I NOVOTEKS glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1961 Letnik II. Št. 4 (7) April Izdaja: delavski avet Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Miran Simič Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 31, 71 Zunanja oprema: Brovet Bojan Tisk naalovne strani in vezava: Valvazorjeva tiskarna Videm-Krško Naklada: 700 izvodov VSEBINA: Čestitka h zasedanj DS in UO Nekaj navodil zakona o zdravstvenem zavarovanju O enakomernosti mikane preje Ob dnevu žena Kvaliteta proizvodov v posameznih oddelkih Iz prakse v Italiji Personalne vesti Popravek ZA PRAZNIK PELA O E S T I T A V S E M Č L A K O K K O L E K T I 7 A I IT Ivi U ŽELI 7 E L I K .0 D E L G V K I II USPEHOV D S L A 7 3 II I SVET IZ ZASEDANJ DELAVSKEGA SVETA IN UPRAVNEGA ODBORA V skladu s splošno družbenim in gospodarskim razvojem in z razvijanjem sistema meril dela in s pravilnim razumevanjem ekonomske stimulacije, se je začelo razvijati tako imenovano kompleksno merjenje učinka, to je začelo se je uvajati taka merila dela, s katerimi je mogoče uravnavati osebne do -hodke delavcev, ne samo z ozirom na njihovo storilnost, temveč tudi z ozirom na doseženo stopnjo produktivnosti in rentabilnosti osnovnih sredstev, reprodukcijskega materiala ter delovne sile. Za uvajanje takega načina nagrajevanja so potrebne obširne priprave, med katere spada tudi razdelitev podjetja na ekonomske enote. Ekonomske enote imajo pa še drug važnejši pomen, to je uvajanje čim širšega kroga delavcev v upravljanje, To se pravi, izvršiti je treba decentralizacijo organov samoupravljanja, kajti nemogoče bi bilo, da bi lahko samo en delavski svet v takih materialnih oogojih dela in razdeljevanja opravljal svojo vlogo zadovoljivo0 Naše podjetje je v zadnjih letih naredilo velik gospodarski razvoj, povečalo se je število delavcev, vpeljano je bilo nagrajevanje po enoti proizvoda in v začetku letošnjega leta je bilo podjetje razdeljeno tudi na ekonomske enote in tako je bilo nujno potrebno v,shladiti materialne odnose v proizvodnji z ustreznim sistemom upravljanja. Po obširnih pripravah in razpravah na sestankih političnih organizacij podjetja ter na zasedanjih organov samoupravljanja je delavski svet našega podjetja na svoji 8. redni seji sprejel celo vrsto sklepov, s katerimi se pričenja novo obdobje samoupravljanja. Razpisal je volitve v delavski svet in svete enot, določil dan volitev, izvolil dve volilni komisiji in komisiji za sestavo volilnih seznamov in kar je najvažnejše, sprejel je osnutek predloga tistega dela novih pravil podjetja, ki se nanaša na organe upravljanja, to se pravi, določil je pristojnosti svetov enot podjetja. Na svete enot se je preneslo del pristojnosti delavskega sveta in upravnega odbora, poleg teh Pa so ti dobili še nove pristojnosti, teko da bodo razpravljali in odločali o stvareh in problemih, ki so nastali v zvezi 2 ustanovljenimi ekonomskimi enotami in novim načinom gospo -darjenja. Dobili pa so tudi materialna sredstva, o pravilni uporabi katerih bodo sami odločali. Tako se na njih prenese del amortizacije osnovnih sredstev enote, dalje sredstva za °sebne prejemke delavcev posamezne enote? ta pa bodo določena po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, za delavce posa- mazne enote in podobno. Z osnutkom predloga novih pravil podjetja je predvidena tudi oblika neposrednega upravljanja,' To so zbori posameznih predračunskih oziroma ekonomskih enot, če volijo te skupni svet, ter zbori po izmenah in drugih organizacijskih enotah,v Na te zbore delavcev se bo v prihodnosti preneslo pristojnosti sedanjega delavskega sveta in svetov ter bo tako najdosledneje uresničeno načelo samoupravljanja. Poleg tega je delavski svat na že omenjeni seji sprejel tudi sklep, da se v celoti sprejme poročilo centralne inventurne komisije o letni inventuri menze in da odgovorni o-sebi plačata izkazani man j ko. Sprejet je bil plan .izkoriščanja sklada za kadre, ki znese v skupnem znesku 2,245.721 din in plan izkoriščanja reklamnih stroškov 7,600.000 din tar določena višina reprezentančnih stroškov 1,000.000 din za leto 1961. Za prodajalno je bil sprejet sklep, da bo ta se naprej poslovala s 6 # maržo in da se jim bodo izplačevale plače na osnovi dosedanjega pravilnika s SO ^ izplačilom. To pa zato, ker je prevladovalo mišljenje, da bo kolektiv prodajalne z večjim prizadevanjet. za promet vseeno dovolj stimuliran. Glede na finančno stanje občinskega ljudskega odbora Novo mesto je delavski svet sklenil, da posodimu ObLO-u 20,000.000 din z odplačilnim rokom do štirih let, vendar s pogojem, da bomo dobili, posojilo od stanovanjskega sklada za isti ali za večji znesek. Na predlog komisije za prevzem in odpis osnovnih sredstev, je delavski svet sprejel sklep, da se odpiše nekaj osnovnih sredstev, ki ne ustrezajo več svojemu namenu, oziroma niso primerna za nase potrebe. Sklenjeno je bilo tudi, da se nabavi črpalko za klima- napravo, za obrat II. S predlogom upravnega odbora, da se poveča počitniški dom v -Novigradu za pet sob, e skupno 15 posteljami, sc se strinjali vsi orani delavskega sveta. Ustanovljena so bila tudi nova delovna mesta in to: sekretar organov delavskega samoupravljanja, personalni referent in invsnturist. Upravni odbor podjetja je imel v zadnjem času dve seji. Na njih je obravnaval predloge za delavski svet ter stvari iz izključno svoje pristojnosti, kot n,pr.: zavrnil de pritožbo zoper odločbo o odpovedi