ftiltMM plačana t Leto XVH., št. 179 u pra vuiatvo; t-juDijan^, ti-oailjeva ulica 6. — Teielou 6L «123, 3123. 3121, 3123, S126P inseratni oddeleR: LJUDI Jana, Selen* Durgova ui. i. .— fei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon S t. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit H. — Telefon št. 190. tlačunl pri pošt CeR. zavodih: Ljubljana St 11.842. Praga čislo 78.180, Wlen St 105.241. Cena 2 Din Evropski mir in španska vojna Diplomacija se trudi z vsemi silami, da zagotovi mir Evropi. Njena prizadevanja so usmerjena k vedno novim kombinacijam, s katerimi naj se poiščejo nove formule za staro vsebino, to je za oeu-vanje miru in za ohranitev politične zgradbe sodobne Evrope. Toda ne more se reči, da so ta prizadevanja uspešna v zadovoljivi meri. Nasprotno; domala soglasno se označuje današnji mednarodni položaj kot elo resen in tudi najoptimističnejši državniki so rezervirani v svojih izjavah, zavedajoč se, kako opasne so igre nekaterih močnih faktorjev v politični areni mednarodnih odnošajev. V to napeto atmosfero je nenadoma prinesla državljanska vojna v Španiji še novega neftiva. Na prvi pogled nepričakovano in neutemeljeno, zakaj državljanska vojna je notranja zadeva države in njenih državljanov, pri čemer je tradicionalna dolžnost sosedov, da ostanejo nevtralni ter da mirno in nepristransko počakajo na izid. Toda ni vselej lahko vztrajati v takem zadržanju in marsikatera državljanska vojna je že dala povod za velike vojne konflagracije zelo širokega obsega. Zgodovina nam priča, da se je tako zgodilo navadno takrat, kadar je šlo v notranjih vojnah za splošna nasprotstva, ki niso razjedala samo enega naroda, marveč so ločila ljudstva na sovražne tabore brez ozira na državne in narodne meje. Nedvomno spada tudi španska državljanska vojna v kategorijo takih splošno nevarnih notranjih homatij, ki razburkajo svet, na široko udarjajoč na Občutljive organe svetovnih političnih nasprotij. Že prve dni krvav borbe v Španiji se je Evtropa razdelila po svojih simpatijah za zagovornike vladnega ali uporniškega tabora. Čim dalje traja vojna po španskih mestih, tem bolj raste čuvstveno sodelovanje zunanjega sveta. Pa ne le to; kmalu se je pokazala nevarnost, da se prično zunanji faktorji vmešavati tudi dejansko s tem, da pošiljajo orožje in denarno ali drugačno pomoč, po političnih simpatijah ter računih. Prav nič ni bilo pretirano, ako se je tako vmešavanje inozemstva takoj označilo kot skrajno opasno. Nevarnost nadaljnjih komplikacij nikakor še ni odstranjena, zlasti pa ni nehaia opasnost, da postane izid španske notranje vojne povod za izdatne premaknitve v mednarodnem razmerju sil. Eno kot drugo je kaj malo v prilog prizadevanju pacifistične diplomacije. Nedvomno je napačno, označevati sedanjo uporniško akcijo kot fašistični pokret. Ali vendar je očitno, da je naletela pri fašističnih režimih, osobito v Italiji in Nemčiji, na izredno žive simpatije. Že na prvi pogled se pri tem vsiljuje domneva, da so tu razen antisoci-jalističnih nagnjenj na delu še drugačni, bolj konkretni računi. V Franciji gospoduje dandanes levičarski režim. Res da ni treba, da bi se državna zunanja politika ravnala po notranjepolitičnih nagibih in idejah, saj vemo, da je bila levičarska Francija zaveznica celo carske Rusije. Toda vendar je idejna sorodnost sedanjega levičarskega kurza v Franciji in vlade levičarskih strank v Španiji tako očitna, da se simpatije med obema režimoma uveljavljajo tako rekoč same od sebe m da morejo tvoriti trdno osnovo tudi za medsebojno pomoč v zunanji politiki. Tu pa se prične pomembnost sedanje državljanske vojne. Res da so na splošno na Špasnkem žive simpatije za Francijo v vseh slojih, v vseh političnih sferah, vendar se ne da zanikati, da te simpatije niso povsod enake. Dovolj je, ako si pokličemo v spomin dogajanje iz dobe diktature generala Prima de Ri-vere, ki je sklepal tesno prijateljstvo s fašistično Italijo, kar se takrat ni moglo ' olmačiti drugače ko s Franciji neprijazno smerjo fašistične španske gene-ralitete. Spričo tega je vsekakor dovoljen sklep, da bi poraz sedanje španske vlade in zmaga uporne vojske generalov ter višjih častnikov in z njimi sodelujočih fašističnih organizacij oslabila prijateljstvo s Francijo, za to pa obnovila verjetnost tesnejših zvez na druge strani. V tej kombinaciji se imenuje tudi hit-lerjevska Nemčija, ki niti najmanj ne prikriva svojih simpatij za uporne generale, še bolj pa Italija, ki je na političnem prijateljstvu zainteresirana po srvoje. Odnosa ji med Parizom in Rimom so izza Lavalove ere prav dobri, toda kljub vsemu se ne sme prezreti, da je Italija po zmagi v Abesiniji postala še mnogo bolj samozavestna nego je bila dotlej in da kaže razpoloženje, porabiti in izrabiti sleherno priliko za povečanje lastnega prestiža, ugleda in moči. Isto velja tudi za Anglijo. Toda stvari se še niso razvile do one stopnje, da bi se premotrivale v Londonu že konkretno. Zato ostanejo v ospredju splošni vidiki, pri čemer je posebno važno, da je britansko javno mnenje po svojih simpatijah mnogo bolj deljeno nego francosko. Toda nadaljnje zadržanje je seveda tudi tu zavisno od razvoja državljanske vojne same. FRANCIJA PRITISKA ZA ODGOVOR V Parizu so vznemirjeni, ker velesile Se niso odgovorile na francoski predlog glede nevtralnosti v španski državljanski vojni Pariz, 4. avgusta, o. Inozemski novinarji 90 prejeli informacije, da namerava francoska vlada nastopiti z vso odločnostjo in znatno podpreti madridsko vlado z letali, orožjem in strelivom- če ne bo taikoj prejela odgovorov iz Londona- Berlina in Rima na svojo znano noto, v kateri je italijanski, nemški in anglešiki vladi ponudila sporazum o strogi nevtralnosti glede na Španijo. Zavlačevanje, ki se opaža v Rimu tn v Londonu- se zdi v Parizu že sumljivo. Splošno sodijo, da bodo Nemčija, Anglija in Italija pristale na francoske predloge, toda šele čez nekaj časa, ko bodo uporniki razpolagali že z zadostnimi količinami vojnega materiala iz omenjenih treh držav. Zarto zahteva francoska v'ada takojšnje odgcvcre. Splošno sodijo, da bi izazvalo vsako nadaljnje zavlačevanje odgovora na francoske ponudbe zelo opasne mednarodne politične zapletljaje. Konference v Parizu Pariz, 4. avgusta. w. Francoski zunanji minister Delbos je danes sprejel italijanskega poslanika Ceruttija. Kakor se doznava, je Delbos razpravlja! z italijanskim poslanikom o italijanskem odgovoru na povabilo francoske vlade za izjavo o najstrožji nevtralnosti glede dogodkov v Španiji. V francoskih krogih menijo, da ima italijanska vlada gotove ugovore napram obliki in vsebini francoskega povabila. Zunanji minister Delbos dela na to, da bi razpršil te italijanske dvome. Angleški odgovor bo ugoden London. 4. avgusta. A A- Britanski od-ovor na francosko noto, ki predlaga de-•laraoijo o ne vmeša vanju v španske zadeve, bo prav v kratkem izročen francoski vladii. Mislijo, da bo britanski odgovor ugoden. Francoski krogi ne ta>je, da bi zelo nadii videli, da bi prišel britanski odgovor v kar najhitrejšem času. Francoski nemir je brez dvoma še zrasel zaradli novih dokazov, da se več držav vmešava v španske zadeve. Prihod nemške križarke »DeutscHand« pred luiko Ceuto v trenutku. ko so se šptamske vladne bojne ladje borile z vstaši, zaradi česar niso mogle nadaljevati obstreljevanje Cente, je vzrok tem večjega vznemirjenja, ker je poveljnik »DeutechJanda« uradno obiskal uporniškega generala Franca. O francoskem predlogu za sporazum o nevmešavanju v sedanji španski spor, pra_ vi današnji »Times« med drugim, da je po mnenju angleške vladte zelo nujen. Za- to bo angleška vlada še danes aH najkas- | plač uradnikom v pokrajinah, ki so jih r.a-neje jutri pripravila svoj odgovor- Angle- sedli uporniki. ška vlada je istega mnenja kakor francoska vlada, ki se boji, da se ne bi pričele tuje države vmešavati v španske dogodke. Nemški pogoji Pariz, 4. avgusta. w. Kakor poroča agencija Havas iz Berlina, je zunanji minister Neurath dopoldne sprejel francoskega poslanika Francois-Ponceta. V političnih krogih doznavajo, da Nemčija ne bi delala nobenih težkoč za pričetek razgovorov glede nevtralnosti napram dogodkom v Španiji, vendar pa bi se morali vršiti na podlagi, da bi tudi Rusija upoštevala sklepe o nevtralnosti. Italija se hoče najprej sporazumeti z Nemčijo Rim, 4. avgusta. w. Glede francoske pobude za najstrožjo nevtralnost v španski državljanski vojni, se italijanski tisk drzi zelo rezervirano. Sicer pa se vidi iz pisanja italijanskih listov, da prihaja ta francoska pobuda glede nevmešavanja v španske razmere nekoliko prepozno. Italijanski listi pravijo, da obstoja možnost, da bi dogodki v Španiji ogražali ravnotežje na za-padnem Sredozemskem morju. Italija vsekakor želi, da bi imela svojo besedo pri ugotovitvi tega ravnotežja. Preden bo Italija odgovorila na francosko pobudo, bo najbrže stopila zaradi tega vprašanja v zvezo z Nemčijo. Flrancoska linioiaitiva, pravi »Tribuna«, se je zelo zakasni" a. Situacija v Španiji je sedaj že hudo kompromitirana. Ce bi Francija postavila svoje predloge tedaj, ko so se nemiri v Španiji šele pričeli, bi pač vsi brez rezerve pristali na pogajanja za uravnoteženje položaja v zapadni Evropi na Sredozemskem morju. Tudi »Giomale d' Italia-r meni, da je sedaj že prekasno. Dogodki se razvijajo a filmsko brzino. Vlada v Madridu je prišla ob vse. Okrog vlade v Burgosu so se zbrale vse nacionalne sile. Madridski r?-žiim že zapuščajo španski diplomatski zastopniki v inozemstvu, mnogi učenjaki in književniki. Revolucionarnemu pokretu se je pridružil celo znani književnik Manuel Unamuno, ki ni bil nikoli prijatelj monar-h'stičnega režima in ja celo ostro nastopal preti kralju Alfonzu ter je bil zaradi tega tudi zaprt. Unamuno sedaj ostro obsoja madridski in barcelonski režim, ki se le dozdevno nas'anjata na demokratske socialistične struje. iitka za Saragossc Vladne čete mesto srdita bombardirajo — Del mesta gori Pariz, 4. avgusta, g. Saragossa je od včeraj pod stalnim topovskim ognjem vladnih čet, ki jih podpirajo katalonska letala. V mestu je izbruhnila panika. Saragossa predstavlja strateško najvažnejše oporišče ter bi bilo zopetno zavzetje tega mesta, ki ga imajo v rokah uporniki, odločilne važnosti za vladne čete. Vlada pošilja neprestano ojačenja na fronto. Topovski ogenj in obstreljevanje iz letal je v mestu povzročilo velikansko škodo, zlasti na zgodovinskih zgradbah. Veliko število poslopij gori. Uporniki, ki so obkoljeni v mestu, so s svojim ognjem prizadeli vladnim četam velike izgube, ki pa še niso znane. Govori se o več sto mrtvih. Uporniki bombardirajo mesto Gijon Bayonne, 4. avgusta. AA. Iz Gijona poročajo, da je bombardiranje tega mesta po uporniški križarki »Almirante« napravilo veliko škodo in terjalo mnogo žrtev. Oblasti v Giionu so radiotelegrafsko obvestile poveljnika križarke. da bodo postrelili okoli 2.500 ujetnikov, če bo vnovič bombardiral mesto. Obstreljevanje se nato ni več ponovilo. Položaj v tej pokrajini je zelo napet. Policija je zasedla vse glavne točke v mestu in okolici. Posebno nevaren je položaj i a^irasu ~9o"napravili red. Ubili 'so tri voza usodo oseb, ki niso naklonjene madnd- Atelje delavskih sindikatov in mnogo delavcev ki se niso hoteli vrniti na delo. poslali iz Nemčije in Italije ter jih dali na razpolago generalu Francu. Prevažanje uporniških čet iz Maroka v Španijo Lizbona, 4. avgusta. AA. Radijska postaja v Tetuanu je razglasila da je tretji tujski polk pripravljen za prevoz v Španijo. Polk bo okrepil vojsko generala Quejpa de Liane. Milan, 4. avgusta. w. Kaikor javlja »Stampa« iz glavnega štaba generala Franca, prevažajo maroške čete v Španijo z letali. Povprečno prepeljejo vsak dan 1500 mož s potrebnim vojnim materialom. Te čete obstojajo po večini iz tujskih le-gijonarjev. Uspehi upornikov na jugu Lizbona, 4. avgusta. w. Prodiranje upornikov proti Malagi se uspešno nadaljuje. London, 4. avgusta- o. Kakor poroča »Times« iz Gibraltarja so uporniki zavzeli kraj Lojo med Granado in Malago. V AI- ___ •___________T Tv.il 1 fr! 1>A 6ki vladi. General Franco je razpisal uporniško posojilo Tanger, 4. avgusta, d. Iz Tetuana poročajo, da je general Franco izdal poziv za podpis vojnega posojila. Doslej je bilo podpisanih že 300 milijonov pezet. y neki izjavi poudarja general, da so on in njegovi pristaši republikanci. Njegovo geslo je red, svoboda spoštovanje zakona ter osvoboditev od vpliva Moskve in marksizma po geslu Španija Špancem. Nova italijanska in nemška letala za upornike Saragossa, 4. avgusta, o. V španski Maroko je včeraj prispelo 12 novih italijanskih Capronijev in 2 Junkersa. Letala so Izkazalo se je, da je posebno opasno za mednarodne odnošaje, kadar in kjer se metode iz notranjega področja prenašajo tudi v zunanjo politiko. Taka nevarnost obstoja posebno v španskem primeru, zato se je Evropa upravičeno vznemirla. in zato s posebnim interesom spremlja razvoj dogodkov v Španiji. Madrid, 4. avgusta, d. Vlada je objavila po radriu, da je bil aretiran škof v Jae_ nu s svojimi sorodniki, ki so stanoval pri njem. ker so skušali pobegniti. Milica, ki jih je aretirala, jih je zaprla v katedralo, izpremenjeno v ječo. Škofova sestra je imela pri sebi miiijon pezet. Pri preiskavi škofijske palače v Jaenu -so zaplenili 8 milijonov pezet in mnogo dragocenosti, ki so jih shranili v podružnici Narodne banke- Razen tega ie milica tudi v raznih sani ost aAdmiral Scheer« v Alicante je povzročil incident. Skupina 29 nemških državljanov se je skušala vkrcati na kri-žarko. španske carinske oblasti pa so to preprečile, češ, da hočejo na nezakonit način odnesti iz Španije svoj kapital, šele po posredovanju nemškega generalnega konzula, ki je dal vsa potrebna jamstva, so carinske oblasti dovolile, da so se Nemci vkrcali. Taikoj na/to je nemška križarka odplula. Vladne represalije Madrid. 4. avgusta, o. V vseh delih Španije, ki so še v rokah madridske vlade, so oblasti konfiscirale vse imetje nasprotnikov madridskega režima. Zaplenili eo že nad polovico vseli cerkva, vse samostane, ver-I ?ke šole, poslopja tiskarn, kjer so tiskali i proti vlad ne liste, zgradbe desničarskih ' strank Kd. Vlada sedaj tudi ni nakazala Vlada je zaplenila francoska letala Pariz, 4. avgusta, o. »Jour« je sprožil novo kampanjo proti reždmu. Objavil je vest. da so španske oblasti v Madridu zaplenile štiri francoska potniška letala, ki jih je vlada poslala v Madrid, da bi prepeljala v Francijo francoske državljane, ki ne bi hoteli ostati še nadalje v Madridu. Tri letala so frrpa št. 28, eno pa je trimo -torni Fokker. »Jour« pravi, da so francoske oblasti bržkone namenoma poslale ta štiri letala v Madrid, da bi jih Španci prevzeli in porabili za borlx> proti upornikom. Če vlada ne bo nemudoma ostro protestirala v Madridu zaradi te zaplembe, bodo te domneve po mnenju desničarskega Lista le še bolj potrjene. Nadalje poroča list, da so poslali iz Madrida z letalom v Pariz že četrto pošiljatev zlata. Pariz. 