GLAS LETO XXIII. ŠT. 32 (1094) / TRST, GORICA ČETRTEK, 6. SEPTEMBRA 2018 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Romarski “podvig” mladih s škofom Tudi slovenski goriški skavti so se v avgustu udeležili romanja od Kobarida do Ogleja in Rima 6 “Cerkev na prepihu” Škofov vikar g. Karel Bolčina o skorašnji uvedbi novih pastoralnih enot v goriški nadškofiji 7 Foto damj@n Študijski dnevi Draga 2018 Zavezani slovenstvu, krščanstvu in demokraciji OPČINE a vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so se v petek, 31. avgusta, začeli 53. študijski dnevi Draga 2018, ki so letos potekali ob stoletnici smrti Ivana Can- karja in sklicujoč se na njegov poziv: “Prijatelji, N rečem vam besedo iz srca: verujmo! Ker le v verije moč in zmaga in odrešenje”! S to spodbudnoCankarjevo mislijo so vabili organizatorji na to pomembno srečanje, ki leto za letom vabi ljudi z zelo širokega zemljepisnega in idejnega po- dročja, saj so bili 'svobodni mikro- foni' Drage vedno zelo vabljivi. Uvodne besede so pripadle pred- sedniku Društva slovenskih izo- bražencev, Sergiju Pahorju, sledili so pozdravi uglednih gostov, med drugim sta prisotne nagovorila se- natorka Tatjana Rojc in deželni svetnik Igor Gabrovec. Prvo preda- vateljico, novinarko in javno delav- ko Eriko Jazbar, in temo predavanja Pluralizem po slovensko je uvedla moderatorka Neža Kravos. Ob navajanju misli različnih slo- venskih pisateljev (Karel Mauser, Alojz Rebula) je razčlenila pomen in vlogo pluralizma, primerjala je stanje v matični domovini z manjšinsko stvarnostjo ter navajala primere nepluralističnega poročan- ja v medijih. Njeno dobro uro trajajoče raz- mišljanje je izhajalo iz nekako vna- prej postavljene diagnoze, da se je katoliška ali “demokratična” sredi- na manjšinske skupnosti odpove- dala svojim vsebinam in se prepu- stila “dominantni formi mentis”, ki se ji težko upirajo tudi 'naši' me- diji. / str. 3 www.noviglas.eu Z roko v roki Slavnostna akademija ob 70-letnici Slovenske prosvete v Trstu raznovanje kulture, prostovoljnega dela, angažmaja, preteklosti in sedanjosti, pa tudi prihodnosti. Na velikem odru v šotoru 53. Drage se je v soboto, 1. 9. 2018, zvrstilo več kot 100 nastopajočih, pevcev, igralcev, bralcev, ki so vsak s svojim prispevkom počastili 70. jubilej Slovenske prosvete. Režiserka Maja Lapornik si je akademijo zamislila kot preplet različnih slik: zborovskega petja, krajših scen, drobcev o zgodovini ustanove, ob fotogaleriji, ki se je vrtela v ozadju, in otroškem glasu (Anja De Luisa), ki nas je od časa do časa vračal k bistvu - pomenu “biti skupaj”. Ob koncu večera se je iz posameznih slik sestavil pester in barvit kolaž, mozaik, v katerem prav vsak kamenček odigrava svojo nenadomestljivo vlogo. Sporočilni naslov Z roko v roki pa so podčrtali še drugi elementi: slika vode, ki steka k drugi vodi, cvetje, ki so ga nastopajoči med večerom postopoma zložili v velik šop rož, pa tudi barvite roke in rokice, ki so krasile oder. Večer so uvedle besede ustanovitelja Jožeta Peterlina, ki jih je podal Marijan Kravos, ob njem pa so se skozi glavne postojanke zgodovine Prosvete sprehajali še Maruška Guštin, Julija Berdon in Tomaž Susič (Radijski oder). Veliko je bilo imen, obrazov in dogodkov, ki so se zavrteli na časovnem traku, prav poseben spomin na profesorja Peterlina, druženje mladih v Žabnicah ob poletnih pohajkovanjih po hribih P pa so prikazali mladi igralci Skupine brezspomina z Opčin (mentor Tomaž Susič).Marjetica Puntar in Nejc Kravos (prav tako igralca Radijskega odra) sta doživeto podala odlomek iz dela Jutri čez Jordan, ki je izvenel kot poklon Alojzu Rebuli. Ob naštevanju prizadevnih kulturnih delavcev so se spomnili tudi ustanoviteljev in dirigentov, ki so delovali ali še delujejo v Zvezi cerkvenih pevskih zborov. Na vlogo, ki so jo odigravali njeni božični koncerti, pa je spomnil tudi Združeni cerkveni pevski zbor ZCPZ, ki je pod vodstvom Alenke Cergol med drugim zapel Vrabčevo Bila je noč. / str. 3 LT Marijan Kravos (foto damj@n) Foto damj@n Svet okrog nas6. septembra 20182 Povejmo na glas Čas zaostrovanja in nemira Ni treba biti posebno pronicljiv za prepoznan- je, kako je danes na delu zaostrovanje, in to na mnogih ravneh. To je vsekakor skrajno neu- godno in bi morali biti na ta pojav dosti bolj pozorni, kot smo, preprosto ga ne bi smeli podcenjevati. Dovolj se je spomniti Trumpove ekonomske vojne, ki bo obremenila ves svet, dovolj se je spomniti nagiba evropskih voliv- cev, ki dajejo vse več podpore agresivnemu populizmu, dovolj se je spomniti napada na papeža s strani nasprotujočih cerkvenih vrhov, dovolj se je spomniti ponovnega nemi- roljubnega obujanja sovraštva druge svetovne vojne znotraj istega naroda, v prvi vrsti na Bal- kanu, kjer je govor o spreminjanju mej v Bo- sni in Hercegovini ter na Kosovu, dovolj je ne nazadnje priklicati v spomin izbruhe osebne- ga nasilja, družinske umore, umore žensk, da ne govorimo o rasističnih izpadih s poudar- kom na migrantih. Ne more biti nobenega dvoma, da izvirajo vsa našteta in še druga zna- menja zaostrovanja, ki slej ko prej preide v mržnjo in lahko tudi v sovraštvo, iz trenutne- ga duševnega stanja sodobnega človeka, se pravi iz počutja evropskih in svetovnih ljud- skih množic. Sodobni človek razvitega sveta se čuti ogroženega, predvsem je prestrašen za- radi migrantov, ne vidi pomirjujočega obzorja prihodnosti, zbegan je zaradi vse bolj prevla- dujočih pozivov, ki ponujajo ostre in sunkovi- te rešitve, četudi so te v popolnem nasprotju z obstoječimi vse bolj odrinjenimi vrednotami. Zbegan je zaradi glasov, ki predlagajo zaostro- vanje kot rešitev, vendar ne vidi druge možno- sti in tem glasovom preprosto sledi in se jim ne upira. In vendar bi se jim moral upreti, moral bi prepoznati, da zaostrovanje vodi v le še večje spore in napetosti. In tako ima prosto pot politika Orbana, Trumpa in tudi Salvinija, ki so napovedali vojno že priseljenim in toliko bolj v razviti svet prihajajočim migrantom, in to s spornimi ustavitvami na kopenskih, predvsem pa morskih mejah, čemur prikima- va višegrajska skupina in zagotovo še kdo. In kam vse to vodi? Zagotovo ne v mirno pri- hodnost, pač pa v evropske nacionalizme, ki bodo brez pomisleka rušili Evropo sporazu- mevanja in nemara celo sprožili medsebojne konflikte. Na srečo se je v zadnjem času končno dvignil močnejši glas zoper v bistvu nasilno populistično politiko. Že prej je bil to papež Frančišek in je bila Italijanska škofovska konferenca, za humano izgrajevanje družbe sta se zavzeli Cerkvi na Goriškem in Tržaškem, tu je lepo število nevladnih organizacij, ki opozarjajo na vse odkritejši rasizem, sodstvo je sprožilo postopek zoper Salvinija, prefekti Furlanije Julijske krajine so odkrito kritizirali deželno vlado, ki je zmanjšala sredstva za izo- braževanje prosilcev za azil, Demokratska stranka svari pred nevarno nacionalistično politiko. Vse to je ogromno, a opreznost je še kako na mestu. Ne smemo namreč pozabiti na milijonske množice, ki molčijo in ni mo- goče vedeti, v katero smer se bodo obrnile. Janez Povše Slovenska skupnost čestita predsedniku DZ Dejanu Židanu Voščilo za dobro opravljanje nove naloge eželni politični tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je v ime- nu celotne stranke čestital mag. Dejanu Židanu ob izvolitvi za predsednika Državnega zbora RS in mu voščil, da bi dobro delal v novi vlogi, saj bo v prihodnjih dneh predvidoma prišlo do po- trditve nove vlade in s tem bo Slovenija dejansko stopila v ope- rativnost nove zakonodajne do- be. Kot zbirna stranka Slovencev v Italiji, piše Gabrovec v pismu, si pri SSk posebej prizadevamo za zaščito in utrditev pravic pripad- nikov slovenske manjšine v Ita- liji, kot tudi za razvijanje naj- D boljših čezmejnih odnosov in in- stitucionalnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino. Ves ta prostor, kot tudi Evropa v celoti, je pred pomembnimi iz- zivi, ki bodo v prihodnjih letih usmerili prihodnost samega načrta povezovanja stare celine. Pri tem smo prepričani, da odi- gravajo narodne in jezikovne manjšine na mejah pomembno vlogo, saj predstavljajo “šive”, brez katerih se smisel celotne po- vezanosti kaj kmalu skrha, piše deželni tajnik SSk, ki ob koncu čestitk novemu predsedniku DZ tudi, kot deželni poslanec FJK, potrjuje razpoložljivost za nadal- jevanje plodnih stikov, ki so jih v minulih letih razvijali Deželni svet FJK in Državni zbor RS. O cerkvenih in drugih aktualnih aferah (1) Ponoven izbruh znanih težav ot se pravi v časnikarstvu, je poletje, predvsem av- gust in predvsem njegova 2. polovica, čas “kislih kumaric”, ko se torej ne dogaja nič poseb- nega, tudi zato ne, ker smo ljudje po dopustih, kar je ob koncu meseca veljalo tudi zame. Jav- nost sta tako zlasti pretresli dve zadevi, ena je bila nenadna zru - šitev mosta v Genovi, druga pa spolni škandali v ZDA. Tisto, kar je v obeh primerih potrebno poudariti, je to, da nikakor ne sme priti do neke kolektivizacije in institucionaliza- cije krivde in od- govornosti, tem- več morajo biti krivci in odgo- vorni osebe z imenom in priimkom. Glede spolnih zlorab moramo dejati, da, žal, ne gre za nič novega. Lahko torej rečemo, da smo priča še enemu valu ene in iste gmote. Da je to res gmota, pa da je zadeva res precej velika, nam potrdijo statistični podatki, ki pa imajo relativno veljavo, saj je že vsaj toliko primerov, kot je razkritih, tudi še skritih ali celo prikritih. Zanimiv je namreč skokovit porast primerov zlorab od 60. let 20. stoletja naprej, ki pa seveda ni presenet ljiv, temveč le potrjuje, da so zadeve, o kate- rih pišemo, morda vendarle re- snične, le priznati si to moramo. Dejal sem, da gre za še en val, ker smo o tem govorili že med mo- jim študijem na Teološki fakul- teti v Ljubljani, zlasti pri prof. Štuhecu, ko smo tudi brali ame- riško delo avtorja Lena Sperryja Spolnost, duhovništvo in Cer- kev. Ena od zanimivih raziskav, ki je potrdila tudi pomemben vpliv klerikalizma, ki ga je ome- nil sveti oče Frančišek kot temel- jni vzrok, vendar pa je potrdila še eno težavo, ki so jo potrdile še druge raziskave, a je v sodobnih časih nočejo omenjati, ker se je ne sme omenjati in ne sme biti težava, če ji rečemo le težava. Ta K težava se imenuje homoseksua-lizem in prav nič ne pomaga, dasi pred tem zatiskamo oči in ušesa, zlasti ta, ko pa se je izka- zalo, da je pri 80 % zlorab v Cer- kvi šlo prav za homoseksualne zlorabe. Če smo, ko smo tako pi- sali o klerikalizmu, zapisali, da je to rakasta rana Cerkve, mora- mo podobno reči tudi za homo- seksualizem – saj vemo, da je lahko v resničnosti rakavih obo- lenj več vrst, torej bomo, ko upo- rabimo to podobo, enako zatrdi- li tudi za bolezni v Cerkvi. Samo mimogrede naj povemo še, da niti komunistična infiltracija ni iz trte izvita, čeprav se na tem mestu ne moremo podrobneje posvetiti temu, bomo pa lahko enkrat to storili v naši rubriki. Ko govorimo o kakršnikoli infiltra- ciji, je treba tudi povedati, da to ni težava le katoliške Cerkve, temveč tudi drugih krščanskih skupnosti, ki imajo prav tako težave s tem, vprašanje pa je, ka- ko se kdo z raznoraznimi infil- tracijami spopada. Ko smo pa govorili o gejevski infiltraciji, ne moremo niti mimo tistega še preostalega odstotka zlorab, kjer je bil ugotovljen “le” približno 1,5 % (tudi en sam tak primer je preveč!) odstotek pedofilskih zlorab v pravem pomenu bese- de, potemtakem nam preostane še 18,5 nehomoseksualnih zlo- rab. To pove, da nikakor ne sme- mo govoriti toliko o problemu pedofilije, čeprav seveda tudi ta je, tega ne moremo zanikati. V največji meri gre namreč še bolj za efebofilijo, ko so zlorabljani mladoletni najstniki in najstni- ce. Moramo pa govoriti tudi o pederastiji, to pa je termin, ki oz- načuje erotično istospolno raz- merje med odraslo osebo in naj- stniškim mladeničem, česar tudi ni tako malo. Ne gre torej vedno le za zlorabe, temveč imamo tu- di takšne vrste popolnoma kon- senzualna erotična razmerja, ki jih imajo posvečene osebe v Cer- kvi ali krščanski skupnosti z mla- deniči. Posvečeni imajo torej takšna in drugačna razmerja, kar se je, tega ne moremo in ne sme- mo zanikati, močno povečalo zlasti od 60. let 20. stoletja na- prej. Kot lepo pove Pietro C. na svojem blogu “Traditio liturgi- ca” (naj še enkrat poudarim, da gre za pravoslavnega blogerja!), gre za “pravo pravcato masovno infiltracijo tujkov v notranjost Cerkve oz. ljudi, ki se poslužijo Cerkve in jo obrnejo ter uporabijo za svoje cilje (denar, seks in karkoli drugega), ne da bi nujno tudi služili Cerkvi”. Po- tem nadaljuje: “Takšni tujki, gejev- ski ali ne, so vselej obstajali, vendar pa je njihovo število ta- ko naraslo, da posta- vlja v resno nevar- nost kredibilnost Cerkve same”. Vidi- mo tako, da je prišlo do več vrst infiltracij v samo vitalno tkivo naše Cerkve, če vzamemo apo- stolsko podobo Cerkve kot tele- sa, kjer imamo kar precejšnje šte- vilo afer. Raje uporabimo to be- sedo kot pa besedo “škandal”, saj v teološkem jeziku škandal po- meni javni greh, ki vedno, če je njegovo pojmovanje pravo, tudi pohujšuje ljudi. Več kot očitno je, da se je zadeva tudi zelo raz- pasla. Kot pa je dejal lepo že sveti Avguštin, se zlo lahko širi samo v meri, v kateri dobri ne naredijo ničesar, da bi ga zaustavili. Vse- kakor ne bomo rešili ničesar sa- mo s tistim, kar se z italijansko besedno igro lepo imenuje “tiro al Bergoglio”, da bomo torej sa- mo streljali proti papežu in nanj. Nikakor, ker mora vsakdo v Cer- kvi narediti tisto, kar je dolžan, in se potruditi še za več kot to, ker bo potreben pravi, pravcati podvig. Ni pa niti več čas za preusmerjanje pozornosti dru- gam in pometanje pod prepro- go. Naše razmišljanje nadaljujemo prihodnjič. Andrej Vončina o tega zapisa je prišlo slučajno. Znašel sem se v skupini študentov, ki študirajo v Ljubljani. Med pogo- vorom je prišla tudi ta njihova ugotovitev - nisem pa “pogrun- tal”, kje so jo pobrali: “V Sloveniji obstaja katoliška politika, ki ima namen rekatolizirati Slovenijo, in sicer tako, da bi rimokatoliške strukture prevladale nad celot- nim ozemljem Slovenije”. Pogo- vor se je nadaljeval v smeri očitanja politikom, ki se imajo za katoličane. Njihovo dejavnost so študentje enačili s Cerkvijo. Nato so v pogovoru naštevali, kako je bila Cerkev v 2. svetovni vojni na strani okupatorja. Poslušal sem še vsa tista podtikanja škofu Rožma- nu, ki smo jih že davno pozabili, še zlasti če smo prebrali kakšno temeljito delo o tem. Zgrozil pa sem se, da tem našim študentom je popolnoma nepoz- nano, da so bili prav duhovniki v drugi svetovni vojni prva oku- patorjeva žrtev, saj je bila velika večina slovenskih duhovnikov na Gorenjskem in Štajerskem pregnana, pa tudi, koliko jih je bilo pobitih v Jesenovcu na Hrvaškem. Prav tako je tem našim mladcem neznano, koliko naših duhovnikov je po vojni ga- ralo po partijskih deloviščih, ne- D katere pa so celo trpinčili po za-porih.Še vedno je veliki večini sloven- ske mladine neznano dejstvo: “Zakaj je bil dokaj enoten vse- splošen odpor proti okupatorju razbit in je bil zlorabljen za eno- stranske politične cilje”! Kot na političnem tako se tudi v misel- nem svetu vidi, da žal še pri mar- sikom v Sloveniji vlada miselni totalitarizem. Vsi vemo, da ne obstaja katoliška umetnost. Poz- namo pa sakralno umetnost. Tu- di ni katoliške medicine. So pa bolnišnice v lasti Cerkve. Tudi ni- mamo katoliškega gospodarstva, čeprav imamo cerkvena pose- stva. Katoliške politike ni, so pa politiki, ki zastopajo krščanska načela. Pri vsem tem pa obstaja naš oseb- ni pogled na vse te dejavnosti. O vsem tem se lahko pogovarjamo in razpravljamo, kolikor pozna- mo to ali ono področje, prav tako smemo o tem tudi javno govoriti. To velja za vse, tudi za državljane, ki se imajo za katoličane. Vsak ka- toličan je državljan neke države! Dolžan je po vesti upoštevati za- kone in spoštovati obstoječo oblast, ta pa mu mora omogočiti enake pravice kot vsem drugim državljanom – to je do javne be- sede in javnega delovanja. Če se pri tem zatika, se nujno zastavlja vprašanje: “Ali je država, v kateri živimo, tudi pravna država”? Za katoličana pa, tistega, ki se uk- varja s politiko, ali tistega, ki jo samo spremlja, ne obstaja več re- snic, več etik, ni vse enakovred- no, zato tudi na vse v političnem življenju ne pristaja in tudi vsega ne sprejema. Kristjan, ki ga poli- tika zanima, mora biti občutljiv na vrednote človekovega življen- ja, vzgojo, moralo, pa tudi na po- glede, ki se nanašajo na vero in lasten narod. Verska svoboda in poštenje sta bi- stvenega pomena za vsakega kri- stjana, za tistega, ki se s politiko poklicno ukvarja, pa še toliko bolj. Če svobodo ločimo od re- snice, obe propadeta! Krščanski politik prizna laičnost. Ta je v av- tonomiji na političnem in držav- nem področju od verskega in cer- kvenega, ne pa od morale in nau- ka Cerkve, zato se mora tudi sam ob vsem tem ustrezno vesti, pa tudi temu primerno živeti. Krščanski politik živi iz pre- pričanja, da je vera tudi zanj mi- lost, zato se do drugače mislečih primerno vede, ko upošteva strpnost do njih, saj se zaveda, da njegovo prepričanje ni manjvred- no od nasprotnikovega. Ambrož Kodelja Razmišljanje Ali obstaja katoliška politika? dravstvo na prvem mestu. To je vodilno geslo Marja- na Šarca. Upravičeno. Ka- kovostno zdravstvo je le tista na- josnovnejša dobrina, ki poganja kolesje vsake družbe. V Šarčevi koalicijski pogodbi pa ima tak poudarek še povsem drugačen, bolj “političen” pomen. Sloven- ska javnost zaradi številnih škan- dalov mandat prejšnje zdravstve- ne ministrice Milojke Kolar Ce- larc ocenjuje kot katastrofalen. Trikotnik javnega zdravstva Z Zato je Šarec ob splošnem otepan-ju drugih strank za prevzem re-sorja zdravstva moral breme prev- zeti nase. Pod geslom “Za vsako ceno”. Šarec je postavil javno zdravstvo v središče svojega oseb- nega programa. Začenši s kadrov- sko zasnovo, ki močno privilegira prav zdravstveni sektor. Govori- mo o trikotniku, ki povezuje ka- binet predsednika vlade, mini- strstvo za finance in ministrstvo za zdravstvo. Gre za tri imena: Sa- mo Fakin (kandidat za ministra za zdravje), Vojmir Urlep (državni se- kretar v kabinetu predsednika vla- de) in Andrej Bertoncelj (minister za finance). Ena glavnih Urlepo- vih nalog bo povezovanje fi- nančnega resorja, torej institucije, ki financira, z zdravstvenim resor- jem, institucijo, ki bo morala iz- peljati reformo zdravstvenega si- stema. Izbira imen seveda ni bila naključna. Fakin bo mesto mini- stra za zdravstvo prevzel, potem ko je osem let (2007-2016) vodil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To je zavod, ki prejema sredstva iz državnega proračuna in financira javno zdravstvo. / str. 15 kil O zdravstvu v vladi Marjana Šarca Za vsako ceno Draga 2018 6. septembra 2018 3 S 1. strani Zavezani slovenstvu ... se to pa je privedlo, po Mauserjevih besedah, do hotenega pozabljanja, kar vodi v “ohlapnost naše biti, nižanje pričakovanj in sanj”. Predavateljica je prepričana, da je treba ponovno poiskati “dru- gačne odtenke in z njimi pove- zane ljudi, ki smo jih v imenu brisanja razlik v prejšnjih letih izločili”. A pristopiti k “našim omizjem” je težko, brez osebnih ali sorodstvenih vezi, skoraj ne- mogoče, ugotavlja Jazbarjeva, ki meni, da sta “kadrovanje in za- poslovanje zaradi sposobnosti” v našem okolju le pobožna želja. Tudi zaradi tega se skupnost uspešno otepa razprave in pre- vetritve nekaterih tem “naših definicij”, kot so slovenska 'glo- boka država', sporne sredine, ljudi in finančnih ali že 'antro- poloških oaz'. Zbranemu občinstvu, med ka- terim so sedeli tudi vidnejši predstavniki manjšinske stvar- nosti, je nato predstavila nekaj konkretnih primerov. Navedla je primer združevanja bank, ki je bilo po njenem pravzaprav “pripojitev manjšega subjekta k večjemu”. Kritična je bila tudi do sestava sedanjega odbora. O finančnih težavah družbe KB 1909, glede katerih so verodo- stojne informacije začele kaplja- ti v naš prostor po zaslugi novi- narjev iz matice in nekaterih “svetlih izjem med nami”, ki so kljub bojkotu in pritiskom začeli poročati o “družbenem gospo- darstvu, ki je zraslo iz Jugoslavi- je” na “nefiltriran” način. Ome- nila je primer hotenega združevanja glasbenih šol, pri čemer se v javnosti ni govorilo o tem, da “je bilo združevanje izsiljeno kot pogoj za dodelitev izrednega prispevka”. Med pri- meri neporočanja 'našega dnev- nega tiska' je navedla nekaj Srečanj pod lipami. Tako je na- V vedla problematično izjavoJožeta Pirjevca o Ehrlichu, le-tošnje srečanje z Jelko Godec (vodjo preiskovalne komisije o bančni luknji in zdravstvu v Državnem zboru) in Radom Pezdirjem, srečanje z Jožetom Dežmanom (zgodovinarjem, ki je sodeloval v oddaji Pričevalci na RTV Slovenija in sprožil val protestov). Govorila je tudi o “globoki državi”, ki “ohranja dominan- tne pozicije na pomembnejših področjih, od gospodarstva do politike, sodstva, fakultet, kul- ture, medijev, tudi športa” v do- movini, ki še vedno živi v strahu sistema, ki je zaznamoval veliko generacij. Bodisi slovenska kot italijanska država sta demokra- tični republiki, a kljub temu je pluralizem v obeh šepav, v mi- krokozmosmu manjšine pa je stanje še hujše. Erika Jazbar je svoje predavanje sklenila z mislijo Ivana Cankra- ja, ki v Beli krizantemi pravi, da je resnica posoda “lepote, svo- bode, večnega življenja”, ter pu- bliki zaželela, da “bi si hoteli in privoščili več resnice”. A Iskanje resnice zahteva mir. Poslušanje, dialog, spoštovanje. Duh preda- vanja pa je vel v drugo smer. / LT Aleš Šteger je svoje predavanje v soboto, 1. septembra, na Dragi 2018 namenil mejam, fizičnim in mentalnim, mejam kot kon- ceptu, ki vedno spet zastira člo- vekov um. Tudi on je ostal zvest liku Cankarja, pri katerem so si organizatorji v tem jubilejnem letu izposodili citat, ki je sprem- ljal letošnjo Drago. Na tržaškem predavanju leta 1913 je Cankar povedal, da se v človeku in zgodovini vedno spet bijeta dve biti: revolucio- narna in policijska. Zdaj - kot takrat - se spet vračamo v policijsko obdobje, je prepričan Šteger, ko je ljudi vsega strah, potrebujejo občutek kontrole, kar vodi v rojevanje nacio- nalizmov, postavljanje novih ograj in mej, v nekaterih primerih, kot na Danskem, pa celo v zapiranje tujcev-prisel- jencev v označene pre- dele mest, “ki jim pra- vijo prav geti”. Še bolj ekstrem- no pa lahko pojem “policijski” razumemo, če pogledamo na Kitajsko, kjer veliki brat ni več karikirana pojava futurističnih romanov, temveč realnost, v ka- teri registrirajo vsak nakup, po- gledajo v vsako učilnico in opa- zujejo reakcije otroka, učitelja, delavca, policija pa nosi očala, ki prepoznavajo obraze in te na katerem koli koncu države izsle- di v sedmih minutah. A preden bi nam razkril kata- strofalne posledice nadzora, je Šteger začel svoje razmišljanje doma. Meje niso samoumevne, kot nista samoumevna jezik in narodna pripadnost, je dejal. Po drugi strani je bilo za Slovence že stoletja samoumevno, da živijo v kulturno pretočnem kraju, kjer je znanje več jezikov in poznavanje sosedov nuja, kar gre razumeti kot prednost. Kako pa Slovenci dojemajo meje da- nes? Boleče je izzvenela avtorje- va izkušnja kot scenarista Caho- vega filma Brezmejno. Ko so pred osmimi leti začeli projekt, je obetalo, da bo film “dol- gočasna hvalnica Evropi (…) Ko pa smo film končali, so ob Kolpi postavljali bodečo žico”. V današnjem času tudi pojmi delujejo manj fiksirano, je ugo- tavljal, novo pa sobiva s starim. Uveljavlja se mlada generacija, “ki vzpostavlja avtonomijo, opolnomoča obrobno” in skuša narediti “center iz periferije”. Svet pa je že radikalno dru- gačen, povsem drugačne so smernice, po katerih je javni di- skurz deloval še pred kakim de- setletjem. Danes je tweet “močnejši od članka v New York Times-u”. Meje so se spremenile tudi v umetnosti. Če je bilo in je za člo- veka njegove generacije raz- mišljanje in ločevanje med kul- turo (za Gottfrieda Benna vrtičkarstvo) in umetnostjo (za Benna izraz genija), je danes “art” vse. Kar se z umetnostjo danes dogaja v Sloveniji, pa je za Štegra “banalna tragičnost”, besede Vinka Möderndorferja na predvečer slovenskega kul- turnega praznika pa izvenijo brez posledic. Ob propadu javnega diskurza, ko so na pohodu desničarji, s katerimi se ne da imeti dialoga, se stanje ne bo izboljšalo. Upan- je ostajamo le vsi mi, posame- niki, ki bi se morali spremeniti “zdaj in tukaj”. Svet potrebuje