delovnega razmerja Franca Novaka, ugodno rešil pritožbo Antona Vidmarja, določil, da se vselita v izpraznjeni stanovanji Jože Klobučar in Jože Gorenc, določil je honorar za zdravnika, ki bo ordiniral v naši obratni ambulanti in sklenil, da se sprejme v službo bolniška sestra za 4 uro dnevno. Zelo obširna je bila razprava o slabi kvaliteti dera v tkalnici. Sprejet je bil sklep, da se analizirajo vzroki napak in da se odgovorne osebe, predvsem tiste, ki so vezane na faktor, prikrajša pri osebnih prejemkih. Imenovana je bila komisija, ki bo določila posameznike, ki so upravičeni za povračilo plačanih železniških vozovnic. Poleg tega pa je upravni odbor reševal še colo vrsto prošenj. M. S, NUKAJ NAVODIL ZAKONA 0 ZDRAVSTVUN3M ZAVAROVANJU Zavod za socialno zavarovanje je pooblastil naše Podjetje, ker ima več kot sto zaposlenih, da lahko opravlja nekaj zadev, ki spadajo drugače v njegovo pristojnost. Zato vam naj dam nekaj navodil in pojasnil v zvezi s tem. Vsak zavarovanec mora biti, ko pride v podjetje, pri-javljer v osmih dneh na Zavodu za socialno zavarovanje, zato je dolžnost vsakega, la dostavi v splošni sektor vse potrebne dokumente, to je delavsko knjižico in zdravstveno izkaznico 2ase in družinske člane, da se vpiše nova zaposlitev. 1•/ Zdravstvena izkaznica Zdravstveno izkaznico dobi vsak zavarovanec, ko nastopi delo, na podlagi prijave o zavarovanju. Družinski člani. a) Zakonec mora imeti osebno izkaznico ali izpisek iz Poročne matične knjige, če sklenitev zakona ni razvidna že iz osebne izkaznice, in potrdilo finančnega organa ljudskega odbora o višini dohodkov zakonca, če se ta ukvarja s samostojno poklicno dejavnostjo. Dohodki ne smejo presegati 2.ooo din mesečno, če pa ima zavarovanec premoženje, ne vpliva to na družinske člane, b) Otroci dobijo zdravstveno izkaznico na podlagi odločbe 0 otroškem dodatku, če te nimajo pa na podlagi izpiska iz rojstne matične knjige (poročilo o rojstvu). Za otroke starejše od 16 let je potrebno še potrdilo o šolanju, c) Zdravstveno izkaznico dobijo tudi posvojeni otroci na podlagi odločbe o ppsvojitvie Za tuje otroke, brate,sestre in vnuke, za katere se ne prejema otroški dodatek ali za otroke brez staršev je potrebno potrdilo ljudskega odbora oziroma skrbstvenega organa, da otrok nima lastnih dohodkov, ki bi za^-doščali za preživljanje in da živi otrok v skupnem gospodinjstvu z zavarovancem (starši, očim, mačeha, stari oče in stara mati) dobijo tudi lahko zdravstveno izkaznico na'podlagi izpiska iz rojstne matične knjige, osebne'izkaznice ali posebnega potrdila, izdanega namesto osebne izkaznice ter potrdila finančnega organa pristojnega ljudskega odbora c premoženjskem stanju in izja-Ve - potrdila ljudskega odbora pristojnega po kraju prebivališča staršev, da jih zavarovanec preživlja. Če imajo ti družinski dani premoženje, ne sme presegati temeljna dohodnina od kme -tijstva 5oo din letno na posameznega člana kmetijskega gospodarstva, drugi lastni dohodki pa ne smejo presegati 4.000 din mesečno (najemnina od hiše, podpora in podobno). Nezmožnosti za delo članov širše družine ni treba dokazovati, če so člani družine moški starejši od.60 let, ženske Pa starejše od 45 let . Za člane širše družine ki sc mlajši od 60 let, oziroma če so ženske mlajše od 45 let, je treba predložiti tudi izvid invalidsko-pokojninske komisije o njihovi delovni zmožnosti. Ko se zavarovanka poroči moro prinesti zdravstveno izkaznico in jo prepisati na novo .ime, da s tem omogoči hitrejše poslovanje na socialnem zavarovanju in da ni nepotrebnega iskanje imen. Ko gre zavarovanec iz podjetja, se 'nora javiti uslužbencu, ki vrši posle socialnega zavarovanja, vpiše v zdravstveno izkaznico zaposlitev, če pa ima družinske člane, mu da še mapo z vsemi dokumenti. ^•/ Nadomestilo plače Zavarovanec ima pravico nadomestila plače; 1) če je nezmožen za delo zaradi bolezni ali poškodbe, 2) če je v stacionarnem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja, 3 J Če je kot začasno nezmožen za delo na predlog zdravnika 4) če je izostal z dela zaradi določenega zdravljenja ali zdravniškega pregleda oziroma preiskav, ki se ne morejo opraviti izven zavarovančevega rednega delovnega časa, Nadomestilo plače mu pripada le pod pogojem, če zdravnik potrdi, da je upravičeno iskal pomoč med delovnim časom, 5) če je po nalogu pristojnega organa javne zdravniške službe izoliran kot bacilonosec ali zaradi nalezljive bolezni v njegovi okolici, 6) če je od pristojnega organa javne zdravniške službe določen za spremljevalca bolniku, ki je poslan na zdravljenje v drug kraj , 7) če je določen od zdravnika javne zdravstvene službe, da neguje obolelega ožjega člana družine, Pravico do nege imajo zakonec, otroci in starši zavarovanca pod pogojem, da imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja, "bodisi kot družinski člani ali kot aktivni zavarovanec. Zaverovanec dobi dopust zaradi nege bolnega ožjega člana družine, če je po presoji zdravnika družinskemu članu res potrebna nega in če ni v družini nikogar d-ugega, ki bi lahko nudil to nego. Če zboli dojenček,ima mati. pravico do dopusta zaradi nege, čeprav 3© doma še kak družinski član, ki pa ne bi mogel nuditi otroku enakovredne postrežbe kot mati. Potrdilo o tem, da v zavarovančevi družini ni nikogar drugega, ki bi razen zavarovanca lahko nudil nego obolelemu družinskemu članu, izda občinski ljudski odbor ali sindikalna podružnica, če pozna zavarovančeve