Glasila s^ovenskp tlelaystvo.g
Štev. 23.
V Ljubljani, dne 18. moja 1906.
Letnik I.
Delavec je vsega kriv.
Ta teden je prečita! ljubljanski župan v seji ljubljanskega občinskega sveta neki dopis železniškega ministrstva. Ljubljanski občinski svet je zahteval namreč svoj čas, naj se strogo preiščejo vzroki, zakaj se dogaja na ljubljanskem južnem kolodvoru nesorazmerno veliko smrtnih nezgod. Pa so preiskavah modri železniški predstojniki in v svoji salomonski pravicoljubnosti tudi našli odgovor, ki slove: »Nezgod so bili krivi železničarji sami po svoji neprevidnosti.«
Ce sodi tako najvišja železniška oblast, mora seveda to biti tudi resnično. Veliki gospodje morajo imeti vselej prav. Saj zato, da imajo vselej prav, so dobro plačani. In kdor ima največjo plačo, ta pa mora imeti gotovo vselej in v vsakem slučaju bolj prav, kakor oni, ki ima manjšo plačo. Saj tako sodi svet.
Sicer pripovedujejo ljudje v Ljubljani o vzrokih nesreč na ljubljanskem južnem kolodvoru nekoliko drugače. Pravijo, da je ljubljanski kolodvor južne železnice premajhen. So med njimi celo taki, ki trde, da je premalo osobja na tej po železničarski krvi oškropljeni kolodvorski zemlji. In dobijo se tudi celo malopridneži, ki pravijo, da železničarje preveč priganjajo. Pa tudi trde zlobni ljudje, da naša ljubljanska megla zavira oni jasni pregled, ki ga mora imeti železničar pri zvrševanju svoje težke službe. Nekateri pa, ki so služili desetletja na tem nesrečnem kraju smrti, se čudijo, da še več železničarjev ni povoženih.
Ada Negri.
V bolnišnici.
Dom svetega Jožefa, spodaj, na pravo, številka dvajset; tam postelj stoji.
Moj oče, tu sem si položil glavo, trpel tu, umiral si ti!
Srce koprnelo ti v prsih je vroče, po drage, domu je velelo željam.
Zastonj je bilo hrepenenje pekoče; trpel in umiral si sam.
Oj, drage kosti in oj, lice očeta, ve prsi, ti blago, široko srce, ti prah razkrojeni, ljubezen presveta, ki meni iz misli ne gre.
Iz bolnice žalostne v vašem spominu pošiljam med svet to prisrčno željo: Usojeno zemlje naj vsakemu sinu vsaj toplo gnezdece bo!
Oj, vsakemu sinu usojeno bodi, da kočica rodna mu vrat ne zapre; in v nji naj smehljaje se svoji usodi z obličjem prot solncu umre!
- S
Pa te sodbe železničarjev so prav gotovo napačne. Saj ne morejo imeti prav, če prav pravijo, da poznajo po izkušnji razmere. Prav mora imeti oni, ki je najbolj plačan in v železniškem ministrstvu so gotovo najbolj plačani železničarji in zato imajo le oni res prav. Da, tudi mi, -ki se ne bojimo ozmerjati nikogar, ki ni varen pred nami nihče, kdor je proti delavstvu, celo mi se uklanjamo tej modri sodbi železniškega ministrstva. Da, vi uboge žrtve svojega poklica, kličemo vam v grob, vi ste sami po svoji neprevidnosti krivi svoje prerane smrti! Zakaj ste bili pa 'tako neprevidni, da ste postali železničarji.
Da, le delavec je vsega sam kriv po svoji neprevidnosti. Ne sodi tako le železniško ministrstvo, ali prav za prav najbolj plačani železniški uradniki tega premo-drega ministrstva. Sodijo tako tudi drugi! Samo to je čudno, da sodijo tako le taki, ki so bolj plačani, kakor delavci.
Drugače pa sodi delavstvo samo, O, delavstvo pa le dobro ve, kdo po največ zakrivi delavske nezgode. Delavstvo dobro ve, da n. pr. nikjer ne varčujejo tako, kakor ravno pri južni železnici. Pa tudi drugod. Kdo se pa briga kaj za delavčevo varnost in za delavčevo življenje. Nihče. Le delaj in trpi, to je geslo. Drugo jim ni mar. In če pade kdo v boju dela, pa odnesejo okrvavelo truplo, na njegovo mesto pa vstopi drug.
Imamo razne delavske zavarovalne za-skladniee, zavarovalnice glede kake nezgode.
Delavci jih vzdržujejo. Pa so že tako skrbeli, da ne gospodari v njih delavstvo samo. Prispevati mora tudi gospodar in zato so gospodarji v delavskih zavarovalnih zastopih. Največjo oblast ima pa v teh ravno država, ki ne da zanje niti beliča.
Da, mora že biti prav tako. Saj tako hočejo ljudje, ki so boljše plačani, kakor delavstvo.
In tako je prišlo, da delavec kolne te po svojem namenu idobrodelne delavske zavarovalne zavode. In prav ima, da je jezen nanje. Saj ve, da iz njegovega denarja boljše kakor on, plačani pisarji preže liki izstradani črni krokarji, kako bi mu morali odtrgati kako kronico. Ne morebiti iz potrebe ali pa dolžnosti, kaj še iz zgolj ljubezni do slabše od njih plačanega delavstva.
