGREBNE STORIT V E TIŠINA IRIS Prešernova 7, Velenje, Tel: 063/853-727 ali 063/857-028 _ . __ • . ! >t TVE PO MlMMmMMatittiHl »1M -.......................................... ......................................................... ......... ■ prevoz umrlih (tudi v tujino) - postavitev mrliškega odra - ureditev celotne dokumentacije... ■ brezplačno vam dostavijo tudi žalni venec in ostalo cvetje za pokojnika . H na Voljo smo Vam 24 ur dnevno: mali OGLASI POTOVANJE Z AVTOBUSOM PO SKANDINAVIJI. Kampiranje od 12.7. do 2.8.97. Cena 800 DEM. Še nekaj prostih mest. Telefon 851-804 zvečer, Damjan. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA najame dvo ali trisobno stanovanje. Telefon 852-003. GOLFJGLD letnik 85/11 S paket, prodam. Telefon 063-882-985. BREJO TELICO sivorujave pasme po izbiri, prodam. Telefon 851-993. OPREMLJENO SOBO ODDAM V NAJEM za eno leto. Telefon 882-509. ZASTAVA 126 P 650 GL, letnik 1987, registriran do novembra 1997, prodam. Informacije od 16. do 17. ure po telefonu 893-688. VEČ TELET PRODAM. Telefon 893-628. BIKCA PRODAM. Telefon 851-595. V NAJEM ODDAM GARAŽO V ŠALEKU. Telefon 855-770. IŠČEM DEKLE ZA DELO V BISTRO- JU. Telefon 041-662-612. HLADILNIK Z ZMRZOVALNIKOM, garderobno omaro, lestence ugodno prodam in darujem divan-kavč. Telefon 858-455. DVA KOZLIČA stara 2 meseca za zakol ali nadaljno rejo in bikca cca 100 kg, prodamo. Telefon 893-073. DVOSED, (ležišče) in fotelj prodam. Telefon 063-861-226. V ČATEŽKIH TOPLICAH oddam prikolico in vikend hišico. Telefon 063-856-603. KUPUJEMO KUHINJO. Telefon 850-557. LADO SAMARO, letnik 93/12, prevoženih 32.000 km, prodam. Telefon 858-404. SADNI MLIN IN STISKALNICO ter dva hrastova sodčka, prodam. Telefon 861-150. HIŠO Z VRTOM PRODAM. Telefon 857-405. R-4, letnik 91 in suzuki letnik 94, prodam. Telefon 861-671. ROLETE, ŽALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo. Telefon 063-471-943, Andrej. KOMFORTNO TROSOBNO STANOVANJE v Velenju 85,37 m2 s telefonom in kabelsko,takoj vseljivo, prodam za 69.000 DEM. Telefon 852-420. ALFO 33 IE, letnik 93 in pletilini stroj za vse vrste volne in garna, prodam. Telefon 856-906. OPEL KADET 1,3 S, letnik 89, prodam. Telefon 881-720 po 20 uri. GOLF GTD II, letnik 86, nemški, 5 vrat, metalno moder, veliko dodatne opreme, reg. do 98/1, prodam. Telefon 063-862-440 po 20. uri. MOBITEL NOKIA, še pod garancijo, ugodno prodam. Naslov v uredništvu. TERENSKO VOZILO AR 55, reg. do 4/98, prodam. Telefon 885-215 popoldan in zvečer. BIKCA SIVCA 200 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 852-032. ODDAM V NAJEM GARAŽO V VELENJU in prodam zamrzovalno skrinjo. Telefon 857-108. OSNOVNI ŠOLI KAREL DESTOVNIK KAJUH iz Šoštanja razredom 8. a, b in c se Agencija EXTREM TOURS iz Velenja opravičuje za nepredviden izpad avtobusa za končni izlet dne 6.6. Oškodovanim otrokom in staršem omogočamo v znak opravičila 5% popust pri letovanju v letu 97. TELIČKO SIMENTALKO, težko 135 kg, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 862-825. DVE GUMI 13x145 TOP-GRIP ali podobno kupim. Telefon 882-940. BISTRO IŠČE DEKLE za občasno strežbo v lokalu. Telefon 728-477. MOŠKO IN ŽENSKO KOLO in štiri kolesni ročni gumi voz, prodam. Telefon 885-533. INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO, MEHANIKO za osnovne in srednje šole. Telefon 892-263, popoldne. SIVEGA