dan rosen »oboi. i.kai» vsak d*n ***** * lxl^a prMnikor. , „< daily Saturday» "gaS* ^ Holidays. PROSVETA Uradntikl tn upravnlikt prostori: 2057 g. Uwndala A v«. GLASILO Off to« of Publication: 2H57 South Uwndala Avt. Talophona, Rockwall 4904 y fta-vear xxvl January aa. lil«. at Um muffln AM «I OtMNH of Marek >. im. Chicago, IB.. četrtek, 19. januarja (January 1»), IÍS3. Su"cÄ^"00 9TKV—NUMBER 13 j« P"«1 k™tkim «■mer drtave Ms*aeh<*«*s. Smt je hbruhniU stavka po-„ ' "v v Bostonu in governor po vsej deieli to ZmT pomo.k.d.jebUkmj- Z po tistem nominiran ia pod- prJdUta - i»»» muJe ^ JrtovrsU v Belo hišo. Ne prej « poslej nI storil ničesar apek-Ukulsrnega. Ampak stri je policijski Mrajk . • • Teddy Roosevelt je bil prostovoljec v vojni s SP»«»"? bi. Iz te vojne ae j« vrnil Junak". To mu je pomoglo, d» je bil izvoljen ta governor j», pod-predsednik* in končno za predsednika. Grover Cleveland je bil neana-ten šerif v Buffalu. Nibče ae ni imenil zanj. Tedaj je začel kampanjo "za iztrebitev zločimflva v Buffalu in obeeil je dva ali tri morilce. "Junak!" Takoj eo ga kandidirali in tavolili «a gover-nerja in par let kssneje je bil predsednik Združenih držav. Lahko gremo nazaj do Lin-colna in videli bomo, da eo a-meriški predeedniki — izvzemši par ničel, ki ao jih imeli inkori-ičevalci za evoj ščit — poStaii predsedniki po kakem "junaškem činu", ki pa za resne in pravične ljudi nt nobeno junaštvo, temveč navadna pustolovščina. Stara ameriška bolezen "hero worship", ki izvira i» pionireke dobe, ko je vsak "moški m<#P nosil puško na remi, nem jermenu — to je oilo pristno ameriško svojstvo — kadar je iskal sreče onkraj frontirja, ta bolezen ie straši ln ruje po ameriški krvi. Zsto pa mlada kri tako obožuje coWboye, boksarje, footfcallske rufijane, skebske barabe in imitaeijske "zloduhe" v filmih. Ra, ra, ra! Kakršen je "narodni duh", taki so narodni jtunakL a a a Nenavadni prizori se odigravajo na ameriških farmah. Na tisoče farm je dnevno na bobnu uradi zaipadlih davkov in dol- trov. V Iowi so zadnji teden ponujali na javni dralbi konje nekega farmarja po dolarju in prafti6e po 26 centov, a nihče ni hotel kupiti. Vse je ostalo farmarju, ki je kupil vso svojo lastnino nazaj sa okrog t sto dolarjev. dočim je dolg znašal več tisočakov. .h. Drugi slučaj je bil v Pennsjrl-vaniji, kjer je šerif na"jwni draibi ponujal konje in krave farmarja po pet centov, kupca Pa ni bilo in lastnik je kupil vso svojo imovino nazaj sa — $1.18, d"lg je pa znašal $1800. Farmarji ai ¿ami pomagajo, ko ko uvideli, da jim noče nihče pomagati. Organizirajo se ii poskrt*, da — ni loupca na jav n;h dražbah. Na U način last-Tlrk dobi vee nazaj skoro zastonj in ze iznebi dolga. Trenotno je to dobro, toda farmar potrjuje kredit, do-Jler obuto j i današnji sistem. Ka-kr> 'n kje ga dobi v bodoče? " znajo farmarji v današnji Uko imenitno pomagnU *«kaj ne obdrže kolektivnega za »talno in si sami organizirajo kreditni aistem? Ali v^io zdaj, da posamezno JJJ1*!« nič, kolektivno * farmArJi or**nisiraH "družno po vaej dešdi in sto-P h v zve«, x dela veki mi orgn- S!ibl Nk> in večdiroktnefnf ^vanja živil po p^ "•n Farmarji bi ne i «H da individual! , ne pomeni več ni£ Ce ei- ne ne pa do- for mailing at spadal ratoö^oätai^prövSunir In »action noarTcTörOct^HenTr^ 1 FAIIUJI FOR BRAJODMAM fBNE SVETF Upor proti saaeganju farm za dolgove In dnvke ae širi preko vse dežele. Rubežnikom za-grosili z linčanjem. — Farma prodana za $1.1S " Oklahoma City, Okla. — O-brambni sveti so najnovejše o-rožje ameriških farmarjev, s katerim bodo skušali protektirati svoje zadolžene farme pred za-sežbo. V zadnjih par tednih vstajajo obrambni svetovi takorekoč čez noč po vsej deželi in predvsem ds na srednjem zapadu. To iflbanje je rezultat naraščajoče reaistenčn proti aasega-nju farm po sodiščih. V Le Marsu, Iowi, so farmarji zadnji teden nasilno nastopili proti pro-dsji posestva John A. Johnsona. Rasoroiili so šerifa in njegove pomočnike, prisilili sodnika na kapitulacijo in zastopniku New York Life Insurance Co. odvetniku Martinu zagrozili z linča-njem, če ne prekliče rubežnL Martin je bil edini kupec. New York Life ima zapadlo hipoteko na Johnsonovi farmi za $88,000. Martin je v imenu družbe ponudil le $80,000, kar je farmarje še posebno razkačilo. Ko so mu farmarji, katerih se je bilo zbralo 800, zagrozili, da ga linčajo na najvišjem drevesu, Če ne zviša ponudbe vsaj toliko kot znaša dolg, je brzojavil v New York, naj mu to dovole "nemudoma, ker gre za moj vrat." Druga skupina fsrmarjev pa je med tem prisilila sodnika ln šerife, da sta preklicala javno prodajo. le slika desperatnosti in rebel-noeti med farmarji. Te dni so trije okraji v Iowi proglasili začasni moratorij na prodajo kmetij, legislatura pa je pričela res* pravljati o predlogi sa splošni moratorij. Slične korake je pod-vzel tudi wisconsinski governer, ki je ns sodišča apeliral, naj prenehajo z rubežnfc dokler legislatura ne sprejme nujnostne zakonodaje. ¡Namen obrambnih svetov je, da preprečijo, če potreba tudi s silo, prodajanje farm po upnikih ali pa vladi radi zaostalih davkov. S. Mosher, eden od voditeljev tega gibanja, je rekel, da farmarji ne zahtevajo nič drugega kot pravico. "Mi smatramo vsako prizadevanje upnikov, da JztirJajo v tem Času svoja poso-ila v polni vsoti, nUj drugega cot goljufije k* I gla ekonomskih razmer." Drugi tipični incident tega farmarskega gibanja pokazpje slučaj v okraju Bucks, Ps.. do katerega je prišlo te dni. Šerif je dobil ukaz, naj proda posestvo John Hanzelu. Kot v prejšnjih slučajih je farmarska protektiv-na asociacija tudi v tem poeegla v zadevo. Na rubežen je prišlo 250 farmarjev, ki so se dogovorili, ds poeežeta v kupčijo dva člsns — edina kupca Rezultat tega je bil, da je bila farma z vso opremo in živino prodana za $1.18! Vse pohištvo je šlo zs šest centov. Bik je bil prodan za pet centov. Pet krav (Dslfs na t. strani.) Kongresnlk La Guardia pravi, da delavec ne defei pleša, kadar počiva, posojeni ali inverti-rani kapital pa vleče dbresti sedem dni v tednu in 8*6 dni v navadnem letu. Njegova zahteva je, da ee izplačevanje obresti o-mejl na pet dni v tednu. Ne bo dosti pomagalo; bodo pa obresti zvišali. U Guardia vsekakor noče prsdlagati. da zakonito zniža na ad vsega kapitala, ki služi produkciji dcfcrin, In zviša na deaet odstotkov od vsega mrtveca kapitala. Na ta način bi mrtvi kapital morda oži- VH.I t a S h/ „ L , m Kriza v Franciji; davki, redukcija Socialisti ao proti novim davkom in redukcijam mesde in orgn« nlsirajo delavce In ksMte «a odpor . i • Pariz, 18. jan.