A navajali bi lahko še tudi druge slučaje. Le pojdimo po tvornicah in delavskih delavnicah. Pa si oglejmo postopanje z delavstvom. Kako psujejo, kako zmerjajo, kako višejo nosove nekoliko boljše plačani ljudje nad onimi, ki so manj plačani od njih. Pa še ne bevsknejo ne. In prav imajo. Zakaj si pa tako nepreviden, da si slabše plačan, zato se pa le pusti zmerjati, psovati, izkoriščati do mozga in krvi.
Pa koliko bi še lahko navedli takih slučajev. Pa za danes bodi dovolj.
Delavstvo samo ima v svoji roki boljšo svojo bodočnost. Samo neprevidno naj ne bo. Pasti mora načelo, da velja več oni.
ki je bolje plačan. Vsak mora varovati svojo človeško dostojnost. Ta se pa varuje z izobrazbo in z združenjem. Delavsko časopisje širi izobrazbo. Delavska stanovska društva naj družijo delavstvo v močno, neprodirno telo!
Soc. dem. hujskanje proti delavski slogi.
Sava. V nedeljo 13. t. m. so pokazali naši rdeči bratci, kaj so skuhali za nas. Pa so se bali, da ne bo vsem dišalo, kar so skuhali. Zato so vabili na ta močnik le take, ki so ga že vajeni in pa pod tujo tvrdko. Železničarji imajo shod v prostorih strokovnega društva. Tako se je reklo. Kar nas ni rdečih, se nismo dalje brigali za ta shod, ker železničarji imajo drugačne stanovske interese, kot mi delavci železne industrije in tudi nismo šli na shod.
Očka Kopač so prišli limat razpadlo socijalno demokracijo na Savo že v soboto. Povabljeni so bili vsi delavci rdečega mišljenja s Save in Jesenic na shod železničarjev, drugih niso rabili. Le slučajno je prišlo na shod tudi nekaj naših mož. Železničarjev od Kranja do Jesenic je bilo na shodu komaj 15, vsi drugi so bili delavci obrtne družbe, okrog 150. Govoril je Kopač. Kot častna garda stali so pred njegovimi nogami nekdanji odborniki pro-palega socijalno demokraškega društva. Kopač se je kratko dotaknil železničarske organizacije, se spravil na kapitaliste in povdarjal, da se moramo delavci na Savi organizirati. Zabavljal je čez draginjo na Jesenicah, pa nam ni dal nobenega sveta, kako naj si pomagamo. Zabavljal je čez Luegerja, dunajskega župana, ki nas nič ne briga, in bahato prerokoval Dunaju zlate čase, ker je bilo 7 socijalnih demokratov izvoljenih v dunajski mestni zastop. O jeseniških občinskih razmerah pa ni izprego-voril niti besede, nič ni omenjal, da občinski odbor na Jesenicah prav nič ni storil še za delavce, niti z besedico ni obsojal škodljive politike liberalnih jeseniških kapitalistov. Vemo zakaj. Trn v peti je naša organizacija tem kapitalistom in njih hlapcem, pa hočejo narediti razdor med nami delavci. Zato so šuntali že dlje časa tukajšnje soc. demokrate zoper strokovno društvo, češ da je klerikalno, in ti so kuhali, kuhali in mešali in slednjič poklicali na pomoč Kopača, da bi zlimal nazaj razpadlo socijalno demokracijo na Jesenicah. Jasno se vidi zveza soc. demokratov z jeseniškimi liberalci. Študent Cham iz Ljubljane pa je bil in je še sedaj najhujši agitator za tako zvezo.
Kopač je tudi zabavljal čez našo organizacijo in rekel, da se mora strokovno društvo preosnovati. Vsako društvo je kakor bataljon vojakov je dejal, a bataljon sam zase ne more nič, še le v zvezi zdru-drugimi pa enim poveljnikom kaj premore, kot mogočna vojska. Taka vojska je so-
cijalno demokraška . organizacija, je hotel reči, dokler naše društvo ni bataljon v socialno demokraški armadi, ni za nič. To torej je bil namen shoda: naše strokovno društvo preosnovati v socijalno demokra-ško društvo, narediti razdor med delavci, cepiti moči.
2e med govorom so se culi posamezni ugovori, po govoru pa je nastopil predsednik strokovnega društva tovariš Glavič. Toda komaj je spregovoril nekaj stavkov in opozoril, kako se godi delavcem na Francoskem ,kjer so ministri soc. demokrati, začeli so soc. demokrati tuliti in vzeli Glaviču besedo. Tudi tovariša Čebulja niso pustili govoriti. To je demokraška svoboda! Demokrati se resnice boje! Pa sta jim Glavič in Čebulj le povedala marsikatero! Kar osupnili pa so demokrati, ko je nekdanji odbornik demokraškega društva na Savi, tovariš Veber nastopil in rekel, da hoče spraviti na dan vse lumparije, ki so jih demokrati storili v svojem društvu, katero je obstajalo pet let na Savi. Kot besni so zatulili in zmerjali ga z norcem in mu ne dali govoriti.
To je vspeh tega shoda, da smo socialne demokrate še bolj spoznali. Delavska stanovska organizacija jim je devetindevetdeseta briga, oni hočejo le politično strankarsko soc. demokracijo utrditi, zato delajo razdor med delavci, ki se družijo v stanovsko organizacijo in terorizirajo vse, ki ne odobravajo njih početja. Dobro, le organizirajte se, rdeči bratci, a strokovnega društva vam ne damo. Pet let ste imeli že svoje društvo. Kje je denar, ki ste ga nabrali tisti čas? Pa poglejte naše strokovno društvo! Ne obstoji že dve leti, pa ima že nekaj tisočakov. Ali vam ti diše?