4. avgusta. A A. Odkritja lista »Joura«. po katerih je madridska vlada zaplenila štiri francoska letala, da jih uporabi za vojaške namene, čeprav jih je francosko letalsko ministrstvo poslalo, da prepeljejo francoske državljane na varen kraj, so napravila v francoski javnosti velik vtis. Po vsej priliki bo zaradi tega dogodka vložena v parlamentu interpelacija. Interpelacija v pariškem parlamentu Pariz, 4. avgusta. AA. Danes je v parlamentarni debati poslanec Xavier Valart vprašal letalskega ministra Pierra Oota, ali je res, da so preteklo soboto francoska letala preletela špansko mejo in da je španska vlada zaplenila štiri izmed njih, namenjena za prevoz francoskih drža/vija-nov iz Španije. Pierre Cot je izjavil, da ta vest ni resnična. Popolnoma netočno je, da bi bila nekatera letala znamke »Potez« v scfooto preletela špinsko mejo. Glede štirih letaJ, poslanih za prevoz francoskih državljanov, je minister izjavil, da so odSTa na zahtevo francoskega poslanika v Španiji. Nekatera izmed teih letal je španska vlada zaplenila. 0 tem vprašanju bo moraio razpravljati zunanje ministrstvo. Enačaj in cilji revolucije skozi očala režimskega predstavnika Madrid, 4. avgusta, d. Položaj je v glavnem mestu neizpremenjen. Predsednik španskega parlamenta Ma-rtinez Bartio je imel po radiu v Valencijj govor, v katerem je med drugim izjavil: »Akcija upornikov ni bila započeta proti marksistični vladi, marksistični vojski ali pa marksistični državi. Uprli so se proti španski državi, ki jo predstavlja od zakonitega parlamenta zakonito izvoljeni predsednik republike. Poskus upornikov ima namen, nadomestiti splošno voljo prebivalstva z voljo enega socialnega sloja, ki si hoče za vedno zagotoviti svoje privilegije. Diktatura Piima de Rivere je propadla za- radi svoje nesposobnosti, monarhija pa »a-radi svojih zmot in stoletnih grehov. V legitimnem režimu zakonito organizirana španska demokracija poziva vse druge države, naj spoštujejo našo trdno odločnost. Vsaka država ima svobodo za določanje svoje usode ter pravico zahtevati od vseh ostalih držav popolno nevtralnost. Uporniki prosijo za pomoč tuje države, da bi se borili proti svoji španski domovini, proti španski republiki«. Predsednik Barrio je naposled odločno pobijal mnenje, da bi zmaga vlade pomenila uvedbo komunizma v Španiji. Nemčija in ČSR Češkoslovaški odmevi na vesti o nameravani nemški ponudbi za sklenitev nenapadalnega pakta Praga, 4. avgustom d. Češki lasti so objavili ve9t pariškega »Oeuvra«, po kateri je baje nemški zunanji mmisrter Neuraith izjavil francoskemu poslaniku v Berlinu Framoais^Poncetu, da bi bila Nemčija pripravljena zadeti direktna pogajanja s Češkoslovaško aa zaključitev pogodbe o ne-napadamju. Neurath je tudi izjavil, da ne goji Nemčija nobenih napadalnih namenov proti Češkoslovaški. Ta izjava, je zbudila v Pragi precejšnjo pozornost, če prav je nemški zunanjii minister samo ponovil, kar je kancelair Hitler že letos meseca marca izjavil o nemšloo-češkoslovaškem razmerju. Češkoslovaško stališče glede na to vprašanje je obnaizloiD pred nekaj dnevi zunanji minister dr. Kro_ fta v pariškem »Excelsioru«, kjer je izrazil svoj dvom glede dozdevnih nemških napadalnih načrtov proti Češkoslovaška, kakor tudli, da bo Češkoslovaška proučila v sporazumu s svojfimi zaveznfloi ki v okviru Društva narodov morebiti nemško ponudbo, če jo bo prejeta- V zvezi s tem je vsekakor tudi članek, fci so ga objavile »Lidovc rovinv« in ki pravi, da se Češkoslovaška ne bo pustila v nobenih dkolišč;nah odvrnit i od svoje zveze s Francijo, Rusijo in Malo ani^roto. Zahteva po avtonomiji čeških Nemcev Teplice-Sanov, 4. avgusta, d. Na povrat-vratku z otvoritve olimpiade v Berlinu je vodja sudetsko-nemške stranke Henlein govoril v nedeljo na nekem zborovanju svojih pristašev ter je med drugim izjavil: »Stojimo tu kot strnjena sila sudetskega nemštva, na drugi strani pa stoje nacionalne site Cehov. Cehom nočemo odvzeti nobenih njihovih pravic, toda zase zahtevamo enake pravice. Narod, kakršen smo mi, ima pravico do bodočnosti, do ohranitve nemškega značaja svoje domovine, do izpolnitve gsopoda rakih zahtev, do lastnega urejevanja socialnih vprašanj in končno do lastnega odločevanja o svojih narodnih zadevah, zaradi česar zahtevamo samoupravo. To ne pomeni nobenega oslablje-nja države, temveč poglobitev našega narodnega življenja in s tem obogatitev države.« Splošna stavka v Grčiji Atene, 4. avgusta. w. Najavljena gene. rataa stavka je danes opolnoči izbruhnila v vseh delih Grčije. Stavka je za sedaj določena samo za 24 ur. Vlada je odredila vse varnostne odredbe. Pokol Angležev v Indiji London, 4. avgusta, o. Iz Indije prihajajo vesti, da je prišlo na indijsko-afganski meji do upora in krvavih borb. V mestu Sio-dosu so uporniki poklali okrog 700 angleških državljanov. Vsi Angleži v tem delu Indije so mobilizirani, da zatro ta upor. I>vanajst posebnih vlakov na en sam dan beograd, 4. avgusta. AA. Po sporazumu, ki ga je generalno ravnateljstvo državnih železnic sklen-Ho s tujimi potniškimi uradi, se je število tujih turisitov tako povečalo, da je vozilo 2. avgusta samo skozi zagrebško železniško postajo nič manj kot 12 po_ sebnih vlakov s 704 potniki drugega razreda in 8216 potniki tretjega razreda. Iz (češkoslovaške ie orišlo net posebnih vlakov. iz Avsitrije 4. Potniki so potovali na Sušak in Split, odlkoder nadaiiuieio svojo pot r jmdranfilka kopališča. Nj. Vel. kraljica v Bosni in Hercegovini Prispela je v Sarajevo z avtom iz Budve — Prebivalstvo p je povsod prirejalo navdušene ovacije Trebinje, 4 .avgusta, o. Davi se je nenadoma pripeljala v Trebinje Nj. Vel. kraljica Marija s- svojim spremstvom. Vest o njenem prihodu se je z bliskovito naglico razširila po mestu in kmalu so bile vse hiše v zastavah. Kraljica je sama vodila svoj avto. Po kratkem odmoru je odpotovala dalje proti Mostarju. Mostar, 4. avgusta, o. Dopoldne se je Nj. Vel. kraljica Marija s svojim spremstvom pripeljala v Mostar. Čeprav nihče ni točno vedel, kdaj pride, so se vendarle zbrale na glavnih ulicah velike mase ljudstva, ki so kraljico in njeno spremstvo navdušeno pozdravljale. Vse mesto je bilo v zastavah in zelenju. Sarajevo, 4. avgusta, o. Vse mesto je v zastavah. Povsod se vršijo nagle priprave za prisrčni sprejem Nj. Vel. kraljice Marije. Prihod kraljice je napovedan za kasne popoldanske ure. Nj. Vel. kraljica Marija c stane bržkone nekaj dni v Sarajevu. Sarajevo, 4. avgusta. AA- Čeprav je Nj. Vel. kraljica" prispela v Sarajevo šele ob 17. popoldne, se je prebivalstvo Sarajeva že v zgodnjih popoldanskin urah pripravljalo na sprejem ter je odhajalo z vlaki v llidže, kamor so prihajali tudi kmeec predočuje sedaj stvar tako, da je svojo zahvalo pravzaprav pisal v zmoti. Baje je mislil, da je z izpustitvijo iz preiskovalnega zapora in s- tem, da se je smel potem iz svobode braniti, šenčurska zadeva za njega likvidirana iin da je preiskovalni sodnik ta-korekoč izrekel v njegovi stvari že končno sodbo. V tem prepričanju, pravi g. Škrbec, je napisal svojo hvalo, medtem se je pa informiral, kaj je pravzaprav preiskovalni sodnik, in ko je bil obsojen, je spoznal, da je prem ran j eno in neutemeljeno obetal g. dr. Gradniku hvaležnost. Zagreb in Živkovic Beograjska »Pravda« poroča iz Zagreba o komentarjih, ki s,ta jih izzvali izjavi .predsednika JlNS g. Petra Zivkovida in objava komunikeja o sejah izvršnega odbora JNS. »Kljub znanemu stališču Zagreba napram JNS posvečajo zagrebški politični krogi vseh orientacijah že mesec dni sem največjo pozornost g. Petru Živkoviču, odkar je stopil na čelo JiNIS. Naj se javno poskuša še tako omalovaževati nastop Petra Ž-ivkovi-ča na politični pozornici, vendar je vzbudil v Zagrebu največjo senzacijo. Se več; vsi njegovi nastopi in izjave vzbujajo v Zagrebu največje zanimanje in najbolj žive komentarje. Tako je bil govor predsednika Zivkoviča na seji izvršnega odbora JifaS v Zagrebu tisti dan edini predmet političnih razgovorov in komentarjev.« Informacija je tem bolj zanimiva, ker spada »Pravda« v krog onih listov, ki veljajo za glasila sedanjega režima.. Programske izjave na shodu HSS Pri Sv. Juriju pri Senju je bil v nedeljo shod pristašev bivše HSS. Glavni govornik je bil 2iga Scholl, ki je imel dolg programski govor. Po poročilu »Hrvatskega dnevnika« je dejal: »Mi smo vstopili v to državo prostovoljno, ne podjarmljeni in ne osvojeni. Hrvatom pripada po božji volji in pravičnosti pravica do svobode. Pokojni Stjepan Radič je vedel, da bo moral pasti, in jaz sem rekel: Radiča lahko ubijejo, toda njegov duh bo živel naprej.« G. Scholl je obširno govoril tudi o pogajanjih z Ljubo Davidovičem in Joco Jova-novičem. Ugotovil je, da je Ljuba Davidoč javno izjavil v Sabcu, da se Srbi niso nikoli smatrali za Jugoslovene v tej državi, nego vedno le za Srbe. Sedaj priznavajo individualnost Hrvatov in Hrvatske. Toda to ni dovolj. Mi zahtevamo dejanja, ne pa samo obljube.« Instrukcif £ki centri V ipolemilkii z zagrebško klerikalno »Hrvatsko stražo« zaradi ženevskega kongresa za mir je priobčila sarajevska »Jugoslovenske posta« članek, ki med drugim pravi: »Mi v vseh javnih in političnih pojavih v državi in inozemstvu v prvi vrsti pazimo in gledamo na to, kaj je v interesu naše države in našega nanodla. S toga stališča presojamo vse pojave. Mi ne iščemo nobenih navodil izven naše države in izven naše narodne' zavesti. Za nas v tem pogledu ne obstaja noben drug forum, nobeno drugo merilo, kakor naše nacije m nteše države. Ne »Osservatore Romano«, ne moslkovslka »Pravda« nista za nais izvor navodil za naše opredeljevanje v javnih ,poslih in interesrih" Ne moremo postavija-iti svojim sodržavljanom one nečuvene alternative, kakršno je nedavno tega postavil sobrait »Hrvatske straže«, ljubljanski »Slovenec«, ki je zabičal volilcem ob priliki nekih občinskih volitev naj pazijo, za koga se bodo odločili: za Rim ali za Moskvo! Talkšna alternativa je nam neznana. Mi imamo samo eno izključno in absolutno orientacijsko točko in ta je Jugoslavija! Mi nimamo in ne priznavamo nikakega internacionalnega instrukcijskega centra. To mi nazivamo gledanje na politiko, »Hrvait-ska Straža« pa imenuje to — fašizem. Takšni »fašisti« smo bili trni že pred votlno, v času vojne in takšni smo tudi sedaj! Kupuj domače blago! Olimpijski rekordi padajo — Nov jugoslovenski rekord v skoku V daljavo — Svetovni rekord na 100 m dame Berlin, S. avgusta. Vreme ni olimpiadi naklonjeno. Tudi danes je bilo oblačno, od časa do časa se je vlila ploha. Čeprav je bilo tekališče razmočeno, so bili doseženi izvrstni rezultati, kar priča o kvaliteti tekmovalcev in tekališča. Zopet Owens Dopoldne se je vršilo 8 predtekov na 200 m, prvi trije iz vsakega predteka so se plasirali v medtekmovanje. Najhitrejši je bil 3. predtek, kjer je zmagal čudo tekačev črnec Owens v času 21.1 in s tem za 0.1 sek. zboljšal Tolanov olimpijski rekord. Zmagovalci ostalih predtekov so bili Beweren (HoL) 21.4, Osendarp (H.) 21.5, Humber (Kan.) 22, Hanni (Švica) 21.9, M. Phee (Kan.) 21.8, Packard (USA) 21.6, Robinson (USA) 21.6. Buratovic Skočil 7*15 Istočasno so se pričeli tudi kvalifikacijski skoki v daljino. Nastopilo je 45 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni na dve skupini. Kdor ni preskočil 7.15 m, je izpadel. V nadaljnje tekmovanje se je plasiralo le 16, med njimi tudi naš dr. Buratovič, in s tem znatno prekosil jugosloven. rekord 6.98 m. Jadralne tekme odgodene V Kielu bi se morale že zjutraj pričeti jadralne tekme, a so jih zaradi viharja, ki je vzvalovil morje nad 5 m visoko, večkrat preložili. Tekmuje tudi Jugoslavija. Hitler vsak dan v stadionu Popoldne je veter pregnal grozeže deževne oblake in kmalu se je prikazalo še solnce. V stadionu je bilo 110.000 gledalcev, med njimi tudi Hitler, ki je prispel 10 minut po začetku. Med tekmovanjem je po mikrofonu govoril v francoščini in nemščini znameniti švedski raziskovalec Sven Hedin o pomenu športa na vzgojo. Zopet Američani Popoldne so bili najprej semifinalni teki na 400 m zapreke, ki so potrdili, da bodo Američani tudi v tej najlepši in najtežji lahkoatletski disciplini dosegli zlato kolajno. V 1. semifinalu je z lahkoto zmagal favorit Glen Hardin (USA) 53.2, 2. White (Filipini), 3. Mantikas (Grčija), ki se je na cilju zgrudil od izčrpanosti. Izpadli so Lavenas (Argent.), dalje Schoofield (USA) in KUrten (Nemčija). Med Lavenasem in Mantikasem je odločila šele ciljna fotografija. V drugem semifinalu je zmagal Pat-terson (USA), 2. Loaring (Kanada), 3. Magalhaes (Brazilija). Izpadli so Kovacs (Madžarska), Bosmans (Belgija) in Nott-brock (Nemčija). Owens, Owens . • • Medteki na 200 m so prinesli izredno ogorčene borbe. Trikrat je bil izenačen bivši olimpijski rekord 21.2, čudežni tekač Owens je spet ponovil dopoldanski rezultat 21.1. V prvem medteku je zmagal Orr (Kanada) 21.2, 2. in 3. v mrtvem teku Hanni (Švica) in Packard (USA) 21.3. Naslednji tek je prinesel zmago Holandcu van Bewernu 21.7, 2. Theunissen (Južna Afrika), 3. Humber (Kanada). V tretjem medteku je startal črnec Owens in zmagai z naskokom 6 m v olimpijsko rekordnem času 21.1, 2. Mc Phee (Kanada) 21.8, 3. Greembek (J. Afr.) 21.9. Iz zadnjega teka so se plasirali v semifinale zamorec Robinson (USA) 21.2, 2. Osendarp (Holandska), 3. Neckermann (Nemčija). Admira: Ljubljana 4:2 (2:1) Ljubljana, 4. avgusta. Nocoj ob 20.45 se je pričela na igrišču Primorja mednarodna nogometna tekma med dunajsko Admiro in SK Ljubljano. Prvi polčas se je zaključil z rezultatom 2 : 1 za Admiro. V prvi četrt ure je bila igra izenačena. V 3. min. je po kratki napadalni akciji Slapar z desnega krila zabil prvi gol za Ljubljano. Admira je nato povezala svoje vrste, predvedla lepo napadalno kombinacijsko igro ter je Bičan v 21. in 26. min. zabil oba gola za Dunajčane. Rezultat prvega polčasa je dokaj časten za Ljubljano. Druga polovica se je odigrala v zelo hitrem tempu. Ljubljančani so bili zelo dobri ter vsaj v dveh tretjinah igre enakopravni nasprotniki Dunajčanov. Doseali so tudi izenačenje po Repotočniku. Potem pa eo domačini precej popustili, ker niso več vzdržali tempa. V tem delu igre so Dunaj-čani itudi zabili dva gola, od katerih tretji ni bil ravno potreben in bi se bil lahko preprečil. Rezultat 4:2 je časten za Ljubljančane. Pa tudi po igri moremo biti zadovoljni. O