Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:	g
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.	f
V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto.	j Posamne številke po 7 kr.
i
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedioija |v »Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 14. aprila 1894.
Letnil* XXII.
Občinske volitve v Ljubljani.
Občinske volitve v Ljubljani so pred durmi in zdi se nam umestno, ker se v zadnjem času bodi si zasobno bodi si javno po listih marsikaj razgo-varja, tudi izraziti svoje mnenje o njih.
Odbor katoliškega političnega društva je, kakor je znano, že pojasnil svoje stališče, in tudi danes izjavlja, da se ne udeleži volitev in da nobeden ožjih somišljenikov ne prevzame kandidature. Kaj pa storč drugi, za to ni odbor odgovoren, kakor ni odgovorno slovensko politično društvo za vsakeršno delovauje svojih pristašev. Mnenje pa, da bi se dogovarjal odbor katoliškega političnega društva z nemško stranko, ali da se snuje pod njegovo tvrdko sedaj moderna koalicija, to mnenje moramo najod-ločnejše zanikavati, kakor to trdi »Slovenski Narod" v torek dne 10. t. m. in posebno še predvčeraj dne 12. t. m.
Nam ni za mandat v občinskem zastopu, tudi na boderno nobenega prosjačili, da se naj konservativni stranki prepusti nekaj sedežev v občinskem svetu ljubljanskem, ker pri nas ne velja načelo: „Do ut des " Kar mi zahtevamo, je dobro gospodarstvo, vestno izpolnjevanje svojih dolžnostij in krščanska načela pri javnem delovanju mestnega zastopa.
Kolikokrat se nam je očitalo, da mi le obreku-jemo mestno gospodarstvo, in kolikokrat so nam dokazov ostali na dolgu! Ali je morebiti to vzorno gospodarstvo, če se je ustanovitev mestne hranilnice brez potrebe zavlekla leta in leta, ali je morebiti dobro gospodarstvo, če se organizacija uradov toliko let na škodo uprave ni izvršila, ali je morebiti dobro gospodarstvo, če gospod župan ni skoraj nikoli ob uradnih urah dobit
v s v o j i p i s a r n i, ali je morebiti dobro gospodarstvo, če se akti leta in leta ne rešijo, in še le odločnost volilcev prisili župana, da zadevo reši. Kolikokrat se je pred leti poudarjala potreba, da se vredi živinsko sejmišče, da ne bo privatni človek gospodaril davkoplačevalcem.
Ali ni bila ta potreba že jasna ko beli dan pred leti, in vendar se dosedaj ni ničesar zgodilo. Zakaj? čivkajo že vrabci na strehi. Ali je morebiti vzorna uprava, če uradniki pričn6 poslovati brez dekretov, ali je vzorno gospodarstvo, da se zaostanki deset let in še več nazaj sedaj, ko je prišel novi knjigovodja, iztiravajo? Ali je bilo treba pustiti, da so ti zaostanki tako narasli ?
Da pa je potreba živega verskega prepričanja tudi pri mestnih svetovalcih, nam ni treba dokazovati. Kako so se vedli naši mestni očetje, naj dokazuje le nekaj slučajev. Madež, da so dopustili postavno beznico v beli Ljubljani, jim ostane. A to še ni vse! Sami sicer po večini skrbč za versko vzgojo svojih otrok, toda za druge se ne menijo. Evo dokaza: Katehetje imajo po ljubljanskih šolah v prvem in drugem razredu po jedno, reci: jedno uro na teden. In mnogo otrok prihaja v šolo, ki še križa ne znajo delati in katerih versko znanje je jednako — ničli.
V koliko učitelji morejo in hočejo podpirati verouPitelje, o tem ne govorimo. Šola ni verska in koder se kaj dobrega zgodi, je to posebna dobrota učiteljeva. Dalje poudarjamo, da je mnogo otrok že v prvem in drugem razredu iz cela nravno sprijenih. In če še pristavljamo, da ima ljubljanska srenja dve šoli, koder mora katehet v prvem in drugem razredu poučevati v dveh jezikih, potem vprašujemo: kaj more veroučitelj tisto ubogo urico
LISTE
Dve sestri.
(Povest. — Slovaški spisal Sv. Hurban Vajansky.)
I. Stari list.
(Dalje.)
Dolgočasje prepodilo je Elenko na podstrešje. In v istini se bavi s starimi listinami. Stare prošnje : Oh, česa vse so zahtevali ti ljudje od očeta! Tu se nekdo pritožuje o županu, drugi hoče imeti zaslišanje pri cesarju, tretji prosi, naj mu oče preskrbi, da bo sin — diplomat, četrti zopet ga nazivlje ekscelenco iu hoče imeti od vlade 100.000 gld. na leteči stroj, katerega je izumil. Na samem dnu zaboja ležal je rumeni list. Elenka je poznala poteze očetove pisave, dasi jo je premenil čas. List je bil pisan nemški in naslovljen nje materi. Radovedna čita deva vsebino lista . . . nje obličje se zategne strahu, žalosti I List je bil pisan pred poroko, v strogi obliki, brez ljubezni.
„Toda milost tebi, usmilienje" — čita devojka v naglici — „za smrtno razžaljenje ljubečega srca! Zakrijem tvoj zločin, pokrijem ga s svojo lastno častjo in življensko svojo srečo. Nikoli ne boš čula iz mojih ust grenke besede glede na tvoj prestopek. Ti si mi bila biser, Buže moj, biser je pal v blato I Madež, večni madež je na njem, in tega ne opere
ni voda ni čas ! Tvoj K ... I Pila si iz žleba, od-klonivši jasno, kristalno studenčinino. Pismo mi pošlji nazaj. Da! Da! Kako zaslepljenje ! Kak vrag je zastrupil tvoje življenje! ... (S tresočo pisavo, velikimi pismeni stalo je konci:) Naj ti odpusti Bog I naj ti ne dd prenašati mojih bolečin in obupanje naj oddalji od tebe, v kakoršno si pahnila ubozega . .. Karla . . ."
Bila je jednoč srečna kneginja . . . imela je lepega moža, ki jo je rad imel! Dvanajst dvoran in soban v jedni dragoceni vrsti bilo je nji v razpolaganje in v nje lagodnost. . .
„V trinajsto ne hodi, duša moja", prosil je ženo odhajajoči mož. Skušnjavec gad ni dal miru kneginji, odprla je trinajsto sobo — in prihrumel je iz nje zmaj! Bilo je po sreči!
Elena Varinka zdrkne na zaprašena tla, sklene roki in jame plakati. Zdelo se ji je, da je ona ta neposlušna kneginja, ki si je vsled radovednosti uničila življenje in srečo. Lista ni povsem razumela, vendar odkril ji je tajnosti, po katerih nikdar ni hrepenela, pojasnil razmere, ki bi ji morale ostati na veke neznane in zakrite! Odtodi torej ta melanholični značaj njene matere, ta brezkončna pokora, ta večna, neizumiteljna bojazen pred očetom, dasi je bilo vse je bitje založeno na svetli podstavi, dasi je časih živahuost in prirojeno radostno čuvstvo za-blisnilo v njenih oč6h, često porošenih v trenotjih osamljenosti. »Bila sem taka, da, taka kot ti, v

na teden doseči pri mnogoštevilnih ljubljanskih otrocih. In uprav gledč imenovanih dveh šol — nemške deške in dekliške, se je pokazalo, da z ljubljanskega rotovža nimamo pričakovati skrbi za otroško vzgojo. Vlansko leto je katehet nemške deške šole vložil prošnjo, ki jo je vodstvo podpiralo, naj se mu vsaj za nekaj časa dovoli še jedna ura na teden. In prošnjo je mestni šolski svet, kateremu predseduje t. č. ljubljanski župan, odbil.
Letos je prosil nemške dekliške šole veroučitelj isto za prvi razred, a po dolgem čakanju se mu je vrnila prošnja, češ, da jo mora vložiti potom vodstva.
Pri ti priliki omenjamo tudi, da se na teh dveh šolah jedno leto postavno več naše mladine po-nemči, nego se je je preje v utrakvističnih šolah — dvajset let. Iz lastnih skušenj govorimo! Gospodje učitelji iu učiteljice so pri tem popolnoma nedolžni. Delati morajo tako. kakor delajo! Katehet ima gledč jezika proste roke in slov. otroke uči slovenskega katekizma. To je prva in jedina slovenska knjiga, ki pride otrokom v roke. In smelo rečemo, da brezdomovinski črnosuknjarji tu izvršujejo brez ogleda na levo in desno svojo dolžnost, ki jo tirja od njih zdravo vzgoje-slovje, ljubezen do otrok in domovine.
Drugo vprašanje pa je, ali jo izvršuje mestna šolska gosposka, ki odbija prošnje, katerih upravičenost prepuščamo sodbi vseh pametnih ljudij. Le
kričite: klerikalci, f.....stranka, nem--
škutarji, brezdomovinci, mej tem kričanjem se vam prazni mestna blagajna, dolg narašča, gmotna trdnost meščanov sploh, vzlasti pa malih obrtnikov zgiuja, mladina se vam odtujuje in od dne do dne tudi nravno bolj propada.
svoji mladosti", reče ji jednoč mati. Radi tega se huduje oče, ako ona postane živa in vesela? Kaj tare njeno bedno dušo?
Dež kaplja silneje iu udarja na škrljavo streho, drobna kapljica kane na Eleuino glavico. List deva skrije v žep, resno sklenivši, da ga uniči ali pa da izbriše iz spomina njega vsebino. Ali možno je pokončati list, jako težko pa gloječ spomin izbrisati na čitane vrstice. Elena vstane. S predpasnikom si obriše obličje.
Nekako boječe stopa doli po škripajočih stop-njicab. Bala se je matere. Saj bo ona uganila, na obrazu jo bo poznala, da ima neko skrivnost na srcu.
V osemnajstem letu razvija se s hitrimi koraki ženska bitost. Samo mali, vnanji dogodjaj, in ona se v hipu razvije, lik tropiški cvet.