dejanja, akcijo, h katerim je kli- can prav vsak izmed nas, vsak zase, je sklenil predavatelj, in ta- ko odgovornost, a hkrati vero v boljši jutri zaupal vsakemu iz- med poslušalcev. / LT V nedeljo, 2. septembra, je v parku Finžgarje- vega doma pa- del zastor nad letošnjimi 53. študijskimi dne- vi Draga. Pro- gram je bil, kot vsako leto na nedeljo, zelo bogat. Zjutraj je bila v šotoru najprej sveta maša, ki jo je le- tos daroval lju- bljanski po- možni škof Tone Jamnik, bogo- služje pa je s petjem obogatil do- mači Cerkveni pevski zbor sveti Jernej z Opčin. V nedeljo zjutraj so svoj pozdrav podali generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk in Robert Kojc iz urada RS za Slovence v zamej- stvu in po svetu. Nato je bila na sporedu okrogla miza z naslovom Kako reševati socialne probleme v Sloveniji, ki jo je vodil Tomaž Simčič. Na njej sta spregovorila Imre Jere- bic, ki je dolga leta (od njene ustanovitve le- ta 1990 pa do lani) vodil Slo- vensko karitas, in Lojze Peterle, ki je bil med drugim pred- sednik prve slo- venske vlade in je trenutno evropski posla- nec. Okrogla miza je potekala kot pogovor med Pe- terletom in Jerebicem. V social- no tematiko se nista podala s političnega vidika, ampak sta oba poudarjala pomen komuni- kacije med ljudmi in medoseb- ne bližine. / str. 12 S 1. strani Z roko v roki Slovensko prosveto sestavlja veliko realnosti, velikih in malih, ki delujejo tudi na Krasu, v Bregu in drugih koncih tržaškega. Kaj se dogaja v Devinu so gledalci izvedeli iz ust mladih devinčank. Skoraj bi pozabile na lutke, ki so nestrpno čakale za njihovim hrbtom. Mladi v skupnem odrivanju poti – MOSP so v posrečenem prizoru prikazali tipično sejo mladega odbora današnjih dni, ki mora skrbeti, da bo društvo vidno in privlačno tudi na socialnih omrežjih. “Res so se časi danes spremenili”, je v svojem govoru ugotavljal predsednik SP Marij Maver, ki je bil tudi slavnostni govornik Akademije. Sklenil pa je z mislijo, “da moramo ustvariti pogoje in vzdušje, ki bo privlačno, ki bo zadrževalo A ljudi v teh naših lepih krajih”,zato da se bo lahko deloprednikov nadaljevalo in raslo. Belo knjigo želja in vtisov so publiki prinesli mladi svetoivanskega društva Marij Kogoj, z besedo in sliko na odru in bogatimi stojnicami v šotoru pa so se na prazniku predstavili tudi ostala včlanjena društva: Društva slovenskih izobražencev, Knjižnice D. Černeta, KD Ribiški Muzej Tržaškega Primorja, Krožek za družbena vpr. V. Šček, Revije Mladika, Rojanskega Marijinega doma, Slavističnega društva, Slomškovega društva Sv. Križ, Slomškovega doma, Slovenskega kulturnega kluba, Slovenskega odra, SPD Mačkovlje, Šentjakobskega kulturnega društva, ŠKD Cerovlje Mavhinje, ŠC Melanie Klein ter Ištituta za zgodovino in kulturo J. Pangerc. Res je veliko društev, res je ponudba zelo bogata, kot so igrivo ugotavljali mladi igralci M. S. Tamara Petaros (režiserka Manica Maver), ki so ob koncu sklenili, da ne bodo ustanavljali nobenega novega društva, pač pa bodo aktivno delovali v že obstujočih. Da ima zborovsko petje v našem prostoru danes prav po- memben prostor in vlogo so potrdili prisotni zbori: Mešani pevski zbor Jacobus Gallus (di- rigent Marko Sancin), MoPZ Fantje izpod Grmade s Fantov- sko skupino Devin- Nabrežina (vodil je Herman Antonič), Dekliška zbora Igo Gruden (Mirko Ferlan) in Vesela pom- lad (Andreja Štucin), slovenso pa je izvenela tudi skupna Naj ljubezen združi vse ljudi. Ob koncu večera se je iz posa- meznih slik tako sestavil pester in barvit kolaž, mozaik v kate- rem ima prav vsak kamenček, tudi najmanjši, svojo posebno mesto in nenadomestljivo vlo- go. Na 53. Študijskih dnevih Draga 2018 je bila ob koncu prvega dne- va, v petek, 31. avgusta 2018, z akla- macijo sprejeta naslednja protestna in solidarnostna izjava. Ob napadih na novinarja dr. Jožeta Možino, avtorja oddaj Pričevalci in Intervju, smo udeleženci študijskih dnevov Draga 2018 ogorčeni zaradi zahteve po njegovi odstranitvi s TV Slovenija in zaradi manifestacije v Kopru, ki spominja na ideološko mitingaštvo še ne tako daljne preteklosti, na ka- teri med drugim noben protestnik ni bil v stan- ju, da bi ovrgel trditve in podatke, ki jih vsebuje- jo intervjuji. V Možinovih oddajah je nastopila široka paleta različnomislečih uglednih gostov; naj omenimo samo dva, ki sta bila stalna gosta Drage, to sta Boris Pahor in Viktor Blažič. Študijski dnevi Drage so se vedno zavzemali za vrednote pluralizma in svobode govora. Tako kot smo se že v preteklosti, v še nedemokra- tičnih okoliščinah, postavili v bran Slovencev, ki so se zavzeli za resnico in so bili zaradi svojih prizadevanj stigmatizirani in sankcionirani, čuti- mo tudi zdaj dolžnost, da se oglasi- mo. Po zaslugi pogumnih posamez- nikov z veliko težavo prihajajo na dan dolgo zamolčana, prepovedana in zdaj dokazana zgodovinska dej- stva, a ko se o teh končno prosto in svobodno pogovarjamo, nastopijo reakcije, ki so značilne le za nede- mokratične, totalitarne sisteme. Odločno dvigamo svoj glas proti ideološko obar- vanemu diktatu enoumja, grobemu kršenju osnovne človekove pravice do svobode govora in do navajanja objektivnih zgodovinskih dej- stev. Kot Slovenci, zavezani demokratičnim vredno- tam, izražamo dr. Možini vso moralno podporo in svojo solidarnost ter mu čestitamo za njegovo kvalitetno, pogumno in kritično delo. Sergij Pahor, predsednik Društva slovenskih izobražencev Solidarnost z novinarjem Jožetom Možino Veleposlanica RS v Argentini Jadranka Šturm, senatorka v Rimu Tatjana Rojc, kulturna delavka Mirjam Oblak iz Argentine, predstavnika Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal in Robert Kojc, Zorko Pelikan, ekonomski svetovalec Generalnega konzulata Republike Slovenije - Gospodarski urad Republike Slovenije v Milanu, generalni konzul RS v Trstu Vojko Volk, deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Igor Gabrovec, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednik Slovensko kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Joži Peterlin ter vrsta drugih družbenih, cerkvenih in političnih ter kulturnih organizatorjev in predstavnikov družbenega življenja v svetu pri nas in iz Slovenije so prinesli s svojo prisotnostjo in pozdravom tisti nadih slovesnosti, ki si ga študijski dnevi Draga gotovo zaslužijo. Navzoči ugledni gostje Erika Jazbr in Neža Kravos (foto dd) Aleš Šteger in Neva Zaghet (foto damj@n) Imre Jerebic, Lojze Peterle in Tomaž Simčič (foto dd) Lučka Susič, Jurij Paljk in Peterlinov nagrajenec Lojze Peterle Boris Pahor in Darka Zvonar Predan Kristjani in družba6. septembra 20184 enim, da je izmenjava stališč med g. Vončino in g. Jovanom v zad- njih številkah Novega glasa po- membna in zanimiva, ker po- sredno odpira vprašanje, ki se v slovenskem prostoru, kolikor vem, še nikoli ni zares odprlo za razliko od drugih kulturnih pro- storov na Zahodu. Jedro polemi- ke, če jo smemo tako imenovati (v resnici je šlo za niz Vončinovih člankov o sekularizaciji in za Jo- vanov kritični odziv nanje), ni to- liko v definiciji, kaj sploh seku- larizacija je. Oba avtorja se v glav- nem strinjata, da je s tem mišljen proces, v katerem (zlasti na Za- hodu) vera (zlasti katolištvo) iz- gublja svoj družbeni vpliv, v smi- slu, da katolištvo sprejema, da je njegov družbeni položaj enako- vreden drugim veram in nazo- rom (v skladu z Brecljevo defini- cijo sekularizacije, ki jo Jovan ci- tira), ali še drugače rečeno, da je katolištvo vse manj tisti fundus, na katerem temelji moralni kon- senz zahodne družbe, ki je temelj vsem ostalim družbenim kon- senzom. Bomo pa bolje razumeli, kaj je se- kularizacija, če se bomo poglobili v vprašanje, kdaj se je ta proces začel? Po Vončini, ki citira pri tem Maritaina, se je ta proces začel s protestantizmom, po Jo- vanu je to proces, ki ga najdemo vseskozi na delu v zgodovini – najdemo ga po njegovem že v an- tiki. Sam se strinjam bolj z Vončino, čeprav bi začetek tega procesa postavil nekoliko bolj nazaj, in sicer v čas vpliva islam- ske srednjeveške filozofije na krščansko v XII. stoletju, kakor M sem to prikazal v svoji monogra-fiji Začetek slovenske filozofije izleta 2008. V XII. stoletju je nam- reč pognal svoje kali razkol med vero in razumom, ki je pripeljal do protestantizma (ne pozabimo Luthrovega sola fide, ki izključuje veljavo razuma v verskih vprašanjih) in je, kot bomo videli, ključen za razumevanje procesa sekularizacije, ki smo mu priča. Takega razko- la med vero in razu- mom v antiki še ni bilo iz preprostega razloga, ker tedaj ni še nihče pripeljal vere v sklad z razumom. Grška an- tična vera je bila mito- loška, fantazijska vera brez prave racionalne podlage. Filozofija (So- kratova, Platonova, Ari- stotelova) je nastala kot njena ra- cionalna antiteza, ki se je naspro- ti grškemu politeizmu dovolj ja- sno nagibala v smer racionalne- ga monoteizma, saj je prepozna- la, da svet potrebuje svoj Prvi vzrok: Boga. Drugače pa je bilo s krščanstvom, ki je vse od začetka nastalo v tesnem dialogu z grškim filozofskim logosom (po- mislimo na začetek Janezovega evangelija ali na prvo poglavje pisma Rimljanom) in je izšlo zmagovito iz antike v veliki meri zato (kot poudarja Joseph Ratzin- ger v svojem Uvodu v krščan- stvo), ker je bilo (zaradi svojega Božjega izvora) edina religija an- tičnega sveta, ki je bila zmožna sinteze z racionalnim filozof- skim razmišljanjem. Zato pa je ja- sno, da se je lahko proces sekula- rizacije v smislu razpada te sinteze zgodil le v času po nastopu krščanstva, in si- cer, po mojem mnenju, v času omenjenega vpliva islamske filozofije na krščansko, to pa zato, ker je muslimanski veri (zlasti sunizmu) lastno izrazito iracionalno, antifilozofsko pojmovanje vere (eden izmed glavnih sunitskih teologov Al- Gazali je, denimo, napisal vpliv- no delo z naslovom, ki je v la- tinščino prevedeno kot Destruc- tio philosophorum – uničenje fi- lozofov). Pri sekularizacijskem razpadu sinteze vere in razuma tudi ni šlo za preprosto vrnitev v antično stanje, kjer bi bila vera dojeta mi- tološko-fantazijsko in bi ji na- sproti stala filozofija s svojim ra- cionalnim monoteizmom pla- tonskega ali aristotelskega pore- kla. Filozofska misel v času seku- larizacije (ali, drugače rečeno, novega veka) je misel Descartesa, Kanta, Hegla, Marxa, Nietzsche- ja, Heideggra. To je misel, ki je sovražno razpoložena do antične metafizike, saj za razliko od nje ne postavlja za temelj vsega Boga (teocentrizem) kot pri Aristotelu, ali vsaj nečesa, kar presega člove- ka (kot je to Ideja Dobrega pri Platonu), pač pa postavlja v te- melj vse realnosti človeka same- ga (antropocentrizem). V tem se kaže tudi vsa protislovnost te mi- sli, saj postavlja za večni temelj stvarnosti končnega človeka. V imenu take iracionalne antropo- centrične “racionalnosti” se do- gaja torej to, kar smo zgoraj oz- načili kot proces sekularizacije. Gre za proces, v katerem krščan- stvo (tj. katolištvo) izgublja svoj družbeni vpliv ne zato, ker bi se njegovi nauki izkazali v sebi za iracionalne (kako naj bi tudi se, ko vemo, da prihajajo od Boga sa- mega), pač pa ker se kot taki kažejo iracionalni antropocen- trični misli sodobnika, ki se je sa- ma (iracionalno) razglasila za ra- cionalnost samo. Ko sem torej pojasnil, kaj me- nim, da je v ozad- ju pojava sekulari- zacije, bo tudi lažje odgovoriti na vprašanje, ki ga debata Vončina-Jovan prinaša v našo javnost. Njuna de- bata se namreč v bistvu vrti okrog vprašanja odnosa, ki naj ga katoličan zavzema do pro- cesa sekularizaci- je. Po Vončini naj bo ta odnos nikalen, zavračajoč, po Jovanu pa afirmativen, spre- jemajoč. Pri tem Jovan (popolno- ma na mestu) vključi temo II. va- tikanskega koncila, na katerega se v svojih izvajanjih večkrat skli- cuje. S svojimi trditvami o eku- menizmu, kolegialnosti in verski svobodi je namreč II. vatikanski koncil sprejel temeljne postulate sekularizacije in jih prikazal kot uskladljive s katolištvom. Njuna debata je torej v bistvu debata o odnosu, ki naj ga katoličan zav- zame do II. vatikanskega koncila. Take debate v slovenskem prosto- ru, kolikor vem, še ni bilo. Naj pojasnim razmerje med omenjenimi stališči koncila s se- kularizacijo. Zaradi kratkosti se bom omejil na koncilsko Izjavo o verski svobodi (Dignitatis hu- amenoma sem v omejen pogled zamejske stvarnosti vključil takšne vidike, ki kažejo deloma različen položaj v vsakem zamejstvu, hkrati pa težnje in tegobe, ki so tudi skupni. Pa še v nečem so si zamejske skupnosti zelo podobne – v tem, da je za njihov nadaljnji obstoj ključno povezovanje z matično Slovenijo. Glede tega je bilo veliko že narejeno, še vedno pa se tudi iščejo poti za še številne neizkoriščene možnosti. Nepozabni prof. Vilijem Černo iz Benečije je že v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je naše narodno ozemlje še sekala železna zavesa, razmišljal o čezmejnem povezovanju, v veri, da je prihodnost Evrope bolj v regijah kot v državah. Ta ideja danes postaja že ena velikih teorij o prihodnosti Evropske unije. V preseku vprašljivih vizij o združenih državah Evrope na eni strani ter nacionalističnih rahljanj evropske družine na drugi strani je prav Evropa regij izbira, v katero tudi sam najbolj verjamem. Možnost, da meje postanejo čim bolj nevidne in jih ljudje ne občutijo več, je edinstvena zgodovinska N priložnost, ki jo živimo v temtrenutku. Evropska unija ssvojimi projekti, iniciativami in finančnimi podporami daje materialne spodbude za to. A le takšno sterilno povezovanje ne bo obrodilo sadov. Ključna je osebna vez, pristni stiki med ljudmi. Ko tukaj razmišljam o teh idejah, pa ne gre le za neko idealistično teoretiziranje in tehnično rešitev, ampak čisto iskreno rečem, da sam kot svoj življenjski prostor čutim celotno regijo Alpe-Jadran. Ob šumečih Dravi, Nadiži in Zili, pod vršaci mogočnih Karavank, ob žitnih poljih Podjune in njenih jezerih, v devinskem zalivu, v prijetnem poletnem hladu Gorskega Kotarja ali v meglicah porabskih ravnin se ne počutim prav nič manj doma kot v rodni dolini Soče. Kozmopolitizem in medkulturnost zagotovo bogatita in dajeta širšo sliko o življenju in svetu, a v stiku s posameznikom druge kulture človek ne more tako kot z rojakom čutiti, da si del nečesa, biti intimen s svetom okoli sebe in s sočlovekom. Tam se resnično zaveš, da kljub vsem odtenkom smo vsi Slovenci in nas več združuje, kot ločuje. Slovenci na Hrvaškem Največje premike na po- dročju povezovanja z matico in čezmejnega sodelovanja je v zad- njem obdobju naredila slovenska narodna manjšina na Hrvaškem. Ta, ki sem jo v dosedan- jem opisu izpustil. Za to pa ob- staja poseben razlog. Organiza- torji so me prosili, naj prav Slo- vencem na Hrvaškem, skupno- sti, ki jo pogosto kar spregleda- mo, namenim posebno pozor- nost in jih primerno ovrednotim. Izmed vseh slovenskih skupno- sti v sosednjih državah je prav ta na Hrvaškem najmanj poz- nana. Posebnost Slovencev na Hrvaškem je, da je Hrvaška edi- na evropska država, ki ne ločuje statusa avtohtonih in priselje- nih manjšin. Razlogi za to so v širši hrvaški politiki, ko avtoh- toni in številni srbski manjšini ne želi dati posebnega statusa. A to vpliva tudi na Slovence. Na Hrvaškem živijo namreč tako pripadniki avtohtone slovenske poselitve kot priseljenci iz Slo- venije in njihovi potomci. Kot avtohtona manjšina Slovenci živijo na območju severne Istre, reškega zaledja, Gorskega Kotar- ja, Medmurja, Obkolpja in Ob- sotelja. Kot posledica migracij pa predvsem v večjih mestih, nekdanjih industrijskih, turi- stičnih in vojaških centrih. Pomembna razlika pri sloven- ski manjšini na Hrvaškem, v primerjavi z ostalimi slovenski- mi manjšinami, je predvsem v tem, da v preteklosti ni prihaja- lo do nacionalnih nasprotij med večinskim in manjšinskim prebivalstvom, ampak so živeli složno. Razlika med slo- venščino in italijanščino, nemščino ali madžarščino je nedvoumna, pri slovensko- hrvaškem stiku pa to ni tako. Na obmejnem območju s slušnega vidika narečja in jezi- ka postajata vse bolj podobna in prehajata drug v drugega. Posledično tudi identiteta med Slovenci ni tako izrazita, ampak se večina ne želi tako eksplicit- no identificirati, saj čutijo tudi pripadnost hrvaški državi in narodu. Pri tej trditvi pa obstajajo tudi določene izjeme, ki jih prepo- gosto spregledamo. Naj najprej omenim čas druge svetovne vojne in okupacijo ustaške Ne- zavistne republike Hrvaške pe- tih slovenskih naselij: Bregan- sko selo (danes se imenuje Slo- venska vas), Nova vas pri Brega- ni (danes Nova vas pri Mokri- cah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Čeprav se po vojni in tudi še danes o tem ne govori, je to pri obmejnem prebivalstvu, ki je to občutilo, vendarle pustilo globoko gren- ko sled. Še daljšo brado pa ima vprašan- je Štigove in Razkrižja. Z uved- bo šestojanuarske diktature in Kraljevine Jugoslavije je bilo ce- lotno Medmurje odtrgano od nekdanje Mariborske oblasti in namesto v Dravsko dodeljeno v Savsko banovino. Prebivalstvo v občini Štrigova se je nato sa- mo izjasnilo, da želi biti v Drav- ski banovini. Zato so vendarle leta 1931, na izrazito željo kra- janov, priključili vso občino Štrigova Dravski banovini. A ker je območje ostalo pod cer- kveno oblastjo Zagreba, so slo- venske patre leta 1936 odslovili ter s hrvaškimi uvedli v bogo- služje hrvaščino, slovenski kul- turni delavci pa so postali trn v peti, ki so jim hrvaški duhovni- ki odrekali celo zakramente. Leta 1945 sta Razkrižje in Štri- gova najprej postala slovenska, potem leta 1946 hrvaška, po sil- nih protestih tukajšnjih ljudi pa je Razkrižje spet postalo sloven- sko leta 1947. Nekaj mesecev po vojni so Hrvati odprli vprašanje občine Štrigova, češ da je bilo celotno Medmurje vedno hrvaško. Ljudje so organizirali svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Ok- tobra 1945 je bila ustanovljena posebna komisija iz predstavni- kov občinskih narodnih odbo- rov Slovenije in Hrvaške. Čeprav je na tem območju žive- la večina avtohtonega sloven- skega prebivalstva, je komisija odločila, da bodo pripadali Hrvaški. Po skopih podatkih je demonstriralo okrog 5100 Slo- vencev. Upor so po naročilu Kardelja in Mačka zatrli sloven- ski oznovci in knojevci. Prote- stiranje je kasneje vendarle pri- neslo določen rezultat. Tako je občina Razkrižje s 1600 občani vendarle ostala v Sloveniji, občina Štrigova s 3500 prebi- valci v osmih vaseh in enain- dvajsetih zaselkih pa je pripa- dla Hrvaški. Ker pa so prebival- ci še naprej demonstrirali, je hrvaška UDBA uvedla neza- slišan teror. Leta 1947 so hrvaški komunisti poklali 31 ci- vilistov, še veliko večje število pa krvavo mučili, kasneje pa za- prli in jim zaplenili premožen- je. Popis iz leta 1948 pove veli- ko. V Razkrižju je takrat prebi- valo 1100 Slovencev, 19 Hrva- tov in 1 Madžar! Zadnji plaz iz- gube slovenskega ozemlja in prebivalstva pa sledi s sedanjim arbitražnim sporazumom. Ker tamkajšnja meja sledi katastru, bo vseh spornih 10 hiš in 35 prebivalcev očitno pripadlo Hrvaški. Ne le v Razkrižju, am- pak pri popolnoma vseh mej- nih območjih, ki sta si jih lastili obe državi, je prebivalstvo žele- lo živeti v Sloveniji, žal pa po arbitražnem sporazumu večina pripade Hrvaški. / dalje Foto DP Govor Dejana Valentinčiča 5. avgusta na Sv. Višarjah Vsi smo Slovenci, več nas združuje, kot ločuje (2) manae) , ki je obenem zadnji iz- med 16 dokumentov koncila. V njej najdemo namreč zatrjeno, da je verska svoboda naravna pra- vica vsakega človeka (§ 2). Zato pa Izjava dalje trdi, da “svetna oblast, katere bistveni namen je skrbeti za skupno časno blaginjo, mora torej versko življenje državljanov sicer priznavati in ga podpirati; toda treba je reči, da prestopa svoje meje, če si prisvaja pravico urejevati ali preprečevati verska dejanja” (§ 3). S temi in podobnimi trditvami je ta Izjava zanikala upravičenost obstoja konfesionalnih katoliških držav. S tem se je odpovedala poziciji dominantnega družbenega vpli- va in je tako odprla vrata sekula- rizirani družbi, v kateri so vse ve- re in enakovredne (v skladu z na- vedeno Brecljevo definicijo seku- larizacije) in so torej vse dojete kot neresnične: resnica je namreč lahko samo ena ali pa (po zakonu neprotislovnosti) je ni. Takojšnja posledica te Izjave je npr. bila, da je morala Francova Španija od- praviti člen svoje ustave, ki se je glasil takole: “Izpovedovanje in izvajanje katoliške vere, ki je vera španske države, bo uradno za- jamčeno. Nihče ne bo moten za- radi svojega verovanja, niti zaradi zasebnega izvajanja svoje vere. Verski obredi in javni izrazi, ki ni- so izraz vere države, ne bodo ni- koli dovoljeni” (Fuero de los espanoles, 6. čl.). / dalje Ivo Kerže Tržaško-goriško romanje na Barbano Tradicionalno tržaško-goriško romanje na Barbano bo letos v soboto, 15. septembra. Za soboto so se dušni pastirji odločili, da bi omogočili udeležbo vsem, ki med tednom imajo težave, zlasti mlajšim družinam. Zato so torej toplo vabljeni vsi verniki slovenskih župnij iz Tržaške in Goriške. SPORED: ob 16. uri je predviden odhod čolna iz Gradeža, ob 17. uri bodo sv. maša, litanije in procesija. Romanje bo letos vodil novomašnik “za duhovne poklice in blagoslov v novem šolskem letu”. Vse slovenske večerne maše na Goriškem v soboto, 15. septembra, odpadejo. Molitveni dan za nove duhovne poklice Molitveni dan za nove duhovne poklice v škofiji Koper bo v soboto, 8. septembra, v baziliki na Sveti Gori. Posebej želimo ta dan prositi za nove duhovne poklice, za svetost poklicanih, za vse tiste, ki v naši škofiji opravljajo katehetsko službo, in za družine, v katerih rastejo in zorijo duhovni poklici, da bo tudi na tak način prišlo do izraza letošnje geslo: “Prižigaj luč vere”. SPORED SREČANJA: Ob 8.00: molitev križevega pota s Prevala na Sveto Goro. Ob 9.30: srečanje za strežnike in strežnice in otroke v kapeli prikazovanja. Vabljeni so zlasti strežniki in strežnice iz Kraške dekanije. Vsi naj s seboj prinesejo svoje strežniške obleke. Istočasno bo v baziliki molitvena ura. Ob 10.30: sveta maša s somaševanjem letošnjih jubilantov in drugih duhovnikov. Ob koncu maše bodo katehistinje in katehisti prejeli diplome. Pri sveti maši sodelujejo Kraška dekanija, katehisti in katehistinje ter jubilanti. Ob 13.00: koncert mladinskega zbora iz Kraške dekanije Ob 13.30: litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim. Kratke Nova osvetlitev pomembne teme Odziv na polemiko o sekularizaciji (1) Jacques Maritain Kristjani in družba 6. septembra 2018 5 Vabilo na božjo pot na Žalostno goro Razkošje miru in tišine e imate knjižico, v katero si zapisujete, kaj bi morali videti in katere kraje obi- skati, potem si zagotovo v svoj seznam čim prej vpišite tudi Žalostno goro nad Mokrono- gom. Saj vem – v življenju si vsi priza- devamo, da bi žalosti čim prej ušli in našli razlog za veselje, ki bi trajalo in trajalo in trajalo … In zato si verjetno mislite: “Kakšna Žalostna gora neki? Na Veselo goro bi človek že šel, ne pa na Žalostno”! Zakaj je Žalostna gora – žalostna? Kako se sploh lahko tako lepemu gričku sredi razgibane dolenjske pokrajine reče 'Žalostna gora'? Kaj se je tu zgodilo takega, da si je kraj zaslužil tako ime? Ljudem v teh krajih, podobno kot drugje na Slovenskem, v zgo- dovini ni bilo lahko. Tukaj čez so šli Turki, tu sta divjali prva in druga svetovna vojna. A to ni da- lo tako žalostnega imena temu griču. Gora je žalostna zaradi drugačne žalosti. Posvečene. Ma- rijine. In zaradi trpljenja. Odrešenjskega. Sinovega. Materi- nega. Pa tudi tvojega... Romarski kompleks Romarski kompleks Žalostna go- ra ima tri znamenitosti: cerkev Žalostne Matere Božje, “svete štenge” (stopnice) in kapele Ma- rijinih žalosti. V cerkvi boste našli umetniška dela priznanih avtorjev: Jelovško- ve freske v prezbiteriju, Metzin- gerjeve slike v stranskih oltarjih, kamnit glavni oltar, številne vo- tivne podobe. Vse to pa po- srečeno dopolnjujeta dolenjski slikar Anton Postl s freskami na svetih štengah in Izidor Mole s poslikavo kapel Marijinih žalosti. Kapele Marijinih žalosti? Kapele Marijinih žalosti so redka posebnost, ki lepo dopolnjuje ro- marsko doživetje v mirnski doli- ni. Zdaj na Žalostni gori romarje pozdravijo v obnovljeni podobi. Postavljene so bile daljnega leta Č 1844. Najprej jih je poslikal Ma- tija Koželj, za njim pa čez petde- set let še Matija Bradaška. Ker sta obe poslikavi hitro zbledeli, je se- danje podobe Marijinih žalosti v letih 1969–1972 na plošče iz leh- njaka