tekmi bomo še poročali, eno pa je treba že danes poudarjati, da je ena glavnih napak naših igralcev, da preveč zadržujejo žogo. Sodil je g. Macorati dobro. Nacionalni šahovski turnir Beograd, 4. avgusta, p. Ob veliki udeležbi občinstva se je snoči v Zemunu pričel letošnji nacionalni turnir za amatersko šahovsko prvenstvo. Kakor znano, se je prijavilo 24 šahistov. ki so se razdelili v dve skupini. V prvi skupini igra poleg drugih tudi Lešnik iz Maribora, v drugi pa Preinfalk iz Ljubljane. Lešnik je igral v prvem kolu proti Bajerju iz Osijeka. Osiješki amater je že takoj ob pričetku igre dobil kmeta in 6i je svojo prevladujočo pozicijo polagoma utrdil. Nazadnje je Lešnika premagal. Preinfalk in Avirovič iz Zagreba sla partijo ob pozni uri prekinila. Avirovič je napravil nekaj slabih potez in izgbil celo damo. Njegova pozicija je docela omajana. Vojni minister se je vrnil v Beograd Zagreb, 4. avgusta, o. Snoči je minister vojske in mornarice general Marič potoval skozi Zagreb. Pripeljal se je iz Splita in potoval v Beograd. Disk drnn Sledil je finale v metu diska dam. Dol-eo časa je vodila Poljakinja \Vaisovna. ki je že v predtekmovanju postavila nov olimpijski rekord 44.69 m (dosedanji 40.58) in L nato v tretjem metu ponovno zboljšala na 46.22 m. V finalu ji je pa svetovna rekorderka Mauemaier (48.31) odvzela že skoraj sigurno zlato kolajno z novim olimpijskim rekordom 47.63 m. 1. Mauermaier (Nemčija) 47.63 m, 2. Waisovna (Poljska) 46.22, 3. Mollenhauer (Nemčija) 39.90, 4. Nakamura (Japonska) 5. Minešima (Jap.), 6. Lundstrom (Šved.). Zahteva po avtonomija V finalu na 400 m zapreke so nastopili Patteraon (USA), Mantikas (Grška). Loaring (Kanada), Magalhaes (Brazilija). White (Filipini), Hardin (USA). Slednji je vodil od starta do cilja, v finišu se mu ie Da Loaring nevarno približal. J 1 Hardin 52.4, 2. Loaring 52.7, 3. White 52 9 Za 100 m finale dame so se plasirale Nemke Albus, Dollinger, Kraus, Amenčan-ki Stephens, Rodgers in Poljakinja Wala-siewiecz. Zmagala je sigurno farmerska hči Stephens z novim olimpijskim in svetovnim rekordom, ki je znašal 11.9 oziro- m 1. Stephens (USA) 11.5, 2. Walaale*rtecz (Poljska) 11-7, 3. Kraus (Nemčija) 11.9. Tretjič Owens Za skok v daljino se je plasiralo 6 tekmovalcev, ki so vsi preskočili 7.50 m. Med drugimi je izpadel tudi na ameriškem prvenstvu drugoplasirani Broocks, ki je skočil »le« 7.41. Zmagal je sigurno z novim olimpijskim rekordom najboljši atlet berlinske olimpiade ameriški črnec Owens, ki si je s tem pridobil že drugo zlato olimpijsko kolajno. Dosedanji olimpijski rekord je znašal 7.73 m, svetovni rekord pa ima Owens z 8.13 m. 1 Owens (USA) 8.06, nov olimpijski rekord, 2. Long (Nemčija) 7.87, 3. Tajima (Japonska) 7.74, 4. Maffei (Italija) 7.73, 5. Clark (USA) 7.60, 6. Leichum (Nemčija) 7.52. Ob veliki napetosti stotisočglave množice se je vršil finale na 800 m, kjer je startal kot favorit ameriški črnec Wood-ruff. V finale so se plasirali Woodruff, VVilliamson, Hornbostel (vsi USA), Lanzi (Italija), Andersen (Argentina), Edwards (Kanada), Kucharski (Poljska), Backhou-se (Avstralija) in Mc Cabe (Anglija). Prvih 400 m so tekli razmeroma počasi — 57.4 sek. — zadnji krog je pa prinesel neverjetno napeto in ostro borbo. Woodruff si je s svojimi mogočnimi koraki kmalu priboril naskok, v finišu se mu je sicer Lanzi močno približal, toda cilj je bil preblizu in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Tretje mesto je zopet zasedel zamorec. 1. Woodruff (USA) 1:52.9, 2. Lanzi (Italija) 1:53.3, 3. Ekhvards (Kanada) 1:53.6. Ostale včerajšnje discipline Vršili so se zatem še trije predteki na 5000 m. V finale so se plasirali po 4 iz vsakega predteka, med temi vsi Finci, Američani in sploh večinoma zastopniki severnih narodov. V nogometnem turnirju je Japonska nepričakovano premagala švedsko 3 : 2, Nemčija pa Luksemburško 2 : 0. V floretu za moštva so se plasirali v finale Italija Francija, Nemčija in Avstrija. V modernem peto boju vodi nemški nad-poročnik Hendrick. Morilcem na sledu Maribor, 4. avgusta. Preiskava zaradi umora rošpoškega posestnika Ivana Krete a se z vso intenzivnostjo nadaljuje. Danes so aretirali nekega moškega, ki je osumljen umora. Pri na^-tančni preiskavi v Krete o vi hiši so našli skrito precej veliko sekiro, na kateri bo bili še sledovi krvi. Sekiro bodo zdaj natanko pregledali in skušali najti na njej prstno odtise. Oblasti so tudi že informirane, kje se nahaja hranilna knjižica pokojnega Kretea. Skupno z oporoko jo je shranil pri nekem 1—"■""•orskem odvetniku. Imenovanja v lavantinski škofiji Ob priliki svoje 60-letnice je »vršil Skof dr. Tomažič tudi več duhovniških odlikovanj. Častna kanonika sta- postala dekan in župnik Jožef Webd pri Sv. Križu blizu Ljutomera m žuipnik Jernej Frangež. župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Za častne konaistorijalne svetfuke 6o bili imenovani msgr. Ivan Vrežok, spiritual Anton Karo, profesor Pavel ZAvortndk in bogoslovni profesor dr. Jakob Aleksič iz Maribora, župnik dr. Janez Jančič pri Sv. Petru v Savinjski dolini- dekan in župnik Fran Go-miilšek pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, župnik Karel Preskar pri Sv. Martinu ob Paki. dekan in župnik Jožef Ozi-mič v Laporju ter dekan in župnik Fran Lom v Šmarju pri Jelšah,. Imenovanih je bilo tudi več knezoškofijskih duhovnih svetnikov, poleg drugih profesor Jakob Richter, superior rezidence družbe Jezusove pater Franc Tome iz Maribora, župnik Anton Skavt iz Št. Petra pri Mariboru, msgr. Andrej Lovrec v Ljutomeru, župnik Janez Oblak pri Sv. Lovrencu na Pohorju, nadžupnik Julij Vajda pri Sv. Križu na Slatini, mestni župnik Jakob Soklič v Slovenjgradcu in župnik Konrad Jarh ▼ Zavrču. Vremenska napoved Poročilo Zenrunske letalske službe: Po vsej kraljevini je bilo vedro z nekaj oblaki v dravski banovini. Temperatura »e jo dvignila, najmanjša Vodice 8, največja Mostar 33 stopinj. Zenmmska vremenska napoved za sredo« Vedro, na severozapadu oHačneje, možne krajevne nevihte. Dunajska vremenska napoved sa sredo; Nobene bistvene izpremembe. Kdo bo zidal vteučiliško knjižnico? Licitacija prvič ni uspela in je na novo razpisana - Presenetljivo nezanimanje Ljubljana, 4. avgusta. O licitaciji za univerzitetno knjižnico v Ljubljani objavlja Agencija Avala naslednje informacije: Vsa naša javnost težko pričakuje začetka gradbenih del pri univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V ponedeljek je bila prva licitacija po novem načrtu, dočim je bila po starem načrtu tudi že licitacija, ki pa ni bila odobrena. Na licitaciji, so se oddajala težaška, betonska* železobetonska in zidarska dela za 5,387.000 Din. nadalje kamnoseška dela, ki so bila proračunana na 502.000 Din in dobava ter obdelava 'umetnega kamna v višini 1.064.000 Din. Dočim se je prve licitacije, ki ni bila odobrena, udeležilo zadostno število podjetnikov in je za to delo tudi sicer med podjetniki vladalo veliko zanimanje, so za sedanjo licitacijo iz nepojmljivega razloga izgubili naši podjetniki zanimanje. Za gradbena in zidarska dela sta se prijavili le gradbeni podjetji Tomažič in Curk, tako da licitacija za ta dela ni uspela. Nasprotno pa so pokazali precejšnje zanimanje kamnoseki, med katerimi je ponudilo podjetje Fran Kunovar 5.03% popusta, tako da znaša izlicitirana vsota za kamnoseška dela 477.000 Din. Za dobavo in obdelavo umetnega kamna je ponudilo 4% popusta podjetje Gradidom, ki je izlicitiralo to dobavo za 1,02.000 Din. Banska uprava bo težaška, betonska in zidarska dela drugič razpisala v skrajšanem roku 10 dni, tako da bo licitacija 21. avgusta. Upamo, da bo vsaj taikrat licitacija uspela, tako dat bomo končno mogli pristopiti h gradnji težko pričakovane univerzitetne knljdžmce Presenetljivo tnezanimanje podjetnikov za tako veliko gradbeno delo pa jasno dokazuje, da so naši podjetniki najbrž tako dobro zaposleni, da nimajo interesa potegovati se za tako velike gradibe. To je pač edina razlaga, ki jo dobrohotno moremo najti. V bodočih primerih pa bo prav zaradi tega, da se take javne zgradbe ne bodo zavlačevale zaradi zasebnih razmer v našem gradbenem podjetništvu, treba zainteresirati tudi gradbenega podjetja izven mej Slovenije. Upamo, da petem ne bomo culi nepotrebnih pritožb od prav istih gradbenih podjetnikov zaradi zapostavljanja domačih gradbenih podjetij. ško£ Učelini sokolskim bratom Sokoli, vi boste dočakali Jugoslavijo srečno in močno! V nedeljo popoldne so Sokoli iz Dubrovnika, katerim se je priključilo okrog 300 meščanov in izletnikov, obiskali otok Lopud, da se poklonijo in čestitaj .jo 90-1 et-niku dr. Franu Učeliniju, najstarejšemu škofu Jugoslavije. Na pozdravni nagovor staro sit p br. Nika Šutiča je sivolasi škof odgovoril: _ Častiti moji sokolsikri bratje! Vi. najboljša nada naroda, čuvajte in visok-o dvii. ■ gajte svetli prapor jugoslovenstva, ki vam ga je poklonil naš pokojni krali in na katerem stoji zapisano: »Jugoslavija nad vsem in vsakim!« Mar nam ni Jugoslavija največja in najbolii zaslužena, da je ne bi čuvali kot svoj zaklad? Kot svoboden in uedinjen narod pcmenrimo nekaj več na svetu, kakor smo pomenili prej, bo smo biilii razediinjeni. Poglejmo zgodovino Nemcev in Italijanov! Kaj bi oni bili danes, če bi se bili navduševali za stare pokrajinske in plemenske nazive? Jaz sem že z eno nogo v grobu, toda vi boste doživeli Jugoslavijo, ki bo srečna in močna. Vztrajajte pni narodnem delu. pri delu za kralja in domovino. Mili moji Sokoli, krepite se in množite se na srečo jugoslovenskega naroda! Sokoli, Dubrovčani in domačini, med njimi veliko število čeških gostov, so priredili škofu Učeliniju burne, dolgotrajne ovacije. Kraif Edvard se pripelje s posebnim vlakom Prispel bo v ponedeljek in se ukrca v Boki London, 4. avgusta Jahta »Nachleen« že plove nekje proti Sredozemskemu morju in dalje proti Jadranu, ko po vsej Angliji še zaznan ugibajo, kje se bo zasidrala. V pomanjkanju avtentičnih podatkov o potovalnem načrtu kralja Edvarda ugibajo londonski dnevniki marsikaj, a strinjajo se edino v datumu, kedaj bo kralj Edvard zapustil London. Pravijo, da se bo to zgodilo dne 10. avgusta. >Daily Mail« prinaša v teim pogledu članek, ki ima naslov >Angleški kralj 1300 milj z vlakom do Jadrana, —• do Pariza bo letel, dalje pa se popelje s posebnim vlakom v Jugoslavijo.« članek navaja med drugim: — V vseh državah, skozi katere bo potoval angleški suveren, so najpopolneje poskrbeli za njegovo varnost. Razmeščena bo posebna garda na vsaki točki peti, ki bo vodila skozi Lozano, Milan, Benetke, Trst in Sarajevo. Nj. Vel. kralj Edvard V3H. bo rta poti najmanj tri tedne, ukrcail pa se bo rta jahto na dalmatinski obali, v Dubrovniku, ali Boki Kotorski. Dalmatinska obala je določna za prvi del kraljeve poti kot eden izmed najbolj romantičnih in najlepših delov Evrope. V raznih pristaniščih Dalmacije se bo lahko ustavila kraljeva jahta na poti po sinji gladini rtamošnjih zaliiviov, kjer so ccki vhodi v pristane med krasnimi grebeni. 270 milj po dolgem se sten v ozadju dvigajo v visoke planine ftudnih obrisov, a ozki prostori obale ob vznožju planin do morja so pod trto, smokvo in zeleno oljko. Nad tisoč otokov, ki so komaj miljo oddaljeni od brega in razvrščeni vzporedno z obalo, ustvarja najživahnej;še prizore. Ta pokrajina je skozi stoletja prehajala iz rok v rake raznih narodov in plemen, a danes je to del Jugoslavije. Eden izmed poslednjih posnetkov mladega vladarja največjega cesarstva Dopisnik »Daily Maila« je jajvil svojemu listu iz Southamptona, da tudi angleški vladar sam še ni definitivno odloča, kje se bo vkrcal. Ce bi ne biilo več revolucije v Španiji, bi to stori'1 v Gibraltarju. Računalo se je tudi, da se bo vkrcal na Malti. Toda po novih informacijah vse kaže, da bo na jahto stopil v Boki Kotoraki, nakar šele bo krenil po naši obali navzgor in obiskal Dubrovnik, potem pa osta'e večje kraji na naši rivieri. Jugoslovenski vladi je trlo bajč sporočeno, da bo kralj Edvard ostal v Dubrovniku dva ali tri dni- enako v Splitu, potem pa bo obiskal še Sušak, a s Sušaka se bo podal na Bled. Jugoslovensko poslaništvo v Londonu še vedno obiskujejo interesenti. Tako je pač razumljivo, da so se tudi dubrovniški hotelirji in lastniki pensianov znašli v zadregi, kako bodo spravili pod streho izredno visoko število gostov, ki so že napovedani. >Sumday Express« objavlja vest, da bo kralja Edvarda spremljalo 12 najožjih prijateljev. Med nj;mi so; lady in lord Mountbaten, lady Diana Ccoper in lord Duff-Cooper, lady in lord Broulough in lady Canary. Sir Thomas Goofry bo vršil funkcije kraljevega zasebnega tajnika, major sir John Yord pa bo šef kraljevega civilnega doma. Lst trdi, da bo krailj Edvard zapustil London V soboto in bo v ponedeljek v Jugoslaviji. opazovali Pelletierjev komet že od 29. maja in ga še neprestano opazujemo. Vse njegove lege m vse fotografije pošiljamo observatorijem na vsem svetu s pomočjo bul-letina, ki se tiska vsak mesec. Poslanik dr. Girsa danes v Mariboru Danes bosta obiskala Maribor češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dir. Vaclav Girsa in češkoslovaški pod. S.. Št 1753 od 17. m 193S. konzul v Ljubljani g. Stanislav Mifiov ski. Obiskala bosta opoldne mestnega poveljnika, župana in škofa. Jugoslo-vensko-češkoslovaška liga s Češkim •klubom pa je ob tej priliki sklicala zborovanje, ki se bo vršilo popoldne ob 16. na verandi hotela »Orel«. Povabljenih je okrog 50 zastopnikov kulturnega in gospodarskega življenja v severnem delu bivše Štajerske. V navzočnosti obeh odličnih predstavnikov bratske države se bo sklepalo o zboljšanju kul" trnTtrtfh in gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Češkoslovaško, zlasti o izvozu vina in sadja. Državna cesta je zaprta! komet Beograd, 4. avgusta. Astronomska opazovalnica v Beogradu, ki razpolaga z največjim daljnogledom na Balkanu, je objavila naslednje podatke o novem kometa, ki smo ga lahko te dni opazovali Dne 16. maja je sloveči ameriški astro-nom-amater Pelletier v Delfosu v Severni Ameriki našel v ozvezdju Cefeja nedaleč od severnega nebesnega tečaja nov komet, prvi v letošnjem letu. Komet je ta čas bil devete prividne velikosti in ga je torej bilo možno opazovati samo z astronomskimi daljnogledi. Ugodni položaj na nebu kakor tudi okoliščina, da je bil komet odkrit v času poslednje mesečeve četrti, sta bila izkoriščena na vseh astronomskih observatorijih, ki so lahko komet mnogokrat opazovali. Iz elementa kometovega jedra je bilo lahko določiti, da bo komet najbližji Solncu dne 13. julija in da se bo do 4. avgusta približeval Zemlji. Po svetlobi in položaju v odnosu na Solnce in Zemljo se je takoj od