BIKCA, 120 kg, prodam ali zamenjam za večjega do 180 kg. Telefon 893-071. KUPIM PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE od 35. do 40.000 ccal, malo rabljeno. Telefon 062-773-934. KUPIM STAREJŠO HIŠO ali novo nedokončano v okolici Velenja do 20 km. Telefon 892-102. ODKUPUJEMO DELNICE GORENJE, DOLINA IN SKLADOV. Informacije po telefonu 041-670-821. JUGO 45 AX letnik 87, reg. 97/8 prodam. Telefon 850-703. SINTESIZER ROLAND E-96, nov s kovčkom in Clip-Clap kovček, prodam. Telefon 893-014. AVTO R - 4, 91/9, bele barve, prvi lastnik, 63.000 km, prodam. Telefon 885-196. OGLJE ZA KOVAŠTVO, kamine ipd. prodam. Telefon 881-178. ODKUPUJEM DELNICE (Gorenje, Interevropa) in delnice skladov. Telefon 861-929, popoldan. KATRCO letnik 87 prodam. Telefon 857-825. BIKCA SIVCA 150 kg prodam. Telefon 778-523. MARJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA,da bo v nedeljo dne 15.6. od 8. do 8.30 ure, prodajala mlade kokoši nesnice, rjave in grahaste, stare 6 mesecev in 4 mesece v šaleku pri Cerkvi. Telefon 0602-61-202. ENO IN POL SOBNO STANOVANJE v Šaleku 93 v Velenju, prodam. Telefon 851-240, od 6.do 8. ure in od 15. do 21. ure. V BRASLOVČAH, PRI JEZERU, prodam gozdno parcelo cca 8 arov in svinjo težko 130 kg. Telefon 722-376. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU oddam v najem, s souporabo WC. Telefon 063-720-992. OBRČALNIK SIP za kosilnico BCS in jabolčno vino prodam. Telefon 863-234. ŠTIRI KM IZ MISLINJE proti Pungartu, prodamo zidano počitniško hišo, odmaknjeno od mestnega vrveža v IV. gradbeni fazi. Telefon 063-861-919, zvečer. NAJAMEM NEOPREMLJENO GARSONJERO ali enosobno stanovanje. Telefon 0609-643-235. GOLF JXB, letnik 88/8, 95.000 km, rdeče barve, prvi lastnik, zelo lepo ohranjen, garažiran, cena po dogov- oru, prodam. Telefon 861-485. KRAVO SIMENTALKO, ZA ZAKOL, PRODAMO. Prodamo tudi mlado kozo. Cena po dogovoru. Telefon 893-784. ZASTAVO 126 R letnik 1988. Telefon 858-579. SUPER UGODNO! Sveže očiščene piščance hranjene z doma sestavljeno hrano po ceni 490 sit/kg ter sveže zamrznjena prsa in bedra po ceni 590 sil/kg pakirano v 15 kg kartone, dobite vsak dan na farmi Dobrave, Šempeter. Vse cene so povprečno 20 % nižje od maloprodajnih. Možnost plačila na dva čeka in dostava na vaš naslov za vrednost nad 10.000 SIT. Popust velja tudi za nakup svežih konzum-nih jajc. Telefon 701 -453. MALO RABLJEN OTROŠKI AVTO SEDEŽ in hojco ugodno prodam. Telefon 894-026. ZAMENJAM 3 SOBNO STANOVANJE ZA ENOSOBNO z doplačilom. Jože Banovšek, Lipje 9 a. MOTOKULTIVATOR, koso in obračalnik Gorenje Muta, prodam. Telefon 881-177. ENOSOBNO STANOVANJE, 38 m2. prodam. Telefon 855-574 zvečer. AVTO R-4, letnik 87/12, prodam. Telefon 063-886-045 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 2. junija do 5. junija 1997 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. Za dneva 7. in 8. junij ni razpoložljivih podatkov zaradi težav na računalniških komunikacijah. MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA MAKSMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 2. do 8. jingi 1997 ŠOŠTANJ TOPOLŠITA VELKIVRH ZAVODNJE GRAŠKA G. 2.6. □ 3. 6. ■ 4. 6. ■ 5. 6 . □ 6 . 6. ■ 7 . 6. I GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Bojan Dremel, Velenje, Kidričeva c.št. 55/a in Helena Podgoršek, Velenje, Kidričeva c.