Srce jej urneje bije, nepoznato hrepenjenje ovlada glavo in dušo dozorevajočega bitja! Srečna tista deklica, pri kateri se vrši ta razvitek pravilno, brez burnih, strastnih prestankov. Toda vsak človek ni rojen za mir. So ljudje, katerim je usodilo nebo vrsto neprestanih potresov, katerih kri se pretaka nemirno. Blaženi so priprosti! Toda ta blaženost priprostosti je dar, ki ni v delež vsakemu. Saj ima celo priroda tiho vijolico, ognjeno rožo in lagodne reke in hudournike, ki se drve s silo in lomozem po kameneni, raztrgani strugi. Tudi ona ima jasen, veder dan, a tudi nevihte iu viharje; ima tih in
Našteli bi še lahko marsikateri gospodarski greh, a bodi dovolj, saj je gospodom občinskim svetovalcem vse znano, kakor je javna tajnost njih odločnost v klubovi seji. Ali kadar pride stvar v javnost, nimajo gospodje toliko poguma v klubovi seji izraženega mnenja tudi javno povedati. Mi ne zahtevamo druzega, nego da se odpravi nered, da župan vestno izpolnjuje svojo dolžnost, in če bi gospodje občinski svetovalci tudi to javno zastopali, naj bodo preverjeni, da bodemo mi prvi priznavali njih delovanje. A dokler se to ne zgodi, dokler vlada to napačno m neuie: to ue sme biti prav, ker slučajno »klerikalec" to graja, toliko časa ni mogoče skupnega složnega delovanja.
Mož mora biti na svojem mestu, in sicer celi mož, ne sme imeti dveh obrazov, javnega in tajnega, mož mora svoje mnenje javno zastopati in skušati to, kar sam v srcu spozua, da je javnemu blagru v kvar, na vsak način odstraniti. To mi zahtevamo iu to mnenje bo uaposled tudi prodrlo, čeravno sedaj ni ugoden čas. Nam ni za strankarsko gospodarstvo, nam je za dobro gospodarstvo, in če sedanji gospodje tiste rane pri občinski upravi odstranijo, katere sami pripoznavajo žali Bog le v tajni seji, potem vsaj od naše strani ne bodo imeli nobenega nasproistva.
Mi ne potrebujemo kimovcev, mi ne potrebujemo »posredovalcev-, naš narod potrebuje celih, značajnih mož, mož, ki se za resnico žrtvujejo, ker le v takem delovanju korenini pravo narodno delo.
Grdo se nam zdi, da se pri teh volitvah, ko je nekaj mož vseh strank skušalo ustaviti se sedanji gniiiosti, zopeL kriči: rHalo! Klerika-lizem vstaja! Na bcj proti njemu!" In temu »klerikalnemu" gibauju so kumovali možje, ki se še nikdar niso pokazali drugače, nego kot naši nasprotniki. Klerikal zem ! Smešna je ta trditev: možje, ki so pričeli gibanje, so se sami skrbno varovali, da bi ne prišli v sloves tega groznega imena iu verjemite ali ue: s katoliškim pomiškim društvom se niso pogajali pri sestavljanju svojega načrta; društvo pa se je mešalo v vse to le toliko, kolikor je javno izjavilo, da se namreč ue udeleži volitev.
Baiienitag v Grebinju.
Iz Grebinja na Koroškem.
22. Bauerntag — kmečki iiberalni shod — v nedeljo 8. t. m. se je kaj slabo obnesel. Ob 3. uri popoldne so se pripeljali državni poslanec Kiršner in deželna poslanca Piavec in Elb!. Koj za njimi pridrdra mladi baron Helidorf. ;ih pozdravi in se brž odpelie. Kmetov je bilo iz grebinjske fare 4 in neki mlinar, ravno toliko iz Kloštra, 6 iz nemške Pustrice. 3 h daljnih D;ekš in nekateri iz Rude. Vse te je osebno povabil tast ošcirjev Jože R&fVr. Prišlo je pa tudi nekaj nemšKih tržanov, nevolilcev, nepoklicanih iu učiteljev, tako, da se je za silo napolnila dvorana. Nastavljene so imeli tudi topiče ;
blagodejen dež, toda tudi ploho in točo, nedolžno jagnje in ljutega tigra! Nu. nam ni li revnim slikarjem človeške duše, človeških krepost.j in grehov dovoljeno, risati ganljivih, disharmonienih pr.zorov človeškega bitja? Ali imamo morda kazati samo angelje, demonične pojave pa umikati svojemu umu?
Med tem, ko je Elena prebila ure in ure na podstrešju, obula je Ana čižmice, oblekla krilce, vzela v roko očetov dežnik in šla na mokrotni sprehod. Že nekaj dnij ni šla z doma, čuda ni, da jo je pekla pod nogami podiaga sobe iu parketi salona; čutila je trpkost v srcu in hrepenjenje po svežem vzduhu. Brzo je imela dom in vrt za hrbtom, in bližala se je reki, nad katero se je popenjai smerečji in jelovi gost log. Semtertja štrlele so velikanske robate veje starih hrastov, na osamljenem pobrežju so pa visele nad vodo osike. Reka je na tem kraju ustavila svoj sicer urni tok ter naredila tomun. Skozi log vedla je pot v obližje ve!i-cega mesta. Vas Kolesna z očetovim domovjem bila je skoro četrt ure oddaljena od reke in gozda. To je bil priljubljen kraj otožni in prirodo ljubeči Ani. Mnogo ur je prebila tu, in če je niso zadržavali domači opravki, že je tičala v senci starodavnih hrastov in srkala smerečji vonj. Na pobrežju reke, sredi starih jelk, stala je porušena kolibica, zgrajena kot kopališče . . . Toda cigani so populili žreblje in požgali mnogo desk, in v takem stanju bi zdaj mogla nuditi le malo zavetja kopalcu. Zato so pa
ker se je pa prihod tujcev prezrl, so jih pustili nabasane za lepo nedeljo.
Poslanec Kiršner je poročal o svojem delovanju v državnem i deželnem zboru. Nihče ga ni razumel, ker ima jako slab glas: povzdignil ga pa je začelo terco, ko je hotel dati brco našemu deželnemu poslancu Gr. Einšpielerju, ker je glasoval na besede prevzv. škofa za cesto do sv. Krvi, ki bo baje >ta!a deželo 80.000 gld., ki pa je Slovencem deveta briga. H koncu je zdihoval, koliko je že storil za kmete, a nehvaležnost povsod — težko že čaka, da bo mo gel odložiti butaro na druge močnejše rame. — Sedaj vstane poslanec Elbl, ne da bi kaj govoril in se poslovi; to je razkačilo mladega generala Piute-riča iz Velikovca, skotil je po koncu ter močuo oka-ral mlačnost poslancev. — Kiršner pa ga je ves razburjeu zavrnil. — Deželni poslanec Plaveč se je hvaiil, da se je še le po njegovem trudu uresničila želja Podjunske doline, ker dobijo most pri Lipici. A Grebinjčani ga ne potrebujejo; so bili že poprej zoper ta most in so sedaj vsi poparjeni, ker bodo morali plačevati ravno toliko, kakor bližnji Pliberk in Ruda, namreč po 10%
Občinski pisar Juže Homer je priporočal železnico od Mostiča na Velikovec, odtod čez Grebiuj na Št. Pavel. Dobro, a te proge do Velikovca na Šent Pavel nas nobeden doživel ne bo. — Pesek v oči.
—	Staknil je tudi neki paragraf, po katerem so hranilnice zavezane vsako leto nekaj oddati med uboge kmetskih občin, a hranilnice menda ne poznajo tega paragrafa, vsaj ravnajo se ne po njem.
Jože RaftVr, sicer obče spoštovan mož, rodom Nemec, je tožil, da se je toliko denarja vrglo v Dravo, ker so zidali zoper sv. evaugeiij na pesek — dobro
—	a po toči zvouiti je prepozno. — Te besede so vnovič razburile generala Pinteriča, ker je menda precej teh zavrzeuih novčičev zaslužil pri oui zgradbi. Govorilo se je tudi o podržavljemu hranilnic, da se napravi postava, po kateri bi se smele podirati kmetije graščakov, njive in travniki bi se ne smeli pogozdovati itd., kar so pa naši slovenski poslanci veliko boljše že sto- in stokrat ponavljali.
Nekdo je še hotel interpelovati Kiršuerja, zakaj da je glasoval v državnem zboru zoper novo postavo o kupovanju na obroke, ki je kmetom vendar toliko p »trebna in še vse tri poslance, zakaj da so glasovali v Celovcu zoper prevzv. škofa i usmiljene sestre, pripomogli pa, da so se vpeljale lutrovske postrežnice v nasi deželni bolnici, pa ni imel dovolj korajže, — škoda ! — Druge nesreče se ni igodilo. Nazadnje se je pa vendar, a tudi kaj po sili smejal oštir Rajmund Jenull.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. aprila.
Parlamentarični govori 8 pričami. Dva
češka poslanca sta zadnji čas govorila v zbornici poslancev v češčinr in imenovala svoje tovariše za priče, da je njiju govor zares tak, kakor ga mislita
škodlje male strehe še precej varovale dežja. Ana nanosi v kolibico drvja in sama postavi prikladno kiopico. Na te| se .ie dobro sedelo. Pred njenimi očmi je reka ustavliena v tuku, ua drugi strani nad njo je strmo pogorje, uavpik se popenjajoč nad reko, poraščeno z drevjem. Temno smerečje odseva preko rudečkastih skal. Bujni mah, temna in jasna zelen, orjaške peroti praproti. To je lagodilo očesu s čarobno krasoto gorske prirode. Jednakih ni krasot od naših tosiranskih krajev. Na levo, za hrbtiščem gore. štrlelo je proti nebu zidovje starega Kradli. Kušku na desno reke razprostirala se je dolina, iu ob ugodnem, vedrem vremenu bil je prost razgled v široko kotlino, obrobljeno s temnim gorskim pasom.
Ana hiti h kolibic. Dospevši pod hrast, ki jo zabranjeval mokroto nad listjem, zacepta z nc/icama ob zemljo, da st otrese s svojih čižmic črno blato. Slaba pot po blatnem uvozu jo je utrudila, lice njeno gori v rudečici. Šlo ji je na dvajset let, toda zdelo se je, da je stanjša. Stroga resnost, malo-besednost in možnost v ob čju, vse to jo j« delalo starejšo, nego je bila v istim. Malokomu je zaupala, tovaraice ni imela, razven dveh pnjatekc: samoto in svojo teto, staro gospodu; no, biva očo v mestu. Elizabeta Vidinska živela je ondi od skromnih ob-restij kapitala po suris h ; b^la je za nekaj let starša od njene sestre, Anine matere, a bila je tudi bistroumna in skušena v življenja bridkostih.