—Finančni minister Chevron je včeraj predložil zbornici prorsčun, ki znaša čez dve milijardi dolarjev (52,-038,000,000 frankov). Deficit se ima kriti z novimi davki h) s znižanjem plač javnim nameščencem. 4 Socialisti so takoj napoved*!i neizprosen boj novim davkom in redukcijam plač in zahtevajo, naj vlada zniža stroške armade, naj odpravi davčne goljufije ter regulira vojne dolgove pa bo pokrila deficit. Javni nameščenci so silno nezadovoljni saradi predlagane redukcije in grozijo s stavko, 'če jim- zbornica zniža plače, Id eo že dovolj nizke. Velika nezadovoljnost je tudi na kmetih, kjer naraščajo davki skokoma, dočlm kmetje ne morejo ničesar prodati. Vlada je v proračunu ignorirala vojne dolgove Angliji in Ameriki. * POSLANCA ZAHTEVATA ORAO-NJO STANOVANJ Japaaai razdajali antri-iko tovarno v Roosevelt bo nadaljeval Hoovro-vo politiko na Daljnem vzhodu Japonsks, 16. jan. — Drhal okrog 200 Japoncev je danes nspaldla tukajšnjo ameriško tovarno Singerjevlti šivalnih strojev in uničila vso premično lastnino s poslovnimi knjigami in dokumenti vred. Policija je Socialistična poslane« predložila legislaturi obAiren program. Gradnja delavskih stanovanj bi bila v rokah mast Harrisburg, Pa. — Socialistična poslanca iz Readinga, Dar-lington Hoopes in Lilith Wilson, m novi legfelaturi predložila program za občinsko gradnjo delavaklh stanovanj, kar je poleg zavarovanja zoper brezposelnost glsvna točka njunega legislativnega programa. Hoopes je izjavil, da je predloga povsem praktična fo tak zakon potreben poaebno glede večjih mest, kot sta Pittsburgb in Philadelphia. (Utiral je Ja-coba Billikopfa, direktorja židovskih dobrotvornih organizacij v Philsdelphiji, "kjer so delavske družine reducirane na stopnjo pocestnih mačk." Velik del tega mesta tvorijo slum-ski predeli, v katerih životarijo med podrti nam i revnejši sloji in—podgane ter mršave mačke. Predloga socialističnih poslancev daje mestom pravico kon-demnacije stavbišč, gradnjo in upravljanje delavskih stanovanj. Najemnina bi naj znašala le toliko, da bi se krili stroški uklju-čivši obresti od investicij, ki bi ne smela presegsti šest odstotkov, in amortizacijo. Hoopes je rekel, da bi ta predloga, če potftane zakon, zrušila bankirsko dominacijo meet, ker bi mesta lahko našla trg za dobre bonde. Močno bi bili prizadeti tudi zemljiški špekulanti, ker bi mesta lahko kondemnira- Voina med zdravniki; nova klinika Zdravniški trust preti s tožbo novi organisaclji, ki je snlžala ponakih uslužbencev v tovarni je bilo ranjenih, dočtoi so ameriški in drugi tujezemdki nameščenci ušli. Policije je prijela o-krog sto napadalcev. Iblrlo, 18. jan. — Japonsko časdpisje piše, ds Ameriks pomaga Kitajcem v oboroženem konfliktu z Japonci. Ameriško ordžje in strelivo prihaja na Kitajsko in v kitajski armadi je mnogo ameriških letalcev. Amerika ima tudi nekakšne zveze s Sovjetsko unijo glede položaja v Mandžuriji. Ameriški poslanik v Toki ju odločno zanika te vesti in prsvi, da ameriška vlada ni odgovorna, U ameriški,, pustolovci privatno Iščejo sluftbe v Kitajski armadi. New York. — Novi predsednik Roosevelt je v torek naznanil, da njegova zunanja politika glede situacije na Dalj njem vzhodu bo slonela ns točki, da Združene države morajo vselej ln povsod braniti svetost mednsrodnih po-godb. Kajti to je temeljni kamen, ns katerega se mors J o o-pirsti vss vezi med narodi. — Tako pravi tudi Hoover; iz tega sledi, da bo RoossveH nadaljeval Hoovrovo politiko v zadevi japonsko-fcitajskega spora. mejah ali pa zunaj. Glede tega je Hoopes citiral prominentnega znanstvenika Ju<* liana Huxleyja, ki je rekel, da bi bilo mogoče bolje pričeti graditi nova moderna meSta, si umske dlstrikte pa opustiti kot neme priče in muzeje današnjega sistema. Hoopes Je mnenja, da v slučaju, če bi mestne avtoriteto ne mogle dobiti cenenih stavbišč v mestih, naj prično graditi pa predmestja ter pustijo slum-ske dlstrikte v razvalinah. Na ta način bi zrsstla nova moderna mesta. Hoopes Je nsgisšal, da vsi pomožni programi ne bodo odpravili revščine, če vlada ne prične z akcijo, da uposli dslaves. On ni izvzeta It! socialističnega programa o zavarovanju proti brezposelnosti, ki predviduje 80 milijonov letnih dohodkov, medtem ko Pinchot priporoča 20 milijonov za oskrbovanje brse-poeelnih ss dobo dveh let in dr žavna delavska federacija 100 milijonov za prihodnje dve Isti. Ameriška meSta so danes še v slabšem stanju kot so bila evropska po vojni in Is s energično akcijo Jih bo mogoče potegniti is ruševin, pravi Hoopes. Chicago. — Zdravniška vojna je izbruhnila v Chicagu. Chicago Medical 8ociety, podružnica splošne ln stare orgsnisacljs ameriških sdravnikov American Medical Society, se pripravlja na legalno bitko s novo zdravniško korporacijo, United Medical Service, ki je ta teden odprla svojo kliniko v štirinadstropnem poslopju p naslovom 23 E. Jackson st. v downtownu. V novi korporaciji Je združenih okoli 800 čikaških sdravnikov, ki naznanjajo, da bodo zdravili bolnike po znišanih certah. Imeli bodo lastno lekarno in vso drugo moderno sdraVstveno opremo. Ker bodo kupoval} zdravilni materUU na dibefe, bodo ga lahko dajali cenejše. Naznanjajo tail, da to sprejeli metodo "masnegm zdravljenja" ln obiski na dom bodo kolikor mogoče omejeni. Prej omenjena zdravniška organizacija napada novo korporacijo s stališča, da je pogasila "medlkalno etiko" in ematra zdravilstvo sa mtvaden business, zato ne sme Imeti zaupanja