Delavci, tovariši. Kopač nam je na shodu očital, da spite! Res, mnogi ste spali, premalo ste se zavedali, kaj hočejo socialni demokrati! Vzdramite se! Po konci! Socialni demokrati nas hočejo razcepiti, da bi ne bili več tako močni, denar našega društva hočejo dobiti v pest! Ne pustimo jim tega! Kot en mož moramo nastopiti zoper nakane soc. demokratov! Spomnite se na čas stavke! Kaj so storili soc. demokrati takrat za vas? Kdo se je takrat potegoval za nas? Kdo je naš prijatelj? Po delih sodite! Iz vrste krščanskih socialistov nam je prišla vsa pomoč. Ti so delali za vas brez ozira, kateri stranki pripadate. Tudi v strokovnem društvu niso kazali nikakega strankarstva. Slogo rušiti so začeli soc. demokrati, govoriti ne puste niti predsedniku strokovnega društva! To niso delavski prijatelji. To so naši sovražniki! Ukreniti moramo nekaj. Treba bo sklicati izredni občni zbor. Tam se bomo pogovorili, kakšno stališče moramo zavzeti nasproti socialni demokraciji, kako se moramo še čvrstejše in tesnejše organizirati.
Tovariši, bratje na noge! Pomagajmo si sami in p o 111 a g a 1 nam bo Bog!
Med brati in sestrami.
Delavstvo ljubljanske tobačne tvornice pozor!
Podporno društvo delavstva ljubljanske tobačne tovarne vabi na shod ki se vrši na torek, dne 22. majnika t. I. takoj po delu v »Unionu,« vhod Frančiškanske ulice, pritličje na levo. Na shodu se sklepa o spomenici glavnemu ravnateljstvu in o drugih za delavstvo važnih zadevah.
Iz Tržiča. Ali se še kje godi tako kot pri nas? Menda je povsod drugje navada, da si fabrikant nakupi sam mašine, če hoče z njimi delati. Toda pri nas znajo drugače. Kadar se naroči mašina, takrat že vemo, da bo spet slabše za delavke, kajti, če pride mašina, potem skušajo ti ljudje dobiti denar od nas s tem, da nam trgajo pri plači. Mašine kupujejo zase, plačujemo jih pa me. Ali je to pravično? Obrtni nadzorniki so nastavljeni zato, da bi se preprečilo izsesavanje delavcev od strani fabrikantov, a kako bo človek povedal obrtnemu nadzorniku, ko ga vedno spremlja fabrikant. Saj
si nihče ne upa. Ali bi se ne dal dobiti kak način, na katerega bi bilo mogoče priti obrtnemu nadzorniku skupaj z delavcem, ne da bi bil zraven fabrikant? Vsak se boji, ker, če bi ga videl fabrikant govoriti z obrtnim nadzornikom, ga odpusti in konec je komedije.
Pozor delavke! Zakaj so hranilnice?
Zato, da delavec ali delavka vsako prihranjeno kronico obrestonosno naloži. A tega nočejo nekateri izprevideti, zato jih opomnimo, ker gre za koristi delavk. Nedavno sem bival nekje na počitnicah. Ker me zanima delavsko vprašanje in vse, kar je ž njim v zvezi, zato poprašujem različno in marsikaj zvem. Nedavno sem zvedel sledeče: V fabrikah se dobe delavke, ki so — oprostite izraz — tako nespametne, da puščajo od ust odtrgane groše v fabriški kasi, ne da bi jim pritrgan denar nesel obresti. Ob novem letu se namreč zgovore delavke, da bodo puščale vsako kontežino 3, 4 ali 5 kron notri, ob času kake potrebe, bodisi v bolezni ali kaj druzega, pa vzamejo prihranjeni denar ven. Ali ni to nespametno, da se nalaga denar na kraju, kjer ne nosi niti vinarja obresti, med tem ko se lahko naloži v hranilnici, ki obrestuje po 41/a%. Toda to bi se še dalo prenesti, dasi je bolše tudi le en vinar obresti kot pa nič. Ce ni vinarja, ne bo goldinarja. Hujše za delavke je pa 'to. Ker puščajo delavke denar v blagajni, dasi še pošteno jesti ne morejo vsled tega, zdi se fabrikantom, da morajo še dobro plačo imeti, da si morejo kaj prihraniti, in uspeh tega je, da ravno delavkam največ trgajo. A kdo je tega kriv? Same, ker puščajo denar notri, namestu, da bi ga dale v hranilnico, kjer se sprejme vsaka kronica. Izprevidite vendar, delavke, da delate v svojo in tudi drugih tovarišic škodo. Nesite raje vsakih 14 dni v hranilnico, kadar hote kaj potrebovale, greste pa iskat. Voditelji hranilnic bodo gotovo pospeševali z veseljem vaše varčevanje. Posnemajte druge, ki že nosijo v hranilnico in lepo vsako leto dobe obresti od prihranjenih kronic. Uvažujte prizadete!