(Dalje sledi.)
spisati in poslati časopisom, da ga objavijo. To sta storila zaradi tega, ker se je naročilo državnim pravdnikom, da naj konfiskujejo vse govore, ki so se govorili v državnem zboru, ako niso v stenogra-ličnem zapisniku, ker ni nobenega jamstva, da se je govor zares tako objavil. Vzlic vsem tem previdnostim je državno pravdništvo »Narodne Liste" kon-fiskuvalo, ker so objavili dotična govora. Vredništvo se bode pritožilo in sodišče bode govorilo. Stvar je pa za nas Slovence važna. Ako obvelja načelo, da se ne smejo priobčevati govori, ki niso v stenogra-fičnem zapisniku, potem se govori slovenskih in hrvatskih poslancev v isterskem deželnem zboru tudi ne nodo mogli priobčiti.
Civilni zakon na Ogerskem je zbornica poslancev vsprejela z veliko večjo večino, nego seje pričakovalo. To pa prihaja od tod, da se je glasovalo pod vtisom Kossuthovega proslavljanja. Kossuth sam se je malo pred smrtjo izrekel za civilni zakon, sinova njegova sta pa tudi priporočala cerkveno politiko sedanje vlade. Pri tem velikem naudušenju za Kossutha je bilo nemogoče, da bi se njegove ideje ne pokazale z vso silo v zbornici poslancev. Glasovanje o civilnem zakonu je najboljši dokaz, kako globoko je na Ogerskem vkoreninjeno košutovstvo, katero pospešuje na vso moč vlada sama, da bi ložje zmagala s svojimi proticerkvenimi predlogami. Ne ve se pa, če naposled baš košutovstvo tudi nje ne pomede, ker ne bode kos duhovom, katere je sama priklicala. Upamo pa, da se v gospodski zbornici še ni tako utrdil Kossuthov duh, da se ne bi upala upreti vladni cerkveni politiki.
Ogerska narodna stranka, kateri je vodja Apponyi, se bode tudi začela čistiti. Pri glasovanju o civilnem zakonu so nekateri člani stranke glasovali za civilni zakon. Ti baje sedaj mislijo izstopiti. Stranki to ne bode preveč škodovalo, bode vsaj bolj jednotna. Liberalni člani so stranki delali samo ovire. Sicer je pa pričakovati, da stranka v kratkem dobi nadomestilo. Ugronova stranka se najbrž razbije. Pri posvetovanju o civilnem zakonu se je v tej stranki pokazalo hudo nasprotje. Ugron in nekateri tovariši so bili proti temu, da bi podpirali sedanjo vlado, večina se je pa izrekla odločno za civilvi zakon. Ugron iu tovariši se najbrž zjedinijo z narodno strauko, dočim se ostali člani te stranke spoje z drugimi skrajnimi levičarji. Začenja se torej na Ogerskem naravna preosnova strank, ločitev duhov po njih verskem prepričanju.
Sicilijske stvari. V Palermu se je začela obravnava proti socijalističnemu agitatorju poslancu De Felice Giuffride in desetim sozatožencem, ki so narod hujskali k izgredom. De Felice z vso odločnostjo oporeka, da bi bil denar dobil iz inozemstva, ali da bi socijalisti hoteli Sicilijo prepustiti k Angliji in nekatera pristanišča pa prepustiti Rusiji. Socijalisti ne mislijo z zarotami rešiti gospodarskega vprašanja temveč z revolucijo, ki se izvrši z znanostjo in civilizacijo. Zopet nov dokaz, kam pelje nova veda in civilizacija; do vstaje. Požiganja in poboji na Siciliji so torej le posledice novodobne znanosti, ki neče poznati Boga. Bodo li sedaj liberalni vodje že spozuali, kam pelje znanost, katero prodajajo liberalni profesorji. Sad te znanosti nikakor ne bode sladek.
Uganda v Afriki. V angleškem parlamentu
je izjavil minister Harcourt, da bodo v varstvo angleških koristij Ugando postavili kmalu pod angleški protekturat. S Francijo se pa vrše pogajanja zastran odškodovanja katoliških misijonov po izgredih.
V	Ugandi so bili veliki poboji. Protestantski misijonarji so domačince bili nahujskali proti katoliškim misijonarjem. Katoliki v Ugandi pač uemajo dobrega pričakovati, ako pride dežela pod angleško oblast. Protestantski angleški misijonarji bodo potem še predrznejši, posebno ker jim tudi denarja ne manjka.
V	toliko se pa razmere zboljšajo, da bode Anglija naravnost za nasilstvo odgovorna, dočim dosedaj ni bila.	_
Cerkvena glasba.
Danes ie izšel drugi zvezek »Slava Bogu" s 23 Marijinimi pesnimi. Delce je prav primerno za b i1 r» i e šmruice. sa| nam itak ne preostaje lepih šmarnicnih pesmi. Vse pesmi so ziožene za mešan zbor, d. loma z obligat.nimi orgliami; skladatelja sta šla do skrajne meje cerkvene dostojuosti, to pa iz tega uzroka kt-r vsakdo si želi za Šmarnice mičnih. prijetnih pesmic in tudi drugi skladatelji, ki čujejo na ime strogih cecilijancev, so pri šmarničnih pesmih bolj popustljivi, n. pr. Haller, Lipp i. dr.
Iz tega ozira upamo, da bo to šmarnično vezilo dobro došlo našim cerkvenim zborom. Čas je prav primeren, kajti v 14 dneh se prične šmarnična po-božnost, torej rojaki urno sezite po novih šmarničnih zvokih.	k.
Koledar
za 16. teden leta 1894.
Nedelja, 15. aprila: III. povelik., evangelij: Jezus napove svoj odhod Jan. 16.; Varstvo sv. Jožefa. Ponedeljek. 16. aprila: Julijana d. m. Torek, 17. aprila : Anicet p. m. Sreda, 18. apr.: Elevterij šk. m. Četrtek, 19. aprila: Leon IX., papež. Petek, 20. aprila: Viktor m Sobota, 21. aprila: Anzelm šk. — Lunin spremi n: Ščip 20. aprila ob 4 uri zjutraj. Solnce izide dne 15 aprila ob 5. uri 17 minut, zaide ob 6. uri 48 minut.
Dnevne novice.
V L j u bi j an i, 14. aprila.
(Družba sv. Mohorja.) Prav velečastno se dviga na lepem prostoru v ljubljanskem predmestju celovškega mesta, novi krasni dom d r u ž b e s v. Mohorja. Lepo poslopje je čisto dodelano in v kratkem se začne seliti družbina tiskarna iz se-dajnih nedostatnih prostorov v novi, krasni dom, ki bo vredno stanovališče prvi injnajodličnejši naši narodni družbi sv. Mohorja! Novi dom, ki se ima kmalu otvoriti, bode v čast našemu milemu narodu, ki z družbo, kakeršne drugi veliki narodi nimajo, klevetnikom svojim priča, da krepko živi! Veselimo se zato ob izrednem dogodku otvoritve novega družbinega doma, res lepe lastnine vsega slovenskega naroda! Veselimo se letos, ko je število Mohorjanov nepričakovano sijajno napredovalo. Kakih »OOO Mohorjevih udov šteli bode mo letos	nego lani! Kdo bi se srčno rie veselil tacega nepričakovano sijajnega napredka? Hvala za take uspehe Vsemogočnemu, hvala pa tudi požrtvovalnim in neutrudnim poverjenikom. Dokler Slgvenci še premoremo tako družbo, nam pač še ni obupati!
(Kanonično vineščen) je bil dne 11. t. m. č. g. Andrej Zaman na župnijo Šmarje to na Dolenjskem.
(Darovi.) Za pogorelce v Škocijanu: Duhovnik v Ljubljani 10 gld.; neimenovan 5 gld. — Bog plačaj stotero!
(Nemški rscliulverein'.) Iz Celovca dne 13. aprila: Z izdatno podporo iz blaženega „rajhau naši zagrizeni Nemci neutrudno nadaliujejo bero-stratsko svoje početje. Dne 9. t. m. zborovali sta tukajšnji podružnici „schulvereinovi" (moška in ženska). Iz poročil izvemo, da so dobili nemški ro-govileži iz Hanovera 350 mark. Glavno vodstvo je dalo tukajšnjim podružnicam na razpolago 3000 gld., ki so se porabili za ponemčevanje koroških Slovencev. Moška podružnica je nabrala 991 gld. 68 kr., ženska 2177 gld. Letošnje leto hoče zopet napraviti neki „ori8gruppentagu, kjer bodo zopet požirali Slovence kar — cele!? Tako so naši nasprotniki neprestano pri delu. Odgovorimo jim s tem, da izdatno podpiramo slavno našo družbo sv. Cirila in Metoda, ki se ne steza, kakor „schulverein" po tujem, marveč brani, kar ie našega!	—m—
(Notarjem v Ajdovščini) imenovan je notarski kandidat dr. Mario Pascoletto.
(Slovenski otroški vrt v Ločniku) pod Gorico je pofurlančenim Ločuikarjem in ujih zavetnici ter zaščitnici „Lega nazionale" dokaj pri srcu. Zato je pa „Lega nazionale" rodna hčerka pokojne „Pro pa-tria", patrijotično (?) in dinastično (?) šolsko društvo hitelo zgraditi nov laški otroški vrt, da bi morda ne bil kak slovenski otrok tako nesrečen, da bi zašel v slovenski vrt! Laški otroški vrt odpre „lega" v nedeljo. Menda pač ne bodo tamošnji Slovenci tako nesnametni da dado svoje otroke v odgojo Lahom? Zauašati se smemo, da bodo vršili zavedni Ločuikarji svojo narodno dolžuost iu nevedne podučili, kai so potujčenci svoicem.
(Vodovod za Zidani Most.) Kraj in postaja Zidani Most dobi potreben vodovod. Voda se bo napeljala iz nekega studenca, ki je med postajama Zid. Most in Hrastnik in ima obilo prav sveže in dobre vode. Do zdaj so morali in bodo še morali, dokler ue bo vodovod gotov, vodo voziti iz tega studenca na Zid. Most v sodih, v katerih se je pa
v poletnem času zelo ogrela. Temu nedostatku se bo zdaj odpomoglo z vodovodom, za katerega napravo so se pripravljalna dela po malem že pričela.
(Tržaški časopis »Edinost«,) ki se je pred dnevi zneveril svojemu lastnemu ges u „Svoji k svojim", ter se je tiskal v tiskarni Amatijevi v družbi z nL' Indipendentejem", pričel se je zopet tiskati v Dolenčevi tiskarni. Tako je prav — bodimo dosledui lastnemu načelu!