št. 55/a; Boris Puncer, Velenje, Stantetova ul. št. 8 in Simona Petrovič, Velenje, Stantetova ul.št.8; Ivan Turk, Žlabor št. 23 in Jasmina Škruba, Velenje, Pokopališka ul.št. 8/a. Ignacij Holcinger, roj. 1922, Rakitovec št. 8; Frančiška Matijevc, roj. 1932, Luče št. 40; Stanislav Felser, roj. 1937, Loče pri Poljčanah št. 43; Jožefa Mikek, roj. 1914, Podgorje št. 25; Janica Peszer, roj. 1916, Lokovica št. 109; Anton Jezernik, roj. 1936, Velenje, Stantetova ul.št. 15; Kristijan Vrenčur, roj. 1920, Slovenj Gradec, Tomšičeva c.št. 15; Antonij Korun, roj. 1914, Velenje, Celjska c.št. 27; Vladimir Puncer, roj. 1931, Paška vas št. 20/a. Upravna enota Žalec Poroke: Zora Arnšek, Galicija in Klavdija Štefančič, Pernovo. Marija Grešak, stara 47 let, inv.upok., Zabukovica 82; Ana Leskošek, stara 72 let, druž.upok., Migojnice 72; Rozalija Tominšek, stara 70 let, upokojenka, Zabukovica 133; Frančiška Zaberložnik, stara 93 let, gospo., Miklavž pri Taboru št. 57; Vilma Breznik, stara 56 let, upokojenka, Vrbje št. 56; Marija Pavlic, stara 52 let, delavka, Šempeter v S. d. 150. PROGRAM PRIREDITEV KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA Dežela jagod V soboto 21. junija, ob 8.uri, bo odpeljal poseben avtobus v »Deželo jagod« ob Vrbskem jezeru. Potovanje je primemo za starše z otroki starimi več kot 4 leta. Cena jagod, ki se odnesejo s seboj, je 25 ATS. Cena potovanja 1.500 SIT! Za otroke do 10. leta starosti in za vse imetnike Pikinega abonmaja je cena 1.000 SIT. Prijave na tel. 862 002. Verona 97 Še vedno zbiramo prijave za obisk opernega festivala v veronski areni. Prvo potovanje bo 1. in 2. avgusta 1997. ko bo na sporedu opera »Aida«, drugo pa 29. in 30. avgusta, ko bo na sporedu »Madame Butterlfy«. Polpenzion! Bivanje ob Gardskem jezeru. Ogled največjega Safari parka in Verone. Cena 13. 500 SIT in vstopnica za opero 40.000 LIT. SERVICOM d.o.o. BATNI IN VIJAČNI KOMPRESORJI - strokovni servis - rezervni deli za TRUDBENIK - UGODNO: vijačni kompresor že za 4.990 DEM! Prodajno - tehnična služba Tel.: 0609/649-881 II Mi II 111:1 ZAHVALA Tiho, kot je živela, je tudi odšla naša mama, babica in prababica JANICA PESZER - PISIR 6. 9.1916 - 4. 6.1997 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Moškemu pevskemu zboru Lokovica, gospodu Medvedu za nagovor in gospodu kaplanu za opravljen obred. Posebna zahvala velja tudi osebju v Domu za varstvo odraslih, zdravstvenemu osebju ZD Velenje in ZD Šoštanj, ki soji nudili pomoč v zadnjih trenutkih. Žalujoči: sin Ivan z družino, hčerki Marija in Trezija z družinama, vnuki in pravnuki. Zapustila nas je naša draga mama in stara mama JOŽEFA MIKEK 17. 3.1914 - 3. 6.1997 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, govornikoma, pevcem in gospodu duhovniku za opravljen obred. Hvala gospodu dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI. Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric MIHAEL - MILAN REDNJAK 29. 9.1934 - 5. 6.1997 Iskrena hvala vsem, ki ste mu ob slovesu izrazili spoštovanje, mu darovali cvetje in sveče ter z nami delili bolečino. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, častni straži in godbi Premogovnika Velenje, kolektivu ZD Velenje, kolektivu LB Velenje, družini Tič, vsem sosedom, prijateljem, znancem in hišnemu svetu Tomšičeve 1 - 3. Posebno zahvalo izrekamo dr. Ivanu Urbancu in osebju IE bolnišnice Slovenj Gradec. Hvala za opravljene pogrebne storitve in prijazen odnos pogrebni službi Tišina iz Velenja. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala. Žalujoči: žena Rozalija, hči Zlatka z družino in sin Igor z družino. Zdaj odšel si v nebo, v mir in spokoj, v mrak tišine, več ne čutiš bolečine, solz domačih, ki teko. ZAHVALA V najlepšem mesecu, cvetočem maju, ob nenadni izgubi drage žene in mame KATARINE VUGRINEC 3. 2.1954 - 26. 5.1997 se iskreno zahvaljujemo sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in vse ostale prispevke. Hvala pevcem za odpete žalostinke, govornikom in gospodu župniku za opravljen obred. Hkrati se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli stali ob strani in drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala! Družina Spoljar V SPOMIN 10. junija 1997 je minilo dve leti, kar nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica, teta in sestra Ne mine ura, dan in noč vedno si navzoča, v naših srcih naprej živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš, a se nikdar ne prebudiš. Vidimo se nad zvezdami ANTONIJA MEH rojena Spital Zahvala velja vsem sorodnikom in prijateljem, ki postojite ob grobnici in prižigate svečke. Lučke vedno Ti gorijo in spominjajo na Tvoje plemenito delo, katerga si opravila v življenju. Zato Ti še enkrat hvala! Žalujoči vsi njeni. V četrtek, 5. junija 1997, nas je zaradi tragičnega dogodka za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in brat dr. ANTONIJ KORUN 15.12.1914 - 5. 6.1997 Ko smo ga pospremili na njegovi zadnji poti v mrliški veži v Podkraju, v cerkvi in na pokopališču na Gomilskem, so nam stali ob strani mnogi prijatelji, sosedi in drugi občani. Za njihove tolažilne besede, za sveče in cvetje, ki pokriva njegov grob, iskrena hvala. Žalujoči: sin Vladimir, sin Borut z družino, brat Franc s sinovoma Francem in Marjanom z družinama. Lokovica Za Danija Strožiča MRK CLUB & RADIO BAJAGA i instruktori RDEČA DVORANA VELENJE, 14. junq Ob 21.00 tega trpela šola. Pa tudi škandali, do katerih je prihajalo, jim niso bili prav nič všeč. No, zdaj so se sprijaznili.« NC: Imata fanta? Nataša Smirnov: »Na to vprašanje sem si rekla, da ne bom odgovarjala. Nekaj zasebnosti hočem samo zase.« Urša Kariž: »Imela sem ga, pa sem pred meseci to vezo prekinila.« NC: Zdaj mu je najbrž žal? Nataša Smirnov (odgovorila je namesto Urše): »Kar naj mu bo.« NC: Kaj pričakujeta od naslovov? Nataša Smirnov: »Rada bi naredila kariero manekenke. Zdaj se s tem nisem veliko ukvarjala, bila sem že na nekaj revijah, a...« Urša Kariž: »Predvsem si želim postati fotomodel, tudi manekenka. Nekaj malega sem že delala na tem področju.« NC: Pa nagrade? So nagrade na takšnih tekmovanjih lepe in take, da se že zaradi njih splača postaviti se na ogled? Urša Kariž: »Predvsem nakit in kozmeti-Urša Kariž, najbolj fotogenična. ka.« Nataša Smirnov: »Pred izborom se je ve-gaja na njih in ob njih. Ampak potem sem se Hko g0v0ril0i da bo najlepša dobila avtomobil, naenkrat odločila. Spobujali so me prijatelji, pQtem pa je vse utihnjlo Na izboru ga nj nihče sošolci, predvsem pa moja 11 let starejša sestra več omenjal; 0 njem ni bilo več niti besede To Metka. Ta tekmovanja so bila moja piva, verjetno S£ mi ne zdi prav če SQ ga obljubljali na predi. pa tudi zadnja, razen seveda tistega za izbor miss zborihi bi ga morali potem podeliti.