LE NADALJEVANJE V RUBRIKI NAMESTO UVODA OBRANILI SMO SANJE Koncert Orkestra Slovenske vojske pod Boštanjem Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Franci Žnidaršič: SLOVENSKA POT V OSAMOSVOJITEV JE BILA V MARSIČEM SPECIFIČNA, Z NADALJNJIM DELOM PA SMO DOLŽNI ZAGOTOVITI PRIMEREN VSESTRANSKI IN VAREN RAZVOJ SLOVENSKE DRUŽBE. Župan občine Grosuplje Janez Lesjak: HVALA VSEM, KAR STE NAREDILI IZ SRCA IN POTREB, DA STE SE BILI ZA DOMOVINO PRIPRAVLJENI TUDI ŽRTVOVATI. NADALJEVANJE V RUBRIKI PRAZNOVANJA NADAUEVAPJEVJRUBRroRfflZN&VANJAl OSAM[OmiiaiIITlViEJN'AlLlPAlBOll5lilHII NADAUEVAPJEVJRUIRIKIlPRfflZNOVANJAl Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 7 / julij 2006 m 13. TABOR SLOVENCEV PO SVETU m •lililil •V: g! 4 W I ' . ' fim TT", , ' r\rfA '>z \ SREČANJE SLOVENCEV PO SVETU, KULTURA, GRADIMO NA VREDNOTAH, NIZKA RODNOST *V«SL■iI&NI■iI^.IR4ČANJ.ElSii.VENCEV PO SVETU OGLASI Zgodbe iz pekarne Pomembno je sodelovati in se dobro imeti l /etosnje poletje poteka v znamenju športa. Svetovno prvenstvo v nogometu je stvar, ki jo je v tem času nemogoče zaobiti. Antona Brlana smo poklicali med njegovim letnim dopustom in ga povprašali o aktualnih dogodkih v tem času. »Svetovno prvenstvo spremljam predvsem zaradi svojega interesa, malo pa pod »prisilo« zaradi moje druztne, ki jim je nogomet v veselje,« malo v šali pove Anton. Ni jegov šport številk; i ena j t' namreč kegljanje. S kcgljaško ekipo Pekarne Grosuplje se je junija udeležil letošnje Mercatorijade, med petnajstimi ekipami pa so osvojili zavidljivo peto mesto. Vendar Antonu jan a ga ni najpomembnejša stvar pri športu, liolj ceni medsebojno druženje in prijateljski klepet. Poleg kegljanja se rekreativno ukvarja tudi s kolesarjenjem, -Kolesarim predvsem po čudovitih okoliških krajih in takrat prevozim kakšnih dvajset ti o trideset kilometrov,« o svojem športnem življenju pove Anton. Veliko mu pomenijo tudi družinski sprehodi po okoliški naravi. Njegov najljubši čas je jesen. Takrat so dolenjski gozdovi polni gob. Anton je namreč ljubiteljski gobar, K dobri gobarski beri in tovrstnim gurmanskim užitkom sodi tudi dober kruh. ^Pekarna tjrosuplje Antonu šport pomeni prvotno druženje in način sprostitve. »Priznati moram, da nisem pravi jedec kruh». Pojem ga malo. Takrat pa imam najraje toplo zemljo ali pa še rajši Soseda.« Se pristavi. Čeprav po kruhu seže poredko, Anton kot iz topa izstreli: »Nas Sosedov kruh je izredno priljubljen tudi pri se tako zahtevnih kupcih.« Zato je še toliko bolj vesel, da je na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha pri Gospodarski zbornici Slovenije »njegov« Sosed že četrtič zapored prejel zlato medaljo. Anton pekarske izdelke v Pekarni Grosuplje soustvarja že dobrih dvaindvajset lei. Zadnjih nekaj let opravlja delo vodje izmene v pekarski proizvodnji. Posebno zadovoljstvo mu predstavlja vzdušje, ki vlada med zaposlenimi. S sodelavci preživi osemurni delavnik in tudi dobršni del svojega prostega, športnega časa na kegljaški stezi. Zato ni čudno, da se je med njimi razvil pristen, prijateljski odnos. Narejeno z ljubeznijo S semeni bogati Sosed je zelo priljubljen pri kupcih in tudi pri Antonu julij 2006 GROSUPELJSKI ODMEVI 3 NAMESTO UVODA Glasilo prebivalcev občine Grosuplje POLŽEVO, PRAZNOVANJE DNEVA DRŽAVNOSTI: NAJ NAS, SLOVENCE, PREVZAME DUH POZITIVNIH VREDNOT! Polževo, 25. junij - dan državnosti - Svečanega praznovanja so se udeležili praporščaki iz veteranskih združenj vojne za Slovenijo iz »ljubljanske pokrajine«, gasilci iz Gasilske zveze Ivančna Gorica, konjeniki iz več konjeniških društev in klubov, Zveza šoferjev in avtomehanikov, predstavniki različnih kulturnih društev, skupin in posameznikov. Med gosti pa so bili župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, župan občine Grosuplje Janez Lesjak, vojaški kurat in polkovnik dr. Jože Plut in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je bil slavnostni govornik. Slovesnosti se je udeležil tudi Ivan Borštner, ali »črka B v slavni četverici JBTZ« koncem osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se začele dogajati odločilne spremembe v slovenskem narodu. PROSLAVA Na Polževem zdaj že nekaj let tradicionalno v skupni organizaciji občin Ivančna Gorica in Grosuplje pripravijo praznovanje dneva državnosti. Če je tega dne še vreme naklonjeno, se tu zbere veliko ljudi, kar prispeva nedvomno k tistemu pravemu občutku praznovanja. Letos so na nekoliko spektakularen način po vrvi pridrčali jamarji na prizorišče in vsak je prinesel eno od zastav - začeli so s slovensko, nadaljevali z evropsko, prinesli še ivanško in nato tudi grosupeljsko. Zgoraj omenjeni gostje pa so nato pripeli na drogove vsak po eno zastavo. Med proslavo so poleg nastopajočih posameznikov kulturnikov in skupin iz Ivančne Gorice ter predstavnika Slovenske vojske nastopali številni iz občine Grosuplje, ki jih navajamo v fotoreportaži. Po proslavi je sledilo veselo nedeljsko popoldne, ki se je zavleklo pozno v noč, ob pijači, jedači in plesu. Za vse to so skrbeli kriškogorski gasilci in veterani vojne za Slovenijo, ter v samem gostinskem objektu ob glasbi ansamblov Pop design in Polka punce. SVETA MAŠA ZA DOMOVINO V CERKVICI SV. DUHA, POUDARKI IZ PRIDIGE V pridigi med sveto mašo je dr. Jože Plut s posebnim pozdravom (kot sicer običajno med pridigo) pozdravil navzoče z »Drage Slovenke, dragi Slovenci!«, kar je še posebej zaznamovalo njegove nadaljnje besede, namenjene domovini in državi Sloveniji. Posebej je pozdravil tudi veterane in veteranke vojne za Slovenijo ter prisotnega ivanške-ga župana. Čeprav je vsako življenje neprecenljivo, je 28 žrtev slovenske osamosvojitve vendarle nizka cena, ki smo jo Slovenci plačali, da smo prišli do svoje države. S pogledom v zgodovino pa je predstavil, s kakšnimi težavami vse so se Slovenci srečevali, da so lahko preživeli in se niso utopili v morju nemškega in drugih jezikov, ki so ga obdajali in tudi zlohotno asimilirali. Tako je bil Celovec leta 1848 bolj slovenski kot ostala mesta, ki so zdaj v Sloveniji. Tam je nastal program Zedinjene Slovenije. A mnoga prizadevanja so šla v nič in celo tako daleč, da so koncem 19. stoletja ustanovili Društvo ljubiteljev slovenstva, ki ni videlo druge rešitve, kot da preseli slovenski narod na Madagaskar. Tam so že začeli risati načrte za Novo Ljubljano, Novi Maribor, Novo Novo mesto. Kaj vse so počeli naši predniki, da bi živeli v svoji državi? Mi, danes, smo srečna generacija, kateri je bilo dano, da so se ji uresničile prošnje, za katere so nepregledne množice naših prednikov veliko molile. Nedvomno je Bog vse te prošnje pri osamosvajanju upošteval. Zato tega, kar imamo, ne smemo jemati z brezbrižnostjo, temveč je treba čuvati. Premalo se zavedamo napredka, ki ga ustvarjamo. Premalo smo ponosni na svojo kulturo, jezik, tradicijo. Zamislite si, da bi na Slovenskem podrli cerkve! To ne bi bila več Slovenija. Te cerkve nam kažejo, kakšne vrednote so živeli naši predniki in kaj jih je držalo pokonci kljub večkrat težkim gmotnim razmeram. »Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike,« je spomnil na Slomškove besede. Dr. Plut je spomnil tudi na francoskega pisatelja Nodierja, ki je o Slovencih zapisal, da bi med njimi rad živel in umrl, ker je to narod, ki ne rabi ključavnice. A to je bilo le pred dobrima dvema stoletjema! Kam so izginile te enkratne slovenske vrednote, ki, kot je rekel dr. Trstenjak, »se jih ne da prevesti v druge jezike«? Iz svojega primera je navedel tudi, kaj v očeh drugih ljudi pomeni pravi ponos in odnos do svojih korenin. Ob znaku, ki ga ima našitega na svečani obleki, je križ, pod njim knjiga in pod knjigo letnica 743. Na enem od izobraževanj v Švici so ga tuji vojaški duhovniki spraševali, kaj ta številka pomeni, misleč da gre za število vojaških duhovnikov v Sloveniji. On pa jim je obrazložil, da gre za letnico, ko sta v samostojni Ka-rantaniji Gorazd in Hotimir sprejela krst in s tem smo kot njuni potomci sprejeli tudi krščansko vero. Dvesto let pozneje smo že imeli svojo prvo zapisano besedo. Ko je dr. Plut tujcem vse to razložil, ga njegovi kolegi iz tujine niso več umeščali v »balkanski lonec«. Poudaril pa je, da je danes v družbi preveč pesimizma. Zamenjajmo ga! Če ne bomo svoje vere, kulture, vrednot, tradicije gojili še naprej in jih s ponosom živeli, nas tudi drugi ne bodo spoštovali in bomo tudi vse, kar imamo, izgubili. Živimo ponosno, kar pa ne pomeni, da druge omalovažujemo ali jih celo zaničujemo. Bog nas bo ob koncu vprašal v slovenskem jeziku, pravi dr. Plut, kako smo živeli svojo vero kot Slovenka in Slovenec. Živimo s poštenostjo, z radostjo, s ponosom, z optimizmom, z voljo do življenja in s trdnim upanjem! Če bomo tako živeli, se nam ni treba bati naše in narodove prihodnosti. Pozdrav grosupeljskega župana Grosupeljski župan Janez Lesjak je ob pozdravu še posebej izrazil veselje, da se je ta prireditev »prijela« med ljudmi in je postala tradicionalna, ter da jo vedno več ljudi tudi obišče. V nadaljevanju je spomnil na plebiscit leta 1990, ki je pokazal takratno razpoloženje Slovenk in Slovencev, kakršnega smo si večina želeli. V popolnoma razpadajočih jugoslovanskih razmerah ni bilo mogoče bivati več skupaj. Žal je bilo treba v to prepričati tudi Jugoslovansko ljudsko armado, ki ni bila več ljudska, da mislimo resno. Potreben je bil oborožen upor. Složni, združeni in pripravljeni, ko je politikom zmanjkalo argumentov za iskanje rešitev, smo lahko tudi po vojaški strani izbojevali samostojnost. Pri tem je čestital vsem, ki so sodelovali z orožjem. Nato je omenil nekaj dogodkov v času osamosvojitvene vojne, o katerih smo v Odmevih že pisali v zvezi z izdajo spominskega zbornika Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. K temu pa je dodal še svojo »stalnico«, ki jo namenja ob takih priložnostih, ko govori o »splošnem ljudskem odporu«, ki ga danes slovenska obramba nima. Lesjak meni, da je narod le s splošnim ljudskem odporom lahko močnejši od vsakega agresorja. »Ali lahko kupljena obramba zamenja borbo naroda za svoje pravice, svoje interese?... Ali se nam bo to kdaj v zgodovini maščevalo? Vsi upajmo, da ne,« je zaključil grosupeljski župan Janez Lesjak. Pozdrav ivanškega župana Jernej Lampret, ivanški župan, je ubral precej bolj optimistične tone v svojem nagovoru in poudaril rodoljubje ter pripadnost slovenskim vrednotam. Še posebej pa, da je treba vse lepe in plemenite stvari prenašati na mlade rodove, ki bodo prek različnih nosilcev o teh svetlih časih prav poučeni in jih bodo zato znali tudi ceniti. »Mislim, da je prav, če bomo vnesli v šole tisto vzgojo, ki bo najprej 'pogledala na domači prag, da bomo znali ceniti domač slovenski jezik, da bomo znali in spoznali vse naše eminentne kulturnike, da bomo poznali vse ljudi, ki so slovenski narod po tradiciji in s tradicijo mnogo postorili,« je dejal ivanški župan Jernej Lampret. S strani ivanške občine je nato za sodelovanje v vojni za Slovenijo in soorganizacijo proslav dneva državnosti podelil priznanji Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo iz Grosupljega in Policijskemu veteranskemu združenju Sever iz Ljubljane. SLAVNOSTNI GOVORNIK SLOVENSKI ZUNANJI MINISTER Slavnostni govornik na Polževem je bil zunanji minister Republike Slovenije dr. Dimitrij Rupel, ki je poudaril, kakšne cilje si je zadala Slovenija v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja: neodvisna, gospodarsko uspešna, kulturna in demokratična Slovenija, v povezavi z drugimi evropskimi državami in severnoatlantskimi interesi. Osamosvojitev je sledila več slovenskim poizkusom v preteklosti, ki pa niso bili uspešni, saj v nobeni Jugoslaviji nismo imeli niti svoje vojske niti diplomacije. Navsezadnje smo se pred njo morali celo braniti z orožjem. Slovenska osamosvojitev je nastajala, ko so se podirali zidovi svetovne ureditve, zgrajeni po drugi svetovni vojni. Slovenci smo imeli v primerjavi z nekaterimi vzhodnimi državami veliko težji položaj, saj je bil celo notranji odnos do države za nas tuj. Madžari, Čehi, ali pa vzhodni Nemci so imeli do svoje države drugačen odnos. Le-tega pa je bilo v Sloveniji treba šele zgraditi. Prav na dan praznovanja, 25. junija, je bila Slovenija razglašena za samostojno. Nato se je začela vojna. Prvi uspeh diplomacije je bila Brionska deklaracija, dogovorjena na začetku julija. Delo na mednarodnem področju pa je bilo zaradi jugoslovanske diplomacije in drugih nedobronamernih vplivnih posameznikov zelo težko, a vseeno uspešno opravljeno in že čez pol leta so se začela prva priznanja slovenske države. »Brez podpore nemškega kanclerja Kohla, zunanjih ministrov Gensc-herja in Mocka ter brez podpore Svetega sedeža si ni mogoče predstavljati naglega in ugodnega razpleta slovenske zgodbe o mednarodnem priznanju,« je dobesedno in iskreno povedal dr. Rupel. Evropska unija nas je priznala že koncem decembra 1991, ZDA, Hrvaška in BIH 7. aprila 1992, medtem ko je v OZN še dolgo vihrala stara jugoslovanska zastava kljub sprejemu v organizacijo 22. maja 1992. V primerjavi s tisočletno zgodovino so premiki v zadnjih petnajstih letih ogromni. Osamosvojitev je povezala in poenotila Slovence. Osvobodili smo se tuje oblasti in občutka manjvrednosti. Brez temeljne povezanosti vseh državljanov pa država ne more dolgo delovati, kar pa ne pomeni, da bi se morali odreči različnim pogledom, političnim strankam in ustanovam. Ključno vprašanje EU pa je prav tako - pravilno ravnovesje med enotnostjo in raznolikostjo. Svoboda je okvir demokracije, a z veliko svobode še ne pride samodejno veliko demokracije. Občutek, ki ta razmerja lahko najbolje ureja, se imenuje (pri pomanjkanju boljše besede) domoljubje. Vprašanja gigantstva, ki se kažejo v vojaških in energetskih silah, organiziranem terorizmu, pa še poceni azijska delovna sila, so izzivi, ki zahtevajo od nas dokaj težke in poglobljene odgovore. Varne niso niti države, ki so mnogo večje od Slovenije. Z doseženim v zadnjih petnajstih letih pa smo lahko zadovoljni. Spomnil je tudi na to, da je slovenščina postala uradni jezik Evropske unije. Drugo leto uvedemo EVRO, v le- Pred proslavo je v cerkvici sv. Duha na Polževem daroval sveto mašo vojaški kurat in veteran vojne za Slovenijo dr. Jože Plut z osmimi duhovniki in štirimi bogoslovci. Pozdravni nagovor grosupeljskega župana Janeza Lesjaka. Slavnostni govornik na praznovanju dneva državnosti na Polževem je bil zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Predstavniki Slovenske vojske so prikazali nekaj opreme. ... in svojega znanja. tu 2008 bomo predsedovali EU. Slovenija se bo v imenu unije pogajala z Južno Ameriko, Rusko federacijo, Kitajsko in z vso Azijo. Slovenci smo dobrosrčno, muzikal-no in tudi sicer nadarjeno slovansko ljudstvo, ki že več kot tisoč let govorimo svoj jezik, 500 let tiskamo knjige v slovenščini in skrbimo za odlično stav-barsko podobo v Srednji Evropi, imamo nadvse okusne jedi, pridelujemo najboljša olja in vina. »Na Slovenskem je življenje lepo. Želim si, da bi bilo še dolgo tako, vam pa želim, veselo praznovanje,« je zaključil dr. Dimitrij Rupel in že med govorom požel veliko aplavza. Jože Miklič NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.952 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA DOPISOVALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V SEPTEMBRU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 8. septembra 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. PRAZNOVANJA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 4 RADE IN PRIZNANJA OBČIN v ■O NAGRADA Z ZLATIM ZNAKOM PRIZNANJE Z ZLATIM PRIZNANJE Z ZLATIM OBČINE GROSUPLJE ZNAKOM OBČINEGROSUPLJE ZNAKOM OBČINEGROSUPLJE Svetniki po predhodno zaprti seji za javnost in tajnem glasovanju celo po drugem krogu odločili, da pripada Nevenki Zrnec (Grosuplje), predsednici Društva Sožitje. Nevenka dela v humanitarnem društvu, ki skrbi za ljudi z motnjami v duševnem razvoju v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje že 7 let. Od leta 1998 do 2001 je bila tajnica društva, od 2001 pa do danes pa predsednica društva. V obdobju, ko vodi društvo, se je število članov močno povečalo in zdaj šteje 203 člane. Osebno pridobiva prostovoljce, s podporo občine je uredila klubske prostore, nabavili so kombi vozilo, redno delujeta klub Panda in Čukec. Organizira pa še precej drugih dejavnosti za obogatitev življenja mladim in starejšim s posebnimi potrebami. Za nagrado z zlatim znakom občine Grosuplje sta Nevenko Zrnec predlagala zakonca Jakob Müller in dr. Jožica Narat. Prav tako so se na predhodno zaprti seji in s tajnim glasovanjem svetniki v skladu z odlokom odločili, da bodo podelili še eno NAGRADO Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE, Janezu Merviču (Grosuplje), zdravniku splošne medicine, direktorju Zdravstvenega doma Grosuplje in občinskemu svetniku. (Ker Merviča ni bilo na podelitev priznanj, je župan pojasnil, da ima službeno popoldne in mu bodo nagrado dali v roke pozneje.) V obrazložitev kandidature so zapisali, da je Janez Mervič, dr. med., v službi grosupeljskega zdravstvenega doma že 31 let. Takrat sta bila v zdravstvenem domu zaposlena le dva zdravnika. Pred osmimi leti je prevzel vodenje ZD Grosuplje. Z rastjo prebivalstva in standardov so se večale tudi potrebe po zdravstvenih storitvah, pa tudi razvajen materialistično usmerjen sodoben človek zahteva vedno več. Danes je v Zdravstvenem domu zaposlenih šestkrat več zdravnikov. Kljub temu Mervič ugotavlja, da je gradnja novega zdravstvenega doma v Grosupljem neizbežna. V tem času so ZD precej obnovili, vedno so mu na prvem mestu pacienti. S svojim delom v občini Grosuplje sodeluje pri razvoj, ugled in promocijo na družbenem in zdravstvenem področju. Janeza Merviča ni bilo na podelitvi nagrade, župan pa je pojasnil, da je bil službeno zadržan, predlagal pa ga je OO SDS. Za nagrado z zlatim znakom občine Grosuplje so bili nominirani še: - Dušan Mazaj (Šmarje-Sap), za delovanje na področju ohranjanja ljudske glasbe, ki ga je predlagala Občina Grosuplje, - Skupina avtorjev Sneža Tecco Hvala, dr. Janez Dular, Eva Kocuvan, Dragica Lunder Knific in dr. Peter Turk (ZRC SAZU in Narodni muzej, Ljubljana) za obsežno knjigo Železnodobne gomile na Magdalenski gori, ki jo je predlagal Drago Samec, - Marija Zaviršek - Gotnar (Mala Račna) za delovanje na kulturnem, gasilskem in športnem področju, ki jo je predlagal Občinski odbor Slovenske ljudske stranke in - Lojze Verbajs (Čušperk) za delo v Smučarskem skakalnem klubu Račna in delo v Krajevni skupnosti Račna, predlagatelj SKK Račna. je prejelo po odločitvi svetnikov prav tako po predhodno zaprti seji za javnost in tajnem glasovanjem Turistično in okoljsko društvo Županova jama -Grosuplje. V utemeljitvi je bilo zapisano, da so uspehi in dosežki društva pomembni za razvoj, ugled in promocijo občine, ohranitev našega naravnega čudeža Županove jame ter njene prepoznavnosti v Sloveniji in v tujini. Turistično in okoljsko društvo Županova jama Grosuplje je letos praznovalo