(Požar v Št. Rupertu.) Poroča se nam: Ce ravno je bilo že naznanjeno v cenjenem listu, da so dne 9. t. m. župni|ska gospodarska poslopja v St. Rupertu to je hlevi s skednjem in svinjaki pogoreli, uaj vendar tudi jaz nekaj vrstic dodam. — Ogenj zaneteu po zlobni roki nastal je ravno med obedom ob eni uri popoldne, toraj se ni precej zapazil in ker je bilo na skednju veliko sena, desek in druzega orodja, zato je bilo poslopje naenkrat v ognju. Z največ« silo rešila se je živina izpod gorečega poslopja in nekaj orodja, vse drugo pa je zgorelo. Domača brizgalna je bila hitro na mestu požara, pa žal da se je pohabila, da tako ni mogla več delati. — Kakor hitro pa je bilo mogoče, prihitela je požarna bramba iz Mokronoga ter ognje-gasci z Mirne in posrečilo se jim je, da so vendar župnišče, katero je bilo v skraiui sili, obranili, kajti mokrouoška požarna bramba je hitro in obilno vode dobila iz globoko pod župnijskim poslopjem tekoče Bistrice s svojimi dolgimi cevi. In zato zasluži ta vrla požarna bramba vso pohvalo iu zahvalo kakor tudi ognjegasci z Mirne, katerim skup se je posrečilo rešiti ne le župnišče, ampak tudi šentrupersko vas. Pri tem požaru se je pokazalo, kaj zamore dobro orgauizovana požarna bramba z dobrim orodjem in vstrajno človeško voljo in le želeti je, da bi se tudi pri nas ustanovila taka bramba v varstvo prebivalstva. Tudi visokorodni gospod grof Ant. Jož. Barbo je bil kmalu s svojo malo domačo brizgalno na mestu, s katero je veliko koristil. Da so tudi domači in mokronoški c. kr. orožniki veliko pripomogli da se je požar ustavil, kakor tudi ljudstvo domače, katero je od blizu in daleč od dela priteklo na pomoč, se po sebi razume, toraj vsem srčna zahvala. Župnijska pogorela poslopja so zavarovana pri „Unio ca holica" za 3000 gld. — Škoda pa je cenjena na 6000 gld. kajti pos'opje je bilo veliko.
(Iz Radeč.) Z delom pri zgradbi mostove glave na naši strani se je moralo prenehati, ker je treba visoko skalovje vzdigajoče se poleg ceste odstrelje-vati, da se tako dobi večji prostor, ki bo potreben pri ovinku na most. Mostovo železje se pa že do-važa z Dunaja.
(Novice s Primorja.) V Rovinju je jel, kakor smo že poročali, izhajati nov list z naslovom JI Risveglio", ki je seveda popolnoma liberalen. Vzlasti nadobudna vročekrvna mladež laška se zbira krog njega, da reši zatirane Lahe in — dobi priložnost objavljati svoje nesmisli. — Prošli mesec se je iz Istre odposlalo preko Trsta 3978 77 hektolitrov vina. Srednja cena je 12 gld. — „11 P, polo" ima dne 12. t. m. v svojem uvodniku mej drugimi te le znamenite besede: „Ce bi se dali v jedno blagajno vsi ogromni stnški, katere je imelo mesto Milan, potem tisti, ki jih je že večkrat potrosil Rim in tisti, ki so jih zaduje dni izdale Benetke, da izkažejo svoj poklon gospodarju Nemčije, bilo bi dovolj denarja, s čimer bi se lahko utešilo ubogo laško pri-prosto ljudstvo, ki berači krog kruha iu ker ga ne dobi v domovini dovolj mora pohajati po Evropi z orgljicami. s piščalkami, s svizci ali pa se za vedno poslovi od domovine in se izkrcava s celimi rodbinami v Ameriki". — Ta nauk velja tudi za nas Slovence. Za vse mora biti zatajevanje naš resni čas, ko toliko naših bratov strada iu gine. Parad in šumuih, zapravljivih veselic je tudi pri nas — preveč!
(Iz Št. Pavla v sav. dolini.) Gledališka predstava šeutpavelskih diletantov v korist stavbenega zaklada za novo župno cerkev je v nedeljo dne 1. aprila sijajno vspela, kajti izročili so za dotični namen naši pridni umetniki od vspešne svote 309 gl. 30 kr. po odbitku le malo znašajočih stroškov 19 gld. 70 kr., lepo svoto 290 gld. 10 kr. — Izražamo jim za izredni užitek in dobro zabavo naj iskreneišo zahvalo in pridenemo željo, da bi vrle naše diletante kmalu zopet videli na domačem odru! Toraj na svidenje!
(Hrvatske novice.) Veselo gibanje se pojavlja sedaj po i m e n o v a n j u prevzv. dr. J. P o-s i I o v i č a za zagrebškega nadškofa. Po mnogih krajih opravljajo slovesne službe božje, katerih se
navdušeno uieležuje ljudstvo zahvaljujoč Boga za svojega nadpastirja. V mnogih mestih so tudi izvolili dr. Posiloviča za častnega meščana. — V Brčkem so zaprli nedavno zaradi velikosrbskih agitacij razkolnega duhovnika Mih. Jovičiča iu bivšega učitelja Jurija Stanojeviča. — Mažarouske »Narodne n o v i n e" se grozno hudujejo zaradi izjave zaarebških vseučiliščnikov glede uinirovljenja prof. Brestjenskegi. Nekaj skušajo dokazovati proti njim, češ da nimajo pravice, potem pa pristavljajo, to-le 19. veku kaj malo primerno grožnjo: nVseuči-liščniki bodo s tako zloporabo v bodočnosti onemogočili vsakeršni legalni shod na vseučilišču". Nam se zdi, da bodo mažarouski Ivani Grozui onemogočili celo — vseučilišče po svojem postopanju.
(S Koroškega.) dne 13. aprila: Rudeči inter-nacijonalci ali socijaldemokratje so se začeli zadnji čas živahneje gibati tudi že na Koroškem. Ustanovili so hkrati kar dvoje novih društev. Minoli ponedeljek je zborovalo celovško, pa shod je bil tako živahen, da ga je moral vladui zastopnik razpustiti.
—	Do koncem marca je umrlo v Celovcu 218 ljudij (lani 193), tujcev je prišlo v istem času 2912 (lani 2618). — Tatvine po celovških cerkvah se zopet množe. Predvčerajšnjim so neznani lopovi ob belem opoludnevu ukradli v benediktinski cerkvi precej dragocenih zlatih okraskov raz podobo majke Božje dobrega sveta.	_m_
(Kako postopajo s slovanskimi duhovniki v Istri?) Pišejo nam iz Istre 10. t. m.: V našem po-reškem političnem okraju se dogajajo zelo čudne stvari; ne zadostuje preziranje vsega, kar se slovansko čuti, ampak se denuncira in podnašajo tožbe proti naši prezaslužni duhovščini, ki gotovo svojo dolžnost vestno in natančno spolnuje. Pred časom vložil je g 1 a s o v i t i bivši državni poslanec Tomaž Vergottini tožbe proti nekemu župnemu upravitelju, češ, da zanemarja svoje dolžnosti in da hujska kmete. Vsled te pritožbe odločil je škof Flapp preiskavo proti dotičnemu župnemu upravitelju. Dutična komisija se je po strogi preiskavi prepričala, da je toženi duhovnik ne le svojo dolžuost vestno izpolnoval, temveč storil še, več kakor je bila njegova dolžnost. Namesto, da je dobil ukor, bil je župui upravitelj po nepristranski komisiii pohvaljen kot »zoren in vesten pastir v Gospodovem vinogradu. — Poleg takšnih primerov bi mogli naš'eti še neštevilno drugih, kjer se naše veljake sumniči in obdolžuje dejanj, o katerih se jim nikoli niti saujalo ni. Blagoslovljena bode roka, ki v po-reškem političnem okraju red napravi!
(Županom v Števerjanu) — goriška Brda —• je bil izvoljen 7. t., m. g. Fabris pl. Konrad, ki je županoval Steverjancem uže več let.
(Vojaška vest.) Premeščeni so v aktivno do-mobranstvo kadeti častniški namestniki: Edvard 11 o m m e 1 od polka barun Kuhn št. 17., k novomeškemu domobranskemu batalijonu štev. 24;
—	Arnošt P i r h a n od 17. polka baron Kuhn k goriškemu domobranskemu bataljonu št. 74; — Danijel Margetič od pctrovaradinskega polka baron Filipovič št. 70, k ljubljanskemu domobranskemu bataljonu št. 25.
(Iz Brna, 8. aprila. O katoliški organizaciji na Moravskeiu so govorili in pisarili nasprotniki do sedaj prav bagatelno, malenkostno. Niso se mogli sprijazniti z mislijo, da jim zamore „klerikalna" stranka se vspešno zoperstaviti. V preroškem svojem duhu so se že gledali na vrhuncu slave in prav nič niso dvomili o svo|i splošni zmagi. Ali človek obrača, Bog pa obrne. Katoliška stranka se tako ugodno razcvita, da to i nasprotniki se vč v svojo žalost spunnva|o, strmč iu si pru»devajo, vtis tega pri svojih potlačiti. Praški „Ndr. Listy", pijonir liberalizma po lepi Moravski, pišejo, da „klerikalizem" zmagovalno napreduje. To je brez dvoma vsakemu sod-la\cu pri katoliški stvari v častno zadostilo in spričeva o. Kajti mora ta napredek že nekaj pomeniti, ko se je omen|eni list toliko ohrabril, da kaj tacega kouštatira. Da se pa to pripoznanje vsaj ko-liekaj oslabi, mora pomagati zvi|a^a, namreč, da bi narodna prvaka Sušil iu Prochdzka ne pristopila k sedanji duhovščini in bi njeuega postopanja ne odo-bra\ala, kt-r heče sedanja duhovska generacija vladati vsemu liudstvu. Fraza stara, tisočkrat porabljena in obrabljena, ki več ne vleče. Ne vleče zato, ker vč ljudstvo da je jediui .hierarha" olomuški nadškof več žrtvoval za dobrodelne namene v poldrugem letu svojega vladanja, kot vsi Mladočehi skupaj v vseh letih svojega gospodovanja. Drug
„ vlada ji či" klerikalec grof PiHting daruje skoraj četrt milijona za narodui zavod, kakor sem bil o njem že pisal. Klerikalci so vpisali večino za češko hodoninsko realko, klerikalci se pečajo z mislijo, napraviti katoliško vseučilišče itd. In koliko pripema-gajo k razvoju katoiiške organizacije. Katoliška politična iu druga društva! V svoji ljubezni do katolicizma pa nazivljejo napredujočo stranko „klerikaluo internacijonalo". Ali bodo s tem priimkom žalist svojo in svojih potolaži i, ni še znano, čudno pa jo vsekako. da se zanašajo v Opavi zgolj na duhovnike, ki niso narodnosti še nikdar izdali! Tako različnega mnenja o svečenikih je jeden in isti list. Meuda nimajo vendar Mladočehi toliko moči, da bi vspešno delovali brez črnih mračnjakov v krajih, kjer so na krmilu Nemci?