Idrija. O odpuščenem delavcu zaradi 1. majnika se nam piše: Rudniško vodstvo je pri zadnji seji 12. t. m. odpustilo nekega delavca iz službe, seveda. gotovo ne brez vzrokov. Dotični odpu-m ščeni delavec je privrženec one srečne; stranke, namreč soc. demokratične, zaradi katere se je že marsikdo lase pulil iz glave, pa se ve kadar je bilo prepozno. Bilo je dan prvega majnika, takrat ko so obhajali soc. demokrati svoj, strankarski praznik in izostali so večina delavcev od dela, pa zaradi terorizma od strani soc. demokracije in kdor je šel tisti dan na delo, tedaj pa gor je mu ta skoraj ni bil varen na cesti, letele so 11111 psovke od vseh strani na glavo, da jih kraški osel ne prenese. Tako je tudi bilo, ko je odhajal neki delavec v žgalnico na delo, vidi ga dotični, zdaj odstavljeni delavec, gre k njemu ter ga začne s svojo soc. demokraško omiko na vse mogoče načine zmerjati in izzivati, seveda ni na pravega naletel. Naznanil je namreč predstojniku žgalnice in posledica je bila, da je bil tisti neomikanec odpuščen. Vprašamo pa voditelja soc. demokracije, kaj je vzrok temu. Ali se morda g. Kristan zaveda, da je postal ta odpuščeni delavec žrtev soc. demokracije in njenim strankarskim zahtevam. Namesto ko vodijo boj cerkvi in veri zgolj le v dobiček nekaterih posameznikov, naj jih nadsodrug lepi Tonče uči tudi malo omike, da bodo vedeli, kaj je dovoljeno in kaj ni dovoljeno. Mi bi vsaj pričakovali to od njega, pa mislimo si, saj tudi on potrebuje enega, da bi ga malo podučil o tej reči, o omiki, kdor jo sam ne zna, ne more druge učiti. Zatorej boj socialni demokraciji, skrajni čas je že, da stopimo na krov ter pokažemo zobe najhujšemu sovražniku ljudstva, kajti to je naša sveta dolžnost za blagor ljudstva. Boj socialni demokraciji na celi črti. Pripravlajmo pa se že sedaj za prihodnji prvi majnik, da kdor je znami, ta je proti soc. demokraciji, ta naj stopi k nam, ko bodemo korakali na dan prvega majnika na delo. Bodimo odločni in
vstrajni v boju proti socialni demokraciji hudi delavski sovražnici in hinavki ter uničevalki ljudstva.
Idrija. Naši rdečkarji vedno vpijejo, da se sami bore za zboljšanje delavskih razmer, zato moramo javno povedati, kako spolnujejo svoje dolžnosti. Dne 18. marca t. I. je sklicala »S. L. Stranka« shod, na katerem se je razpravljalo o rudarskih razmerah, ter se je tudi sklenila resolucija, katera naj bi se oddala rud. zadrugi. Dne 24. marca je sklicalo politično društvo »Jedna-kopravnost« shod, na katerem se je isto razpravljalo ter se je hotela prejšnja resolucija le nekoliko spopolniti. Po daljši debati je pa prišlo do zaključka na predlog rudarja Zonta, naj se pooblaste iz vsake stranke oni štirje delavci, ki so bili že pri sestavljanju resolucije v oktobru 1. 1. Nato je obljubil navzoči soc. demokrat Brus vpričo sodruga Filipiča, da skliče v najkrajšem one zaupnike vseh strank, da sestavijo zopet resolucijo, oziraje se na izjavo g. nadsvetnika Bileka, da je rudarjem na prosto dano poslati še en memorandum in bo on podpiral vse opravičene težnje rudarjev. Cc bi imela imenovana sodruga res dobro voljo delati za zboljšanje delavskega položaja, bi morala res sklicati zaupnike in sklenjeno resolucijo oddati predsedniku Iv. Štrausu, da poroča rud. vodstvu. Sedaj sta pretekla že 2 meseca in ti lenuhi niso ničesar storili. Gotovo imajo vsega dovolj, ko so prejeli ilustrovan »Naprej« z dne 30. aprila. S tem je po njih želji rešeno vse delavsko vprašanje. Seveda potem lahko vpijejo, da delajo za zboljšanje.
Žrtev soc. demokratične surovosti. Dne 1. maja so delali trije po 14 let stari fantje pri nekem privatnem zidarskem mojstru, ko jih zagleda žena organiziranega soc. dem. rudarja A. Mroljeta, jih začne zmerjati, danes je velik praznik pa delate, da vas ni sram itd. Fantje, seve še otročji, jih je bilo sram ter so šli domov, drugi dan pride mojster ter plača fante za njih preje storjene šihte in jih spodi domov, s,edaj postopajo fantje brez dela po mestu. )<avno isti dan je šel rudar A. Novak na , delo v žgalnico, na ulici ga sreča organizirani soc. dem. rudar A. Mrovle ter začne Novaka zmerjati s hinavci in drugimi psovkami. Rudar Novak pa hoče biti svobodomiselni človek ter naznani svojemu uradniku, kako je bil napaden od Mrovljeta, ko je,šel na delo. Dne 12. maja je bila seja c. kr. rud. uradnikov ter so A. Mrovljeta kaznovali z odpustom od dela. Radovedni smo, ali bodo šli sedaj za njim njegovi so-drugi čez drn in strn.damu dobe kje službo, kakor je šel 011 in njegova žena za njihovo surovostjo.
Promet k r š č. gosp. društva v mesecih m a r c c, a p r i 1. Prejemki: Vplačani deleži 96 K. Pristopnine. 6 K. Prejemki za blago 18.860 K 68 vin. I z-datki: Izplačani deleži 22 K. Izdatki za b lago 17.449 K 19 vin. voznina 724 K 10 v. užitnina 468 K 92 vin., davki 250 K 31 v. Inventar premični 35 K 46 vin. Upravni stroški 227 K 16 vin. V Ljudsko hranilnico v Idriji vloženo 1000 K. Razno 1 K- Skupaj 20.178 K 14 vin. Lahko rečemo, da naše društvo letos zelo napreduje, kjer je v prvih štirih mesecih razprodalo blaga za 4451 K 49 vin. več kakor lani.