bolnikov, Organizacija bo skušala s pomočjo sodišča ustaviti poslovanj* nove klinike. Korporaclja pa odgovarja, de zdravniški trust (American Me. dical Society) hoče obdržati sta-re oderuške cene in vsled tc«a nasprotuje vsakemu novemu pojavu na polju medicine, kar ne podpiše predpotopne "etike" tru sta. mm mmmmmmmmmmmmmmrmmmrnmimm Odmav Mvaaallaljava faff- • a k aa v Ewapl Evropako dslsvStvo obaojs far-sno amnestijo fsšlstlčns vlade Brnsslj, Belgija. - Belgijska delavska stranka je sprsjela Vaderveidevo resolucijo, ki žigosa nedavno amnestijo jetnikov v Italiji. Amnestijo proglaša aa fano, ker ni Mussolini naredil nobene rssllke med političnimi In navadnimi jetniki. Pravi, da je v italijanskih jsčah in kaenH niških otokih šs vedno na stotine političnih jetnikov, katerih se amneatija ne tiče. To Mussollnljevo potceo proglaša za slepilo, ki je bilo namenjene za tujezemsko čaeoplsjs. Tudi eksekutiva francoske socialistične stranke svari francosko »javnost, naj ne nšMeOi tej fašistični potez! In navaja ze-a poročila iz Italije, v kats-h Je rečeno, d* so Ječe polne s t*o!lt!čnfml kaznjenci, ki eo MU obsojeni od desetHt do trideset 1st. fiksekutlva angleške delavske stranke pa ,V svojem protestu navaja, da izredna tajna sodišča še vedno delujejo v Italiji. Ta sodišča nleo popustila niti sa las In šs vedno pošiljajo vee n sprotnike fašizma v konfinacljo na Llparzke otoke in druge ka-asnske kolonije ter v Ječe. KONGRES SE »E-DNO "REŠUJE" FARMARJE Kvstnl sistem najbrž ns bo sprejet. "Zaupno" poročilo napoveduje novo zakonodajo Wsahlngton. — Neke agencija v Wsshingtonu, ki ss spscia-llzlra na "zaupna" poročila In napovedi v področju bisnisa in kongresa ter svojo robo prodaja aa vsllk denar Industrijskim magnetom in bankirjem, pravi v najnovejšem plamu, da sedenji kvotnl načrt ne bo sprejet v kongresu. Po tem načrtu bi vlada garantirala nekaterim farmar* jem pIšje cene. Opozicija, pravi ta agencija, ae veča i vsakim dnevom. Dden razlogov ga to Je, ker predlogo spensorlrejo tudi velike Inšuranc kompanije ln drugi farmarskl upniki, kar je ohladilo navduše> nje marsikaterega kongresnika. Načrt pa je tudi dvomljive eko-n omake vrednosti celo aa farmarje, aa konaumente pa novp. breme. Agencije napoveduje, da bo kongrea avišal kapital federalnih semljlščnih bank, ki bo-do prevaele alabe farmareke hipoteke ln druge dolgove od inšuranc kompanij ln bankirjev v aameno sa vladne farmske za-dolžnice. Obresti teh aadolžnic bodo znašale od 4 do 6 odstotkov, dolgovi oeiroms posojils pa reducirani. To pomeni, da bi vlada prevsela farmske dolgove, katere bi v procesu tranaferirenja akušala znižati. Senator Frazier ima predlogo, ki določa znižanje obreatl na farmske dolgove ne pokiruf 0d- - a. .-.i. ^a. h^^am malnki dk* laannsim- stounL Temu naciru pa nasprotuje Rooaevelt, pravi poročilo. Sprejet bo tudi aakon, napoveduje ta agencija, aa rogulira-nje rubešni in sodno prodajanje farm. To delo bo poverjeno krajevnim odborom, ki bodo kreirani v ta namen. Namen tega na* črta Je, da ae ratfbtje sedanja maana akcija farmarjev, ki o-graftajo veo obetoječo addno pro-osduro v zvezi s zaaeganjem farm. Life Insurance kompanije, ki eo največji upniki farmar-Jev, žele, da as aopet vzpostavi "Individualna" akcija. V kaM so farmarji In upnlM. Slednji Imajo v rokah vladni a-parat a sodišči in šsrifl vred. Zadnji pa spoznavajo, da Jim ne bo pomagal ne Peter ne BeveJ, ampak le sami s mllltsntno akcijo. r I. f Insnll M rad Ml grški diiavljen Atsns, 18. jan.—Samuel In-sull, bivši člkaškl magnet, je včeraj zaprosil aa grško držav-ljanstvo. Ako ga dobi, ostane tu do emrti. To bo njegovo tretja državljanstvo. Prvič Js bil angleški državljan, ker le bil rojen v Angliji; v Ameriki je bil naturellziran državljan. DsnnjRdil rekord Dunaj. — V zsdnjl kampanji za novs člsns ao dunajski aotia-listf dobili v snem mssseu 18,-087 novih člsnov — 8,1« moških In 8,906 žensk. Kvota je bila dasst tisoč novih članov — dobili pa eo jih nad tri tisoč več. vndljs hi stare. Prstep v prsskl Berlin, 18. Jan.—Prva aaja nove pruske zbornice Je bila včeraj raebiU s krav ali msd fsšlstl In komunisti. Naj prvo so se zmerjali, nato so ss sačsll pre-tepstl. Pretep Je trajal pol ure, nakar je bila ssja zaključena. Hssvsr zahteva davsh aa Mags Wsshlngton, D. C. — Predsednik Hoover je v torek neelo-vU ns kongres novo poslanica v kateri zahteva, naj ss kongres vsndsr enkrat loti balansiraaja budgsta In naj sprsjms aplošsn davek na blago (aake tax^ 4 PROSVETÄ PROS VETA THE ENLIGHTENMENT Aiiu» IM uirawi iwww«* N+SOUftK rOPTOMMB JtOMOTB mt «Ml W 4rte*« (town CM» «m te K««*«* >•*•- » r* M MUM « teut Uto ; M » •14« M «to IM«. M» MIMrf M«: W »M. U„tU4 •Ml C-**» ^ U M MT r-r Cm ««Immt 4MM« AímHMIW »I» •• »Hfc* »iKUhriUi NtorMi N*«t~ M »ta, Uî »«■* ** PROSVETA WIM Ü U am.. MEMBSS or TUB rBDKBATfD PESSt Ponesrečil ee Je ped zemljo Morgantown, W. Vs.—Anton Lonček, član drultvs At. 388 fiNPJ, se Je ponesrečil pri delu v Jami. Zlomilo mu je nogo in nehaj» áé v bolnišnici.. $irpmaki morsjo ▼ ubožalco Ambridge, Pa^Mika Jošef, U Js člsn 8BPZ, s dsnss ji pa-sifen in brss sredstev, poleg to* ga j>a še bolan, je morsl iti v County Poor Home. Star Js 47 let« in doma is Harinjs vasi pri Novem mestu. Tukajšnja American Bridge Co. je s 1. januarjem utrgala plače sa 25%. Naši bolniki na zapadu Colorado 8prings, Colo.— Frank Starec je nevarno bolan na naduhi in onemoglosti.—Zadnji tedio, se je morala podvreči teškl operaciji v Denverju Te-reiija Avsec, hči Johna Vidmarja. Umrli v Clevelandu Milan Sterle. star 28 let ln rojen v Ajdovščini na Primorskem. odkoder je prišel y Ameriko s starši kot trileten otrok. Tu sapušča starše, dva brata In dve ssstri. Pokopsn je bil civilno. . « Anton Gobec, star 17 let ln rojen v Clevelandu. Zapušča star-še. brata in dve sestri. Frances Potisek, roj. Medved, stara 79 let in doma is Sevna pri Primskem. V Ameriki je bila 87 let In sapušča hčer, v starem kraju pa dva sinova. Louise Vidmar, roj. Kranjc, h tara 58 let in doma is Cerknlcš na Notranjskem. Vtejdeiellje bila 28 let In sapušča moša In Hedem otrok. Smrt v Herbert on u Barberton, O.