pričetka sodilo, da bo komet, prav verjetno prišel tako blizu, da ga bomo lahko opazovali s prostim očesom. In res. prot.i koncu julija je lahko izvežban gledalec, ki mu je bilo znano, kje se mora komet nahajati, lahko tudi s prostim očesom ogledoval redek nebeški prizor. Kakor na vseh ostalih zvezdarskih opazovalnicah smo tudi v Beogradu redno Gradbeno podjetje Josipa Dedeka, ki gradi avtomobilsko cesto od Ljubljane do Kranja, je zaprlo staro državno oesto v odseku od Št. Vida do Joperce. Podjetje je napravilo v Št. Vidu, kakor vidimo na sliki, cel slavolok, ki je opremljen z mednarodnim znakom cestne zapore. Na desni strani je pa velika puščica z napisom Kranj—Bled. Dejansko je cesta zaprta za vozni promet šele ob koncu Vižmarja, kjer so pričeli z i7.količevaInimi deli za popravo Bta»e ceste. Zato je pri slavoloku postavljen prometnik v podobi orožnika, ki rego-1 lira promet. Promet je zdaj usmerjen po banotvinsfci cesti Št. Vid—Tacen—Smlednik, odtod pa po Cesti, ki vodi na škofjo Loko do J opere© in od tod po državni cesti čez Sorsko polje proti Kranju. Cesta bo zaprta kake tri mesece. Nato bo otvorjena avtomobilska cesta in najbrž bodo lahko vozili tudi če« preložene klance v Mednem in pri Medvodah. Žrtev surovosti Ormož, 4. avgusta. Svojo ženo je mučil kmet Štefan Šestaaij v okolici Varaždina, ker je bil prepričan, da ga vara z nekim mladeničem. Uboga žena. mati 10 otrok, je zaman prisegala možu, da je to samo kleveta. Sadistični mož ji je zvezal palce rok in nog. nakar jo je obesil ob tram stropa. Pod njo je nato prižigal cunje in smeti, da se je muče-nica počasi pekla, počrnela in se onesvestila. Nekaj dni nato jo je znova zvezal in ? jo pretepal do nezavesti, slednjič pa jo je zaprl v izbo in ji tri dni ni dal nobene hrane. Vse to mučenje 90 videE otroci pa tudi sosedje, a nihče se na upal priti mručenici na pomoč, ker je Štefan velik grobdjan. Pred tremi dnevi pa je moral Šesfcanj po opravku v Va-rarMin. Njegovo odsotnost je izkoristila mučen iška žena, sosedje so jo vzeli v zavetje in jo izmrovarjeno odpeljali v bolnišnico v Ormožu. Sirrovež je prijavljen državnemu tožilstvu. Peta obletnica batajniške tragedije Spomini na žrtve izdajalcev za mejo Maribor, 2. avgusta. Danes je poteklo pet let, kar se je odigrala pri Batajnici ,v bližini Zemuna, v br-zovlaku, ki je vozil preko Slovenije, Hrvatske in Slavonije v Beograd, strašna ža-loigra: v kupe ju prvega razreda je eksplodiral peklenski stroj, ki je bil od zločinske roke zahrbtno nameščen za naslanjalom. Navit je bil točno na uro, da bi bil moral eksplodirati baš ob prihodu vlaka na beo- Pokojni Janko Lesničar grajski kolodvor. Zaradi majhne zamude vlaka se je zgodilo to že par streljajev pred Zemunom. Smrtna žrtev strašnega dogodka je bil poleg žene beograjskega vseučiliškega prof. dr. Brunettija in — če se prav spominjam enega njegovih otrok tudi znani slovenski zadružni delavec Janko Lesničar, svoječasni ravnatelj celjske Zadružne zveze, takrat pa ravnatelj bivše Oblastne zadruge za kmetijski kredit v Cupriji (današnje Banovinske zadruge za kmetijski kredit v Nišu). Lesničar je bil v mesecu juliju 1931. v Celju pri svoji rodbi- ni na rednem dopustu in se je 1. avg. zvečer »vkrcal« v Celju na vlak, ker bi po nalogu svojega zavoda imel 3. avg. v Beogradu obaviti važne posle pri Privil. agrarni banki in se šele nato vrnil v čuprijo. Peklenski stroj je eksplodiral tik za Lesničar-jevim hrbtom in je v trenutku raznesel njegovo orjaško telo na drobne kose, ki so potem v nastalem požaru po večini zgoreli ali zogleneli. Našlo se je komaj še nekaj ostankov, ki jih je nesrečna vdova skupno s svojim takrat komaj 9-letnim sinom dala prepeljati v Celje in pokopati na sončnih vrhovih slovenskega pokopališča. * ♦ * Lesničarjeva vdova s sinčkom je ostala v težkih razmerah, navezana na le malo rento Pokojninskega zavoda. Skušala je po mirni poti doseči od železniške odnosno državne uprave priznanje odškodnine ali rente za moža-hranilca. Več ko polna tri leta so v ministrstvu zavlačevali zadevo v neskončnost, da so končno slab mesec dni pred potekom zakonskega roka za vložitev tožbe pri rednem sodišču prošnjo Lesničar-jeve odklonili. To vkljub dejstvu, da je profesor dr. Brunetti, ki je kot hranilec preostalih mu rodbinskih članov ostal pri življenju in dobiva 3500 Din mesečno pokojnine, dobil od istega ministrstva za promet že jeseni 1. 1931. izplačanih 108.000 Din odškodnine. Tudi tožbo pred rednim sodiščem sta Lesničarjeva vdova in sin v vseh treh instancah izgubila. Značilno: ko bi se bila opisana tragedija odigrala ne na zemunski strani, ampak že na ozemlju Beograda, kjer je veljaven srbski zakon o odgovornosti železnic, bi bila železniška uprava po besedilu srbskega zakona gladko obsojena. Ker pa je na ozemlju nesreče veljaven še stari hrvatski zakon, je nesrečna rodbina propala. Zakaj nima Jugoslavija v svojem 18. letu obstoja v vseh panogah zakonodaje že enotnih zakonov?! Sinoči — na predvečer tako nagle m tako strašne smrti Janka Lesničarja — sem obiskal njegov grob, ki ga je nesrečna vdo- va vkljub svojemu težkemu, truda m skrbi polnemu življenju vendarle dala lepo opremiti in ga stalno vzdržuje v zelenju in cvetju. Z Žalostjo v srcu sem videl, da »je na mestu, ki je določeno za — četudi skromen — spomenik še vedno samo deščica z napisom: Začasno, Janko Lesničar. Mar naj mu postavi spomenik težko prizadeta vdova s svojimi bornimi dohodki, s katerimi mora preživljati sebe in sina in ga Študirati?! Mar ni pokojni Janko v svojem nedvomno velikem m idealnem delu za napredek m razvoj slovenskega zadružništva zaslužil, da mu to slovensko zadružništvo pokloni skromen nagrobni spomenik?! Menim, da je letošnja obletnica njegove tragedije primerna, da se mu slovensko zadružništvo oddolži. Zadevni predlog je podan Zveza slovenskih zadrug kot pravni naslednici celjske Zadružne zveze, kateri je pokojni Janko posvetil naporno ln idealno delo precejšnjih let svojega življenja. Nadejam se, da bo predlog našel razumevanje pri merodajnih možeh m da bo že ta mesec padla pravilna odločitev. Zato sem smatral za primemo, da ob petletnici batajničke žaloigre napišem te vrstice. Vekoslav Splndler. Joso Bližan Umrl je 1. avgusta rano zjutraj v Zagrebu — zvečer je poklical zdravnika, češ, da ga boli želodec, pomoči pa je umrl zaradi oslabelosti srca — pa se do danes štiri in dvajset ur po njegovem pogrebu ni spomnil niti eden izmed njegovih »mojster«, ki udari pečat sodobne, mu umetniškemu razvoja, toda tO je umetnik, kakršnih bi potrebovali tudi med nami, da popularizirajo slikarsko umetnost. Menda ni greh, če kdo npodah. lja iz ljubezni do rodne grude tipična bistva narodnega življenja. Lepota fcffldo-re je zapeljala celo umetnike, ki so jih poklicni umetnicatni zgodovinarji urvafltjti med yvelike.« Pred nekaj leti sem izrazil znanca v Zagrebu željo, da bi se seznanil z Buža-nom. Zvedel sem, da je slikar sicer družaben človek, čeprav nosi široko boherm-eko klobučevtno na glavi, da pa ne zahaja v mestne lokale b da ga bom dobil goto- vo kje na periferiji. Res. V predmestni krčmi, skoraj na kmetih, je sedel, gledal in posEušaa seljake. O umetnosti nisva go varila, pač pa mi je povedal marsikakšno drobno anekdoto te časo>vs ko je portretiral razne osebnosti jn osebe — tako je razlikoval, — da je mogei živeti svoje borno življenje. BtfSan je s svojim; ^Hkaiml zbudil zani-rmanfla Strokih. slojev za upodabljajočo mmetnoHt Njegovi kzmečfci tipi, največ vdtaffOoriki An v zadnjih letih šestmski. so 'nedvomno umetniško navdahnjeni. Mnogi omaboJBd ln laiki — so mu zamerili, ker je tako rekoč populariziral cigane, toda afl1 ni fcudi to Ae odraz njegove bo-hemeke narave? Da je slikal tudi za denar — pokažite zlasti v naših časih •lil F ^J^H1 W tega ne dela! — s tem vendar rti rečeno, da je delal zmerom in vselej brez težnje po čisti umetnosti ,kar tafco radi očitajo vsem večjim in manjšim samortkom. jasa Btzžan se Je rodfl ZL novembra 1875L v Slsfco. Študiral je gimnazijo v Zagreba to Seslja, ubrtuu šolo na Dunaju. Umetnostno akademijo Je obiskoval na Dunaja ta v Monako vem. Notus. Joso Bužaa: Cigan a belim kruhom Domače vesti * Slovenska predavanja v nacionalni uri radia bodo v teku avgusta naslednja: 6. avgusta: Ivo Peršohc Samostan v Stični in stiski menihi. (Ob priliki 800 letnice oister-cijanskega samostana v Stični). 11. avgusta: Dr. Niko Zupanič, direktor etnografskega muzeja v Ljubljani: Martino da Udine, umetnik naše krvi 14. avgusta: Anton Gmajner, novinar: Ideja nacionalne revolucije med Slovenci. (Ob priliki druge obletnice smrti generala Maistra). 19. avgusta: Zora Lampretova, učiteljica: Primož Trubar (Ob priliki 350. obletnic« njegove smrti). 27. avgusta: Karlo Kocjan-čič, tajnik ljubljanskega Foto-kluba: Nacionalna nota v jugoslovenski umetniški fotografiji. Za solnčenje! Ni olje! Niti krema. Rujavenje ni umetno Tschamba-Fii — osvežujoča tekočina Vas obvaruje solnčarice, Vam naredi lepo rujavo barvo. Oobi se v vseh lekarnah tn drogerijah. Ge-leralno zastopstvo Drogerlja Gregorie, Ljubljana — Prešernova ul. 5. * Zahvala. Povodom moje 801etniCe rud je došlo toliko čestitk, da mi ni mogoče, se vsakemu posebe zahvaliti; torej kličem po tej poti; »Prisrčna hvala vam, dragi gratulantje!« Ognjeslav Grosslinger* naduei-telj v pok. na Muti. * Plačevanje davščin s pšenico. V občinskem svetu mesta Petrovgrada v Bački je skupina občinskih svetnikov predlagala, naj bi mestna blagajna sprejemala pšenico na račun občinskih doklad v letošnjem letu. Kakovost naj bi bila ista. kakor jo hoče imeti Prizad in tudi cena naj bi bila tolikšna, kakor jo to Prizad plačal meslu, od bivši mestne stroške. Občinski svet je nato soglasno sprejel predlog in občinske doklade se bodo lahko s pšenico plačevase do 31. decembra. * Strahovita toča je padala v nedeljo zvečer nad Ljubotenom in delom Pologa. Povzročila je veliko škodo. Posamezni ko-»i so tehtali po pol kilograma, pa si je lahko predstavljati, kako zbita so polja, drevje okleščeno, ljudje obupani. Radi pozne sezije okazijska prodaja SVILE ^a&efine J^ud^cma Oglejte si cene v izložbi. » V Zagrebu ni dneva brez samomora. V nedeljo se je ikončal trafikant Rudolf Frohlich. V restavraciji pri Hraniloviču v Vlaški ulici si je najel sobo in se v njej zastrupil. V pismu je navedel, da pojde v smrt zaradi neozdravljive bolezni. — Pri Goljaku pa se je vrgla pod vlak 18letna Anka Hapinčeva. Lokomotiva jo je strahovito razmesarila. * Spet eden črtan iz seznama zdravniške zbornice. Zdravniška zbornica v Skopi ju je naposled izbrisala iz svojega imenika pri-z renskega »zdravnika« Petra Jovanoviča. Dobila je zanesljive dokaze, da Peter Jo-vanovič nima zdravniške diplome in da ni dovršil medicinske fakultete v Odesi. Slepar je nič manj kakor 25 let padaril in se-veda zagrešil celo vrsto usodnih napak. Prizrenskemu obrtniku Kosti o u je spravil edinega sina s sveta, nakar je sledila tožba in preiskava, ki je bila dolgotrajna, ker je bilo treba dobiti odgovor univerze v Odesi po diplomatski poti preko Češkoslovaške. Zdravniška zbornica pa vodi še nekatere preiskave in bo najbrž izbrisala še nekaj »7/1 ravni kov« iz svojega seznama, * Umor zemunskega advokata pri komisiji na polju. Zemunski odvetnik dr. Stevan Crnobarič se je v ponedeljek podal na komisijo v Sremske Mihajlovcc. Z njim so bili sroski načelnik, župan in občinski tajnik, spremljala jih je orožniška patrulja. Ko so stopali po polju, kjer bi moral tožene« vrniti žito Crnobaričevemu klientu, je nastal prepir in pretep. Toženčev pastorek je skočil dr. Crnobariču za hrbet in ga pogodil z dvema streloma iz samokresa v glavo. Odvetnika so hitro prepeljali v ze-munsko bolnišnico, kjer pa je po nekaj urah izdihnil. Star je bil šele 43 let, na glasu odličnega pravnika in iskrenega Ju-goslovena, ki je vojno presedel v ječah. S politiko se ni bavil. Zapustil je vdovo in sinčka. Njegova smrt je vzbDragi g. K. Kocijančič! Tudi jaz 6em hotel staviti, da bosrte spet po šentflorjansko »politično« nekako okrog oglov zavijali ui zmerjali,_ pa nihče ni hotel niti najmanjše stave riskirati. Pred Bogom in ljudmi ste v zadevi in glede občevalnega tona dosti na slabšem, za skromni dobitek litra črnine pa na toljšem. Čestitam brez zavisti! Dober tek! S pozdravi: H- Smrekar«. u— Ob železniškem prehodu na Gospo-svetski cesti — tako mam pišejo — zastaja večkrat promet, toda takšno zavlačevanje, kaikor smo irru bili priča v ponedeljek, ni potrebno. Okoli četrt na tretjo uro so se zaprle zapornice in pripeljal se je tovarni vlak. Ker ga .niso takoj »pustili na postajo. je obstal tiafco, da je križal cesto in čakal tam šest minuit. Potem so ga spustili dalje, toda zapornice so ostale zaprte še sedem minut, da se je pripeljal s postaje vlak, ki vozi popoldne na Notranjsko in v Italijo. V celoti so bile zapornice spuščene šestnajst nmiinut in med tem se je nabralo na cesti okoli 15 avtomobilov in nad 50 kolesarjev ter veliko število pešcev. Kako lahko bi se bila tudi pripetila kakšna nesreča, ko so Hoteli potem priti v gneči vsi hitro dalje! Ali se to ne da nekoliko praktične je urediti? DR. DEBEVEC zopet ordinira .......................................... Nesreče pod avtomobili in vozovi. Na kirurškem oddelku so včeraj in pred" snočnjim sprejeli kopo ranjencev, med katerimi so biile trii žrtve prometa na naših cestah. Najprej so pripeljali v bolnišnico 47_letnega sobosiikarskega mojistra Josipa Mekindo iz Društvene ulice v Mostah. Blizu remize na Celovški cesti ga je v ponedeljek ponoči povozil neznan avtomobi-list in mu prizadejal precej nerodne poškodbe po glavi in po vsem životu. Iz Ribnice so včeraj pripeljali 29-letnega delavca Stanka Novaika. ki je vozil s konji, pa je padel pod kolesa voza. Podobne usode je bil deležen 32-Jetmi posestnik Ivan Dam s Hudeje pri Trebnjem, ki je prav tako padel pod voz- Včeraj so pripeljali v bol-nišnioo tudi 264etnega mesarskega pomočnika Franca Dularja s Trnovega pristana. Sporekel se je bil z nekimi priložnostnimi delavca na klavnici, pa je dobil nekaj precej resnih vbodljajev v levo nogo in desno stran prsi. Iz Celja e— Sreski načelnik dr. Ivan Zobec je nastopil svoj redni dopust in do 22. t. m. ne bo sprejemal strank. V času njegove odsotnosti ga bo zastopal sreski podnačelnik g. Anton Svetina. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj sestanek v četrtek 6. t. m. v Vojniku pri tovarišu Blažu Jur-ku. Avtobus bo odpeljal izpred celjskega kolodvora jutri ob 14.45. e— Drugi novi mestni avtobus z Dieslo-vrm motorjem je prispel pred dnevi v Celje. Avtobus je znamke Saurer in ima 22 sedežev. V ponedeljek je bila poskusna vožnja z novim avtobusom. Odhod je bil ob 6. zjutraj, potem pa je šla pot čez Trojane, Domžale, Mengeš. Kranj na Jesenice, kjer je balo kosilo, odtod pa v Kranjsko goro in Rateče-Planico. Večina udeležencev je krenila peš čez mejo k Belopeškim jezerom. Zvečer so »e udeleženci vrnili proti Kranju, kjer so večerjali, in nato v Celje, kamor so prispeli ob pol 2. ponoči. Poskusna vožnja je vseskozi uspela. e— »Z nožem sta ga obdelala«. Od očividca smo prejeli: Pod gornjim naslovom je bila 2. t. m. v »Jutru« priobčena notica, da posesfcnikova sinova Martin Pustoslem-šek in Stanislav Železnik nista na postaji v Smartaem ob Paki z noži napadla posest-nikovega sina in tesarskega pomočnika Franca Brzelaka in da je Brzelak sam izzval pretep. To pa ni točno, ker sta Pusto-slemšek in Zeleznik brez povoda od zadaj napadla nič hudega slutečega Brzelaka s koli ter ga poškodovala po hrbtu, glavi, vratu in mu nalomila desno roko. Toliko resnici na ljubo. KINO IDEAL DANES DANES Shirley Temple v njenem največjem filmu Mali polkovnik Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri. e— Naval na bolnišnico. Celjska bolnišnica je sprejela v ponedeljek na novo 46 bolnikov. V oolnišnici je sedaj 289 bolnikov, to je mnogo nad noitaalo. Zlasti na kirurškem oddelku je velik naval. Od Novega leta do včeraj je sprejela bolnišnica že nad 4.8O0 bolnikov nasproti 4136 v istem razdobju lanskega leta. e— Nezgode. Ko se je peljala 201etna odvetniška uradnica Mira Kraškova iz Laškega v soboto okrog 8. zjutraj s kolesom proti kapucinskemu mostu v Celju, je za-vozil v njo neki kolesar. Kraškova si je pri padcu zlomila desno ključnico. — Ko je 321etni, v Marijinem dvoru v Nazarju uslužbeni drvar Franc Pustoslemšek sekal plohe, je padel na sekiro in si preseka! trebuh. — Na neki veselici v št. Pavlu je posestnikov sin Jože Rogel napadel 301et-nega kovaškega mojstra Martina Ajdiča iz šešč pri 6t. Pavlu ter ga udaril s kolom po ramenu in mu z udarcem s steklenico prebil lobanjo. Zdravi se v celjski bolnišnici. e— Dr. Jože Flajs ▼ Celju ne ordinira od 3. do 23. avgusta. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 3TV30 velefilm »Sen zimske noči« in tednik. Iz Maribora a— Po 21 letih se je vrnil v domovino preko Maribora delavec Ilija Mihajlovič iz Palanke, ki je leta 1915. prišel v rusko ujetništvo in ostal tamkaj 21 let. Vrnil se je z ženo in otroki. a— Sreča v nesreči. Po cesti, ki drži iz Maribora proti Sv. Marjeti, je vozil šofer Steinbacher z zaboji slatinske vode težko naložen tovorni avto. Pri Standekerjevi gostilni pa mu je privozil nasproti enovpre-žen voz. Ker se je konj tik pred avtomobilom splašil, je neka ženska skočila z voza, hoteč zaustaviti žival. Šofer je, da bi se izognil vozu, zavozil na rob ceste, kjer je voz zdrknil preko nasipa in pokopal pod seboj šoferja in njegovega očeta. Sreča pa je bila, da se je poškodovalo samo vozilo, med tem ko sta šofer in njegov oče ostala nepoškodovana. a— Žrtve avtomobilske nesreče. Pri Muti je treščil tovorni avto v neko cestno drevo, ki ga je prebil, in se je nato zvrnil 3 do 4 m globoko v obcestni jarek. Šofer in lastnik tovornega avtomobila Josip Roje, ki je sprejel na avto okoli 8 potnikov, ki so ga za to prosili, je z dvema potnikoma, ki sta sedela pri njem. ostal nepoškodovan, dočim se je več potnikov, ki so lažje ranjeni, zateklo v slovenjgraško bolnišnico, le težje ranjeno 48-letno Josipino Mohorkovo so prepeljali v mariborsko bolnišnico. a— Smrt pod drevesom. Pri regulacijskih delih Mure je zaposlen tudi delavec Franc Beziak iz Murskega Središča. Pri podiranju drevesa je prišel po nesrečnem naključju pod padajoče devo. Težko deblo ga je stisnilo k tlom, da so ga tamošnji delavci le s težavo izvlekli poškodovanega in ga odpremili v mariborsko bolnišnico, kjer je pa kmalu nato izdihnil, a— Otroka je vtopila. Mariborski veliki kazenski senat je včeraj obsodil na 4 leta strogega zapora 28-letno poljedelko Gizelo Sabotinovo iz Mostja, ker je letos v ča-su med 14. in 19. aprilom v skledi vode utopila svojega 7 mesecev starega nezakonskega sina Ladislava. Truplo je nato skrila v drvarnici, kjer so ga požrle podgane. a— Preiskava za Krebsovimd morilci ni prinesla v teku včerajšnjega dne novih momentov in so se v teku poizvedb izcimfile tri smeri, ki ba mogle pojasniti vzroke in krivce zločina. a— 30 žrtev žeparske sodrge je bilo doslej na Mariborskem tednu. Policija pa je rztaknila vse nevarne kradljavke, tako da ni bilo včeraj nobene tatvine več. a— Vlomilska konjunktura. Počitnice so konjunktura za vlomilce. Višji poštni kontrolor v pokoju F. Karte trpi zaradi vloma, o kaAereim smo poročali, okoli 4000 dinarjev škode. V Cankarjevi ulici 25 so vdrli v stanovanje trgovskega pomočnika Miroslava Plžberška in mu odnesli zlato uro, zlato verižico in srebrno dozo za cigarete v vrednosti okoli 3400 dinarjev. V Zgornji Voličini pa so zlikovci vdrli v stanovanje posestnika Ivana Žifka ter mu ukradli za 1500 dinarjev obleke in perila. Iz Trbovelj t— Veličasten pogreb tragično preminulega Albina Odlazka. Truplo tragično preminulega Albina Odlazka: ki je utonil v torek 28. p. m., se je sorodnikom in številnim prijateljem, ki eo ga ves Čas neutrudno isikali, posrečilo najiti šele v soboto 1. t. m. pozno popoldne. Požrešni valovi Save so ga potisnili k bregu v Hrastniku. Od tam je bil prenešen v Trbovlje in položen v Delavskem domu na mrtvaški oder. Njegovo kr- OBISČITE od 1. do 9. avguste 1936. JUBILEJNI mariborski teden POD POKROVITELJSTVOM WJ. KR. VIS. KRALJEVIČA ANDREJA (50^, popusta na železnicah od 30. juUJa e* 11. avg. 1936) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija Tekstu Obrt Trgovina Kmetijska razstava - Pokušnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres Jadralno ln mo torno letalstvo • Protiplinska obramba Fllate-llstlčna razstava ln borza znamk - Zgodovina -Umetnost Soclaino skrbstvo - Tujski promet -2ena v obrti - Modna revija Akvaristična -Kuncerejsfca razstava Golobarska razstava -Kongresi Koncerti - Šport Vesellčnl park na razstavišču. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje ... Gostoljubni, lepi Maribor ... VAS VABIJO I sto so številni Trboveljčani dobesedno zasuli z venci in šopki. Kako priljubljen je bil simpatični, komaj 201etni mladenič, je zgovorno pričala nepregledna množica udeležencev pogreba, ki je bil v ponedeljek popoldne ob 16. Pred hišo žalosti mu je zapelo pevsko društvo »Vzajemnost« žalostin-ko »Človek glej.< nakar se je razvrstil žalni sprevod proti farnemu pokopališču. Tik za krsto so stopali globoko užaloščeni starši in ostalo sorodstvo. Delavska godba je med potjo neumorno svirala žalne koračnice. Ob odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od dragega pokojnika g. Majdič, pri čemer se je slehernemu orosilo oko. V poslednje slovo so mu pevci zapeli še >Zadnje slovo<. nakar so spustili krsto v grob. Pogled na globoko potrte starše je bil kaj žalosten. Bodi Albinu Odlazku žemljica lahka; nesrečnim svojcem naše iskreno sožalje! t— Rudniško gasilsko društvo si je nabavilo nov reševalni avlo, katerega blagoslovitev je bila prejšnjo nedeljo na trgn pred cerkvijo. Blagoslovitev je o-pravil duhovni svetnik g. Gašparič, kumovaJa pa je soproga višjega nadzornika gospa Hamrio-va, ki je prispevala znatno vsoto. Fini bukovi PARKETI se ngodno dobe v tovarni Remec & Co, Kamnik Iz Ptuja j— Komorni večer v mestnem gledališču bo danes ob 20. Slišali bomo tenorista Stanka Luk mana iz Ljubljane, virtuoza na gosli Hermana G,regerja in koncertnega pianista Huberta Ankersta. Pri tej priliki nastopi tudi solist plesalec Boris Pilaio i* Gradca. j_ Važno za davkoplačevalce. Od 4. do 12. t. m. je pri mestni občini razgrnjen seznam pridobninskih zavezancev ptujske občine, ki pridejo pred davčni odbor r obravnavo od 17. do 26. t. m. Opozarjamo, da se bodo seje davčnega odbora ob teh dnevih začenjale ob 8. zjutraj. Davčni zavezanci. ki hočejo sejam prisostvovati, morajo biti točna. Seznam je na vpogled dnevno od 10. do 12. v soti tajnika mestne občina. j_ Nezgoda. S češplje je padel l31etnl posestnikov sin Janez Sošterič iz JnršinCorr in 6i zlomil levico. Zdravi se v bolnišnici. j_ Naplavljeno truplo. V Slovenji vasi ja Drava naplavila truplo ponesrečenega delavca Friderika Pečnika iz St Janža. Kakor znano, so ee 30. aprila pri Št. Janža pri regulaciji Drave ponesrečili s čolnom s katerim so vozili kamenje, trije delavci in utonili. Zdaj manjka še truplo enega delavca j_ Spet vlom. Iz sobe v Muržečevi ulici kjer stanuje privatni uradnik Kopp Edu-ard, je neznanec odnesel razno oMeko v skupni vrednosti 2900 Din. Kopp je bil od 24. junija do 1. t. m. na orožna vajah, in je vlomilec med tem časom oplendl sobo. Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčica dobro sredstvo. Ogl. rog. & br. 3M6S/SS Mladina Vodnikovega pokolenja šiška, 4. avgusta. Vedno sem vesel, kadar srečam ljudi, ki z ljubeznijo in z idealizmom posvetijo svoje sile in zmožnosti obči blaginji. V nedeljo so >Vodnikovci« v Zg. Šiški pri > Kamniti mizi« ponovili veseloigro z godbo in petjem »študentje smo.« Nič velikega in nič ne vsakdan j ga ni niti v igri njiti v tem, da je bila predstava na prostem. Le eno je, — velika požrtvovalnost-ki so jo pokazali prireditelji in igralci. Stopil sem ob koncu igre k predsedniku in ga povprašal: »No, kako?« Pa mi je skromno odgovoril: >Saj veste, kako je danes. Težko najdete človeka, ki bi se žrtova!, če vč, da bo tako rekoč delal zastonj. Toda naSe članice in naši č ani ne vprašujejo po plačiJu. oni vedo, kakšen je naš smoter in kakšna so naSa sredstva. Stodvajset nas je približno. Lepa družina — in vsi se razumemo Kdor hoče delati, pride v naše vrste. Daleč smo od politike in prav v tem je naša moč in složnost.« Nato sem se obrni! še na režiserja Ivana Jančiča. Prijazen človek kar se le da — in prav zaradi . tega mu je najbrže tudi uspelo, v tako kratkem času spraviti na deske »študente« Metke Bučarjeve, ki i o a tem delom poveličala kovček tatega rczi.au tičnc lepega, z nedosežnimi ideali prepletenega študentovskega življenja, polnega neutešne ljubezni, podvigov, sreče in razočaranj, ki se ga vsakdo spominja z najlepšimi občutki. »Kako pa z vašimi igralci, g. Jančič?« sem vprašal. »Z eno besedo, požrtvovalni so. Vsi so čez dan zaposleni, zvečer pa se vadimo. O uspehu našega skupnega truda današnje predstave sodite sami. Napravili srno kar smo mogli. Drugič bomo boljše, več izkušenj bo in to nam bo tudi koristilo. Le kritično naa pretipajte, saj kritika našega dela nam bo le v vzpodbudo.« Poslovil sem se, igralci pa so vneto pospravljali oder in odnašala stole. Premišljal sem. kaj naj napišem o njih, kaj naj napišem o godbi, petju, baletu in temperamentnih >zamorcih«, katerim smo se do solza nasmejali. Igralci? Vsak je položi v vlogo vse, kar je mogel. Od glavnih do najmanjših vlog so zadostili gledalcem. Nepozaben nam bo ostal nikoli siti Oki (Mlakar I), pa v navihanosti neugnani študent živko (Obersnel P.), ki bi bil dosegel še večji uspeh, če bi bil nekoliko manj mislil na igro. Tip profesorja Goloba (Jančič L.) je bil podan tako, da se ga ne bi sramoval nobeden naših odrov; veletrgovec K obe (Možina F.) je bil v splošnem zelo dober | in fcudi Brajthut je svojo vlogo dobro rešil. ženske Vloge so bile podane prepričevalno. Ga. Gizela Senčarjeva (Možina V.) se je zelo dobro obnesla kot stroga mamica ob srvoji hčerki nadi (Jančič M.), ki je svojo ljubezensko vlogo izvedla brez pretiravanj, simpatično in naravno. Nina (Zakotnjkova V.) in Klara Seban (Grilo- va O.), bivši subreta, sta bili dobri, le Sebanova je bila premlada iin je med igro večkrat pozabila, da je naglušna. V splošnem pa; prijetno smo bili presenečeni, ko smo odhajali. Sklenili smo, da še pridemo pogledat delo »Vodnikovcev« in poslušat petje in godbo, ki sta razživlja-la naše misJi in naša čuvstva pod spretno takrtirioo g. žižmonda. Efa. Narodni tabor v Radvanju Maribor, 3. avgusta Ob vznožju zelenega Pohorja leži prijazna vasica Radvanje, priljubljena izletna točka Mariborčanov. Sredi vasi razširja svoje košate veje starodavna slovenska lipa, ki so jo bili zasadili naši prednki v znak, da biva ob tem vznožju rod Slovanov. S trpkimi čustvi smo hodili Mariborčani ob naših izletnih dn?h mimo te lipe, zakaj pod njenimi vejami in njeno senco do nedavna nd bilo slišati ne naše govorice, ne naše pesmi. V neposredni blL žnl lipe je bilo 'zbirališče vseh onih, ki jim naša govorica in naša pesem nI bila pogodu Pa je prešlo vse zemljišče z gostilno vred v slovensko posest. Sedanji lastnik g. Jakob Lah, trgovec iz Maribora, je odstopil zemljšče nadebudni sokolski četi v Radvanju, da se je mlada četa na teih, za nas svetih tleh lahko vadila i in da je lahko priredila svoj prvi telo vadni nastop. V nedeljo so se zgrnile množice Sokolstva v veličastni povorkj iz letnega telo-vadišča matičnega društva Sokola Maribora I. v Radvanje. da tam prisostvujejo prvemu nastopu naše najmlajše sokolske postojanke na severnem obmejnem ozemlju. Na čelu sprevoda je jezdila sokolska konjenica,, za njo pa oddelki Sokolov, članov, članic, naraščaja in dece. Starosta mlade sokolske čete šolski upravitelj br. Frim je iarekel dobrodošlico in poudaril veliki moralni pomen, ki ga ima ta proslava zlasti za Radvanje, kjer je baš Sokol poklican- da prekvasi dosedanjo nacionalno mlačnost. S pozivom na pozitivno delo in z vzklikom našemu prvemu Sokolu Nj. Veličanstvu kralju Petru II. je zaključil svo^ ognjeviti govor, naKar je godba zaavtrala državno himno. Predstavnik matičnega društva Maribor I. br. So sič je želel mladi sokolski četi v vznesenih besedah najlepšega razvoja v duh« slovenske lipe, k.i naj prerodi naše Radvanje v novo nepremagljivo sokolsko trdnjavo. Pod slovensko lipo v Radvanju naj razvije Sokol svoja kriLa in naj budno stoji na straži v nizu vseh ostalih neštetih sokolskih trdnjav vzdolž naše meje, ki kliče našemu mlademu kralju: »Naš Kralj-Sokol, Tvoji Soikoli stoje tu na straži in čakajo samo Tvojega povelja!