razmere. Za varovanje ot'”0k v času, ko je eden od roditeljev na zdravljenju v bolnici aji v zdravilišču, se drugemu rodi -"bslju ne prizna pravica de nadomestila plače, ker se tc ne more smatrati kot nega. Bolezenski dopust zaradi nege ožjega družinskega člana se upošteva le, če živi zavarovanec v skupnem gospodinjstvu, Traj anj e pravice do nadomestila place Pravica do nadomestila plačo v času nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ni časovno omejena, ^eie z nastopom popolne ali delne invalidnosti (ki jo ugotovi invalidska komisija) preneha pravica do nadomestila plače, ne glede na to, ali je zavarovanec upravičen do invalidske pokojnine °ziroma invalidnine ali ne. Pravico do nadomestila plače v času, ko zavarovale neguje obolelega ožjega družinskega člana, je časovno omejena. Nadomestilo plače gre zavarovancu: a) največ za sedem dni, če gre za nego družinskega člana, ki je dopolnil 14. leto starosti; največ za 15 dni, če gre za nego družinskega člana, ki je mlajši od 14 let 0 Izjemoma se taka pravica podaljša nad 7 oziroma 15 ^ni na predlog pristojnega zdravnika, kar pa mora biti utemeljeno z navedbo nujnosti ukrepa, diagnoze in podrobnim opisom bolezenskega stanja, vendar največ do 30 dni. Preko 30 dni se Podaljša pravica do nadomstila plače v času nege na predlog zdravniške komisije, če gre za bolnega otroka, ki ga mati doji. Osnova in višina nadomestila plače Nadomestilo plače se določi na podlagi povprečja plač s stalnimi dodatki za delo v rednem delovnem času, ki so bile zavarovancu izplačane v zadnjih treh mesecih pred mesecem v ka-lorem je nastala nezmožnost za delo. To je osnova za nadomestilo plače. Stalni dodatki, ki spadajo v osnovo, so tisti dodatki, ki so sestavni del plače in se od njih plača prispevek za so -oialno zavarovanje, kot so n.pr. položajna plača, funkcijski dodatek, dodatek za posebne delovne pogoje dela, dodatek . na službena leta in podobno. Pri nas imamo nagrajevanje po enoti Proizvoda, kar tudi pride v osnovo. V osnovo za nadomestilo plače se ne vzamejo: 1) dnevnice za službena potovanja, 2) nadomestilo za ločeno življenje, 1) terenski dodatki, 4) plača za nadurno delo, 5) nadomestilo plače za čas bolezni in poroda. Če je trajalo zavarovanje manj kot tri mesece, se vza-kot osnova za nadomestilo povprečje plač, izplačanih do me-Seca, v katerem je nastopil (zavarovalni) primer, ki daje pravico do nadomestila plače. Če je primer, ki daje pravico no Nadomestila plače, nastal v mesecu, v katerem se je začelo zavarovanje, se vzame kot osnova za nadomestilo plače plača, ki bila dogovorjena ali predpisana za redni delovni čas za de-■*-° * ki ga zavarovanec opravlja. Če je bil zavarovanec v staležu nezmožnih za delo vse tri mesece pred mesecem, v katerem je postal ponovno nezmožen za delo (zaradi druge bolezni), se vzame za novo obolenje osnova nadomestila za prejšnje obolenje. Dogovorjena oziroma za redni delovni čas predpisana plača se vzame za osnovo tudi v primeru, če postane začasno nezmožen za delo delavec-pomočnik, ki je bil v zadnjik treh. mesecih pred mesecem, v katerem je postal nezmožen za delo, še vajenec. Dnevno osnovo za nadomestilo plače dobimo tako, da delimo trimesečno plačo s številom dni, za katerega je bila zavarovancu izplačana plača. Če zavarovanec ni vedno delal polni delovni čas, delimo trimesečno plačo s številom ur, ki jih je zavarovanec napravil v rodnem delovnem času. Višina nadomestila plače se določa v odstotkih od osnove za nadomestilo plače po naslednji tabeli: 1./ Ce ima zavarovanec potrebno' zaposlitev, 2./ Ce nima to je 6 mesecev neprekinjeno ali 12 zadostne mesecev s prekinitvijo v zadnjih dveh zaposlitve letih: nesreče pri in poklicno delu od prvega dne dalje obo- ICC i ICC p lenje tuberkuloza loo ; 75 1o spremstvo _ 1! __ _ 100 /o ICC io dolezen do 7 dni 80 1o 60 io izolacija — n — 80 i* 60 1o nega — n — 80 # 60 fo dolezen po 7 dneh 90 '-h 7C r/o izolacija 90 1o 70 /o nega — i* — 90 1* 70 i če še zavarovanec nahaja v bolnici, mu gre nadomestilo plače: če je samski 50 p če ima enega družinskega člana 75 i če ima dva ' družinska člana 90 fo če ima tri in več družinskih članov 100 i° od nadomestila plače. Kot nesreča pri delu se šteje: 1) nesreča, ki se je pripetila na poti na delo oziroma na poti z dela domov in na delovnem mestu, 2) nesreča, ki se je zavarovancu pripetila pri opravljanju državljanskih dolžnosti (pri gašenju požara, predvojaški vzgoji in podobno); 3) bolezen,ki ja posledica kakšne prejšne nesreče pri delu; 4) poklicno obolenje. Višina nadomestila plače v primeru ponovnega obolenja: 1) če postane zavarovanec v 30 dneh po prenehanju bolezenskega dopusta ponovno nezmožen za delo zaradi iste bolezni, se stoje nov bolezenski dopust za podaljšanje prejšnjega bolezenskega dopusta. V navedenem primeru se nadomestilo plače izpla -čuje po prejšnji osnovi in v prejšnjem odstotku, če je podjetje že izplačalo nadomestilo za prvih 7 dni, gre pri nadaljevanju obolenja nadomestilo od prvega dne dalje v breme zavoda; 2) če je bil bolnik že izločen iz staleža bolnih, a postane nezmožen za delo zaradi druge bolezni, štejemo to za nov zavarovalni primer, čeprav dela še ni nastopil. V takem primeru se nadomestilo plače obračuna po novi osnovi in v novem postopku ( ter gre prvih 7 dni ponovno v breme podjetja); 3) če postane zavarovanec po preteku 3( dni ponovno nezmožen za delo zaradi iste bolezni, obravnavamo to kot nov primer in ne kot recidivo in ugotavljamo novo osnovo in nov odstotek za nadomestilo plače; 4) Zavarovahca, ki dela skrajšan delovni čas po 27. čl,,lahko smatramo še vedno za nesposobnega za delo. Ce zboli za novo boleznijo, se mu izplačuje nadomestilo plače po stari osnovi, kot da gre za nadaljevanje obolenja, spremeni se le odstotek, če gre za primer, ki daje pravico do nižjega ali višjega odstotka. Če sta oba roditelja v delovnem razmerju in se nahajata na zdravljenju v bolnici ali zdravilišču, se pri določanju višine delnega nadomestila plače otroci upoštevajo kot vzdrževani družinski člani pri vsakem roditelju posebej. 