—Tu je umrla Cecilija Ule, stara 42 let. Bolna Je bila dve leti. V Ameriki Je ifvela 27 let In sapušča moža in sedem otrok. PO pomoti zastrupljena Ro# Springs. Wyo.—Marta Porenta, 1B-Ietna hči JožeU Po-rente, je 8. januarja pomotoma ispila večjo doso lizola, nakar js v Aboto 14. t. m. umrls ns po-sledteah zsstrupljenje. NI bila p*f' nobenem slovenskem dru-šttu. Hrvst odprl tovarno Granita City, 111.—Hrvat Mike Oplč Je tu kupil star hotel in ga predelal v tovarno sa itdelovanje svilenih moških savratnic. Namestil je 27 strojev in najel .10 delavcev. Naše razmere in .drugo Wyo. - Wels vjkjn, malih posestnikov, trgoveor kraju ni. Nekoč je tuksj __ od tri do štiri stofjudi. Sedsj lh v vssj okolici ne dele več kot ■MM? velika razlika. Sove tudi nadru- jlh « kak ih štirideset. To Senat ovrgel Heevrov veto glede Wsshlnfton, D. C. — Senat je v torek ovrgel veto predsednika If nov ra glede neodvisnosti Filipinskih otokov s 86 glaeovi proti 26. Nižja Zbornica je to že h tori la. S tem je zadeva Filtpl nov zaključena sa kongres. Zadnjo bseedo imajo Ffltpincl. Ako filipinska zbornica ratificira •drtep ameriškega kongresa v e-n«m lotu. bodo Filipinaki 0 zavedali, da je njih boj tudi naš boj. Tega dejstva bi se moril vsak delavec zavedati. Illinoiski premogarji se bomo tegaj držali, pa če gre kaj v Langer-holčevo malho ali ne. Kon£nft bile dopisnik: "Bodočnost bo pokazala, da imam prav." S tea hoče doka^ti, da nam želi po* raz na celi črti. To od premo-garja, če je v resnic! premogar. Obžalovanja je vredno, da n takega dogaja v obupnem iju med delavstvom, > 1/ potrebujemo prave soli-rnosti in bratfeke zavesi 1 Johafloaie^ ia konvencija Springfield, ID. — Dne 21. tej 28. januarja se bo vršile konvencija socialistične stranke 1« državo Illinois v tuksjinjea SND. V soboto 21. januarja ob & *ve6er bo govoril v tukajšnji High School Norman Thov* predsedniški kandidat socialUti- Čne stranke pri zadnjih volitvah-Pričakuje se velika udeležba. Vstopnina prosta.—J. O. Pripomba: — Konvencija J# bila odložena do junija. Thoms-8ov shod pa sabo vršil kot srss-žfrano.—A. Gw___^ . 1 Maškerada v Glrarde Glrard. O—Samostojno dm-;i«vo priredi veliko maškrradr* raselico v soboto 21. Jsnusrja * MOv. nar. domu. Pričetek eb » zvečer. Za maske so priprsvl^ n4- bogata darila sa nsjlep^ najpomembnejšo In najgršo miško — v samem slstu. Zato st pozabite i» "napravite" m «a bo sodnikom Islje odlofrvsti ds SS bol . Ljsbltrlji te nabave! H^* jerjevi fantje bodo tako ^ da l»o vss "v lafta." Vstope»»» v« w u. (lavlres CETBTEK. 19. JAKUAMA. PR09VETA Vesti iz I« JavooUviJa.) oAZPUST KMBTUSifcB K DKU2BB ,..,(lt. velike iS bogate l^i boji gk«« v . Muu I jubljana, 30. dec. «ovc-iakl kmetje J* fiariiS» ¡K kmetovaletvo, pome» ¡¡^nabavi umetnih gnojil, ^ko^e delo. ki gs je izvri.^ Kmetica družba, veUkaJe iena zasluga, da «e je naas n®etovalstvo dvignilo do dana* TXe. Toda veliko je post» v vseh teh letih tudi tje, ki »ega v milijone , je bogaatvo, tam ao pne,-- -Upravni odbor voltfo na obč-h zborih delegatje podružnic, lato so se razne atruje zmefom Jggle, katera bo dobila- deJaka-> . da so potem lahko na občnem boru izvolili upravni odbor, ki m je bil všeč in v katerem je ! ali ona struje imeU večino. % dolgo čAsa ni bilo posebnih porov, celo v hudih sfrankar-:ih bojih pred diktaturo je bl-Kmetijska družba nedotak-jena od njih. Lani ps se je godilo (ali že predlanskim?), a »o hoteli iztrgati vodatvo ruibe iz rok pravilno fcvoljene-a upravnega odbora. Režim je »pravni odbor kratkOmak) od-tavil in imenoval nov odbor, v aterem so imeli večino režlmov-L Ti »o poslej vladali z družbe-»m imetjem po svoji volji in videvnosti. Hoteli pa so doseči na občnem boru priznanje delegatov. o so se vrgli na delo tako, da ao tar v maaah (okrog 2000) spre-emali nove člane. Seveda avoje judi. Namera je bila očitna: z lotokom novih avojih ljudl-čla-nov bi dobili večino v podružni cah, dobili bi avoje delegate za )()čni zbor, katerem bi bil oa vlade imenovani upravni tudi od delegatov potrjen. Vse to je bilo namerjeno seveda proti klerikalcem, ki ao i-inelt včasih glavno beaedo ,vf Kmetijski družbi ali pa so vsaj sedeli v upravnem odboru. Ka-;or poroča zdaj "Slovenec," je upravni odbor aprejel v enem etu okrog 2000 članov, ki aploh ne bi ameli biti aprejetl v druž-», občni zbori podružnic ao bili na mnogih meatih napačno aldl-cani in izvršeni, delegatje napačno izvoljeni—kratko In malo, klerikalci ao javno očitali, da se je v Kmetijski družbi izvržlto polno nezakonitoati in da zaradi tega občni zbor meaeca junljs «ploh ni veljaven in da tudi od-hor, izvoljen na tem zboru, nI zakonito veljaven. Silna debata In polemika in prepir p0 čaaniklh pa ae je vnel jadnje tedne. Upravni odbor Kmetijske družbe je nan «poročil svoj sklep, da bo na ¿nem zboru decembra me «ftpURtil Kmetijsko družbo zato. da se ustanovi ista družba ▼ ^družni obliki. Ob tej nameri <*> 165. jubileju družbe je zaVre-lo. Klerikalci ao preko "Sloven-c» bruhali na upravni odbor in njegove metode, izbruhali ve» Ijapake in nezakonitoati, ki so "le v tej družbi zsdnje čase za» 22*ne. Napadali aOM Pakl. Izjava opozicije pravi: "V imenu avojem In avojih aomiž-ljenikov izjavljam, da smatra-mp zaradi nepravilnih volitev delegatov za neveljavne vse sklepe zadnjega (¡točnega *l*>ra in volitev slasnsga. odkosa* in da smo se današnjega občnega zbora udeležili samo z namenom, da to avoje atallžče ponovno poudarimo in a svojo prisotnostjo po-moremo pravici do zmage , « . Cilj alovenakih kmetov je, da dobe avoje stanovsko svobodno izvoljeno zaatopatvo v kmetijski zbornici. Do takrat naj ostane Kmetijaka družba kmetova stanovska zastopnica in naj ae ne apušča v dvomljive reforme na škodo veČine kmetov, ampak naj od alovenskega kmeta zbrano premoženje Čuva in ga hrani za ¿isti trenutek, ko ga bo kmet potreboval, da si uatvari svojo zbornico." Opozicija je izjavila tudi, da ne priznava