(Čudna bolezen.) Pišejo nam iz Trsta nastopno: Oprostite, ako Vas nadlegujem s svojo mogoče neumestno pisarijo. Na to, kar Vam bodem pisal, siluje me moje srce, ki krvari, ko v tržiških laških časopisih čitam razna poročila o kakšnih pretepih, tatvinah ali ubojih. Pri takšnih slučajih, ki se po-gostoma zgodijo, opisujejo naši laški časopisi na debelo in široko vsako zadevo in pri vsaki osebi skoraj, ki je slovenskega rodu ali iz slovenskih krajih ter je po nesreči vpletena v takšno zadevo, pristavljajo stereotipno na primer: »N. N. d i L u b i a n a« ali pa (ako so ženske) »N. N. d i F1 i t s c h«, v protivnem slučaju, ako je treba omeniti kako pohvalno zadevo in ako je dotični ne le po rodu, temveč tudi po mišljenju Slovenec ali Slovan sploh — tedaj ga krstijo »i 1 n o s t r o c o n c i 11 a d i n o« ter mu hvalo pojejo, če se jim slučajno ni že zameril ali pa ne poznajo njegovega političnega mišljenja. Da laški časopisi do Slovanov niso objektivni, je že stara stvar — in da nalašč zasramujejo slovenski rod, mi ni potrebno niti pisati. S tega stališča uprav se veselim, da smo dobili slovanski časopis v italijanskem jeziku, ki bode marsikatero stvar razodel na občo našo korist. Skrbeti pa bi tudi mi morali, in neuke z lepimi primeri, da se v slučaju nesreče ne bodo sramovali lastnega svojega rodu, ki ni kriv, da so se v nesrečno uro rodili. Čudna bolezen pa je, da skoraj vsak tretji Slovenec, ki v Trst pride in se ga vpraša, od kod da je, odgovarja: iz Ljub-ljane, ali pa od Ljubljane, čeprav je morda tudi iz Spodnje Štajerske ali pa 20 ur daleč od Ljubljane. Tako se zgodi tudi pri slučajnem kakem prestopku in ako se prestopnika popraša po domovini, dobimo zopet: iz Ljubljane. In tako pride dostikrat, da taki malopridneži črnijo po nepotrebnem našo belo Ljubljano !
(Tržaške novice.) Iz Trsta dne 11. t. m.: G. Bojmovič, Lojdov kapitan je dobil od sultana Medžidje red 4. vrste. — Dr. J. Degano je dobil pravico izvrševati zdravnikovo prakso. — Naši mestni očetje snujejo zavod za ženske. Sedaj se najboljših rodbin hčere vzgajajo v zavodu redovnic Notre Dame de Sion, toda trde, da se tam preveč zanemarja 1 a š č i n a in zato hočejo spojiti z mestnim dekliškim licejem zavod, koder bode po dnevi preskrbovanih in vzgojevanih brez dvojbe v pristnem laškem duhu začetkom do 25 učenk. — Furlansko delavsko podporno društvo v Romans-u (Goriško), je pokazalo svoje katoliško mišljenje s tem, da si je naročilo društveno zastavo s podobo nazareškega delavca, sv. Jožefa, Na drugi strani so kmečka in rokodelska orodja. Izdeluje jo Klemen Delneri v Gorici.
(Arhivar Vincenc Brandl.) Iz Brna: 5. aprila je slavil deželni arhivar Vincenc Brandl 60letnico svojega rojstva. Mož je vreden, da se pri njem nekoliko pemudim Zuan je kot učenjak, pisatelj in zgodovinar. Manj ]e pa znan kot delavec na političnem polju. On je bil z nekdanjim ministrom dr. Pražakom na čelu peščici rodoljubov, ki so se trudili pred tridesetimi leti 2a razvoj narodnosti, posebno v Brnu. Kako delaven je bil v t>m oziru, kaže, da so dosegli Nemci ravno radi ali zoper njega, da ue more biti voljen v deželni zbor oni, ki je v deželni službi. A s tem niso mogli njegove delavnosti popolnoma zadržati. S svojim bistrim umom, odločnost)o in nenavadno zgovornostjo, kije tisoče in tisoče navduševala, si je zaslužil, da ga narod občuduje in mu želi še mnoga leta dočakati, dni|, ko se bodo dosegle vse pravične želje zvestega češkega naroda.
(Sliko sv. Florijaua) za števerjansko cerkev v goriških Brdih, o kaierej smo poročali, da jo je na-
slikal g. I. Gosar v Gorici, prenesli so iz Gorice v Števerjan štirje mladeniči 7. t. m. Ko so se bližali vasi, pozdravljal je njih prihod grom topičev in pritrkavanje zvonov. Obiluo števerjanov zbralo se je v cerkvi, da si ogledajo novo slik«, katero bodo 6. maja slovesno blagoslovili.
(Hrvatski napis pri c. kr. okrajnem sodišču v Pulju) so pred duevi umestili. Kakor se vidi, pri našem pravosodni mislilo v resn ci na pravicoljubje iu jednakopravnost. Le da bi povsod dosledni bili ter da se ne pozabi — tudi ua Kranjsko!
(»Radikalci se imenujejo, — a so anarhisti.") Pod tem zaglavjem svojega uvodnika polemizujoč zoper Mladočehe, ki so v državnem zboru glasovali proti civilni listini cesarskega dvora, pravi
v
»Cech« proti koncu: »Rečejo-li torej danes zvestemu katoliškemu duhovniku: Ti si klerikalec,
—	odgovori naj jim brez strahu: Da, sem, toda zdaj dovolite, da i jaz vam povem, kdo ste vi: Vi se nazivljate r a d i k a 1 e c , prav za prav ste pa anarhisti, ki že nimajo nobene vere, nobenega Boga, in tudi nečejo imeti nad seboj ni — vladarja!«
(»Siidmark"), to je ženska podružnica „Pettau" zasnovala se bode danes zvečer v P t u j u na Štajerskem.
(t Miklavž Niegons), grško-razkolni nadškof, je umrl v Gorici v ponedeljek |utro. Pokojnega so prepeljali v torek v Trst, odkoder ga baje prepeljejo v Crnogoro.
(V Razboru na Spodnj. Staj.) zabodel je že ua belo nedeljo neki komaj 23ietni rudokop iz Trbovelj tukajšuega domačina, tako da je ta vsled sprejetih globokih ran za par dnij potem umrl.
(Zavarovalnica zoper delavske nezgode za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo) imela je minole dni sejo načelništva, v kateri se je predložil računski zaključek za I. 1893. Zavarovalnica zoper nezgode ima, kakor zaključek poroča, 2 XJ.2 3 9 gld. p r i m a n j k 1 j e j a. Upravui svet bode vsled tega naprosil vlado, da se ta primanjkljaj pokrije iz skupnega rezervnega zaklada.
(Gorki dnevi.) Iz Gorice. Izvanredno gorko je letošnjo pomlad pri nas na Goriškem. Is zime, ki je ne smemo zvatl prehude, prišli smo takoj v gorko poletje in za letos nekako preskočili pomlad. Suša je precejšua, zemlja zeva po dežju. Doslej obeta biti letina dobra, le bati se je še slane, ki bi kaj lahko posmodila še maja meseca mladi sadni zarod. Bog ga čuvaj!
(V Gorici) obesil se je v tor^k 581etni Jakob Mu-tek, službujoč na goriškem kolodvoru. Bil je baje zelo udan nesrečnemu žganju.
(Seuinji po Slovenskem od 16. do 21. aprila.) Na Kranjskem: 16. aprila na Skaručini in v Borovnici, v Dolih iu v Vrhu (idrijski okraj); 17. aprila v Grahovem — Na Štajerskem: 15. aprila v S^udenicah, v Ponikvi; 17. aprila v Kapeli; 20. aprila v Studenicah. — Na Primorskem: 16. aprila v Slivju, v Tolminu.
Društva.
(Pevsko društvo .Slavec".) »Slavec" priredi prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. izlet na Šmarno goro. Odhod z jutranjim vlakom. V cerkvi na gori sveta maša, pri kateri poje odd« lek društvenih pevcev Obed pri mežnarju, po obedu odhod z gore čez Garmljne na Ježico, kjer bode »pri Alešu" prosta zabava. Gostje dobro došli! — Nadal|e se udeleži »Slavec" skupno z .Sokoli m" izleta v Novo M«sto due 3. junija v kolikor mogoče velikem številu z društveno zastavo, a dne 10. junija pa se hoče društvo odzvati povabilu šišenske čitalnice ter bode sodelovalo pri ljudski velici v korist »Narodnemu domu".
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani.) Vabilo na v e -čeruo zabavo, katero priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani povodom 39. leta svojega obstanka v nedelio, dne 15. aprila 1894 v svojem domu Poljske ulice št. 10. Vspored: 1. V. A. Mozart: Oiiverlura k operi »Čarobna piščalka", za glasovlr. 2. Ogovor. 3. Fr. Kouen: „Knlpingov grob", moški zbor. 4. P. An?. Hribar: »Slovenec in katoličan", zbor. 5 G. E senhut: »V naravi", zbor. 6 F S. Vilhar: »0| vstani, solnce moje", tenor samospev s spremljevanjem glasovira. 7. L van Beethoven: Pathetique-sonata, adagio in allegro, glasovir. 8. »Pravica se je skazala". Burka s petjem v dveh dejanjih. Spisal dr. J. Ev. Krek. — Vstopnina: Sedeži po 40 kr. in 30 kr., vstop 20 kr. — Vsporeda 1. in 7. točko izvršuje slepi J. Gostinčar.
—	Začetek točno ob 7. uri zvečer.
Telegrami.