že 47 let svojega delovanja in 80-letnico odkritja jame. Ustanovljeno je bilo leta 1959. in od tedaj dalje neprekinjeno skrbi za Županovo jamo, vključuje pa se tudi v vse akcije, ki promovirajo Grosuplje in okolico. Že leta 1953 se je pojavila potreba po turistično-olepševalnem društvu, 22. marca 1959 pa je bil prvi ustanovni občni zbor in v maju istega leta prva seja. Prvi predsednik društva je bil Janez Lesjak st. V upravljanje je tedaj društvo dobilo tudi Taborsko jamo. Društvo je jamo pripravilo za obiskovalce in ves čas skrbelo zanjo. Po jami je bila napeljana elektrika, uredili so poti in jih zavarovali z ograjo, izobrazili so vodnike, ki so vodili obiskovalce. Ko je bila odkrita Zadnja dvorana, so naredili tudi železne stopnice in podest. Skoraj 100-odstotna vlaga v jami hitro uniči vse delo človeških rok, zato je bilo treba ves čas posipati steze s peskom, popravljati betonske stopnice, napenjati vedno nove vrvi na ograji, ki varuje in usmerja obiskovalce. Ves material je treba v jamo znositi v vedrih preko 600 stopnic. Društvo ves čas skrbi za okolico jame, da je urejena in čista. Skrbijo tudi za varnost obiskovalcev, zato vsaki dve leti čistijo brežino nad vhodom. Od leta 1996 se jama zopet imenuje Županova jama. Porušena je bila blagovna znamka in zopet je bilo dosti dela, da so obiskovalci dojeli, da je to ista jama. V jami, ki spada pod naravno dediščino, ni bilo nič narejenega brez posvetovanja s tedanjim Zavodom za spomeniško varstvo, danes pa z Zavodom za naravno dediščino in z Inštitutom za raziskovanje krasa iz Postojne. Društvo se ne zapira vase, ampak išče vedno nove povezave. Že dolga leta sodeluje z jamarji različnih jamarskih klubov, zadnja leta najbolj z Jamarskim klubom Železničar. Ti jamarji so tudi odkrili nov rov pod jamo in lepo zasigano Igorjevo dvorano v kaminu nad Zadnjo dvorano. Društvo je aktivno tudi v Turistični zvezi občine Grosuplje. V svoje dejavnosti skuša vključiti vsa društva naše zveze, predvsem v okviru prireditve Zlata jesen, ko v okviru državne akcije Naša dežela — lepa, urejena in gostoljubna podeljuje priznanja najlepše urejenim hišam, ulicam, naseljem, delovnim organizacijam na področju, ki ga pokriva. Odmevne prireditve, ki jih je društvo organiziralo, so bile še: Dobimo se v Županovi jami, Tekmuj z nami, božično-novoletni koncerti v sodelovanju z Glasbeno šolo Grosuplje, kresovanja, najbolj odmevna in najdaljšo, kar desetletno tradicijo pa ima Zlata jesen. Društvo tudi organizira izlete po bližnji in daljni okolici občine, ki jih vodijo člani društva. Povezujejo se tudi z OŠ Brinje. Njihova skupna akcija Naravna in kulturna dediščina šolskega okoliša, ki je bila zaključena lani, je rodila prav lepe rezultate. Društvo se povezuje tudi regijsko. Zadnja tri leta so skupaj z društvi iz Ivanč-ne Gorice in Dobrepolja sodelovali v republiški akciji v ocenjevanju urejenosti krajev. Leta 2003 so organizirali uspelo prireditev Naša kraška dediščina v OŠ Brinje. Kadar državna komisija ocenjuje kraje, se poveže s Turističnim in okoljskim društvom Županova jama Grosuplje in tako je v imenu Grosupljega prejelo že dve priznanji: 1996 - 3. mesto in 1998 - 1. mesto med neturističnimi kraji. Tudi TOD Županova jama Grosuplje je zaslužno za ti dve priznanji. Društvo skrbi tudi za svoje člane, da dobivajo vsaj priznanja za svoje nesebično in požrtvovalno prostovoljno delo, in sicer so dobili že kar 5 zlatih, 5 srebrnih in 12 bronastih državnih priznanj Turistične zveze Slovenije. Društvo skrbi tudi za promocijo kraja in občine v celoti. Tiskajo promocijske plakate in razglednice, postavljajo oglasne table ob poteh, ki vodijo v jamo, različne TV so posnele že več odmevnih oddaj o jami, svoj koncert so v jami posneli Šentjurski oktet in Katice. Ker je Županova jama primer šolske učne jame, jo obišče veliko šolske mladine. Društvo je promoviralo jamo kot turistično lokacijo s prireditvami ob 50. in 70. ter 80. obletnici odkritja jame. Leta 1996 je izšla tudi knjiga o jami Županova jama - 70 let, ki jo je izdalo društvo. Letos je izšla že druga monografija o jami z naslovom Županova jama -čudežni svet brez sonca. Društvo spodbuja tudi skupne promocijske akcije, da bi vsa društva naše zveze skupaj izdala predstavitveno zloženko občine, kar pa mu do sedaj še ni uspelo. Veliko dela je bilo opravljenega, ko se je v okviru društva organiziral TIC - Turistično informacijski center, ki deluje povezovalno tudi preko meja občine. Društvo se ukvarja tudi z idejami, kako naprej gospodariti z jamo in Taborom. Županova jama - turistično in okoljsko društvo, menimo, zasluži občinsko priznanje, saj je najbolj aktivno društvo v Zvezi turističnih društev Grosuplje. Predlagatelja s popolnoma enako obrazložitvijo za to priznanje sta bila Občinska turistična zveza Grosuplje (podpisani predsednik Marko Janežič) in Krajevna skupnost Grosuplje (podpisani predsednik Alojz Kastelic). Svetniki so tudi to nagrado po enakem načinu odločanja kot predhodno navedene nagrade in priznanja »podvojili« in jo prisodili Turističnemu društvu Boštanj. Turistično društvo Boštanj je zelo dejavno društvo na vseh področjih. V letu 2005 so organizirali preko 12 prireditev. Najpomembnejše prireditve v letu 2005 pa so bile: Razstava učencev keramične šole Boštjana Dobovška, Veliko prvomajsko kresovanje, Otvoritev likovne razstave, 3. boštanjski pohod, Poletno srečanje - piknik, Mega dan v naravi, Kiparski simpozij Grosuplje - mesto kipov, Avtoshow, Sobotna adventna srečanja, Je kdo srečal Božička? V letu 2006 so že organizirali 4 prireditve: Tradicionalna salamiada, Velikonočni sejem, Veliko prvomajsko kresovanje, Boštanjski pohod. S tem Turistično društvo Boštanj prispeva trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Grosuplje na javnem, gospodarskem, kulturnem, družbenem in vzgojno-izobraževalnem področju. Tako je zapisal predlagatelj Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Grosuplje (podpisani Dušan Hočevar). Za PRIZNANJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE je bil nominiran tudi Miroslav Vreg (Grosuplje), dolgoletni predsednik Turističnega okoljskega društva Županova jama Grosuplje, predlagatelj pa je bila Občina Grosuplje (podpisani župan Janez Lesjak). Za PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE S SREBRNIM ZNAKOM OBČINEGROSUPLJE so svetniki na predlog Občine Grosuplje potrdili Franca Kramplja (Zagradec pri Grosupljem). Franc Krampelj že vrsto let deluje v občini Grosuplje na področjih, ki omogočajo njeno promocijo, uveljavljanje in ugled občine v javnem, gospodarskem, športnem, kulturnem in drugih področjih. Že štirideset let aktivno deluje v Prostovoljnem gasilskem društvu Zagradec. Je eden od ustanoviteljev Turističnega društva Boštanj in obrtno-kmetijske zadruge Samopomoč. S prenavljanjem nekdanje farme Boštanj in okolice v turistično izobraževalno gospodarski center močno prispeva k uveljavljanju in razpoznavanju občine Grosuplje. V centru vsako leto omogoča srečanja, kot so: avtoshow, kinološke razstave in kiparske delavnice z udeleženci iz cele Slovenije in tujine. Organizira adventna srečanja, velikonočni sejem in kulturne prireditve, ki privabljajo ljudi iz cele države. V okviru centra se srečujejo predstavniki številnih občin ter mnogih ustanov, od državnih služb do lokalnih deležnikov. Franc Krampelj aktivno sodeluje tudi pri promociji varstva narave in razvoja turizma v občini Grosuplje z ureditvijo izobraževalno-informacij-skega središča za Radensko polje, naravno-kulturnega bisera občine Grosuplje, ki je bil do sedaj večinoma prezrt. Sodeloval je pri postavitvi stalne razstave Odkrijmo Radensko polje in Grajski vrt Boštanj, postavitvi informacijsko-izobraževalnih tabel, ureditvi poti po Radenskem polju. Predlagatelj za to priznanje je bila Občina Grosuplje (podpisani župan Janez Lesjak). Drugih kandidatov za to priznanje ni bilo predlaganih. NADALJEVANJE NA SOSEDNJI STRANI PRAZNOVANJA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 5 Za PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINEGROSUPLJE so svetniki na predlog Občine Grosuplje potrdili Dr. Alexisa Zrimca (Velika Loka/Boštanj). Alexis Zrimec, doktor biologije, aktivno sodeluje pri organizaciji trajne zaščite Radenskega polja, katere cilj je ozaveščanje javnosti z vrednotami občine Grosuplje, pomenom zavarovanih območij narave in priložnosti, ki jih Radensko polje in druge naravne vrednote ponujajo za razvoj lokalnih skupnosti. Je soavtor vrste prispevkov o Radenskem polju v tiskanih in elektronskih medijih na državni ravni. Je soavtor razstave Odkrijmo Raden- sko polje in Grajski vrt Boštanj in spremljajočih zgibank. Razstavo vse od postavitve maja 2005 predstavlja s predavanji tako na lokalni kot regionalni ravni. Vodi projekte povečevanja prepoznavnosti Radenskega polja, soor-ganizira posvete in delavnice o trajnostnem in okolju prijaznem kmetovanju, sodeloval je pri izdelavi Strategije razvoja Radenskega polja, ki sloni na lokalni iniciativi deležnikov, upravna zaščita polja pa bo logičen ukrep za doseganje ciljev gospodarske rasti (in ne omejevalni ali celo represivni dejavnik). Oblikovana strategija razvoja Radenskega polja služi kot osnova za načrtovanje kmetijskega in gospodarskega razvoja s poudarkom na povišanju dodane vrednosti tistih aktivnosti, ki so na Radenskem polju skozi tisočletja oblikovale značilno naravno in kulturno krajino. V sodelovanju z lokalnimi deležniki in Občino pripravlja akcijske načrte gospodarjenja, upravljanja, zaščite, izobraževanja in promocije Radenskega polja. Je pobudnik povezovanja sedmih občin južnoljubljanske regije in oblikovanja območnega razvojnega partnerstva za uskladitev skupnega razvoja regije, s poudarkom na osrednji vlogi Občine Grosuplje. Naravovarstvene in razvojne pobude Občine Grosuplje uveljavlja tako na regionalni kot na državni ravni. Predlagatelj za to priznanje je bila Občina Grosuplje (podpisani župan Janez Lesjak). Drugih kandidatov za to priznanje ni bilo predlaganih. Vsem dobitnikom nagrad in priznanj čestitamo, prav tako pa tudi nominirancem. Jože Miklič RAZSTAVA NA PRIREDITVI V sklopu praznovanja občinskega praznika je bila na slavnostni seji odprta tudi likovna razstava na temo NAŠE MESTO GROSUPLJE, ki so jo pripravile članice likovne skupine PALETA - KD TEATER Grosuplje. Razstava bo v juliju ponovno na ogled še v GALERIJI BOŠTANJ. - Zora Trilar. SLAVNOSTNA SEJA BREZ SLOVENSKE HIMNE Svetniki so na 41. redni seji Občinskega sveta občine Grosuplje 14. junija 2004 sklenili, da kot vsako leto tudi letos ob občinskem (in državnem prazniku) podelijo nagrade in priznanja. O nagradah in priznanjih si preberite članek NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE GROSUPLJE ZA LETO 2006. Prireditev 21. junija 2006 v Kulturnem domu Grosuplje, ki jo je pripravila s strani Občine Grosuplje izbrana za področje zagotavljanja skupnih pogojev dela izvajalcev na področju kulture Simona Zorc Ramovš, je bila tudi to pot sorazmerno slabo obiskana. Na prireditvi pa je bila hkrati podeljena tudi listina razglasitve naselja Grosuplje v mesto. Kot »vodja slavnostne seje« občinskega sveta je župan Janez Lesjak nanizal nekaj uspehov v zadnjem obdobju, predvsem pa v obdobju, ko je on župan. Za uspeh šteje, da je občina pred štirimi leti po statistiki pristala med 25 najrazvitejšimi občinami v Sloveniji. Priznal pa je, da je ta razvoj le statističen, manj pa realen, saj ni skladen. Število prebivalcev je v zadnjih štirih letih naraslo za 3000 prebivalcev, kar pomeni na eni strani pridobitev, na drugi pa obveznosti. Zanimiva pri tem pa je bila njegova ugotovitev, da Občini kljub priseljevanju pri obveznostih pomaga slaba slovenska demografska slika, saj zato ni potrebno sorazmerno enako graditi potrebnega družbenega standarda, temveč se po eni strani samo zapolnjuje primanjkljaj rojenih. Zaključuje se tudi investicija knjižnice. Gradi se vrtec, ki bo rešil vse potrebe grosupeljskega varstva otrok. Pripravljajo se načrti za šolo v Žalni. Letošnje leto bo po njegovem prelomno, saj bodo v jeseni tudi volitve. Trudijo se, da bi z mrtve točke premaknili protipoplavno zaščito Grosupljega. Največji problem, kot ga opažajo občani, pa je cestna problematika, vendar župan trdi, da ceste niso glavni problem v življenju. V KULTURNEM PROGRAMU NA POLŽEVEM SO IZ GROSUPLJEGA NASTOPALI (fotoreportaža): Predaja listine o razglasitvi mesta Grosuplje. Od leve proti desni kot »Primož Trubar« Štefan Zrnec, predsednik Krajevne skupnosti Grosuplje Alojz Kastelic in župan Janez Lesjak. Treba je zaključiti vodovod na Ilovi Gori, pa tudi na Hudi Polici bi ga bilo narediti čim prej. V prihodnje pa bo na občini treba veliko dela posvetiti komunalnemu področju, predvsem čistilni napravi in kanalizacijam. Za ta projekt pa bo treba poleg državnega denarja pridobiti v naslednjih desetih, dvajsetih letih tudi denar z Evropske skupnosti. Radi bi zagotovili, da bi Grosuplje postalo prijazno ne samo za spanje, ampak tudi za aktiven počitek, življenje in delo. Takoj za podelitvijo nagrad in priznanj je potekala tudi podelitev listine Sklep o podelitvi statusa mesta naselju Grosuplje. Voditeljica prireditve Simona Zorc - Ramovš je v začetku s pomočjo digitalnega projektorja opisala nekaj grosupeljskih razglednic iz preteklosti in med drugim povedala, da šteje že skoraj 7300 prebivalcev. Nato sta dva bobnarja v svoji sredi pripeljala Štefana Zrnca alias Primoža Trubarja, ki je med drugim naznanil, da se smejo Grosupeljčani imenovati meščani. Na koncu je priporočil, naj mestni očetje vlagajo v mestno gledališče, mestno godbo in druge umetnosti, da se bodo meščani svojih korenin zavedali. Iz rok »Primoža Trubarja« je nato listino prevzel župan Janez Lesjak, ki jo je ob krajšem nagovoru predal naprej v roke predsedniku Krajevne skupnosti Grosuplje Alojzu Kastelcu, le ta pa je dejal: »Sprejmimo mesto! Imejmo ga radi! Imejmo se radi!« V kulturnem programu celotne prireditve so sodelovali: Otroška folklorna skupina Regice KD dr. France Prešeren Račna pod vodstvom Olge Gruden, Moški pevski zbor Corona pod vodstvom Jerneja Kralja, breakedance plesalca Plesnega studia M, član gledališke skupine KD Škocjan Štefan Zrnec, bobnarja iz Glasbene šole Grosuplje pri profesorju Franciju Kreuhu, v preddverju dvorane pa je bila pripravljena razstava z grosupeljskimi motivi, likovne skupine Paleta, ki jo je vodila Aleksandra Zalar. Naj pa pripomnim, da se je slavnostna seja v počastitev občinskega in državnega praznika začela brez himne, na kar je po proslavi menda opozoril tudi sam župan, zastave so bile obešene v predprostoru, na prireditvenem prostoru pa ne, pa tudi ceremonial ob »javni razgrnitvi« Sklepa o podelitvi statusa mesta naselju Grosuplje je bil skromen in nedomiseln. Od vsega v tem ceremonialu je bila najlepše napisana prav listina, pod katero se je že 22. decembra lani podpisal predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša. Jože Miklič PRAZNOVANJA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 6 OBRANILI SMO SANJE - Koncert Orkestra Slovenske vojske pod Boštanjem V j ti Dirigentka Andreja Šolar. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje se je v sklopu praznovanj 15. obletnice osamosvojitve Slovenije odločilo svojim članom in vsem občanom podariti koncert Orkestra Slovenske vojske. Koncert je bil sprva načrtovan 23. junija v avli Osnovne šole Louisa Adamiča v Grosupljem, a so ga na željo dirigentke orkestra prestavili na primernejši prostor pod nadstrešek Grajskega vrta Boštanj. Začetki delovanja Orkestra Slovenske vojske segajo v leto 1996, ko je bila v Slovenski vojski določena projektna skupina, ki je začela z organizacijo orkestra. To pomeni, da v letošnjem letu orkester praznuje prvo okroglo obletnico uspešnega delovanja. V njem in z njim je sodelovalo nekaj zvenečih domačih in tujih umetniških imen. Gostovali pa so tudi že izven meja Republike Slovenije. Orkester zdaj vodi Andreja Šolar. RAZSTAVA: VOJNA ZA SLOVENIJO Pogovor s kustosom Vojaškega muzeja Slovenske vojske nadporočnikom Albinom Mikuličem. V sklopu praznovanj državnega ta^ in občinskega praznika je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje ob koncertu pod Boštanjem Orkestra Slovenske vojske povabilo tudi Vojaški muzej Slovenske vojske, da postavi mobilno razstavo o slovenski osamosvojitveni vojni. Razstavo si je večina obiskovalcev koncerta z zanimanjem tudi ogledala. Ob tej priložnosti smo se pogovorili s kustosom muzeja nadporočnikom Albinom Mikuličem. Kdaj ste prvič postavili razstavo, kako ste si jo zamislili in koliko ljudi je pri tem sodelovalo? Vojaški muzej Slovenske vojske ima temeljno nalogo, da neguje vojaško zgodovino na slovenskem etničnem prostoru. Med njegovimi dejavnostmi so tudi postavljanje razstav. Ena od prvih razstav, ki smo jo v kratkem času od ustanovitve muzeja tudi pripravili, je razstava Vojna za Slovenijo. Prvič je bila postavljena ob 10. obletnici osamosvojitve, s tem da je današnja razstava dopolnjena. Po prvi razstavi smo prejeli še nekaj gradiva, ki smo ga nato tudi vključili v razstavo. Razstavo smo postavili že po mnogih krajih v Sloveniji, pa tudi v Avstriji in v Kanadi, letos, ob 15. obletnici, pa tudi na sedežu NATA v Bruslju, kjer so si jo z zanimanjem ogledali tuji predstavniki. Pri pripravah razstave je sodelovala Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko združenje Sever, nekateri muzeji in številni posamezniki. Pri tem pa je zelo pozitivno, da se obiskovalci teh razstav pri ogledu spomnijo na dogodke in imajo doma še kakšen dokument. Se pravi, ljudje se vam nato odzovejo in vam posredujejo te dokumente? Tako je. Je pa tudi res, da je še cel kup stvari, ki jih je treba še razčistiti. Velika slabost je, da trenutno še nimamo dokumentov z nasprotne strani. Glede na to, da na območju nekdanje občine Grosuplje ni bilo neposrednega vojaškega spopada, vendarle je bilo več aktivnosti kot na primer dogajanje v zvezi z vojaškim skladiščem v Kamni Gorici, ali pa akcije, če bi prišlo do preboja na Medvedjeku in podobno. Ali imate morda tudi kakšno gradivo, ki se veže neposredno na ta naš občinski prostor sedanjih občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica? Veliko gradiva iz tega območja ni. Imamo pa pričevanje poveljnika tega območja Miloša Šonca. Danes pa sem zelo razveselil zbornika, ki ste ga izdali v okviru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Grosupljem. Kustos Muzeja Slovenske vojske nadporočnik Albin Mikulič. Župan Janez Lesjak je nagovoril zbrane veterane vojne za Slovenijo kot nekdanji poveljnik ljubljanske pokrajine. V začetku koncerta sta predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gregor Bregar in praporščak Viljem Podržaj v spomin na vojno in v njej preminule opravila častno dejanje, ki so ga prisotni z orkestrom vred spoštljivo spremljali stoje. Župan Janez Lesjak je kot poveljnik ljubljanske pokrajine v času osamosvojitvene vojne izpostavil zasluge generacije, ki ji je uspela osamosvojitev na podlagi