naslikal akademski slikar Izidor Mole. Poslikavo so načeli zob časa pa tudi vandali. Zdaj jih je akadem- ska slikarka Jasna Radšel skrbno obnovila. Na Jernejevem shodu, v soboto, 18. avgusta 2018, pa jih je blagoslovil ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Romarji so v pro- cesiji z Marijinim kipom in lučkami ob podobah ta večer že premišljevali o skrivnosti trpljenja, ki hkrati že odstira zarjo vstajenja. Simeonova napoved trpljenja, beg v Egipt, dvanajstletni Jezus v templju, srečanje na križevem potu, pod Jezusovim križem, Pieta', ob odprtem grobu – to so Njene žalosti. Kapelice so postavljene tako, da se Jezusov križev pot in Marijine žalosti na pobočju Žalostne gore prepleta- jo. Samo Jezusovo trpljenje daje smisel trpljenju. Vsakemu. Tudi Marijinemu. Pomembno pa je, da znamo trpljenje osmisliti. Je- zusove rane in Marijine žalosti nam pri tem pomagajo. Razkošje miru in tišine Ob ustanovitvi škofije Novo me- sto so iskali primeren kraj, ki bi postal škofijska božja pot. In ta- krat se je Žalostna gora – kot pra- va dama – umaknila precej mlajšemu Zaplazu. To pa ne po- meni, da Žalostna gora zdaj sa- meva. Romarji radi obiskujejo ta- ko en kot drug milostni kraj. Si pa na Žalostni gori lažje privoščiš razkošje miru in tišine, ker tu ni toliko množičnih dogodkov. Za razliko od cerkve in “svetih šteng” – oboje lahko vidite po predhodnem dogovoru in najavi – so kapele Marijinih žalosti ved- no 'odprte'. Lahko jih obiščete v skupini ali pa morda – še bolje – sami in takrat, ko boste želeli, da vas posluša nekdo, ki vas bo ra- zumel v vaši bridkosti. To vam bo prineslo upanje v radost, ki pride za bolečino. Neokrnjena narava. Bogastvo kulturne dediščine. Mir in spo- kojnost božje poti. To je samo ne- kaj razlogov, zaradi katerih Žalo- stno goro nad Mokronogom pre- prosto morate obiskati! Za prvi vtis si lahko pogledate filmček na YouTube (Žalostna gora - romarska pot k Žalostni Materi Božji). Pa še kontakta za najavo skupin. Naslov za elektronsko pošto: zu. mokronog@rkc. si; telefon: 00 386 7 34 99 430. Klavdio Peterca Škofijska karitas Koper Pomoč šolarjem na Primorskem sklopu vseslovenske akci- je Otroci nas potrebujejo je Škofijska karitas Koper, ki izvaja različne programe po- moči na Primorskem, pred začet- kom šolskega leta pomagala 1.635 šolarjem iz 875 družin v skupnem znesku 38.765 evrov, poleg tega je bilo razdeljenih 11.000 kupljenih in zbra- nih zvezkov ter druge da- rovane šolske potrebščine. Podatki o pomoči in vse- bini na nacionalni ravni so objavljeni na spletni strani Slovenske karitas http: //www. karitas. si/pomoc-karitas-s-solski- mi-potrebscinami-pred- pricetkom-solskega-leta- 3/. Za zbiranje pomoči je po- tekala akcija Otroci nas potrebujejo na nacionalni in lo- kalni ravni. Zelo odmevna med mladimi darovalci je bila pobuda Pokloni zvezek, v katero se je na Primorskem vključilo 52 osnov- nih in podružničnih šol ter 17 vrtcev, pridružili so se tudi posa- mezni darovalci, ki so svoj dar pri- nesli v Centre karitas ali darovali v košarice po trgovinah. Zbranih je bilo 4.880 zvezkov in več kot 200 drugih potrebščin. Pomoč otrokom v Škofijski kari- V tas Koper poteka tudi s progra-mom Posvojitev na razdaljo, v ka-terega je vključenih 114 otrok, ki so prav pred začetkom šole dobili vsak po 100 evrov pomoči. Posvo- jitev na razdaljo pomeni, da se družina, skupina ali posameznik odloči, da bo najmanj za dobo enega leta pomagal določenemu otroku s 25 evrov mesečno. Staršem otrok ali skrbniku se po- moč nakaže vsake štiri mesece in je namenjena kritju stroškov šolanja ter nakupu obleke, obutve in drugih pripomočkov. V poletnem času se je več kot 100 šolarjev udeležilo počitniških ta- borov in letovanj v Domu karitas v Soči ali v sklopu počitnic Karitas v Portorožu. Z začetkom letošnje- ga šolskega leta se že osemnajsto leto zapored začenja program Po- poldan na cesti, ki zdaj poteka že na desetih lokacijah in je namen- jen druženju in brezplačni učni pomoči osnovnošolskim otro- kom ob podpori strokovnih de- lavk in usposobljenih mladih prostovoljcev z imenom Mlada karitas. V podporo vsem družinam ne- pretrgano teče program spremljanja in pomoči s hra- no v vseh trinajstih Centrih karitas po celotni Koprski škofiji. Prav te dni v Central- no skladišče prihaja tretja dobava hrane, ki jo sofinan- cirata RS in EU. Po napovedi bo v tej pošiljki 98 ton osnovne hrane (mleko, mo- ka, testenine, riž, olje ter pe- lati in fižol). Poleg tega pa se na vseh nivojih Karitas družinam in posameznikom v izrednih primerih pomaga tudi pri plačilu položnic, ki so za družino ali posameznika nujne (elektrika, voda, stanovanje, zava- rovanje...). Glede na vse navede- no, menimo, da ne bi smela no- bena družina ali posameznik ostati brez osnovne pomoči za materialno preživetje, z veseljem pa ugotavljamo, da se število pro- silcev pomoči zmanjšuje, predv- sem zaradi zaposlitve enega ali več družinskih članov. Jezusovo poveličano telo Iz izkušenj prvih prič vstajenja moremo razbra- ti, da se niso srečali z neko idejo o Jezusu ali z njegovo senco, predstavo, ampak s konkretnim človeškim telesom, čeprav na drugačen način kot pred smrtjo. Telo je v Svetem pismu zelo pomembno in bi- stveno, zato si ni mogoče zamisliti človeka brez telesa. Telo ni grob duše ali izvir zla, ki se ga mo- ra človek rešiti čim prej, ampak je Božja stvari- tev, ki označuje človeka v tem, kar je. V telesu prebiva človek in je telo, z njim vzpostavlja od- nose, tudi z Bogom. Sveti Pavel pravi, da mora- mo služiti Bogu v svojih te- lesih. (Rim 12,1) Človeško telo je sicer podvrženo krhkosti, minljivosti in tu- di grehu, je pa tudi osnova za poveličanje v Božjem Duhu. Bog poseže v člo- veško življenje, vendar ne brez njegovega sodelovan- ja. Zato je bil Jezus obujen od mrtvih od Očeta po Svetem Duhu in je obe- nem vstal v svoji moči, ker je Božji Sin. Ruski mislec Bulgakov poudarja, da je na poti poveličanja prišla najprej zmaga nad smrtjo. Po premagani smrti v pokorščini Očetu in polnem daru ljubezni za Jezusa ni več obstajala smrt. Zgodil se je čudež vstajenja, ki ga je mogoče ra- zumeti na ravni biti, kar pomeni, da je bilo v njegovem telesu vzpostavljeno novo, nesmrtno življenje. To telo se je moglo pokazati na zemlji in stopiti v odnos z ljudmi, ni pa bilo več po- dložno njenim zakonitostim. To pomeni, da ni bilo več fizično telo, čeprav ni izgubilo človeške narave in so ga mogli učenci srečati, ko se jim je prikazal. Pri srečanjih je pokazal določeno usklajenost z zemeljskim prostorom, pa tudi ve- liko razlik: da je mogel priti pri zaprtih vratih in se tudi v trenutku izgubiti izpred oči. Sveti Pavel pravi, da je Jezusovo poveličano telo duhovno (1 Kor 15,44-49) in zato povsem od- prto za delovanje Božjega Duha. Duhovno telo ne pomeni, da je nesnovno, kot so telesa duhov, ampak je resnično telo, ki je povsem prežeto z Duhom. V tem telesu ostaja vse človeško v nje- govi izpolnjenosti, je netrpljivo, ne pozna zu- nanjih omejitev, spo- sobno se je ravnati po vseh zahtevah Duha. Zato je živo in giblji- vo, prosojno in ne pozna nobene umaza- nije greha. Vstalo telo je polno uresničenje človeka, se nikoli ne utrudi, je živo, mlado in lepo, vedno živi v skladnosti z dušo in duhom. Predvsem pa je svetlo, prosojno in čisto. V njem polno zaživijo vse razsežnosti člo- veške ljubezni. Najbolj jasen izraz vstalega telesa je sveta evha- ristija, kot je pokazal Jezus za mizo v Emavsu. On se podarja tudi s telesom in stopa v resničen in celovit odnos. To je pomembno za življenje ljudi, da se zlasti po zakramentih povežemo z darom vstajenja. Zlasti pa, da se zavedamo, da smo ljubljeni za ljubezen in se spreminjamo v to, kar smo in kar bomo. ZAKAJ PRAV JEZUS? (35) PRIMOŽ KREČIČ Jernejev shod 2018 Msgr. Jamnik je maševal na Dragi 2018 “Učimo se pluralnosti in dialoga!” eliko mero zdravega krščanskega optimiz- ma in duhovne svežine je na študijske dneve Draga na Opčinah pri Trstu v nedeljo, 2. septembra, pri- nesel ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je zju- traj maševal pod velikim be- lim šotorom. Zbranim je prinesel pozdra- ve Slovenske škofovske kon- ference. Kot človek, ki je že bil prisoten na Dragi kot pre- davatelj, tajnik velikega nadškofa Šuštarja in po- slušalec, je v bogati homiliji poudaril, da je imela Draga pomen pred spremembami, ko je nastala samostojna slo- venska država, poseben po- men pa ima tudi danes, ko v Slo- veniji potrebujejo marsikateri impulz s Tržaškega, z Goriškega ali od drugod, “da bi prepih Sve- tega Duha prinesel razumnost, zdravo pamet, modrost, odločit- ve, sodelovanje, pa da bi se znali veseliti veselja in uspehov dru- gih”. Na Dragi se razvija demo- kratičen duh, duh dialoga, spoštovanja, različnih pogledov. “Kakšen dolgčas bi bil na svetu, če bi vsi enako mislili”! V “raju pod Triglavom” smo klicani, da sodelujemo, da presegamo meje v glavah, “da sprejemamo dru- gačnost, da znamo živeti v družbi, kjer je popolnoma nor- malno, da imamo različne pogle- de, filozofije, religije”. Toda v Evropi bomo umrli, če bomo po- zabili na naše korenine, na Jeru- zalem, Atene in Rim. Ob 100-letnici smrti Ivana Can- karja je prav, “da se učimo od te- ga velikega iskalca”, da se navza- memo lepote in “žara biti”. “Če na poti vere ni dvoma, je nekaj narobe”; toda “kadar se ima kdo v Cerkvi, državi, družbi za neko- ga, ki je v posesti resnice, pa naj bo to škof, duhovnik, politik ali kdorkoli drug, ta človek totalitar- V no razmišlja. To uničuje njega in okolico, v kateri živi”. Zato “se učimo pluralnosti in dialoga”! Človek, “ki je v sebi močan, ki v sebi nosi ljubezen in vero, bo spoštoval različne poglede”. Te- meljna načela moderne demo- kracije so, da živimo v pluralni družbi, da spoštujemo pravni red in civilno družbo, ki ni podaljšek vlade, temveč nekaka “vest so- dobne družbe”, ki ima tudi pre- roško vlogo. “Ob vseh pravilih, ki jih imamo, ohranimo svobo- do duha! Človek lahko vse izgu- bi, svobode duha pa ne prodaj- mo”! Mašnik, ki je med drugim član Evropske akademije zanosti in umetnosti ter predavatelj po različnih univerzah po Evropi in po svetu, je v svoji razgledanosti in intelektualni širini citiral ne- kaj misli Cankarja in drugih ve- likih mož, kot so sv. Tomaž, sv. Avguštin, Shakespeare, Dostojev- ski, Platon, Kant, S. Fausti, E. Le- vinas, U. Eco itd. Škof se je na koncu zahvalil zboru Sv. Jerneja z Opčin, ki je zelo lepo pel pod vodstvom Janka Bana, in pa se- veda prirediteljem Drage “za ple- menito delo in poslanstvo za širšo domovino Slovenijo”. / DD Michail Afanas'evič Bulgakov Goriška6. septembra 20186 Romanje mladih iz Kobarida v Oglej in srečanje s papežem v Rimu “Turist zahteva, romar sprejema in se zahvaljuje” ladinska pastorala go- riške nadškofije je v sklopu priprav na ok- tobrsko sinodo škofov sprejela izziv in skupaj z veliko večino italijanskih škofij priredila ro- manje mladih, ki se ga je ude- ležil tudi goriški klan Slovenske zamejske skavtske organizacije. Poleg slovenskih skavtov so bili med udeleženci tudi ženski klan Evropskih skavtov (FSE) iz Ločnika, dva goriška klana ita- lijanskih katoliških skavtov (AGESCI), škofijski poverjenik za mladinsko pastoralo, g. Ni- cola Ban, goriški nadškof, msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli, in peščica drugih mladih iz go- riških župnij. Na zadnjem delu romanja pa so se nam pri- družili tudi birmanci iz Zagraja in Gradišča ob Soči. Med letom je potekalo kar ne- kaj pripravljalnih srečanj na si- nodo in avgustovsko romanje. Pozimi so se zbirali odgovori mladih na vprašalnik, ki ga je sestavil Sveti sedež, enkrat me- sečno se je priredilo pet večer- nih romanj za mlade, novem- bra in marca sta potekali dve srečanji katoliških vzgojiteljev, ki so na podlagi ključnih besed, izbranih v sinodinem uvod- nem dokumentu, razmišljali o mladinski stvarnosti; med po- stom so ob četrtkih zvečer po- tekala tri srečanja, na katerih so mladi spregovorili o svojem doživljanju šole, športa ter lju- bezni in družinskih vezi. Pasto- ralno leto se je končalo v Čer- vinjanu, kjer je na Binkošti bilo zborovanje mladih goriške nadškofije. V juliju smo se zbrali vsi ude- leženci avgustovskega romanja, da bi prisluhnili besedam Mar- ca Breganta, ki je spregovoril o bogati duhovni tradiciji ro- manj in romarskih poti. Na tem večeru smo si iz njegovih besed izbrali tudi geslo “Turist zahteva, romar sprejema in se zahvaljuje”, ki nas je spremljalo vse do Rima, kjer smo ga izročili samemu papežu Frančišku. Ob vseh teh srečanjih je zorela idejna zasnova romanja. Slo- venski goriški skavti smo si prevzeli nalogo, da smo načrto- vali pot. Ob stoletnici konca prve svetovne vojne se nam je zdelo pomenljivo si za izho- diščno točko izbrati Kobarid, za končni cilj pa smo si postavili Oglej, zibelko naše krščanske vere. Tako smo se v soboto, 4. avgu- sta, z avtobusom odpeljali do Kobarida. Pri spominski cerkvi nam je g. nadškof podelil ro- marski blagoslov in odpravili smo se k slapu Kozjak. V Soči smo imeli krajši obred v spo- M min na svoj krst in se po kosilu napotili v Tolmin, kjer nas je pričakala odlična večerja. V ne- deljo zjutraj smo s tolminsko skupnostjo v župnijski cerkvi ob 7. uri obhajali dvojezično sveto evharistijo, ki jo je daro- val g. nadškof ob somaševanju g. Nicole in tolminskega župni- ka, g. Damijana Bajca. Pot nas je mimo Rupnikovega križeve- ga pota vodila na Mengore, kjer smo imeli krajšo lectio divina. Spustili smo se do Mosta na Soči ter se po kosilu in kopanju odpravili v Kanal. Po poti nas je zajela nevihta, tako da nas je g. Aleš Rupnik sprejel vse pre- močene. Iz Kanala smo se na- slednjega dne odpravili proti Sveti Gori. Del poti smo preho- dili vsak posamezno, da smo lahko v tišini opravili medita- cijo. Po kosilu in daljšem za- služenem počitku smo v bazi- liki obhajali sveto mašo. Frančiškani so vsakemu romar- ju darovali tau, tipični frančiškanski križ. Naslednje jutro smo se zbudili pred zarjo, da smo pričakali sončni vzhod in odmolili sla- vilni psalm. S Svete Gore smo se spustili v Gorico, kjer so se nam na Evropskem trgu pri- ključili birmanci. Sku- paj smo se odpravili v center San Luigi, da bi se srečali z nepolnolet- nimi prosilci za azil. Tam smo imeli priložnost opraviti neke vrste služenja, ni pa primanjkovalo skup- nih iger in druženja. Zadnja dva letnika klana sta se od tod odpravila na hike; roverji in popotnice so morali posa- mezno brez nahrbtnika in telefončka prehoditi do- ločeno pot, prositi za hrano in si poiskati prenočišče. Ostali pa smo krenili proti Štandrežu, kjer so nam fara- ni po skupni evharistiji pri- pravili večerjo. Naslednjega dne smo prek Vrha Sv. Mihaela in Mar- tinščine po stranskih poteh prispeli do spomenika v Re- dipulji, kjer smo obhajali sprav- no sveto mašo. Zvečer nas je sprejel župan in imeli smo spo- korno bogoslužje z možnostjo osebnega pogovora ali svete spovedi. Zadnji dan smo hodili ob soškem bregu do Ogleja, kjer smo sklenili romanje. Po ogledu bazilike smo se Gospo- du zahvalili za srečno prehoje- no pot in se odpravili spat. Zjutraj nas je namreč čakal av- tobus, ki nas je peljal do Rima. Namestili smo se v ne- ki župniji v predmestju in se z avtobusi odpel- jali v center. Sledil je krajši turistični ogled večnega mesta, ki nas je očaralo s svojimi znamenitostmi. Naslednjega dne, 11. avgusta, smo zjutraj obhajali sveto evhari- stijo s svojimi gostitelji in se nato odpravili proti obširnemu trav- niku “Circus Maxi- mus”. V popoldanskih urah je bil tam koncert skupine The sun s pričevanjem, proti večeru pa je na kraj prišel tudi sveti oče. Sle- dilo je namreč bdenje, ko je pa- pež Frančišek odgovarjal na vprašanja mladih in po besed- nem bogo- služju imel homilijo. Poudaril je, da moramo mladi biti romarji na poti do svojih sanj, nikakor pa ne smemo le- no poležavati na kavču. Po srečanju s papežem je nastopilo kar nekaj italijanskih pevcev in komikov, sledila pa je “bela noč”, ko so vse rimske cerkve ostale odprte. V vsaki se je ne- kaj dogajalo: od pričevanj pred- stavitve mladih svetnikov, mo- litvenih skupin in pouličnih dogodkov. Veliko število mla- dih je tisto noč hodilo po sre- dišču Rima, da smo napolnili mesto z mladinsko razposaje- nostjo. Prenočili smo kar na trgu pred neko cerkvijo. V nedeljo, 12. avgusta, smo se zgodaj zjutraj odpravili proti Trgu svetega Petra, kjer smo obhajali evharistijo, ki jo je da- roval predsednik Italijanske škofovske konference, kard. Gualtiero Bassetti. Po maši je na kraj prispel tudi papež Frančišek, ki je v nagovoru pred molitvijo angelovega češčenja želel, da smo z njim trikrat po- novili stavek: “Dobro je ne de- lati slabo, a slabo je ne delati dobro”. Povabil nas je, naj bo- mo mladi optimisti; kot kristja- ni pa se moramo truditi živeti svojo vero s posebno pozorno- stjo do bližnjega. S papeškim blagoslovom smo se romarji odpravili proti domu, v srcu pa ohranili vsa doživetja minulih dni. Ker je velika večina mla- dih, ki smo se podali na roman- je in v Rim, iz skavtskih vrst, verjamem, da bodo vse tri skavtske konfesionalne organi- zacije na Goriškem odslej bolje sodelovale med sabo in bodo v sklopu mladinske pastorale se- stavni del goriške Cerkve. Bistrooki gams (več fotografij na www. noviglas. eu) V oglejski baziliki Circus Maximus, slovenski klan na prizorišču srečanja s papežem Na Trgu sv. Petra Med bredenjem čez Sočo V Kobaridu Papežev prihod Goriška 6. septembra 2018 7 Premestitve župnikov in nastanek novih pastoralnih enot Pastoralna preureditev goriške Cerkve (2) astoralna preureditev goriške nadškofije, o kateri smo že pisali, bo uradno stopila v veljavo 14. septembra. Nadškof msgr. Redaelli torej uvaja “obliko trajnega sodelovanja med župnijami v obliki pastoralnih enot”. Največja taka enota v mestu bo povezovala župnije goriške stolnice sv. Hilarija in Tacijana (na sliki) , sv. Ignacija na Travniku, sv. Roka v Podturnu in sv. Ane; vodil jo bo g. Nicola Ban, pomagali mu bodo msgr. Armando Zorzin, g. Dario Franco, g. Diego Bertogna, msgr. Ruggero Dipiazza, g. Sergio Ambrosi, msgr. Giuseppe Baldas, msgr. Gino Pasquali, p. Giorgio Basso in diakon Mario Gatta. Enoto med župnijama Srca Jezusovega in sv. Justa v Gorici bo vodil g. Stefano Goina, pomočnik bo msgr. Arnaldo Greco. Odgovoren za pastoralno področje, ki bo povezovalo župnije Madonnina, sv. Jurij v Ločniku in sv. Andrej v Mošu, bo g. Moris Tonso, pomočnika bosta g. Alessio Stasi in br. Luigi Bertie’. Enoto med župnijama presvetega Marijinega imena v Koprivnem in sv. Andreja v Moraru bo vodil g. Maurizio Qualizza, pomagal mu bo g. Ugo Bastiani. Enoto med župnijami sv. Mihaela v Červinjanu, sv. Zenona v kraju Muscoli, sv. Nikolaja v Strassoldu, sv. Blaža v Terzu pri Ogleju in sv. Martina v kraju San Martino pri Terzu bo vodil g. Sinuhe Marotta, z njim bodo sodelovali g. Giulio Boldrin, g. Pierpaolo Soranzo, g. Valentino Comar, g. Giuseppe Franceschin, g. Gioacchino Raugna. Pastoralno enoto med župnijami sv. Elizabete v Foglianu, sv. Jakoba ap. v Redipulji in sv. Petra v Špetru ob Soči bo vodil g. Fulvio Ostroman, pomočnika bosta g. P Luciano Comellato in diakonFranco Baggi. Enoto, ki bopovezovala župniji presvetega Odrešenika in sv. Valerijana iz Gradišča ter župnijo sv. Marije Vnebovzete iz Fare, bo vodil g. Gilberto Dudine ob sodelovanju g. Valentina Cidina. Župniji sv. Jožefa v Tržiču ter sv. Petra in Pavla v Štarancanu bo vodil g. Paolo Zuttion, pomagala mu bosta g. Valter Milocco in g. Eugenio Biasiol. Enoto župnij v Romansu in Versi bo vodil g. Alessandro Biasin, z njim bo sodeloval g. Graziano Marini. Pastoralno enoto župnij v Škocjanu ob Soči, Turjaku, Beglianu, Pierisu in kraju Isola Morosini bo vodil g. Francesco Fragiacomo, pomagali mu bodo g. Enzo Fabrissin ter diakona Vincenzo Persi in Luciano Zudini. Posebna novost je sprememba v vrhu Karitas: od 1. septembra jo namreč vodi laik, diakon Renato Nucera. Kot smo že omenili, je razlog za tako korenito “prestrukturiranje” brez dvoma dejstvo, da neusmiljeno upada število mašnikov. Vsi pa lahko opazimo, da prav tako neusmiljeno upada tudi število vernikov v cerkvi. Kristjani t. j. srednjih let se gotovo spominjamo, koliko duhovnikov smo imeli na Goriškem pred tremi oz. štirimi desetletji, kako so bile naše cerkve polne ljudi in otrok. Svet se je spremenil in danes vsega tega ni več. Tudi zato je smotrno združiti župnije, ki so ozemeljsko blizu in lahko torej sodelujejo, da bi - s primerno ekipo na čelu - učinkoviteje opravljale svoje poslanstvo. “Reforma” bo gotovo poseben “zrelostni izpit”: ne le za župnike in verne laike, temveč na sploh za župnijske skupnosti goriške nadškofije. DD Obvestila Mladinski dom obvešča, da bo v četrtek, 6. septembra, ob 18.30 potekalo na sedežu v Gorici (ul. Don Bosco 60) informativno srečanje s starši gojencev pošolskega pouka. Knjižnica D. Feigel bo do 7. septembra 2018 odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Tržaško-goriško romanje na Barbano bo letos v soboto, 15. septembra. Ob 16. uri odhod čolna iz Gradeža, ob 17. uri bodo sv. maša, litanije in procesija. Vse slovenske večerne maše na Goriškem v soboto, 15. septembra, odpadejo. “Male oglase” najdete na našem portalu www. noviglas. eu. Čestitke Prosvetno društvo Štandrež čestita Nadji in Božidarju Tabaju ob praznovanju njune zlate poroke. Ob tem pomembnem življenjskem jubileju jima člani društva želijo sreče, zdravja in zadovoljstva na nadaljnji skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružujemo tudi vsi iz uredništva in uprave Novega glasa. Lara in Franko Paulin sta 1. septembra praznovala 25. obletnico poroke. Vsi domači in prijatelji jima čestitajo in želijo še veliko skupnih in nepozabnih trenutkov. Vsi pri PD Podgora in MePZ M. Špacapan čestitamo Juriju in Ireni ob rojstvu malega Primoža, kateremu želimo veliko sreče in zdravja. Filipu in Stefaniji, ki sta v petek, 3. avgusta, stopila na skupno življenjsko pot, želijo obilo sreče in lepih trenutkov člani društva F. B. Sedej iz Števerjana. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 7. 9. 2018 do 13. 9. 2018) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 7. septembra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 8. septembra (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 9. septembra: ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 10. septembra (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 11. septembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 12. septembra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Prijatelji delfini - Izbor melodij. Četrtek, 13. septembra (v studiu Andrej Bavcon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivosti, obvestila in humor. Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre in Združenje cerkvenih pevskih zborov razpisujejo priznanje za oblikovanje koncerta nabožne glasbe “Bogomir Špacapan”. - Priznanje financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica ustanove Associazione Cure Palliative “ Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Priznanje je dodeljeno slovenskim društvom, ustanovam ali organizacijam iz goriškega prostora. - Na priznanje se lahko prijavijo zbori, društva, ustanove ali organizacije z glasbenim sporedom za mašni obred in koncert, ki bo potekal vsako leto v cerkvi sv. Justa v Podgori. Prvi spominski večer bo v petek, 29. marca 2019. Celotni spored mora biti podrobno pripravljen z vrstnim redom izvajanja skladb, z navedbo vseh izvajalcev tudi ev. instrumentalistov in lahko traja največ 60 min. - Predlog mora biti zaprt v kuverti, označeni z napisom “NE-ODPIRAJ - Predlog za Priznanje Bogomir Špacapan”. - Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra vsakega leta. - Kuverte bodo na sestanku odprli člani komisije. - Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Onlus Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica. - Priznanje podeli na koncertu predsednica društva Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Odločitev komisije je dokončna. Priznanje “Bogomir Špacapan” Kulturni center Lojze Bratuž in Associazione cure palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre in Krožek za družbenopolitična vprašanja “Anton Gregorčič” razpisujejo nagrado “Mirko Špacapan”. - Nagrado financira osebno gospa Manuela Quaranta Špacapan, predsednica Ustanove Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre. - Nagrada je namenjena posameznikom, ustanovam in organizacijam iz goriškega prostora za pomembne dosežke ali življenjsko delo v korist slovenske narodne skupnosti na raznih področjih. - Nagrajence lahko predlagajo ustanove, organizacije ali posamezniki. - Predlog in utemeljitev morata biti zaprta v kuverti označeni z napisom “NE-ODPIRAJ – Predlog za Nagrado Mirko Špacapan”. - Predlog mora biti oddan lastnoročno ali po pošti na sedež Kulturnega centra Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, 34170 GORICA, do 30. septembra vsakega leta. - Kuverte bodo odprli člani komisije. - Komisijo za priznanje sestavljajo trije (3) člani, ki jih predlagajo Kulturni center Lojze Bratuž, Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre ter Krožek za družbeno-politična vprašanja “Anton Gregorčič”. - Nagrado podeli predsednica društva Associazione Cure Palliative “Mirko Špacapan” Amore Per Sempre na priložnostnem večeru. - Odločitev komisije je dokončna. Nagrada “Mirko Špacapan” G. Karel Bolčina, škofov vikar “Cerkev mora živeti na prepihu!” POGOVOR ospoda Karla Bolčino, škofovega vikarja za slovenske vernike v goriški nadškofiji, smo vprašali, kakšno je vzdušje dober teden dni pred uvedbo novih pastoralnih enot in drugih sprememb znotraj krajevne Cerkve. “Že v času nadškofa De An- tonija smo govorili o pasto- ralnih enotah, da jih bo treba uvesti. Zato niso novost. V zadnjih letih smo v škofiji dobro vedeli, da bo do tega prišlo. Toda občutek imam, da vsi oz. velika večina ljudi no- jevsko tišči glavo v pesek; misli- li so, da se to ne bo zgodilo, da bo čudež omogočil, da bomo v škofiji spet imeli dvesto duhov- nikov... Tisti, ki so mislili, da to ne bo potrebno, in so sedaj po- stavljeni pred dejstva, so v tem trenutku zbegani. Ostali, ki so se na to pripravljali in so na ta korak pripravljali tudi skupno- sti, ne samo, da niso zbegani, temveč so celo veseli, ker so se zavedeli že prej, ob sodelovanju med raznimi župnijami, da v skupnosti je moč. Majhne žup- nije danes same ne morejo več preživeti. V majhni župniji namreč ni potrebnih pastoral- nih, duhovnih in materialnih elementov, da bi lahko živeli dobro krščansko življenje. Sicer pa je prvi vzrok združevanja župnij pravzaprav pomanjkanje vernikov in ne duhovnikov. Obhajati mašo, pri kateri je 15 ljudi, ali mašo, ki se je udeležil 150 ljudi, je pa vendarle razli- ka. So torej verniki spremem- bam bolj nenaklonjeni? Vzdušje v škofiji je danes delno naklonjeno, delno nenaklonje- no. Nenaklonjenost izvira iz te- ga, da nekateri niso hoteli spre- jeti dejstev. Je pa tudi morda res, da bi mi kot škofija lahko bili bolj pozorni do župnij, ki bodo sedaj povezane, da bi se bolje pripravile. Govorim sicer o ita- lijanskih župnijah; za naše ni problem, ker smo mi to že doživeli pred leti. Mi smo že do- ločili neke pastoralne enote in v prihodnosti bo morda še kakšna sprememba. Slovenskih župnij trenutno ne tikamo. G Kaj pa za vas pomeni še nova zadolžitev, funkcija župnij- skega upravitelja pri sv. Roku v Nabrežini? Jaz sem “župnik moderator” v pastoralni enoti (PE) Soča-Vipa- va; v tej enoti je tudi msgr. Re- nato Podbersič, na pomoč pri- haja g. Mirko Butkovič. Tako da je naša PE še kar urejena. S tega vidika zame ne bo problem ho- diti v Nabrežino, ker pri nas so ljudje vajeni biti brez duhovni- ka, živeti v pričakovanju duhov- nika. Če ga ni, opravijo pač sa- mi svojo vlogo. Priznati moram tudi to: mnogo nalog, ki so laiške, smo v preteklosti prevze- li duhovniki, ker nas je bilo do- volj in smo to lahko delali, pa tudi zato, ker smo hoteli imeti monopol... Dejstvo, da nas je vedno manj, nas je prisililo k te- mu, da priznamo, da laiki ima- jo svojo posebnost, istovetnost in vlogo v Cerkvi. Ta ni privile- gij ali nagrada, temveč jim pri- pada po dostojanstvu krsta. V naši PE smo, tudi zaradi krčenja števila duhovnikov, to vedno upoštevali. Pri nas laiki delajo vse to, kar jim pripada; duhov- niki se najprej posvečamo za- kramentom in poučevanju, ostalo prepuščamo laikom. Kako gledate na prihodnost krajevne Cerkve? Pastoralne enote danes niso do- končne. Če se bo število duhov- nikov in vernikov še krčilo, jih bo treba seveda še preurediti... Cerkev sicer stalno živi na pre- pihu. Mora živeti na prepihu! Če se Cerkev “usede”, ni več Cerkev. Duh je tam, kjer je pre- pih! Danijel Devetak Prof. Andreja Duhovnik Antoni iz Zavoda RS za šolstvo in prof. Tomaž Simčič iz deželnega šol- skega urada za FJK sta z uvodnim pozdravom v goriškem Kulturnem domu odprla 53. seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezi- kom v Italiji. S Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Go- rice so sporočili, da se bo pouk v Gorici in na podružnicah začel za vsa glasbila v ponedeljek, 17. septembra 2018. Med- tem pa se še nadaljujejo vpisi za letošnje šolsko leto. V tem času so tudi možne brezplačne poskusne lekcije različnih in- strumentov. Več informacij o samem poteku pouka lahko dobite na tajništvu šole ali pa če pokličete na tel. št. 0481 532163, od od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00. Naj povemo še to, da bo SCGV E. Komel v petek, 7. 8. 2018, na slavnostni prireditvi v SNG No- va Gorica ob novogoriškem občinskem prazniku prejel eno izmed nagrad, ki jo podeljuje zaslužnim posameznikom, ustanovam in organizacijam Mestna občina Nova Gorica. SCGV Emil Komel Prof. Andreja Duhovnik Foto JMP Kultura6. septembra 20188 Razmere Slovencev v Istri Brisanje narodne istovetnosti in nevzdržno stanje nebiti (1) sak človek, vsaka skupina ima svojo istovetnost. Po tem se loči od drugih, s tem se posameznik ali skupina poistoveti in s tem se legitimira v odnosu do drugih. Slovenska narodna istovetnost v Istri je bila v zadnjem stoletju dveh režimov tako dosledno brisana, da slo- venski Istrani, ki se nismo izselili in ki nismo sprejeli druge istovetnosti, na kon- cu nismo vedeli, kdo smo. Bili smo nič. Ob koncu jugoslo- vanskega socialisti - čnega sistema našega obstoja naših posebnosti nista omenjali ne stroka ne javna beseda. In v tej stiski, v tem nez- nosnem položaju neobstoja so nekate- ri odgovorili tako, da so sprejeli kateri koli podatek, od tega, da smo se pri- seljevali od tam in tam (Večina ljudi v našem okolju “je zvede- la”, da je njihova prišla od tam in tam: iz Češke, Romunije, Francije, Portugalske, Italije, Dal- macije, od koder koli) , da smo torej Dalmatinci, Romuni, Madžari …, do tega, da so prev- zeli sosedovo istovetnost. “Če ni- sem nič, če ne vem, kaj sem, pa vendar sem, nekaj sem, nekaj bi moral tudi jaz biti …, potem sem morda kos tebe, če živiva blizu, skupaj”. Tako gre nekako raču - nica mojega ljudstva v Istri. Ker V je bila prepoznana istovetnost,ustvarjena v 90. letih z jezikov-nim, literarnim, glasbenim, li- kovnim izrazom, javno za- molčana in pometena pod pre- progo, se danes ponuja multi- kulturna istovetnost. Ta istovet- nost, ki jo avtohtonim sloven- skim Istranom podtikajo tisti, ki so v naš prostor prišli v zadnjem času, je plitki konglomerat vse- bin iz različnih delov in jezikov Istre, očiščen narodnega predz- naka. V nevzdržnosti stanja ne- obstoja jo ljudje sprejemajo. Dušenje in prebuja Kjer je spanje, tam je tudi prebu- ja. V našem primeru pa govori- mo o kulturni in narodni prebu- ji, ki se zgodi po dolgem času ne- zavedanja in potlačenosti, za- dušenosti domoljubnega čuten- ja, ki je največkrat povezano z ozaveščanjem o lastni jezikovni, kulturni, zgodovinski istovetno- sti. V sodobnem družboslovju so pojavi družbenega tlačenja poi- stoveteni predvsem z družbeni- ma redoma suženjstva in tlačan- stva. Ne prepoznamo pa ga kot fenomen dušenja življenja kot takega, ki ga najdemo na vseh področjih in ravneh. Zanj obsta- ja zelo poman- jkljivo izrazoslov- je in predvsem zanj nimamo rešitev ne na o - sebni, skupinski, narodni, niti ne na civilizacijski ravni. Zadnja pre- poznana sistema uničevanja, dušenja življenja – gospodarske- ga, kulturnega, jezikovnega, na- rodnega – sta fašizem in komu- nizem. Najnovejši svetovni in ci- vilizacijski uničevalni načrt se kaže predvsem v razkroju oseb- nih vrednot in družine in se na- daljuje z uničenjem gospodar- stva, šolstva in pravosodja. Ena glavnih tarč je izbris narodov in ustvarjanje mase vodljivih posa- meznikov brez istovetnosti in hrbtenice. Tretja istrska prebuja V delu Tretja istrska prebuja in njene senčine pa govorimo o Istri v času po osamosvojitvi Slo- venije v 90. letih. Po navidez- nem zlomu jugoslovanskega si- stema je tudi v Istri prišlo do iz- bruha ljudske energije, ki je izha- jala iz prepoznavanja samih sebe in ki se je samodejno projicirala v razvojne možnosti podeželja na kulturnem, gospodarskem in končno narodnem področju. Ta val zanosa in navdušenja je sa- modejno dobil naziv prebuja, istrska prebuja. Za nami so bila 50., 60., 70. in 80. leta. To je bil čas zapuščenih njiv, praznih in na pol po- rušenih vasi in dela v tovarnah. Domačini, kolikor jih je ostalo, so potlačili svoja znanja in ve- denja, se sramovali svojega jezi- ka in samih sebe. Svojo prepoz- navnost, istovetnost so med seboj živeli intuitiv- no, nihče pa tega ni znal več opredeliti. Avtohtoni Istrani slovenske Istre, ki niso spremenili jezika in se utopili v sodobnem valu moderne družbe, kot kulturna in jezikov- na skupina niso obstaja- li. Tako je bilo stanje ko- nec 80. let, taki so bili pogoji, iz katerih je bruhnila zadušena ljud- ska energija. Prve istrske prebuje Tedaj pa je bilo za pogo- vor o zatiranju v pravkar razpa- dlem socialističnem sistemu prerano, v našem okolju pa tudi ne bi dobil konsenza. Primerjava pa se je samodejno ponudila z DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (30) Jože Kukec (3) Tako se nadaljuje pismo generalnega konzula Ga- vottija, objavljeno v časopisu Orjuna: “On mi je tudi izrazil sum, da je izvršitelj znanega atentata na vojašnico milice v Št. Petru na Krasu, ki se je izvršil pred meseci, neki Josip Kukec, približno 35 let star, rojen v Postojni, državljan SHS in bivajoč v Ljubljani, po zanimanju tihotapec. On je baje zelo nevaren človek in je izvršil atentat v svrho la- stnega dobička, po nalogu ljubljanske Orjune. Z čelnikom iste – znanim ing. Kranjcem – se ga baje često vidi skupaj. Navedeni konfident mi je oblju- bil, da mi bo po možnosti preskrbel fotografijo gori imenovanega Kukca”. 5. in 14. novembra 1927 sta notranje ministrstvo in Kraljeva Prefektura v Vidmu res posredovali po- liciji eno in potem še dodatnih 15 fotografij Jožeta Kukca. Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani hrani tozadevne depeše in brzojavke, ki nosijo oz- nako “strogo zaupno”. Italijanski konzulat je očit- no deloval kot neka obveščevalna postojanka, kar je seveda spodbujalo protiobveščevalno dejavnost Orjune (skupina mladih orjunašev je na primer že leta 1923 pri ljubljanski pošti hudo pretepla Giuseppeja Dörflesa (včasih napisano tudi Der- fles, kasneje pa poitalijančeno De Ferri), fašistične- ga prvoborca, skvadrista in majorja fašistične mi- lice v Gorici. Dörflesu je uspelo zbežati; zatočišče je našel na italijanskem konzulatu. Časopis Orju- na z dne 23. decembra 1923 je Dörflesa obtoževal, da s pomočjo sorodnice - uslužbenke ljubljanske Kreditne banke - vohuni v škodo Slovencev. Časo- pis je tudi namigoval na možnost, da je napad iz- vedla Orjuna z Rakeka (torej verjetno Kukčeva sku- pina, op. p.). Zloglasni poslanec Francesco Giunta, organiza- tor požiga Na- rodnega do- ma v Trstu le- ta 1920, je za- radi tega do- godka v rim- skem parla- mentu interpeliral ministra za zunanje zadeve in zahteval internacionalizacijo zadeve). Slovenski narod je 5. septembra 1930 poročal o pogrebu ubitega miličnika Romana Moiseja, ki je, kot rečeno, padel v spopadu s Kukcem. Fašistični režim je to spremenil v pravo propagandno akcijo: “Včeraj popoldne ob 6. se je vršil pogreb miličnika Romana Moiseja, ki je bil ustreljen pri spopadu ob meji v bližini Postojne. Truplo so prepeljali iz Postojne v Trst, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Krsta je bila pokrita z veliko italijansko tri- koloro. Pogreba so se udeležili vsi člani izrednega tribunala, nadalje vsi fašistični funkcijonarji iz Trsta in okolice, oddelki fašistične milice in karabinjerjev ter mnogobrojno občin- stva. /… / V luki je bila krsta ukrcana na vojno lad- jo, ki jo bo prepeljala v Tržič, kjer se bo danes do- poldne vršil pogreb. Krsto spremlja častna straža fašistov, miličnikov in karabinjerjev”. V zgodo- vinskem arhivu občinske knjižnice v Tržiču, v fon- du o pogrebu pokojnega Moiseja, smo našli tudi pismo, s katerim je takratni kapitan fregate Raf- faele de Courten - kasneje je postal vrhovni po- veljnik in celo minister italijanske vojne morna- rice, po vojni pa tudi predsednik tržaškega Lloyda - nakazal tržiški občini denar za nakup žalnega venca za Moiseja, v imenu častnikov bojne ladje Andrea Doria: o mestu Tržič piše, da je “straža ita- lijanstva na vzhodni meji”. 6. septembra je časopis Jutro podal zanimivo in precej ra- zlično verzijo o Kukčevem spo- padu z miličniki in zapisal, da “'Piccolo' beleži, da je smrt Jo- sipa Kukca globoko odjeknila v vsej Julijski Krajini, ker je bil Kukec znan kot najbolj zagri- zen protiitalijanski delavec. Z njim je padel najopasnejši ire- dentist, ki se ni strašil nobenih žrtev, kadar je bilo treba ško- dovati italijanski stvari. Kukčevo truplo je bilo prepel- jano v postojnsko mrtvašnico, kjer se je vršila obdukcija. Ta je ugotovila, da je bil Kukec ranjen v bok, v tilnik in v de- sno roko. Njegovo smrt pa je povzročila krogla iz revolverja sistema Steyer, ki mu je ob- tičala v glavi”. Šef italijanske policije Bocchini poroča o nevarnosti orjunaških napadov na železnice in tržaško ladjedelnico. Dimitri Tabaj Italijansko ministrstvo za notranje zadeve in prefekture so policijskim organom posredovali več fotografij Jožeta Kukca. Brzojavka italijanskega šefa policije Bocchinija goriški kvesturi o delovanju Orjune. Bocchini je bil prvi mož fašistične tajne službe OVRE in ožji sodelavec vrhovnega poveljnika SS Heinricha Himmlerja (ta je poznan tudi kot glavni organizator holokavsta), s katerim je usklajeval delovanje OVRE in Gestapa na mednarodni ravni. V zgodovinskem arhivu občinske knjižnice v Tržiču, v fondu o pogrebu pokojnega Moiseja, smo našli tudi pismo, s katerim je takratni kapitan fregate Raffaele de Courten - kasneje je postal vrhovni poveljnik in celo minister italijanske vojne mornarice, po vojni pa tudi predsednik tržaškega Lloyda - nakazal tržiški občini denar za nakup žalnega venca za Moiseja v imenu častnikov bojne ladje Andrea Doria: o mestu Tržič piše, da je “straža italijanstva na vzhodni meji”. Na prvem tržaškem procesu je Jože Kukec večkrat omenjen kot sodelavec bazoviških junakov. Več indicev kaže, da je najverjetneje načrtoval osvoboditev obtoženih rojakov in z raznimi akcijami dokazoval, da Italijanom z aretacijami ni uspelo zajeziti upora Slovencev in Hrvatov. Risba glagoljaškega samostana iz Kopra, ukinjenega na začetku 19. stoletja. valom narodne prebuje s tabori, čitalnicami in kulturnimi dru - štvi, hranilnicami in posojilni- cam, ki je Tržaško in Istro zajela v zadnjih desetletjih 19. stoletja in trajala tja do prve svetovne vojne. To bujno vrvenje pred do- brimi sto leti, ki je zajelo vasi in mesta, je močno označilo živ - ljenje Istranov. Središče je bil Trst, a val je pljusnil preko Kopra v druga istrska središča in do zadnje hiše. V večjih krajih so se gradile šole in delovala društva, v manjših se je ob večerih pela slovenska pesem. Zagotovo so bila taka obdobja tudi pred tem. V Istro so priha- jali valovi ozaveščanja in dviga narodne zavesti preko glagol- jaškega gibanja, prizadevanj za uporabo lastnega jezika ter bo- goslužja in s tem za razlikovanje od gospodarja. Povezani so bili s knjigo in z umetniško ustvar- jalnostjo. En val sta zagotovo po- menila protestantizem in tisk prve slovenske knjige. Lahko domnevamo, da je za podobno gibanje šlo tudi pri uporu Ko- prcev proti beneškemu gospo- stvu leta 1348. Danes so mnogi viri uničeni, nedostopni, ne- preučeni ali tolmačeni protislo- vensko. A vrnimo se v novejšo zgodovino in čas po prvi prebuji ob koncu 19. stoletja, kot smo jo tedaj poimenovali. Temu ob- dobju je sledil eden najbolj gro- bih in uni - čevalnih re - žimov, fa ši - zem. Tlačenje je sprožilo od por, prava prebuja, ki je zajela skoraj celotno ljudstvo, pa je nastopila med narodnoosvo- bodilno borbo. / dalje Leda Dobrinja Glagolski napis iz Puč. Foto iz leta 1949, avtor najbrž M. Matičetov. Skupina učiteljev, narodnih buditeljev v sl. Istri pred prvo svetovno vojno. Kultura 6. septembra 2018 9 ojmovanje organiza- cije Tigr pred in po osamosvojitvi Slove- nije”. Tak je naslov knjižice To- maža Vuka, ki je bila predstavlje- na tako v Ljubljani kot Trstu. Av- tor si je zastavil cilj, to sicer zve- mo šele na koncu, da zavrže mnenje, po katerem naj bi bil Tigr v času enostrankarskega režima v Sloveniji zamolčan. In vendar je temu obdobju na- menil le poglavje Polemika in stališča do Tigr-a med 1945 in 1991, ki obsega komaj 6 od skup- nih 93 strani. Ostalo se nanaša na zgodovinski okvir, upor med 1920 in 1930, kasnejši med 1939 in 1945, na Tigr po osamosvojitvi Slovenije, konec in literaturo. Pričakovati bi bilo, da bo Vuk med pregledano literaturo vnesel vsaj vse knjige, ki jih je izdalo Društvo za negovanje rodoljub- nih tradicij Tigr Primorske, ker je Tigr Primorske njegov založnik, pa jih velik del ni navedenih. Med knjigami, ki jih avtor ni vzel v poštev, naj spomnim na Bazo- viški spomenik Vekoslava Špan- gerja, ki ga je predsednik poseb- nega fašističnega sodišča, zlogla- sni Guido Cristini, obsodil na prvem tržaškem pocesu na 30 let zaporne kazni. Zakaj o Špangerju niti besede, pa ne zaradi povoj- nih okoliščin, zaradi katerih je bil Španger prisiljen knjigo izdati v samozaložbi, potem ko so mu le- ta 1965 objavo zavrnile vse režimske založbe tako v domovi- ni kot v zamejstvu. To, čeprav je Vekoslav Španger deloval v okvi- ru projugoslovanskih prosvetnih organizacij in bil odlikovan z ju- goslovanskim redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki. Da ne bi bil Špangerjev zapis o Tigru objavljen, so ga skušali diskredi- tirati s knjigo Krvni bratje, ki je izšla v italijanščini na Reki in je objavila odtis fašističnega plaka- ta, v katerem je bil Španger oz- načen kot izdajalec tovarišev s prvega tržaškega procesa. Avtorja spornega prispevka, Aldo Bressan in Luciano Giuricin, sta se po “P pričevanju Janka Obada, MiraPertota in Nikole Kosmača mora-la javno opravičiti in popravek z opravičilom vnesti v vse še ne prodane izvode Krvnih bratov. Med ostalimi knjigami, ki jih je izdalo Društvo Tigr, niso omen- jene še knjiga Simona Purgerja Slovenska Istra in njeni čederma- ci, Milana Pahorja Bazovica, pu- blikacija o Danilu Zelenu, knjiga Draga Žejala Spomini in razlage, Milka Škraba Uporna mladina in Marjana Con- testabile Rovisa Virgilij Šček, da omenim le neka- tere. Pričakovati bi bilo, da bo uporabljena literatura v večini iz let 1945/1991, pa ni tako, od 67 jih je bi- lo 35 objavljenih po osa- mosvojitvi. Največ citira- nih je knjig in člankov goriškega zgodovinarja Branka Marušiča, skupno 10, a le dva pred letom 1991 in od tega eden v italijanščini. Pa tudi pričakovanih navedb dnevnikov, revij, znan- stvenih publikacij, ki bi v času enopartijskega sistema obja- vili prispevke o delovanju Tigra, v diplomskem delu ni. Čeprav je Tigr poleti 1936 v Pari- zu podpisal pogodbo o sodelo- vanju s predstavniki Italijanske komunistične partije in čeprav so se tigrovci množično vključili v Osvobodilno fronto, je bil vrh slovenskih komunistov do njih zelo nezaupljiv. Bojan Štih je na primer avgusta 1943 označil Tigr za teroristično buržoazno organi- zacijo v službi anglo-francoskih imperialistov. Podobno mnenje so pri nas še pred leti delili neka- teri vidni levo usmerjeni zamejci, ki se niso imeli za Slovence, pač pa za slovensko govoreče Italija- ne. 13 let po vojni je Centralni komi- te zveze komunistov Slovenije sklical sejo o Tigru, na kateri je v Trstu rojeni in pri Sv. Jakobu krščeni Mitja Ribičič dejal, da par- tija nima kaj odločati o Tigru, ker je vprašanje popolnoma jasno. Če prepustimo raznim Rejcem, da ustvarjajo obraz te organizaci- je, da oni tolmačijo primorsko gi- banje, bi to pomenilo miniranje naprednega gibanja, miniraje partije. Šli so dalje, da bi Rejcu in Lavu Čermelju preprečili pisanje o Tigru, so ju leta 1959 upokoji- li. Na tem mestu Vuk pravi, da se še danes na podlagi te seje Central- nega komiteja očita partiji načrtno zamolčanje dela organi- zacije Tigr. Partijskim navodilom navkljub pa so se pojavile razpra- ve o delu Tigra. Leta 1964 je v Stu- di goriziani Branko Marušič pred- stavil gradivo o ilegalni dejavno- sti Tigra. Poleg Zorka Jelinčiča so o tem pisali še Lavo Čermelj, Ivo Juvanič, Črtomir Šinkovec, Vera Brgoč, Alojz Zidar in Tone Ferenc. Navajanje, da je Aleš Bebler po- skrbel za glavno rehabilitacijo Ti- gra, ko je v spominih zapisal, da so bili tigrovci med našimi naj- boljšimi aktivisti in da je bil Tigr sinonim borbe proti italijanski okupaciji, je zavrnila Tatjana Re- jec, žena Alberta Rejca, ko piše, da je Bebler v svojih spominih povsem zamolčal zgodovinska dejstva, razvidna iz medvojnih partizanskih arhivov. Podobno mnenje kot o Tigru je med vojno imel Bebler tudi o primorskih padal- cih in pomoči, ki je prihajala iz Kai- ra. Skrajno nezau- pen, ker so se zav- zemali za enako- pravno sodelo- vanje v boju proti nacifašizmu, obe- nem pa pripravljen, da jih postavi na stranski tir. Kaj je to pomenilo, si ob izvensodnih likvidacijah lahko predstavljamo. Tomaž Vuk končuje, da je v svoji diplomski nalogi želel poiskati gradivo o Tigru, izdano pred le- tom 1991. Pregledal je časopis borcev NOB od leta 1963 do 1975 in še veliko publikacij. Našel sem, piše, veliko člankov, razprav in govorov vidnih družbenopoli- tičnih oseb. Prav ta del bi bil najbolj za- nimiv, vendar ni na- vedel nobenih po- datkov. Zakaj mu mentor Andrej Pika- lo ni svetoval, da bi jih objavil vsaj v lite- raturi? Verjeti mora- mo, da so bili članki objavljeni, kdo ve kje in kdaj, govori pa iz- povedani ob kdo ve kakšni priložnosti. V dokaz, da se je o Ti- gru pisalo pred osa- mosvojitvijo, navede spomine Zorka Je- linčiča, Čermeljev opis primorskih Slo- vencev pod fašizmom, Rejčev opis Tigra v reviji Borec, polemi- ko ob poimenovanju ulice po Zorku Jelinčiču, Ferenčevo mo- nografijo in pisanje Srečka Šorlija v časopisu Zveze borcev. Na po- dlagi teh, po mojem, skromnih navedb Vuk trdi, da ne moremo reči, da je bila organizacija Tigr zamolčana, res pa je, še pravi, da so bili njeni voditelji do neke me- re marginalizirani. S to ugotovit- vijo bi bilo prav, da bi se diplom- ska naloga tudi končala. Pa se ni. Avtor je dodal, da hipo- tezo, postavljeno v diplomski na- logi: organizacija Tigr je bila do osamosvojitve Slovenije za- molčana, zavračam, tiskano z mastnimi črkami. Škoda! Na nobenem sodišču ne bi uspel, če ne bi priložil doku- mentacije o člankih in govorih o Tigru iz obdobja 1945/1991. Saša Rudolf Kulturni dom Nova Gorica V novi sezoni s sloganom Predani umetnosti ulturni dom Nova Gori- ca v novo, 38. koncertno sezono, vstopa s še večjo odgovornostjo do nadaljevanja kakovostnih glasbenih progra- mov in z željo po izpolnitvi pričakovanj našega zvestega občinstva, je na novinarski konferenci dejala direktorica Pavla Jarc. Sezona bo bogata tu- di na področju razstavne dejav- nosti in filma. Pri oblikovanju programa Gla- sbenega abonmaja je prevlada- la želja po raznolikosti in pe- strosti zasedb s poudarkom na kakovosti posameznih glasbe- nih projektov. “V privlačni programski in iz- vajalski ponudbi se bomo srečevali z orkestralno, vokal- no, komorno in solistično gla- sbo. Gostili bomo vrhunske slovenske ter tuje ansamble in soliste, pri izboru koncertnih K programov pa smo posebnopozornost namenili slovenskiglasbeni ustvarjalnosti in kla- sičnim delom glasbenih velika- nov minulih dob”, je dejala Pa- vla Jarc. Glasbenemu abonmaju se bo- do pridružili še nekateri uvelja- vljeni glasbeni cikli in festivali, ki bodo plemenitili glasbeno dogajanje na Goriškem skozi vse leto. Cikel komorne in solistične gla- sbe Grajske harmonije bo z zvo- ki uveljavljenih poustvarjalcev napolnil grad Kromberk. Gla- sba z vrtov svetega Frančiška bo v pomladnih mesecih že petin- dvajsetič odmevala v okolju Frančiškanskega samostana na Kostanjevici ter predvsem mla- dim