ukrepov glavnega odbora. Glavni govor za apiemenitev družbe v zadrugo je imel mini-ster Ivan Puoelj, ki Je na obč nem zbpru asatopal tudi podružnico v Velikih Laščah. Po njegovem govoru je pred-tdnlk debato kar na hitro prekinil in začelo ep. je z glasovanjem za razpuat Kmetijske družbe. Pri glaaovanju je bilo zanimivo to, da ao nekateri dvakrat glaaovall, prvič kot delegatje in drugič kot Odborniki, čeprav ao ae mnogi temu upirali. Naa tal je precejšen halo, toda— zunaj je stala policija, delegatje ao bili večinoma pristaši glavnega odbora in tako ao seveda glaaovall po večini za zadrugo: glasovalo je 248 delegatov, od teh za spremembo 188, proti pa 48, drugi ao ae vzdržali glaaovanja. Tako ao 105 let ataro Kmetij* ako družbo s preprostim glaao-vanjem razpustili. Komaj so dobili zadostno število glaaov in če bi ae volitve delegatov po podružnicah izvršile v redu, bi mogoče aploh ne prišlo do tega. Takoj za tem izglaaovanim razpustom se je vršil skrbno pripravljeni uatanovnl občni zbor sadruge. Delegatje prejšnje, prav ta hip raZpuščene Kmetij* ake družbe bo ae aeveda razšli, v dvorani je oatalo le kakih 40 o-seb, ki so že prej plačale pristopnino k zadrugi. Pravila zadruge ao bila že pripravljena, prlatop-nfee tiskane in kakih 40 ljudi je priatopllo k zadrugi že pred razpustom prejšnje družbe. Ns tem ustanovnem občnem sboru jih je pristopilo fte neksj, prebrali so pravila* potem pa je teh 40 ljudi lepo izvolilo glavni upravni odbor, v katerem ao lati odborniki kot poprej. Pravila zadruge Kmetijska družba določajo, da amejo val člani dosedanje Kmetijske družbe pristopiti kot člani, čs plača, jo do konca leta 1888 pristopnino in čs jih upravni odbor sprejme, zadruga pa pristopi v demo-kratako-pudjevako Zvezo alovenakih zadrug. * ■tako je Kmetijaka družba z vsem avojlm mHljonaklm potenjem prešla popolnoma v * režimovcev. Ko ao ae usta-nov i tel j i nove zadruge razšli, so se. razšli tudi policisti, ki ao vea čas sts 11 zunaj in pod katerik zaščito se je občni zbor vržil In zakljpčM. Zadnji odmevi »pora med lUlijo in Jugoslavije 1 Jugoalaviji prijaani inoaemaki listi, pa tudi drugi, ao poročali o govoru našega sunanjegs ministra v beograjski skupščini, kjer je pojasnjeval dogodke v Dalmaciji in italijanske korake glede tega. Usti so natisnili le poglavitne mlak tega govora, Vai pa obenem napadajo Italijo, ki se rasburja zaradi takih mar len kostnih dogodkov, kakršni b6 bili napadi na beneške leve v Dalmaciji, in naštevajo obenem, kaj vae ao uničili fašisti. V Bdz-nu ao Italijani porušili spomenik nemškega srednjeveškega pesnika Walterja von dar Vo-gelwelde, v Trstu spomenik cesarice Elizabete in cesarja Me» knirmlijana, v Merami spomenik tirolskega borca Andreasa Ho» ferja, v Postojni spomenik slo* venskega pesnika Vilharjs, v Kobaridu spomenik slovenskegS skladatelja Volariča, v Tratu so sežgali alovenski Narodni dom, zaprli okrog 700 slovenskih šol in konfiscirall imetje nad 800 slovenakih zadrug. In vaega tega niao. storili nepremišljeni mladeniči — kakor v Dalmaciji marveč ao to etorill po dobro premišljenem načrtu fašisti, ki ao uživali aprva naklonjenost rimske vlsder kasneje pa lato vzeli v avoje roke. In to avoje delo ao nadaljevali tudi tedaj, ko aoblll na vladi in izvajajo nasilje tudi »e zdaj. To barbarstvo se seveda nikakor ne aklada trditvijo fsžistov, ds je Itsjlljs edini mednarodni varuh umetnostnih del vsega aveta. Zaradi takih pobalinatev ni prišlo do mednarodnih konfliktov in dl-plomatičnlh aporov, kakršnega je iszvsla Italija zdaj, ko je nekaj nepremišljenih fantiče?, v Trogiru razdrlo nekaj levov, znakov nekdanjega goapoatva Benetk nad Dalmacijo. Tako komentirajo inoaemaki liati. ,,______r»4ai>t>4 ruium. Žrtve konflikta qie< rudarji v južnem IIMnolsu: Dominic Lauranti, Jos. Colbert In Andrew Gyenes (od leve na deeno), ki po Mil ubIM v Izgredih med prietašl stare In nove unija. O tej zadevi moramo še poročati, da ao se v Splitu prijavili policiji prostovoljno mladerliči, ki so zagrešili "uaodno" dejanje. Nahajajo se v preiskavi in policija jih js s svoje atrsnl žs 'neznatno kaznovala. Samomor Slovenke v Zagrebu. — Dne 28. dec. — torej dan po božiču — so nalll pri savskem kolodvoru v Zagrebu ob progi razmesarjeno . truplo priletne etn ženske. Policijski organi ao |ele čez dva dneva lahko ugotovili identiteto ponearečenke. (Ms za samomorilko, 48 let ataro Joei-pino Urh, po rodu iz Vidma pri Brežicah. Služila je kot kuharica v Zagrebu ved tet, prihranila al je nekaj malega ter to posodila neld avojl znanki. Ko je pred kratkim Izgubila alužbo in ji znanka ni mogla vrniti denarja, js obupala ter legla pod vlak. < Umrli se: v Novem msatu E-leonora Smoletova, v Ljubljani 71 let atara Marija Repičeva, na Jeaenlcah 7® let atar poaeatnik Kari Viinar, v Kapeli pri Slatini Radenci večletni župan, poaeatnik Franc Pele, star 88 let, !v Gsberju pri Celju 80-letni biv-ži pekovski pomočnik Prane Črnko, v ljubljanski bolnici Milena Prsunssissovs, v Šoštanju 86-letnl trgovec Hubert Orel. (la Kmetijske družba raspo-da bi ne ustanovila v novi, *adružni obliki. Jn po teh polemikah je včeraj Z \m- Pril1® rovanje poteklo še v ^Jin^m miru. krlt.l"lfl!»t0V ^ Wlo 248 g vaeh LTl BPpemenltve pr„ it j lfOVnn,1koT. ki so bili «i tej nameri. V Imenu opoal- nk ff * Izjavo pee Pijanca med seboj — Pomni, dragi moj, da malenkosti najbolj grene človeku življenje* Postavi« tole tu. Ulico ava nsžls, Mžo sva našla, v tole preklicano luknjico pa ne a zadeti Pismt iz Clmlanda Ameriška Demovina in Prsave» ta. Ponoven dokaa razkrajanja v miselnih shrambah A. D. "Vidva sta pa civilno po-ročena, a?" Dvomi gfede financ , p Ameriška Domovina je dne 8. t m. pisala o Prosveti v tonu, ki je vaekakor značilen zanjo: Zavito, hinavsko, zlobno in Škodoželjno. Proeveta Je «cer Že odgovorila na ta izrodek men» talno in moralno bolne A. D., Vtlic temu pa ae mi vidi potrebo podati avoj komentar ha izvajanja tega lletiča, ki očivldno stremi za tem, da bi nahujskil članstvo naše jednote proti