Dunaj, 14. aprila. Nemški cesar, ki dopoldne ni nič šel iz cesarskega dvorca, je ob polu dvanajstih odpotoval z zapadnega kolodvora. Nemški in avstrijski cesar pripeljala sta se vkupe na kolodvor v odprtem dvornem vozu, prvi v avstro ogerski uniformi. Ob vsej poti zbrano občinstvo je spoštljivo pozdravljalo vladarja. Na kolodvoru so pričakovali Bilinski, Reuss z vele-poslanišlcim osobjem prihod vladarjev. Cesarja sta se poljubila in objela pri presrčnem slovesu. Nemški cesar zahvalil se je avstrijskemu za prijazen vsprejem.
Dunaj, 14. aprila. Na interpelacijo Pra-dijevo zaradi konfiskacij izjavil je danes minister v zbornici poslancev, da ima vlada občni in gospodarski interes v tem, da se časniki močno razvijajo v postavnih mejah, in da se obvarujejo vsake škode, katere niso morda sami zakrivili. Oe tudi ni nobene določbe, da bi se moral povedati povod konfiskaciji, vendar je vlada naročila, da strankam, ki to žele, naznanijo, kateri članki so povod konfiskacije, ne da bi navedli posamična spodtakljiva mesta. To naznanilo pa izostane, ko bi izdatelj porabil to prijaznost tiskovne policije, ki omogočuje prirediti nove izdajo v to, da bi demonstroval proti vladi. Potem je minister odgovoril na interpelacijo Klunovo glede nastavljanja druzega sodniškega zdravnika v Ljubljani in pojasnil postopanje pri razpisu dotične službe.
Dunaj, 14. aprila. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o pristojbinah za knjižice gorskih vodnikov in o legitimacijah nosačev, nadalje ministersko naredbo o določitvi takse za izpite, za stavbene, zidarske, kamnoseške in tesarske mojstre.
Budimpešta, 14. aprila. Zbornica poslancev je z 218 proti 114 glasom odklonila predlog Ugronov, da se vladi izreče graja zaradi njenega postopanja pri Kossuthovem proslavljanju. Poprej je ministerski predsednik mej opetovanim burnim odobravanjem desnice in močnem ugovarjanju levice izjavil, da se vlada ni mogla spuščati v polemiko z Ugronom, kateri, kakor se kaže. ne pozna dolžnosti parlamentarne vlade. Krone vlada ni mogla smatrati kot simbol brez vseh pravic, skažala je pijeteto za Kossutha, ali pustiti pa ni smela, da bi se kako omajalo zaupanje v legalne razmere.
Slabo prebavljenje ima lahko slabe posledice, katere se lahko preprečijo z vabo preinovane želodčne tinkture le-karja Piccolija v Ljubljani. Steklenica velja 10 tir. 3 10-10
Popolnoma svilene tiskane foularde
od 75 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baž) — potem črno, belo in barvasto svileuo blago od 45 kr. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, načrtov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pušljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr , dopisnice 5 kr. v Švico.
Tovarna za svileno blago G. Henneberg
(10 2) (c. inkr. dvorni založnik v Curihu (Ziirich). (16-4)
Bolgarska konverzija. Besedo konverzijo posestniki vrednostnih papirjev, kaj neradi slišijo, (jlede na konverzijo 6°/0 bolgarskega državnega hipotekarnega posojila, pa to vendar ne velja, ker je prisilna konverzija izključena in je prostovoljna konverzija mogoča jedino, če se naklonijo vse one ugodnosti posestnikom bolgarskih obveznic takoj, katero bi jim došle po naravnem razvoju bolgarskega državne« kredita. Bolgarske obligacije so tudi sedaj ee papir za nalaganje, ki daje vzlic obetani konverziji ne le veliko obrekovanje, temveč tudi primerno upanje do kakega dobitka.	219 1
4odstotna zastavna pisma galiskega zemljiško-kreditnega društva. V deželi, katere glavno bogastvo je v zemljiščih, dajo mestna posestva manj varstva, kakor obsežne zemlje veleposestnikov. Gališko zemljiškokreditno društvo je zveza posestnikov deželnotabularnih posestev, ki so po vzgledu pruskih deželnih stanov vredili hipotečni kredit, in izdali zastavna pisma z zanesljivo podlago Stroga načela, ki so se pri tem porabila, iu izključenje vseh drugih podjetij i z društvenega podjetja, so društvo naredila neodvisno od vseh trgovskih gibanj in torej cd vseh kriz. Zastavna pisma so pri-št vati torej najboljšim papirjem za nalaganje, kakor so tudi zastavna pisma pruskih d-želnih sranov.	220 1
KATOLIŠKI SKLAD.
Za »katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Neimenovan dekan z Dolenjskega, tretji prispevek 100 kron .	gld. 50'— J. R. iz Idrije na Kranjskem, „katnen-
ček h katoliškemu skladu" ...	„ 2'—

po-
II ti-
1-—
2 — 1- —
5-—
JO-—
5-—
J-—
10—
Janez B r e u c e, župnik pri sv. Gregorju. mesečnino za februvarij . . gld. Rok MerČuu, nunski kateiiet v Ljubljani, mesečniuo za feoravar.j .
Mala stava 2 kroni.....
Viktor S g e s k a, mestni kapelan v
KVčeVju .........
Frančišek M e k i u e c kapelau v St. Vidu nad Liubljano .... Avguštin S i n k o v b e. kapelan v
Žužemberku, mesečnim) za april Sotrudnik .S loven če V ob
smrti g. J. Jakliča...... „
Janez F a bi a n, trgovec iu sestuik v Ljubljani za piruhe Frančišek P o v š e. oržavni deželni poslanec v L ubljaui, mesto veuca na grob pokojnemu župniku Jerneju Jareu v Dolu, M a t i | a Mrak, stolni vikar v Ljubljani, za piruhe.......
Josip P i c h 1 e r, c. kr. tainik okrajnega glavarstva v p. mesečnino za januvarij, februfarij in niartc po
1 krouo .........
Frančišek S e h w e i g e r, župnik
na Radovici, zopet......
Antonija M a k u c, trgovka v
Idriji, 4 krone.......
Učiteljica iz Idrije, 1 krono . . Ivan Krega r, pasar v Liubljaui, mesečuino za januvarij, februvanj
in marec po 1 krono...... 1 50
Janez Tavčar, župnik v Lešah, mesečnino za november in december 1893 ter za januvarij in febru-varij 1894 ........ „ Ž0-—
Dr. M a r t i n M a t e k, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za
marec in apri!....... „ lO1—
Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za marec in april....... „ 10'—
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 5. aprila 1894.
Josip Šiška,
loO 5,—
2 —
-.50
tajnik „izvršujočega odseka'. Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani.						
Vremensko sporočilo.						
a ce C	Cas	Stanje		Veter rt' ft	Vreme	S "<- o a > 5 s g
opazovanja		zrakomera r mm	toplomera po Celziju			
13	7. u zjut. 2. u. pop. 9 a, zvež. Srednja	73i-3 731.1 732.8 temperatu	8-4 18-6 10-6 ra 12-5	sl. zap. si. s/.ap sl. vzh. za 3-4" nat	jasno n n norntaloiu	0-00 ...
t
221 1
Bog vsemogočni sklenil je v svoji neskončni modrosti našega priljubljenega, nepozabljivega soproga, oziroma očeta, sina in brata, gospoda
JAKOBA MEDIČA
po dolgotrajni, jako mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, danes v soboto ob polu 6. uri zjutraj v starosti 48 let poklicati k Sebi v boljšo bodočnost.
Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 32
Svete maše zadušnice darovane hodov župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1894.
Terezija Medlč. soproga. — Marija Medic, mali. — Ivan, Alojzija, Peter, Franc, Jakob, Pavel, Ana, Marija, otroci. — O. Kalist, Jožef Frano, bratje.
Zalivala.
Podjiisani diletatiti izražajo fem potom vsem cenjenim gostom iz Celja, Žalca, Griž, Št. Petra. Polzele, Velenja, Braslovč, Vranskega in drugih krajev za mnogohrojni obisk gledališke predstave dne 1. aprila t. 1.. posebno p:i gospodoma dr. Ivanu Dečku in Petru Majdiču za velikodušni dar najiskrcnejšo znltvalo.
Zajedno pa se zahvaljujejo tudi onim, ki sicer osebno niso mogli prisostovati predstavi, pa so s poslanimi darovi pripomogli doknj k dobremu gmotnemu vspohu.
Št. Pavel v Savinski dolini, dne 2. aprila 1894.
Šent-pavelski diletanti.
Pojasnilo!
Radi nepravilnosti povzročenih po nekem V. R. sem prlmoran izjaviti, da nisem nikogar pooblastil izterjavati ali prejemati denarja v mojem imenu.
Račune blagovole naj cenjeni naročniki edino le pri meni poravnati. Toliko v pojasnilo, da ne trpe škode niti spoštovani moji naročniki, niti jaz. Velespoštovanjem
Ignacij Čamernik, kamnosek,
221 1—1	v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Zahvala in priporočilo.
Spoštovanemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem oStavil gostilno „pri črnem medvedu". - Zahvaljujem se vsem dozdanjim cenjenim gostom za njih obisk ter priporočam v obisk svojo novo
glino aa Martinovi četi si. 35
v lastnej hiši, katero
o.vorim v nedeljo dne 15. aprila 1.1.
Jamčim za najboljša cena jedila in pijačo ter točno postrežbo. Pristna domača vina in Auer-jevo marčno pivo po 9 kr. pol litra. — Z odličnim spoštovanjem
Fran Poljšak, 222 (1)	gostilničar v Udmatu.
5Ka &iita,rni««e :
218 5-1
Slava Bogu.
II. del.
28 Marijnih pesmi za mešan zbor.
zložila in izdala
P. Angelik Hribar in P Hugolin Sattner.
Založil ljubljanski frančiškanski samostan.
Tisk Miličev. — Partitura velja 1 gld., vsak glas 15 kr. brez poštnine. — Dobiva se edino v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Tudi I. del - Mašne pesmi — je še na razpolago. Partitura velja 80 kr., vsak glas 15 kr.
Slavni slovenski listi: „81. Gospodar", ,.Mir", ..Primorski
List", „Dolenjske Novice" se prosijo, da ponatisnejo proti nagradi ta inserat.