Iz Skal. (Štajersko.) Preteklo soboto smo pričakovali z apostolov »nove vere«, kakor se je izrazil Cobal, pa Kristana ni bilo, ker ni imel za »rajžo«. Tega Cobalo-vega, celo po kravjih garah razglašenega shoda se je udeležilo komaj do 40 oseb, ožjih somišljenikov iz prejšnjih časov si naštel eno omizje, ki pa je na poziv hišne gospodinje, naj bi Čobal molil naprej, vsaj odgovarjalo glasno angelovo češčenje! Liberalci bi tega ne storili, ti rdeči zgrab-Ijivi volkovi v ovčjem oblačilu pa se znajo potuhniti, če jim tako bolj kaže. Kar nam je nadalje povedal o bednem položaju rudarjev, potrebi organizacije, o nadzorni-škem zakonu, je bilo vobče dobro, le da je prerad vhajal na druga polja, kar je mogel storiti, ker se je kar sam proglasil predsednikom shoda, sodruga Drenovca pa
izbral zapisnikarjem. Teinu nervoznemu človeku, ki zadnjič niti ni znal sklamfati poštene peticije za poldnevni pouk, se ni zdelo prav, če kdo z medklici moti govornika. Se boš že še navadil, Drenovec! In Cobal tudi, ki kar grozi s tožbami! Ne boš Miha! Njegovim pristašem a la Trobina, Zalaznikov »zet«, stari Leskovšek se je pustilo stresati vsakršno surovost nad domačim g. kaplanom. Kadar še Cobal spet prideš, nauči jih najprej dostojnosti! Slednjič je sramežljivo priznal Cobal, da bi tudi v Skalah rad iz delavskih jasli kronce zobal, on bo boljši kot Mlaker in Linhart, ti gnili jabelki, ki jih je sam pometal iz Unije. Torej le noter v edino zveličavno soc. demokraško unijsko podružnico, »Prapreti« dobiš zastonj, podpore pa več kot je drugod. Plačaj 1 K vstopnine in 30 h na teden. Vsako drugo društvo le skrivaj intrigira in delavsko slogo razdira. Mi smo verni kristjani in pravi prijatelji štrajkujočih v Istri, kdor ni z nami, je sovražnik delavstva! »Vsak veruj, kar hočeš«, sklepamo s Cobalovimi besedami in vabimo na shod, ki bo dne 27. maja ob polu 4. uri pri Boltu! Pridite vsi!
Iz ljubljanske tobačne tvornice. Spomenica. Po sklepu občnega zbora »Podpornega društva za delavstvo ljubljanske tobačne tvornice« se vloži spomenica glede na delavske želje c. kr. glavnemu ravnateljstvu na Dunaju. Da poizve odbor vse delavske želje, so se vršili pretekli teden v sredo, četrtek in soboto dobro obiskani sestanki zaupnic in zaupnikov delavstva. V spomenici navedene želje in prošnje so izšle naravnost iz delavstva. Diktiral jih ni nihče. Načrt spomenice je že sestavljen. Samoobsebi je umevno, da se bo bavila »Naša Moč« obširno s spomenico, ko ji pritrdi delavstvo na shodu.
Kocmur, socialni demokrat in paznik v ljubljanski tobačni tovarni se jezi nad krščanskimi socialci v tovarni. Najrajši bi jih kar podavil, pa to ne gre kar tako po domače. Mi namreč nismo lončene posode za potice, ki se kar tebi nič meni nič razbijajo. Kocmurjeva trobenta nas le še bolj ojači. Gospod paznik Kocmur, le tako naprej. Vas bomo saj še bolj izpo-znali, kakšni delavski prijatelj da ste. Druzega ne znate, kakor da delavstvo opravljate. Delavke in delavci! Ogibajte se takih oseb, ki ne znajo druzega, kakor da delajo razdor med nami. Čudno! Vsi pazniki mirujejo in se ne vtikajo, kar imamo delavci in delavke med seboj, samo Kocmur pa ne miruje in se vtika v stvari, ki ga prav nič ne brigajo in ne pečejo. Kocmurja in njegove tovariše samo vprašamo, koliko so dali ob stavki za jeseniško delavstvo. Začeli se bomo prav resno ravnati po socialno demokraških zgledih ob stavkah, ki jih priredi delavstvo, ki ni soc. demokraška pokorna od soc. demokraških voditeljev oskubljena ovčjad. Mi smo puščali v »Naši Moči« socialne demokrate precej pri miru. A če nam ne boste dali miru, pričeli bomo priobčevati o vaši stranki prav vse lumparije, ki jih imate na vesti in sami dobro veste, da jih imate dovolj. Veste pa tudi, da če pričnemo z vami boj na življenje in smrt, da se bodo odprle oči še takim lahkovernežem, ki še trobijo v vaš neumni skrivljeni rog.
Prvi maj v Zagorju ob Savi. Kakor že nekaj let sem, praznovali so tudi letos soc. demokrati prvi maj po svojih svobodomiselnih načelih, da se ga morajo udeležiti korporativno vsi rudarji. Deževno ■vreme prejšnjega dne je zadrževalo, da se niso mogle vse priprave izvršiti tako, kakor se je želelo v vspodbujo trpečih rudarjev, kakor jih imenuje njih hinavski kolovodja. Zato je bilo treba zjutraj zarana vstati, da se vse potrebno ukrene, ker danes je dan, v katerem se pokaže delavska solidarnost! Vsak tujec, katerega bi privedla pot skozi našo sotesko, moral bi potrditi, da se pripravlja to ljudstvo na nekaj nenavadnega, imenitnega. Na vse zgodaj, ko je še navadna luč nadomeščala solnčno svetlobo, se je pričela agitacija. Tukaj en prizor iz te nasilnosti. Pred oknom nekega rudniškega stanovanja stal
je naš računovodja bratovske skladnice gospod Jerin. Na oknu je stalo liter »beraške korajže«, iz katere so zajemali pogum za dan, na katerem se hočejo pokazati nev-strašene bojevnike svojih pravic, in so želeli srečnega uspeha sebi in svojim. Z »beraško korajžo« v želodcu in menda tudi v glavi so šli spolnovat prvo Cobalovo zapoved:	Sodrugi, praznujte prvi maj!