dnevniku Proaveti In njenlmv urednikom. ^ A. D. piše," da člani SNPJ "»poznavajo, da direktno ali in* direktno, in proti svoji volji, podpirajo socialistično proper gando— A. i), nedvomno Želi da bi vsaj tiste člane SNPJ, ki v svoji nevednosti podpirajo ta bhifarakl list, mogla nahujskati proti dnevniku Proaveti, ker Je le-ta pisan v naprednem, delav-sko-zavednem duhu in ker kot pošten ddavakl list razgalja poleg gnilega ekonomskega ln ao-cialnega sistema tudi blufarje kot je A. D. a avojlm klavrnim rodoljubno - klerikalnim krofc> kom. Ampak A. D. naj bo brez skrbi: člani SNPJ, ki ae zavedajo, da je ta jednota delavska podporna organizacija, ae ne bodo dali zaveeti takim blu/ar-jemt Najboljši dokaz za to je ailno zanimanje, ki ga je pokazalo članstvo SNPJ za uaodo svojega dnevnika Prosvete. Saj se celo tukaj rojens naša mladina zanima zanj ln mu pridobiva — novih naročnikovi A. D. dalje hinavsko obžalujs članstvo SNPJ, ki je moralo "tekom dolgih let z asesmentom prisiljeno podpirati socialistično propagando par sodrugov v ChicagV' — Ker se te besede, katerih prozorni namen je silno lahko uganiti, tičsjo dnevni ka Prosvete, naj bo povedano, da članstvo SNIPJ plačuje po 10c mesečno za svoje glasilo In za teh borih 10c dobi vsak messc štiri, osem strsnl obsegajoče Izvode Prosvete; dva ln pol centa za izvod uradne Številke — ne za dnevnik! Kar pa se tiče števila članov, ki popolnoma soglašajo z dosedanjimi politični, mi smernicami Prosvste, ps tmj bo povedano, da naa ni aamo "par", temveč nekaj tisoči Nad pet tisoč naročnikov dnevnika Prosvete, ki so večinoma tudi člani SIfPJ, prostovoljno podpk rs nsd list baš zaradi njegovih naprednih, delavsko.- gavp^pih amernic in njegove "regke" ln "tendeneiosne" pisave, ki ne pri-ja pleanivemu "duhu" privržencev Domovina! Ce bi jim te pi-savs ns ugajala, bi gotovo ne podpirali Prosvete a avojo naročnino 1 A. Di pobožno želi, da bi Pro-aveta poavečala manj energije delavskemu gibanju ter "povve* tlia enako ensrgijo domačij slovenski kulturi' ponosu, zgodovini in značaju^ — Koliko js P ros veta storila v aa aloeenskem kulturnem poljn, je bik» že povedano. Ponovim pa, da je Proeveta v tom osiru storila več v enem meescu, nego A. D. tekom vssga avojega življenja pod rasnimi imeni l O, tudi na» rodov ponos js vzbujala s tem, da ga js vedno skušala odvrniti od rasnih bunkašev in blufarjev, med katere spada tu-di A. D.l — Urednikom A. D. js odrekla tudi logika. Najprsj zapišejo, ds je prišla Prosveta v finančno zagato svoje socialistične politične ameri, v leti aapl pa prizna, da so temu krive danainje slabe ekonomske rusmeret Ne le s pametjo, tudi z logiko so ae ti ljudje popolnoma aprili ♦ o o , "Odgovor", ki ga je dala A* D. na BarbiČev dopla v Enakopravnosti, vsem raeaedalm ljudem lahko alužl kot ponoven dokaz, daje zavzela mentalna kri za v uredništvu A. D, narav noet poguben obseg. Takole ne> kako se ti poetavljajo pri A. D., Ja, čeprav amo v blatu, kot pravi BarbiČ, pa je le ls tega blata zrastla lepa nova hiša, katero ae bomo preselili I — Mili bože, ps ats ras čisto pri koncu, gospodje 1 Ampak vaši ČU tateljl se mi pa res smilijo .,. e e e Colllnwoodsld zastopnik A. D. Je oni teden prišel k neki rojakinji koiektat naročnino. Rojakinja, ki je šele nekaj tednov poročena, mu Js odgovorila, da bo prej vprsŠsla moža, naj se torej oglasi drugič. Preden pa je dični zastopnik oportunlstlč-nega lokalnega, lletiča odšel, se Je obrnil k rojakinji ter jo neka« posmehljivo vprašali "Vidva, sts ps civilno poročena* a T" Kakor ds js to nsksj sramotnega! Kakor da ne živimo v Ameriki, kjer je civilna poroka is-galna! In kakor da to g« sestop* nlka A. D. kaj briga! — No, da* Učna rojakinja ja A. D. pusti, la, kajti njsn mož prsvi, da hoče imeti hfešo čisto . .. In meni ae močno dotfdeva, da Je A. D, v poslednjih tednih izgOblla več kot enega naročnika, kajti tudi njenim dolgoletnim naročnikom se Je Že začela gabiti •., 0 0 0 [ Umi ae sdi, da tudi A. D. nI ilnančno tako groeno ¿vrata» ka-or aa rad Piaoholov« komisija zavrnila dalavoa ki tudi ni več novega poalopj pa m tako urednik, lista Ifi >ja,sksterimee po otročje baha .., Nadalje ss mi zdi, da jo nskdo, . ki rad piše o finančnih težavah drugih sllčnih podjetij« tudi sam precej v zadregi In da bi si rad I omagal z v«*-Jim posojilom , In tisti "nekdo" ni seciaiiat, piše proti socialistom ln* "duhu" naroda, pa je valic Umu v škrlp- je zahteve delavske federacije s» isboljšanjs po-možnega alatema Harrlaburg, Pa. — (PP) & Državna pomožna komisija, kateri načeluje governer Pinchot, je te dni 8 veHko poslušala delegasijo unij, ki je zahtevala sedanje** pomožnega KomieUa je dala delegaoijl le 15 minut čaaa aa prsoenlaeljo svojih zahtev, vslod česar je protestiral Phillips, prsdsodnHc državne dslavOks federacije. V odmerjenih 18 minutah delegacija ni mogla zagovarjati -svojih zahtev in pobgatl sedanji pomožni sistem,^ki nl mod najboljšimi. Kiji* kratkemu Času pa so člsni komisije bili prisiljeni poslušati kritiko ta ust John GaHagbsrja, ki Je rekel, da v okrajUvLuserne velike družine prsjemaKu^o^prsšno le po tri oente podpore na dan. Gallagher Je rekel, da situacija postaja nevtdržljiva. Na antrscltnsm polju so doadaj de-lavaks organizacije sodelovale pri vzdrževanju reda. "Potrpet-IJivoat pa nI več čednoet," je «parna ■ V Imenu delavske federacije Je John Phillips prsdtaill njen pomožni program, v katerem sa- hteva 100 milijonov dolarjev za vzdrževanje bresposslnih v prihodnjih dveh letih, plaševsnje delavoev pri zasilnem delu v gotovini namesto v blagu, unUrto representacijo v vaeh okrajnih pomožnih komisijah ln Je proti državnim žlvsžnlm postajam, katsm nameravsjo ustanoviti. Phillips Je oposorll komisijo ns državni sskon, ki določa ls-plačevanje mezd vsakega pol messsa, kar pa okrajni poaužnl odbori ns upoštevajo. Delavnem pri sasilnsm dslu ns le ne plaču-Jejo v gotovini, ampak tudi mnogokrat zadržijo hrplačilo v bla-gUr to Je žtvežno nakaznico, po msssc dni. FARMARJI FORMIRAJO "OWAMBNB HVETE" (ffadaljovaajs a 1. straal.) po nlkslpu. Dva vozs, dva ga-aolinaka stroja In drugo firm-ako orodJs, 50 kokoši, trije pra-ŠMH, veijs zalogs koruze — vse &šlo o(l enega do pet 9#ntov. rif Je Izkupll ls 11.18 — toliko kot ao znašali njegovi atroškl. Po kupčiji so farmarji Han-zellu zopet vrnili poaestvo 88 M let ln napravili dvs kolekciji, s-no za kritja aodnlh atroškov, ki js prinsslaltt, drugo pa za štiri Hsnssiovs otroka, ki je prinesla $12. Upnik (lokalni oderuh) pa ae je obrisal pod nosom. Do sllžns prodaj« Js prišlo tudi v LaAdsdelu, Pa., kjsr sa ss fsrmsrjl v naprej sporssumall na kupčijo. Farmarju C. H. Rennl-gerju je bilo zarubljeno pohištvo In obleka. Prodaja Je prinesla U štiri dolarje. "Kupci" ao mu takoj vrnili predfhete. Tem prodsjam pravilo fsrmsrjl Heera Reebuek aales." Osos pa sa navadne Št veliko nižje M v teh trgovkiab. PettssJ , Chicago.