J. Kolar
v Ljubljani, Šelenburgove ulice izdelovate j kirurg, instr., nožar in orožar
se priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu v naročila na
vsakovrstne nožarske potrebščine
kakor so, britve, noži, žepni nožlci, škarje, vrtno orodje itd. itd., ter ima navedene stvari tudi v zalogi. 145 6-6
Tudi brušenje skrhanih predmetov oskrbi natančno in poprave po nizki ceni pod jamstvom za trpežnost pri njem kupljenega blaga.
n
Ana Rupni
izdelovalka umetnih cvetlic v Ljubljani sv. Petra cesta št. 13,
priporoča se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih
šopkov za cerkve m altarje, vencev za haiiiicra in razne cerkvene slovesnosti
in sploh vseh v to stroko spadajočih Izdelkov kakor tudi popolne oprave za nove maše, po najnižji ceni.	117 ((i—ti)
l
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
% T	«
508 50-25	vozarenje
JHPJ h®
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Službo cerkovnika in organista
išde
Janez Ferlič V Štabnji (St. Štefan), pošta Prezld
na Koroškem, katero more tudi takoj nastopiti.
Ponudbo naravnost njemu.	214 (3-1)
Tovarna eerkveno oprave.
i
ij
V i
Preinovami
1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in isdeloval-nica pavamentov, Dun^j, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Frane Brllckiter.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itn., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejši ______obliki. 54 «6-6
Cerkveni paramenti.
yi

MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster,
v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32, f#1
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v M obila naročanja raznovrstnega	rjflfl
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše ll oblike.	16 12—4



Podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
prireja lekarničar Julij Herbabny na Dunaji.
Ta že 22 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdravnikov najbolje priznani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slaat do jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jači in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem. pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železnega sirupa je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr, več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.)
SJvirilftJ Svarimo pred po-1?V|UIIU< naredbami, ki se pojavlja'o pod jednakimi ali podob-nimi ime ti, a so vendarposvojl sestavi ln svojem učinku po-[|{[ polnoma različne od našega origi-Šj nalnega 22 let obstoječega pod-gj fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej izredno Herbabny-jev apneno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokoliraBU varstvena znamka na vsaki stekleniol in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	599 20—18 97 9-20
Osrednja ra/pušt jalnica za provineije: na Dunaju, lekarna ,,zur Barmherzlgkelt" JULIJA EERBAB-NY-ja, Neubau Kalserstrasse 75. Prodajajo ga gospodje iekarniearji: V Ljubljani J, Svoboda, (rab. Piccoli, Ubald pl. Trrik6uzy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Celju; J. Kupfer-sehmied, Baunibachovi dediči; na Reki: J. (imeiner, G. Prodam. A. Schindler. Ant Mizzam, lekarničar. F. Prodam, M. Mizzam. drog.; v Brezah: A. Kuppert; na Sovodjein (Gmund): K. Muller; v Celovcu: P. Hatiser, P. Birnbacher, J. Ko-metter, A. Egger v Novemmestu: A. pl. Sladoviez; v St. Vidu: A. Reiehel; na Trbižu ; A. Siegl ; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tiria. B. Biasoletto, J. Seravallo, K v. Leutenburg. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. F. Scholz, dr. I£. kumpf; v črnomlji: J. BI uže k ; v Velikovcu: J. Jobst: v Wolfsbergu : .J. Huth.
4°/0 zastavna pisma gališkega
zemljiško-kreditnega društva.
90 10-8
Ti papirji so
najboljše vrste za nalaganje denarja.
Dajo :
Popolno davčno svobodo, svobodo fatiranja, sposobnost za kavoijo in pupilarno varnost.
Gališko zemljiško kreditno društvo
obstoji od 1841. leta in je pridržaua cesarju izvolitev guvernerja, ki je vodi.
Na vsacih 100 gld. zastavnih pisem pride hipotečna vrednost gld. 253*33.
Ta zastavna pisma so torej najboljša za nalaganja kapitala.
Izplačevanje kuponov in izžrebanih papirjev vrSi se pri nas brez provizije in stroškov.
J. C. Mayer, menjalnica
v [Ljubljani.
606
Vi ne kafiljate več, ce rabite
20-20
Kaiserjeve prsne bonbone
ki so dohrega okusa in lajšajo kašelj, hripavost, prani in plndnl katar. — Pristno v zavitkih po 20 kr. ima gosp
Viljem Mayr, lekarničar na Marijnem trgu.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega velieastva. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena
XXIX. državna loterija
1	zu civilne dobrodelne namene.
3135 dobitkov t vkupnem zneska 170.000 gld. in sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma k 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld. naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dnfi 21. junija 1894. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
_ Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj. I., Riemergasse 7, II. Stock, im Jakoberhofe. kakor tudi po mnogih piodajalnieah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Na Dunaju, v mareu 1894.
176 6-2
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
Nenavadno velik, 9 meaeoev star
iz čistega plemena bernardinskega je na prodaj.
Več pov6 lastnik g. Martin Flšer, logarski uradnik, v Sneperku, p. Stari Trg pri Rakeku. 210 3—3
Frauc Ivan Kwizda,
c. in kr. avstr.-oger. in kr. rumunski dvorni založnik.
Že nad 30 let z najbolj-Sim vspehom v rabi ffi V* v mnoSih dvornih
hlevih, v znameni-	_
tejših zasebnih in vojaških hlevih, okrepčuje pred in ojačuje po velikih naporih, pri iz-pahnenju, otrpnelostl itd. ter ojači konja za izredno težko vožnjo in tek.
Kwizdov restitucijski fluid
c. in kr. priv. voda za umivanje konj.
Steklenica velja I gld. 40 kr.	V.
Glavna zaloga: Okrožna lekarna, Korneuburg p. Dunaju.
Pri nakupovanju pazi naj se na varstveno znamko ter zahteva 135 20-3
Kwizdov restitucijski fluid-
Dobiva se v vseli lekarnah in drog-uerijali.
Jožefa Gotman-a vdova
priporoča svoj	100 12—9
na Bregu št. G v Ljubljani
ter sprejema vsakovrstna v ta obrt spadajoča dela v mestu in na deželi po najnižji ceni.
cC
t+^mm&i^j^l^mMm
I France Pavšner
|||	krojač v Ljubljani
naznanja preč. duhovščini in si. občinstvu, da se je
preselil v Dijaške ulice št. 9.
(jjp; Ob jednem se prav toplo priporoča v izdelovanje
talarjev, sukenj, havelok in razne obleke 1B2 26-2
IU ter zagotavlja trajno delo in uljudno postrežbo.
m^mSm^m
St. 3089.
200 3—2
Razpis.
Za Kransko se razpišejo sledeče službe
okrožnih zdravnikov
in sicer:
a) z letno plačo 800 gld. in 200 gld. priklade od zdravstvenega zastopa:
1.	v Črnomlju.
b)	z letno plačo 800 gld.:
2.	v Bohinjski Bistrici; 'S. v Kočevski Reki;
4.	v Senožečah.
c)	z letno plačo 600 gld.:
5.	v Logatcu;
6.	v Novem Mestu.
Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do dn£ 25. aprila 1S94. leta
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenie do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega ježka.
Glede onih služb, katere se sedaj ne bi oddale, ostane predstoječi razpis še nadalje v veljavi.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 1. aprila 1894.
Na prodaj po nizki ceni ima podpisani
rabliena, dobro ohranjena zimska in notranja okna,. zastore (Jalousien), nekaj vrat, dobro ohranjene in ^	prenovljene štedilnike. ~
f	J. BEBEK
223 3—1	v LJubljani, Francovo nabrežje.
■ S-i- i f f >f ■fr'H"H-f+"M"t"fr-f4-
Naznanilo oivorjenja prodajalnice.
Usojam si velečastiti duhovščini in slav. občinstvu uljudno naznaniti, da sem z dnem 7. aprila
v Ljubljani, v Špitalski ulici št 9
otvorila
trgovino z drobnim in pletenim blagom, s krojaškimi in potrebščinami za šivilje in z umetnimi evetieami.
V zalogi imam vsakovrstne rokavice, kravate, ovratnike, sraj'ce za gospode, touristske srajce in pasove, predpasnike, čipke, gumbe, nogavice, bluzne, modrce, petljane stvari, vence za neveste in za na krste, šopke za cerkvene oltarje, za nove maše, bandera in za svatbe itd. itd.
Preskrbela sem se z vsemi v to kupčijo vštevajočimi se stvarmi najbolje ter zagotavljam, da bodem postregla cenj. odjemalcem z dobrim blagom po možno nizki ceni.
Obilnemu obisku se priporočujoča beležim
216 (1)
velespoštovanjem
R. Podkrajšek.
Ct^iV
ker je najhitrejše ln nuj goto vej še moreče sredstvo
za vničevanje vsakovrstnih mrčesov.
Kaj hi moglo jasneje govoriti za nedosežno moč in dobroto, kakor njega
ogromna razšli.umi.^i, ker se ..ZACHERLIN-a''
toliko, kakor vsacega druzegi. sredstva.	—— ~
proda vsaj dvanajstkrat
_Jfcg" Zahtevajte vselej le zapečateno steklenico in le tako z imenom
.,ZA('I1KIU/*. Vse drugo je ničvredno posnemanje.	Steklenice veljajo:
15, 30, 50 kr., 1 gld., 2 gld., razprševalec „ZACHERLIN-a" 30 kr.
Pristni „ZACHERLIN" prodajajo v Ljubljani: 170 (12—2) a
Krisper Anton Luckmann Ivan, Klauer J., Jeglič & Leskovic, Lassnik Peter, Perdan Ivan,
Wencel H. L., Terdina Josip, Fabian Ivan, Karinger Karo], Kastner Mihael, Kordin Josip,
Lavrič M., Lenčuk Alojzij, Planinšck Karol, Schifler Viktor, Suppan M. E., Schussnig & Weber,
Spoljarič J., Jebačin Ivan, Lekarna Trnkoczy, Ječniinek Anton, Reitz Jernej, Scharabon A.
Dobi se tudi v vseh večjih krajih na Kranjskem.
Za gasilna društva!
Ravnokar jr i/.-la za jas lim društva neizogibno potrebna knjiga:
Službeni red in vadbeni predpisi
za gasilna društva kranjske zaveze,
spisal A. C. Achtschin.
Ona lej knjigi znaša za čiane gasilnih društev kranjske zaveze 1 krono, za n-čiane pa 2 kroni ; po pošti 20 vinarjev več.
N amebe vspre|rma podpisanec. kaU-ri ima v zalogi tudi sledeče ti-kovin" za gasilna društva in s>cer vse vezane, namreč:
Službeni zapisnik.............I gld. 55 kr.