obetavnim glasbenikom omogočala, da pokažejo svoje glasbene sposobnosti. / str. 12 Mladika 6-7/2018 Veliko zanimivih vsebin vgustovska številka tržaške revije Mladika je izšla sredi poletne vročine. Ob uvod- niku, v katerem se uredništvo spominja letošnje 70-letnice Slo- venske prosvete, kulturne krovne organizacije s Tržaškega, iz katere so se porodile številne pobude in zamisli, ki še vedno aktivno kro- jijo zamejsko kulturno življenje (Študijski dnevi Draga, revija in založba Mladika, Slovenski kul- turni klub, gledališka skupina Slovenski oder), je tokratna ru- brika Fokus namenjena poglobit- vi teme sodobne vernosti ter du- hovne oskrbe med Slovenci v Ita- liji. Sociolog Igor Bahovec, ki je lani predaval na študijskih dne- vih Draga, v svojem članku družbeno-kulturno analizira stanje, v katerem smo. Analiza izhaja iz položaja v raznih prede- lih Evrope, osredotočena je na Slovenijo, ki ima za sabo poseb- no zgodovino, nedvomno pa vpliva tudi na zamejstvo. O sami oskrbi v slovenščini v tržaški ško- fiji ter v goriški in videmski nadškofiji pa so objavljeni podat- A ki o trenutnem položaju ter tudinekaj stališč in pojasnil škofovihvikarjev za slovenske vernike na Tržaškem - g. Toneta Bedenčiča - in na Goriškem - g. Karla Bolčine. V rubriki Odmevi sta objavljena intervjuja s predsednikom slo- venske preiskovalne komisije za zlorabe v bančnem sistemu Anžetom Logarjem in s predsed- nico slovenske preiskovalne ko- misije o žilnih opornicah Jelko Godec. Pogovora sta nadgranja in poglobitev člankov o krahu TKB in družbenem gospodarstvu v zamejstvu, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah revije. V rubriki Obletnica je na- tančnejši zapis o sedemdesetih letih delovanja Slovenske prosve- te v Trstu: predstavljeni so njeni prvi odborniki, cilji njenega de- lovanja takoj ob ustanovitvi in potreba, da Prosveta deluje ločeno od politične stranke Slo- venske krščanske socialne zveze. O komemoraciji, ki je potekala ob 98. obletnici požiga Narodne- ga doma v Trstu 20. julija letos, piše tržaški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Marko Pisa- ni in pojasnjuje ozadje dvojnega postavljanja vencev. V rubriki Literatura so objavljene zgodba Mojce Petaros Ljubezen na daljavo, ki je bila priporočena na 46. literarnem natečaju revije Mladika, in pesmi Klemna Je- linčiča Boete. S področja umetnosti Mojca Po- lona Vaupotič piše o Maksu Fa- bianiju, arhitektu iz Kobdilja pri Štanjelu, ki je ostal tesno pove- zan z rodno Primorsko. Zanimiv je zgodovinski članek Borisa Golca o posušeni tržaški veji Valvasorjevega potomstva, med katero sodita tudi baronica Marija in teroristka Marina Pre- moli. V pričevanjih beremo zapis zdomske tržaške Slovenke Mirel- le Urdih o svojem prevajanju del Borisa Pahorja v nemščino, kro- ki Aleksandra Furlana z naslo- vom Kambrca in spominske utrinke ob sedemdesetletnici razkola v komunističnem taboru Draga Štoke. Objavljen je tudi zapis in memoriam Dori Žebot Lavrenčič, ki je umrla letos v An- gliji. Sledi seznam novejših knjižnih del slovenskih avtorjev v Italiji. V Mladiki dobimo tudi ocene knjig, ki so jih za bralce pripravile Evelina Umek (Brezmejna Slove- nija Izstoka Ilicha), Lidija Golc (Tiha zemlja Nužeja Tolmaierja) in Nika Čok (Mali gledališki vrtil- jak Lučke Susič). V reviji je veliko novic iz kultur- nega življenja v zdomstvu in za- mejstvu v rubriki Antena. Tokratna mladinska priloga RAST objavlja krajši pogovor s pi- sateljem Alojzom Rebulo ter lite- rarne prispevke Emme Riccobon, Mateja Grudna in Akija Cavarre, ki so sodelovali na letošnjem li- terarnem natečaju Slovenskega kulturnega kluba. Irena Žerjal 1940 - 2018 Za vedno je odšla očarljiva pesnica soboto, 1. septembra, so v Trstu pokopali očarljivo pesnico iz Ricmanj, Ireno Žerjel, ki je umrla v 79. letu sta- rosti. Zavestno smo napisali pri- devnik očarljiva, ker se je bomo take radi spominjali. Zadnjič smo jo v Gorici imeli v gosteh na srečanju Na kavi s knjigo me- seca oktobra leta 2013, ko je pri tržaški Mladiki izšla njena zadnja pesniška zbir- ka z nevsakdanjim naslovom Sumljive in abstraktne poezije. Srečanja se v ured- ništvu vsi spominja- mo živo in s hva- ležnostjo, gospa Irena Žerjal je dobesedno žarela, prof. Adrijan Pahor je pripeljal na srečanje z njo, ki ga je vodila urednica Na- dia Roncelli, njene pesmi je pre- birala gospa Nataša Sosič, peti let- nik višješolcev, kar je srečanje na- redilo še lepše. Na predstavitvi pesniške zbirke, ki je pomenila presek njenega 40-letnega ustvar- janja, je bila tudi prof. Marija Češčut, ki se je skupaj s pesnico spominjala legendarnih časov sodelovanja pri reviji Kaplje, časov, ki so bili po mnenju obeh izredno lepi, obe sta se z veliko naklonjenostjo spominjali sode- lavcev. Irena Žerjal se je takrat zahvalila pokojnima Francu Jezi, ki jo je bodril in nagovarjal, naj da v pisanje več ljubezni; o veli- kem tržaškem kulturniku in or- ganizatorju prof. Jožetu Peterlinu pa je rekla: “Vedel je, kaj je litera- tura, in name je vplival kot men- tor, cenil me je”! Zase je Irena V Žerjal rada rekla, da je “kot pesni-ca vstopila v odčaran svet dosto-janstveno”. Spregovorila je o svo- ji navezanosti na goriškega pesni- ka Stanka Vuka, na vojaka Švejka, na dom, na Isaaca B. Singerja, na besede... “Ustvarjaš in pišeš lahko samo v samoti”, je takrat dejala pesnica Irena Žerjal, ki je prvo pesniško zbirko Goreče oljke objavila leta 1969, za zbirko Pobegla zvezda pa je leta 1977 prejela nagrado vstajenje. Napisala je več roma- nov (Tragedijca na grobljah, Ma- gnetofonski trak, Kreda in hija- cinte, v reviji Mladika roman Pe- ta avenija in smrtne zagate) ogromno je pisala za Radio Trst A, poučevala na naših šolah, predvsem pa ljubila slovensko besedo tako, kot je sama živo po- doživljala književnost. Sinu Gorazdu in svojcem naj gre naše iskreno sožalje, Večni pa naj gospe Ireni podari tisti mir in večno luč, ki ju je v svojih pe- smih vedno iskala! JUP Foto dd Pripombe na diplomsko nalogo Tomaža Vuka O Tigru pred osamosvojitvijo Slovenije in po njej Tržaška6. septembra 201810 Katedra sv. Justa / Septembrska srečanja z avtorji v Muzeju Revoltella Na pobudo tržaškega škofa, nadškofa msgr. Crepaldija, bodo v naslednjih tednih v sklopu septembrske Katedre svetega Justa potekala srečanja z avtorji. Dogodki v organizaciji tržaške škofije, Cluba Republike in tržaške občinske uprave bodo potekali v avditoriju “Marco Sofianopulo v palači baronov Revoltella v ulici Diaz 27 v Trstu. Predavanja se bodo vrstila ob sredah ob 17.30. Organizatorji so na letošnji prireditvi želeli predstaviti tri pomembne publikacije, ki so izšle v letošnjem letu. Ob vsaki predstavitvi bo prisoten tudi avtor publikacije, ki se bo pogovarjal z moderatorji, med katerimi bo tudi msgr. Crepaldi. Med vsakim srečanjem bosta za priložno glasbeno kuliso poskrbela harfistka prof. Aurora Roiaz in kitarist prof. Ennio Guerrato. Na prvem srečanju, ki je potekalo v sredo, 5. septembra, so predstavili knjigo avtorja Marca Landija Da Chianciano a Cupertino. Gre za biografijo priznanega italijanskega podjetnika, ki je bil generalni direktor podjetja Apple. Marco Landi se je rodil v Chiancianinu v Toskani in se je kot mladostnik odločil, da odide v svet. Po uspešnem poslovnem razvojnem obodbju je leta 1993 vstopil v podjetje Apple in med letoma 1996 in 1997 postal glavni poslovodja te družbe. Kasneje se je vrnil v Italijo, kjer je ustanovil razna podjetja; med njegovimi glavnimi cilji je ta, da bi s svojim znanjem in izkušnjami pomagal obetavnim mladim, ki imajo inovativne poslovne ideje. Drugi dogodek bo v sredo, 12. septembra; na vrsti bo novinar in esejist Gian Micalessin, ki bo predstavil objavo o preganjanju kristjanob na Bližnjem vzhodu z naslovom “Izdani bratje. Tragedija kristjanov v Siriji. Kronika prezrtega preganjanja”. Zaključno predavanje bo na sporedu v sredo, 19. septembra: na njem bo svoje misli predstavil msgr. Claudio Giuliodori, asistent na Katoliški univerzi Srca Jezusovega v Rimu. Avtor bo predstavil letošnje poročilo Inštituta Giuseppe Toniolo, ki obravnava mlade v Italiji. / MAN Vabilo k branju del Ivana Cankarja ob 100-letnici njegove smrti Ob Prazniku kultur, ki ga je predsednica društva Poesia e solidarieta’ - Poezija in solidarnost, profesorica Gabriella Valera Gruber, priredila v nedeljo, 2. septembra, v kavarni San Marco, je organizatorka dvojezičnih srečanj Elena Cerkvenič prebrala odlomek iz Cankarjevega literarnega dela Hlapec Jernej in njegova pravica in glede na letošnjo stoto obletnico smrti Ivana Cankarja predstavila pobudo za ovrednotenje in širjenje poznavanja literarnega opusa našega največjega pisatelja tudi v Trstu. Cerkveničeva je povabila občinstvo k aktivni bralni dejavnosti, ki naj bi bila posvečena bogati Cankarjevi književnosti v izvirniku in italijanskih prevodih. Bralke in bralci Novega glasa ste vabljeni k branju in h komentiranju Cankarjevih literarnih del. Naš namen je prirediti dvojezično kulturno srečanje, v slovenščini in talijanščini, posvečeno našemu največjemu pisatelju Ivanu Cankarju. Za predloge in sodelovanja pri pobudi pišite na spletni naslov: elenacerkvenic@gmail. com Svetnika Valentina Repini in Igor Švab na srečanju z županom Dipiazzo V torek, 28. avgusta, so se na tržaški občini srečali z županom Dipiazzo, Martin Lissiach za SKGZ, Karlo Mezgec v zastopstvu bazovskega jusa ter občinska svetnika Valentina Repini in Igor Švab, ki je zastopal tudi deželnega predsednika SSO Walterja Bandlja. Tema pogovora sta bila začetek postopka za priznanje kulturnega pomena spomenika štirim ustreljenim v Bazovici in ureditev spominskega parka strelišča na Opčinah. Župan se je obvezal, da bo osebno posredoval pri pristojnih uradih spomeniškega varstva, da končno steče postopek za priznanje, pri katerem bo seveda sodeloval tudi bazovski jus kot upravljavec zemljišča, na katerem stoji spomenik, medtem ko bo za zgodovinsko gradivo poskrbel Milan Pahor, predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov in dolgoletni ravnatelj NŠK. Glede openskega strelišča je bilo potrjeno, da se je prvi sklop del končal, ker pa je bil občinski funkcionar Walter Cossuta, ki osebno spremlja projekt, na dopustu, je bilo odločeno, da se o nadaljnjem poteku seznanimo v začetku septembra, ko naj bi prišlo do skupnega srečanja s predstavnikoma Anpi-Vzpi, Vallonom in Kalcem. Glede ureditve oziroma razširitve pločnika pred Kulturnim domom in poimenovanja po fotografu Mariu Magajni naj bi se dela začela v kratkem in naj bi bila dokončana, če ne ob odprtju gledališke sezone, vsaj do konca oktobra. V zvezi s postopkom za poimenovanje pa naj bi prišlo naslednji teden do ponovnega sestanka z inženirjem Bernettijem; na vsak način je župan potrdil, da si bo prizadeval, da se zadeva konča v zadovoljstvo vseh. Nadalje sta občinska svetnika izrazila ogorčenje nad izjavami odbornika Lorenza Giorgia glede ureditve zapuščenega poslopja šole Gregorič- Stepančič v ulici Fianona, ki je zaradi požara zaprta že od februarja 2001. Ker gre za zaščiteno šolo po Londonskem memorandumu sta občinska svetnika seznanila župana, da bosta v začetku septembra sklicala širše omizje zastopnikov slovenske narodne skupnosti, da bi se dobila ugodna rešitev za vse tiste šolske stavbe, torej šole, ki so danes zaprte in so mednarodno priznane, in sklep nato posredovala županu. Župan je bil tudi seznanjen, da bo v septembru naslednjega leta spet Slofest; sam je potrdil naklonjenost uprave pri pokroviteljstvu. Kratke Msgr. Ettore Malnati 40. obletnica smrti papeža Pavla VI. POGOVOR letošnjem letu poteka 40. obletnica smrti sve- tega očeta, ki je Cerkev vodil v težavnem obdobju po prelomnem Drugem vatikan- skem koncilu. To je papež Pavel VI., ki ga bo, kot že napovedano, papež Frančišek razglasil za svet- nika. Giovanni Battista Enrico Antonio Maria Montini je bil ro- jen 26. septembra 1897 v Con- cesiu pri Bresci očetu Giorgiu in mami Giuditti. Leta 1920 je bil posvečen v du- hovnika in nato nadaljeval teo- loške študije na papeški univerzi Gregoriana v Rimu. Leta 1963 je bil izvoljen za papeža Rimsko- katoliške cerkve in na tem po- ložaju ostal vse do smrti leta 1978. Zaradi svojih sklepov je bil za nekatere v cerkvenih krogih preveč avantgarden. Uvedel je številne reforme, ki Cerkev zaz- namujejo še danes. O njem smo se pogovorili z vikarjem za kul- turo tržaške škofije msgr. Etto- rejem Malnatijem. Papeža Pavla VI. ste osebno spoznali, z njim ste bili tudi v stiku. Kako je prišlo do tega? Imel sem privilegij, da sem bil več kot trideset let tesen sodela- vec papeževega tajnika msgr. Pasqualeja Macchija. Predvsem pa mi je v čast, da sem po pa- peževi smrti uredil glavnino pa- peževih izvirnih rokopisov. Za- tem pa sem osem let skrbel sku- paj z msgr. Macchijem za proces beatifikacije Pavla VI. in pregle- dal vsa pričevanja, ki so zajeta v kanonizacijskem postopku. V javnosti ste znani, ker ste napisali že veliko uvodov v enciklike za papeža Frančiška. Pred nekaj tedni V pa je izšlo tudi vaše zadnje de-lo, posvečeno 40. obletnicismrti Pavla IV. Da, pred kratkim je izšla tudi moja nova publikaci- ja, ki je posvečena pa- peževi 40. obletnici smrti, “Paolo VI e lo spirito del Concilio (Pavel VI. in duh kon- cila). Izdala jo je itali- janska založba La Fel- trinelli. Knjiga obrav- nava razmišljanja o vseh papeževih refor- mskih dekretih, ki jih je takrat izdal, in ana- lize le-teh. Knjiga zaje- ma liturgično in bo- goslužno reformo, re- formo rimske škofije in načina življenja du- hovnikov. Konec avgusta pa je izšla še ena vaša pu- blikacija. Da. Nova publikacija nosi na- slov San Paolo Sesto. Prete dei giovani, vescovo dei operai e pa- pa della pace (Sveti Pavel šesti, duhovnik mladih, škof delavcev in papež miru). Papež Pavel VI. je pomemben za zgodovinsko razdelitev ozemlja tržaške in koprske škofije, ki se je udejanjila šele po prihodu škofa Bellomija. Ko je leta 1977 papež Pavel VI. imenoval msgr. Bellomija samo za tržaškega škofa in ne več za škofa tržaške in koprske škofije, je z Motu proprio – osebno odredbo ločil tržaško od ko- prske škofije in z mednarodne- ga pravnega vidika ustanovil dve samostojni škofiji. Do tiste- ga trenutka je segalo območje tržaške škofije v primorsko ob- močje nekdanje Jugoslavije. Je bil papež seznanjen s pri- sotnostjo etničnih avtohto- nih skupnosti, kot sta sloven- ska v Italiji in italijanska v Sloveniji? Papež si je prizadeval, da se kljub ločitvi škofijskega teritori- ja in tedanji neenostavni poli- tični situaciji v obeh novousta- novljenih škofijah ohrani kul- turna in jezikovna prisotnost ta- ko slovenske narodne skupnosti v Italiji kot navzočnost italijan- ske narodne skupnosti v Slove- niji. Pred vašim prihodom za ško- fovega vikarja je tržaška ško- fija imela namesto zgodovin- skega grba samo logotip. Po- tem pa se je kar nekaj spre- menilo. Ko sem bil imenovan za vikarja tržaškega škofa, sem si takoj začel prizadevati, da bi tudi naša škofija ponovno pridobila pri- meren zgodovinski heraldični grb. Prej je bil v tej škofiji v rabi le en logotip s figuro sv. Justa, kar je bilo precej nenavadno za tako staro škofijo. Vsaka škofija ima svoj grb, ki dejansko pred- stavlja zgodovino tega prostora. Zato smo se odločili, da ponov- no povzamemo stari škofovski grb, ki je bil v rabi do razpada avstro-ogrskega cesarstva; temu smo odstranili simbole koprske škofije in razpolovili tržaški habsburški grb, ki na eni polo- vici prikazuje helebardo, po- loženo na avstrijsko zastavo, na drugi polovici pa razpolo- vljen habsburški dvoglavi orel, ki predstavlja Sveto rimsko cesarstvo. Nad te- mi simboli pa palmovi veji simbolizirata tržaške mučence: ne samo sv. Ju- sta, sv. Sergija in sv. Socer- ba, ampak tudi mučence iz 20. stoletja, kot npr. Bo- nifacia ali Buležiča, ki predstavljajo turobno ob- dobje prejšnjega stoletja. Hvala Bogu, zdaj ni več meja in je prav, da skupaj živimo v bratskem duhu, tako kot nekoč! Nekdaj ste mi zaupali za- nimiv pripetljaj, ko vam je papež Frančišek “odv- zel” prstan papeža Pavla VI., ki ga zdaj tudi nosi. Po smrti papeža Pavla VI. so mi na Svetem sedežu dali v varstvo nekatere papeževe osebne pred- mete. Ko se je papež Ratzinger odpovedal papeževanju, so v Vatikanu začeli iskati tri prsta- ne, od katerih mora novi papež izbrati le enega. Kardinal Janez Krstnik Re me je vprašal, ali bi mu lahko posodil prstan papeža Pavla VI., ki sem ga hranil doma zato, da bi iz njega naredili ko- pijo iz zlata za novega papeža. Ko so izvolili papeža Frančiška, je on med tremi prstani izbral ravno “mojega” in ni želel, da bi naredili nobene kopije. Tako papež Frančišek nosi “moj prstan” oziroma originalni prstan papeža Pavla VI. iz po- zlačenega srebra. Umetnik tega prstana pa je Manfrini. MAN Elena Cerkvenič in Gabriella Valera Gruber Predstavitev v Kavarni San Marco Slovenska filharmonija odpira vrata v novo sezono lovenska filharmonija je v sodelovanju z Glasbeno matico, Multimedio Radiattivita', Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst in Zvezo slovenskih kulturnih društev v kavarni San Marco v Trstu priredila tiskovno konferenco ob začetku nove sezone. Program nove sezone so predstavili direktorica Slovenske filharmonije Marjetica Mahne, pomočnik direktorice za področje Orkestra Klemen Hvala, pomočnik direktorice za področje zbora Gregor Klančič in Rossana Paliaga, ki je tudi poskrbela za prevod v italijanščino. Letos obeležujejo 70. obletnico nastanka Slovenske filharmonije (čeprav nosi njena prva predhodnica Academia Philharmonicorum letnico 1701), zato so pripravili bogat in raznolik program. Poslušalcem ponujajo Oranžni in Modri abonma, Vokalni abonma, ciklus družinskih koncertov, S festival baročne glasbe,festival V novo leto z glasboin še kaj. V Modrem in Oranžnem abonmaju ponujajo zelo raznolik program. Oranžni abomna obsega predvsem klasicistična in romantična dela, Modri pa poznoromantična dela in dela iz dvajsetega stoletja. V letošnji sezoni bodo imeli v gosteh veliko število dirigentov. Naj omenimo vsaj nekatere, kot so: Alan Buribajev, James Judd, Steffen Schreyer, Paul Van Nevel, Nil Venditti. Nastopilo pa bo tudi veliko solistov, med njimi violinist Jan Mraček, bariton Matjaž Robavs, bas Marcos Fink in violinistka Lana Trotovšek. Zelo raznolik program vključuje klasične skladatelje iz svetovne glasbene literature, pa tudi slovenske. Na tiskovni konferenci so izpostavili tudi dogodke izven abonmajev. To sta na primer Božični in Novoletni koncert, že četrti festival baročne glasbe in festival V novo leto z glasbo. Posebna dogodka bosta tudi koncert Cankar v glasbi in Koncert ob dnevu spomina na mrtve. Letos so se prvič tudi odločili, da poskrbijo za družinski abonma, zato so organizirali šest koncertov, ki bodo na sporedu ob sobotah zjutraj in sestavljajo ciklus družinskih koncertov. Prepričani so namreč, da je treba publiko vzgajati že od malih nog. Dela, ki jim jih ponujajo, pa so bila izrecno napisana za otroke in niso nekakšna adaptacija odraslih del. Slovenska filharmonija prisrčno vabi vse, naj se udeležijo prvega koncerta v novi sezoni, in sicer 6. septembra, ko bodo imeli koncert ob odprtju nove sezone, kajti do takrat še potekajo vpisi abonmajev (od 3. do 13. septembra). Tržačanom ni treba skrbeti, kako naj se odpravijo do Ljubljane, saj bo družba Multimedia Radioattivita' poskrbela za prevoz na nekatere izmed koncertov. Urška Petaros Tržaška 6. septembra 2018 11 Obvestila Župnija sv. Martina na Proseku vabi v soboto, 8. septembra, ko praznujemo “rojstvo Device Marije”, na tradicionalno procesijo z Marijinim kipom po vasi. Zečetek procesije ob 19. uri, sledi slovesna sv. maša. Vabljeni Marijini častilci! Kapelica Kraljice miru na Katinari: letos bo sv. maša potekala v nedeljo, 9. septembra, ob 9.15. Maševal bo msgr. Giorgio Carnelos ob petju domačega cerkvenega zbora. V primeru slabega vremena bo maša v katinarski cerkvi. Mesečna maša v slovenskem jeziku v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v torek, 11. septembra (kot vsak drugi torek v mesecu), ob 16.30 v cerkvi v I. nad. (z dvigalom na oddelek Margherita, nato levo); vabita Področni svet Pastoralnega središča in Vincencijeva konferenca. Slovenka, intelektualka v zrelih letih, želi z oktobrom za nekaj mesecev najeti ne predrago sobo s kopalnico in wc-jem na tržaškem Krasu, kjer živijo Slovenci. Ponudbe prosim na breda_stele@yahoo. com. Darovi V spomin na Grazio Seražin Gerdol daruje Mirjana Parovel 20 evrov za svetoivanski cerkveni pevski zbor. Vrhunska glasba v poletnem Trstu Verdi, Iron Maiden, Tyler, Byrne med oboževanjem in ironijo računalniku mi je ostal zapoznel članek o nekaj glasbenih vrhuncih, ki smo jim bili nedavno priča. Kdor prebira moje članke, ve, da sta mi všeč neaktualno pisanje in razmišljanje. Najrajši zapisu- jem umetniške in kulturne do- godke, ki so mi blizu, ki se me nekako dotaknejo, najraje pa ti- ste, ki sedimentirajo, ki ne izgo- rijo v trenutku naše nepotešene žeje po vedno novih podobah, simbolih, utripu vseprisotnih elektronskih informacij, ki v času ohranijo še svoj pomen, svojo enkratno lepoto. Zato be- rete moje članke, včasih zaradi neodložljivih uredniških zagat, a včasih tudi zaradi moje izbire, z nekakšno zamudo. V da- našnjem času sočasne, “tu in zdaj” informacije, odmor in raz- mislek po svoje pripomoreta, da dobiš idejo, asociacijo ali intui- cijo, ki ti pomaga bolje uokviriti in ovrednotiti dan izziv, vsebino, da se lahko ta prerine v množici dražljajev, ki si jim priča. Najprej utrinek iz konice zadnje operne sezone tržaškega Verdije- vega gledališča, domače uprizo- ritve Verdijeve Traviate, pod tak- tirko španskega dirigenta Pedra Halffterja Cara in režiserja Giulia Ciabattija. Strinjam se z ugoto- vitvijo kritičarke Katje Kralj, ki je v Primorskem dnevniku 24. ju- nija opravila natančno strokov- no analizo vseh hib in odlik, da “kljub navedenim pridržkom nam je nesmrtna umetnina tudi V tokrat segla do duše”. Ne gledeoziroma prav zaradi kakovostinekaterih osebnih performans nosilk glavne vloge, ostalih so- listk in solistov, dirigenta, zbora, doprinosov ostalih tehničnih vlog, od kostumografije in sce- nografije do režije in koreografi- je je ponovno zaživela nedoum- na alkimija, ki nastane med občinstvom in izvajalci totalne umetniške zvrsti. Za le-to je Lu- chino Visconti, ki ga vsi pozna- mo kot mojstrskega režiserja fil- mskih, gledaliških in opernih stvaritev, menil, da je najbolj dovršena od vseh treh omenje- nih variant dramske umetnosti. Režija je bila lahko prekonven- cionalna, Violetta, ki smo jo po- slušali, premlada ali ne povsem ustrezajoča glede na zahtevane virtuozne vrhunce vloge, vokal- na diapazona moških sojunakov morda ne vedno prepričljiva in še bi kdo lahko kaj našteval, a spet se je zgodil čudež in nasto- pila je magija. Spet smo se vživeli v totalno čustvovanje opere, ko se nam absolutne strasti, najglo- blja hotenja in skrite emocije povsem razodenejo in razkrijejo na odru. Live in Trieste 2018 S komornega na odprto in en- kratno poletno prizorišče velike- ga odra na trgu Unita', ko so sre- di julija zaživeli v dobrem tednu trije odmevni koncerti (glej pla- kat na posnetku). Vsedržavni glasbeni organizator Azalea s se- dežem v FJK, v Latisani, je tokrat imel srečno roko, ko je izbral ra- zlično, a ne preveč niansirane glasbenike, da bi najbolje izkori- stil montažo istega odra. Kar je povezovalo nastope britanske težko metalne skupine Iron Mai- den in preživelih članov dveh znanih glasbenih skupin, Steve- na Tylerja (od prav tako razvpi- tih ameriških Aerosmithov) in Davida Byrnea (Talking Heads), je bila seveda velika ljubezen do rocka, v najrazličnejših variantah, od nadvse razbijaške- ga in ritmiziranega do sentimentalne- ga, in medgenera- cijski šarm glasbe, ki povezuje tako vnuke kot starše in dedke, zasvojene od trdih zvokov in stihov s surovimi ali družbenokri- tičnimi besedili. Poostrene izjemne varnostne mere in prometne zapore okrog Velikega trga in tržaškega na- brežja so bile v glavnem potreb- ne le za prvi koncert iz niza Live in Trieste 2018, in sicer za naval desettisočglave množice za spek- takularni koncert Iron Maidnov, o katerem je že doživeto in nav- dušeno poročala naša Katja Fer- V cerkvi sv. Jerneja bo v soboto zanimiv koncert Pogovor s člani priložnostnega tria OPČINE ik Marije od baročne do filmske glasbe bo 8. sep- tembra ob 20.00 navdih- nil novonastali trio na koncertu v cerkvi svetega