« Tujo govorico naj nadomesti naša. oglaša naj se naša narodna pesem! Nastop je pokazal tako lepe sadove vztrajnega sokolskega dela, da smo na te uspehe lahko ponosni. Vse točke sporeda so izvajali v pravi sokolski strumnosti in disciplini, da so zadivile vse goste. Po nastopu se je razvilo na vsem obsežnem prostoru bivše gostilne Anderle, pod slovansko lipo, pravo narodno slavje, pri katerem je neumorno igrala poštarska godba in sta nastopili tudi pevski društvi »Jadran« in Nanos« iz Maribora z izbranim programom naših krasnih narodnih popevk. S tem nastopom je postavila pogumna sokolska četa Radvanj v svojem razvoju nov mejnik, tu so se položile ob spominu na blagopokojnega kralja mučenjka ta v prisegi mlademu kralju smernice zmago-vrtejšemu pohodu Sokolstva v službi kralja ta domovine! Gospodarstvo Konverzija kmečkih dolgov pri bankah in naše zadružništvo Kakor smo že včeraj poročali, bo kraljevska vlada vzela v pretres vprašanje konverzije kmečkih dolgov pri bankah na podlagi gradiva, kj ga je zbrala Narodna banka. Med tem časom bo Narodna banka pozvala predstavnike bančništva na pred-k<:>nferenco, da spozna stališče bančnih krogov v tem vprašanju. Sedaj poročajo iz Beograda, da je Narodna banka za 10. t. m. sklicala to predkonferenco s predstavniki bančnih organizacij. Na tej pred,' konferenci bodo razpravljali o rezultatih ankete zaradi kmečkih dolgov pri bankah na podlagi posebnega poročila, ki ga je pripravila Narodna banka. Predkonferen_ ca bo razpravljala tudi o predlogih za konverzijo teh dolgov, ki naj bi se izplačali v gotovini. Guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič je že prejel obširen elaborat, ki predstavlja mišljenje naših bančnih krogov o tem vprašanju. Kakcr se zdi, stopa vprašanje konverzije kmečkih dolgov pri bankah v fazo končne odločitve. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, kaj bo s kmečkimi dolgovi pri zadrugah, ki so v marsikaterem pogledu bolj potrebne pomoči nego mnoge banke. Velike in solidne banke v mestih imajo r;izmeroma malo kmečkih dolgov. Pri malih bankah zlasti v Vojvodini in Srbiji pa je mnogo takih, ki so kmetu skozi leta in leta zaračunavale izredno visoke obresti. Spričo vesti, da je predvidena konverzija kmečkih dolgov pri bankah, so se zastopniki zadružnih zvez in vseh krajev države sestali že 3. julija t. 1. h konferenci v kmetijskem ministrstvu, kjer so postavili naslednjo zahtevo: Za naše zadružništvo je rešitev vprašanja kmečkih dolgov pobeno važna, ker so v njegovih vrstah zbrani srednji in mali kmetovalci, ki jih je treba v prvi vrsti razdolžiti. Vrhu tega so zadružne ustanove kreditirale samo kmetovalcem in so prav zaradi tega najhuje prizadete v svo jih življenjskih interesih. Pravična in končna rešitev kmečkih dolgov je izredno nujna potreba. Rešitev je mogoča samo s faktično konverzija tako da prevzame država ali od nje določena ustanova izplačilo upniških terjatev na način, da se bo varovala likvidnost denarnih zavodov in kreditnega zadružništva, na drugi strani pa da bo država prevzela vnovčenje kmečkih dolgov, dovoljujoč dolžnikom najnižjo možno obrestno mero in najugodnejše plačilne roke. Ce tega vprašanja ni mogoče rešiti na ta način in takoj glede vseh kmečkih dolgov, je treba zaradi gori navedenega posebnega položaja zadružništva urediti pred vsem tistj del, ki je v zvezi z zadružništvom. Kraljevska Hlada naj zaradi tega sprejme popolno sodelovanje zadružništva pri končni rešitvi tega vprašanja. Kako dolgo še? To sicer ni postranska zadeva, GLAVNO PA JE NIVEA Nlvea naredi VaSo polt lepo rjavo in deluje prijetno osvežujoče, če ste v vročih dnevih zbiti in utrujeni. Jugoslav. P. Belersdorf & Co., d. s. o. j., Maribor. Proti naročanju železniškega materijala v Nemčiji Pravkar je izšla druga številka nove mesečne revije »Metalurgija«, ki je posvečena pospeševanju industrije železa in kovin. List objavlja zanimivo razpravo o pomenu industrije železa s posebnim ozirom na razširjenje železarnice v Zenici in prav tako zanimivo razpravo o naših bakrenih rudnikih glede na gradnjo rafinerije za elek-trolitični baker v Boru. V tej zvezi prinaša med drugim tudi naslednje odprto pismo glavnega urednika revije g. Zvonimira Martinkoviča dr. Milanu Stojadinoviču, predsedniku ministrskega sveta in ministru zunanjih zadev: Gospod predsednik! V prejšnji številki ^Metalurgije« smo prinesli vest. da bo v Nemčiji naročen za obnovo investicij železniški material v znesku okrog 400 milijonov Din. Ker je glavna kontrola že dala svoje soglasje k temu odloku ministrskega sveta, je bilo sklenjeno, kakor nam sporočajo, da se ta velik nakup izvrši z licitacijo, ki bo pri našem poslaništvu v Berlinu, in sicer tako, da se bodo pred Losi za odstopitev naročila naknadno proučili od strani odbora za oceno državnih nabavk pri finančnem ministrstvu v Beogradu- Seznami za nakup materiala v Nemčiji že obstojajo. Izdelala jih je generalna direkcija državnih železnic in obsegajo naslednji material: 1) tračnice, podložne ploščice in sklopke, 2) žeblji za tračnice, tire-foni. Groverjevi obroči, zakovice in droben material, 3) železniške kretnice in križišča, 4) stroji in orodje, 5) vagonske tehtnice, 6) cevi iz litega železa, 7) signalne naprave. 8) 13 službenih vagonov, 9) dvoosni in četveroosni vagoni. 10) tovorni vagoni, 11) naprave za oskrlo tovornih vagonov z vodo za zračne zavore, 12) material in stroji za železniško delavnico v Kjaljevu, 13) material in stroii za železniško delavnico v Ali. pa? i nem mos'11. Poleg tega materiala naj se naroči iz Nemčije tudi železniški most preko Save pri Zagrebu. Material iz seznama od točke 2. do točke 10. izdeluje domača industrija, kar je splošno znano, in bi bilo potrebno prej proučiti, ali je domača industrija v stanu, da to dobavi na kredit, ne pa da se vprašanje tega nakupa prelomi preko kolena, vse pod stereotipnim in že znanim izgovorom, da se ta nabavka izvrši samo z namenom zmanjšanja našega klirinškega salda v Nemčiji. Ker gre za dolgoročen Tletni kredit, je jasno, da generalna direkcija državnih železnic ne bo mogla letno vplačevati v kliring več nego eno sedmino vrednositi celega naročila. Ali s tem doseže bistveno zmanjšanje klirinškega salda? Ali je potrebno takoj kupiti materiala za 400 milijonov Din, zlasti če to Zenica v enem lestu v stanu, da dobavlja železniške tračnice? Čemu potem gradnja grote proge in razširjenje Zenice? Eno se jasno vidi; nabavka tega materiala se bo izvršila glede na pospešen tempo. s katerim se izvaja, brez zadostne kontrole v pogledu ponudb, cen itd. in bo podobna znanim nabavkam na račun reparacij, s to razliko, da dobave na račun reparacij niso nič stale, sedaj pa gre za naš efektivni denar, za našo dobro valuto in za velik riziko, ali ne bomo v nekaj letih morali za nemško marko dati mnogo več dinarjev nego danes- Gospod predsednik! Kot predstavnik nove sospodarske politike v naši državi ne smele dovoliti, da se ta nabavka izvrši v celoti. V najslabšem primeru naj se izvrši samo sedmina nabavke. ki se bo vplačala še letos v kliring, pr: čemer naj se naroči le najnujnejši material, ki se še ne izdeluje v državi Za ostali del nabavke izpo-slujete, da bosta prometno ministrstvo ki generalna direkcija državnih železnic nujno konsultirala domačo industrijo železa in kovin, kj bo napravila, kar more, da bo šla državi na roko. Državne železnice ne morejo naenkrat uporabiti materiala v vrednosti 400 milijonov Din in zato ni potrebno, da bi se ves ta material naenkrat nabavil in da bi se spravil v skladišča, kjer ti se hranil do trenotka, ko bo potreben, za ta čas pa bi bilo treba plačati obresti. Ne dovolite, gospod predsednik, da bi ta nabavka za 400 milijonov Din zameglila zasluge, ki ste si jih pridobili za razširjenje Ženice in Bora — ne dovolite, da bi se domači kovinski industriji in industriji državne obrambe brez potrebe zadal tak udarec. Sprejmite, gospod predsednik, tudi ob te] priliki zagotovilo posebnega spoštovanja. Zvonimir Martinkovič. Gospodarske vesti =r Likvidna sredstva Državne hipote-karne banke so nadalje prav znatna. V letošnjieim letu se drže likvidna sredstva Državne hdpotekame banke stalno nad 500 mdLijonov Din. Poslednjti izkaz Državne hipotekame banke od 30. junija pa zaznamuje 623.7 milijona Din gotovine in blaga joiških zaipisov Narodne banke. Med aktivnimi postavkami je značilno povečanje komunalnih posojil odnosno posojiil na doklade ie dohodke, ki so narasla od konca aprila do konca junija od 622 na 790 milijonov Din. Povečala so se tudi lom-bardna posojila, in sicer v zadnjih dveh meseoih od 77 na 128 milijonov. Dolg finančnega ministrstva po tekočem računu znaša sedaj 552 milijonov nasproti 461 milijonom ipred dvema meseccma. Naraščanje hranilnih vlog na knjiižice je letos boli počasno. Skupni prirastek v prvem polletju znaša le 22-4 milijona Din, dočim je lani znašal prirastek v istem razdobju 95.2 milijona Din. Hranilne vloge na knjižice znašajo sedaij 1191.9 milijona Din, vloge po tekočih računih pa so se povečale od 249.5 ob koncu lanskega leta na 395.4 milijona Din ob koncu junija. Povečanje opažamo pri fondih in pri kapitalih javnih ustanov. Ob koncu junija je bilo pri Državni hipotekami banki naloženih samostojnih fondov in kapitalov javnih ustanov za 1849 milijonov Din, to je za 82 milijonov več nego v začetku leta. = Davčna prostost za Čebelarsko društvo za Slovenijo. Na osnovi zakona o neposrednih davkih je finančni minister izdal odlok, po katerem se Čebelarsko društvo za Slovenijo iz Ljubljane oprosti plačevanja pridobnime na osnovi člena 47. in plačevanja rentnega davka na osnovi člena 64- zakona o neposrednih davkih, dokler bo delovalo na osnovi sedanjih pravil. = Izvoz srečk Rdečega križa. Finančno ministrstvo je izdalo posebno obvestilo javnosti glede srečk Srbskega Rdečega križa. Te srečke notirajo na naših borzah le okrog 24 Din za komad, dočim znaša tečaj za iste srečke v Parizu 16—16 50 francoskih frankov, to je okrog 50 Din. Da se prilagodi tečaj na naših bcrzah inozemskemu tečaju, je finančno ministrstvo dovolilo, da se te srečke lahko svobodno izvažajo v inozemstvo in uvažajo iz inozemstva. Interesenti se morajo obrniti na bančni valutni oddelk finančnega ministrstva s prošnjo za odobrenje izvoza odnosno uvoza. Seveda bodo moraln oni, ki izvozijo te srečke v inozemstvo, protivrednost v devizah izročiti Narodni bankj^ ki bo devize zamenjala za dinarja. = TJkinjenje sokv^stra nad Našlfika. Kakor smo že poročali, je finančna direkcija v Zagrebu nedavno postavila Na-š:čko d. d. pod sekvester in sicer zaradi dolžnih davkov v višini 46 milijonov Din. Podjetje se je sedai obvezalo, da bo eno tretjino dolžnega davka plačalo takoj v gotovini, ostali dve tretjini pa bo odplačalo v treh letih. Iz Zagreba poročajo, da bo Našička v prihodnjih dneh položila vtsoto 15 milijonov Din. nakar bo istočasno uikinjen sekvester. = Pridelek bombaža ;n zemeljskih ore. hov v Južni Srbiji. Spričo slabih cen za opij so pričeli kmetovalci v Južni Srbiji v večji meri pridelovati druge industrijske rastline. Predvsem so pričeli gojiti bombaž. Letos cenijo pridelek bombaža v okolici Strumice v dojranskem srezu in v Djevdjeliji na okrog 1 milijon kg, dočim | je lani znašal pridelek le 600.000 kg. Seveda je to še majhna količina v primeri z našo potrošnjo. Obstoja na namera, da se produkcija bombaža pri nas poveča na približno 10 milijonov kg V ta namen namerava vlada izdati posebno uredbo, ki bi producentom olajšala prodajo pridelanega bombaža Tekstilna tvorni ca v Nišu je lani prevzela že 410.000 kg našega bombaža. V tej zvezi bo treba tudi olajšati prodajo bombažnega semena, ki ga rabijo tvornice jedilnega olja. Poleg bombaža so kmetovalci v Južni Srbiji pričeli v veliki meri pridelovati zemeljske orehe- ki jih prav tako potrebujejo kot sirovino tvornice jedilnega olja. Produkcija zemeljskih orehov se j naglo dvignila in letos pričakujejo, da bo pridelek znašal okrog 100.000 kg nasproti 15.000 kg v lanskem letu. - — Oživljenje na nemškem hmeljskem trgu. Iz Niirnberga poročajo, da je kupčija v zadnjem tednu zelo oživela. Poročila o slabih izgledih za letino v Zedinjenih državah so povzročila, da se je zelo povečalo povpraševanje po nemškem hmelju iz leta 1935. Na tendenco je bistveno vplivalo tudi poslabšam je letine v Češkoslovaški, kjer je neurje uničilo znaten del nasadov. V preteklem tednu' je premet na niirnberškem hmeljskem trgu dosegel 3314 starih srtotov. — Naše poročilo v nedeljski številki' glede škode na hmeljskih nasadih v Češkoslovaški zaradi neurja, je treba popraviti v. toliko, da je po uradni ugotovitvi neurje vrgilo ob tla in uničilo 36.000 kopov hmeljskih rastlin (to je 2-16 milijona rasiMin), dočim ceni Združenje hmeljarjev v Žatcu, da je uničenih 60.000 kopov (to je 3.6 milijona rastlin). = Dobave: Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema, do dne 13. t. m. ponudbe za dobavo raznega električnega, materijala, dio 20. t.' m. za dobavo 3 električnih motorjev- Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do dne 27. t- m. ponudbe za dobavo trodelmh obročev. Stnojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. t. m. ponudbe^ za dobavo 8.000 kg kalcinirane sode. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 15. t- m. ponudbe za diobavo požarnih cevi, ventilov in obročev iz gume ter delov za ognjegasme aparate, do 20. t. m. za dobavo klora in praška za proizva-jtainje pene ter za dobavo obleke, rokavic, obutve in kocev iz azbesta, do 25. t. m. za dobavo karbida. Dne 6. t- m. bo pri komandi mesta v Celju ofertna licitacija za dobavo 1790 m drv. Dne 6. avgusta bo v imtendatuiri dravske driviznjske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo alkoholnega kvasoa. Ministrstvo vojske in mornarice v Beogradu razpisuje ofertne licitacije za dobavljanje mesa za potrebe vojske za čas od 1. oktobra 1936 do 31. marca 1937., in sicer 14. t- m. za Celje in Škofjo Loko, 17. t m. za Mursko Soboto, L juhi jamo in Slov. Bistrico: 20. t. m. za Dolnjo Lendavo, Maribor, Bohinjsko Belo in 22- t .m. za Novo mesto in Mojstrano. Licitacije se vrše pri posameznih komandah mesit. Borze 4. avgusta Na ljubljanski borzi so oficieini tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kiiringu so avstrijski šilingi ponovno nekoljko popustili in so se trgovali po 8.63, angleški funti pa notirajo 238—238.50. V zagrebškem privatnem kiiringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.59, v angleških funtih po 238, v grških bonih po 28 ki ▼ tah po 6.20. Nemški klirinški čeki 00 prav tako nekoliko nazadovali ln so se trgovaLi v Ljubljani po 13.68, v BeogTadu po 13.6084 in v Zagrebu po 13.62, odnosno za konec avgusta po 13.54 in za konec septembra po 13.4750. Na zagrebškem efektnem tržšču notjra Vojna škoda 363—365 brez prometa. Do zaključkov je prišlo le v 7% Blairovem posojilu po 73.25 (v Beogradu po 73.50) in v delnicah PAB po 231 in 231.50 (v Beogradu po 232). Efekti Ljubljana Amsterdam 2964.58—2979 18 Berlin 1754.20—1768j08- Bruselj 739.96. Curih 1424.22—143129, 218.48—220.54, Newyorft 4329.76 Pariz 289.78—289.22, Praga 181.44. Curih. B?ograd 7, Pariz 20.2050, London 15.3775, Newyork 306.625, Bruselj 51.65, Mj!an 24.1250, Amsterdam 208.2250. Berlin 123.35. Dunaj 57. Stockholm 79.3250, Oslo 77.30. Kobenhavn 68.6250- Praga 12.67, Varšava 57.60. Budimpešta 61. Atene 2.90. Bukarešta 2.50 Deviz* Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 363—365. 