« Evrope, ki bo 6. septembra v Kijevu. Ze zaradi NČ. vdik() sreČ£ obema fudi naprej vam šole. Poznam vel.ko deklet, ki so potem, ko so si še posebej na naslednji stopnički, na pridobile kakšen lepotn. naslov, potismle šolo rhofu „a Evrope „ Kijevu! ob stran. Sama ne bi rada naredila iste napake.« Nataša Slllirnov. >>Ja; saj s tem namenom tudi Urša Kariž: »Tudi sama sem se pojavila na teh tja Pot£m bomo pa vide|i kako bo <( tekmovanjih letos prvič. Spodbujali so me pred- Urša Kariž- »Hvala « vsem prijatelji. Starši na začetku niso bili ravno m Mjlena Krst(č . planinc, Foto: Stane Vovk navdušeni nad tem, ker so mislili, da bo zaradi kovinOtehna PERSIL GREEN POWER COLOR 2,4 kg 799 sit MIXAL PLUS 2,4 kg....................... 519 sit WEISSER RIESE 2,4 kg................... 619 sit PRIL modri................................. 220 sit CET1I ......................................349 sit Nataša Smirnov in Urša Kariž na obisku v naši redakciji AMD Velenje za varnost otrok hvala bogu, odprla so se. Iskrena hvala vsem; tistim, ki so dali idejo, ki so ta koncert pripravili in tudi vsem nastopajočim!« Pevka Irena Vrčkovnik, mladi glasbeniki Lokovice, otroški zbor župnije sv. Mihaela Šoštanj pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec, ansambla Lokoviški fantje in Roberta Goličnika, harmonikar Franček iz Svetine ter domači ženski zbor pod vodstvom Simone Strahovnik (pobudnice koncerta) in moški pevski zbor (pod taktirko Zdravka Zupančiča) so navdušili vse, ki so se stiskali pod šotorom na lokoviškem večnamenskem igrišču. To je bil res lep dan tako za darovance in kot za obdarovanca. Oboji so potrdili, da lahko majhen dar rodi veliko srečo. Mtp Pasti v prometu tudi poleti Kljub svoji stiski ljudje še razumejo stisko nekoga drugega. Dokaz za to, da solidarnost še ni zamrla in da so med nami ljudje širokih src, pripravljeni pomagati sočloveku, je dobrodelni koncert, ki so ga minulo nedeljo popoldne pripravili v L o k o v i c i . Organizatorji - člani lokoviškega kulturnega društva, tamkajšnji aktivisti RK in gasilci Lokovice - takšnega obiska niso pričakovali niti v sanjah. Zanj so natisnili 600 vstopnic in vse (po 1000 SIT) tudi prodali. Ali seje nabralo že dovolj denarja v pomoč za nakup novega električnega vozička za njihovega mladega sokrajana Danija Strožiča, nam do zaključka redakcije še niso mogli povedati. Povedali so nam le to, da če bodo zbrali kaj več denarja, kot stane voziček (približno 13 tisoč nemških mark), ga bodo namenili za humanitarne namene. Vidno ganjen Dani Strožič je med drugim povedal, da predstavlja nujno potreben nakup električnega vozička zanj in za njegove domače velik zalogaj, zato je potrkal na srca dobrih ljudi »in Nataša Smirnov, miss Slovenije 97, dijakinja 2. letnika velenjske gimnazije, in Urša Kariž, gimnazijska maturantka, jeseni pa najbrž že šudentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, najbolj fotogenična z izbora za miss Slovenije, sta bili ob obisku v redakciji Našega časa prejšnji teden v torek, ko sta si že malo odpočili od številnih čestitik, deležni številnih pogledov. Ogledovali so si ju moški in tudi ženske iz redakcije. Ja, pa sta res lepi! Dobro se zavedata, da sta. Obe tudi zelo samozavestni. Zakaj bi pa ne bili? In obe, to je še posebej