Jerneja na Opčinah v sklopu kulturnega sporeda 70. Marijanskega shoda. Dolgoletni organist openske cer- kve Vinko Škerlavaj, docentka solopetja na Glasbeni matici Mojca Milič in solo trobentarica Simfoničnega orkestra RTV Slo- venija Živa Komar so avgusta že nastopili na Repentabru ob praz- novanju Velikega Šmarna, zdaj pa se bodo predstavili z dopol- njenim programom v širokem časovnem in stilnem razponu, ki obsega tudi operno glasbo in priredbe slovenskih, zborovskih nabožnih skladb. S triom smo se srečali na vajah za sobotni na- stop, da bi poizvedeli kaj več o tej novi zasedbi in o njenih gla- sbenih pogledih. Je trio nastal ob priložnosti, iz prijateljstva ali iz želje po to- vrstni zasedbi? Vinko Škerlavaj: Od nekdaj sem sanjal o igranju na trobento in sem želel postati dober pevec. Zato, ko delam s profesionalni- mi glasbeniki na teh področjih, mi je njihovo delo vzor in nauk. Zame je glasba del vsakdana: včasih orglam že zgodaj zjutraj, preden grem v službo, in to mi vedno polepša dan. Mojca Milič: Kombinacija glasu s trobento je bila zame vedno za- nimiva. Z Živo sva že pred leti L uspešno uresničili projekt z or-ganistom Gregorjem Klančičem.Zasedba je ostala v mojih mislih, ker ni tako običajna in kljub temu da ne razpolaga z obsežno literaturo. Živa Komar: V mo- jem primeru je za- sedba nastala ob pri- ložnosti: zborovodja Janko Ban me je vprašal za sodelo- vanje pri Močnikovi maši, ki jo je izvajal s cerkvenim zbo- rom na Opčinah. Sodelovanje z zbo- rom, s katerim na- stopata tudi Vinko in Mojca, se je po- tem nadaljevalo in razvilo čisto sponta- no. Izhajate iz ra- zličnih glasbenih okolij in iz- kušenj... Vinko Škerlavaj: Strokovno gledano, imam v tej zasedbi najmanj izkušnje. Za mojo glasbeno izobrazbo so bili temeljnega pomena tečaji Zveze cerkvenih pevskih zborov, na ka- terih sem se na primer izpopol- njeval z organisti Bergantom, Klančičem in Lazarjem. Z njimi sem se izoblikoval tehnično, do poglobljenega razumevanja stil- nih vprašanj pa je pot še dolga. Mojca Milič: Izhajamo iz ra- zličnih umetniških izkušenj, a letič 26. julija. Metalski “dedki” so z nerjavečim Brucem Dickin- sonom na čelu in svojimi instru- mentalnimi, vokalnimi, sceno- grafskimi in vsestranskimi efekt- nimi vragolijami povsem zado- voljili od vsepovsod prispele navdušence, ki so napolnili tržaški glavni trg, nabrežje in bližnji pomol Audace. Naslednja dva koncerta, z nekdanjima frontmanom Aerosmithov, 70- letnim Tyleryjem, in liderjem Talking Haedsov, 66-letnim Byr- nem, sta potekala v precej manj razgretem vzdušju in z manj šte- vilnimi oboževalci. Steven Tyler naj bi svoje celo nekoliko ra- zočaral, saj so morali prej počakati na nastop predskupine, ameriškega dua Sisterhood Band, ki ga sestavljata Alyssa Bo- nagura in Ruby Stewart (hči Ro- da Stewarta) in sta postregli s country glasbo. Nato še dobrih 50 minut zamude, preden se je začel pravi koncert Tylerja s spremljevalno skupino The Lo- ving Mary Band, v katerem so si sledile tako njegove avtorske skladbe kot priredbe hitov izvir- ne skupine Aerosmith in drugih znanih bendov... Pravi mit na tržaškem prizorišču pa je bil zame David Byrne, ki je na italijanski turneji po Milanu, Ravenni in Perugii še v Trstu predstavil svojo najnovejšo ploščo American Utopia, 14 let od zadnjega samostojnega albu- ma Grown Backwards. Kdor si ogleda (na spletu) posnetke s tržaškega ali z ostalih omenjenih koncertov, lahko ugotovi, da je Byrne izbral izviren in obenem konvencionalen ključ. Kot ostali glasbeniki, ki so nastopili na Ve- likem trgu, je zaigral nekaj novih pesmi, a kar je posebno vžgalo prisotne fanse, so bili stare, kla- sične skladbe Talking Headsov. Sicer znana zmes sinkopiranih elektronskih in plemenskih rit- mov, ki spajajo barvitost funkyja z newyorško novalovsko sceno, pred- stavlja ne- kakšen kon- tinuum pri opusu in ra- ziskovanju tega celo- stnega umet- nika. Byrne je avtor gla- sbe, režiser in tudi igra- lec filma True Stories, iskrene in obenem iro- nične pripovedi o Ameriki v 80. letih. Z najnovejšo ploščo pa se spet vrača k tej temi, njegova be- sedila so enako zajedljiva in pri- stna pri sodobnem obračuna- vanju z ameriškim snom, pri uglasbitvi pa mu tokrat, spet raz- poznavno, pomaga Brian Eno. / str. 15 Davorin Devetak ravno zaradi tega ima vsak svoj pogled na izvedbe, in to je zelo spodbudno, saj na vajah pride do koristne primerjave. Osebno me sakralna glasba na poseben način navdušuje: na tem po- dročju pa so visoko kakovostne izvedbe redkost. Mislim, da bi se morali na Tržaškem potruditi za večji razvoj in vrednotenje tega čudovitega in zelo obsežnega re- pertoarja. Živa Komar: Uživam ob igranju v orkestru RTV in prav tako na openskem koru: dva različna svetova, v obeh pa je umetnost doma. Kaj vam je najbolj všeč v med- sebojnem sodelovanju? Mojca Milič: Ubranost zvoka je pomembna toliko kot sozvočje duš: s sorodnimi osebami lahko hitreje in žlahtneje ustvariš skupno melodijo. Presegati ka- kovostno igranje pomeni najti kemijo, posebno energijo, in v tem triu je res ne- verjetno, kako se različni značaji teh treh glasbil ujemajo. Vinko Škerlavaj: Vsaka vaja je doživetje. Hva- ležen sem za skupno izkušnjo. Navdušuje me ta glasbena dimen- zija, ki je polna emocij in zvočne- ga leska. Ob tem bi poudaril, da gre v mojem pri- meru del zasluge tudi samemu in- strumentu. Na Opčinah smo lahko zadovoljni, da imamo take orgle v takem akustičnem pro- storu. Mislim, da bi morali zaradi tega prirejati več orgelskih koncertov, hkrati pa vabim mlade organiste v našo cerkev, v kateri bodo našli od- prta vrata za študij in igranje. Živa Komar: Smo trije različni “instrumenti”, ki iščejo pravo ravnotežje, zato je akustika pro- stora bistveni del magije tovrstne zasedbe. Tukaj na Opčinah smo našli idealne pogoje. Tako rada igram v tej cerkvi! PAL Marija pomagaj nam, da bi bolje spoznali Jezusov glas in mu sledili! Papež Frančišek 70. MARIJANSKI SHOD v soboto, 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva ob 19. uri praznična sv. maša ob 20. uri koncert GLASBENI POZDRAV MARIJI, ki ga oblikujejo Mojca Milič, sopran Živa Komar, trobenta Vinko Škerlavaj, orgle in MeCPZ Sv. Jernej, dirigent Janko Ban v nedeljo, 9. septembra, ob 15. uri priložnost za sv. spoved ob 16. uri molitev svetlega dela rožnega venca ob 17. uri procesija in sv. maša sodelujejo: MePZ ZCPZ iz Trsta, Godbeno društvo “Nabrežina”, sestre redovnice, skavti in skavtinje, narodne noše procesijo bo vodil in daroval sveto mašo ob somaševanju slovenskih duhovnikov tržaški škof – nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi Aktualno6. septembra 201812 TAKI SMO (49)Katja Ferletič Potovanje v zeleno deželo, ki po sporih in na- silju hrepeni po svobodi in miru (1) Zadnje čase mediji veliko poročajo o nedav- nem papeževem obisku na Irskem, v državi, ki je bila nekoč branik katoliške Cerkve v Evropi in je danes sekularizirana, povsem koncentri- rana na sodobne tematike o človekovih pravi- cah in globoko prizadeta zaradi škandala spol- nih zlorab s strani duhovnikov in odkritja gro- bišča, na katerem je bilo med leti 1925 in 1961 pokopanih približno 800 otrok, starih od 35 tednov do treh let – 800 otrok Tuamske siro- tiščnice, za katere so skrbele redovnice in ki so podlegli podhranjenosti in bolezni. Irska je država, ki ni še našla miru: tudi rane, ki so jih pustili vojna za neodvisnost, državljanska voj- na in spopadi v Severni Irski – “The Troubles”, so še odprte in boleče. Letos smo z družino med poletnimi počitni- cami odpotovali prav na Irsko, domov smo se vrnili dva dni pred papeževim prihodom. V dveh tednih smo z najetim avtomobilom pre- potovali celotno Severno Irsko, ki je z Veliko Britanijo del Združenega kraljestva, in sever- no-srednji del Irske republike do Galwaya na zahodu in Dublina na vzhodu (za jug bomo morali počakati kako drugo priložnost!). Av- tomobil smo najeli že na dublinskem letališču in se takoj odpravili proti severu države. Kljub začetnim težavam z vožnjo po levi strani ceste smo se takoj vživeli v čudo- vito, zeleno ir- sko podeželje. Prav hitro sta me presenetili urejenost in enostavna le- pota hiš in vrtov: nikjer ni nič razme- tanega, vse je čisto in po- spravljeno. Na podeželju živijo večinoma kmetje; vse njihovo orodje je lepo pospravljeno, trava je povsod po- košena, vrtovi so simetrično obdelani, bogatita jih čudovito cvetje in grmičevje. Tudi stavbe so zelo lepe, s kamni imajo okrašene stene, šila- ste strehe, barvana vrata in okna so lahko v po- nos vsakemu hišnemu gospodarju. Prvi dan smo prespali v prijazni vasici Ardee v čudovi- tem bed and breakfastu. Za zajtrk nam je gospa ponudila značilni “irish breakfast”, ki so ga se- stavljala jajca, gobe, klobase, pocvrta slanina ter bel in črn “pudding”, neke vrste krvavice. Mož je bil popolnoma navdušen nad tako bo- gato jutranjo pogostitev, z otrokoma pa sem raje izbrala preprost bananin kruh z domačo marmelado, tako da smo bili mi okoli 13. ure že lačni in pripravljeni na kosilo, on pa bi lah- ko mirno preživel vsaj dva dni brez nobenega občutka lakote (tak zajtrk je vztrajno izbiral vsako jutro cela dva tedna!). Tako, s kalorijami prenasičena, se je začela naša irska pusto- lovščina. Najprej smo si ogledali grad in razva- line srednjeveške cerkve, nato smo se ob spremljavi tradicionalnih irskih pesmi napotili v Belfast. Šli smo čez mejo, ki ni več fizična, a jo vseeno občutiš. Vse se takoj spremeni, ko prideš v Severno Irsko: na cestnih znakih ome- jitev hitrosti ni več izražena v kilometrih na uro, temveč je v miljah, v vasicah so pločniki, cestne svetilke, celo otroška igrala, prebarvani v modro, rdeče in belo, v barve “union jack” - britanske zastave, tako da gotovo ni pomote: prišli smo na angleška tla! Belfast je glavno me- sto Severne Irske že od leta 1920. Tukaj smo si ogledali čudovito City Hall, stavbo iz leta 1906 s klasično podobo, v kateri so danes občinski uradi, mestni center v Cathedral Quarter s trgovinami in uličnimi umetniki, v Titanic Museum pa so na voljo dokumentarci in av- diovizualni pripomočki, ki ponazarjajo vse fa- ze življenja slavne potniške ladje Titanic, od iz- gradnje do tragičnega potopa. Od vsega, kar smo videli v Belfastu, pa me je najbolj prese- netilo zidovje “Peace Walls”, ki prav gotovo ni simbol miru in sožitja, ampak je sedem metrov visoka cementna in z bodečo žico “okrašena” priča tragičnih dogodkih iz polpretekle zgodo- vine, ki še vedno opravlja vlogo delitelja, meje med katoliškimi in protestantskimi četrtmi. Čeprav je zid olepšan z umetniško naslikanimi, barvnimi freskami, ki govorijo o zgodovini in ostrih spopadih med prote- stanti, tisti- mi, ki so vedno ostali zvesti an- gleški kralje- vini, in ka- toličani, ki si želijo sa- mostojnost, je grozljivo dejstvo, da ta zid še stoji, da velika kovinska vrata, ki so na njem, zvečer zaprejo in je tako vsako noč re- snična delitev očitna. Med “Troubles”, od leta 1969 skoraj do konca 90. let, je bil Belfast pri- zorišče najbolj krvavih sporov med angleškimi vojaškimi silami in prebivalstvom, ki si je žele- lo neodvisnost. Atentati, bombne eksplozije, usmrtitve in najrazličnejše podobe nasilja so bili v tem mestu dolgo let del vsakdanjega življenja in po pravici vam povem, da je danes tesnoba še v zraku. Ob zidu se nismo sproščeno sprehajali, ves čas sem imela občutek, da nas skozi na pol zaprta okna nekdo gleda. Čeprav je postal zid turistična atrakcija, opravlja še ved- no svojo vlogo mrzlega in strah vzbujajočega stražarja. Podobne občutke smo imeli tudi ob obisku mesta Derry ali Londonderry oz. prizorišča do- godkov, ki jih občuteno opeva Bono v svoji pe- smi Sunday Bloody Sunday, a o tem več pri- hodnjič, saj je bilo naše potovanje dolgo! XVII. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela Tema: Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu rad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja XVII. NAGRAD- NI NATEČAJ za diplomska, ma- gistrska in doktorska dela na te- mi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodi- plomskih in podiplomskih štu- dentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem kre- pitev zavesti o njeni pomembno- sti za ohranjanje slovenske iden- titete v matični domovini in zu- naj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko pri- javijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so uspešno zagovarjana diplomska, magistrska in doktorska dela na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tema- tike slovenskih skupnosti zunaj meja Republike Slovenije. V poštev pridejo dela, napisana v slovenščini, hrvaščini, bošnja - ščini oz. bosanščini, srbščini (la- tinica), italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini ali španščini. V primeru, da delo ni napisano v slovenščini, mora imeti v prilogi povzetek v slo- venskem jeziku (60 do 150 vrstic). Na natečaj Urada lahko kandidi- rajo tudi posamezniki z deli, ki so že bila prijavljena na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, zagovarjana v obdob- ju od 1. 11. 2017 do 31. 10. 2018. Nagrajena bodo tri dela s po- dročja zamejstva in tri dela s po- dročja izseljenstva, in sicer prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov, drugi nagradi v višini 600 evrov in tretji nagradi U v višini 400 evrov.Komisija lahko izjemoma podelitudi posebno nagrado v višini 400 evrov za najboljšo diplomo v okviru nižje stopnje bolonjske- ga študijskega programa. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupne- ga števila razpisanih nagrad (6 in do dve za nižjo stopnjo) in de- narnega sklada 3.600 evrov (400 evrov za posebno nagrado za “bolonjsko” diplomo v vsaki ka- tegoriji šteje posebej). Dela, ki jih bo predlagala komi- sija, bodo na željo nagrajencev prejela tudi priporočilo Urada za objavo. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magi- strska in doktorska dela z ra- zličnih področij o temi sloven- skega izseljenstva oziroma za- mejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: - izvirnost teme - pristopa, - “uporabnost” v smislu preu - čevanja oblik ohranjanja sloven- ske identitete zunaj meja Repu- blike Slovenije in povezanosti z njo - strokovnost, zahtevnost, sploš - no kakovost, interdisciplinar- nost dela. Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada oziroma v hrambi na Inštitutu za slovensko izseljen- stvo in migracije ZRC SAZU (za področje izseljenstva) ali Inštitu- tu za narodnostna vprašanja (za področje zamejstva). Prav tako se s prijavo kandidat strinja, da lah- ko Urad uporablja njegove/njene osebne podatke za potrebe iz- vedbe natečaja in morebitno poznejše komuniciranje. Način in rok prijave na natečaj Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamej- stvu in po svetu, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana s pripisom “ZA NAGRADNI NATEČAJ” pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svo- jega dela v trdih platnicah, po- trdilo o uspešno opravljenem za- govoru diplomskega, magi- strskega ali doktorskega dela z ja- sno razvidnim datumom zago- vora in kratek življenjepis z osnovnimi osebnimi podatki in kontaktnim naslovom (poštni naslov, elektronska pošta, tele- fon). Prosimo, da delo priložite tudi v elektronski obliki (pdf format) na USB ključku, ki vam ga Urad po končanem natečaju vrne. Prijavitelj (-ica) naj v prijavi JA- SNO OZNAČI, za kakšno delo gre - za diplomo na nižji stopnji bolonjskega študija (“diploma 1”), na višji stopnji bolonjskega študija oziroma za magisterij (“diploma 2” ali “magisterij”), za znanstveni magisterij, doktorat … Če je bilo delo zagovarjano v tujini in nosi drugačen naziv, naj prijavitelj (-ica) v prijavi navede primerljivo stopnjo oz. naziv po slovenskih standardih (magiste- rij, doktorat …). Urad bo dela sprejemal do vključno 3. 12. 2018, rezultati natečaja pa bodo znani predvi- doma do konca aprila 2019. Svečana razglasitev/podelitev nagrad bo sledila predvidoma pozno spomladi leta 2019. Dodatne informacije dobite na tel. št. (+386) (0)1 230 80 11 (dr. Zvone Žigon) ali po elektronski pošti: zvone. zigon@gov. si. Gorazd Žmavc Minister S 3. strani Zavezani slovenstvu ... roblem, ki ga vidi Irme Je- rebic pri socialnih vprašan- jih v Sloveniji, je ta, da ni veliko sodelovanja med vlado in nevladnimi ogranizacijami: vsak deluje na svojem območju in ne posluša drugega, ker je vsak zave- rovan v svoj prav, v resnici pa bi potrebovali sodelovanje. Med pogovorom so sodelujoči pri okrogli mizi dajali velik poudarek tudi bližini, kajti človeška je za- nemarjena, a jo vsi potrebujemo. Tudi popoldan je bil v parku Finžgarjevega doma zelo pester. Najprej so že sedmič podelili Pe- terlinovo nagrado, ki jo vsako leto podeljujeta družina Peterlin in Slovenska prosveta človeku ali or- ganizaciji, ki živi za vrednote, za katere je živel tudi Jože Peterlin. Letos je nagrado prejel Lojze Pe- terle, predvsem za vse delo, ki ga je opravljal pred politiko, ko je bil aktiven na kulturnem, verskem in socialnem področju. Ob preje- P mu nagrade se je s hvaležnostjospomnil stikov z zamejskimi Slo-venci in srečanj s Pavletom Merku- jem, Alojzom Re- bulo in tudi Bori- som Pahorjem. V popoldanskem delu programa je bila na sporedu tudi predstavitev knjige Najini po- govori: Boris Pa- hor, ki jo je napi- sala Darka Zvonar Predan na podla- gi vseh intervju- jev, ki jih je opra- vila z letos 105- letnim tržaškim pisateljem. Na predstavitvi je bila prisotna avto- rica, ki je predstavila, kako je knji- ga nastajala: od prvega intervjuja, ko sta se srečala v Trstu zaradi moževe službe, intervjuje pa je potem opravljala približno pet- najst let. Izrazila je zadovoljstvo, da knjigo prvič predstavljajo v Trstu in ob prisotnosti Borisa Pa- horja. Boris Pahor je poudaril pomen slovenstva in narodne zavesti. Po- membno je, da moramo biti naj- prej Slovenci in potem vse drugo. Dragi pa je priznal, da je vedno spodbujala prav te vrednote in dajala slovenstvo na prvo mesto. Sklepno dejanje letošnje Drage je bilo predavanje novinarja, publi- cista in docenta na Fakulteti za medije Bernarda Nežmaha z na- slovom Nova slovenska politika. Predavatelja je uvodoma predsta- vil Ivo Jevnikar. V svojem govoru je Nežmah analiziral sedanje po- litično stanje v Sloveniji, zelo kri- tično je na primer analiziral način komu- nikacije novo- pečenega slo- venskega pre- miera Šarca. Zaustavil se je na primer pri nekaterih nje- govih izjavah, da Slovenija potrebuje no- ve politike, v resnici pa je večina mini- strov, ki sesta- vlja njegovo vlado, že sede- la na ministrskih stolčkih. Značil- nosti njegova govora so značilno- sti starega partijskega diskurza. V svojem posegu se je dotaknil po- java, ki ga je označil kot “posilje- vanje jezika”. Ta pojem je razložil z različnimi primeri, s katerimi je pokazal, kako so politični krogi v preteklosti in danes (od nacizma naprej) zlorabljali jezik. Zaustavil se je pri mitu NOB kot vezivu za post-partijske stranke. Nežmah je temo zelo temeljito razčlenil in obogatil z najrazličnejšimi prime- ri iz preteklosti in sedanjosti. S polnim šotorom, v katerega so morali prinesti dodatne klopi in stole, da bi lahko vsi udeleženci sedeli, se je tako končala že 53. Draga. Urška Petaros Z 9. strani V novi sezoni ... jubitelji jazzovskih rit- mov se bodo razveselili Oktober jazza, tisti, ki jih zanima stara glasba, pa ne bo- do mogli spregledati festivala Flores Musicae. Seveda niso pozabili niti na ostale glasbe- ne zvrsti, ki so svoje mesto našle v nekaterih čezmejnih projektih in bogati izvenabon- majski ponudbi. V novi razstavni sezoni v Me- stni galeriji Nova Gorica, ki je v lanskem letu praznovala 20- letnico delovanja, si želijo pri- tegniti čim širši krog občin- stva. Glede na širino programa in specifičnost prostora tako razstave ne bodo imele eno- stranskega, kakršnegakoli ožje tematskega ali drugače zame- jenega koncepta, temveč bodo prinašale predvsem večpla- sten, na kakovosti temelječ vpogled v slovensko in tujo so- dobno umetniško produkcijo. Mednarodno noto celotnemu dogajanju v Kulturnem domu Nova Gorica bosta še naprej dajala Mednarodno srečanje saksofonistov s poletno šolo in festivalom ter Pixxelpoint - mednarodni festival sodobnih umetniških praks. Nova sezona bo ponudila tudi abonmajski program Filmsko gledališče, ki bo predstavil naj- novejše vrhunske dosežke u - metniškega filma. Filmski pro- gram bodo kot vedno oboga- L tili še z drugimi projekcijami,ki so zaznamovale festivalskaplatna in navduševale ljubitel- je sedme umetnosti pred vsem v zadnjem letu. Pavla Jarc je povedala še, da so v lanskem letu pripravili 545 različnih dogodkov, ki jih je obiskalo 66.000 obiskovalcev. Prihodki javnega zavoda so la- ni dosegli dobrih 760.000 evrov. Za izvajanje programov so iz različnih virov pridobili 45 odstotkov, ministrstvo za kulturo je dalo 13 odstotkov, 29 odstotkov pa je bilo lastnih sredstev. V prihajajoči sezoni bodo za- radi uspeha na različnih razpi- sih pridobili nekaj več denarja z državnega nivoja, s katerim bodo oplemenitili načrtovane projekte in programe. Pavla Jarc Bernard Nežmah in Ivo Jevnikar (foto dd) Slovenija 6. septembra 2018 13 Protest proti napadom na ugledna zgodovinarja Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino z veliko zaskrbljenostjo spremlja zadnje dogodke in napade po intervjuju na Televiziji Slovenija, ki ga je zgodovinar in novinar dr. Jože Možina opravil s svojim starejšim zgodovinarskim kolegom dr. Jožetom Dežmanom. Med intervjujem na javni televiziji je dr. Jože Dežman izpostavil veliko dejstev, ki so v zgodovinski stroki pravzaprav že dolgo znana. Objavljena so bila v več knjigah, zbornikih in znanstvenih prispevkih, o njih se je razpravljalo tudi na posvetih in simpozijih doma ter v tujini. Intervjuvanec torej ni povedal nič presenetljivo novega. Zato člane našega društva še posebej čudi, od kod izvirajo tak gnev in napadi nanj ter na voditelja oddaje. Končno nobena od kritik, niti iz strokovnih krogov, ne problematizira prav nobenega izpostavljenega zgodovinskega dejstva, ampak zgolj a priori nasprotuje, da se o tem govori. Časi, ko bi zgodovinska dejstva lahko prikrojevali ali prikrivali, so zanesljivo minili. Intervju z dr. Dežmanom zato pozdravljamo kot seznanitev širše javnosti z zgodovinskim dogajanjem med drugo svetovno vojno in po njej, hkrati tudi kot povabilo k soočanju različnih mnenj, ne pa izključevanju in osebnim diskvalifikacijam. Motijo nas strogo ideološki zastavljeni ugovori in podtikanja, ne da bi njihovi avtorji intervjuvancu ali novinarju karkoli konkretnega očitali oz. mu poskušali argumentirano ugovarjati. Izpostavljamo, da sta tako dr. Dežman kot dr. Možina dragocena raziskovalca slovenske novejše zgodovine s pomembnim poudarkom, da njuno delo ni vezano ali kakorkoli obremenjeno s privilegiranimi položaji. Vsak na svoj način ga jemljeta kot poslanstvo, kar zaradi resnicoljubnosti in poguma prinaša številne ovire in neosnovane napade, kot smo jim priča tudi sedaj. Tako smo v nekaterih slovenskih medijih in pri posameznikih zasledili zaskrbljujoč diskurz o med- in povojnih pobojih, o katerih so se ne nazadnje že izrekla tudi slovenska sodišča. Šlo je za zločin brez primere v narodni zgodovini, ki ga je mlada slovenska država vendarle začela popravljati. Zato nas še toliko bolj preseneča zdrs na moralni lestvici, kakršnega so si nekateri privoščili tudi ob komentiranju tega intervjuja. dr. Renato Podbersič, predsednik in zastopnik Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino Izjava za javnost b skoraj ravnodušni javnosti, ki je razvidna v Sloveniji, nova parlamentarna in vladna koa- licija sprejemata ukrepe oziroma izva- jata postopke za bližnji prevzem obla- sti. Predstavniki petih političnih strank ali list so sprejeli koalicijsko po- godbo, zapisano na 47 straneh, ki je dejansko seznam želja, zavez in obljub “v dobro Slovenije”, kot zatrjujejo. No- vi premier Marjan Šarec pa je seznam možnih ministrov nove vlade poslal v razpravo in oceno novi sestavi držav- nega zbora. S stališča zakonitosti in legitimnosti pa je vprašljivo, ali je koalicijska po- godba sploh veljavna, saj bi za njeno izvedbo potrebovali vsaj dve milijardi evrov dodatnega denarja, ki ga pa iz predvidljivi virov ne bi mogli dobiti. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun koalicijo opozarja, naj ne pod- cenjuje finančnih pravil, ker če se ta porušijo, ne bo mogoče uresničiti dru- gih ciljev in bo Slovenija postala kot Grčija, saj bi bilo treba čez dve leti ali tri leta prositi Mednarodni denarni sklad, da slovenski državi pomaga po- krivati primanjkljaj. Pomenljivo je, da prejšnja finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ni sprejela ponudbe premiera Marjana Šarca, da tudi v novi vladi vodi resor finančne ministrice. Prosila je za po- datke o finančnem kritju predvidenih izdatkov za financiranje koalicijske po- datke, a premier jih ni imel, z novinar- ko, ki ga je spraševala, pa se je namesto odgovora raje pošalil na račun Janeza Janše. Političnogospodarski program novih vladajočih bo, mislim, težko uresničevati tudi zaradi blokad in zah- tev stranke Levica, ki programsko so- deluje s koalicijo, pa tudi zaradi parla- mentarnih zadržkov, ki jih bo lahko povzročala SDS, ki je stranka z največ poslanci navzoča v novi sestavi držav- nega zbora. Razmere ob nastopu nove vlade so v časniku Delo povzeli z mnenjem, “da je vlada ujeta med velikimi pričako- vanji sindikatov, upokojencev in sko- raj 180.000 javnih uslužbencev, upra- vičenim negodovanjem gospodarstva zaradi napovedanih višjih davkov in prispevkov ter prihajajočim tveganjem nove krize. Na vse to Slovenija ni pri- pravljena. Niti se ne sooča z visokim javnim dolgom, staranjem prebival- stva, še manj pa s koalicijsko pogodbo, ki je napisana, kot da je pred nami še deset let uspešnega razvoja ali t. i. 'de- belih krav'”. Izvedenec Bernard Brščič je v kolumni, objavljeni v tedniku De- mokracija, zapisal, “da lahkotnost na- stanka Šarčeve vlade pove vse o stanju slovenske politične levice. Kljub njeni razdrobljenosti in navidezni raznobar- vnosti, ki naj bi segala od roza, rožnate do krvavo rdeče, se je sposobna poe- notiti v dveh ključnih ciljih. Prvi je za politiko normalnih stremljenj po oblasti in zajemanju z njo povezanih gospodarskih rent. Drugi je obsede- nost z Janezom Janšo, kar pomeni sto- riti vse, da se on ne vrne na oblast. Vse drugo predstavlja opombo pod črto. Državo so komiji (?) pripravljeni spra- viti na pot skrajno obubožane Vene- zuele, samo da na oblasti ne bo Janeza Janše. Tisto, kar nas mora skrbeti, je, da ideološko in programsko osnovo Šarčevi vladi daje stranka Levica. Za stranko, ki odkrito zagovarja odpravo liberalno-demokratske ustavne uredit- ve, svobode govora, zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude, ne bi smelo biti prostora v parlamentu, kaj šele v vladni koaliciji”. Levici spo- razum, ki ga je dosegla z Marjanom Šarcem, zagotavlja ugodje brez odgo- vornosti, saj ima večja pooblastila, kot jih bo imela vlada. Zato lahko v vsa- kem trenutku blokira karkoli, torej re- snično vlada. Nastanek nove vlade je v slovenskem katoliškem tedni- ku Družina obšir- no komentiral teolog, publicist in civilno družbe- ni voditelj, prof. dr. Ivan Štuhec. Prepričan je, “da smo z Marjanom Šarcem dobili izrazito levičarsko vlado, ki nima no- benih možnosti za preživetje, če je ne podpre trda levica. Šarec je pristal na zlorabo demokratičnih mehanizmov za ohranjanje oblasti starih sil. Takšna vlada je največje jamstvo za to, da se ne bo zgodila nobena večja in nujna reforma podsistemov, da se ne bo nič sprostilo v smeri privatizacije in debi- rokratizacije in da bomo imeli še eno vlado, ki bo v praznem teku. Glavni krivec za to niso politiki, ampak vodi- telji slovenskega javnega mnenja, tisti v uredništvih in oni v ozadju. Zakaj? Zelo preprosto. Pred volitvami in po njih se nikjer niso temeljito ukvarjali z vsebino, ki jo ponujajo stranke, am- pak z Janezom Janšo, pa čeprav ga ni bilo ne videti in ne slišati. V neki nor- malni zahodni demokraciji bi državo vodili ljudje, ki se spoznajo na pravo, ekonomijo, zunanjo politiko in na obrambo. Šarec je vse te ključne resor- je potisnil čim bolj proč od sebe, v na- ročje drugih koalicijskih strank. Za to bo po opravljenem mandatu dajal naj- večji odgovor”. Na Hrvaškem so objavili, da je Nemčija spremenila stališče o arbi- tražnem sporazumu glede meje med Slovenijo in Hrvaško. Kanclerka An- gela Merkel po novem domnevno me- ni, da spor o meji pomeni dvostransko vprašanje med Slovenijo in Hrvaško, ne pa vprašanje za EU. Na slovenskem zunanjem ministrstvu novico o spre- membi nemškega stališča glede raz- mejitve med državama zanikajo. Očit- no nepreverjeno novico je najprej ob- javil zagrebški časnik Večernji list. Časnik Delo je objavil velik članek z naslovom Medicinske sestre na robu izumrtja. Navaja, da je pomanjkanje sester zelo veliko, saj naj bi samo v bol- nišnicah za pokritje vseh potreb po- trebovali in morali zaposliti vsaj 1466 diplomiranih medicinskih sester. Več kot tretjina sester omenjenega statusa, ki še delajo, je starih več kot 50 let. Vzrok omenjenega pomanjkanja so predvsem nizke plače. Plača srednje medicinske sestre v slovenskih zdrav- stvenih ustanovah, skupaj z morebit- nimi napredovanji, znaša 783 evrov neto na mesec, diplomiranih medi- cinskih sester pa 1062 evrov neto. Se- stre zdaj zaradi premajhnih prejemkov množično odhajajo v tujino, kjer jim nudijo višje plače in boljše delovne pogoje. V Avstriji, denimo, plača di- plomirane medicinske sestre znaša 2.000 evrov neto na mesec; sestre pre- jemajo pa še razne dodatke ter 13. in 14. plačo. Pomembno je, da so medi- cinske sestre iz Slovenije v tujini zelo cenjene. Marijan Drobež O edijski strokovnjaki opozarjajo, da je 'vsakdanjim' ljudem vse težje razliko- vati prave novice od lažnih. Za medm- režnimi povezavami in profili - profil sicer po- meni obris obraza - se pogosto skrivajo lažne in celo nečloveške podobe. Brezštevilni spekter me- dijev žal omogoča tudi protislovne in potvorjene podobe ljudi in stvari. Ni čudno, da se številni, celo poznavalci in odločevalci, opotekajo, saj ta svet postaja vse bolj negotov in vse manj obvla- dljiv. Da smo bolj natančni: postaja plen odločevalcev, ki brez ozira, brez vesti in ne da bi spoštovali človekovo obličje, kot bi de- jal Levinas, manipulirajo s svetom, da bi ga ohranili ali pridobili za svoje sebične in sa- movoljne interese. Kaj torej preostane državljanom tega sveta? Kako naj običajni državljani presojamo vse te zapletene in pot- vorjene podobe resničnosti? Še težje, kako se jim lahko upremo? Ali ta svet kar tako pre- pustiti prevarantskim načrtovalcem in ma- nipulatorjem, ki prefinjeno in brez sramu vrivajo svoje zlagano videnje sveta? Nič na- rediti zoper to, bi pomenilo ta svet prepustiti usodi, ki so jo zapečatili zloglasni zločinci človeštva prejšnjega stoletja in njim podobni uničevalci človeštva do danes. Krhka in ideološko obremenjena tranzicijska Slovenija je kar naprej primer takih manipu- lacij. Očitno nervoza poslednjih dni, ko se skozi tranzicijsko meglo komaj kaže zarja kake, za Slo- venijo in njene državljane, operativne vlade, ne- katerim jemlje vsako razsodnost. Tako v demo- kratični državi vodstva Zveze združenj borcev ne le ni sram, pač pa nimajo nobenega spoštovanja do osnovnih človekovih pravic in pravil demo- kratičnega reda. Sicer ne bi mogli zagovarjati iz- vensodnih pobojev kot legitimnih. Pa ne le to. Izrabljajo svoj vpliv in moč iz ozadja za to, da iz- siljujejo demokratične ustanove in pritiskajo na medijske voditelje, naj bi se ta njihova nečlo- veška, proti človekovim pravicam uperjena sta- lišča sprejela kot gotova resnica. Še več. Od vodi- teljev nacionalne TV zahtevajo, da se izločijo ti- sti, ki odpirajo pota zgodovinski resnici in širijo svobodo razprav o slovenski revolucio- narni polpreteklosti ter jo uveljavljajo v javnosti. Zanimivo, da pa napad ni veljal zgodovinarju, ki je nizal in razlagal dej- stva revolucionarne zgodovine, pač pa voditelju oddaje. Napad na intervju dr. Jožeta Možine na TV Slovenija je podo- ben napadu na gospoda Igorja Pirko- viča, ki je vodil pogovorno oddajo aprila letos. A v obeh primerih sta novinarja postavljala vprašanja, sogovorniki pa so opozarjali na sprevrženost izjav predsednika borčevske orga- nizacije. Predvsem pa so govorili neizpodbitna dejstva – Zveza borcev jim ne oporeka, zahteva pa glave tistih, ki sporočajo resnico. Gre torej za vnebovpijoč primer posega v svobo- do govora in pritisk na javne medije s pozicije moči, ne z utemeljenimi razlogi, pač pa da bi vzdrževali mit revolucionarne polpreteklosti. Kaj je torej s slovensko demokratično državo, njenim sodstvom, medijsko kulturo in varovanjem člo- vekovih pravic? V kakšnem svetu torej živimo? Ne smemo dopustiti, da organizacija civilne družbe, ki živi na račun davkoplačevalcev, izsil- juje v demokratičnem sistemu z metodo nasilja. Brez sramu zagovarjati izvensodne poboje oziro- ma genocid je pritrjevanje zločinom zoper člo- večnost. Pa to je le prvi del zgodbe – drugi del je še bolj strašljiv, saj vodstvo RTV, namesto da bi odločno zavrnilo take pritiske in razglašanja, da so vse od- daje uglednega novinarja dr. Možine laž, kot kaže, upogiba hrbet in bi najraje žrtvovalo svoje- ga sodelavca, da zadosti apetitom borcev in stran- ke nekdanjih komunistov. Prav za to gre. Vodstvo RTV bi se moralo zamisliti, kam pelje slovensko nacionalno hišo, če bi pritrdilo tistim, ki zagovarjajo zločin. Utišanje novinarjev je sicer praksa nekih drugačnih, ne demokratičnih raz- mer, zato je vredno razmisleka, kam pelje po- daljševanje komunistične laži. Je to sestavni del ukrepov vlade, v kateri bo 'Levica' z zvezdo lahko izsiljevala tudi najbolj nečloveške in nerazumne ukrepe, s katerimi bomo tako kot v povojnem ge- nocidu obglavljeni vsi državljani razen seveda ti- stih, ki bi si v nedogled radi podaljšali svoje po- litične privilegije. Cena revolucije se tako po- večuje na račun ohranjanja privilegijev, neureje- nosti, nepravičnosti in zatiranja svobode po lo- giki 'levičarskega' nasilja nad družbo. Demokra- ti, osvestite se, kajti nepravičnost in nered, v katerem bodo vladali nekdanji in novi pristaši ideološke levice, sicer pa dejanski gospodarski pridobitniki na račun oropane, izpraznjene ter osiromašene Slovenije, in uprizarjali še naprej revolucionarni pogrom, zagota- vlja kratkoročno življenje le njim, vsem pa dolgoročno vegetiranje v obubožani državi. Ne recite, da se ne da nič. Vsak od nas je res nemočen, a povezani lah- ko dosežemo veliko. Gre namreč za to, da nam samostojno Slovenijo in demo- kracijo sedaj kar pulijo iz rok. Vendar eden lahko prebere komentar, drugi protestira na RTV, tretji pove sosedu, kaj se dogaja, in izrazi svoje nestrinjan- je. Bodimo torej pogumni, sicer bosta prevladali zlo in nasilje! Poglejte, zanikanje izvensodnih pobo- jev je ponovni zločin proti človeštvu in terja kazenski pregon. Zato pozivamo tožilstvo, da ustrezno ukrepa. Zaščita novinarjev, ki razkrivajo in predstavljajo sloven- ski javnosti zločinsko početje revolucionarnega režima – tudi na nacionalnih medijih, pa je dolžnost in naloga svobodnega novinarstva, zato pozivamo vse odgovorne, da zaščitijo novinarja Jožeta Možino, slovensko javnost pa, da se s pro- testom odzove na poskuse utišanja novinarjev. Vodstvo RTV pa naj jih skladno z demokratični- mi standardi in zakonodajo ter pravili delovanja hiše ustrezno zaščiti. Mi, državljani, pa protesti- rajmo, če nam jemljejo svobodo, javno besedo in demokracijo. A veste, da je na nacionalni tele- viziji varuhinja pravic gledalcev, ki mora zasto- pati vaše interese in mora na vsak protest odgo- voriti?! prof. dr. Janez Juhant M Komentar Borčevski pogromi novinarjev Pogled na politično dogajanje v Sloveniji Nova koalicija za uresničitev svojega programa ne bo imela dovolj sredstev! Aktualno6. septembra 201814 NATUROPATSKI NASVETI (211)Erika Brajnik Kamilica Kamilica, Matricaria recutita, je znana iz evrop- ske tradicije predvsem kot zelišče, ki pomirja in poskrbi za miren spanec. Tudi stari Egipčani so jo uporabljali, cvet kamili- ce je bil posvečen bogu sonca Ra. Sledi cvetnega prahu kamilice so našli na mumiji kralja Ramze- sa II. Kamilico so Egipačni uporabljali pri po- grebnih obredih za pogum in pomiritev pokoj- nega na poti v onstran- stvo. Kamilica pomirja in niža krvni sladkor, zato je pri- merna tudi za diabetike. Je naravno protivnetno zelišče, zato kamilico uporabljamo kot obkla- dek za vneto, zabuhlo, za- tečeno in razdraženo kožo. S kamilico splakuje- mo vnete oči ali oči z gnojnim izcedkom, zabu- hel obraz ali zatečeni del telesa. Kamilica pomirja tudi želodec, zato jo rada svetujem ob želodčnih težavah, sploh pri otro- cih. Ko pripravljamo kamiličin čaj, je zelo pomem- bno, da ga pustimo v kropu 2 minuti in nič več. Kamilico lahko postavimo tudi v blazino, na ka- teri spimo; to je zelo primerno za otroke, ki ima- jo nemiren spanec, ali za tiste, ki imajo pogoste nočne more. Kamilica vpliva na živčni sistem, zato jo je vred- no uživati za pomiritev. Kamilica pomaga telesu, da se okrepi in si opomore. Mnogi uporabljajo kamiličin čaj za zalivanje rastlin, ki so ovele. V vazo rezanega cvetja, ki ga imamo navadno na mizi, in če želimo, da rože ne ovenejo tako hitro, damo cvet sveže kamilice, pa bodo rožice trajale dlje. Kamilica je primerna tudi za dojenčke, za spiran- je vnete kože ali za pitje po požirkih ob bo- lečinah v trebuščku in za miren spanec. Kamilica je močno, vztrajno zelišče, osebi, ki jo pije, daje moč prenašanja težkih življenjskih iz- kušenj! Ko vas življenje preizkuša, ob slabih no- vicah, smrti, hudi bolezni, utrujenosti, občutku nemoči, takrat ne poza- bite na kamiličin čaj, ker vas bo pomiril in vlil novega poguma. Kamilica je dobra tudi za osebe, ki imajo svetle lase, saj umivanje las s kamiličino vodo dodat- no posvetli svetle lase. V 3 litre vode damo 5 pesti kamilice, pustimo vreti 45 minut, potem prece- dimo, in ko se pohladi, operemo lase v tej vodi. Eterično olje kamilice lahko dodamo šampo- nu, če imamo ekcem, dermatitis, lupus, prhljaj na lasišču, saj bo lasišče pomirilo in razkužilo. Obkladek za svetle lase iz kamilice: v liter vode damo 3 pesti kamilice, žličko medu in pustimo vreti 30 minut, nato precedimo, dodamo sok ene limone. S tem zmočimo predhodno umite lase in jih nato povijemo s prozorno folijo za živila. Tak obkladek pustimo stati 30 minut, potem splaknemo lase. Lasje bodo svetlejši, sijoči in zdravi. Najpomembnejše pa je, da ne pozabite na to: ko vam je hudo, ko vas je kdo prizadel, ko se ne mo- rete pomiriti, iščite uteho in pomoč v kamilici! www.saeka.si Podatki, ki bi nas morali strezniti! Earth Overshoot Day sredo, 1. avgusta 2018, je bilo človeštvo priča res skrb vzbujajočemu dogodku: to je bil dan, ko je človek porabil svojo zalogo surovin za leto 2018. Ta dan, imenovan Earth Overshoot Day, so leta 1978 ustanovili znanstveniki s celega sveta, ko so dognali, da človeštvo vsako leto porabi predčasno zaloge surovin, ki so mu namenjene, in tako onemogoča, da bi se Zemlja regenerirala. Leta 1978 je bil ta dan 7. november, leta 1998 30. september, leta 2018 pa 1. avgust. V tem trenutku bi vsak človek imel potrebo 1,7 Zemelj, da bi zadostil svojim vsakodnevnim potrebam (po WWF- u). Earth Overshoot day se vsako leto vedno bolj približuje. Znanstveniki so povedali, da so za to krivi množično in nekontrolirano črpanje surovin, prekomerno proizvajanje smeti in predvsem (kar za 26 %) svetovna proizvodnja hrane. Največji problem predstavljajo predvsem meso in mesni izdelki, zato zadnja leta svetujejo, naj vsak dan človek je čim več zelenjave, sadja in naj ljudje spoznajo tudi nove vire protein in maščob, kot so žuželke. Da pridobimo meso, moramo imeti živino, ki jo V gojimo na velikih površinah, te pa pridobimo samo s sekanjem gozdov; živali moramo seveda tudi hraniti. Navsezadnje je za pripravo enega kilograma mesa potrebnih 15.500 litrov vode. Če bi porabili polovico manj mesa in odvrgli polovico manj hrane na leto, bi zakasnili Earth Overshoot Day za 38 dni vsako leto. 1. avgusta je človek že porabil zaloge surovin za 2018, to pomeni, da je že naslednjega dne, 2. avgusta, začel izpraznjevati zaloge za leto 2019. Z drugimi besedami: iz leta v leto manjšamo možnost preživetja na Zemlji prihodnjih generacij, naš planet pa je milijone in milijone let zbiral in skladal surovine, snovi, ki so omogočile človeku, da je do danes preživel in se razvijal. Ljudje smo starokopitna bitja, ki ne rada spreminjajo svojih navad; moramo se pa potruditi, da bomo nudili prihodnjim generacijam boljši svet od tega, ki ga bomo zapustili, ker ga žal danes že tako zanemarjamo, da na njem čez 200 let sploh ne bo več mogoče živeti. Tadej Pahor ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail zadruga.gm@gmail.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 Novi glas prejema javna sredstva za medije. Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks To številko smo poslali v tisk v torek, 4. septembra 2018, ob 13. uri Doma smo ved- no pridelovali krompir. Pred leti ga je bilo dovolj le za do- mačo uporabo, danes pa starši in brat upora- bljajo profesio- nalne stroje in ga na večjem številu njiv pridelajo toliko, da lepo količino prodajo. Spominjam se, kako smo bili vsi družinski člani, pa tudi sosedje in prijatelji, soudeleženi pri obdelovanju zemlje in pridelovanju tega okusnega gomolja: pobiranje krompirja je bil pravi vaški praznik! Ko sem bila še čisto majhen otrok, je navodila za pridelovanje dajal nono Juren, moj pranono. Ne spominjam se ga dobro, v mislih imam le nekaj slik, prizorov, ki pričajo o njem, vsekakor so mi nona in starši vedno pripovedovali toliko zgodb in dogodivščin, da se mi zdi, da ga prav dobro poz- nam. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vo- jak, nato izjemno odgovoren oče in gospodar: kar je on ukazal, to je moralo biti narejeno! Krompir je moral biti v zemlji najkasneje do 19. marca, za god sv. Jožefa. Takrat smo pridelovali kenebek, ki je količinsko dobro obrodil. Krompir “za seme” smo vedno kupovali v trgovini tete Mile v Dober- dobu. Nekaj dni pred sajenjem so morali odrasli krompir zrezati na koščke, vsak kos je moral imeti vsaj 1-2 “očesi”; otroci smo ob postavitvi krom- pirja v zemljo za mero uporabljali naše nožice: eno stopalo smo postavili pred drugo in točno ob drugem palcu kos krompirja zarili v našo rdečo, kraško, mastno zemljo z očesom, obrnjenim proti sinjemu nebu - da bo rastli- na hitreje rasla. Sledila je navada, da smo krompir okopali, tako da smo zemljo zrahljali in seveda odstranili plevel. Korenine se niso smele preveč posušiti, zato smo ga po nekaj dneh po- novno prekrili z dodatno zemljo in tam pustili. Stari ljudje so molili, da bi v ob- dobju cvetenja krompirja deževalo, saj samo tako je lahko bila letina dobra. No- no je pravil, da mora biti krompir čist, to je pomeni- lo, da na njivi ni smelo biti plevela in gotovo ne kolo- radskih hroščev. Ženske so hodile med rastlinami s pla- stično steklenico, v kateri je bila voda, in vsak krompirjev grmiček skrbno pregledovale. Hrošče so pobirale in utapljale, nona je njihova jajčeca in ličinke mečkala kar s prsti. Tega dela se jaz nisem nikoli lotila: čim bolj daleč sem bila od hroščev, že vsako opravilo na zemlji me je motilo. Kdor me pozna, že ve, da si kar nejevoljno sezujem čevlje z visoko peto in obujem telovadne copate, kaj šele škornje “za v njivo”. Dokler sem živela doma na Poljanah, pa sem morala ubogati, najprej prano- nota Jurna, nato nonota Jožefa, tako kot vsi ostali člani družine. Hrošči pa so bili res nekaj obupne- ga. Kmetje so trdili, da so jih v Evropo prinesli Američani, ki so jih med drugo svetovno vojno metali z letal na nemška polja, od tam naj bi se brez potnih listov razpasli povsod, tudi po naših njivah. Od 1. avgusta dalje je bil čas primeren za pobiranje krompirja, še posebno zato, ker so se začeli poletni dopusti in je bilo na razpolago več “delovne sile”. Starši so mi povedali, da je v celot- nem obdobju med drugo svetovno vojno nono Juren ukazoval pobirati krompir šele oktobra, saj so avgusta nemški vojaki hodili po kmetijah in domovih in ves pridelek zasegali. Pobran krompir so tedaj, kot tudi danes, morali sortirati in lepo razporediti po policah: manjši in grši krompir je bil primeren samo za prašičjo krmo, večjega pa so spravili “za v lonec”. Doma smo v kuhinji vedno uporabljali krompir za pripravo prikuh, kot sta krompir s čebulo ali “pomfrit”, seveda tudi za “mineštre” in druge glavne jedi: npr. “njoki” z golažem, ki jih je kuhala naša nona, so bili prava božanska jed. Pripravljala jih je navadno ob sobotah za kosilo (ob nedeljah nikakor ne, saj je morala nujno biti juha na meni- ju!) in v svojo hišo priklicala prav vse, kar nas je bilo. Obrok je bil obilen, kot se pač spodobi za odlično domačo “njokado”, za najbolj drzne iz- med nas pa je bila na voljo še sladica - “njoki s češpami”, katere recept delim z vami. KROMPIRJEVI CMOKI S SLIVAMI Sestavine: Za testo bomo rabili 800 gr krompirja, približno 250 gr moke, 2 ščepca soli in 1 jajce. Za nadev 1 kg sliv, sladkor in cimet po želji, za posip pa 70 gr drobtin in 100 gr masla. Priprava: Slive operemo, posušimo in jim odstranimo koščice, pri tem pa pazimo, da polovičk ne ločimo, nato v vsako slivo damo pol žličke slad- korja. Krompir dobro operemo in zložimo v glo- bok lonec ter ga najprej za 30 minut kuhamo v olupku. Kuhan krompir odcedimo in po nekaj mi- nutah še toplega olupimo, pretlačimo in dodamo sol. Ko je še mlačen, mu dodamo moko in jajce in zgnetemo v testo, ki ga moramo hitro uporabiti, da ne postane mokro in ga bo tako težko obliko- vati. Razvaljamo ga na približno pol centimetrov debelo plast in zrežemo na kvadrate s stranico 7 cm. V sredino damo slivo, testo prepognemo čez sadež in oblikujemo cmoke. Robove moramo do- bro stisniti, da se ne bodo cmoki med kuhanjem odprli, damo jih v vrelo vodo in kuhamo 10-15 minut, dokler ne priplavajo na površje. Kuhane cmoke pazljivo poberemo iz vode s penovko in položimo v servirno posodo. Za pripravo posipa damo na srednje močan ogenj ponev z maslom in drobtinami, ki jih med mešanjem pražimo, do- kler ne pridobijo zlatorumene barve, nato zmes potrosimo na cmoke. Dodamo še sladkor in cimet in serviramo. Pa še: “Bog žegnaj”! Ka tja F er le tič STARE JEDI V NOVIH LONCIH (6) Aktualno 6. septembra 2018 15 Kje sem doma? Gore, ki sanjajo o Nepalu (2) aželim si, da bi spoznala gore v okolici Rigolata. Kot otroku mi ni bilo dano, saj smo se v času kolonije vedno zadrževali v dolini. Sredi vasi se odcepi cesta za planinsko posto- janko, katere ime je nam Sloven- cem skoraj nemogoče izgovoriti: to je koča Chiampizzulon. Po strmem asfaltu se lahko peljemo do parkirišča, od tu pa gresta do koče dve poti, krajša skozi gozd ter daljša in veliko bolj razgledna, ki nas popelje pod skalnate gre- bene na odprto kamnito pobočje, od koder se odpirajo neverjetni razgledi na greben Volaia, na Co- glians, Peralbo in druge vrhove. V koči so prijazni, polento kuhajo na dvorišču v bakrenem kotlu na odprtem ognju. Frika je okusna, taka, kot so jo baje nekdaj jedli po vseh okoliških planinah. Never- jetno je, kako znajo Karnijci po- streči gostom. Industrijsko pripra- vljenih jedi v teh krajih skoraj ne poznajo. Izbira slaščic, ki jih sami pečejo, je velika, hrana je taka, kot smo je vajeni doma. Karnijci strežejo s srcem in vsak gost je pri- jatelj. Mlado dekle, ki upravlja po- stojanko, nama veliko pove o sebi Z ter potrpežljivo sprašuje in po-sluša o naju, o kraju, v kateremživiva, o najinem psu, ki zaradi artroze ne more več v gore. Na hrano in pijačo, ki je v ponudbi, je ponosna. Avstrijsko biološko pivo, bezgov sirup, ki ga doma pripravlja nona, prav tako kot odličen domači liker iz rušja. Pri- jetno nama je, kot bi bila med pri- jatelji. Za ostale goste je videti, da se redno vračajo, saj nekatere na- govarjajo po imenu. Toplina, ki bi je človek ne pričakoval, tu, med neizprosnimi skalami. Pustiva ne- kaj napitnine. Ker sva na poti h koči srečala moža, ki je na izpo- stavljeni strmini kosil travo ob stezi. Da bo ljudem lepše... Karni- ja. Naslednjega dne se z možem in edino psičko, ki še caplja po go- rah za nama, Nino, podamo k magičnemu jezeru Volaia. Wola- yer See, ker leži na meji z Avstrijo med skalnatimi vrhovi, cvetočimi visokogorskimi tratami in ne- bom. Jezero edinstvene lepote v objemu neokrnjenih karnijskih gora. Peljeva se do vasice Collina. Slikovita naselja, ki se zajedajo v strmino, cvetje in lepo vzdrževa- ne hiše, na višini, kjer bi malokdo živel. In vendarle ne morem mi- mo občutka, da je tem ljudem težko, da nimajo veliko, da nima- jo dejansko skoraj ničesar. A si po vsej verjetnosti tudi ne želijo ve- liko. Prelepe so gore, ki se