2ato naj vsak prijavi družinske člane ob vstopu v podjetje, da se mu pravilno odmeri nadomestilo v slučaju zdravljenja v bolnici. Pravica do nadomestila plače za čas plačanega dopusta Nadomestilo plače pripada zavarovancu tudi za dobo, ko mora po odredbi zdravnika prekiniti plačan redni letni dopust zaradi zdravljenja, ki mu daje pravico do nadomestila plače. Prav take se plačani letni dopust prekine v primeril izolacije, nege ali spremstva. Pravica do na lamestila plače za čas neplačanega do- pusta Zavarovancu, ki postane začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, medtem ko je na neplačanem dopustu, gre nadomestilo plače šele po poteku neplačanega_dopusta, če je tedaj še nezmožen za delo. (Nadaljevanje) Mimica Soničar 0 ENAKOMERNOSTI MIKANE PREJE Pod zgornim naslovom je bil objavljen v " Melliand Textilberichte’' član-k K. Rath-a, v katerem avtor razpravlja o vzrokih, napak, ki imajo za posledico neenakomerno pr~jo v predilnici mikane preje. Poleg tega pa so v tem članku nakazane vse možnosti za preprečitev .posameznih nihanj, v kolikor je to sploh možno. Pogoji, ki jih postavljajo odjemalci mikane preje dajo večkrat zelo nejasno sliko, Za moderne preje se navadno zahteva tako nizka toleranca, da se te na morejo držati niti Moderne in dobre predilnice. Po drugi strani pa obstojajo predilnice, ki se omejujejo izključno na ugotavljanje povprečne Številke preje in to iz sledečih razlogov: Obstoječi predpisi določajo, da je finoča mikane P^ajc takrat jiravilna, če povprečna številka preje pri dolžini 3*000 metrov ne odstopa več kot 10 ‘fo ( v plus ali minus) od zahtevane številke. Pri dolžini lo.ooo metrov pa je dovoljeno le 6 $ odstopanje. če pri teh preizkusih vzamemo najmanj pet navitkov preje, v največjih primerih ne bomo ugotovili večjih odstopanj od zgoraj navođenih $. Vendar se na to predilnice ne smejo zanašati, če kontroliramo posamezne navitke, so namreč rezultati popolnoma drugačni. Niso redki primeri, da pri takem ugotavljanju, na primer pri Nm 10, ugotovimo odstopanje za celo številko v plus ali minus. Če je odjemalec zelo natančen, lahko s takim preizkusom povzroči zavrnitev celotne pošiljke preje. Kje 'nastanejo te razlike in kako jih najlažje odklonimo ? Velik del nihanja Številk povzroča neodgovarjajoča manipulacija. Ivo sestavljamo partijo, moramo vedeti ali je linoča vlaken v skladu s številko preje, katero želimo iz-presti. Žal se danes ne moremo več iz kalkulacijskih razlogov držati starega klasičnega pravila, ki pravi, da mora imeti vsaka preja ne glede na številko po prerezu 120 vlaken. S predelavo različnih surovin pa se to ne more več ugotoviti. Vendar so da pri vsaki mešanici določiti štapel. Iz tega lahko spoznamo, čc ho določena mešanica pozneje tvorila čisto strjeno kopreno, kar je prvi predpogoj za brezhibno razdelitev koprene na razdelilnih jermenčkih. Če to upoštevamo, lahko že v naprej izključimo različna nihanja. Ob tej priložnosti je potrebno opozoriti na neenakomernost v gotovi preji, ki se ne odraža v številki preje, temveč v barvi, kar lahko povzroča v gotovi tkanini vidne proga. Če na primer sestavljamo m lange mešanico iz ekstremnih barv, lahko ugotovimo že pri pr.dpreji, da se ne pojavlja Razlika v številki, temveč v barvi. To pa se pripeti na sleda či način: Ako imamo melange mešanico sestavljeno iz črne in bale volne in če je pri tem črna volna znatno finejša in daljša od bele, se črna volnena vlakna usedejo globlje v okovje adjemalnih valjev na milcalniku. Zgornja površina kopreno, ki potuje k razdelilnim jermenčkom, je zaradi tega temnejša, ker jo koprena na delilnih jermenčkih, ki tečejo navzgor,najpiej pripeta od zgornjih mikalnih hlač posameznega para in v tej Smeri tudi vita, je prcdpreja teh mikalnih hlač svetlejša od zašelj enega melanša. Pri spodnjem paru mikalnih hlač pa je obratno, tako da je predpreja tu temnejša; Ta razlika pa ja tako maj lin a, da se jo ne da ugotoviti v predpre ji, ampak se pojavi kot neenakomernost šele v gotovi tkanini. Ta pojav lahko preprečimo na ta način, da od vsake volne na primer polovico barvamo črno, ostalo pa pustimo belo. Na tak način se lahko izognemo številnim reklamacijam, oziroma ■ drugokvalitetnim tkaninam, de v mešalnici sami lahko nastanejo razne neenakomernosti. Ta faza dela izgleda tako enostavna, da se prav zaradi tega marsikatero navodilo ne izvaja dosledno. kobra mešanica surovin je za nadaljnjo predelavo velikega pomeni, prav zaradi tega moramo pred sestavo partije nekatere surovine predhodno prerahljati na mešalnem volku. Skoraj pri vsaki partiji mešanice obstoja več ali manj kvalitet, katere predstavljajo le majhen procent od celote. Te surovine morajo biti nujno predhodno razrahljane, da s tem dosežemo večji volumen in s tem v zvezi enakomernejšo razdelitev v celotni partiji. To velja predvsem pri melanzih. (se nadaljuje) ? PERSONALNE V.iSTI : Marca in aprila so prišli v podjetje: Gabrijela Lazar, Boris Gregorčič, Alojzija Klančar, Boris Vogrinc, Stanislav Černoš. vdšli so: Ivan Kastelic, Janez Kastelic, Janko Kastelic, Anton Cesar, Boris Pelič, Martin Žugelj, Ana Lavrič, Alojzija Kočevar, Ana Prančič, Avgust Lužar. Stanje zaposlenih na dan 22/4-1961 je 721. Od tega 224 moških in 497 žensk. Uslužbencev je 82, delavcev 627, Vajencev 12. ŽOPPiAVEK Cenjene bralce naprošamo, da nam oprostijo ''napako na strani 25, štev. 3., ki jo je povzročil tiskarski škrat. pravilno je: Nerazporejena Nerazporejena sredstva sredstva stanja 2o/2-1961 iz bilance iz leta 1959 152,3o4.808.