—Policaj Pred Oor-dea s postsje Irving Park, star 881st in ošenjen, Ja bil sada je dni amtlrss ia obtožen, da je hoUl posiliti neko žensko v stranski ulld v nočni UmL Washington. — Senatni od- perošlla o dveh as uvedbo pokoj ak» na j Te ja bila i asiMao is p stri« aasllšsaj, na kstsrih ga nastopili ftelesnicarjft la za- fenoli rpralajto katerakoli lokalnega igcnU »II PBOSVBTÄ ZEI EZNA PETA roman. 1'revel Vuk. Socijsini Prišla je zadeva naše hiše. Hipoteka je bila objavljena kot zapadla in hišo »o prodalL Razume ae, da nI bilo nikdar nobene hipoteke na naši hiši. Stavbtšče je bilo takoj izplačano, hiša pa tudi takoj, ko je bila ni bilo nikdar obremenjeno. A kljub temu je bila tu nekakšna hipoteka, P™"™^™; to izstavljena in podpisana. Poleg tega je b tu seznam o neplSianfh obresti za celovrsto let Oče nI delal hrupa. Kakor se ga je okrad-¡Tza denar, tako ee »a je okradlo sedaj njegov dom. Prlzlva vloilti nI bilo mogoče. Mehanizem drulbe je bil v rokah tistih, kl so ho-teli očeta uničiti. Oče je bil filozof iz vsega ■rta ln se zato ni dolgo jezil. „„ "Obsojen sem, da propsdem," Je dejal. "Ali to ni noben vzrok, da bl se ne poakušal obvarovati. da me kolikor mogoče malo zadenejo. Moje stare kosti so slabe, in lekcije so me zmo-drlle. Nočem svojih poslednjih dni preživeti v norišnici." Tu sem se spomnil* škofa Morehousa, o katerem te dolgo nisem ničesar govorila. Vendar naj povem najprej o svoji poroki. V mešanici dogodkov je postala ona postranska stvar, zato jo hočem omeniti le mimogrede. "Sedaj smo pravilni proletarci," je dejsl oče, ko so nas Izgnali lz naše hiše. "Večkrat sem zavidal tvojega mota za njegova resnična poznavanja proletArijata. Sedaj ga bom spoznaval sam." Oče je moral Imeti krepko pustolovsko žilico. On je gleda» našo nesrečo v luči pustolovstva. NI se gu loteval niti srd, niti ogorčenje. Preveč je bil fllosof in preveč prlprost, da bl bil maščevanja željen. Preveč je tivel v duševnem svetu, da bi občutil odkaz telescih dobrin, odkar so nam ukradli sredstva za to. Tako je prišlo, da se je z veseljem in otroškim navdušenjem udomačil v štirih umazanih sobah v umazani Jutnl trinl ulici v San Frančišku, ko emo se Izselili Iz prostorov ukradene nam hiše. Bil je Izvanseden intelekt/ V resnici nI nikdar duševno okamentel. NI Imel nobenih napačnih občutkov glede vrednosti. Konvenclonalne vrednosti aH one lz navade pri njem niso pomenile ničesar. Edina vrednost, katero je pripoznaval, so bile matematične ln znanstvene Istlne. Moj oče je bil duševni velikan. V njem je bil duh ln duša, kakršna biva le v velikih moteh. V mnogem Je prekašal celo Erneata. Večjega duševnega velikana ps, kakor je bUJCrnest, nisem nikdar poznsls. Zs mene je bila ta sprememba stanovanja olahkočenje. Ce le ne drugemu, sem se vsSj Izognila organiziranemu natolcevanju, ki je bilo vedno obširneje v univerzitetnem mestu, odkar smo si nakopali sovraštvo oligarhije. Ta sprememba je bila tudi za me pustolovatvo ln aleer največje is vaeh, zakaj bilo je to moje ljubezensko pustolovstvo. Sprememba naših premoienjeklh razmer Je pospešila tudi mojo poroko. In tako sem ee vselila v tiste umazane štiri sobe v umazanem okraju San Fran-clsks kot mlads lena. Is vsega ostalo eno. Osrečila sem Erne-sta. V njegovo viharno življenje nisem prišla kot nova moč zmede, nego kot nekdo, kl prinaša mir In pokoj. Dati mu mir, to je bil dar moje ljubesnl njemu, ki ni zagrešil cilja. Privabiti posebnost sli trenutke rsdostl v njegove oči — kakšna večja sreča naj me še doleti 7 Te ljubljene, utrujene oči. On je delal, kakor dela le malo mož. In vse svoje življenje je delal sa druge. To je bilo merilo za njegovo človečnost. Bil je človekoljub. On, vedno prit pravljen spoprijeti se v borbi, z njegovo gla-diatoreko pojavo, z njegovo orlovo hrabrostjo — Je bU napram meni tako odličen ln nežen kot pesnik. On Je bil pesnik, poet istlne. Celo njegovo življenje je pel pesem o človečnosti. In vse to je delal ia čjptega Človekoljubja. Vse to Je delal no računajoč na bodočo na-grsdo. Po njegovem nazirsnju ni posmrtnega življenja. On, ki je strastno gorel za nesmrtnost. Jo Je za sebe zanikal — to je bilo v njem AUx Herry: IZVRSTNA KUHARICA žareč od sreče Je prišla gospa Hricheva * is lekarne. Tehtala se Je na higijenski tehtnici in vsa blažena je ugotovila, da Je v zadnjih dveh tednih shujšala za dve kili. Ta razveseljivi uspeh v svojem prizadevanju je bila doeeg-la «amo a strogo dleto In postom, zlaati pa s izprehodi, na|>ornifn! In strogo odmerjenimi. No torej, ker je uspeh tako raaveaeljlv, je tM>a junaško nadaljevati. Zato je goepa Brl-cheva aklenila vrniti se domov peš. Malo se poku r I in gotovo pride prevočaano, da ne Barbara, kuharica, ne bo preveč jesila. Gospa Brleheva namreč ve Is laetne izkušnje, da mora mnogo Popustiti od avojth zahtev, da mora pogosto aetlanitl eno oko. da ee Izgubi isborne kuharice, ki jo je sdaj Uko težko najti, Barbara je bila pra- protislovje. On, ki Je imel tako toplo dušo, je bil obvladan od tiste hladne, odbijajoče filozofije, materi jallstičnega monzima. Imela sem navado mu to oporekati, govoreč, da njegovo nesmrtnost merim