Gorje pa delavcu, ki je prelomil prvo Cobalovo zapoved in opravljal 'hlapčevska dela! Spremljan in počeščen je bil s svobodomiselno sliko bratske ljubezni, ki pravi: sila naj vlada. Tako je bil zopet dočakan srečni trenotek, ko se je pričela pomikati slavna procesija Cobalovih sužnjev okinčana z rdečimi trakovi po taktu rudniške godbe do gostilne vdove Wein-bergerjeve, pred katero je bil napravljen rdeči slavolok, na zraven stoječem kostanju je pa visela rdeča zastava. Popoldan se je vršila na vrtu imenovane gospe veselica in prodaja Cobalove modrosti o splošni volilni pravici. Rdeča procesija, kateri je raznašalec kruha Zafel z rdeče okinčanim košem dal poseben sijaj je minila; veselica se je v žalost spremenila. Cobal je pa vendar vesel zmage 1. majnika v svojih novih prostorih in prešteva denarce za skupljene rdeče trakove, s katerimi vas je zopet nafarbal. Njegova soproga pa »kiklje« suši po raznih sobah društvenega konsuma, katerega vi imenujete vašo last.
Ne udeleženec procesije.
Iz Spodnje Idrije. Pretečeni teden smo imeli občinske volitve za katere se je zelo zanimal tudi zastopnik filialke konsum-ncga društva z Idrije A. Kristan. Sklical je namreč shod volivcev, na katerem je bilo celih 10 volilcev navzočih, na dan volitve je agitiral on in njegovi kandidatje III. razreda, seveda sami zase. A so pa tudi mnogo dosegli pri volilcih, kajti njegovi kandidatje so dobili: Filipič 12, Hladnik 6, Tomšič 6 in Carl 1 glas. Ko je videl Kristan kako hite volilci za njegove kandidate, je od veselja pozabil, da ima tudi on pravico voliti ter je volitev zamudil. Kandidatje Sl. Lj. Str. so dobili: Tratnik 51, Kokalj 28, Skvarča 25 in Lampe 21 glasov. Kristan naj si p? zapomni ta dan volitve.
Krvoses kapitalizem.
Sava. Oddelek nove tovarne za žico in žreblje, ki je pogorel, je večinoma že pod streho in se tudi že dela. Pa žalibog ni vse v redu, če ravno so nam prej nekateri, mojstri pravili, da bo potem ko bo nova fabrika vse bolj v redu, pa smo se varali. Pri nas se dela na akord in vsak sam zase. Po-pred je imel vsak delavec svojo akordno tablico, na katero se mu je vaga napisala natančno, vse kolikor je naredil. Sedaj pa nimamo nič tablic in ne vemo nič koliko naredimo in kaj zaslužimo, smo zvedeli šele sedaj, ko smo dobili plačo dne 8. maja. Vemo dobro, da nam manjka pri plači, am-|?ak koliko, tega ne more noben izračunih. Se boljše vemo, da nam niso preveč plačali, ker nimajo te slabe navade. Sicer pa povemo g. Peternelu in Ritarju, da je boljše, ako se nobenemu ne dela krivica, ker to je v nebo vpijoč greh, zato je pa najbolje, da se stvar mirno napravi, da nam ne bo treba še bolj zavpiti.