4% agrarne 47.50—48.50, 6% begluške 68 den., 6% dalm. agrarne 65 50 den.? 7% invest. 83 den., 7% stabfoiz. 83—83.25, 7% Drž hip. banka 86—87, 7% Blair 73.25—73.50, 8% Blair 83—84; delnice: Narodna banka 6200 den., PAB 734.90— London —4365.98, 180.33— 280.50—231, rana Osijek Beograd. begluške 68. 84, 7% Drž 73.25—73.75 den. (6300). Trboveljska, 130—185, ftefte- 135 bL, Dubrovačka 175 den. 4% agrarne 48—48.50, 6% .85—69 ( 69), 7% stabiliz. 83— hip. banka 86 den., 7% Blair (73.50), Narodna banka 6300 PAB 232.50—233 (232). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 4. avgusta. Začetni tečaji: za sept. 112.875 za dec. 114 75, za maj 115.50; koruza: za sept. 108, za dec. 97. -I- Winnipefl, 4. avgusta- Začetni tečaja.: pšenica: za akt. 108, za dec 106, za maij 107.75. + Novosadska blagovna borza t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica (cene Prizada«): potiska, šlep, 79 kg. 2°/« 127-50 — 128.50; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska, 79 kg, 2% 120-50: sremska in slavonska, 78 kg 3% 114.50. Rž: baška nova 97.50 — 102.50-Ječmen: baški in sremski novi. 64 kg 90 — 92.50. Oves: baški, sremski. slavonski 82.50 — 85. Koruza: baška in banatska 94 — 96- Moka: baška, sremska, s'avonska in banaitska »0g« in »Ogg« 195 — 205; »2« 175 — 185; »5« 155 — 165; »6« 135 — 145; »7« 115 — 125; »8« 100 — 102.50. Otrobi: baški, sremski in bana-tski 72—74. -I- Budimpeštanska terminska borza (4-t m.) Tendenca stalna. Koruza,- za avg. 13-12 — 13.13, za sept 12.80 — L2.82, za maj 11.79 — 11-81. B0MBA2 -f Newyork. 3. avgusta. Tendenca stai-na. Zaključni tečaji: za avg. 12.74 (prejšnji dan 12 72), za dec. 12-09 (12.07). Ustrelil je ljubljenko in sebe Ljubavna tragedija mladega pekovskega mojstra Maribor, 4. avgusta V zadnjih tednih stoji Maribor pod vtisom raznih nesreč in tragedij. Ne miine skoro dan, da ne bi prevzela mesta vest o kakšnem zločinu ali nesreči. Še je Maribor pod vtisom tragedije Ferlinčevih na Aleksandrovi cesti, ko so v Rajčevi ulici št- 2. danes zjutraj spet odjeknili streli, kn so zahtevali človeški življenji. V Studencih pri Mariboru (Slomškova ulica 9.) je pred dvema meseccma prevzel Belinovo pekarno pekovski mojster Slavko Fekonja. 27 Je tn emu pekovskemu mojstru je prav posebno prirastla k srcu Be-linova 19-letna hčerka Ana, čemur je pa Belina nasprotoval in prepoveduj hčeri vsako občevanje s Fekonjo. Anlka je bila uslužbena kot tkalka v Thomovi tovarni v Mlinski ulici, kamor je odhajala vsako jutro na delo. Tudi davi je bila že pred 6. uro na poti v tovarno. Domačinom se je vse čudno zdelo, da je bil Fekonja danes že na vse zgodaj praznično oblečen. Niso pa nič hudega slutili, ker so mislili, da ima gotovo kake opravke v mestu. Neposredno po odhodu njegove ljubljene Ane je skočil na kolo in hitel za njo. Dohitel jo je v Rajčevti ulici. Ko je Ana zagledala Fekonjo. se je skrila v hdšo št. 2, kamor pa ji je Fekonja sledil, ko je bil prislonil kolo k zidu. Prijel je Ano za roko, hofteč jo spraviti z dvorišča- Ana se je tega branila, a tisti trenotek je Fekonja že izvlekel iz žepa samokres. Ustrelil je proti njej dvakrat. Ana se je zgrudila, iz glave in prsi ji je curljala kri. Fekonja je, videč svojo iz-voljenko na tleh, bliskovito oddal dva na- j dalijntja strela samemu sebri v gfervo in se zleknil z zevajooo rano na glavi poJeg nezavestne Ane. Na kraj tragedije so prispeti policijski organi, ki so ugotovili, kar je bnio taebas in 90 odredili prevoz obeh nezavestnih žrtev v bolni šico. Fekonja je kmalu po prevozu izdjhnil. Ana Belinova pa je živela nezavestna še tri ure, nakar je istotako podlegla. Pokojni Fekonja je imel pri sebi dvoje poslovilnih pisem, v katerih izraža željo, dla bi bil pokopan poleg svoje drage Ane, ki jo je tafloo vroče ljubiL ZAHVALA Za mnogofitevflne izraze In dokaze sočutja ob prOBd izgube našega ljubega » SAVO D0MICELJA izrekamo vsem znancem, prijateljem ln društvom našo najgiobo-kejšo zahvalo. Žalujoči ostalL za ustreljeno srnjad preko 12 kg težko plača postavno Cakovec, pod znanimi pogoji TVRDKA E. VAJDA, Čakovec Obračun sledi takoj po prejemu. □□□□□□□□UUULOCJL ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se naj-topleje zahvaljujemo za njihove izraze odkritega sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo našega blagega in dragega soproga, očeta, starega očeta, tasta, strica in bratranca, gospoda IVANA KERSNIČA Posebno se zahvaljujemo g. svetniku dr. M. Rusu za vso skrb, ki jo je izkazoval pokojniku pri lajšanju bolečin, nadalje rodbini Zirkelbachovi, ki nam je stala ob težki uri ob strani, dalje g. Igliču za poslovilne besede ob odprtem grobu, Združenju krojačev in sorodnih obrti ter Bolniški blagajni samostojnih obrtnikov za izkazano naklonjenost, predstavnikom društev in korporacij ter stanovskim tovarišem za tako častno udeležbo, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem, ki so spremili pokojnika, da mu izkažejo poslednjo čast. Sveta maša zadušnica se bo darovala v šentpe-terski župni cerkvi v nedeljo, 9. avgusta 1936 ob 7. uri zjutraj. V LJUBLJANI, dne 4. avgusta 1936. KERSNIČEVI. Skladišče za Jugoslavijo: Jugofarmadja d. (L, ftagrab. Oddelek: SVOJI K SVOJIM ZA PRANJE PERILA UPORABLJAJTE VEDNO LE R E S DOMAČE IZDELKE ! TO JE P E R I O N PRAŠEK ZA PRANJE — NAS SLOVENSKI IZDELEK. Petrolej je za Niponsko življenjsko vprašanje in je skoraj gotovo, da ho prišlo do resnih stvari, če se ne pobota z Rusijo imela od to okroglo milijon ton letno, s nji viri polagoma usihajo, vrhu tega pa w> čimer bi postala neodvisna od uvoza petro- tu kot kupci petroleja Niponce začeli hq>od- leja iz Severne Amerike in Holanrlske In- ; riva-ti Angleži, ki potrebujejo to tekočino dije. Baš odvisnost od Amerike v tem po- ! svoje vojne ladje v Singapuru. To dela. gledu je bila Niponcem zelo neprijetna. To- Niponcem skrbi in poost.ruje njih odnose do da v zadnjem času jim je delal skrbi tudi Angležev prav tako kakor zadeva b sever- petrolej iz Holandske Indije, kajti tamkajš- nim Sahalinom njih odnose z Rusijo. Brezžični signali iz filmske ceste Znanost spet pred težko nalogo Politični dogodki zadnjega časa v Evropi so odvruili pozornost od azijskih zadev. Skoraj nihče ni opazil potovanja predsednika niponskega petrolejskega trusta Ma-zama Sakonija v Moskvo, čeprav je to potovanje malodane odločilno za nadaljnje razjnerje med obema državama. Pred kakšnima dvema letoma je sovjetska vlada odklonila predi«*: niponske pe^ trolejske družbe severnega Sahalina za podaljšanje njene koncesije za nadaljnjih 15 let. Koncesija preneha letos in vsi napori Niponske niso mogli doslej omajati sovjetske vlade v njeni odločitvi. Sedaj je Niponska napravila zadnji poskus, da bi spremenila stališče ruske vlade, s tem, da je poslala v Moskvo predsednika omenjene družbe. Če se bo njegova misija ponesrečila. tedaj je treba računati z novo poostritvijo odnosov med obema državama, ka.jti nafta severnega Sahalina, ki je kakor znano v ruskih rokah, ima nad vse važno vlogo za preskrbo niponskega brodovja. Niponska sama nima nobenih pomembnih virov tega- kuriva. Na Formozi in v Fu-čumi v Mandžuriji pridobivajo Niponci letno kakšnih 50.000 ton, kar je vse premalo za njihove potrebe. Na južnem Sahalinu, ki je niponska last. je petroleja zelo malo, nenavadno dosti ga pa je v severni polovici tetra otoka. Tu je Niponska I. 1929. vzela približno polovico izvirov v zakup in je v zadnjih dveh letih pridobila letno 300.000 ton. Kupovala je poleg tega tudi večji del nafte, ki so jo Rusi pridobivali v svoji režiji, in je računala, da bo v nekoliko letih Raziskovalci Tehnološkega zavoda v Kaliforniji so sprejeli razločno brezžične znake z mesta na nebu, kjer so nebesna telesa Rimske ceste najbolj na kupu. Sredi puščave Mojave stoji velik sprejemni aparat, ki sprejema vsako noč te znake. Aparat sta zgradila člana omenjenega zavoda prof. Potapenko in prof. Do-nald Folland. Najprvo so ga preizkušali na poskuševališču tehnološkega zavoda, pa je tako občutljiv, da ga je motil vsak avto, ki je vozil mimo. Celo potem, ko so ga prenesli na neko samotno farmo, so bile te motnje še prevelike. Tako so se končno odločili, da ga postavijo v puščavo. Signali »i zRimske ceste« povzročajo v aparatu sikanje in praskanje, na katero je postal pozoren najprvo dr. Jansky iz laboratorija Bellove telefonske družbe. Oddaljenost tistega mesta v Rimski cesti, od koder izvirajo domnevno ti signali, znaša 200 sek-stilijonov kilometrov. Tudi naši največji te- leskopi ne morejo odkriti v tej oddaljenosti nič posebnega, morda bodo sedaj kakšna odkritja mogoča po akustični poti, ko je optična odpovedala. Dve domnevi sta, ki skušata pojasniti aktivnost tega pojava. Po prvi domnevi li »Rimske ceste« povzročajo v aparata velikanska temperatura, ki spravlja v osrčju Rimske ceste elektrone v gibanje — pojav, ki ga opažamo v malem, kadar povzroča pregreta nitka radio cevi v zvočniku podobne šume. Po drugI domnevi zadevajo elektroni v najmanjše ostanke svetovnih teles, ki so jih uničile katastrofe pred davnimi časi, in to zadevanje povzroča te znako. Naročniki ponedeljskega , J u t r a" prejemajo revijo Življenje in svet" zastonj. Na zadnji seji angleške kraljeve vrtnarske družbe so skupaj z drugimi organizacijami sklenili, da bi v spomin na kronanje kralja Edvarda VHL v prihodnjem letu zasadili skozi Anglijo od Landsenda do John O' Groatsa drevored. Nadalje so sprejeli predlog, da bi meje vseh angleških grofij označili z drevoredi. Kronanje novega kralja naj bi se sploh izkoristilo za olepšanje mest in vasi s cvetlicami in drevesi. V Londonu se bavi jo že sedaj z vprašanjem, kako naj se za slavnosti kronanja okrasijo ceste prestolnice. Dekoracija bo uglašena na 5>westminstrske barve«, to je na barve angleške kraljeve hiše, zlato ln modro. Mnoge trgovine in hoteli West En-da so obljubili za dekoracijo mesta mnogo tisoč funtov. Zveza poslovnih ljudi Bond Streeta je razpisala veliko nagrado za najboljši dekoracijski načrt za to glavno žilo londonskega poslovnega življenja. Moskva - Tokio s petrolej (ffin^Sft! mlaj OSEMNAJSTI DAN REVOLUCIJE Postavili so ga nemški vojaki ia kaže razne športne disciplino. Drevored skozi Anglijo Kako bodo Angleži ovekovečili kronanje novega kralja Iz zgodovine naočnikov Začetki naočnikov so zaviti v temo davnine, vendar vse kaže, da todo kmalu uča-kali svoj 1000- rojstni dan. Nekoč so menili, da so ljudje poznali naočnike že Okrog leta 2000. pred našim štetjem, menili so, da so jih našli v kraljevi palači K nosa na Kreti, ob gori Idi in v grobnicah Kartagine. V resnici pa je dobiti prve slesove poveča nih naočnikov šele v 10. stoletju po našem štetju. Najstarejši naočniki, ki so se ohranili, izvirajo iz let po 1500. Od 14. stol. dalje jih najdemo naslikane v vseh mogočih oblikah na številnih slikah. Pri tem 6e je zgodil marsikateri anahroni-zem. Tako vidimo tudi Mojzesa, gršiKe modrijane, cerkvene očete. i. dr. naslikane z naočniki. y starem Rimu so poznali samo po. večevalno lastnost z vodo napolnjenih steklenih krogel- Povečave pa niso pripisovali krivini, temveč vodi. Ciceron in mnOgi drugi rimski pisci se pritožujejo nad tem, da se vid s starostjo slabša, a da nimajo zdravniki nobenega pripomočka zoper to. Po najnovejših raziskovanjih je tedaj zelo neverjetno, da bi bil že stari vek poznal naočnike. Lečam podobna, prozorna telesa, ki so jih našli v Ninivah Troji, na Kreti in v Egiptu niso rabila optičnim namenom, temveč kot gumbi na oblekah i. pod. Sklicujejo se pač na neki stavek iz Plinijeve Histor;a naturalis, ki pravi; >Cesar Neron je opazoval borbe gladiatorjev s smaragdom«, berlinski očesni zdravnik prof. Greeff pa meni, da ie ta stavek razumeti talko, da je Neron gledal skozi smaragd, da bi ščitil svoje utrujene j oči, ker je sijalo sonce, torej je šlo za neke vrste zelene zaščitne naočnike. Odkritje grškega matematika Ptolomeja iz Aleksandrije v II. stol. po našem štetju, da se svetloba na skrivljenih prozornih ploskvah lomi, je pripravilo tla za odikritje .naočnikov. Toda šele Arabec Alhazan (966. do 1036) je zapisal v svoji optiki, da bi mogel krogelni segment rabiti za povečavanje predmetov. To delo so pozne«,"!; prevedli v latinščino in ga je bral tudi Roger Bacon (1214 do 1294), ki je opozoril na uporabo krogelnih segmentov za slabovidne stare oči. Okrog leta 1300. so potem izumili konveksne naočnike. Na nekem nagrobnem napisu iz leta 1317. v Firenoi beremo, da je bil neki Savino degli Amati izumitelj naočnikov. Toda iz kronike samostana sv. Katarine v Pisi je razvidno, da je sestavljal naočnike že menih Aleksander de Spira, ki je umrl leta 1313. Leta 1482. omenjajo izdelovalce naočnikov v Norimberku. Takrat pa so uporabljali povečevalna stekla že v vseh deželah, tako zvane »bralne kamne« (lapides ad legendum). Brezbarvnega stekla takrat še niso znali izdelovati, zato so uporabljali za takšne leče kremenec, gorske kristale, berile- Ze leta 1300. omenja neka od- redba velikega sveta v Benetkah poleg braL nih kamnov tudi naočnike. Važne prispevke k zgodovini naočnikov dobimo v zgodovini umetnosti. Slikar Toma-so di Modena je leta 1335. kot prvi upodo-! bil naočnike za obe oči na svoji sliki kardinala Kugona iz Provanse. Leta 1363. priporoča Guy de Chauliac v nekem kirurškem delu naočnike zoper slab vid. Proti koncu 14. stol. so poleg enostranskega naočnika (monokla) poznali že sklopljene naočnike z držalom- V 16. stol. so začeli izdelovati Konkavne naočnike, 1517 je Rafael upodobil papeža Leva X. s konkavnimi naočniki. Od leta 1550- je Hollerius zapisoval redno naočnike zoper kratkovidnost, leta 1804. je Kepler objavil svojo razpravo o kor sti naočnikov. V 17. stol. so prišli naočniki, ki so se pritrjevali za ušesi, z Angleškega aa celino. Držaji 6o kazali najrazličnejše oblike. na kar ie vplivala moda in nošnja lasutj. Neudobnost pri uporabljanju samoočnika je dala povod za izum škarjastih naočn?kov, lornjet. Poleg oblike pa se je v teku stoletij spreminjala tudi optična moč stelkei in prilagodevali so jih posameznim stopnjam slabovidnosti. 