po tr petanju njegove duše in da bi morala brezkončno dobo ¿iveti, da bi mogla vae Izmeriti. Temu se je smejal, me objel in me nazival svojim ljubim metafMkom. Utrujenost Je zbeftala z njegovih oči in v njih se je zasvetila Kič njegove ljubezenske sreče, ker Je samo na sebi nov in zadosten dokaz njegove nesmrtnosti. Imenoval me je tudi svojega dvojnika in Izjavil, kakor je Kant v smislu čistega rsttuma odstranil razum zato, d? lahko časti boga, tako sem kriva tudi Jaz nciaj podobnega. In če sem svojo krivdo prfcnala, zagovarjala pa jo kot nekaj zelo pametnega, me je stisnil še bolj k sebi ln se smejal, kakor ae lahko smeje samo svojelasten častilec boga. Bila eem mnenja, da je duša projekt božjega znamenja. In ako me je nazival svojim ljubim metafizikom, sem ga jaz nasivala svojim nesmrtnim smrtnikom. In Uko sva bila v najini ljubezni srečna. Oprostila sem mu njegov materij al izem radi njegovega mogočnega svetovnega dela, kl ga je, ne misleč na dobiček, Izvršil. Bil je ponosen. Kako bl tudi ne bilT Saj je vsak orel ponosen. Po njegovem razumevanju je v življenju, kl je ogranlčeno s smrtnostjo, lepši občutek čutiti se bogu podeftmega, kakor pa občutek boga, čutiti se bogu enakega. In tako je bil Aavdušen za tisto, ksr je imenoval svojo smrtnost. Rad je citiral fragmente neke pesmi, katere pa ni mogel v celoti dobiti. Tudi se je zaman'trudil, da bi zvedel ime avtorja. Tu podajam ta fragment, ne samo zato, ker ga Je on ljubil, nego ker zaznamuje protislovje med tistim, kar je vladalo v taisti duši in med tistim, kar je odsevalo lz tvorbe taiste duše. Zakaj, kako mora človek s žarom in trepetom in strastnim navdušenjem nekaj takega napisati in oetatl vendar le samo prah, majhen ktfšček izginjajoče moči, mimoidoči pojav? Evo: Za samo vesolja in sam prelit eem Is matere v »vet se otel, in srečo svojih brezkončnih dni bl vsakomur rad vriskajoč raaodel. Dali sem smrten kot vsak semijen In lahko vsak čas me smrt dohiti, vendar sem vedno in vsepovsod pil is čaše veselja, ponosa, moči in sladkosti ionske krvi. klrro jo* popi jem do dna, to pijačo vseh pijač, kar jih Je, kar Jih ni. Napivam sdrevico življenju in amrti, veselo prepevam svoj spev, saj kadar umrjem, spet drugi "ja*" bo čašo v svoje dlani prevsel. Ne več, Gospod, da jaa sem tisti mož, ki si is raja g« pregnal? • Pa se povrnem tja, ko ae veomir od neba do morja na dvoje bo preklal. To je moj svet, moj lopi svet, svet mojih sladkih brig, odksr sam. prvič v materino grud savekal svoj otroSki krik. V soglasju s bodočim načinom svetov, ki tej no po njem hrepenim, si s utripanjem moje mlade krvi liošanskl ogenj krotim. Jas sem mož, mož, mol, popolnoma svoj vse od zapfodka do aadnjega dne, od blage teme v nadepolnem naročju do sdaj, ko duie ve aa svoje oeete. Svet, kri moje krvi in noga moje noge gre v kolobar kot ja moj sahtev — in večno Mepel bo po raju in večno v hlepenju trpel. Ko bo nekoč u«hnllo moje šivljenje kot ftlehtno drevo preko sitne, vem, . ds bo mračna oblagt veevečnega »sanja prekratka aa lepi moj sen. Ne veA, Goapod, da jas sem tleti mol, ki {i is raja ga pregnal? Pa se povrnem tja, ko aa vaemtr od neba do morje na dvoja bo preklal. To je moj svet, moj lepi svat, kl »a vabeče mi smeji, od iarkega svita polarnega dna - .. do teme najalajše noči. — ^ ^ , (Prevedel Mile KlopčU.) (Daljo prihodnjič.) i' — poleg tega Je pa Imela Še arteriosklerozo, tako da je morala gospa najeti posebnega Čistilca parketov. Barbaro je mučil tudi sklepni revmatizem, ki Jo je oviral, da ni mogla umivati oken in pomivati kuhinjske posode. Za to delo je morala gospa najemati posebno žensko. Baš zdaj Išče gospa Brleheva zanesljivo moč ss manjša gospodinjska dela. kajti Barbarine oči bl se s takimi otročarijami utrudile ali celo pokvarile. NI dolgo tega, ko al je Barbara Izgovorila dva popoldneva v tednu, da bl lahko hodila v kl-no. Ker je vneta ljubiteljica filma In se sečno popoldanske predstave zgodaj, je bilo sklenjeno, da bo dbed pol ure prej, da bl izborna kuharica ne zamudila nobenega ljubevnega prizora. Izborna kuharice je tudi dosegla. de je goapod Briehe {spremenil sorto zdravilnega vina ln kupuje zdaj še drstje In rvdil-nejše portako, lil Barbarinemu rsč debela — kakor njena gospa jeziku bolj tekne. Kadarkoli boli Barbaro glava ali jo napade lašja migrena, jo od vedete zakonca Briehe sms-goalavno na večerjo v boljšo restavracijo. Treba je pa tudi priznati, da vam spete ta znamenita kralji ca kuhinje i zborno pečenim ln sijajne roglJIČke h kavi, seveda če je ddbrs volje. In ker oboje pomttono rada je, pride pečenka s rogljlički kaj pogosto na mizo. Vsa upehana in prepotena ee je vrnila gospa Bricheva domov s petmlnutno zamudo. Barbara ji je prišla odpret In na obrazu se jI je poznalo, da je sls _ volje. Gospod Briehe je is sedel v jedilnici; čital je novlne. Vonj korenčka In peteršllčka, prijeten vonj dušene pečenke se je širil po vsem stanovenju In silil gospodu Brlchu v nos. »ogrne, zadostuje samo malo poduhatl te vonjave, pa te prime lakota, ds je vessije. — Barbara, sdaj ps ftelahko prinesete obed. — je dejelk gospe Brleheva, - Jaa juhe ne bom jedla. Popolnoma sem zadovoljna a avojo dleto, \ajtl >ravkar sam ugotovila, da sem zopet za dve kili shujšala. — Zares? — je dejala kuharica ogorčeno. — Potem takem vam pa moram pravočasno povedati, da odpovedujem službo. Gospa Bricheva, ki je še vedno držala v roki svoj klobuk, ga je v tem hipu nehote zmečkala na prsih. Tako je bila presenečena in prestrašena. — Saj to nI mogoče, draga Barbara! Kaj se je pa zgodi lo? . . . Res, zakasnila eem se to priznam . . . toda svečano vam obljubim, da bom v bodoče točnejša. — Ne, ne, gospa", čez štirinajst dni odidem. — Kaj vam pri nas ne ugaja, Mar niste zadovoljni z jedjo ali z vinom? ... Ali ste morda bolni? Hočete,/la vam najamemo pomočnico v kuhinjo? — Saj bi res ne bila odveč, ta pomočnica. Toda to ni vzrok, da odpovedujem službo. — Saj smo vam že prejšnji mesec povišali plačo. — Novo povišanje bi mi prav nič ne škodilo.