- 41,035.294.- Uredništvo OB DNEVU ŽENA 8. MARCA V TOVARNI "NOVOTEKS" obrat II. Metlika Žene so se stoletja borile za svoje pravice, predvsem za enakopravnost in volilno pravico. Najmočnejše žensko gibanje je bilo v začetku 2o.stoletja v Nemčiji. Edino levo krilo social demokratske stranke je izražalo revolucionarno razpoloženje nemških delavk in delavcev. Kljub vsem naporom za pridobitev osnovnih pravic tega niso dosegle. Tudi v predaprilski Jugoslaviji so bile žene neenakopravne, šele s "Eočanskimi predpisi", ki datirajo iz meseca februarja 1942, je bila prvikrat v naši zgodovini uzakonjena ženska volilna pravica, Žene so sodelovale v narodno-osvobo-dilni borbi v prvih vrstah na bojišču kakor tudi v zaledju in tako odigrale v drugi svetovni vojni važno vlogo. Priborile so si vse pravice ter se popolnoma izenačile z moškimi v gospodar sko-družbeno-TJCli ti enem življenju. Dan žena pr2snujemo vsako leto v raznih političnih organizacijah, pa tubi doma in v podjetjih. Tudi naš kolektiv je praznoval v prijetnem in prisrčnem razpoloženju. Kolektiv je sicer želel skupno praznovanje, kar pa zaradi dela v treh izmenah ni bilo mogočee Proslave so bile v odmoru vsake izmene. Ob tej priložnosti nam je prišel čestitat tudi zastopnik ObLO tov. Jug in zastopnica ženske zveze tov. Vergotova, ki je tudi spregovorila o pomenu našega praznika. Vsaki izmeni posebej je Čestital tudi predsednik naše sindikalne podružnice tov. Butala. Poleg tega pa smo doživele veliko presenečenje. Vsi moški s tov. obratovodjo na čelu so v vsaki izmeni prevzeli dolžnosti strežnic in nam prijazno servirali obilno praznično Galico. To nam je bilo v posebno zadovoljstvo, ker so se zares potrudili, da ham bi bil ta praznik čim lepši. Ta njihova pozornost nas je resnično ganila in prav je, da se jim na fem mestu najlepše zahvalimo in zaželimo, da bi naša skupna Prizadevanja rodila kar največje uspehe. Čeprav je bilo praznovanje deljeno in zato skromno, j® bilo prisrčno in moški so nam simbolično izrazili svoje spoštovanje do žene-delavke* Na delovna mesta smo se vračale radostne in sklenile, da se bomo še bolj potrudile za doseganje večje produktivnosti in boljše kvalitete naših proizvodov. -delavka- KVALITETA PROIZVODOV V POSAMEZNIH ODDELKIH (Nadaljevanje in konec) Kakšen je vpliv posameznih faktorjev na končno kvaliteto tkanin, ho razvidno iz sledečega opisa. 1. / Vezava lahko bistveno vpliva na kvaliteto. Nekaj vrst "tkanin ima standardne vezave, medtem ko se pri volnenih artiklih, posebno pri "kamgarnih", uporabljajo najrazličnejše kombinacije. Sicer pa je vezava glede na velikost sosledja zaradi tehnološkega postopka več ali manj omejena. 2. / Za vsako vrsto tkanine je potrebno določiti pravilno surovino, t.j. prejo, ali sukanec, ki je najbolj primeren za dosego določene kvalitete. Tako n.pr. nikoli ne bomo dobili kvalitetnih velurjev, če bo preja presukana in slabe kvalitete , 3. / Strokovnjak, ki izdela načrt za izdelavo artiklov, mora vedeti, v kakšno vrsto spada določena tkanina z ozirom na svoj rameo. Poznati mora vse lastnosti, ki so bistvene za posamezne vrste tkanin. Poznavanje vseh teh lastnosti daje jamstvo, da ko tkanina uporabna za določene namene, 4. / Večina gotovih tkanin mora imeti predpisano širino. Te širine predpisuje zakon o standardizaciji (JUS). Vsako odstopanje navzdol predstavlja odstopanje od zakona in se smatra kot prekršek. Za dosego predpisane širine gotovega blaga je treba določiti pravilno širino v grebenu, ta pa je odvisna °d vtkanj a in skrčenja pri apreturi. Na vtkanje vplivajo vezava, gostota in številka preje, vitje, zasuki, vdev in gostota grebena, medtem ko povzročajo krčenje razni postopki apre-tiranja. Pravilno določevanje v grebenu je možno le po praktičnih izkustvih, 5. / Gostoto niti po osnovi in votku imenujemo nastava. To je eden izmed najvažnejših činiteljev kvalitete. Gostota je v kesni povezavi s številko in vrsto preje ter z vezavo. Le a pravilno nastavo lahko dosežemo končno uporabnost in kakovost tkanine, 6*/ V nadalnji obdelavi v apreturi lahko izgubi tkanina na teži. Ce je teža tkanini vnaprej določena, je treba surovo tkanino stkati za toliko težjo, kolikor znaša izguba materia-pri apretiranjUo Nasprotno pa lahko apretura poveča te-20 tkanine na gotovo enoto mere, kar je treba pri tkanju spet upoštevati. ?