večplastnega predhodnega samoobrambnega in zaščitnega usposabljanja. Tako usposobljeni so se zato lahko uspešno zoperstavili veliko večji sili glede na oborožitev. Na koncu svojega kratkega nagovora pa se je vsem prisotnim veteranom in ostalim sodelujočim v vojni zahvalil za vse, kar so naredi-i iz srca in potreb in so se bili za domovino pripravljeni tudi žrtvovati. Slavnostni govornik Franci Žni-daršič, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, je dejal, da se po petnajstih letih dogodki že odmika-jo, zato se je treba na takih in podobnih svečanostih spominjati odločnih in pogumnih dejanj, ki so slovenskemu narodu omogočili, da je postal državotvoren narod. Takratni čas je bil čas velikih preizkušenj, negotovosti, pa tudi odločnosti, saj se je še v letu 1990 marsikaj zdelo nemogoče. Že kmalu po prvih demokratičnih volitvah je vrh JLA skušal razorožiti slovensko teritorialno obrambo in s tem preprečiti vsako možnost, da bi Slovenci izpeljali lastno državnost. Rešitev v tistem trenutku je bila Manevrska struktura narodne zaščite, ki je omogočila nadaljnje korake. Slovenci smo se koncem leta 1990 na plebiscitu odločili in ker smo imeli realno oboroženo silo, smo to odločitev lahko tudi izpeljali. V junijskih dneh leta 1991 pa je bilo zelo pomembno, da smo držali skupaj. V bitkah, ki so potekale leta 1991, smo Slovenci dokazali, da je slovenski vojak, ki je bil v prejšnji državi nemalokrat omalovaževan, pogumen in odločen vojak, ko brani svojo domovino. To se je pokazalo v Gornji Radgoni, Holmcu, Viču, Krakovskem gozdu, Medvedjeku, Rožni dolini in v številnih drugih spopadih. Tudi na območju nekdanje občine Grosuplje so bile izvedene pomembne aktivnosti, ki so zavarovale pot v našo samostojnost. Slovenski teritorial-ci skupaj s slovenskimi policisti, podprtimi s slovensko civilno zaščito so blokirale JLA na različnih področjih in lokacijah in so jo premagali tako fizično kot moralno. Franci Žnidaršič pa je poudaril tudi, če bi JLA takrat uspela, bi bilo marsikaj verjetno zelo drugače. Danes so naši pogledi usmerjeni v razvoj, v lepšo in varnejšo prihodnost. Zato se tudi na obrambnem področju izvajajo številne zahtevne naloge. Slovenija v zvezi z evro-atlantskimi povezavami skrbi za varnejšo prihodnost ta- Slavnostni govornik državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije Franci Žnidaršič. Častno dejanje sta opravila predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Gregor Bregar in praporščak Viljem Podržaj. ko na ekonomskem kot tudi na varnostno-obrambnem področju. Na tej poti pa niso samo svetli trenutki, temveč tudi realne dileme, ki jih je treba preseči z zavzetim delom in dolgoročnim načrtovanjem. Enote Slovenske vojske morajo biti dobro opremljene in usposobljene za domače potrebe kot tudi za mednarodno sodelovanje. Že danes Slovenska vojska sodeluje v Bosni, na Kosovu, v Afganistanu, v misiji NATA v Iraku, namenjeni pa so tudi v Kongo in Darfur. V ta namen je Vlada RS potrdila predlog razvojnih programov obrambnih sil za obdobje 2008 - 2015, v katerem so vključene tudi nabave novih tehnologij, da bi lahko stopili ob bok drugim slovenskim zaveznicam. Pri tem pa gre tudi za veliko vključevanje slovenskega gospodarstva. Slovenska pot v osamosvojitev je bila v marsičem specifična, z nadaljnjim delom pa smo dolžni zagotoviti primeren vsestranski in varen razvoj slovenske družbe, je še dejal Franci Žnidaršič. Na koncu koncerta sta se predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Gregor Bregar in član predsedstva združenja Boris Peterka zahvalila orkestru, še posebej pa njegovi dirigentki Andreji Šolar. Povezovalni program je vodila radijska in televizijska voditeljica in napovedovalka Tjaša Hrobat, ki je z utrinki iz osamosvojitvene vojne in predstavitve orkestra uspešno prepletla govorni in glasbeni del prireditve. Zaključila pa ga je z besedami, prirejenimi po pesmi slovenskega borca za severno mejo, generala Rudolfa Maistra: »Če leta 1990 in 1991 ne bi bilo vas, slovenski teritorialci, miličniki in vsi, ki so se opredelili za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, bi Slovenci sploh še kaj imeli?« Vprašanje, ki bi si ga marsikdaj marsikdo danes v naši družbi moral zastaviti, še posebej ob vprašanjih, kadar gre za vojsko, policijo ter reševalne in zaščitne enote v slovenski družbi, saj bi bili brez njih veliko bolj izpostavljeni, če ne celo lahek plen nasilnim mednarodnim teroristom in drugim požrešnim in anarhističnim mrhovinarjem. Sledila je tudi pogostitev vseh prisotnih, na kateri smo se večina kar precej časa zadržali in med drugim tudi obujali spomine na tiste, za Slovenijo odločilne čase. Jože Miklič Menim, da je to ena od tistih stvari, ki jih je treba vzpodbujati in jim dati veljavo. Moram pa reči še to, da zelo dobro sodelujemo z grosupeljskim županom Janezom Lesjakom, ki je bil takrat poveljnik ljubljanske pokrajine. Tudi z njim bomo poizkušali še nekatere stvari dopolniti, kar zadeva območje Grosupljega. Res je, da ni bilo med vojno nekih vojaških spopadov, vendar to ne zmanjšuje vlogo teritorialne obrambe in milice na tem območju, ki so jo opravljali v času agresije JLA oziroma v vojni za Slovenijo. Hvala za pogovor. Želim vam veliko uspehov pri zbiranju, dopolnjevanju in predstavljanju gradiv o osamosvojitveni vojni. Prepričan pa sem, da je mozaik kljub nekaterim že znanim poročilom v različnih medijih o slovenski osamosvojitvi še vedno zelo pester in zanimiv. Morda še posebej dogodki iz zaledja, ki se niso videli v javnosti, a so bili prav tako zelo pomembni. Res je, vendar me včasih nekateri nesporazumi pri odkrivanju še nepopisanih dogodkov ob osamosvojitvi ter nerazsodne in nerazumne izjave nekaterih v zvezi s tem nekoliko žalostijo. Menim pa, da so velikost in veličina ter pomembnost slovenske zmage ravno v tem, da smo imeli relativno malo žrtev tako na naši kot na nasprotnikovi strani. Zagotavljam pa, da bo Vojaški muzej Slovenske vojske še bolj poglobljeno pristopal k raznim raziskavam ter ob tem nudil pomoč tudi veteranskim organizacijam. Kljub temu pa menim, da smo že zdaj naredili velik korak naprej. Pogovarjal sem se Jože Miklič M JE BOJNIH DfMOVAftj v VOJM ZA SLOVENIJO t^i" _ ......, ■ A ^ ' ' il. PRAZNOVANJA, IZ PISARN avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 7 GATINSKA OSAMOSVOJITVENA LIPA PO 15. LETIH Gatina, 24. junija 2006 - Na Gatini so se zdaj že šestnajstič zbrali vaščani iz štirih vas ob lipi, ki so jo posadili v čast osamosvojitve Slovenije 26. junija 1991. Lipo je takrat že v nočnem času posadil župan nekdanje velike občine Grosuplje Rudolf Rome, saj je bila nekaj ur pred tem posajena tudi lipa v Grosupljem na Kolodvorski cesti, kjer je bila nato tudi velika proslava. Po zraku pa so ves dan grozeče in nizko preletavala letala in grozila, da bodo ovirala našo odločenost iti po poti samostojnosti. Prepričan sem, da tega dne veliko ljudi ni verjelo, da je JLA res pripravljena na tako brutalen način napasti enega od tedaj »bratskih narodov«. Naslednjega dne, pravzaprav že ponoči čez nekaj ur, se je zares začela vojna. Posaditev lipe in ti dogodki so štirim vasem v soseski sv. Janeza Krstnika (Gatina, Spodnje Duplice, Spodnje Blato in Praproče), ki 24. junija tudi godu-je, dovolj velik povod, da vsako leto pripravijo slovesnost s kresovanjem in veselim druženjem. Letos so se poleg vaščank in vaščanov srečanja udeležili tudi grosupeljski kaplan Urban Kokalj, misijonar z Madagaskarja in njihov rojak Jože Adamič ter župan Janez Lesjak. Posebej pa moram omeniti, da je bilo na prireditvi izredno veliko mladih in otrok iz vseh štirih vasi, ki bodo nedvomno sporočilo praznovanja prenašali v prihodnje rodove. V kulturnem delu prireditve so nastopile pevke vokalne skupine Viva vox in nekaj mladih re-citatork. Začeli so nekaj minut čez 21. uro, ko se je začelo temniti. Tone Lampret je vse zbrane v imenu Prostovoljnega gasilskega društva Gatina pozdravil in se razveselil, da tako bujno, kot raste njihova lipa raste tudi naša država Republika Slovenija. Na pridobitve države in domačih krajev moramo gledati s ponosom in spoštovanjem, je še dejal. Kot poveljnik nekdanje zaščitne čete Občinskega štaba teritorialne obrambe se je Dušan Rus spomnil tistih usodnih trenutkov in povedal, da so ukaze dobivali prav od Koordinacijske skupine, kateri so letos v spomin na njeno uspešno delovanje postavili na Cankarjevem domu v Ljubljani spominsko obeležje. Nekaj teh pisnih ukazov si je spravil za spomin in enega tudi prebral na letošnji prireditvi. Šlo je za ukaz z dne 27. junija 1991, ki je zahteval vojaški odgovor na vsakršno agresijo JLA. Vsak premik JLA izven vojaških objektov naj se razume kot napad, na katerega je treba odgovoriti z orožjem. Že po dobrih petnajstih minutah od prejema tega ukaza je bil nato sestreljen prvi helikopter na Ljubljanskem barju in tedanji obrambni minister Janez Janša je dogodek komentiral z besedami: »In začela se je vojna.« Sam ukaz pa je že obelodanil, da se moč JLA hitro krha, zato naj bo odločenost na slovenski strani še toliko večja. Prenos takega ukaza v enoto običajno ni bil enostaven, a je bilo dovolj hrabrih fantov, ki so bili pripravljeni na vse. Vesel je, da so se stvari iztekle tako, da zdaj lahko veselo praznujemo. Zbrane ob gatinski lipi je pozdravil tudi župan Janez Lesjak, ki je bil v času slovenske osamosvojitvene vojne od 29. junija 1991 poveljnik Ljubljanske pokrajine. Še posebej je poudaril, da v zvezi z vojaškimi zadevami le niso bilo tako enostavno, kot se danes vidi oziroma se jim večkrat pripisuje manjši pomen, kot so ga imele. »Predstavljajte si, da ti nekdo porine puško v roke in ti reče: 'Treba je začeti streljati!'« Civiliziranim ljudem, ki so živeli neko urejeno in mirno življenje, to ni enostavno. Nasprotna stran, JLA, pa ni bila neka sentimentalna sila, ki bi tolerirala kakršnokoli popuščanje. Ker smo vsi lahko spremljali po naši kratki osamosvojitveni vojni, kaj se je dogajalo nato v drugih jugoslovanskih republikah, ko je bilo okoli 250 tisoč ljudi mrtvih in na milijone pregnanih iz domov, je tudi on vesel, da se je vojna pri nas tako hitro končala. Opozoril pa je, da bo tudi v bodoče treba skrbeti za lastno obrambo, saj se bo še vedno dogajalo, da se narodi, države ali skupnosti držav ne bodo znali med seboj dogovoriti za sobivanje. Čeprav upa, da do tega ne bo prišlo, pa je za te situacije, če želimo preživeti, treba biti pripravljen. Dobro se je spominjati takih dogodkov, ne pa z njimi preveč obremenjevati mladih rodov, je še dejal župan Janez Lesjak. Nato je veteran vojne za Slovenijo Jože Keber prižgal kres, ki so ga prej lepo pripravili v piramido, tako kot se šika za tako slovesnost. Za zaključek uradnega dela srečanja pa smo pripravili še skupinsko fotografijo pred gatin-sko osamosvojitveno lipo. Jože Miklič Dušan Rus se je spomnil odločnih ukazov, ki so jih morali izvrševati v času vojne za Slovenijo. Druženja ob gatinski lipi so se udeležili tudi grosupeljski kaplan Urban Kokalj, misijonar na Madagaskarju Jože Adamič in grosupeljski župan Janez Lesjak. JAVNA PONUDBA ZA ODDAJO OGLASNIH MEST IN OBJEKTOV ZA IZVAJANJE OGLAŠEVANJA V OBČINI GROSUPLJE 1. Naročnik: OBČINA GROSUPLJE. 2. Naslov naročnika: Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 3. Vrsta in opis: I. sklop: postavitev oglasnih objektov -panojev na drogove javne razsvetljave in nameščanje oglasnih sredstev. II. sklop: nameščanje oglasnih sredstev - transparentov preko javnih cest na objekte za oglaševanje. 4. Če je predvidena oddaja sklopov, obseg sklopov in sprejemljivost ponudb za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj: Oddaja po sklopih. Ponudnik lahko predloži ponudbo za enega ali oba sklopa skupaj. 5. Kraj izvedbe: območje občine Grosuplje 6. Datum predvidenega začetka in dokončanja ali čas izvedbe: takoj po podpisu pogodbe (predvideno september 2006), trajanje pogodbe: maksimalno pet let. 7. (a) Naslov službe, od katere se lahko zahteva razpisna dokumentacijo in dodatne informacije: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, Urad za komunalno infrastrukturo, soba 11, tel:01/7888771, fax: 01/7888-764. (b) Čas, v katerem se lahko prevzame razpisno dokumentacijo: ponedeljek, sreda in petek od objave javne ponudbe v času uradnih ur. (c) Znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo: znesek 3.000 SIT (z vključenim DDV-jem) na transakcijski račun Občine Grosuplje št.: 012320100001923, sklic na št. 00 1200 -1021. 8. (a) Datum in ura, do kdaj je potrebno predložiti ponudbo: 14. 8. '06 do 9. ure. (b) Naslov, kamor je potrebno predložiti ponudbo: ne glede na način dostave, morajo ponudbe prispeti v zaprti ovojnici na naslov: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, na kateri mora biti vidna označba »Ne odpiraj - prijava na razpis: oglaševanje«. 9. Odpiranje ponudb, ki ni javno, bo 18. 8. 2006 ob 10. uri v prostorih Občine Grosuplje,Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. Pogoji financiranja in plačila in/ ali sklicevanje na določila v predpisih: najemnina se plačuje za tekoče leto vnaprej, komunalna taksa pa praviloma mesečno vnaprej. Način plačevanja najemnine in komunalne takse je natančneje določen v pogodbi kot obvezni sestavini razpisne dokumentacije. 11. Pravna oblika povezave skupine ponudnikov v okviru ene ponudbe, potem ko je ta izbrana kot najugodnejša (47. člen zakona o javnih naročilih): V primeru predložitve skupne ponudbe se zahteva predložitev pravnega akta o skupni izvedbi naročila, ki mora natančno opredeljevati odgovornost posameznih izvajalcev za izvedbo naročila in navedbo nosilca posla. Ne glede na to pa ponudniki odgovarjajo naročniku neomejeno solidarno. 12. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za ugotovitev finančne, poslovne in tehnične usposobljenosti ob predložitvi ponudbe: da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugemu organu za opravljanje tovrstne dejavnosti; da ni v kazenskem postopku zaradi suma kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takšnega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen; da ima poravnane finančne obveznosti do občine Grosuplje, pred podpisom pogodbe še: da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek, katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja, da je poravnal davke in prispevke, da ni kaznovan za dejanja v zvezi s poslovanjem oz. so posledice sodbe že izbrisane, da je ekonomsko-finančno sposoben ter razpolaga z zadostnimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivosti. (b) Navedba zakonov in predpisov: Odlok o oglaševanju v Občini Grosuplje (Ur. list. RS št. 67/04 in 24/06), Odlok o komunalnih taksah v Občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 60/05), Pravilnik o oddajanju oglasnih mest in/ali oglasnih objektov v lasti Občine Grosuplje v SLOVENSKA HIMNA NA PREDVEČER DNEVA DRŽAVNOSTI ODSLEJ POD LIPO V GROSUPLJEM VSAKO LETO? LEVO: Skupina pevk in pevcev se je zbrala v Grosupljem 24. junija ob 21. uri, da bi zapela himno v čast slovenski državi. Zbrani pevci pravijo, da bi bilo lepo, če bi se vsi grosupeljski pevski zbori vsako leto zbrali pod lipo sredi Grosupljega in zapeli skupaj s prebivalci Grosupljega. DESNO: " Prizadevanje skupine pevk in pevcev je »podprl« tudi župan. najem (Ur. list RS št. 110/05), Pravilnik o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje (Ur. list RS, št. 28/06). (c) Ali morajo pravne osebe navesti imena in strokovne kvalifikacije osebja, odgovornega za izvedbo: da. 13. Datum, do katerega mora veljati ponudba in predvideni datum odločitve o sprejemu ponudbe: ponudba mora veljati do 30. 9. 2006. Predvideni datum odločitve o sprejemu ponudbe je 11. 9. 2006. 14. O prispelih ponudbah bo odločila posebna komisija na osnovi najugodnejše ponudbe. Komisija nepopolnih ponudb ne bo obravnavala. 15. Merila za ocenitev ponudb: I. sklop: najvišja najemnina za oglasno mesto na leto, to je droga javne razsvetljave, ki znaša minimalno 12.000 SIT/letno ( 50,08 EUR/letno). (Praviloma se izbereta največ dva izvajalca; 80 oglasnih mest). V primeru, da bo dvoje ali več enakovrednih ponudnikov, se najugodnejšega ponudnika izbere na podlagi licitacije višine najemnine. Minimalni dvig je 2.000 SIT (8,35 EUR). II. sklop: najvišja najemnina po oglasnem objektu - nosilcu in drogu čezcestnega transparenta na leto znaša minimalno 45.500 SIT/letno (189,87 EUR/letno). (Praviloma se izbere en izvajalec; 4 oglasni objekti). V primeru, da se odda za krajše obdobje kot eno leto, znaša višina najemnine 5-kratno vrednost. V primeru, da bo dvoje ali več enakovrednih ponudnikov, se najugodnejšega ponudnika izbere na podlagi licitacije višine najemnine. Minimalni dvig je 2.000 SIT (8,35 EUR). Ponudbe morajo vsebovati znesek najemnine v slovenskih tolarjih in evrih. 16. Morebitne druge informacije o naročilu: Naročnik si pridržuje pravico, da zmanjša obseg razpisanih del, spremeni predviden čas začetka/zaključka izvajanja del po posameznem sklopu ali da ne izbere nobenega ponudnika. Izvajalec mora omogočiti dostopnost za predajo oz. prevzem naročil oglaševanja vsem zainteresiranim na območju občine Grosuplje. Šifra: 600 - 7/97-2 Datum: 10. 7. 