Iz Idrije. Teden dni se je mudil v idrijski okolici gozdni nadsvetnik iz ministrstva, da je pregledal vse poslovanje v tukajšnjih eraričnih gozdih. Naš deželni poslanec je poprašal bi li in kedaj bi mogel govoriti ž njim o gozdnih delavskih razmerah. Nadsvetnik bil je toliko uljuden, da je odgovoril: on hoče sam na domu posetiti prilično g. poslanca. To je tudi pretečeno nedeljo storil. Gosp. dekan mu je pojasnil skromne želje idrijskih gozdarjev in koliko let se že dela na to, da bi bili v stalno delo sprejeti, ter zavarovani pri nezgodah v nevarnem njunem poslovanju. Res, da se ministrstvo vedno sklicuje na enake delavce po Galiciji in na Romunskem, da je pretežavno za vse na-
praviti enak status. Sedaj je najlažje od-kazati delo najemnikom in se ž njimi po-' goditi, za kako ceno sprejmo kak oddelek v gozdu. A naši delavci so v drugačnem položaju, kot njih tovariši drugod. Tu daje gozdni erar našemu rudniku, ki je tudi eraričen, vsako leto drva, oglje, apno in drugo. Za izvrševanje takega stalnega dela je potreba pač tudi stalnih delavcev. Taki so bolj enakega dela vajeni, dobe večjo spretnost in se bodo tolikanj bolj držali svojega posla, ko se jim zagotovi tudi pre-skrbljevanje v starosti in v nesreči. Potem bodo res cenili svojega gospodarja, ko bodo videli, da v resnici kot oče skrbi za nje, ne pa kot je sedaj, dokler dela ga plača, ko je pa ob njem vse, ga odpusti brez vsega. Sedaj je le 17 stalnih, ko je vendar vseh gozdarjev nad 200. Do leta 1872. so bili enako z rudarji oskrbljeni, kar je bilo pravično, ker vsi delajo za erarični rudnik, a ko so ločili rudniško oskrbništvo od gozdnega, so jih pustili na cedilu. Opeto-vano so že naši državni poslanci kazali na ta nedostatek. Prejšnji minister Giovanelli je zatrjeval svojo naklonjenost in simpatije gozdarjem, priznal, da se mora za nje kaj storiti, a do sedaj je vsa simpatija le 10 kr. na dan priboljška izkazala, ne pa stalnosti v delu, za kar se je prosilo. Deželni poslanec je bil tudi sam že na Dunaju pri ministrstvu v tej zadevi, zadnjič tu osebno pojasnil sedanjemu ministru grofu Bucpioi in mu izročil pisan memorandum, da bi vsa stvar zopet ne zaspala, priporočil nadsvetniku pl. Pesch-u in zadnjič je podrezal 19. marca dr. Žitnik, a zadeva le noče naprej. Zelje gozdnih delavcev niso pretirane. Po lOletnem delu naj se sprejmo za stalno. Ako je 10 let neprestano delal v eraričnih gozdih se je dokazalo, da ga erar stalno potrebuje in delavec je pokazal, da je zmožen opravljati odkazano mu delo, tedaj vreden, da se ga stalno namesti. Veliko mladih moči, ki sedaj drugod išče dela, bi raji doma ostalo, ko bi videli, da pozimi in poletu lahko shajajo s plačo. Tako so pa ravno čvrste in krepke moči zgubljene za erar. Gosp. nadsvetnik je priznal, da so želje opravičene in času primerne. Potrudil se bo, da se za Idrijo, ki ima res nekako izvanredno stanje pri gozdarjih, kaj stori. Vsaj kolikor je on sedaj tu videl, je bil sploh zadovoljen tudi z delavstvom. Koliko se bode zgodilo, bomo videli. Čakamo res že dolgo časa.
Z lastnimi močmi.
Trbovlje. Računski izkaz »P a z-niškega in delavskega podpornega društva« za mesec april 1 9 06. Dohodki: Vplačana vpisnina in prispevki za godbo 271 K 16 v. Izdatki: a) Pogrebni stroški 17 K 76 v., b) 2 podpori bolnim 17 K. c) poštnina in koleki 2 K 10 v., č) za časopise 6 K 12 v., d) honorar za blagajnika 10 K, e) izredni stroški za godbo 10 K. f) v hranilnico vloženo 156 K. g) v ročno blagajno 2 K 18 v., h) v blagajno za godbo 50 K; skupaj 271 K 16 v.
Zahvala. Vdova po ponesrečenem pazniku 1. Ščurku nam je doposlala tole: Prav lepo se zahvalim vsem tistim paznikom in drugim gospodom, ki so mi darovali 48 K- Posebej se zahvalim gospodoma Štefanu Kernu in I. Sternu, ki sta nabrala omenjeno vsoto med pazniki in drugimi. Bog plati!
Strokovna organizacija strojarjev v Mirnu, Goriško. Ker nismo še dosedaj nič poročali o našem društvu, in o razmerah našega delavstva, hočemo danes par besedi izpregovoriti. Naše mlado društvo šteje, komaj 50 članov, (vseh strojarjev je okrog 100 v Mirnu) ali pri vsem tem je že doseglo, za naše razmere, lep uspeh. Društvo je namreč trem delodajalcem poslalo spomenice, da se njih delavcem, ki so udje organizacije, poviša tedenska plača, za 1 krono. Delodajalci so bili toliko pošteni, da sc temu pozivu odzvali, in tem svojim delavcem ki so v organizaciji, pavišali tedensko 1 K. Tako se je zgodilo, da sta dva
delavca v eni tovarni, ki nista v organizaciji, ostala za 1K na teden prikrajšana, nasproti svojim sodelavcem, in pri tem lahko izpoznala, pomen organizacije. Med tema dvema je eden, ki se večkrat usti za zavednega delavca, ali pri vsem tem noče pristopiti k organizaciji, zato mu zakličemo manj besedi in več dejanj! Ker sem v poročilu o shodu, ki je bil dne 22.ni. m. v Mirnu le na kratko omenil govor tovariša Cotiča predsednika organizacije,hočem danes, par stavkov iz tega govora zapisati: »Teptan, zaničevan od vsake šleve, je dandanašnji posameznik, on je velika reva, ki pomeni toliko kakor ničla. Le z združenimi močmi je mogoče kaj doseči! To dobro vedo bogataši, in zato se družijo. Glejte, če so oni spoznali potrebo združenja, je isto toliko boli potrebno delavcem, kateri so proti onim gmotno tako majhni.
Dragi tovariši! Tudi pri nas smo ustanovili strokovno društvo strojarjev, da si svoj stan izboljšamo, a nekaj je, kar moramo obžalovati, večkrat se namreč sliši: »Bi že stopil v društvo, ali edinosti ni«. Ali pa: Ko bi onega ne bilo v društvu, bi že pristopil, ali tega ne morem videti pred očmi«. Na prvo odgovarjam: Ti ki praviš da edinosti ni, vedi da si ravno ti tisti ki edinost razdiraš.