1825. je Airy uvedel cilindrič-nosferiona stekla za asticmatske oči, Dondere je leta l.Q60. izboljšal cilindrična ln prizma-tiona stekla Danes je dosegla tehnika naočnikov 0 psihoanalizi«, ki jo je za Tiskovno zadrugo spisal univ. prof. dr. Šerko. O novdh proti-freudovekih strujah v sodobni psihologiji poroča Verns v članku »Psihologi soper Freuda« (>Pritonwioet«, Praga, 22. julija t. !.). Češki pisec stavi uvodoma v vzporedno vrsto tri nauke razočaranja, ki jemljejo človeku iluzije: Marxov dvom o idealnih nagibih mišljenja in dela, ki da je v zvezi z razrednimi koristmi, dalje Nietzschejev mogočni napad na vrednote naše dobe in Freudovo psihoanalizo, ki je odkrila vire človekovega nagonskega dejanja in neha-nja. »Jedro Freudovega nauka o človeku ie odkritje najnotrajnejšega in najglobljega človekovega bistva, ki se v ničemer ne razločuje? od živalskega brtja in ki je ustvarjeno iz nenasitnih nagonov...< Kakor znano, deli Freud nagone v dve skupini; nagoni življenja in nagoni smrti. Prvi so v jedru vedno usmerjeni k spolnemu orgazmu, četudi gre za take reči, kakor so nežnost, spoštovanje, dobrota; to so po Freudu samo odsevi neizpolnjenih spolnih želja. Drugi iščejo v smrti zadnje, najvišje razkošje uničenja. našel zelo važno gradivo. Mnogo maiteria-la je našel tudi v zapuščini slikarja Hynai-sa, ki je bil učitelj nekaiterih slovenskih slikarjev. Odkril je sled izgubljenega Sufci-čevega portreta Hjnaisa in neko večje delo Janeza Šubica. Izmed ostaMh poročil naj omenimo referat lektorja Fedor Steška, ki je v Bolgariji in Jugoslaviji, med drugim tudi v Ljubljani zbiral material za 6esrtavo slovanske glasbeno-znanstvene bibliografije in poročilo Konstantina Viskovatega. ki je v južni Dalmaciji zbiral material o hajdukih. Zanimiv je tudi pregled slovanskih predavanj in jezikovnih kurzov ▼ Pragi in drugod 1. 1935. Jugoslavija je tu obilno zastopana. Talko ta pregled našteva 18 predavanj s splošnimi temami o Jugoslaviji (med njimi v Bratislavi predavanje J. Irm-lerja: »Slovenci — najkukurnejSi slovanski narod«), 8 predavanj iz arheologije in zgodovine, eno iz jezikoslovja in trfje tečaji iz srbohrvaščine, 11 predavanj iz literature, eno o znanstvenih knjižnicah, pet s področja likovne umetnosti, eno iz glasbe, štiri o češkoslov.-jugoslov. stikih, dve iz pri rodnih ved, dve iz tehničnih ved, 22 potopisnih in eno o gospodarstvu Jugoslavije. Ostali del letopisa Slov. instituta vsefc ugodno oceno'Hermanna Wendla. Leposlovje je iz peresa Mirka Maksimoviča in Ne-nada Mitrova. — V »Javnosti«, ki jo urejuje pisatelj Niko Bartulovič, razpravlja dr. Ferdo šišač o ideji podonavske konfederacije, L. Smodlaka je prispeval članek o Bernardu Shawu, Stevan Banko se oglaša k srbsko-hrvatskemu sporu s člankom »Sta nas razdvaja«, dr. Miloš Gjurič pa razpravlja o etičnem pomenu Euripidove »Medeje«. — V avgustovem zvezku »Života i rada« je izSel članek dr. Ksenije Atanasfjevič_»Ople- menjavanje kočnoga i socialnoga života«, Sima Pandurovič se v članku »Pohvala doslednosti« bavi s slučajem beograjskega vse. uč. profesorja Radovana Košutiča in njegovo čudno »poezijo«. ^Petar M Ilič razpravlja v filozofskem eseju o 6mislu in 6vrhi življenja. I4ija Petrovič pa v članku »Bibliografske babimje beogradske nauke« kritizira »Jugosloveraki bibliografski godiš-njak za 1938. g-<, ki ga je izdala beograjska Akademija znanosti. Grgur Berič je prispeval članek »Koliko je bilo srpekih država i kako su one postale«. Nadaljuje so-študija Vice B. Zaninoviča o Dimku Šimu- < novo kestra. Beograd 17.20; Narodne melodije,—18.20?-Plošče. _ 18-30: Pesmi. _ 20.06: Prenos iz Salzburga. — 21.40: Lahka glasba na. ploščah. — 22: Reportaža z olimpiada — 22.30; Lahka in plesna muzika. — Zagrcl* 17.45; Koncert godbe na pihala. — 20; Kakor Ljubljana in Beograd. __ 22.30: Lahka in plesna muzika. — P*aga 19.10; Koncert vojaške godbe. — 19.50; Narodne pesmi.— 2010: Pester program. — 21.45; Reportaža z olimpiade. — 22.15: Koncert salonskega orkestra. — Varšava 19.45: Pevski koncert. — 20.05: Prenoe simfoničnega koncerta i* Salzburga. — 21-40; Plošče. _ 22; Olimpijska reportaža. — 21.40: Klavirski koncert* _ 23; Plesni orkestar. _ Dunaj 12; Koncert orkestra. — 13.15; Reportaža z olimpiade. _ 16.06: Odlomki iz popularnih oper — 17.15: Koncertna ura. — 19.105 Olimpijska reportaža. _20.05; Prenos koiv. eerta dunajskih filharmondkov iz Salzburga; NemSki romantiki. _ 21.40; Lahka godba orkestra — 22.10: Preno6 iz Berlina. —. 22-20; Nadaljevanje koncerta. — 23.45; Lahka in plesna muzika. — Rim 19.20; Lahka glasba. — 2045: Operni večer. _ 22.40: Lahka glasbe. — Nemčija 19: Olimpijski odmevi. — 20.10; Bachova, Beethovnova ia Brahmsova glasba. — 22.30; Olimpijska reportaža. _ 23*.30: Koncert orkestra in solistov. ZANE GRET: 38 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije >Zaiwve poznam že štirideset let. in še nikoli nisem videla Zana, ki bi se bil plašil deila. Lahko bi si osvojili njeno ljubezen, če bi se nehali kakor neumni poditi za Indijanci. S tem se nobena ženska ne sprijazni. Dovolj Indijancev ste pobili. Cas bi že bil, da napravite črto.« »Tega, da se vojskujem proti rdečekožcem, ni več moči izpremeniiti,« Lovec je počasi zmajal z glavo. »Tudi če bi se oženil, bi se mrzlica vrnila in bi zapustil ženo. Ne, jaz nisem za ženiitev. Za nobeno drugo rabo nisem kakor za boj.« »Zakaj se torej nočete boriti za dekle? Ali boste gledali, kako jo odpele eden teh mladih fantov? Le dobro si jo oglejte. Rada se šali iin občudovanje ji dobro de. Zdi se mi, zdi se mi, da niste popolnoma ravnodušni do Betke. Zakaj je ne skušate dobiti?« »Kdo je ta veliki človek zraven nje?« je nadaljevala stara gospa, ko Wetzel ni odgovoril. »Vidite v stransko sobo sta šla.« m m .«« « • _ , I--«, ■ ft Ml r i i- »Miller mu je ime.« *2e ves večer ga opazujem. Nič všeč mi ni. Vem. vem, da sem sitna starka, a svoje dni sem videla mnogo ljudi, in njegov obraz ni pošten. Zaljubljen je vanjo. Ali ji ie kao do njega?« »Ne, Bet ki ni nič do Miiterja. Samo življenja se veseli in zabavati se hoče.« »Utegnila bi se zmotiti. Vsi Zanovi so takšni, da jih je lahko razvneti, in to dekle ie Zanova od glave do peta. Stopiite ponjo in jo privedite k meni. Lew. Povedala vam bom, ali imate kaj upanja.« »Ljuba mamica, morda ie v nebesih žena zame. Na zemlijj je gotovo ni,« ie rekel lovec, in žalosten nasmeh mu je izpreletel mirni obraz. Ralf Miller, ki je bil s svojim početjem vzrok opombam stare gospe, bi bil gotovo v vsaki družbi zbudil pozornost. V njegovem temnem obličju ie bil izraz, ki je opazovalca nehote navdajal z dvomom. Oglata brada, vdrte oči in krepka usta so razodevala močno in neukrotljivo voljo. Kdor koli ga je pogledal, je moral začutiti, da se je nevarno prepirati s tem človekom. 0 Millerjevi preteklosti je bilo le malo znanega. Prišel je bil iz Forta Pitta. kier .ie biil na glasu, da je dober vojak, obenem pa človek nasajenega in prepirljivega značaja. Pripovedovali so. da oi'e in da je b:l prijatelj z odpadniki Mc Keeiem. Elliottom in Girtyjem. Jesen in zimo ie bil preb'l v Fortu Henryju, kier se je udeleževal službe v posadki. Odkar je bil spoznal Betko. ji je izkazoval vsaka-tero pozornost. Tisti večer bi bilo moralo bistro oko takoi opaziti, da je bil Miller pod vplivom nekakšnega mogočnega čustva. Na pol pritajen ogenj se mu je lesketal v temnih očeh. Čudni živčni drget njegovih nosnic je pričal o notranjem razburjenju, ki ga je le nepopolno krotil. Ves večer je kakor senca zasledoval Betko. Njena prijaznost ga je .bila najbrže ohrabrila. Pogosto je plesala z njim in videti je bilo. kakor da bi ii bil l.ubši družabnik od ostalih. Atice in Lidija sta kar strmeli nad Betkinrim vedeniem. Kot zaupni prijateljici sta menili, da nekoliko poznata njena nasntie-n;a in njene mržnie. AH jima Betty ni bila rekla, da se za Mr. Millerja prav nič ne menr? Kai so torej pomenili poredni pogledi, s katerimi ie streljala po njem, če ji mi bilo nič do n'eea? Seveda. Betke ni bilo težko videti z nasmehom na obrazu — sai je je zmerom rada smehliala — a nihče še nj pomnil, da bi bila kakemu moškemu sama daiala pogum. In kakšen je bi'1 pravi vzrok tega obnašanja? Betty je bila začela izvrševati svoj sklep — sklep, da bo tako vesela m čna kakor le kdai kako dekle, kj i,i ne teži srca nobena 1'ubezen. in se bo za vsako ceno ogibala vloge nesrečne mladenke, ki žaluie za daljnim in malomarnim dragim. V nesrečo ie Betty kar predobro igrala to vloeo. Ce izvzamemo Wetzela ki ni s svojimi bistrimi očmd ničesar prezrl, je zbujalo to. da je b® Miller zdaj poln veselosti, v naslednjem trenutku Da ves zamišljen in mrk, le malo pozornosti. Večina mladih moških je bila okusila izvrstni žitovec starega Dana, in njih zardela lica in nenavadno dobra volia tli bila samo posledica piesnih naporov. Ko je Miller odplesal kolo, je od vedel svojo plesalko Betko v enega izmed stranskih prostorov. Ob motno osvetijenih sitenah so stale klopi, na katerih je sedelo nekaj plesalcev. Betko je obšla nekakšna zadrega, in mahoma se je skesala, da rri bila ostala doma. Le nekaj brezpomembnih besed je bilo iz-pregovorjenih, ko se ie godba spet oglasila m .ie Betty naglo vstala s klopi. »Glejte, vsi drugi so že izginili. Vrniva se v dvorano.« »Oh, počakajte,« je hlastno rekel Miller. »ne hodite še. Rad bi govoril z vami. Mnogokrat sem vas že vprašal, ali me hočete za moža. In zdaj vas znova vprašam.« »Mr. Miller, zahvalila sem se vam in vas prosila, da ne govorite o tej stvari, ki je mučna za na.n oba.« je dostojanstveno odvrnila Betty. »Ako ne mislite nehati, ne moreva biti prijatelja.« »Počakajte, prosim, počakajte. Rekel sem vam, da vaš »ne« zame ni veljaven odgovor. Ljubim vas iz vsega srca in iz vse duše in se vas ne morem odreči.« ffttirCf f j« JI oman 47. v $1iQah. Copyright »Pantheon« & »Jutro«. Tomy je hotel za vsako ceno izkoristiti ugodno priliko, ki se ma je ponudila. Zlezel je po požarnih stopnicah v drugo nadstropje in poskušal priti do okna v vojvodo-vem stanovanju, da bi prisluškoval razgovoru zločinskega para uuuuuoncocn Kljub zapovedi mladega gospodarja Hektor ni mogel več ostati v sobi. Skočil je skozi okno in pobegnil CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« P||| odgovor, priložite Le, če zahtevate od J,' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jntra", LJubljana« ---iJmtš Beseda 1 Din, davek 3 Din sa šifro ali dajanje naslova B Din. Nn.jma.njSi znesek 17 Din. Izložbenega aranžerja samostojnega, ki je obenem dober prodajale« ter v ma-nufikturni in modni stroki, popolnoma verziran, sprejme tvrdka Valentin Hladin, Celje. 17639-1 Poslovodjo meAan-e stroke, sprejmem v večjo trgovino z večjim zneskom, ki bi bil obenem tudi družabnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjaka 17574-1 Točilko veščo gostilniških poslov. Iščem za dobro vpeljano gostilno na Sušaku. Pogoji: običajni procenti od prodanega vina, dočim ima lahko kuhinjo na svoj račun. Potrebna kavcija v iznosu Din 3000—5000. Nastop 1. avgusta. Obrniti se je na Marijo vd. Canič Sušak. — Račkoga 64. 17364-1 Služkinja vajeoa vseh hišnih del, — dobi takoj službo. Marija Rolc dimnikarstvo, Bled I. 177504 Šoferja za tovorni Diesel, s kavcijo, iščem. Ponudbe na cel. odd. Jutra pod »Štev. 88«. J77-S2-1 Žensko pisarn, moč sposobno za vodstvo blagovnega ekspeditnega oddelka, »prejme takoj veliko tovarniško podjetje v mestu. V poštev prihajajo samo samostojne uradnice * večletno trgovsko prakso, ki poleg slovenščine obvladajo tudi hrvaščino in nemščino in eo zlasti vešče pisarniških {»oslov blagovnega ekspedita, obračunavanja izvršenih naročil, vodstva zadevnih evidienc itd. Ponudbe s točno navedbo dosedanje prakse na ogl. odd. Jutra pod »Vestna uradnica«. 17703-1 Mlinarski pomočnik dobi službo. Ljubljana. Vič štev. 26. 17764-1 Trgovski pomočnik vojaščine prost, dobro izurjen v špecerijski in kolo-nijalni stroki, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Pošten pomočnike. 17084-1 Mesar in dobro izvežban preka-jevafec dobi službo. Pismene ponudbe : Dolemc., Novo mesto. 17783-1 Poštenega fanta starega 25—28 let, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17781-1 Šoferja z garancijo, sprejmem takoj za avtobaksi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17795-1 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 103 Prav tisti mah je pa kapitan, ki so mu bili sporočili nesrečo, sam priropo-tal po stopnicah. »Kaj je že spet?« je zagodrnjal in zdirjal dol, da bi videl, kako je s ponesrečenimi umetniki... m Vsaka beseda 2 Din j davek 3 Din, ca šifro ali dajanje naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din. Gospod osamljen želi preživeti vsaj nekaj dni dopusta kje na deželi z lepo, preprosto punčko. Ponudbe z načrtom na ogl. odd. Jutra pod »Kolesarim«. 17757-24 Sluihie išče 17Ieten fant absolv. meščanske šole, z znanjem nemščine (ne per-fektno), išče mesto v pisarni ali kak drug primeren posel. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Delovna moč«. 17608-2 Kuharica za vse, vajena samostojnega vodstva gospodinjstva, poštena, čedna, z znanjem nemščine, prosi me-mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica takoj«. 17663-2 Natakarica čedne zunanjosti, z večletno prakso, zmožna večjega obrata, želi mesto plačilne ali v večji restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »23«. 17741-3 Kuharica išče službe k orožnikom ali vdovcu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna in dobra«. 17753-2 Uradnik dober organizator, vešč vseh pisarniških del in strojepisja ter cirilice, išče primerne zaposlitve pri kakem podjetju, strokovni a
  • -ŽSa Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Majhno sobico prijazno in čisto, t dobro domačo hrano oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17394-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam boljši osebij Souporaba kopalnice. Vodovodna 5/1, vogal Tyrševft. 17783-33 Mesečno sobo z vso oskrbo, oddam takoj, opremljeno za eno aH dve Poljanska cesta 111 (Pe- osebi, oddam. Resljcva oe-gle-zen). 17787-21 sta 30. 1.7771-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje i.nslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lahka LETNA OBLAČILA buret, kaša 1 i s t e r i. i. d. v odlični izdelavi si nabavite najceneje pri PRESKERJU, SV. PETRA a 14, Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo. D. STUCIN, tovarna ogledal, Maribor. Za poletje in vroče dneve Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni »Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P< vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S M O S«, ra®-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvofakova cesta št. 1. Telefon 2059 Suha drva, Jrj^ premog, karbopakete 0 ^ dobite pri L POGAČNIK Bohoričeva hL it S. Po Din liter točimo prvovrstno dalmatinsko Tino o novootoorjeni gostilni na Vidovdanski e. IG urejuje Davorin Bavljen. — Izdaja n gonzorclj »Jutra« Adoli EUbnlkar. - 2a Narodno tiskarne d. d. tort ttetarnans Fran« Jeaertek. - 2a maeratm del Je odgovoren Akga Nosafc. — M i IdaMJam,