2006 OBČINA GROSUPLJE OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV Tudi v letošnjem letu je v naših gozdovih veliko smrekovega lubadarja. Velika gradacija lubadarja je predvsem v nižinskih gozdovih občin Grosuplje in Ivančna Gorica, kjer je veliko smreke. V skladu s predpisi smo lastniki gozdov dolžni svoje gozdove pregledovati. Tako moramo vsi lastniki gozdov svoje gozdove pregledati in biti pozorni na spodaj navedene znake. Splošni vidni znaki napada lubadarja so: ♦ majhne okrogle luknjice na deblu in vejah, dobro vidne le na gladkem lubju, drugače skrite pod luskami lubja; ♦ pojavi se rjava črvina, ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki porašča deblo in na koreninskem vratu; ♦ okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; iglice odpadajo. V pomladanskem času pa se kmalu po napadu pokažejo: sprememba barve krošnje, osip iglic, po osipu odstopi in odpade lubje z debla. Kadar opazimo zgoraj navedene znake napada lubadarja na svojih smrekah, o tem nemudoma obvestimo svojega revirnega gozdarja, žarišče lubadarja pa v skladu z navodili revirnega gozdarja saniramo. Telefonske številke revirnih gozdarjev: Marjan Turnšek 041-657-231 Boštjan Šneberger 041-657-213 Franci Kogovšek 041-657-217 ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA Krajevna enota Grosuplje Pripravil Roman Črnič, revirni gozdar OBČINSKI SVET IN ODBORI avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 RAZVOJNO-PROSTORSKE DILEME OBČINE GROSPULJE Na 42. seji Občinskega sveta Občine Grosuplje je bila Občinskemu svetu s pomočjo izdelovalcev strokovnih podlag predstavljena Informacija v zvezi s postopki sprejemanja Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine ter zakonodajo. Iz predstavljenega smo lahko ugotovili, da so same naloge še čisto na začetku. (KOMENTAR K OPRAVLJENIM NALOGAM) - Zelo načelno in abstraktno je bil predstavljen splošni in zakonodajni del prostorskega urejanja, ki ga je predstavila ga. Karla Jankovič z Ljubljanskega urbanističnega zavoda. - Prometna študija, ki jo je šele začel izdelovati Prometno tehnični inštitut v Ljubljani, ne vsebuje trenutno ničesar drugega kot štetje prometa, ki je bilo opravljeno v lanskem novembru in je bilo vneseno v računalniški program, ki izriše glede na vpisane podatke različne debeline črt na prometnih trasah. Ker pa so popisovalci šteli po registrskih tablicah, jih lahko opozorimo, da je štetje grbov neprimerno za analizo, saj večina grosupeljskih občanov kupuje avtomobile v avtohišah v Ljubljani, kjer jih tudi registrirajo. Zato tam dobijo tudi registrske tablice, ki pa imajo ljubljanski grb. Precej Grosu-peljčanov se vozi tudi z registrskimi tablicami, ki imajo druge oznake, kot so KP, CE, KR ali katero drugo regijsko oznako. - Fakulteta za družbene vede - Center za prostorsko sociologijo v Ljubljani pa je pripravila nalogo z naslovom Razvojno-prostorske dileme Občine Grosuplje, ki jo v celoti objavljamo. Nekatere ugotovitve so zanimive, najbolj (ne)zanimivo pa je prav »rangiranje« odgovorov anketirancev, ki v klasičnem pomenu prostorskega načrtovanja popolnoma onemogoča nek aktiven prostorski razvoj. Z upoštevanjem razvrščenih rezultatov ljudje v Grosupljem ne bodo mogli uresničevati nekaterih temeljnih potreb, kot so delo, učenje, kultura in podobno. Kljub zelo močno poudarjeni »zeleni« ekološki usmerjenosti pa se le-te pri posameznih opredelitvah iz nadaljnjih odgovorov ne čuti. NIMBI efekt (ne na mojem dvorišču!) je v odgovorih zelo izrazit in sproti podira izražene želje. Če pa po drugi strani še poenostavimo določen priori-teni primer, pa zasaditev nekaj dreves in postavitev par okrasnih korit še ne moremo šteti za urejanje parkov. Za kaj več v občini ni ne časa ne posluha. Področje kulture je v anketi rangirano na 9. mesto od 16 izpostavljenih, teh-nološko-razvojni parki pa šele na 10. Vsa ostala rangiranja so po naši oceni namenjena spalnemu Grosupljemu z zadovoljevanjem pasivnih individualnih potreb. Iz takega rangiranja pa kakšne posebne identitete Grosupljega (in/ali njegove okolice), ki naj bi slonela tudi na tradiciji ali pa na ustvarjanju novih dodanih vrednosti, ni čutiti, še manj pa morda iskanje višje stopnje v hierarhiji mest, ki bodo pri oblikovanju regij vedno bolj pomembna. Študija: Občina Grosuplje - Urad za prostor - je za potrebe oblikovanja novih prostorskih dokumentov naročila izdelavo javnomnenjske raziskave z naslovom: Razvojno-prostorske dileme občine Grosuplje. Z namenom pridobivanja čimbolj obsežnih in natančnih informacij o posegih v prostor je bil v raziskavo vključen širok spekter prebivalcev z najrazličnejših območij v občini. Med drugim so bila v raziskavo poleg Grosupljega zajeta tudi območja: Šmarje-Sap, Polica, Ponova vas, Mala vas, Št. Jurij, Veliko in Malo Mla-čevo, Spodnja Slivnica, Žalna, Velika Loka, Velika in Mala Račna, Čušperk, Velike in Male Lipljene itd. Na vseh naštetih območjih smo naleteli na izredno zanimanje prebivalstva v zvezi z anketo, kar kaže na to, da se prebivalci občine vse bolj zavedajo pomembnosti urejanja in načrtovanja prostora. Izredna zainteresiranost javnosti glede posegov v prostor na območju občine Grosuplje je pripomogla k lažji izvedbi ankete in boljši obdelavi podatkov, ki so predstavljeni v sumarnem poročilu (16. 5. 2006) in v pričujočem povzetku z analitičnimi komentarji. V okviru raziskave je bila posebna pozornost namenjena novim prostorskim situacijam oz. vplivom, ki jih generira bližina Ljubljane. V tem kontekstu postaja vprašanje migracije oz. selitve prebivalcev, gospodarskih subjektov in drugih storitev ključnega pomena za nadaljnji socialni in prostorski razvoj občine. Selitvena problematika je direktno povezana z vprašanjem ustrezne (iz)rabe omejene količine kvalitetnega prostora in je naraščajoče pogojena s kvaliteto življenja in objektivnimi zahtevami po varovanju, regulaciji ter zaščiti okolja. Pri tem ugotavljamo, da neizogibno prihaja tudi do nepredvidljivih, neskladnih in konfliktnih situacij med javnim -družbenim (tudi občinskim) interesom, ki teži k močnemu in obvladljivemu prostorsko-okoljskemu redu, ter zasebnimi interesi, kjer prevladujejo subjektivni, partikularni kriteriji vrednotenja prostorsko-okoljskih kvalitet. Z namenom dolgoročnega ohranjanja dosedanje - dobre kvalitete življenja v občini Grosuplje bo potrebno skleniti kompromis med zahtevami, ki jih predpostavlja priseljevanje prebivalstva in hitrejši ekonomski razvoj, ter zahtevami po izključevanju novih elementov, ki potencialno ogrožajo trenutno socialno in kulturno ureditev v naseljih v občini. Osnovni cilj projektne naloge - javnomnenjske raziskave - je bil odgovor na vprašanje oz. pridobitev vpogleda v trende, tj. demografsko, socialno in geografsko (teritorialno) razčlenjene prostorsko-okoljske trende v občini Grosuplje v določeni časovni točki, konkretno med aprilom in majem 2006. OCENA STANJA V OBČINI GROSUPLJE Odgovori na vprašanja ne potrjujejo začetne domneve, da obstaja izrazita razlika med stališči domačinov (tistih, ki v občini živijo več kot 15 let) in priseljenimi prebivalci. Bolj kot ta indikator odgovore v splošnem diferencirajo nekatere socio-demografske značilnosti, zlasti izobrazba, starost, življenjski slog in deloma spol. V splošnem se stališča razlikujejo tudi glede tipa naselja bivanja (kraji do in nad 500 prebivalcev) - hipotetično bi lahko govorili o razkoraku med ti. »urbanimi in ruralnimi« vrednotami, vendar odstopanja pri nobenem vprašanju ne dosežejo razlik, ki bi bile večje od 10 %. Stališča o primernosti števila prebivalstva v občini: pri odgovorih na to vprašanje je razlika med priseljenimi prebivalci in domačini izjemoma izrazita. 38 % tistih, ki v občini živijo dlje, menijo, da ima občina že sedaj preveč prebivalcev, medtem ko je med priseljenimi takšnega mnenja 21 % (povprečje 29,8%). Respondenti (vprašani/anketirani - o.p. J.M.) kvaliteto bivanja v splošnem ocenjujejo pozitivno, bolj kritični so mlajši in bolj izobraženi, kjer zlasti izstopa premalo dogajanja. Prebivalci naselja (mesta) Grosuplje svojo teritorialno identiteto bolj navezujejo na širšo ljubljansko urbano regijo, prebivalci manjših naseljih pa so v večji meri navezani na dolenjsko regijo. Razvojno problematična je sorazmerno nizka povprečna navezanost na občino. Glede formulacije pri vprašanju o želenih oz. nezaželenih lastnostih bivalnega okolja (živeti v lastni hiši z vrtom, v mirni okolici, blizu mesta, tam, kjer se veliko dogaja ipd.) se npr. pokaže, da je »živeti v mirni okolici« bolj pomembno za večje število (44,3 %) prebivalcev manjših krajev kot pa za prebivalce mesta Grosuplje (40,8 %). Glede indikatorja »živeti v dobro vzdrževanem območju« je to v večjem številu (67 % - zelo pomembno) bolj pomembno za meščane Grosupljega kot za (61,3 % - zelo pomembno) prebivalce drugih krajev. Pri vprašanju o splošnem vtisu o Grosupljem (urejeno/ neurejeno, prijazno/neprijazno/, lepo/grdo, dolgočasno/razgibano itd.)so respondenti z višjimi stopnjami izobrazbe v povprečju za 8,5 % bolj kritični kot tisti z nižjimi stopnjami izobrazbe. Izraziteje izobrazba diferencira formulacijo dolgočasno/razgibano. Višje izobraženi bolj pozitivno ocenjujejo varnost. Starost pri tem vprašanju ni dejavnik večjega razlikovanja. Ocena Grosupljega glede na mestni ali podeželski značaj: respondenti z višjo izobrazbo in tisti, ki živijo v naselju Grosuplje, v večji meri menijo, da je Grosuplje velika vas, trg ali podeželsko mesto. Manj izobraženi in ženske menijo, da gre za mesto ali ljubljansko primestno naselje (razlika pribl. 7 %). RAZVOJ GROSUPLJEGA: GRADNJA IN NAMEMBNOST V splošnem - na načelni ravni, so prebivalci izrazito naklonjeni razvoju občine, zelo izrazito pa razvoju infrastrukturnih objektov in terciarni gospodarski dejavnosti. Največ prostora bi namenili: parkom (87 %) parkiriščem (75 %) turističnim dejavnostim (75 %), bio-kmetijstvu (67,6%), rekreacijskim in športnim objektom (79,1 %), manj pa stanovanjem, klasični industriji, klasičnem kmetijstvu in nakupovalnim centrom. Sorazmerno močno protislovje (konfliktnost) je, da prostora za gradnjo ne primanjkuje oz. ga je še dovolj, hkrati pa je naklonjenost nadaljnji gradnji zelo nizka. Gre za tipično pojasnjevanje NIMBI efekta (not in my backyard - NE NA MOJEM DVORIŠČU - o.p. J.M.). - Želja po parkih oz. urejenih kulturnih krajinah je nasploh značilna za tovrstna anketna raziskovanja v Sloveniji. Za Grosuplje pa je glede na anketne odgovore izstopajoče značilen interes po urejanju dodatnih površin za rekreacijo. To potrebo izražajo zlasti mlajši, bolj izobraženi, urbani sloji, ki živijo v samem mestu, in tisti, ki so se priselili pred 15 leti in manj. Precej manj pa je ta želja izrazita pri prebivalcih iz ostalih (obrobnih in manjših) v anketo zajetih predelov občine. - Ob sicer kar visokem deležu podpore nujnosti razvoja prostorov umetnosti in kulture (63 %) ter mladinskih centrih (71 %) križanja kažejo, da tovrstne urbane prizoriščnosti manj podpirajo anketiranci iz rural-nih predelov občine, starejši in manj izobraženi. Zelo visoko podporo razvoju kulturno-umetniške sfere, katere običajno subkulturni del se razvija in dogaja v mladinskih centrih, pa izražajo mlajši (zlasti študenti), prebivalci mesta ter anketiranci z doseženo višjo stopnjo izobrazbe. - Vsekakor anketiranci, zlasti bolj izobraženi in iz večjih naselij, vidijo turizem (75 %) v luči »zelenega« in bio-ekološkega (npr. vprašanje o ekološkem kmetovanju, 68 %), kar pomeni, da si predstavljajo razvoj turizma v občini v obliki rekreativno-pohodniškega tipa ter t.i. eko-turizma. - Prebivalci občine Grosuplje so v splošnem precej zadovoljni z izgledom zgradb in naselij v občini. V večini se tudi ne pritožujejo nad izgledom novih zgradb (npr. Osnovna šola Brinje je 41 % anketiranim všeč, zelo všeč pa še dodatnim 9 %) in stanovanjskih sosesk, ki se pojavljajo na območju Grosupljega (npr. naselje Sončni dvori je všeč 40 % anketiranim, zelo všeč pa še dodatnim 25 %). Posebni izjemi znotraj tega konteksta sta zgradba Mercatorjeve garažne hiše na Brvacah (približno 23 % anketiranim ni všeč, 26,4 % pa sploh ni všeč) in naselje novih stanovanjskih hiš za Mercatorjem, ki jih anketiranci v odprtih vprašanjih,to pomeni, da odgovore zapisujejo anketiranci sami, označujejo z besedami, kot so: enoličnost, monotonost, sivina, barake in celo 'taborišče'. Ob tem je potrebno omeniti, da se odgovori nekoliko razlikujejo glede na starost in dolžino prebivanja v naselju. Starejši prebivalci občine Grosuplje so manj naklonjeni arhitekturnemu izgledu stavb, kakršna je OŠ Brinje, medtem ko so mlajši starostni razredi takemu izgledu bolj naklonjeni. Podobno so izgledu OŠ Brinje bolj naklonjeni priseljenci oz. tisti, ki v občini živijo manj kot 5 in od 5 do 15 let. Nad to mejo se prebivalci manj pozitivno opredeljujejo do izgleda določenih objektov v občini. Razliko lahko pojasnjujemo predvsem z različnimi življenjskimi stili in nazori mlajših starostnih generacij in priseljenega prebivalstva, ki so del življenja bivali v drugačnem družbeno-kultur-nem okolju. - Ko so anketiranci ocenjevali primerne lokacije za gradnjo stanovanj v Grosupljem, se je izkazalo, da večina dojema prednost oz. primernost lokacije stanovanja predvsem v odnosu na dostop do avtoceste, ki, kot kaže, predstavlja pomemben dejavnik v vsakdanjem življenju prebivalcev Grosupljega. Anketiranci so v največji meri lokacijo za Brvacami in Mercatorjem do avtoceste ocenili kot najprimernejšo (62,3 %). Obenem se anketiranci nagibajo k oceni, da je v Grosupljem bilo v zadnjem obdobju zgrajenih preveč stanovanj (28 % meni, da jih je bilo preveč in 10 % veliko preveč), medtem ko je tistih anketirancev, ki menijo, da je bilo zgrajenih premalo stanovanj zgolj 14 % (veliko premalo pa le 3 %). Največji delež anketirancev pade v skupino ravno prav (34 %). Med anketiranci, ki so izjavili, da je v Grosupljem preveč stanovanj, prevladujejo domačini (približno 63 %), medtem ko je pri anketirancih, ki odgovarjajo, da je v Grosupljem premalo stanovanj, situacija obrnjena (prevladujejo priseljenci s približno 58 %). - Odgovor na vprašanje: »Ali menite, da je bilo v zadnjem obdobju v Grosupljem zgrajeno preveč ali premalo novih stanovanj?« moramo seveda brati v kontekstu tako ankete kot anketnega vzorca. Seveda večina staroselcev, priseljencev, ki želijo visoko kakovost bivanja ob bližini Ljubljane, in tudi mlajših, ki vidijo rešitev svoje stanovanjske problematike v bivanju s starši ali izboljšavah obstoječega, čutijo v tem vprašanju predvsem neko »grožnjo«. Če pa pogledamo nekoliko bolj natančno odgovore na vprašanje o nameravanih izboljšavah v obstoječih bivalnih okoljih oz. namere po gradnjah hiš in nakupih hiš in stanovanj, vidimo, da je delež tistih, ki ne nameravajo spreminjati svoje bivalne situacije, le 44,2 %. Dobra tretjina anketirancev pa si želi ali povečati oz. izboljševati obstoječe (17,5 %) ali pa kupiti stanovanje/hišo oziroma graditi hišo (skupaj 17,8 %). Delež tistih, ki želijo izboljševati obstoječe hiše, graditi ali kupiti nove, tako skupaj doseže skoraj 30 %. Nižji pa je delež tistih, ki želijo kupiti novo stanovanje (5,1 %). - Če temu prištejemo še 14,3 % anketirancev, ki ocenjujejo, da nimajo možnosti za izboljševanje kakovosti svojega bivalnega okolja, ugotovimo, da si večina mlajših, delovno aktivnih in dvogeneracijskih gospodinjstev želi izboljšati kakovost svojega bivalnega okolja. - Ker prevladujejo želje po adaptacijah in novogradnjah hiš, je potreb- no pri načrtovanju prostorskega razvoja občine načrtovati ustrezne lokacije za zadovoljevanje tovrstnih potreb. Ob tem pa je nujen tudi razmislek o ustreznih stanovanjskih politikah izgradnje neprofitnih stanovanj za finančno marginalizirane skupine občanov. - Vprašanje o tem, za katere namembnosti bi bilo potrebno nameniti več prostora oz. zemljišč v občini, je vzbudilo precej pozornosti pri anketirancih. Odgovori so bili precej enakomerno porazdeljeni, kar kaže na želje po raznovrstnem razvoju občine in manjše potrebe po specializaciji s strani prebivalcev. Kljub temu da so razlike razmeroma majhne, lahko iz odgovorov razberemo, katere so po mnenju anketirancev najpomembnejše dejavnosti, za katere bi bilo potrebno nameniti več prostora v občini. Rangiranje (od najbolj pomembne k najmanj pomembni dejavnosti) in razlike v odstopanjih med njimi je prikazano v spodnji tabeli: Parke 1 PROSTI ČAS Rekreacijo, športne objekte 2 Preživljanja prostega ča- Parkirišča 3 sa ne moremo gledati pr- Turistično dejavnost 4 venstveno na osi priseljenci Domove ali stanovanja za starejše. 5 vs. domačini, ampak izha- Mladinske centre 6 jajoč iz življenjskih stilov, ki Zaščitena naravna območja 7 pa so najbolj povezani z iz- Bio (ekološko) kmetijstvo 8 obrazba starostjo in delno Prostore umetnosti in kulture 9 s krajem bivanja. Ker gre Tehnološko-razvojne cone 10 pri priseljencih za bolj izob- Stanovanja 11 ražene ljudi, ki se ne ukvar- Kmetijstvo 12 jajo z dopolnilnim kmetova- Obrtniške cone 13 njem in v manjši meri z vr- Industrijo 14 tičkarstvom ter tudi imajo Manjše t rgovine 15 sorodnike in prijatelje v šir- Nakupovalne centre 16 šem območju ljubljanske re- gije, je logično, da več časa preživljajo izven domačega okolja ter se bolj posvečajo sami sebi (rekreacija, potovanje) kot pa sosedom in sorodnikom v domačem stanovanjskem okolju. Vendar se v tem ne razlikujejo od mlajših, bolj izobraženih prebivalcev, ki že od rojstva ali večino časa živijo v mestu in občini. - Domocentrični v preživljanju prostega časa so starejši in manj izobraženi. Ob tem pa seveda anketiranci, ki živijo na vasi in pogosto tudi kme-tujejo, preživljajo svoj »prosti čas« na drugačne načine (kmetovanje, vrtič-karstvo, pomoč sorodnikom, druženje s sosedi). - V odgovorih na niz vprašanj o načinih preživljanja prostega časa se najbolj izrazito kažejo tako medgeneracijske kot tudi medslojevske razlike. Tako je npr. vrtičkarstvo predvsem domena starejših (70 % starejših od 50 let obdeluje vrt, njivo), manj izobraženih in dlje časa ali celo življenje bivajočih v občini. Na drugi strani je zbiranje v lokalih in udeležba na zabavnih prireditvah predvsem domena mladih. Zanimivo pa je, da je nakupovanje tisto področje, kjer skorajda ne opazimo razlik med različnimi skupinami anketirancev. Aktivno preživljanje prostega časa s športom in rekreacijo ter zahaja-njem v naravo je način preživljanja prostega čas bolj izobraženih slojev, ki pa tudi sicer svoj prosti čas preživljajo v večji meri v širši okolici ljubljanske regije. Gotovo pa je razvoj rekreacijsko-pohodniškega turizma ena od ekonomskih niš razvoja občine, ki bi bila privlačna tudi za uporabnike teh storitev z območja širše ljubljanske regije. Pasivno preživljanje prostega časa z gledanjem TV in deskanjem po internetu pa je predvsem način preživljanja na eni strani mladih (internet) ter na drugi strani starejših generacij (gledanje TV). Za »pasivneže« pa je značilna tudi nižja stopnja izobrazbe, kar pa je vsaj pri študentsko/dijaški populaciji, ki je še v izobraževalnem procesu, pričakovana objektivnost. Vsekakor pa ti podatki kažejo na potrebo po mladinskih centrih, ki bi z ustrezno programsko politiko omogočili aktivnejše oblike preživljanja prostega časa mlajše populacije. Na pomanjkanje pestrejše kulturne ponudbe kažejo tudi podatki o obiskovanju kulturnih prireditev, ki se jih v svojem prostem času pogosto udeležuje le relativno skromna manjšina starejših in bolj izobraženih anketirancev. ZA ZAKLJUČEK Predstavljeno gradivo lahko ocenimo kot precej preuranjeno, saj podrobnih strokovnih študij sploh še ni in jim lahko kvečjemu rečemo kot neka predpriprava. Kompletne strokovne podlage za načrtovani razvoj za posamezna področja pa bo treba tudi soočiti z vsemi sektorji izven občinskih meja (regionalna raven!), ki se nas dotikajo. Pri tem pa še ni ni-če-sar rečenega o zemljiški in nepremičninski ter lokacijski politiki, varovanju kulturne krajine in stavbne dediščine ter oblikovanju naselbinske podobe, smiselni gradnji in mestni prenovi, stanovanjski politiki, politiki gospodarskega in tehnološkega razvoja ter ustrezni infrastrukturi, regionalni in urbani prometni politiki, pa prometni infrastrukturi, politiki gospodarskih javnih služb in ustrezni infrastrukturi, socialni politiki in družbeni infrastrukturi, aktivni politiki turizma, rekreaciji in športu ter zanj ustrezni infrastrukturi. Nadalje se te zadeve dotikajo tudi organizacijske optimizacije v občini predvsem javnega sektorja, ki bo skrbel na primer za vzdrževanje parkov, kipov, turističnih območij in uspešno ter cenovno ugodno upravljal kulturne, športne in druge javne objekte in spomenike. Če pa k temu dodamo še nedorečeno prostorsko zakonodajo in podzakonske akte, si lahko šele predstavljamo, v kakšnem stanju je resnično prostorsko načrtovanje v občini Grosuplje. To je pokazala tudi obravnavananaslednja točka dnevnega reda, ko so svetniki morali popravljati Generalni PUP, saj se zdaj dogaja, da je treba za skoraj vsak nekoliko večji poseg spreminjati prostorske akte - nekomu, ki se je s tem ukvarjal je to čisto navaden »perpetuummobile«, za ljudi, ki bi radi gradili, pa katastrofa. Prav je, da ima občina nadzor predvsem nad novimi pozidavami in samoumevno bi bilo, da je treba opremljanje posamezne novogradnje doreči že pri predhodnih soglasjedajalcih. Pa, izgleda, da ni tako. Zato ob bok k tej točki dodajamo še razmišljanje dr. Borisa Gabrščika, da bi lažje spoznali še nekoliko širši okvir problematike prostorskega urejanja in načrtovanja v Sloveniji. Marsikaj pa je zares v Grosupljem povezano tudi z miselnostjo občanov, ki pa jo po našem mnenju sama anketa ni čisto dobro zadela, saj so bile celo nekatere razdelitve kategorij anketirancev, na primer, kdo so grosupeljski staroselci in priseljenci, napačno predpostavljene. Omenjena predpostavka v anketi pa ni edina! Prav slednje pa se že dotika strokovnih služb na občini in nenazadnje tudi smelim političnim odločitvam v korist splošnemu javnemu interesu ter celovitemu in skladnemu prostorskem razvoju, kar pa v Grosupljem že dolgo pogrešamo. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 9 REFORMA PROSTORSKEGA REDA V SLOVENIJI Izbrani aktualni Izhodišča Nacionalni prostor je konstitutivni element slovenske državnosti. Za narod je prostor eksistencialnega pomena in njegovo največje bogastvo. Prostor ima velik strateški pomen, saj sta njegova razsežnost in namembnost omejena. Zato je ravnanje s prostorom velika odgovornost državljanov, zlasti politikov. Politika prostorskega reda je demokratično legitimen politični proces, ki zagotavlja integrirano in trajnostno obravnavanje prostorskih problemov v okviru političnega in upravno-pravnega sistema. Prostorski red označujeta dva statusa. Vsak prostorski načrt daje kot pravni akt prostorskemu redu značaj statičnosti v prostoru in času in s tem pravno varnost občanu, občasno spreminjanje prostorskega reda (razvoj) pa pomeni svojstveno dinamiko. Celotno področje prostorskega reda je obsežno. Termin prostorsko urejanje izhaja iz termina prostorski red. Urejanje pa je širši pojem od prostorskega planiranja, saj gre tudi za druge ne-planske ukrepe, kot so ukrepi na področju zemljiške, socialne, ekonomske, finančne in tudi davčne politike. V celoten sklop interdisciplinarnega in med-resornega prostorskega reda sodijo naslednja področja: zemljiška in nepremičninska ter lokacijska politika; varovanje kulturne krajine in stavbne dediščine ter dobro oblikovanje naselbinske podobe; smotrna graditev mest in mestna prenova; stanovanjska politika; politika gospodarskega in tehnološkega razvoja ter ustrezne infrastrukture; regionalna in urbana prometna politika ter prometna infrastruktura; politika gospodarskih javnih služb in ustrezne infrastrukture; socialna politika in družbene infrastrukture; aktivna politika turizma, rekreacije in športa ter ustrezna infrastruktura. Stanje prostorskega reda v Sloveniji na organizacijskem, praktičnem, planskem in izvajalskem področju ni zadovoljivo. Velike sistemske zamude so na področju prostorske zakonodaje, organiziranosti javnih služb za potrebe občin in pokrajin ter na področju izobraževanja kadrov za urejanje prostora. Zakonodaja Stanje: nesistemska obravnava celotne materije; nepriznavanje krovnosti zakona o prostorskem redu nad resorji; nepriznavanje obsežnosti prostorskega reda, zaradi česar so neuspeli poskusi stisniti vso obširno vsebino v en sam zakon (kljub naporom še vedno izostanek celotnih področij); neracionalne formulacije zakonskih členov. Ukrepi za izboljšanje stanja: - priprava kratkega in jedrnatega krovnega zakona o prostorskem redu; - v skladu s tem temeljnim zakonom pripraviti vrsto zakonov za posamezne planske ravni in posebna področja celovitega prostorskega reda; - sedanji poskus izdelave osnutka zakona o urejanju prostora se lahko tvorno vključi v celostni sistem reforme prostorskega reda; - paralelno pripravljanje celotnega sistema specializiranih zakonov in podzakonskih aktov, da ne bo prihajalo po nepotrebnem do časovnih zamud in zakonskih ter metodoloških praznin; - sodelovanje javnosti pri pregledni pripravi osnutkov in predlogov zakonov; - večje strokovno prizadevanje pravnikov za kratke in racionalne ter ek-saktne formulacije posameznih zakonskih členov, ki ne bodo več dopuščali nejasnosti in različnih interpretacij določil. Novi sistem celovite zakonodaje naj bi obsegal paket naslednjih zakonov: - krovni in temeljni zakon o urejanju prostora, - zakon o državnem prostorskem redu, - zakon o regionalnem/pokrajinskem prostorskem planu, - zakon o občinskem prostorskem planu, - zakon o urbanističnem načrtu, - zakon o zazidalnem načrtu, - zakon o ureditvenem načrtu infrastrukture, - zakon o naselbinski prenovi, - zakon o gradbeni dejavnosti, - zakon o arhitekturi, - zakon o stavbnih zemljiščih, - zakon o komunalnih dejavnostih, - zakon o nacionalnem stanovanjskem programu, - zakon o varovanju kulturne krajine in stavbne dediščine, - podzakonske akte, normative in priporočila dobre prakse. V sistem celovite prostorske zakonodaje se vključujejo tudi zakoni in zakonska določila drugih resorjev, če obravnavajo zadeve, ki sodijo v prostorski red, npr. predpisi na področju kmetijstva, rudarstva, geodezije in informatike, vodarstva ipd. Prenova javne uprave Glavne pomanjkljivosti: še vedno nimamo prve ravni lokalne samouprave (pokrajine), zaradi česar se uradno ne more razvijati regionalno prostorsko načrtovanje; občinske uprave so kadrovsko in logistično zelo slabo pripravljene na uvajanje prostorskega reda; različni upravni sektorji med seboj ne sodelujejo in ne znajo razmišljati prostorsko; upravne enote in referenti za urbanizem ne komunicirajo z oddelki in re- Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.0.0. ^ PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih), - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka m parcelacijo zemljišča. <=> ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČ STA NO VA NJS KI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem in na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 aH 7810-333 ferenti za urbanizem občin (zaradi te informacijske blokade so pomanjkljive evidence o izdanih gradbenih dovoljenjih, prihaja pa tudi do nezakonitih odločb, ki so v nasprotju s prostorskimi načrti kot pravnimi akti); dejanja inšpekcij za prostor, stanovanja, gradbeništvo in okolje so neusklajena, odgovornost prelagajo druga na drugo, ne izvajajo svojih zakonskih pristojnosti in so večinoma neučinkovite; občine nimajo svojih glavnih arhitektov, ki bi bili odgovorni za strateški razvoj mest, in naselij. Ukrepi: - pospešena ustanovitev funkcijskih pokrajin z gravitacijskimi središči ter prenos pooblastil in sredstev za izvajanje prostorskega reda z države na pokrajine; - večja strokovna selekcija upravnih kadrov in uvedba stalnega strokovnega izobraževanja pokrajinskih in občinskih prostorskih načrtovalcev; - prenos državnih upravnih enot in nekaterih kadrov v sistem pokrajinske samouprave; - boljše povezovanje upravnih enot s strokovnimi oddelki za prostorski red; - zaostritev odgovornosti vseh inšpekcijskih služb s postavitvijo krovne notranje kontrole; - dosledno izvajanje sankcij za vse kršitelje pravnega in prostorskega reda. Reforma javne uprave naj bi obsegala: - ustanovitev državnega strateškega sveta za prostorski red, - prenovo ministrstva za prostor in okolje, - ustanovitev pokrajinskih direkcij za prostorski red in prevzem upravnih enot v sestavo, - ustanovitev občinskih uprav za prostorski red, - institucionalizacija občinskega/ mestnega arhitekta, - formiranje in ojačitev pokrajinskih in občinskih inšpektoratov za prostorski red. INOVACIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST Glavne pomanjkljivosti: - nesistemsko izobraževanje kadrov glede na dejanske potrebe bodočih po- krajin in občin; - še vedno star sistem izobraževanja v glavnem po historično ločenih strokah arhitekture, gradbeništva, geografije; - nekatere stroke (npr. pravo) ne izobražujejo sistematično specializan-tov, npr. pravnikov za prostorski red, za nepremičnine in urejanje stavbnih zemljišč; - fakultete niso dovolj povezane s samostojnimi instituti kot bazami za znanstveno delo, strokovni oddelki fakultet pa so premalo povezani z javno upravo; - Slovenija ne premore akademije za prostorski red, kakršno imajo nekatere druge evropske države. Ukrepi: - analiza potreb po strokovnih kadrih raznih profilov v javni upravi, na državni ravni, v bodočih pokrajinah in občinah za potrebe strokovnega delovanja in uveljavljanja prostorskega reda; - načrtno povezovanje fakultet z javno upravo zaradi vzgoje strukturnih analitikov, prostorskih načrtovalcev, urbanistov in vseh drugih potrebnih poklicev; - nadaljevanje dejavnosti za ustanovitev akademije za prostorski red kot najvišje interdisciplinarne ustanove raznih prostorskih znanosti. Reforma inovacijskega izobraževanja naj bi obsegala: - ustanovitev visoke šole za regionalno in urbanistično planiranje; - specialni študij za prostorski red na različnih fakultetah; - ustanovitev akademije za prostorski red kot programskega združenja prostorskih raziskovalnih in planskih institutov; - izdelavo programa za izobraževanje prostorskih raziskovalcev in planerjev ter specializiranih posebnih profilov za potrebe države, pokrajin in občin s paralelnim načrtom zaposlovanja; - dosledno izvajanje določil o pooblaščenih strokovnjakih za posamezna področja prostorskega reda. Dr. Boris Gaberščik Vir: Okolje in prostor, junij 2006 OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA ZA GRADNJO ELEKTROVODA Občina Grosuplje namerava v letu 2006 pričeti z izgradnjo vodovodnega omrežja na relaciji od pokopališča v Šmarju-Sapu do naselja Huda Polica. Trasa je predvidena po obstoječih cestah - Šuligojeva cesta in Šmar-je-Sap - Huda Polica. V sklopu vodovodnega omrežja je potrebno zgraditi vodno črpališče z namenom, da se za naselje Huda Polica zagotovi tudi oskrba s požarno vodo, za kar je potrebno zagotoviti priključek na elektroenergetsko omrežje. Elektro Ljubljana je na podlagi meritev kvalitete električne energije na omrežju na območju Hude Police ugotovilo slabe napetostne razmere in zato do nadaljnjega priključevanje novih uporabnikov ni mogoče. Za napajanja vodnega črpališča je nujno potrebno zgraditi nov SN elektroenergetski vod od pokopališča v Šmarju-Sapu do naselja Huda Polica in transformatorsko postajo. Zainteresirani so za ureditev oskrbe z električno energijo na obravnavanem območju in posodobitev v sklopu gradnje vodovoda. Trasa elektroenergetskega voda bo potekala vzporedno z vodovodom. V interesu Občine Grosuplje je, da se gradnja vodovoda ter posodobitev elektroenergetskega voda čim prej in sočasno izvedeta. Na občini so ugotovili, da je smiselno, če se Elektro Ljubljana d.d. oprosti plačila nadomestila za ustanovitev služnostne pravice. Jože Miklič DELNA POVRNITEV STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE Za jesenske volitve svetnikov v občinski svet in župana so svetniki na 42. redni seji Občinskega sveta 5. julija sprejeli sklep za delno povrnitev stroškov volilne kampanje. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, katerih listam so pripadli mandati za svetnike občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 60 tolarjev za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in računskemu sodišču. Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župane, za katere je glasovalo najmanj 5 % od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 40 tolarjev za vsak dobljen glas. Če pride do ponovitve glasovanja, se stroški volilne kampanje za kandidata, ki na tem glasovanju kandidirata, lahko povečajo še za 20 tolarjev na posameznega volilnega upravičenca v občini. V primeru revalorizacije se zneski lahko ustrezno popravijo. Organizatorjem kampanje se na njihovo zahtevo povrnejo stroški iz občinskega proračuna najkasneje v roku 30 dni po predložitvi dokončnega poročila računskemu sodišču in občinskemu svetu ter zagotovitvi sredstev v občinskem proračunu. Jože Miklič odgovori na svetniška vprašanja AVTOBUSNO OBRAČALIŠČE NA SPODNJI SLIVNICI Anton Perme (SLS) je dejal, da na Sp. Slivnici avtobusi obračajo pri cerkvi, ne da bi vedeli, kaj se za ovinkom dogaja, kar je zelo nevarno. Dejal je, da se občani nad tem pritožujejo in pravijo, da bo potrebno to obračališče prestaviti. ODGOVOR: Avtobusno postajališče z obračališčem na Sp. Slivnici je bilo urejeno na podlagi tehnične dokumentacije za izvedbo, ki je bila potrjena s strani občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komisije za avtobusna postajališča. Glede na situacijo v prostoru, razpoložljiva zemljišča in prometno tehnične elemente obstoječih cest v naselju je bila obstoječa lokacija postajališča z obračališčem določena kot možna rešitev. PROBLEMATIČEN DOSTOP TOVORNEGA PROMETA ZA SONČNE DVORE IN INDUSTRIJSKO CONO Zanimalo ga je tudi glede prehoda čez železniško progo pri Bučarju, kako to, da se je to omejilo za tovorni promet, ker je bil do sedaj ta prehod mišljen kot obvoz za tovorni promet, sedaj pa gre ves tovorni promet preko nadvoza pri Motvozu, kar bistveno upočasni promet preko nadvoza. ODGOVOR: Komisija, ki je v letu 2005 ugotavljala dejstva, na podlagi katerih bo odločeno o načinu izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi prehodi v Republiki Sloveniji in o načinu njihovega zavarovanja, imenovana z odločbo Ministra za promet, je zaradi zagotovitve povečanja varnosti železniškega in cestnega prometa v območju nivojskega prehoda lokalne ceste Grosuplje - Brezje preko železniške proge odredila, da mora Javna agencija za železniški promet RS do izvedbe izvennivojskega križanja, ki bo nadomestilo obstoječi nivojski prehod, omejiti največjo dovoljeno hitrost vlakov preko nivojskega prehoda na 20 km/h. Prav tako je zaradi zagotovitve povečanja varnosti z isto odločbo komisija odredila, da mora Občina Grosuplje kot upravljavec lokalne ceste Grosuplje - Brezje omejiti dolžino najdaljšega vozila preko nivojskega prehoda na 5 m. To vse velja za čas do ureditve nadvoza, ki bo nadomestil obstoječi nezavarovan nivojski prehod, potem se le-ta že s to isto odločbo ukinja. NEUREJENA CESTA PROTI PONOVI VASI Martin Tomažin (SDS) je predlagal, da se sanira cesta od Motvoza proti Ponovi vasi oziroma proti Št. Juriju. Predlagal je, da se vsaj malo nasuje bankine. ODGOVOR: Lokalna cesta Grosuplje - Št. Jurij se rekonstruira po fazah glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Predvsem na odseku od Ponove vasi do Št. Jurija je trasa obstoječe lokalne ceste v naravi glede na kataster precej neurejena, zato je potrebno pred rekonstrukcijo ceste najprej urediti zemljiškoknjižno stanje. V letošnjem letu je glede na razpoložljiva sredstva in soglasja, izvedbo ter pridobitev zemljišč po končanih delih predvidena rekonstrukcija odseka od konca Ponove vasi proti Mali vasi v dolžini 500 m. Nasipanje bankin pa se izvaja v sklopu vzdrževalnih del na lokalnih cestah v občini. (NE)VARNI ŽELEZNIŠKI PREHODI Stane Žvegla (SD) je dejal, da daje pobudo za aktivnejše reševanje problematike za varne prehode čez železniške prehode na cestiščih. Na to temo je izpostavil tri lokacije: in sicer železniški prehod Cikava - Šmarje-Sap, železniški prehod Cikava - Se-la pri Šmarju ter železniški prehod Grosuplje - Brezje. Dejal je, da bi se morala občina skupaj z železniškim gospodarstvom dogovoriti, kako bodo reševali to problematiko. Dejal je, da je način varovanja prehodov, kakršen je do sedaj, nesprejemljiv in bi bilo potrebno dolgoročno najti ustrezne rešitve. ODGOVOR: Na področju urejanja varovanja nivojskih cestno železniških prehodov, predvsem v območju nivojskega prehoda (v nadaljevanju: NPr) na lokalni cesti Grosuplje - Brezje, občina izvaja aktivnosti že od leta 2001. V letu 2004 je bila na pobudo Občine Grosuplje ustanovljena komisija za izdelavo programa potreb in prioritet NPr za zavarovanje. Trenutno se intenzivno pripravljajo vsa ustrezna dovoljenja in projektna dokumentacija za izvedbo ukrepov, ki bodo izboljšali varnost cestnega in železniškega prometa na treh obstoječih nivojskih prehodih: • NPr na lokalni cesti Grosuplje - Brezje: na podlagi izdelane projektne dokumentacije faze Idejne rešitve se izvajajo aktivnosti za pridobivanje potrebnih zemljišč in smernic načrtovanja, • NPr na državni cesti R3 646/1173 (pri podjetju Mizarstvo Grosuplje): izdelana je projektna dokumentacija faze PZI za rekonstrukcijo obstoječega NPr, gradnjo pločnika (povezava pločnikov z obeh strani NPr), ureditev zavarovanja za pešce in javne razsvetljave v območju NPr, dogovarjamo se o sofinanciranju Javne agencije za železniški promet RS na področju rekonstrukcije NPr, nakar bo izdan akt ministrstva za izvedbo del, • NPr na lokalni cesti Cikava - Sela in NPr na državni cesti R3 646/1443: na sestanku komisije, ki v letu 2006 ugotavlja dejstva, na podlagi katerih bo odločeno o načinu izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi prehodi v Republiki Sloveniji, je bilo dorečeno, da bo za oba navedena NPr v letu 2006 izdelana projektna dokumentacija za fizično varovanje, izvedba zavarovanja pa se predvideva v letu 2007 v okviru razpoložljivih sredstev. KDAJ ASFALTIRANJE CESTE OD KRKE - DO LUČ Janez Kozlevčar (NSi) je dejal, da je kar nekaj občanov iz Zagradca pri Krki in Žužemberka, ki se vozijo na delo v Grosuplje. Zanima jih, v kolikšnem času bi bilo možno asfaltirati cesto Luče - Krka na območju, ki spada pod Grosuplje. ODGOVOR: Cesta Luče - Krka je državna cesta R3 647/1174 v upravljanju Direkcije RS za ceste. Modernizacija odseka ceste v makadamski izvedbi bo možna, ko jo bo upravljavec uvrstil v državni plan investicij. Trenutno so v prioriteti še nerešeni odseki in križišča državnih cest na območju naše občine, ki v primerjavi z navedenim odsekom makadamske ceste predstavljajo večjo problematiko prometne varnosti. CENA RAZVOZA VODE Dejan Vuga (LDS) je vprašal, kako je z razvozom vode oz. kakšna je cena te vode. Dejal je, da je s strani občanov KS Polica dobil informacijo, da se je cena oz. razvoz te vode, katerega izvajajo gasilci, podvojil. Zanimalo ga je, kdo je povzročitelj dviga te cene. ODGOVOR: Občina Grosuplje po posebnem dogovoru z Javnim komunalnim podjetje Grosuplje d.o.o. refundira polovico stroškov prevoza pitne vode vsem tistim občane, ki nimajo možnosti oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema. Enako velja tudi za prebivalce KS Polica. Strošek prevoza, ki ga mora poravnati naročnik pitne vode, znaša 6.942,91 SIT (vključno z 8,5 % DDV). Na območju KS Polica po nam znanih podatkih prevoz vode izvajajo tudi lokalni gasilci, naročnikom pa po vsej verjetnosti zaračunavajo celotne stroške prevoza. Tu je potrebno poudariti, da gasilci dobavo vode izvajajo samoiniciativno in z občino nimajo sklenjenega nobenega dogovora. Vodo zajemajo iz vaškega vodovodnega sistema Polica, ki ni v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje d.o.o. in tudi še ni legalen. Za občane, ki naročajo vodo iz javnega vodovodnega sistema, torej pri Javnem komunalnem podjetju Grosuplje d.o.o., se stroški prevoza niso spremenili. Odgovore je pripravil Urad za komunalno infrastrukturo OBČINSKI SVET IN ODBORI, IZ PISARN, STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 10 INFORMACIJE, POBUDE, VPRAŠANJA SVETNIKOV - IN ODGOVORI 42. seja Občinskega sveta Občine Grosuplje, 5. julija 2006 RAZDROBLJENA AZBESTNA KRITINA OB CESTI Mag. Božo Predalič (SDS) je opozoril, da je nekdo v križišču za »Marles« naselje nasproti Doma upokojencev v jame ob asfaltu navo-zil ostanke razbite azbestne kritine. Ker vozniki vozijo po teh ostankih, ta material še dodatno drobijo in povzročajo, da se azbestni prah širi po okolici, ljudje pa ga nevede tudi vdihavajo. Župan: »Hvala za opozorilo.