*/ Od pravilne izbire vzorcev zavisi v veliki meri uspeh Prodaje. Niso redki primeri, da potrošnik raje popusti pri Irpežnosti, samo da je tkanina po najnovejši modi. Izdelava vzorcev je predvsem stvar dobrega okusa, ”•/ V volnarskih tkalnicah se pretežno uporablja barvana preja Ker se tkanine perejo že v sami apreturi, morajo biti barve stalne, Tudi obstojnost barv predpisujejo standardi. Barve morajo biti obstojne predvsem proti svetlobi in drgnjenju,si-cer bodo reklamacije na dnevnem redu. Tudi škrobljenje in skrobilna sredstva bistveno vplivajo na kvaliteto blaga, Nepravilno škrobljenje osnove je povod za tkalske napajce .predvsem za pretrge, bkrobilna masa mora biti v apreturi lahko odstranijiva. Sestava škrobilnega recepta je zaradi tega zelo važen činitelj za uspešno in kvalitetno izdelavo tkanin. 9./ Vsa dela v tkalnici in predpripravi morajo biti skrbno Pripravljena, da ne pride do nepotrebnih zastojev in motenj v proizvodnji. Sem spada določitev vrste posameznih strojev, izbira formatov in vrste navitkov, dolžina osnov, število listov, vdevcv v lučalniee in greben, določitev sistema tkanja (enostrojno - dvostrojno) itd, 1°*/ Za normalno obratovanje in za dosego kvalitete je potrebno ustvariti primerne delovne pogoje, to je ustrezno svetlobo, vlago, temperaturo, pravilno in točno dostavo materiala,hitro Popravilo, pravilne utenzilije in za3.cgo rezervmn delov, ki omogoča hitro izmenjavo iztrošenih delov, H•/ Najvažnejši činitelj za dosego dobre kvalitete pa je delo Samo v tistem obratu lahko pričakujemo dobro kvaliteto, kjer vsak delavec na svojem delovnem mestu obvlada njemu poverjeno delo. Težina dela se pa močno razlikuje za posamezne tkanine, Zato se posamezni artikli razporejeni v skupine, od kadrih so bolj komplicirani bolje plačani od enostavnejših. Tudi norma mora biti tako postavljena, da je pri povprečni do-Segljivosti norme kvaliteta zajamčena, Zavedati se moramo, da 2 nestrokovnim nasvetom in malomarnim delom povzročimo napake, Katere se pozneje le redkokje odstranijo. Blago z napakami Se proda kot drugo ali tretje razredno in zaradi tega ne doseže svoje prodajne cene. To pa seveda zmanjšuje realizacijo Podjetja, samemu oddelku, ki je povzročil nekvalitetno blago, Pa občutno znižuje osebne dohodke. Dolžnost obratovodstva in slehernega mojstra je, da dvignejo strokovno znanje svojih de- lavcev, da jih nenehno opozarjajo in poučujejo o vzrokih napak, kajti le takrat, ko ho delavec na svojem stroju specialist, lahko od njega zahtevamo dohro kvaliteto. Surove tkanine za nas še ne predstavljajo gotovega proizvoda, moramo jih apretirati, to je dokončno obdelati, Ko tkanine apretiramo, hočemo, da bi obdržale vse svoje dobre lastrtosti in pridobile mnogo novih. Znano nam je, da je možno v apreturi z nekvalitetnim delom razvrednotiti material. Vsaka izgotovljena volnena tkanina mora imeti določene lastnosti,ki so njeni svrhi potrebni. Čim bolj lastnosti proizvoda ustrezajo namenu porabe artikla, tem boljša je kvaliteta proizvoda,, Sele apretura je tisti oddelek, ki daje proizvodu potrebne in zalitevane lastnusti, podjetju kot celoti pa dober glas o kvaliteti . Pri gotovih tkaninah poznamo tri glavne činitelje kvalitete in sicer: uporabnost tkanine, trpežnost in zunanji videz. Pod uporabnostjo razumemo težo, debelino, mehkobo, togost, odpornost proti mečkanju, nekrčenje po pranju itd, Trpežnost tkanin je odvisna od sledečih lastnosti: trdnosti pri nategu, odpornosti proti drgnjenju, prožnosti tkanine pri upogibu in raztegu, razteznosti ter odpornosti Proti fizikalnim in kemičnim vplivom. Videz tkanine predstavlja vzorec, barva, struktura Površine (motna, svetleča, groba itd.) ter enakomernost in čistoča, to je brezhibnost predenja, tkanja in apretiranja. Uporabnost tkanine pomeni, koliko je tkanina primerja za namen, kateremu je namenjena. Tkanina iz česane volne-j® preje za moške obleke na primer mora imeti sledeče lastnosti: barve morajo biti stalne na svetlobi, pri likanjuf drgnje-nju in znojenju, pri likanju se blago ne sme uskočiti ali sprazniti svojo veljavnost itd, Tudi barva, vzorec in površina tkanine so odločilni za uporabnost tkanine, Pri trpežnosti tkanine je važno, da je tkanina dovolj trdna pri nategu. Poleg tega mora biti tkanina odporna proti drgnjenju, kar je pri moških oblekah najvažnejša lastnost, vplivni činitelj za to odpornost je tudi površina tkanine, z jjo v zvezi pa je tudi splošna prožnost tkanine, to je prožnost ^lede na nateg in upogib, Ti dve lastnosti tvorita tudi od -P°rnust proti mečkanju. Pod odpornostjo proti fizikalnim in kemičnim vplivom razumemo predvsem odpornost proti vplivom sončnih žarkov,vlagi, znoju in prahu. Pod'temi vplivi tkanina prepereva, barva pa obledi, zato je zelo važna stalnost barvil, če nečemo imeti opravka s neljubimi reklamacijami, Videz je pri volnenih tkaninah često važnejši od tr-pežnosti. Skoraj vsaka nova sezona prinese s seboj nove desene, ki so v skladu z obstoječo modo. Zato so moderni vzorci mnogo lažje plasirajo od zastarelih. Videz tkanine pa odločala predvsem barva in vzorec. Že pri nakupu tkanin takoj opazimo enakomernost in čistočo. Zato mora biti gotova tkanina izdelana brezhibno, brez napak, prog, gnezd, madežev itd. To sc najbolj vidne napake, ki jih vsakdo, tudi nestrokovnjak, takoj opazi. Te na splošno naštete lastnosti tkanin so odvisne °d vlaknin, pomožnega materiala, tehnološkega procesa in predvsem dela. Kot v vseh oddelkih, ki proizvajajo polproizvode, je tudi v apreturi delo velikega pomena, nepazljivost in ne-zhanje povzročita lahko v pogledu kvalitete ogromno materialno škodo. Tudi tu je dobra kvaliteta odvisna od strokovnega znanja, vestnosti in občutka odgovornosti na slehernem delovnem ftestu. Zavedati se moramo, da bo le kvalitetno blago zadovoljilo naše potrošnike, ki kupujejo tekstil. Z boljšo kvali-teto si bomo dvignili ugled naše tovarne, v kateri gospodari-mo sami, in s tem prispevali k oblikovanju lepše bodočnosti delovnih ljudi. B.B IZ PRAKSU V ITALIJI Naše podjetje je prejelo za leto 196o od Uprave za tehnično pomoč FLRJ eno tromesečno štipendijo za temo "Študij izbire najpovolnejših surovin za izdelavo določenih kvalitet tkanin iz volne in umetnih vlaken".