zlivajo z obzorjem. Prelepi so vrtoglavi razgledi, ujeti v modrino neba. Pod do jezera, ki se nahaja nekaj pod dvatisoč metri, je sicer strma, a ne pretežka ali izpostavljena. Vzpenjamo se uro in pol, nekaj več, če hodimo predvsem zaradi užitkov, ne zaradi hitrostnih re- kordov. Gori, nekaj korakov od nebes, sta dve zavetišči, eno na avstrijski strani jezera, prvo, ki še gleda proti dolini, pa na italijan- ski. Koča Lambertenghi-Romanin leži le nekaj korakov od sedla nad jezerom pod stenami Cogliansa, ki je s svojimi 2.780 metri najvišja gora v Furlaniji Julijski krajini. V njej nam je spet prijetno in do- mače, čeprav se pred kočo kar tre otrok in najstnikov z nahrbtniki, ki so baje tu prenočili. Nagovorijo naju zaradi Nine, mi pa izvemo, da prihajajo iz najrazličnejših kra- jev Italije, po večini gore šele spoznavajo, vso gorniško opremo so dobili na posodo v koloniji. Prijazni so, radi kramljajo z nami, ko odhajajo, skrbno poberejo vse smeti, ki jih nato v veliki rumeni vreči odnesejo s seboj v dolino. Predsodek, da so italijanski otroci hrupni in neolikani, sploh ne vel- ja, pomislim, in skoraj žal mi je, ko mladina izgine za skalovjem. Midva z možem naročiva bezgov sok in slaščico. Vse je spet do- mače, kepica smetane na krožni- ku pa je okrašena z raznobarvni- mi cvetnimi listi, ki jih v tem gor- skem raju ne manjka. Pozornost me gane. V Sloveniji in Avstriji v zavetiščih tega nismo vajeni. Po- nudba je skoraj povsod enaka, tu v Karniji pa spet začutim prastaro dušo, ki utripa v objemu gora. Posladkam se in poiščem wc, tudi ta je lično urejen in, razen nekaj kapljic vode pod umivalnikom, ni ničesar, kar bi pričalo, da se je v koči še do pred kratkim trlo mladine. Ko se vrnem v jedilnico, me nagovori upravitelj, oprošča se mi, češ da prostori niso najbolj urejeni, ker so otroci komaj odšli. Nič ni narobe, poudarim, ko bi bila vsa mestna stranišča tako čista in urejena kot pri vas. Tudi jedilnica je taka, da se sveti in prijazno deluje na najbolj zahtevnega gosta. Ni povsod tako lepo, kot je v Karniji, od- krito povem in pri- jaznega gostitelja pohvalim za vse, predvsem za razno- liko ponudbo. Pri nas v Sloveniji je v gorah največkrat na jedilniku le običajna enolončnica, včasih kar iz konzerve, pa še psi, ki so tu dobro- došli, so tam v gor- skih objektih ne- zaželjeni. Sence le- gajo na skale, za je- zerom se sonce že bliža zatonu. Vročina popušča, gore pričakujejo magično zvezd- nato noč. Z možem se počasi po- sloviva, a, ko se spuščava v doli- no, že pogrešava prijaznost pra- vljičnih karnijskih gora in prepo- stih, gostoljubnih gorjanov. Obljubiva si, da se kmalu vrneva. Kdor se ujame v prastaro pripo- ved karnijskih pokrajin, se zlije z njo in se vrača med samotno ska- lovje in med visokogorske trate, po katerih se podijo le svizci, son- ce in veter. / konec Suzi Pertot Zgonik / Tradicionalni namiznoteniški pokal Pri Krasu zdaj v ospredju dečki adnji konec tedna v avgu- stu je v Zgoniku kot vsako leto potekal tradicionalni Pokal Kras v namiznem tenisu v organizaciji Športnega krožka Kras. Tokrat so obhajali 35-letni- co mednarodne prireditve, ki je bila zgodovinsko posvečena žen- skim članskim vrstam, od lani pa je namenjena fantom, mla- dincem do 15. leta (tokrat letniki 2003 in mlajši). Tudi letos so imeli v gosteh kakovostne posta- ve iz raznih evropskih držav, iz Slovaške, z Malte, iz Bosne in Her cegovine, Slovenije ter Hrva - ške. In prav zagrebški Tis se je odlikoval po najbolj dovr šenih nastopih svojih varovancev. Med osmimi sodelujočimi mo - št vi je zasedel prvo mesto na Z ekipni lestvici, posamično pa jeslavil njegov član Bruno Petek.Po oceni športne vodje Krasa Sonje Milič so mladi Hrvati po- kazali daleč najboljšo pripravo tako s tehničnega vidika kot s te- lesne plati. Turnir je po novem domena moških, tudi ker ima Krasov po- gon zdaj bolj perspektivno gar- nituro dečkov. Salvatore Coppo- lino se je na turnirju posamez- nikov prebil do polfinala, ekip- no pa je domača vrsta slovaškega trenerja Dušana Mihalke pristala na petem mestu. Pokala se je udeležil tudi Krasov najstnik Matteo Parenzan, ki je paraolim- pijski mladinski državni repre- zentant. Moška Krasova članska ekipa bo v novi sezoni v pomla- jeni zasedbi tekmovala v C1 ligi, prva postava deklet pa v B ligi. Tu se za zeleno mizo vračata iz- kušeni Eva Carli, ki je lani nasto- pala v A2 za klub Alfieri di Ro- magna, in Martina Milič, ki je la- ni mirovala. Od zamejskih igralk bo tako letos na prvoligaški sce- ni igrala le veteranka Ana Bržan, ki bo v Norbellu na Sardiniji med drugim tudi trenerka mla- dinskih ekip. V zgoniškem tabo- ru pa se že nekaj tednov vneto pripravljajo na začetek ligaških nastopov in ostalih tekmovanj za mladinske vrste, v športno- kulturnem središču so imeli tudi poletni športni kamp za otroke. Pokal Kras je ugledna namizno- teniška prireditev, na kateri so svojčas nastopale tudi olimpijke, od Italijank naj omenimo zlati par Castelgoffreda Arisijevo in Negrisolijevo, pa številne druge. Vsebine so se danes s preusme- ritvijo dogodka na mlade sile hočeš nočeš spremenile, trid- nevni boji pa so se vsekakor po- tekali na visoki ravni in turnir je bil koristen za vse sodelujoče. Podelitve priznanj na sklepnem nagrajevanju sta se udeležila tu- di odbornik za šport in kulturo zgoniške občine David Pupulin in predsednik deželne namizno- teniške zveze Diego Derganc, pobuda pa je potekala pod po- kroviteljstvom Združenja sloven- skih športnih društev v Italiji. HC Z 11. strani Verdi, Iron Maiden ... edisciplinirana tržaška publika, ki je varnostni- kom nikakor ni uspelo obdržati na namenjenih, ošte- vilčenih sedežih, je kmalu po začetku koncerta povsem zasi- pala vse hodnike med redi se- dežev ter prostor pred odrom, da bi si ogledala od blizu Byrna in da bi zaplesala, tudi na me- stu, ob neustavljivih ritmih ne- pozabnih Govorečih glav. N Posebno omembo zasluži izvir-na in nadvse minimalističnaureditev odra, ki je temeljila na disharmoničnih koreografijah elegantnih, enako oblečenih fi- gur Byrna in 11 spremljajočih glasbenikov. Od klaviatur in strun do tolkal, raznih nena- vadnih instrumentov, tako aku- stičnih kot elektronskih, in mi- krofonov, vse je bilo povezano z brezžično tehnologijo, tako da so se glasbeniki lahko pov- sem izživljali po odru v ekstra- vagantnih dinamikah senc in teles, nekakšnih hibridizacijah Tanztheatra Pine Bausch in orientalskih pantomim. V eno- stavni in sugestivni igri reflek- torjev z živimi in hladnimi osnovnimi barvami ter s pro- sojno odbijajočo se svetlobo iz lahnih kovinskih zaves. Sam sem ostal na sedežu in užival oddaljen, stiliziran in sakralen balet slik in zvokov, ki sta ga žlahtnila svojski glas Byrnovih balad in sofisticirana geometri- ja elektronskih dervišev. rlep je bil dolga leta na čelu farmacevtskega veli- kana Lek, Bertoncelj pa v vodstvenih kadrih te družbe. Oba sta bila tudi zaposlena v še eni farmacevtski družbi, Kemo- farmaciji. To je torej trikotnik, ki bo oblikoval zdravstveno politi- ko in bo imel na Šarčev mandat izjemen vpliv. Spori … brez tega ne gre Formula “zdravstvocentrične” vlade je za zdaj samo na papirju. Ali bo vzdržala ognjeni krst in nadaljevanje mandata, je seveda drugo vprašanje. Dvomi se pora- jajo zaradi pragmatično poli- tičnih dilem, pa tudi zaradi pro- gramskih nedorečenosti. Začni- mo s prvimi. Fakin bo postal minister za zdravje s podporo stranke SMC, ki ga leta 2015 ni želela potrditi na mesto predsednika ZZZS. Še več, Fakin je takrat prišel do krat- kega stika z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Ministrica in SMC sta Fakinu očitala naspro- tovanje reformam, ki so jih želeli uvesti (to jim sicer ni uspelo). Z vrha ZZZS so se ga hoteli “znebi- ti” že konec 2015, ko mu niso po- daljšali mandata. Po enem letu opravljanja funkcije vršilca dolž - nosti je Fakin nato odstopil sam. Takrat so si pri SMC oddahnili. Danes pa ga bodo spet imeli med zavezniki. V parlamentu bo v vrstah SMC sedel eden njegovih najglasnejših kritikov, Jani Mö- derndorfer, SMC pa naj bi (tako kot vse ostale koalicijske partne- rice) v delikatnem zdravstvenem resorju imela tudi državnega se- kretarja. Pa da vidimo, kako bo to funkcioniralo. Nepremostljive ovire U Veliko pa je tudi vse- binskih težav, s kateri- mi se bo moral soočiti Fakin. V sporazumu je koalicija temu poglav- ju namenila največ prostora, čeprav so nekatere rešitve dokaj nedorečene in nejasne. Prva za- veza, ki jo postavlja dokument, je jasno ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom. Gre za do- ločilo, ki ga je koalicija vključila, potem ko se je v pogajanja za podporo novi vladi namesto No- ve Slovenije vključila Levica. Stranka Mateja Tonina je z večjo naklonjenostjo gledala na zaseb- no iniciativo v zdravstvenem re- sorju, ti nastavki so bili tudi že sprejeti in vpisani v osnutek. Ko je NSi odstopil od pogajanj in je vstopila Levica, so se pogoji spre- menili v povsem drugačno smer. In koalicija se je (zaradi računice potrebnih glasov v DZ) temu pri- lagodila. Tako rav- nanje seveda pušča odprto vprašanje, kako LMŠ vsebin- sko (mimo stran- karskih računic) gleda na pereče vprašanje javnega in zasebnega zdrav- stva. Ima sploh ob - likovano stališče glede tega? Mi nistrskemu kan- didatu Fakinu ni mogoče očitati ne- poznavanja resorja, saj je to nje- govo delovno področje. Je pa prav zato tudi on iz prve roke opazoval razraščanje hudega za- viralnega elementa pri vzposta- vljanju normalnega delovanja javnega zdravstva. Govorimo o razsipavanju z davkoplačeval- skim denarjem. Govorimo o žil- nih opornicah in Mark Medica- lu, govorimo o preplačanih in- frastrukturnih posegih, kakršna je bila dograditev Onkološkega inštituta. Bolnišnice so pri svo- jem delovanju pridelovale izgu- bo v vseh teh letih, tako da se je vlada Mira Cerarja lani odločila odobriti dodatno (!) finančno injekcijo v višini 135 milijonov evrov (!!!) za 15 pomembnejših bolnišničnih ustanov. Razsipa- vanje se je dogajalo v času, ko je bil Fakin na čelu zavoda, ki fi- nancira javno zdravstvo. Koalici- ja sicer v osnutku programa omenja “vzpostavitev enotnega in centraliziranega sistema naba- ve materialov ter opreme, ki bo temeljil na primerjavi cen s tuji- no in v največji možni meri iz- ključeval posrednike”. Če jim bo to uspelo, bo velik dosežek. Marže posrednikov in pomanj - kanje ustreznih primerjav z boljšimi praksami v tujini so bili namreč tisti dejavniki, ki so na- pihovali cene za medicinsko opremo. Pa še eno opozorilo s tega po- dročja. Fakin bo, kot že poveda- no, v tesnih stikih z Urlepom in Bertoncljem. Oba sta bila nekdaj zaposlena pri podjetju Kemofar- macija. Urlep je bil tam predsed- nik uprave med letoma 2000 in 2007. Gre za eno od družb na far- macevtskem področju, za katere je Agencija za varstvo konkuren- ce ugotovila, da so v obdobju od 2007 do 2013 ustvarile kartel na slovenskem trgu. Skratka, kartel naj bi na- stajal sočasno z Urlepovim od - hodom iz pod- jetja in se razbo- hotil šele potem, ko njega ni bilo več v podjetju. A vseeno gre za alarmni zvonec za Fakina. Cenzurirane čakalne vrste Sklenili bomo s čakalnimi vrsta- mi, ki so zdaj najbolj razvpita težava slovenskega zdravstva. Med zadnjimi predlogi odhaja- joče vlade Mira Cerarja je bila razporeditev 35 milijonov evrov presežka iz blagajne ZZZS za krajšanje čakalnih vrst. Je to do- ber začetek za novega ministra za zdravje? Lahko bi bil … a kaj ko samemu slovenskemu zdravstvu ni jasno, kako dolge so te čakalne vrste. Nacionalni inštitut za jav- no zdravstvo, ki sicer te podatke objavlja mesečno, že od aprila ni posodobil podatkov o čakajočih pacientih in čakalnih dobah, ker da so odkrili nekaj odklonov pri nekaterih storitvah. In to naj bi bilo najpomemb - nejše vprašanje, s katerim se mo- ra soočiti vlada? Naj razume, kdor more. Andrej Bertoncelj Samo Fakin Z 2. strani Za vsako ceno Aktualno6. septembra 201816 Metaldays 2018 Na sotočju Soče in Tolminke nastop pionirjev heavy metal glasbe olmin, priljubljena romar- ska destinacija evropskega metalskega življa, je letos od 21. do 27. julija šestič imel v go- steh festival Metaldays. Vsako leto privablja dogodek v vas več kot dvanajst tisoč oboževalcev najrazličnejših žanrov metal glasbe. Letos je na treh odrih nastopilo približno 130 glasbe- nih skupin s celega sveta. Med glavnimi imeni so bili gotovo Angleži Judas Priest, eden iz- med najpomembnejših heavy metal bandov vseh časov s 50 milijoni prodanih plošč, Polja- ki Behemoth, predstavniki naj- boljšega black metala, Ka- nadčani Kataklysm, Nemci Ac- cept in Finci Children of Bo- dom. Prva dva dneva festivala sta bila namenjena izključno novim, še nepoznanim skupinam, ki so nastopile na odru “New Forces Stage”, v ponedeljek, 23. julija, pa je bilo celotno območje festivala že polno “metalheads”: nekateri so čez dan sproščeno pili pivo in se pogovarjali, veliko se jih je ko- palo in se igralo z raznobarvnimi napihljivimi blazinami v obliki sa- morogov in flamingov, pisana množica pa se je že popoldne pre- selila pod oder in čakala na večer- no “črnino”. Na glavnem odru – “Ian Fraser ‘Lemmy’ Kilmister Sta- ge” so že ob neizprosni popoldan- ski vročini nastopili energični Jin- jer in s svojo odlično performanco dodatno povišali temperaturo. Sledili so jim Alestorm, ena od skupin, ki me je letos najbolj po- zitivno presenetila: iz Škotske so v Tolmin prinesli nadvse originalen “True Scottish Pirate Metal” in z živahnim in pisanim nastopom ter gusarskimi, poskočnimi pe- smimi so prisotne spravili v T množično evforijo. Pravi spekta-kel! Ko se je končno dan prevesilv noč in je zapihala večerna sapi- ca, je prišel čas za švicarske folk metalce skupine Eluveitie, ki pa so me tokrat razočarali. Zaradi izred- no slabega ozvočenja, ki se je sicer med nastopom nekoliko iz- boljšalo, in netočnosti vokalistov Fabienne Erni in Chrigela Glan- zmanna je bil njihov nastop pov- sem pod povprečjem. Nič zato – za popestritev večera so poskrbeli Poljaki Behemoth, ki so pokazali, kakšen je pravi “black metal”: z maskiranimi obrazi in mogočni- mi pirotehničnimi igrami so na velikem odru ustvarili magično vzdušje. Med skupinami, ki so se letos vrstile na odrih, so bili no- vost tudi Francozi Igorrr. Zanje so tehniki na oder postavili le bobne in napravo za elektronsko ustvar- janje glasbe. Njihove baročne skladbe so zmes elektronske in klasične glasbe, death in black metala z dodatkom operne glasbe. DJ, bobnar, lirična pevka in pevec, ki so nastopili na odru, so publiko začetno spravili v zmedo, potem pa z bizarnim nastopom pre- pričali in navdušili. Tako kot vsako leto smo imeli tudi tokrat vsi svoje “favorite”, ki smo jih želeli slišati in videti v živo. Za nekatere so bili to nemški Accept, za druge Epica, za večino pa so bili to nedvomno britanske heavy me- tal legende Judas Priest, ki so na- stopili v četrtek, 26. julija. S svoji- mi brezčasnimi hiti in pesmimi iz novega albuma Firepower, ki so ga izdali marca letos in s katerim so doživeli nepričakovan uspeh (peto mesto na britanski OCC lestvici al- bumov, prvo mesto na ameriški Billboard lestvici najboljših hard rock albumov in zgodovinsko pe- to mesto na US Billboard 200), so bili na festivalu Metaldays naj- dražji band doslej in tudi z naj- večjo produkcijo - potrebno je bilo celo prilagoditi oder. Od ustano- vitve leta 1969 so prodali že skoraj 50 milijonov albumov. Najstarejši med člani skupine je 66-letni pe- Lužnici, in sicer v domu Msgr. Faidutti v občini Naborjet, bo od 7. do 9. septembra potekal izobraževalni tečaj, namenjen mladim od 15. do 25. leta starosti. Tečaj se je rodil iz potrebe, ki so jo začutili v Devinskem mladinskem krožku, Mladinski gledališki skupini M+ društva F. B. Sedej in Prosvetnega društva Podgora ter MOSP-u, da se izobrazi mlajša generacija kulturnih delavcev. Nosilec tečaja, ki sodi v projekt Zastavimo skupne moči za skupne cilje, posvečen liku Mirka Špacapana, je Krožek Anton Gregorčič iz Gorice. Splošne družbene razmere zahtevajo od društev vse več specifičnega znanja za plodno in kakovostno delovanje, ki je tudi pogoj za to, da društva prejemajo finančne prispevke. Člani kulturnih društev s Koroškega, Tržaškega in z Goriškega, ki so dokazali, da jih aktivno društveno delovanje zanima, se bodo udeležili intenzivnega tridnevnega izobraževalnega tečaja, katerega vodenje bodo prevzeli izkušeni trenerji Mladinskega sveta Slovenije (Mss). Tečaj bo obravnaval grajenje pozitivnih dinamik v delovni skupini, deljenje funkcij v organizacijskih ekipah ter razmislek o težavah, s katerimi se navadno srečujejo pri delu v društvu. Pozornost bo namenjena tudi pridobivanju tehničnega znanja in sredstev za vodenje skupin ter organizacijo kulturnih dogodkov: kako voditi sejo, kako učinkovito komunicirati, kako osnovati projekt (metoda SMART), kako načrtovati delo (metoda GANT), kako se lotiti oglaševanja (tiskovno sporočilo za medije in socialna omrežja). Govor bo tudi o osnovah pridobivanja finančnih sredstev in strukturacije budgeta. Predviden je tudi workshop: tečajniki bodo namreč po delovnih skupinah osnovali in konkretno načrtovali namišljen projekt ter se tako preizkusili v pridobljenem znanju. Predvidena sta tudi daljši intervju in debata s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandljem o temi zaščite in delovanja ljubiteljskih kulturnih organizacij med Slovenci v Italiji. Na tečaj se je prijavilo 30 mladih iz 14 različnih društev, krožkov in združenj iz Italije in Avstrije in s tem zapolnilo vsa razpoložljiva mesta. Tečaj je nastal s finančno podporo Dežele FJK, njegov nosilec je Krožek Anton Gregorčič, partnerji so Mladinska gledališka skupina M+ SKPD F. B. Sedej, Prosvetno društvo Podgora, Devinski mladinski krožek, MOSP- Mladi v odkrivanju skupnih poti, Občina Naborjet, Združenje Mario Cernet. Pokrovitelji so Zveza slovenske katoliške prosvete, Slovenska prosveta, Krščanska kulturna zveza, Zveza slovenskih kulturnih društev ter Urad Vlade RS za Slovenske v zamejstvu in po svetu. Vzgajati aktivne in zavedne Slovence tudi v narodnosto vse bolj mešani šol- ski populaciji, kakovostno dopolnjevati ali ustvarjati kulturno ponudbo v naših, tudi najbolj jezikovno zaposta- vljenih vaseh terja veliko poguma in znanja, predvsem pa dolgoročno stra- teško zastavljeno pot. Nedvomno bo DEVELOPMENT pozitivno vplival na tečajnike in na njihovo motivacijo za nadaljnje delo. Kontaktna oseba: NEŽA KRAVOS, neza. kravos@gmail. com, tel. +39 340 300 94 46 V vec Rob Halford, prava “ikona” heavy metal glasbe, ki je stilno prvi zaznamoval vse svoje nastope z oblačili iz črnega usnja in kovi- ne. Vročica četrtkove noči se je začela nekaj minut po triindvajseti, ko so zvoki klasične “War Pigs” skupine Black Sabbath začeli naz- nanjati enega izmed najbolj pričakovanih letošnjih na- stopov. S “Firepower” se je koncert začel, sledile so ji klasične pesmi “Grinder” in “Sinner”. Čeprav se je Hal- ford na odru s težavo, neko- liko okorno premikal in se večkrat za nekaj sekund za- tekal v zakulisje, sta kitarista Richie Faulkner in Andy Sneap suvereno obvladova- la odrsko površino in zabavala občinstvo, basist in ustanovitelj skupine Ian Hill pa je, kot po na- vadi, nekoliko zadržano zaigral svojo vlogo. Ob prvem pogledu na Halforda, ko sem ga videla pred koncertom, kako je s palico in opirajoč se na roko sodelavca s težavo hodil v smeri odra, sem pomislila, da nas pričakuje grenko razočaranje. Res se Robovemu glasu poznajo dolga leta divjega življenja, na odru pa je imenitno opravil svoje delo: večkrat je zamenjal obleko, vsakič si je nadel drugačen usnjen jopič, sončna očala pa je imel skoraj stal- no na nosu. Po potepanju skozi zgodovino s klasičnimi hiti je na- stopil čas še za novosti “Lightning Strike”, “Bloodstone” in “Saints in Hell”, nato še za pravo koncertno poslastico “Tyrant”. Pesmi “You’- ve Got Another Thing Comin” je sledila “Hell Bent for Leather”, med katero se je pevec na oder pri- peljal z motorjem in tako poskrbel za glasno vznemirjanje publike. Glavni del koncerta je zaključila znana “Painkiller”, vrhunec Hal- fordovih krikov. Ko se je skupina znova vrnila na oder, nam je zai- grala še uspešnice “Metal Gods”, “Breaking The Law” in “Living Af- ter Midnight”, s katerim je po- skrbela, da so prisotni s petjem in kričanjem skoraj ostali brez glasu, znani refreni pa so odmevali še pozno v noč. Judas Priest so s svo- jim nastopom dokazali, da so še vedno v dobri formi; bili so ned- vomno največja skupina letošnje- ga festivala. Omembe vredna je skupina Myr- kur, ki je nastopila na manjšem odru takoj po koncertu Judas Priest. Krasna plavolasa pevka Amalie Bruun, nekdanja mane- kenka, odeta v belo obleko, je na- stopila na odru, okrašenem z ve- jami in listjem, tako da je bil njen nastop nekaj res magičnega: spomnila me je na skrivnostno vi- lo, ki skoraj kot nebesno bitje poje sredi začaranega gozda. Po napornem, soparnem, a čudo- vitem tednu, nasičenem z odlično glasbo, je prišel še petek, zadnji dan festivala, ki so ga z nekoliko grenkim priokusom končali Finci Children of Bodom. Njihov na- stop se je začel s pesmijo “Are You Dead Yet? ”, med katero je pevec Alexi Laiho dobro zapel na notah kitar in ob spremljavi klaviatur Janneja Wirmana, kmalu pa so se začele težave: najprej s kitaro, nato z ozvočenjem. Vrstili so se hiti “Needled 24/7”, “Downfall”, “Everytime I Die”, uspešnica “Bo- dom Of Midnight” in seveda “To- wards Dead End”. Občinstvo je navdušeno spremljalo nastop fin- ske skupine, meni pa se je v pri- merjavi z njihovimi zadnjimi na- stopi, katerim sem prisostvovala, celoten koncert zdel nekoliko klavrn. Gledano v celoti, je bil tudi le- tošnji Metaldays zelo uspešen. Celotedenske vstopnice so kar kmalu razprodali. Vzdušje je bi- lo res čudovito, dobra glasba, zanimivi ljudje, odlična ponud- ba jedi in seveda prekrasna lo- kacija v naravi. Čeprav je bilo ogromno ljudi, ni bilo težav ali kakšnih pretepov, preprosto: vsi so bili veseli, da so lahko mirno skupaj uživali. Metalci so navadno odlični gostje tol- minske občine - umirjeni, pri- jazni, kulturni in tolerantni, vredni pohvale. Ljubitelji dobre metal glasbe pa bodite pozor- ni! Treba je pohiteti že za na- slednje leto, saj so vstopnice za Metaldays in za Punk Rock Ho- liday 2019 že na prodaj, nestrpni “metaldeahds” pa si lahko pri- voščite tudi Winter days of metal, zimsko verzijo festivala, ki bo v Bohinju od 29. novembra do 2. decembra 2018! Katja Ferletič (več fotografij na www.noviglas.eu) Tridnevni izobraževalni tečaj za mlade kulturne delavce “Development” - Od 7. do 9. septembra v Lužnici 30 mladih iz 14 društev Centralni urad za slovenski jezik Potrditev poslovnika o delovanju eželna uprava je potrdila poslovnik centralnega urada za slovenski jezik, ki podrobneje ureja njegovo delovanje. Urad deluje v okviru službe za prostovoljstvo, manjšine in rojake po svetu, ki je v pristojnosti Pierpaola Robertija, odbornika za lokalno samoupravo, varnost in evropske zadeve. Urad bo nudil prevajalske storitve v slovenščini in italijanščini za potrebe deželne uprave ter skrbel za terminološko normiranje pravnega in upravnega besedišča, jezikovno izobraževanje in svetovanje. Zagotavljal bo tolmačenje in prevajanje za potrebe pripadajoče in drugih direkcij, odbornikov in predsedstva, npr. na sejah paritetnega odbora za probleme slovenske manjšine, deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino, ob obiskih tujih delegacij in drugih bilateralnih srečanjih, tudi v okviru programov za čezmejno sodelovanje. Urad bo sodeloval s pristojno deželno službo pri organizaciji izobraževalnih tečajev za zaposlene dežele in drugih lokalnih uprav na začetniški oziroma nadaljevalni ravni. V okviru t. i. mreže za slovenski jezik v javni upravi bo glavna vloga urada usklajevanje prevajalskega dela vseh jezikovnih uradov (t. i. “okenc”) občin in drugih javnih uprav, ki bodo še naprej opravljali pomembno vlogo na območju za namene izvajanja 8. člena zakona št. 38/2001. Po potrebi bo urad nudil “okencem” svetovanje in lektoriranje prevodov ter pomoč pri reševanju prevajalskih dvomov, pri čemer bo v začetni fazi sodeloval s Slovenskim raziskovalnim institutom in drugimi znanstvenimi institucijami. Cilj je poenotiti slovensko terminologijo javne uprave, izboljšati kakovostno raven slovenskih besedil v javni upravi in olajšati delo prevajalcev, vključenih v mrežo. D Rob Halford (Foto Manuel Demori) Alestorm (Foto Manuel Demori)