« Ni pa jasno odgovoril, kdo naj bi strokovno odstranil nevarne ostanke kritine, niti koga in kako se lahko kaznuje za neodgovorno razsipanje odpadnega azbestoznega materiala. VODENJE TURISTOV NA TABORU CEROVO Miha Kadunc (NSi) je izpostavil vprašanje turističnega vodenja na taboru Cerovo. Ker meni, da koncesija še ni dodeljena, naj vodenje do nadaljnjega ostane organizirano tako, kot je bilo vsa pretekla leta, ko je šentjurski župnik osebno odklepal in turiste brezplačno tudi vodil. Tak je bil nedavni dogovor na občini. Pogreša pa tudi točno poročanje, koliko turistična društva oziroma vodniki zaslužijo s prodajo vstopnic, saj meni, da denar mora iti v proračun, nato pa bi se po teh poročilih za opravljeno delo nakazal vodičem in društvom. Župan: Turistična društva s tem nimajo nič. Občina je bila skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine investitor obnove, zato menijo, da lahko dodeljujejo tudi turistično vodenje izbranim vodičem oziroma turističnim društvom za določene programe, ki jih prijavijo na občino. Meni pa tudi, da je bilo dosedanje župnikovo delo korektno. Glede obveščanja o izobraževanju vodnikov pa je bilo javno objavljeno. SLAVNOSTNA SEJA BREZ SLOVENSKE HIMNE... Dušan Hočevar (SDS) se je dotaknil slavnostne seje, na kateri ni bilo na začetku te slavnosti zapete oziroma zaigrane slovenske himne. ... IN IZOBEŠANJE EVROPSKE ZASTAVE Drugo pobudo je Hočevar dal v zvezi z obešanjem evropske zastave pred občinsko zgradbo. Ker smo v Evropski uniji, meni, da bi bilo prav, če bi poleg slovenske in občinske zastave plapolala tudi evropska. Predlog pa sta v nadaljnji razpravi podprla tudi svetniški kolega mag. Božo Predalič (SDS) in Matjaž Trontelj (SLS). Župan se je glede slovenske himne strinjal, da je ni bilo na proslavi in je organizatorja prireditve že takoj po prireditvi tudi opozoril. Pa tudi zastav ni bilo na/v prireditvenem prostoru. Glede evropske zastave pa meni, da je na občini ni potrebno izobešati. KDO ZAVIRA NADALJEVANJE GRADNJE DRŽAVNE CESTE? Stane Žvegla (SD) je vprašal, ali je kakšna možnost, da bi se nadaljevala gradnja ceste proti Cikavi? Meni, da je treba občanom pojasniti, zakaj je prišlo do zastoja. Županov odgovor je bil v zvezi z zastojem nadaljnje gradnje ceste nejasen in namenjen predvsem izgovoru, da država ne poskrbi za svojo finančno soudeležbo. Naknadno smo v Dnevniku prebrali tudi dva prispevka, ki pa po našem poznavanju tovrstne tematike nista v celoti predstavila problematike v zvezi z nadaljevanjem gradnje te ceste. Zato smo povprašali na Družbo za državne ceste (DdC), kjer nam je g. Žagar odgovoril, da je finančni delež na »tretjini« pri (skoraj!) narejeni cesti ob Mercatorju »država« že plačala. Pločnik in kolesarske steze pa mora tako in tako »finančno« dokončati občina. 18. avgusta ima DDC predvideno odpiranje ponudb za nadaljevanje gradnje od Mercatorja (oz. Stare pošte) do Cikave. Ta del se bo začel graditi še letos in so tudi sredstva rezervirana. Prav tako so sredstva rezervirana za krožišče Kovinastroj, vendar pa trenutno še ni sklenjena pogodba za odkup z dvema lastnikoma zasebnih zemljišč in Občino Grosuplje kot lastnico več parcel na območju tega krožišča. Upa pa, da bodo pogajanja uspešno stekla med vsemi tremi lastniki in da ne bo potrebno izvajati dolgotrajnih postopkov razlastitve. Del ceste od »Klinčkarja« do Mercatorja pa se trenutno ne more izvajati, ker Občina še ni naredila načrtov za krožišče in nadvoz čez železniško progo proti Sončnim dvorom. Žal, je Občina pri tem spregledala star projekt, ki ga je železnica načrtovala že pred več tremi desetletji. Za natančnejše podatke o stanju oziroma načrtovani gradnji in rekonstrukciji državnih cest tudi na drugih delih cest (Logo, obvoznica.) pa smo se dogovorili, da se slišimo v septembru, saj iskanje takih odgovorov sredi počitnic običajno ni uspešno. ODLOK O SIMBOLIH Nadalje je Žvegla ugotovil, da je bilo že lansko leto v programu občinskega sveta navedeno, da naj bi se sprejel poseben odlok o simbolih, a le-ta še ni bil pripravljen za odločanje. Direktor občinske uprave Marko Podvršnik je pojasnil, da gre za težavo, ki jo obravnava heraldična stroka. K temu naj dodamo, da grosupeljski občinski simboli niso narejeni na teh izhodiščih. Kar pa se tiče izobešanja zastav v Grosupljem, je narejen točen seznam lokacij, kje in kdaj se izobešajo. Seznam je tudi v KS Grosuplje. POVEČAN PROMET SKOZI PEROVO IN VARNOST OTROK? Jože Intihar (LDS) je predlagal, naj se najde neko rešitev predvsem za otroke na Perovem, saj se je promet ob obnovi avtoceste pri šmarskih predorih čez Perovo zelo povečal in so otroci precej bolj izpostavljeni nevarnemu prometu, sploh pa mnogo prehitrim voznikom. Župan: Pobudo bodo dali organom za urejanje prometa. (Komentar: Predno bodo organi ukrepali, bodo avtocesto že popravili.) »NESKLEPČNA SLAVNOSTNA SEJA« V zvezi s slavnostno sejo je Intihar menil, da je velik greh tudi »nesklepčna seja«. Meni, da bi bilo prav, če bi se je vsaj občinski svetniki udeležili. Jože Miklič Geodestka uprava predstavila popis nepremičnin Geodetska uprava Republike Slovenije (GU) je na današnji novinarski konferenci (13. julija 2006 - o.p. J.M.) predstavila projekt popisa nepremičnin. Obdobje predpopisa nepremičnin se pričenja že v mesecu juliju, aktivni popis s popisovalci pa se bo po vsej Sloveniji začel decembra. GU je z namenom učinkovite pomoči lastnikom nepremičnin pripravila več kanalov pomoči. Generalni direktor GU Aleš Seliškar in vodja oddelka za kataster stavb mag. Ema Pogorelčnik sta na današnji novinarski konferenci zbranim novinarjem predstavila projekt popis nepremičnin. Osnovni cilj popisa nepremičnin je večnamenska evidenca, ki bo prikazovala dejansko stanje nepremičnin v Sloveniji. Takšna evidenca je namreč nujna, če želimo zagotoviti prostorski red ter ustrezno vrednotenje vseh nepremičnin. Popis nepremičnin bo zagotovil združevanje nepremičninskih evidenc, tako zbrani podatki bodo prispevali k večji transparentnosti trga nepremičnin. Prav tako se bodo poenostavili postopki pri vpisu v zemljiško knjigo. Kompleksnost projekta le tega deli na dve obdobji in sicer na obdobje predpopisa in obdobje popisa nepremičnin. Obdobje predpopisa nepremičnin je namenjeno upravnikom večstano-vanjskih stavb, upravljavcem državnega in lokalnega premoženja ter večjim lastnikom, ki imajo več kakor 30 stavb oziroma delov stavb. Naštete skupine bodo z aktivnostmi na terenu za poslovne in nestanovanjske stavbe začele v mesecu juliju 2006, za stanovanjske pa v mesecu decembru 2006 in ga nadaljevale do aprila leta 2007. GU jim bo za nemoteno delo nudila podporo preko posebej v ta namen ustanovljene projektne pisarne. Lastniki nepremičnin, ki ne bodo vključene v predpopis, bodo sodelovali v obdobju popisa nepremičnin, ki se bo začel odvijati na terenu v začetku decembra 2006 in se bo končal konec meseca aprila 2007. V tem času bo na območju celotne države delovalo 800 aktivnih popisovalcev, ki bodo nudili pomoč lastnikom pri izpolnjevanju popisnih listov. Pogoj za začetek popisa nepremičnin pa predstavlja označevanje stanovanj in poslovnih prostorov, kot to določa Uredba o označevanju stanovanj in poslovnih prostorov. GU že izvaja vse aktivnosti za učinkovito in lastnikom prijazno označevanje. V ta namen je pripravila tudi brezplačne nalepke za označevanje, ki jih lahko upravniki, lastniki ali najemniki stavb prevzamejo na vseh območnih geodetskih upravah ter njihovih pisarnah. Upravniki morajo nalepke za označevanje tudi brezplačno namestiti oziroma to opraviti v okviru stroškov rednega upravljanja, kot je to zapisano v stališču Ministrstva za okolje in prostor iz dne 7. julija 2006. S tem stališčem je Ministrstvo za okolje in prostor pritrdilo stališču GU, da je potrebno označitev stanovanj in poslovnih prostorov opraviti čim bolj prijazno ter brez stroškov za lastnike. GU bo z namenom učinkovite prijazne izvedbe projekta popisa nepremičnin vzpostavila tudi več orodij pomoči, ki bodo zagotovili, da bo pomoč dosegla vse udeležence popisa. V ta namen je GU že vzpostavila posebno spletno mesto in elektronski naslov, na katerega se lahko vsi prosilci pomoči obrnejo po pomoč. V mesecu novembru 2006 bo GU v vsa slovenska gospodinjstva poslala tudi posebno informativno zgibanko, v kateri bodo zbrane vse uporabne informacije o popisu nepremičnin ter o tistih podatkih, ki jih bodo lastniki potrebovali za izpolnitev popisnega lista. S 1. decembrom 2006 bo GU vzpostavila tudi brezplačno telefonsko številko, na kateri bodo strokovnjaki GU vsak dan do konca aprila 2007 nudili brezplačno pomoč udeležencem popisa. Za pomoč pa bodo poskrbeli tudi sami popisovalci na terenu, ki bodo po opravljenih izobraževanjih in usposabljanjih vsem udeležencem na voljo za pomoč pri izpolnjevanju popisnih listov, če bodo to udeleženci želeli. Vir: http://www.popis-nepremicnin.si/press/sporocila_za_javnost/7/ KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV - JESEN 2006 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v jesenskem času odvažalo kosovne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Sreda 27. 9. 2006 KS Račna, KS Ilova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 28. 9. 2006 KS Mlačevo, KS Žalna, Petek 29. 9. 2006 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 2. 10. 2006 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 3. 10. 2006 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 4. 10. 2006 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 5. 10. 2006 KS Šmarje - Sap Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje PLAČILA VRTCEV NA USTAVNO SODIŠČE Državni svetnik Marjan Maučec je sprožil postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih. Odprava protiustavnega in nezakonitega tretjega odstavka 4. in 4a. člena dopolnjenega Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih je nujna zaradi škodljivih posledic, ki so nastale in se kažejo v neupravičenem povišanem plačilu staršev, kmetov in podjetnikov za programe v vrtcih. Pravilnik, ki ga je izdal minister za šolstvo, zaradi teh določil presega pooblastilo, ki mu je dano po 33. členu Zakona o vrtcih. Pravilnik odstopa tudi od 32. člena Zakona o vrtcih, ki določa, da se starše razvršča v razrede, upoštevaje (le) dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Načelo delitve oblasti izključuje možnost, da bi upravni organi spreminjali ali samostojno urejali zakonsko materijo oziroma da bi podzakonski splošni akti vsebovali določbe, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne smejo samostojno odrejati pravic in obveznosti (87. in 153. člen Ustave). Katastrski dohodek iz 4a. člena se pri povečevanju plačilnih razredov ne razdeli na število družinskih članov tako kot pri letnem dohodku družine, kjer se všteva sorazmerni del katastrskega dohodka glede na število članov družine (4. člen pravilnika). Tudi 6. člen pravilnika določa, da se pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana upoštevajo točno navedeni člani družinskega gospodinjstva; v zvezi z uveljavljanjem znižanega plačila mora vlagatelj poleg svojega premoženja priložiti tudi premoženje družinskih članov (8. člen pravilnika). Kljub delni omilitvi visokih plačil za kmete s popravljenim pravilnikom, objavljenim maja letos, novi 4.a člen krši predvsem načelo enakosti pred zakonom in usklajenosti pravnih aktov, ki ju zagotavljata 14. in 153. člen Ustave Republike Slovenije. Pristojnemu ministru Zakon o vrtcih, ki je podlaga za sporni pravilnik, ni dal pooblastila za drugačno obravnavo kmetov. Znižanje cene vrtca ima naravo socialnovarstvene dajatve, zato 4a. člen neutemeljeno predpisuje drugačno upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, kot je to določeno za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic po Zakonu o socialnem varstvu. Le-ta določa, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti v lastni dohodek šteje v skladu z metodologijo, ki jo podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo, in ministrom, pristojnim za finance. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči pa določa, da se kot katastrski dohodek šteje zadnji znani katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč posameznika, ki uveljavlja eno od pravic, in njegovih družinskih članov, zmanjšan za oprostitve in olajšave ter pomnožen s količnikom za preračun katastrskega dohodka (2. in 3. člen). Novi pravilnik kmetu določi višji plačilni razred za vrtec, če katastrski dohodek (ki se ga všteva tudi že pri dohodku družine) presega 200.000,00 tolarjev, pri tem pa pravilnik v tem delu ne upošteva ostalih dohodkov drugih staršev, ki presegajo omenjeno vsoto, in se jo všteva samo v dohodek družine. Kmetje so tudi neenakopravno obravnavani z ostalimi starši pri upoštevanju premoženja, saj se za druge poveča en plačilni razred pri drugem premoženju družine šele pri 10 milijonih tolarjih (peti odstavek 3. člena pravilnika)! Kmetje generalno, kot vsi starši, sodijo tudi v ta del drugega premoženja družine, vendar plačujejo že 80 % cene programa pri preseganju katastrskega dohodka od 1,5 mio tolarjev, medtem ko za druge starše to velja pri preseganju 50 mio tolarjev. 4a. člen pravilnika je neutemeljeno odstopil od splošne ureditve pravilnika, Zakona o vrtcih in drugih predpisov, ki urejajo socialnovarstvene pravice, pri čemer ne nudi nobene osnove in utemeljitve njegove upravičenosti kot določilo lex specialis, ki se pri določanju dohodkov iz kmetijstva ne ozira v celoti na število družinskih članov. Pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih je dobila zeleno luč na pristojnem delovnem telesu Državnega sveta RS. O pobudi bo odločal še državni svet, potem bo romala na Ustavno sodišče. Pripravil, zbral in uredil: Matjaž Trontelj POSOJILA NA PODROČJU KMETIJSTVA V mesecu oktobru 2005 je bil v občinskem glasilu objavljen X. javni razpis za dodelitev posojil za področje kmetijstva v občini Grosuplje. Glede na to, da sredstva še niso porabljena, rok za oddajo vlog pa je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do meseca novembra 2006, vse zainteresirane obveščamo, da še lahko pridobijo posojilo. Pogoji, pod katerimi se posojila dodeljujejo: doba odplačila do 5 let, obrestna mera za kreditojemalca 2,63 %, odplačilo posojila v mesečnih obrokih, ostali pogoji so navedeni v razpisu, ki ga zainteresirani v času uradnih ur dobijo na naslovu: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, na istem naslovu pa lahko dvignejo tudi razpisni obrazec. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance Občine Grosuplje STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 11 3. okoljski simpozij z naslovom: "VODE - SKRB, NADLOGA IN IZZIV" V Celju je bil 25. maja dvodnevni 3. okoljski simpozij z naslovom: "Vode - skrb, nadloga in izziv". Simpozij so organizirali Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Celje ter Agencija RS za okolje. Na okoljskem simpoziju so strokovnjaki odgovorili na vprašanja: kako ravnati z vodami v skladu z evropsko zakonodajo, kako zagotavljati zadostne količine pitne vode, kako poskrbeti za vodo potem, ko smo jo onesnažili, in kaj storiti, da bomo čim bolj varni pred škodljivim delovanjem voda, še posebej glede na izkušnje v Savinjski regiji? V okviru 3. okoljskega simpozija je bila 26. maja organizirana tudi novinarska konferenca, na kateri so strnili ključne novosti oziroma poudarke na področju, ki je za Slovenijo eno od prioritetnih in o katerem je bilo govora na simpoziju. Novinarske konference so se udeležili minister za okolje in prostor Janez Podobnik, župan MO Celje Bojan Šrot in direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žlebir. Nagovor ministra Janeza Podobnika: »Spoštovani, velika večina svetovne javnosti je že nekaj časa usmerjena v reševanje vprašanja o črnem zlatu. Nafta nas dejansko pesti z visokimi cenami, od nje smo odvisni; toplogredni plini, ki jih povzroča pri izgorevanju, pa vplivajo na hitro spreminjajoče se podnebje. Na tem simpoziju pa govorimo o drugi naravni dobrini, ki je, po mojem mnenju, za preživetje človeka pomembnejša od nafte. Govorimo o vodi, življenjskemu biseru, s katerim smo prežeti na vsakem koraku in postaja strateška dobrina 21. stoletja. Skrbeti nas mora, če bo še dovolj pitne vode in do kdaj. Govoriti in boriti se moramo proti onesnaženosti vode, posledicam kemijskih, kmetijskih, hidroloških in morfoloških obremenitev. Gre za resen, globalni problem, ki dolgoročno vpliva na življenje človeka. Drugi problem za človeka pa predstavljajo ekstremni hidrološki pojavi. Vendar se moramo zavedati, da so poplave in suše naravni pojav, ki ga ne moremo preprečiti. Lahko pa preprečimo ali vsaj zelo omejimo onesnaževanje voda. Večinoma se ne zavedamo, da sestavljajo podzemne in površinske vode medsebojno odvisen sistem, v katerem imajo podzemne vode neposreden vpliv na ekologijo površinskih voda. Poleg tega se mnogi kopni ekosistemi (na primer močvirja) napajajo iz podzemnih voda. Onesnaženje vodnih zalog ali pretiran odvzem vode ima gotovo škodljive učinke na tak ekosistem. Poleg tega se v Sloveniji približno 97 % pitne vode pridobi iz podzemnih voda. Zato je eden glavnih ciljev trajnostnega upravljanja voda vzdrževanje ustrezne kakovosti in količin podzemnih voda ter zavarovanje virov podzemnih voda pred onesnaženjem. Če se podzemne vode onesnažijo, največkrat ni mogoče njihove kakovosti povrniti v prvotno stanje v sprejemljivem času in ob sprejemljivih stroških. Zaradi tega »bi moral biti prepoznan in zaustavljen vsakršen značilen in trajen trend naraščanja v vsebnosti kakršnegakoli onesnaževala« in to najkasneje, ko doseže 75 % vrednosti standarda kakovosti (Vodna direktiva). Potreba po povečani trajnostni rabi vode in po zagotovitvi zadostnih vodnih virov za prihodnost postavlja pred nas tudi ekonomsko zahtevo, da naj bo strošek za rabo vode povrnjen neposredno s ceno vode. Zato je potrebno, da na državni ravni naredimo vse potrebne korake, da bodo do leta 2010 stroški predelave odpadnih voda ter črpanja, distribucije in prečiščevanja pitne vode povrnjeni s ceno vode. S tem bi »vpeljali cenovno vodno politiko, ki daje uporabnikom vode primerne spodbude za učinkovitejšo izrabo vodnih virov, in tako upoštevali načelo povračila stroškov za rabo vode, skupaj z okoljskimi stroški in stroški naravnih virov« (Vodna direktiva). Zakon o vodah je uvedel Sklad za vode, v katerem se zbirajo sredstva za financiranje različnih projektov upravljanja voda. V skladu z »Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda« se okoljska dajatev plačuje tudi za odvajanje industrijske, komunalne in padavinske odpadne vode. To so t.i. okoljske dajatve za obremenjevanje voda. Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda kot namenski vir financiranja izvajanja »Nacionalnega programa varstva okolja« se je izkazala za zelo učinkovito, saj so vsi zavezanci za plačilo takse za komunalno odpadno vodo v vseh preteklih letih uveljavljali oprostitev plačila takse. Na tem področju so bila tako zbrana sredstva v celoti namensko porabljena za izvedbo sanacijskih in drugih del za zmanjševanje obremenjevanja okolja na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda. »Resolucija o nacionalnem energetskem programu« predvideva pri obvladovanju negativnih vplivov energetike na okolje dva cilja: izboljšanje učinkovitosti rabe energije ter dvig deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010. Za doseganjeomenjenih ciljev resolucija predvideva srednjeročno povečanje deleža hidroelektrarn pri proizvodnji električne energije, saj je električna energija iz hidroelektrarn obnovljiva oblika energije. S postavitvijo verige hidroelektrarn na spodnji Savi se bo povečal delež rabe vode za proizvodnjo električne energije na vodnem območju Donave, s postavitvijo črpal-nih hidroelektrarn v porečju Soče (gradnja črpalne HE Avče je v teku) pa tudi na vodnem območju Jadranskega morja. Ohranitev in povrnitev naravnih funkcij vodnih teles kot tudi upravljanje naravnih habitatov z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami so pomembni izzivi, ki so v neposredni povezavi z našo odgovornostjo do trajnostne rabe naravnih virov. Razsežne upravljavske okoljske dolžnosti in zahteve glede naravnih virov, s katerimi se srečujemo danes, ne bi smeli jemati kot konflikt interesov, temveč kot neizogibne in dopolnjujoče elemente integrirane vodne politike, ki se bo dolgoročno morala skoncentrirati tako okoli kmetijstva, energije, turizma in trgovskega prometa kot tudi vključiti odgovorno ravnanje posameznika. O tem ste najbrž slišali več v temah včerajšnjega dne simpozija. Danes pa so moji kolegi že začeli z referati, ki obravnavajo ekstremne hidrološke pojave oziroma varstvo pred - za človeka - škodlji- Občinska politika pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva v občini O trenutni situaciji v naši občini smo govorili z gospodom Jožetom Intihar-jem, občinskim svetnikom in predsednikom območne obrtne zbornice v Grosupljem, ki je pripravil povzetke dogajanj na ključnih področjih. Iz sledečega lahko vidimo stanje in to so obenem tudi uradni statističnimi podatki, katerih vir so: AJPES, Zavod za statistiko, Ministrstvo za finance, Zavod za zaposlovanje in Obrtna zbornica. Nova strategija občine Grosuplje se je pričela v letu 2001-2002 in zastavljeni cilji so bili smeli: nove šole, vrtci, urejeno zdravstvo, sociala, komunala, manj brezposelnih, več prebivalstva. Ena pomembnejših odločitev je bila tudi podpora podjetništvu in realizacija neštetokrat načrtovanih zazidalnih načrtov. Rezultati teh odločitev pa so ugodni, kar kažejo tudi statistični pokazatelji. Že sama občina je narasla po številu ljudi, ki sobivajo na našem prostoru. Leta 2000 je imela občina Grosuplje 15.515 prebivalcev, 2005 pa 16.887 prebivalcev. Indeks rasti je tako za občino Grosuplje 108,84, za celotno Slovenijo pa 100,66. Pri tem pa je seveda najpomembnejši kazalec število delovno aktivnih prebivalcev, to so prebivalci, ki delajo in poleg dohodnine ustvarjajo dobiček ter s tem plačujejo davke. Število teh se je povečalo z leta 2000 do leta 2005 za celih 37 procentov. Za Slovenijo pa je bil porast v tem obdobju precej manjši, le 5,86 procentov. V štirih letih v obdobju med 2001 do 2004 je občinski proračun narasel kar za 47 %, kar za občino Grosuplje pomeni, da je od 1.933.582.000 tolarjev leta 2001 porasel na 2.574.754.000 tolarjev v letu 2004, ali za indeks 133. Če to primerjamo z rastjo v celotni državi, kjer je leta indeks znašal 129, je to kar lep uspeh. Opazen je tudi porast prihodkov gospodarskih družb. Od leta 2002 do 2004 je ta porasel z 51 na 71 milijard (indeks rasti 138,08). Ta porast je v primerjavi z gospodarstvom v Sloveniji ( indeks rasti 120,4) izreden. Zelo dober je tudi rezultat pri dodani vrednosti, kjer je imelo gospodarstvo Slovenije rast z indeksom rasti 119,17, gospodarstvo v občini Grosuplje pa 133,01. Dodana vrednost se je povečala od 13,1 na 17,4 milijarde SIT . Čisti dobiček pa je narasel le od 2 na 2,6 milijarde SIT ( 2002-2004), predvsem zaradi novih investicij. Brezposelnost - problem, ki ga v naši občini skoraj ne poznamo. Problem brezposelnosti je sicer problem številka ena vsake države in tudi Slovenija ni nobena izjema. Brezposelnost je znašala leta 2000 v Sloveniji 12 %, leta 2005 pa še 10,2 %, kar pa je v primerjavi z našo občino višja: leta 2000 -11% , leta 2005 pa le še 6,9 %. Tako velik skok zmanjšanja brezposelnosti je velik uspeh. Tudi primerjava z evropskimi državami je ugodna, saj je brezposelnost v glavnem višja kot v naši občini: Francija 9,4 %, Nemčija 8,6 %, Italija 7,5 % , Poljska 17,6 % , nižji odstotek ima od sosed le Avstrija. Ukrepi občinskega proračuna in politika občine do razvoja podjetništva so pozitivno vplivali na razvoj celotne občine. Poleg tega smo pridobili nove šole, vrtce, knjižnico in s tem tudi ugodne pogoje za nadaljnji razvoj v naši občini. Če gledamo kazalce uspeha občine, so le-ti zagotovo spodbudni. V prihodnjih letih tako lahko pričakujemo le še boljše rezultate, saj so pogoji za razvoj v veliki meri zagotovljeni. Sašo Jalšovec vim delovanjem voda. V Sloveniji obstaja kar nekaj območij, celo gosto poseljenih, kjer so poplave stalno prisotna nevarnost. Ni naključje, da je za okoljski simpozij izbrano ravno Celje. Spomnimo se samo poplav leta 1990 in 1998. Poplavno problematiko je potrebno reševati celovito, tako z ekološkega kot ekonomskega vidika ter upoštevati resne grožnje poslabšanja odtočnih razmer zaradi podnebnih sprememb. Poplavno ogroženost je mogoče najbolj učinkovito zmanjševati s preventivo, to je z usmerjenim prostorskim načrtovanjem, zagotavljanjem zadostnega prostora toku in zadrževanju vode v samih povirjih, z izvedbo različnih hidrotehničnih ukrepov, vse bolj pomembno pa postaja zgodnje opozarjanje pred hidrološkimi ekstremi in ozaveščanje prebivalstva. Usmerjena človekova dejavnost in ozaveščenost lahko prispevata k zmanjšanju njihovih katastrofalnih učinkov. Za Slovenijo je to pomembna ugotovitev, saj poplave ogrožajo 15 % njene površine. Živeti moramo s spoznanjem, da so poplave naravni pojav, da se ranljivost družbe zaradi naravne ogroženosti povečuje, da verjetnost pojavljanja poplav narašča, da varstveni ukrepi niso zagotovilo za popolno varnost pred poplavami. Nedavne poplave v Romuniji so zopet potrdile, da je glavni krivec za nastale poplave predvsem pospešen odtok vode, ki je posledica stoletnega zmanjševanja prostora poplavnim vodam že v samih vodnih območjih po-vodja reke Donave. V to povodje spada približno 80 % naše države. Kljub vsem navedenim ugotovitvam pa je treba poudariti, da se naša javnost premalo zaveda omenjene problematike ter nadaljuje s pritiski v vodni prostor. Pobudniki razvoja poselitve zanemarjajo nevarnost poplav in znova in znova vnašajo v poplavni prostor nov potencial ogroženosti, ne da bi bilo pri tem predhodno poskrbljeno za celovito varstvo pred poplavami. Rad bi podaril še en vidik: učenje od naših prednikov in spoštovanje narave. Če pogledamo, katere hiše so večinoma prizadete v poplavah, potem ugotovimo, da to najpogosteje niso stare hiše. Naši predniki so vedeli, da je vodam treba dati prostor. Vode se morajo razlivati, ne smemo jih zaustaviti. Z urbanizacijo vse pogosteje zavzemamo prostor, ki je last vode. Pri tem se zanašamo na tehnične ukrepe, ki so učinkoviti ali pa ne. Na koncu bi poudaril, da je ena najpomembnejših nalog ta, da ozaveš-čamo ljudi o možnosti pojava poplav in o sobivanju s poplavami. Slednje pomeni, da si ne jemljemo prostora, ki pripada vodi, ampak da upoštevamo pravila, ki obstajajo v naravi. Narava se namreč vedno znova dokazuje kot zmagovalka v bitki za svoj prostor in nas opozarja na neprimerna ravnanja na območju gozdov in kmetijskih zemljišč, na neustrezne poselitve ter na neustrezne posege v vodni prostor zaradi rabe voda.« Zbral, povzel in pripravil: Matjaž Trontelj VARNOSTNI PAS -VEZ Z ŽIVLJENJEM Ali ste vedeli, da lahko odrasla oseba z močjo rok in nog zadrži težo telesa ob trku le do hitrosti 7 km/h? Ali da pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, deluje na naše telo enaka sila, kot če bi padli 10 metrov globoko? In da pri večjih hitrostih ta sila za nameček še skokovito narašča!?! To je le nekaj pomenljivih vprašanj, s katerimi smo 5. junija začeli vseslovensko akcijo »Varnostni pas - vez z življenjem!«. Namena vam najbrž ni težko ugotoviti: radi bi dosegli, da bi bil v vsakem avtu vsak privezan. Ugotovitve strokovnjakov namreč kažejo, da bi bilo med vozniki in potniki osebnih avtomobilov najmanj 40 odstotkov manj žrtev, če bi vsi uporabljali varnostni pas! Minister Božič je ob predstavitvi programa dela za letošnje leto navedel, da si želijo na Ministrstvu za promet zastaviti 13 strateških ciljev, s katerimi si bomo prizadevali za večjo oziroma boljšo mobilnost prebivalstva in oskrbo gospodarstva, hkrati pa za celovito zlitje nacionalnih prometnih tokov z evropskimi transportnimi povezavami. Ob tem je posebej poudaril, da bodo imeli poleg večje zanesljivosti prometnih tokov in sonaravnosti ves čas pred očmi tudi skrb za večjo varnost udeležencev v cestnem prometu. Ta pristojnost je bila namreč lani z notranjega ministrstva prenešena na prometno ministrstvo. Prepoloviti število smrtnih žrtev V letošnjem letu bodo na ministrstvu pripravili dva glavna dokumenta za to področje: Nacionalni program varnosti v cestnem prometu in novelo Zakona o varnosti v cestnem prometu. S tema aktoma si bodo v obdobju do leta 2011 prizadevali: • prepoloviti (zmanjšati za 50 %) število mrtvih voznikov, pešcev in kolesarjev v primerjavi z letom 2000; • prizadevali si bodo za umiritev hitrosti vožnje v povprečju za 2 odstotka vsako leto glede na leto 2005; • za umiritev hitrosti vožnje vseh udeležencev v naseljih na maksimalno dovoljeno, itd. Skratka: sledili bodo »viziji 0«. Novelo Zakona o varnosti v cestnem prometu je vlada sprejela 22. marca (zdaj je v parlamentarni proceduri), za pripravo Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 pa je bila imenovana delovna skupina, sestavljena iz različnih strokovnjakov in predstavnikov državnih in drugih organov. Delala je intenzivno, zato se ne bojijo, da dela ne bi opravila v roku - torej še v mesecu juniju. Pet akcij za večjo varnost Glede na to, da je prejšnji nacionalni program veljal za obdobje 2002- 2005, novega pa še ni, se je ministrstvo odločilo, da za letošnje leto - konkretneje za drugo polovico leta 2006 - pripravi poseben program aktivnosti državnih organov na področju varnosti v cestnem prometu za obdobje junij-december 2006, ki ga bodo izvajala različna ministrstva in drugi organi. Vlada ga je obravnavala in sprejela na svoji seji 18. maja. Po tem programu v drugi polovici letošnjega leta načrtujejo izvedbo petih akcij, ki jih bodo koordinirala različna ministrstva ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Naj jih naštejemo (po delovnih naslovih): uporaba varnostnih pasov (koordinator Ministrstvo za promet), hitrost (koordinator Ministrstvo za notranje zadeve), začetek šolskega leta (koordinator Ministrstvo za šolstvo), varnost pešcev (koordinator Svet za preventivo in vzgojo) in vožnja pod vplivom alkohola (koordinator Ministrstvo za zdravje). Pozor na potnike zadaj! V letu 2005 je na slovenskih cestah umrlo 92 voznikov osebnih avtomobilov, pri katerih je bilo možno ugotoviti, ali so varnostni pas uporabljali ali ne. V primerjavi z letom 2004 je bila stopnja uporabe varnostnih pasov pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov za 5,7 odstotka večja, pri hudo telesno poškodovanih za 6,7 odstotka manjša in pri lahko telesno poškodovanih za 1,9 odstotka manjša. Popodatkih iz leta 2005 uporablja varnostni pas 85,9 odstotka voznikov. Čeprav v Sloveniji nismo nezadovoljni s stopnjo uporabe, saj pas uporablja 85,9 odstotkov voznikov, drugi potniki, zlasti na zadnjihsedežih, pa uporabljajo varnostni pas v 43 odstotkih primerov. Zato bi radi, da bi ta akcija, ki jo je v času od 5. do 20. junija vodilo ministrstvo, odstotek uporabe izboljšala in tako vplivala na zmanjšanje posledic v prometnih nesrečah zaradi neuporabe varnostnega pasu. Nedvomno je izguba življenja najhujša posledica prometnih nesreč, vendar se moramo zavedati, da so tudi hude in lahke telesne poškodbe ter velika materialna škoda nacionalni problem. Vsak čas se bodo začele počitnice, z njimi pa množične selitve proti obmorskim destinacijam. Druge akcije iz skupnega programa aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu • Hitrost kot najpogostejši vzrok najhujših prometnih nesreč Prehitra vožnja oziroma vožnja z neprilagojeno hitrostjo je eden glavnih dejavnikov, zaradi katerih nastajajo prometne nesreče. Hitrost je bila leta 2005 vzrok 7.127 prometnim nesrečam, kar je manj kot leta 2004, ko je bil vzrok 8.408 prometnim nesrečam. V njih je 114 oseb izgubilo življenje, 522 oseb je bilo hudo, 4.040 pa lahko telesno poškodovanih. Aktivnosti državnih organov so bile izvedene v času od 1. do 16. julija 2006 in so bile usmerjene v zmanjševanje deleža neprilagojene hitrosti kot najpogostejšega vzroka najhujših prometnih nesreč. • Varstvo šibkejših prometnih udeležencev (otrok in pešcev) Varnost pešcev v cestnem prometu se je v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 nekoliko poslabšala. V zadnjih desetih letih je v prometnih nesrečah umrlo 3.442 ljudi, od tega je bilo 568 ali 16,5 odstotka pešcev. Preventivne aktivnosti za povečanje varnosti pešcev bodo potekale od 13. do 25. novembra 2006. Akcije ob začetku šolskega leta so zgled učinkovite povezanosti različnih institucij in področij dela, da se zagotavlja najuspešnejše reševanje posameznih problemov. Izvedene aktivnosti bodo od 4. do 16. septembra 2006 usmerjene v varen prevoz otrok v šolo in domov. • Alkohol kot sovzrok najhujših prometnih nesreč Med sovzroki se skupaj najpogosteje pojavljata prav hitrost in alkohol. Hitrost je bila ob vožnji pod vplivom alkohola prisotna v 1.270 prometnih nesrečah (lani v 1.503) oziroma v 40 odstotkih (38,4 %). Alkoholizirani vozniki tako največkrat vozijo prehitro, sledi pa povezava z vzroki, kot so: nepravilna stran, smer vožnje, nepravilni premiki z vozilom ipd. Zato bodo v času od 10. do 23. decembra 2006, ko je zabeleženo povečanje vožnje pod vplivom alkohola, izvedeni represivni in preventivni ukrepi, ki bodo usmerjeni v zmanjševanje števila udeležencev v prometu, ki vozijo pod vplivom alkohola. Vir: Ministrstvo za promet Matjaž Trontelj STRAN ZA POLITIKO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 12 VELIK NAPREDEK PRI ČRPANJU EVROPSKIH SREDSTEV Na Mokricah je bila 7. junija 5. seja Nadzornega odbora za Enotni programski dokument (EPD) 2004-2006, ki jo je vodil državni sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) Franci Rokavec, po pooblastilu vodje organa upravljanja za strukturne sklade, ministra dr. Ivana Žagarja. Na Nadzornem odboru za EPD 2004-2006 so bili prisotni predstavniki Evropske komisije, predstavniki gospodarskih, socialnih in regionalnih partnerjev, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti ter sodelavci z ministrstev in uradov. SVLR, organ upravljanja, je med drugim Evropski komisiji in članom Nadzornega odbora predstavil trenutno finančno stanje glede izvajanja strukturnih skladov EU v Sloveniji po prednostnih nalogah, spremembe Programskega dopolnila in Letno poročilo 2005 o izvajanju Enotnega programskega dokumenta RS za programsko obdobje 2004-2006. 1. Po podatkih resornih ministrstev je realizacija izvajanja glede na celotna razpoložljiva sredstva EPD na dan 30. 4. 2006 naslednja: - razpisanih 81,6 mrd tolarjev ali 103,4 % razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 45,5 mrd tolarjev ali 57,7 %; leta 2005: 69,4 mrd tolarjev ali 88,0 %); - dodeljenih s sklepi programskih svetov oz. s programi 72,0 mrd tolarjev ali 91,3 % razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 28,7 mrd tolarjev ali 36,4 %; leta 2005: 61,2 mrd tolarjev ali 77,6 %); - podpisanih pogodb za 56,0 mrd tolarjev ali 70,8 % razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 8,3 mrd SIT ali 10,5 %; leta 2005: 45,8 mrd tolarjev ali 58,0 %); - v kumulativi iz proračuna izplačanih (SLO in EU del) 28,1 mrd tolarjev ali 35,6 % razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 5,4 mrd tolarjev ali 6,8 %; leta 2005: 23,5 mrd tolarjev ali 29,7 %); - zahtevkov za povračilo (ZzP), posredovanih na plačilni organ (EU del), za 16,2 mrd tolarjev ali 27,3 % razpoložljivih sredstev, opredeljenih z EPD (leta 2004: 0; leta 2005: 11,8 mrd tolarjev ali 19,9 %). 2. Člani nadzornega odbora so potrdili spremembe Programskega dopolnila: v smislu čim boljšega črpanja sredstev strukturnih skladov prerazporeditev sredstev v okviru Finančnega načrta za usmerjanje ribištva med ukrepoma 3.6 Posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov na ukrep 3.7 Ribogojstvo, predelava in trženje, redakcijski popravek pri kazalniku MK in posodobitev seznama veljavnih državnih pomoči. 3. Člani Nadzornega odbora so potrdili letno poročilo 2005, ki je pripravljeno v skladu z Uredbo 1260/1999. Poročilo predstavlja celosten prikaz izvajanja strukturnih skladov v letu 2005 ter skupni primerjalni prikaz izvajanja strukturnih skladov od začetka izvajanja projektov/programov maja 2004. Po začetku izvajanja EPD v letu 2004 se je Slovenija, enako kot druge države članice, soočila z nekaterimi uvajalnimi težavami pri izvedbi. Delovanje sistema kohezijske politike je namreč precej kompleksno, kar zahteva določeno obdobje učenja za normalno uveljavitev vseh pravil in postopkov. V letu 2005 je bil opazen precejšen napredek, ki je opisan v Poročilu 2005. in to pri dodeljevanju sredstev v smislu doseganja ciljev, kakor tudi pri izboljšanju administrativne absorpcijske sposobnosti. Letno poročilo 2005 bo Evropski komisiji posredovano do 30. 6. 