- Upravni odbor podjetja je stipendijo dodelil meni ter sem bil tako v letu .195o in deloma 1961 v Italiji na tromssečni specializaciji * Danes mnogo govorimo o tehnični pomoči, zato želim povedati par besed o delovanju te pomoči. Tehnična pomoč je mednarodna organizacija, ki daje finančno pomoč za ekonomski ih tehnični razvoj gospodarsko nerazvitih držav. Razlikujemo pa več vrst tehnične poraoči in to: ICA, tehnična pomoč ZDA, ILO, tehnična pomoč mednarodne delavske organizacij e, Tehnična pomoč Združenih narodov, Holandska tehnična pomoč, Belgijska tehnična pomoč, Tehnična pomoč vzhodnih držav. Imamo pa še druge vrste tehnične pomoči, ki dajejo stipendije v glavnem za izobrazbo specialistov, ICA, tehnična pomoč ZDA, daje štipendije za študij v zahodnih državah in to predvsem za inženirje in tehnike,ILO Pa za visokokvalificirane in kvalificirane delavce. Ni pa namen tehnične pomoči pomagati samo z izobraževanjem v tujini, temveč daje tudi gotova sredstva za zgraditev in modernizacijo °°jektov v naši državi ali pa tudi v druge namene. Dodelitev štipendije za študij v tujini nalaga štipendistu in tudi podjetju gotove obveznosti do Uprave tehnične Pomoči. Obveznosti štipendista so predvsem, da mora uspešno naprav.iti izpit iz tujega jezika in da po povratku s speciali-2scije izdela strokovno poročilo ter pridobljeno znanje nudi tudi ostalim podjetjem, v kolikor se to zahteva. Štipendija mi je bila dodeljena spomladi 196o, do 'r’enlizacije pa je prišlo v mesecu novembru. Iz Novega mesta Sem odpotoval 19. il. 196o ter se javil na upravi tehnične pomoči FLRJ v Beogradu. Tam sem se tudi sestal s tov.Lazarjem ^oztnovskim iz tekstilne tovarne Tetovo, ki je imel enako e-ti-Psndijo kot jaz in s katerim sva skupaj preživela tri mesece v Italiji. Ko sem v Beogradu uredil vse potrebno, sem se odpeljal z brzim vlakom preko Zagreba in Ljubljane v Italijo.Prvi daljši postanek je bil na jugoslovanski meji, kjer sem hitro opravil vse formalnosti za prehod preko meje. Cariniki niso lili nadležni in se niso dosti zanimali za mojo prtljago. Po enournem postanku je vlak ponovno potegnil in čez nekaj minut sem 'bil že v Italiji, Na italijanski strani zopet daljši postanek in pregled dokumentov. Cariniki pa so bili tu bolj radovedni in so se posebno zanimali za cigarete in žganje,Tu-11 ta pregled je minul bre-z posebnih komplikacij , K vlaku so nato priklopili italijansko lokomotivo, ki nas je potegnila proti Rimu, kjer sem se moral javiti na italijanskem uradu za lehnično pomoč, ki je vodil vso prakso v Italiji in tudi dodeljeval štipendijo. Od prehoda preko meje smo se po enourni vožnji usta-vili za eno uro v Prstu. Ker ni bilo daljšega postanka, sem si na hitro ogled.al del mesta ob železniški postaji. Po govorici sem takoj opazil, da sem med Italijani, vme3 pa se še sliši tudi slovenska beseda. Iz Trsta je vlak krenil ob Jadranskem morju proti Benetkam, Padovi, Bo].ogni, Pirencam in smo proti večeru prispeli v Rim. Vožnja je bila prijetna, saj mi je nudila prvi Pogled po Italiji. Po 24-urni vožnji iz Beograda sem bil končno v Rimu, ki je glavno mesto Italije in ima dva milijona prebivalcev. ^ mestu je ogromen promet vseh vrst vozil, seveda je največ osebnih avtomobilov. Mesto ima mnogo zanimivosti, ki si jih ]e vredno ogledati. Naslednji dan sem se javil na Upravi tehnične pcmo-ci» kjer me je sprejel direktor. Moram reči, da so bili vsi Uslužbenci z menoj zelo vljudni in mi nudili vse, kar je bilo potrebno. Po enournem razgovoru o moji praksi in načinu življenja v Italiji tor potem, ko tem prejel del štipendije in 2elezniške vozne karte do Milana, sem zapustil upravo tez-* se Podal na ogled mesta. Do odhoda vlaka v severno Italijo, kjer sem tudi prakticiral, sem imel namreč še nekaj ur časa. Iz Rima v Milano sem potoval z ekspresnim vlakom, ki je z brzino preko 100 km na uro drvel mimo Firenc in Bologne vzdolž Apeninov skozi mnogo predorov. Pri Firencah sem zagledal krasno novo dvostezno avtocesto, ki ho povezala severno Italijo z južno. Del ceste je že zgrajen in izročen prometu, Cesta se vije visoko v hribih in je mojstrsko speljana preko Številnih viaduktov. Od Bologne do Milana je vlak vozil po padski dolini,ki je skrbno obdelana ter pomeni za Italijo to, kar za nas Vojvodina. Severna Italija se zelo razlikuje od južne Italije, lu so velika mesta z razvito industrijo. V mestih sem opazil flttiogo televizijskih anten, na podeželju pa zelo malo, To mi je dalo misliti, da j- življenje kmeta težje od delavca, To m°Jo domnevo so potrdila poznejša spoznavanja, saj je danes v Italiji kmetijstvo resen problem, s katerim se pogosto ukvarja italijanska vlada, ki ga skuša z raznimi načini spraviti v normalni tir. Končno sem prispel v Milano, mesto z 1,5 milijona prebivalcev. Tu je promet še skoraj večji kakor v Rimu, ulice Pa so ožje in so prenatrpane z avtomobili, To tudi ni čudno, saj je Milano največji italijanski komercialni in industrijski center. I V Milanu sem se javil pri podružnici Uprave tehnične Pomoči in nato