vredno, razmišljata, da bosta ostali v šoli. Obe hočeta končati, kar sta začeli, si pridobiti izobrazbo. Natašo Smirnov čaka 6. septembra izbor za miss Evrope, ki bo v ukrajinskem Kijevu. Obema lepoticama smo v prejšnji števili Našega časa že namenili nekaj pozornosti, ampak premalo. Tako so rekli mnogi bralci. Zato jim tokrat namenjamo še nekaj prostora. NC: Sta pričakovali tak razplet? Nataša Smirnov: »Malo po tihem ja. I Seveda. Čeprav jc bila letos konkurenca na izboru (bil je 31. maja v Portorožu) res izjemna. Tudi organizatorji so omenili, da na izboru še nikoli ni bilo toliko res lepih deklet.« Urša Kariž: »Ja, res je bilo veliko lepih deklet in tudi organizacija tek- lepi! movanja je bila na visokem nivoju.« NC: Kdo vaju je navdušil, spodbujal, da se prijavita za sodelovanje na lepotnih tekmovanjih ? Nataša Smirnov: »Zanimivo, da še ni dolgo, kar sem bila sama odločno proti tovrstnim tekmovanjem. Zaradi tega, ker se govori, kaj se do- Nataša Smirnov, miss Slovenije. Na AMD Velenje že vseh 30 let, odkar obstaja ta šola, izvajajo preventivne akcije, namenjene najmlajšim udeležencem v prometu. Nekatere potekajo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje, druge pa pripravijo le v sodelovanju z vrtci in šolami. Tudi v teh dneh je njihova učilnica skoraj vsako dopoldne polna osnovnošolcev. Ker nas je zanimalo, kaj se pri njih dogaja, smo jih obiskali. Izvedeli smo, da v teh dneh pripravljajo osnovnošolce iz OŠ Antona Aškerca na počitnice, ko so otroci v prometu zelo izpostavljeni. Inštruktor Slavko Drev nam je povedal: »Imamo sodobno opremljeno učilnico z vsemi pripomočki, ki jih potrebujemo za poučevanje. Tovrstno izobraževanje največkrat izvajamo ob pomoči vzgojiteljic in učiteljic. Včasih jim predavajo kar sami, včasih to storimo mi.« Silva Deberšek, ki vodi dolgo prvo in edino, danes pa le še eno od šestih avtošol v Dolini, je k temu dodala: »Naše delo ni v vseh teh letih nikoli bilo naravnano le na to, da postanemo tovarna za pridobivanje vozniških izpitov, torej nekakšno »štancanje« voznikov. Mi vsa ta leta poudarjamo preventivo, poskusimo bodočim voznikom in najmljašim udeležencem v prometu predstaviti tudi kodeks etike in kulturnega obnašanja na cesti. Žalosti nas, da še vedno nimamo novega zakona o prometu in zato vsak dan poslušamo Poleti so vozniki zaradi vročine pogosto manj pozorni, zato morajo biti otroci toliko bolj. Na vse to jih opozarjajo v AMD tik pred počitnicami. grozljivke, ki se dogajajo na naših cestah. Kot da je vsak drugi zakon bolj pomemben kot zakon o prometu.« Povedala je še to, da v zadnjih letih vse te preventivne akcije izvajajo brezplačno. »Morda se bodo, ko odrastejo, k nam vrnili opravljati izpit za avto. To je vedno naložba. Žalostno pa je, da se sedaj, ko je konkurenca močna, dogaja, da nam kandidate tudi fizično odpeljejo v druge šole, ker jim marsikaj obljubljajo ...« Prav danes pa se bodo na posameznih osnovnih šolah pričeli kolesarski izpiti. Že vrsto let jih opravljajo petošolci. Letos bodo prvi na vrsti tisti iz OŠ Gustava Šiliha, potem pa še vsi ostali. Tudi izpite za H-kategori- jo, za kolo z motorjem, lahko starejši najstniki opravljajo v teh dneh. Več o tem pa boste izvedeli, če se boste ustavili pri njih. ■ bš, foto: vos nemogoče je mogoče • nemogoče je mogoče • nemogoče je mogoče • nemogoče je mogoče