Sejni zapisnik ..... . .	1 „ 40 „
Blagajnična knjiga........1 „ 80 „
Osnovnik...........1 „ 55 „
MAT. GERBER
(Josip C. Gerber)	204 3-3
založnik trgovine s papirjem in knjigoveznice v Ljubljani.
<«Mai|i____________„.,.„
. - --------------------w
....................................................................................................................I......IIIIIIHIIIIIII........IIIIIIIIU
i	1S Zvfck''„Pomiadi" ^^^^imern o d a r i I o ^	I
E	W glasov" upa, da se bode
s	ty	vsestransko močno priljubil
E	M	slovenski mladini in mla- j|p
E	dinoljubom po 3Voji mi- ^
S	-.5	kavni in različni vsebini
5	KJ	(življenjepis Valvasorjev, s
5	M	sliko slavnega moža, mična
S	narodna pripovedka v ver-
E	m	zih, več povestic, med nje
S	uvrstene pesmice, daljna
S	gj otroška igra), zlasti pa se
S	J?! nadtja prijateljev zaradi
s	letos mnogo lepšo zunanje
S	oblike, (novo črko, barvan
s	okvir) in precej vočjega
E	io«|	obsega, kakor druga leta.
u r a r ,	620 26-18
na Dunajski cesti v	Ljubljani,
priporoča svojo
zalogo vseli	vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfineiše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo.
ricnft uirhk. ve?.rinemo ii-" vodu je 25 kr., trdo vezanemn pa 36 kr., po pošti S kr. več.
Naročnino sprejema Ivan Štrukelj , kogosltvec t Ljubljaai, in Katoliška Bukvama.
Uredil
IVAN ŠTRUKELJ.
II. ift III. zvezka
je tudi se nekoliko izvodov na razpolago, mehko vezan po 20 kr., trdo vezan po 30 kr.
S	Založili sotrudnikl.
g	Tiskala Katoliška Tiskarna v Ljubljani,
= KBlsH&affigto	I
..........................................................m............................................................................................ui?
ilDB. DBUiKOVIC
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10
prodaja kakor bi bila
r.rr.i imunimi!'.
JLle
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojništva na svojo dobro urejeno
podobarsko in pozlatarsko delalnico
v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah.
V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja.
Naročila na križeva pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40-8
t. T.t. t
Solidne, zložne
možne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
Jos. M\n
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52—51)
Razglasilo.
C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko daje s tem na splošno znanje, da se bodeta	J
pehotna vojašnica in strelivno skladišče
v Rudolfovem
prodali potom javne dražbe. Dotična obravnava, katere se lahko udeleži z ustnimi ponudbami ali pismenimi oferti, se bode vršila
dne 30. aprila 1894 ob 10. uri predpoludne pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Izklicna cena iznaša za pehotno vojašnico 25.100 gld za strelivno skladišče pa 50 gld.	> .
Vse drugo je razvidno iz natančnejšega razglasila, ki je objavljeno v uradnem listu Ljub jauskega časopisa št. 74 z dne 2. aprila 1894.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 24. marca 1894.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu daje na podlagi sklepa z dne 21. marca 1894, št. I., na znanje, da bode hranilnica začela poslovati
dne 1. maja tekočega leta
ob 10. uri v mestni hiši.
Od tega dneva se bodo prejemale vloge. Prošnje za posojila pa se lahko vlagajo že od 15. aprila počenši.
Uradni dnevi so vsak torek in petek od 10.-12. ure dopoldne.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Novem Mestu,
dne 30. marca 1894.	206 4-2
Adolf Pauser, Fran Perko, Dr. Sohegula,
predsednik ravnateljstva.	pisarnični ravnatelj. podpredsednik ravnateljstva.
AIDKEJ KALAS
je izšel ter se dobiva komad po 20 kr., po pošti 23 kr. v ,.Katoliški Bukvami" in „Katol. Tiskarni"
v Ljubljani.
Dobe se še II, III., IV. in V. zvezek.
DomaČa zanesljiva tvrdka!
Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov!
Najboljše in najcenejše
ure 1» vi <1 i 1 n i o o
zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi
Popravila tudi najtežavnejša iz-vršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri *njem kupljeno istotako za natančno po-išM^^^^S^^^ pravo jamči.	158 5
Ceniki s podobami so franko na razpolago.
Jfienrr Cellur
Zaloga is wi za izvrsta civilnih in iii oblek
623 52-17
„pri rudečem križa"
Viljema Skarda
IV., Waltergasse I, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28
priporoča za pomlad in poletje 1894:
Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za duhovnike
kot: Havelock, vrhne suknje, duhovniške suknje itd.
Liturgično opravo
natančno po cerkvenih predpisih izvršeno:
blrete, kolarje, naprs-nlce, vsakovrstne duhovniške čeploe.
Paramente preskrbuje po najnižji ceni.
Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj.
'	; ■"v,',
M mm:-^
Wi
JUT Plačuje se tudi na obroke. — Blago po meri Je na razpolago. Ceniki ln vzorol na zahtevo brezplačno.
aUT Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanj« za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
•mmmmmmmaammmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
„IG1IC1J tt"
NflUzaili it. HI Dunaj, laiiihilferstruie 74 B.
JUT Pojasnila 'IS v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (glavnic,
Dne 14. aprila.
Papirna renta 5*, 16% davka . . .	98	srld. 50 kr.
Srebrna renta 5%, 16* davka . .	98	"„	36 ,
Zlata renta 4 davka prosta . , . ,	119	„	50 „
i% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97	.	90 „
Akcije »vstro-ogerske banke, 600 gld. .	1004	.	— .
Kreditne akcije, 160 gld................355	„	50 .
London, 10 funtov stri..............124	„	80 .
Nnpoleondor (20 fr.)................9	„	92'/..
Casarski cekini ... . . . .	5	,	88 ,
•Nemških mark 100 .	61	„	10 „
Dn6 13. aprila.
Ogerska zlata renta 4$ , ,	118	gld. 15	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron	95	,	15	„
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	.	50	,
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	158	.	—	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197	,	—	.
Zastavna pisma»V8tr.osr.zem. kred. bank« K%	98	.	60	.
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečke, 100 gld. . . . .	199	.	50	.
St. Genoii srečke. 40 dd. . . . .	70	,	—	„
4% srečke dunajske parobrodne družbe	142	gld.	75	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	.	30	„
Rudolfove srečke. 10 gld..............22	,	75	.
Salmove srečke, 40 gld........74	,	—	t
Waldsteinove srečke, 20 gld..........49	.	—	r
Ljubljanske srečke............23	„	25	,
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	161	.	50	,
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. »t. v	2946	,	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. «r.	106	,	75	,
P&nirnih rubeliev 100	134	„	25	„
St. 2143.	Tfc	1	209 3 -3
Razglas.
C. kr. okrajno sodišče v Kamniku s tem naznanja, da se bo na prošnjo dedičev po dne 14. grudna 1893v v Komendi hiš. št. 1 v sodnem okraju kamniškem umrli graščakinji Neži Černič, namreč Helene Nahum v Aleksandriji, Jurija Cebulj v Kamniku, Frančiške Jožef* Lotrič v Kamniku, Miuke Lah v Kapljivasi in nI. Franceta Oehun od oudot (vsi zastopani po g. dr. Karolu Schmidinger-ju, c. kr. notarju v Kamniku), Antonije Legau v Bistri in Fraučiške Jenko v Ljubljani (obe zastopaui po g. dr. Franu Papež u, odvetniku v Ljubljani) vsled dovoljenja veleslavnega c. kr. deželnega sodišča v Liubljani kot zapuščinske oziroma realne oblasti z dn^ 20. marca 1894, št. 2671, in vsled tusodnega nadvarstvenega dovoljenja glede nI. Franceta Cehuu z dne 15. marca 1894, št. 1761, vršila
dne 19. aprila 1894 ob 11. uri dopoldne na lici mesta komendske graščine v graščini h. št. 1 v I. nadstropju
prostovoljna sodna dražba in prodaja
t	j. SOKLlfc
fc	"v Lj 11 b 1 j H 11 i
Gledal, ulice štev. (i
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi IzbOruo svojo zalogo
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah p
gori imenovanim dedičem iz zapuščine Neže Cernič dedno pripadlih v sod. okraju kamniškem ležečih posestev namreč:
1.	v kranjski deželni deski sub vlož. št. 547 vpisane komendske graščine hiš. št. 1 V katastralnem vkupuem površju 269 oralov 119Q sežnjev sodno cenjene na 25.719 gld. in
2.	v zemljiški knjigi c. kr. okrajnega sodišča v Kamniku vpisanega posestva vlož. št. 117 katastralue občine Kapljavas v katastralnem površju 209Q sežnjev, sodno cenjenega na 12 gld. — da se bo ta prodaja, ki se
je dovolila na prostovoljno prošnjo gori imenovanih dedičev, vršila nekvarno | zastavnim pravicam eventuvalnih tabularnib upnikov; — da se bodo označena posestva le za gori navedene cenilue cene izklicala, iu v smislu za nI. dediča Franceta čehun-a s tusodnim odlokom z dne 15. marca 1894, št. 1761 nadvarstveno, za vse dediče kot prodajalce pa z odlokom veleslav-nega c. kr. deželnega sodišča z dne 20 marca 1894, št. 2671, zapuščinsko-oziroma realno-oblastno odobrenih dražhenih pogojev in sicer le za ali nad cenilno kot izklicno ceno po poprejšnji še pred zaključkom dražbenega zapisnika pritrdilni izjavi prodajalcev največ ponujajočemu oddala. Nadalje, da mora vsak ponudnik pred pričetkom dražbe položiti v roke dražbenega komisarja vadij in sicer glede posestva deželnoknjižna vloga št. 547 znesek 5200 gld., glede zemljišča vlož. št. 117 kat. občiue Kapljavas pa znesek 5 gld. v gotovini v tudeželnih hranilničnih vlogah, ali v pupilarnovarmh vrednostnih papirjih. Slednjič da leže vsa to prodajo zadevaioča pisma in listine, sosebno deželnoknjižni in zemljeknjižni izpiski, katastralni posestni listi, zapisnik o cenitvi posestev in dražbeni pogoji tusodno, dražbeni pogoji pa tudi v pisarnah dr. Karola Sehmidinger-ja, e. kr. notarja v Kamniku, in dr. Frana Papež-a, odvetnika v Ljubljani, na ogled.
C. kr/ okrajno sodišče y Kamniku,
dne 5. aprila 1894.
0. kr. okrajni sodnik:
POLC.