pri firmi "Ccntess" pri g, Zajcu, ki mi je tildi uredil prakso v Italiji pri podjetju Pratelli Pila. Mesto 2a prakso se težko debi, saj tovarnarji zelo neradi sprejemajo Praktikante, posebno iz drugih držav in to predvsem zaradi hude konkurence, ki vlada na tržišču. Tromesečno prakso sem torej opravil pri podjetju pratelli Pila, To je privatna delniška družba sedmih starej-sih bratov, ki pa že imajo dosti svojih naslednikov. Podjetje sestoji iz petih obratov in to: °t>rat za izdelavo volnenega česanca v Genovi, Predilnica česane preje s I4.000 vreteni v Cossatu, predilnica mikane preje, tkalnica s 3oo volnarskirai statvami dr apretura v Coggioli, °d>rat za proizvodnjo trikotaže in trikotažne konfekcije v ®delli9 °I>rat za Izdelavo težke konfekcije v Milanu. Družbi predseduje predsednik, v vsakem obratu pa je ^sposlenih nekaj članov družbe. Vsak obrat ima svoj obračun. Iz Milana sem odpotoval v Genovo, mesto s 700.000 Prebivalci ob Sredozemskem morju. Genova je največje itali- jansko trgovsko pristanišče, kjer pristajajo ladje tudi največ jih nosilnosti s celega sveta. Tudi tu je ogromen promet, veliko je tujcev in to predvsem mornarjev, Zelo lep je novi bel mesta, madt m ko st?;rejši del z ozkimi ulicami ne dela časti temu mestu. V tem predelu se odvija v glavnem nočno življenje, ki je tudi polno raznih prekupčevalcev5 ki nudijo razno blago pc čvasih neverjetno nizkih cenah, V teh ulicah jih nihče ne preganja in tudi policija, ki je sicer precej aktivna^ jih pasti pri miru. Po prihodu v Genovo, kjer me je na postaji čakal zastopnik podjetja Fratelli Pila, sem se takoj javil v podjetju, kjer me je sprejel direktor, V enournem razgovoru sva se pogovorila o poteku prakse v tom podjetju in nato mi je direktor razkazal obrat, v katerem bom naslednje tri tedne prakticiral, Program prakse v obratu za proizvodnjo česanca je obsegal celotni pregled od surovin do volnenega česanca,Obrat ima cca štiristo zaposlenih, štiri glavne oddelke in to; sortirnico volne, pralnico volne, mikalnico in česalnico. Prakso sem nastopil najprej v sortirnici volne, To je nov prostoren oddelek z dobro dnevno svetlobo. Presenetilo pa ms je , da oddelek nima instalirane električne razsvetljave, i'favijo, da ss pri umetni luči ne da dobro razlikovati kvalitete volne, Ker ni umetne svetlobe, morajo pozimi ob oblačnem vremenu čakati na začetek dela tudi po sno uro. V tem oddelku dela cca štirideset delavcev, moških in žensk, oddelek pa vodi vodja oddelka, ki mu pomaga pomočnik. Dela se z opoldansko prekinitvijo in to v zimskem času od 8 - 12 ure in od 13 — ure ter v poletnem času od 7 - 12 ure in 13 - 16 ure, v Volno sortirajo na sortirnih mizah. Čeprav nimajo predpisanih norm, se vsi delavci trudijo, da čim več materiala kvalitetno presortirajo. Količina sortirane volne je odvisna °b kvaltete volne in števila vrst izsortirane volne. Tako en delavec presortira v 8 urah tudi do 800 kg neprane volne, Pri vsakem delavcu se volna stehta in kontrolor jo ponovno pregleda. Pred sortiranjem volno segrevajo v posebni grelni komori, ba se lažje sortira. Drugi oddelek je pralnica volne, V tem obratu so ^•je veliki leviathani, ki operejo v 8 urah do 15*000 kg ne-Prane volne. Vsak stroj ima priključen rahljalnik neprane vol-ne in sušilno peč. V eni izmeni so zaposleni trije delavci. Ti opravljajo vse delo v pralnici kakor tudi čiščenje in mazanje. Čiščenje prve pralne kadi se vrši ob vsaki izmeni, medte ra ko opravijo generalno čiščenje strojev le ob nedeljah. V pralnici volne imajo montirane tudi aparate za pridobivanje lanolina iz mastne vode. Vsa voda, ki se spušča iz pralnih strojev, potuje s pomočjo črpalke skozi aparat /centrifuga/ in tako dnevno proizvedejo v treh izmenah cca 600 kg lanolina, ki ga nato uporabi kozmetična industrija. Naslednji oddelek je mikalnica z dvema obratoma. V starejšem imajo montirani dve grupi po osem mikalnikov, v no.vem pa tri grupe po osem mikalnikov. Seuaj pa montirajo še eno grupo štirih mikalnikov. Oddelek je velik, saj ima 44 mikalnikov. Razpored po grupah je tako urejen, da lahko proizvajajo vse vrste voln od finih do grobih ter od kratkih do dolgih. Vsi mikalniki obratujejo v treh izmenah ter hočejo 2 njimi doseči maksimalno proizvodnjo. Prav malo pažnje pa Posvečajo čiščenju in brušenju mikalnikov. V mikalnici me je posebno presenetila zasedba delovne sile. Oddelke vodi vodja obrata. V vsaki izmeni pa je en Mojster, en pomočnik, en čistilec in dvanajst delavcev, ker je nakladanje ročno, prav tako pa tudi snemanje svitkov na štirih grupah, so delavci zelo zaposleni, še bolj pa strokovni kader. Četrti oddelek je česalnica. Za vsako grupo mikalnikov imajo en asortiment strojev, ki se sestoji iz prvega, drugega in tretjega intersectinga, petnajst do osemnajst če-salnih strojev, intersectinga po česanju, liseze z intersectin-gom in finišerjem. V tem oddelku posvečajo prav posebno skrb česanju volne. Ker so v tem oddelku česalni ‘stroji grlo proizvodnje, koče j o iz njih tudi čimveč iztisniti. Da pa ne gre v škodo kvalitete izdelkov, vršijo stalno kontrolo česanega materiala ter morebitne napake slabega česanja takoj odpravijo. V izmeni je določena kontrolorka, ki kontrolira proizvode pri česanju. Predvsem ugotavlja število nop in nečistoč, izčesek in težo česanca. Ta oddelek v zadnjem času precej obnavljajo in montirajo nove najmodernejše stroje, ki so v glavnem francoske proizvodnje. (se nadaljuje) V.M.