Na drugo pa le rečem: ne sovražimo se medseboj, da v medsebojnem sovraštvu ne poginemo, ampak če je kdo k organizaciji pristopil ki je tvoj sovražnik, pristopi še ti, in bodita prijatelja, ter se ljubita med seboj. Le na ta način bo mogoče kaj doseči v izboljšanje delavskega stanu«. Na delo torej komur je mar da se to zgodi!
Okno v svet.
Drobiž. Ko I. 1809 v Nev Jorku v Ameriki štrajkali čevljarji so sodišča kar naravnost rekla, da je to nepostavno in nemoralno in kar je še drugih takih lepih pridevkov. Preteklo je eno stoletje — samo par let še manjka — in pri nas bi bilo skoro ravno takih neumnosti pričakovati če bi se kaj tacega zgodilo. Lezemo, lezemo kakor polž za drugimi in rastemo v starosti in neumnosti pri Bogu in pri ljudeh.
L. 1823 so se klobučarski pomočniki v Nev Jorku organizirali in se zgovorili, da ne bodo delali pri nobenem mojstru, ki ima kake pomočnike ki niso pri njihovi organizaciji. Mojstri so jih zatožili da so — zarotniki. Ne rečemo nič, saj so res precej zahtevali in vidi se, da so bili ti pomočniki naprednejši in izobraženejši kakor toliko tisoč današnjih delavcev. — Ce sc pa danes ustanovi kako popolnoma nedolžno strokovno društvo, ki nima drugega namena kakor člane podpirati, pa že duhajo fabrikanti po bombah in smodniku. Pa ne samo tovarnarji ampak mnogi njim po duhu in srcu in žepu sorodni ljudje. Včasih sem slišal od svoje stare matere lep pregovor, ki mi pride vselej na misel kadar kaj slišim od take vrste ljudi govoriti. Stara mati so mi rekli: »Bog daj norcem pamet, revežem pa denar, pa bo vsem prav.«
Karakteristika letošnjih štrajkov. Sele par mesecev letošnjega leta je preteklo in že se sliši in dan na dan bere o najrazličnejših štrajkih. Posebno na Nemškem se deloma že vrše, deloma pa pripravljajo velikanski štrajki. Kaj je temu vzrok? Koliko je temu vzrok socialna demokracija, ki tira večkrat brez pomisleka in zavoljo svojih lastnih interesov delavce v boj, tega danes ne bomo razniotrivali. Na Nemškem je letos še en velik vzrok. Države so sklenile med seboj nove carinske pogodbe. Zlasti v Nemčiji so se vsled tega vsa živila, posebno pa meso in kruh podražila. In to čutijo v prvi vrsti delavci. Popolnoma po pravici zahtevajo, da se jim da odškodnina za to, da morajo vse dražje kupovati. Na drugi strani je pa nemška industrija napredovala in še napreduje, tovarnarji delajo lepe dobičke, seveda samo za svoj žep. To delavcem ne gre v glavo, da spravlja dobiček samo tovarnar in akcionar, ne pa tudi on. Zato boj! Zanimivi so letošnji štraiki tudi zato, ker si v boju stoji nasproti
telih in saj nekaj dobro organiziranih delavcev. Zato so boji še hujši.
Šolski zdravniki. V Miinehenu je mestna občina nastavila 18 šolskih zdravnikov. Že parkrat smo poročali o šolskih zdravnikih, ki vsaki mesec pregledajo šolske otroke in so jim na razpolago za brezplačno zdravljenje. Kolika dobrota je to za otroke ubožnih starišev, je vsakemu znano. Kolikokrat ne morejo revni stariši
preskrbeti bolnemu otroku zdravnika, ker nimajo pomočkov. Pri nas je to še popolnoma neznano. Naše občine še nimajo smisla za socialno delo. V Avstriji sta v zadnjem času nastavili šolske zdravnike mesti Gradec na Štajerskem in Brno na Moravskem. Novega svežega socialnega duha bi bilo treba zanesti v občinske odbore. Morebiti ga zanesejo delavci in delavski občinski odborniki.
Delavci, trgovci pozor!
n
je
■c
im
>
«
s
o
>(0
o
a
■\
n
(V
E
e
a
Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo preurejeno
krojaško delavnico
v kateri izdelujem moške obleke, kakor tudi vsakovrstne uniforme, in vsa druga v to stroko spadajoča dela.
Delavcem v oddaljenih krajih drage volje postrežem z vzorci. Sprejemam tudi že kupljeno blago v delo.
Izdelujem vse po najnovejšem kroju točno in natančno po meri. Delo sprejemam v vsakem kroju in vsaki množini. Slav. konsumnim društvom in gospodom trgovcem priporočam posebni oddelek za izdelavo konfekcij, oblek za pro-dajo, od najpriprostejše do najfinejše izvršitve. Na zahtevo dam tem še bolj natančna pojasnila.
Svoji k svojim ! Delavci, trgovci, podpirajte domačo tvrdko.
Za obilna naročila uljudno prosi
Matija Lazar
krojaški mojster v Kropi.
Cene brez konkurence!
(D
<
O
(0
<
O
0)
+*
L
N
0)
L
a
o>
8 52—12
Kdor hoče res postrežen biti z
dobrim, naravnim belim in črnim vinom,
naj se izvoli obrniti na staro znano in odlikovano trgovino z vinom
flnton Ivanov Pečenko
v Gorici.
Postrežba točna in poštena. Cene zmerne.
(D
■S
<0
N
2i
rt*
O
7SI
2 12-4
Pozor!
»Slovenska delavska drušlva“l Kupujte svoje potrebščine pri znani priporočljivi domači manufakturni trgovini:
Češnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Ljubljana	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska In moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Moškerc.
Tiska „Katoliška Tiskarna.*