2006. DOSEDANJE AKTIVNOSTI ZA IZBOLJŠANJE ABSORPCIJSKE SPOSOBNOSTI SLOVENIJE V letu 2005 so bile izvedene številne aktivnosti, ki so bistveno prispevale k izboljšanju črpanja sredstev kohezijske politike, in sicer: - prenos funkcij posredniških teles za ESRR in ESS na organ upravljanja; na ta način je bila odpravljena raven koordinacije, kar naj bi bistveno prispevala k odzivnosti in učinkovitosti celotnega sistema; - okrepljeno sodelovanje med organom upravljanja, plačilnim organom, Uradom RS za nadzor proračuna in resornimi ministrstvi (organizacija tedenskih operativnih sestankov predstavnikov vseh institucij, vključenih v izvajanje strukturnih skladov; neposredno sodelovanje in intervencije pristojnih ministrov, katerih srečanja in reševanje operativnih problemov poteka na tedenski ravni); - boljša promocija in informiranje o strukturnih skladih; - številna izobraževanja kadrov doma in v tujini; - dodatno zaposlovanje na področju kontrol po 4. členu Uredbe Komisije št. 438/2001 iz sredstev tehnične pomoči; - vedno boljša priprava instrumentov; - priprava transparentnih in jasnejših navodil ter usmeritev; - natančnejše definiranje upravičenih stroškov. PRIMERJAVA ČRPANJA SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV: Slovenija in ostale nove države članice Evropska komisija je na začetku maja na spletnih straneh Proračunskega odbora EU objavila redno kvartalno poročilo o izvajanju strukturnih skladov EU s podatki do 31. 3. 2006. Zajetno poročilo, sestavljeno iz šestih delov, prikazuje podatke po državah članicah, in sicer o: - dodeljenih sredstvih za programsko obdobje 2004-2006; - plačilih za celotno programsko obdobje; - razveljavljenih dodelitvah; - stopnji izplačil kot deležu plačil glede na dodeljena sredstva in - neporabljenih dodelitvah. Iz podatkov je razvidno, da je Slovenija s 33,8 % izplačil glede na dodeljena sredstva najuspešnejša med novimi državami članicami. Sledi ji Estonija z 31,1 % izplačil, medtem ko zadnje mesto zaseda Češka z zgolj 18,4 % izplačil. NAČRTI ZA PRIHODNOST Ne glede na relativno dobro izvajanje strukturnih skladov v Sloveniji se zavedamo, da nas v prihodnje čakajo še številni izzivi in priložnosti za izboljšanje sistema implementacije strukturnih skladov in s tem povečanja absorpcijske sposobnosti. To bi bilo mogoče doseči predvsem s poenostavitvami postopkov znotraj celotnega sistema, zaposlovanjem zadostnega števila strokovno usposobljenega kadra, tudi kadra s finančno-računovodskimi in upravno-pravnimi znanji, poenostavitvami domače zakonodaje, še bolj aktivnim upravljanjem z evropskimi sredstvi ipd. Na izboljšanje črpanja naj bi pomembno vplivala tudi ustanovitev pokrajin ter zagotavljanje njihove avtonomije in odpravljanje notranjih razvojnih razlik, ki bo v primeru odločanja od spodaj navzgor bolj učinkovito. Regije imajo že sedaj dobro absorpcijsko sposobnost, ki naj bi se v prihodnje z lastnimi prioritetami in programi še povečala. Zbral Matjaž Trontelj GROSUPLJE NA NOVI POTI Andrej Struna - kandidat za župana občine Grosuplje Grosuplje, 12. julija 2006 - V Družbenem domu Grosuplje je Občinski odbor Slovenske demokratske stranke ( OO SDS) sklical novinarsko konferenco, da bi predstavili Andreja Struno iz Sel pri Šmarju, sicer zaposlenega na Upravni enoti Grosuplje, ki bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat za grosupeljskega župana v mandatu 2007-2010. Predstavitvi so poleg kandidata prisostvovali tudi nekateri člani OO SDS Grosuplje - dr. Peter Verlič, mag. Božo Predalič, Dušan Hočevar in Janez Pintar, ki so tudi člani Občinskega sveta občine Grosuplje, ter Petra Zakrajšek kot predsednica Slovenske demokratske mladine v občini Grosuplje. Andrej Struna se je predstavil s svojim programom, ki ga povzemamo, v nadaljevanju pa je s sogovorniki odgovoril tudi na nekaj zastavljenih novinarskih vprašanj. Poleg Grosupeljskih odmevov so se predstavitve udeležili tudi novinarji iz TV Slovenija, TV Grosuplje, radia Zeleni val in Dnevnika. Uvodoma je predsednik OO SDS Grosuplje Dušan Hočevar med drugim povedal, da so se v občinskem odboru stranke odločili za Andreja Struno kot kandidata, ki se bo s svojo širino in dobrim poznavanjem občinske problematike, s katero se je seznanil na svojem dosedanjem delovnem mestu in življenjski poti, ki se bo zagotovo lahko uspešno spopadel s številnimi občinskimi problemi. Za podporo so se odločili tudi zato, ker Andrej zastopa podobne vrednote, kot jih vseskozi zagovarja njihova stranka, s svojim predvolilnim programom pa zagotavlja uspešen razvoj občine v zadovoljstvo vseh občank in občanov, da bo končno tudi občina Grosuplje stopila na NOVO POT. PROGRAM KANDIDATA ZA ŽUPANA ANDREJA STRUNE Spremembe, gonilo napredka Andrej Struna pravi, da vsaka sprememba prinese nov zagon, nove ideje in nov pristop do posameznih problemov. Občina Grosuplje je v preteklem obdobju na nekaterih področjih preveč stagnirala. Problemi bi se morali reševali bolj celovito in v večjem sodelovanju z državo. Meni, da bi se nekatere stvari dale izpeljati drugače in bolje. Smer hitrejšega razvoja za izvedbo ključnih projektov je potrebno zagotoviti z usklajenim delovanjem med občino in državo oziroma s posameznimi ministrstvi. Z zapiranjem znotraj meje lokalne skupnosti tak razvoj ni mogoč. Občina si mora prizadevati za uravnotežen razvoj, saj se financira iz sredstev vseh občanov, prioritete pa mora usmerjati tja, kjer lahko pričakuje največji učinek in korist za večino občanov. Vire, s katerimi razpolaga, je potrebno koristiti tako, da zapuščino staršev povečujemo v dobro naših potomcev. Celostne rešitve Občina Grosuplje je sorazmerno velika in gospodarsko močna lokalna skupnost, pred katero je v prihajajočem obdobju veliko nalog. V reševanje in izvedbo teh projektov ne bi smeli vključiti samo strokovne, ampak tudi laično javnost ter povečati interes občanov za sodelovanje in skupno oblikovanje rešitev v posameznih sredinah. Če človek sodeluje pri reševanju konkretnega problema, se z njim poistoveti, rešitev pa bolj spoštuje in zagovarja, saj je bil aktivno udeležen pri njenem oblikovanju. Za celosten pristop in rešitve je potrebno poslušati in biti slišan, sodelovati, pa tudi spoštovati mnenja drugače mislečih. Človek naj bo na prvem mestu V minulem času se je na območju občine pokazalo kar nekaj slabosti, ki bi jih v sodelovanju z državnimi institucijami, v veliki meri pa tudi sami, lahko odpravili. Na tem mestu je Andrej Struna še posebej poudaril potrebo po hitrejši izgradnji komunalne infrastrukture (precej je neurejenih cest, so brez pločnikov, nezavarovani in življenjsko nevarni železniški prehodi, Grosuplje še vedno nima obvoznice in podobno). Kot prednostne naloge je izpostavil: izgradnjo cest, kolesarskih stez in pločnikov, še posebej na relaciji Grosuplje - Cikava, pločnik pa tudi do Malega Vrha, izgradnjo krožnih križišč pri Bučarju, pri Kovinastroju in pri Logotu, proučitev možnosti izgradnje grosupeljske mestne obvoznice ter zavarovanje vsaj najnevarnejših železniških prehodov. Nujna je modernizacija oz. vsaj vzdrževanje lokalnih cest, ureditev postajališč, pospešitev menjave azbestnih in več desetletij starih vodovodnih cevi ter pospešitev izgradnje kanalizacije. Na področju zdravstva je potrebno nemudoma sprejeti nekatere strateške odločitve ter se pri adaptaciji oz. novogradnji zdravstvenega doma zavedati, da je to eno od ključnih področij, ki ga potrebujejo občani in občanke (bolniki in bolnice) in ne zdravniki in zdravnice (pa tudi če so le-ti eventualni konce-sionarji). Na področju izobraževanja je potrebno zagotoviti normalne delovne pogoje tudi za vse podružnične šole, prednostno pa za Žalno in Polico, ter izboljšati pogoje za delo na ostalih šolah. Kot župan se bo zavzemal za spodbujanje takšnega gospodarskega razvoja ter pomoči malim in srednjim podjetjem, ki bo omogočal večje možnosti zaposlovanja. V kmetijstvu pa bo spodbujal razvoj družinskih kmetij z raznimi dopolnilnimi dejavnostmi. Meni, da je ekološko kmetovanje eno od perspektivnih področij, ki bi lahko prinesle nove vire dohodkov na takih kmetijah, v Grosupljem pa bi poskušali uvesti tu- di ekološko tržnico. Več pozornosti namerava nameniti tudi mladim - posebej tistim, ki so zaključili z osnovnošolskim izobraževanjem. Pri posegih v prostor je treba skrbeti za neokrnjenost narave. Prav tako je treba za mlade poskrbeti za možnosti novogradenj neprofitnih solidarnostnih stanovanj, pa tudi za individualne gradnje. Zelo pomembno je področje turizma, ki ga je treba nadgraditi. Po njegovem bi morali bolj pritegniti obiskovalce iz bližnje Ljubljane. Mesto, ulica, vas so živi organizmi, zato je potrebno v vseh skupnostih poskrbeti, da imajo le-ta jedra dušo in da se bodo občani na svojem domu v vsakem kraju občine dobro počutili. Pri tem je potrebno poudariti, da pri izvedbi teh projektov zaletavost, nepremišljenost, nestrokovnost in individualizem ne smejo biti prisotni, ker gre za odločitve javnega pomena. Odgovorni do sebe, okolja in družbe Andrej Struna meni, da je odnos občine do občanov potrebno spremeniti. Prisluhniti je potrebno vsakemu, kajti razvoj občine kot celote temelji na posamezniku, njegova ustvarjalnost pa je odvisna od svobode, ki jo uživa, in od sposobnosti okolja, da ga pritegne k določenim projektom. Prepričan je, da bi se dalo napraviti več. Pomemben je javni in- IZ ŽIVLJENJEPISA ANDREJA STRUNE Andrej Struna je rojen 26. decembra 1954 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarju-Sapu, gimnazijo pa v Stični. Nato je ob delu končal Višjo upravno šolo v Ljubljani. Leta 2004 je na Fakulteti za upravo v Ljubljani zaključil še visokošolski študij ter si pridobil naziv diplomirani upravni organizator. Od leta 1976 dalje je bil zaposlen na Občini Grosuplje - najprej kot referent za registracijo motornih vozil in tajnik Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Po odsluženem vojaškem roku je bil leta 1980 razporejen na delovno mesto referenta za javni red in mir, od leta 1991 dalje pa je delal kot vodja Odseka za notranje zadeve. Tako je skupaj s takratnim vodstvom občine poskrbel za uspešno realizacijo osamosvojitvenih projektov Republike Slovenije. V relativno kratkem času so z velikim entuziazmom, so izpeljali projekte sprejema v državljanstvo, zamenjave osebnih dokumentov: osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj, prometnih dovoljenj in registrskih tablic, orožnih listin... ter vzpostavili evidence tujcev. Leta 1993 je dobil bronasto priznanje Ministrstva za notranje zadeve za dosežen uspeh pri zagotavljanju varnosti občanov. Z uvedbo lokalne samouprave in z ustanovitvijo upravnih enot je bil glede na naravo dela, ki ga je opravljal, razporejen na Upravno enoto Grosuplje, kjer je delal po pooblastilu načelnika kot vodja oddelka in vodja referata. Trenutno je zaposlen kot svetovalec na Oddelku za upravno-notranje zadeve in kmetijstvo, kjer dela na področju javnega reda in miru, tujcev ter ima pooblastilo za vodenje dejanj v upravnih postopkih pred izdajo odločbe in za odločanje v upravnih postopkih. Pri svojem delu ima resen pristop. Spoštuje zakonodajo in zatrjuje, da se zavzema za načela pravne države. Strokovni izpit na podlagi 34. člena Zakona o pripravništvu, strokovnih izpitih in izpopolnjevanju strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in pravosodju je opravil 16. februarja 1984, strokovni izpit iz poslovanja z dokumentarnim gradivom pa 8. aprila 2004. Je registriran notranji presojevalec sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2000 pri Slovenskem institutu za kakovost in meroslovje. Od leta 1992 dalje je tajnik okrajne volilne komisije 4.VE, 3.VO Grosuplje. Drugi mandat je predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje, je član Komisije za varnost občanov v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica, član društva Združenje veteranov vojne za Slovenijo in član strokovnega Združenja delavcev Upravno-notranjih zadev. Do leta 2006 je bil predsednik Turistične zveze Grosuplje, še vedno pa je predsednik Turističnega društva Sela pri Šmarju. V letu 2005 je bil tudi predsednik organizacijskega odbora 9. srečanja vasi Selo-Sela-Sele, ki se ga je udeležilo okrog 2.500 Selanov in Selank iz vse Slovenije in zamejstva. Je poročen, oče dveh študentk: 21-letne Barbare in 24-letne Špele. Živi v eno-stanovanjski družinski hiši na Selih pri Šmarju. V prostem času rad postori kaj za lepši izgled svoje vasi, za sprostitev pa zelo uživa v delu z lesom ter v fizičnem delu v gozdu. teres, ne pa interes izbranih posameznikov. Odgovori na vprašanja Novinarjem so nato organizatorji predstavitve omogočili, da smo postavili svoja vprašanja. Grosupeljski odmevi smo Andreju Struni namenili dvoje vprašanj: - Prvo vprašanje se je nanašalo na predvidena obsežna dela, ki jih bo občina morala dokončati do leta 2013 na področju izgradnje kanalizacijskih sistemov po vsem občinskem prostoru in dograditvijo osrednje čistilne naprave. Vrednost teh del je ocenjena na 6 milijard sit, po nekaterih podatkih pa celo več. Andrej Struna pravi, da bo to ena od prednostnih nalog, za katero pa bo treba dobro pripraviti projekt in pridobiti sredstva iz evropskih strukturnih skladov. - Na drugo vprašanje, ki smo ga namenili bolj usklajenem in poudarjenem delu na področju kulture, je Andrej odgovoril, da nekateri programi tečejo na primerni ravni, kot na primer Grosuplje - mesto kipov. Potrebno pa bi bilo vzpodbuditi (nov) zavod za kulturo, ki bi pospešil delo na posameznih področjih, izpeljal koordinacijo ter pritegnil posameznike in društva za sodelovanje. Se pa zaveda, da predstavlja bližina Ljubljane za posamezne kulturne dejavnosti problem. Na vprašanje Mojce Zorko - Dnevnik, - ali računa na podporo pri volitvah tudi kakšne druge stranke, je odgovoril, da se bodo trudili pridobiti čim več političnih strank. - Drugo njeno vprašanje je bilo namenjeno nekaterim programom, ki so že v teku (ceste, krožišča..., še posebej tistim, ki se gradijo iz državnega denarja), pa Andrej meni, da reševanje teče prepočasi in da se je treba bolj povezati z državo. Pri tem je dr. Peter Verlič kot državni sekretar na ministrstvu za promet omenil, da gre za evidentno zavlačevanje Občine Grosuplje, saj drugje občine ministrstvu za promet ponujajo svoja zemljišča za izgradnjo cest, v občini Grosuplje pa so se morali lotiti celo postopka razlastitve zemljišč, ki so v lasti občine. Če bo izvoljen za župana, bo funkcijo opravljal poklicno, je dejal Andrej Struna. Jože Miklič STRAN ZA POLITIKO, KLUBI, DRUŠTVA avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 13 SE SPOMNITE 90-ih? BO TRUD SLS OBRODIL SADOVE? Minilo je 15 let od osamosvojitve Slovenije. Zato smo v Slovenski demokratski mladini v poklon vsem, ki so kakor koli pripomogli k neodvisni državi, pripravili projekt Se spomnite 90-ih. Ker smo v SDM mnenja, da mladi vse premalo vemo o novejši zgodovini Slovenije in njenemu osamosvajanju, smo oblikovali posebno knjižico, v kateri so na kratko opisani ključni trenutki slovenske osamosvojitve. Na enem mestu smo strnili dogodke, ki naj bodo Slovenkam in Slovencem v spomin in opomin, kdo smo in kaj smo morali prestati, da smo še tu. V OO SDM Grosuplje smo tako na dan pred dnevom državnosti - v soboto 24. 6. 2006, v centru Grosupljega postavili promocijsko stojnico, kjer smo mimoidočim poklanjali prej omenjene knjižice ter z njimi pokramljali. Lahko rečem, da smo od nekaterih posameznikov izvedeli nemalo zanimivih zgodb iz časa osamosvajanja in tako dodali še kakšen kamenček več v mozaik poznavanja začetkov samostojne Slovenije. Petra Zakrajšek Predsednica OO SDM Grosuplje ŽUPANOVA JAMA je čez poletje odprta vse SOBOTE, NEDELJE in PRAZNIKE, ob 15. uri. Obisk je prijeten izlet v hladno in z lepimi kapniki okrašeno podzemlje. Ker je ŽUPANOVA JAMA oddaljena le borih 7 km od Grosupljega, je dostopna tudi s kolesom. Tistim, ki jim pa malo hoje ni mar, pa potrebujejo cca 2 uri hoje čez SPODNJO SLIVNICO, CEROVO in mimo lepo ohranjenega TABORA do jame. Kdor naše ŽUPANOVE JAME še ni videl, mora to storiti kmalu, da bo oddaljenim znancem, prijateljem ali sorodnikom ob pripovedovanju o lepotah v jami naredil skomine. Marjan Trobec Državni zbor je na svoji redni majski seji sprejel spremembe in dopolnitve zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Gre že za tretjo spremembo in dopolnitev zakona, vlagatelji pa se še vedno sprašujejo, kdaj bodo končno dobili povrnjena svoja vlaganja, kot je bilo to potrjeno na referendumu. Naj spomnimo, da je bil po velikih prizadevanjih Združenja upravičencev do vračila vlaganj, že leta 2002 sprejet Zakon o vračanju vlaganj, ki je zagotavljal upravičencem vračilo do 40% vložkov. Na podlagi uspelega referenduma je bil leta 2003 zakon dopolnjen tako, da vlagateljem pripada celotno povračilo preveč vplačanih sredstev. Upravičenci so morali vložiti zahtevke za vračilo na lokalno skupnost ali državno pravobranilstvo, ki mora z upravičenimi vlagatelji skleniti ustrezno poravnavo, ki predstavlja izvršilni naslov oz. določa vlagatelju upravičenost in višino vračila. Z drugo spremembo zakona v letu 2004 je bil za 6 mesecev podaljšan rok za vlaganje zahtevkov. Višina vračila mora biti preračunana v EUR in je izplačljiva v tolarjih v protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan izplačila. Sredstva se bodo na podlagi zakona izplačevala iz posebnega sklada, v katerega se bodo stekla sredstva iz naslova privatizacije podjetja Telekom. V združenju so pozorno spremljali postopke obravnave zahtevkov na državnem pravobranilstvu in poskušali sproti predlagati rešitve in razlage pri obravnavi zahtevkov, da bi čim več upravičencev lahko prišlo do povračila dejanskih vložkov. Na podlagi določb Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 26/05 - UPB2, v nadaljevanju: zakon) je bilo v skladu z določbo prvega odstavka 7. člena zakona do 12.1.2006 na Državno pravobranilstvo, vloženih 32.805 zahtevkov za vračilo vlaganj. Državno pravobranilstvo je zahtevke proučilo v skladu s svojimi pooblastili. Do sedaj je pregledanih 24.272 zahtevkov. Množico neupravičenih zahtevkov je Državno pravobranilstvo zavrnilo. Najpogostejši razlog zavrnitve zahtevkov je dejstvo, da predlagatelji zahtevajo vrnitev plačanega zneska priključnine in prispevka SIS (skupno kar 15.836 primerov), ki se ne vračata. 442 zahtevkov je bilo zavrnjenih, ker se ne nanašajo na obdobje vračanja, kot je bilo po zakonu razumljeno, 349 pa jih je bilo zavrnjenih, ker predlagatelj ni razpolagal z ustrezno pogodbo. 4.389 zahtevkov je bilo zavrnjenih, ker predlagatelj ni dopolnil zahtevka v 60-dnevnem roku. V obdobju od 1.10.2005 do 25.1.2006 pa je že bilo sklenjenih 411 poravnav med upravičenci in Državnim pravobranilstvom. Pri tem so se pojavljale številne težave, na katere so v združenju sicer opozarjali že v fazi sprejemanja zakona, vendar se več v sodelovanju s takratno vlado in koalicijo v državnem zboru ni dalo narediti. Namreč - v določenih poslovnih enotah PTT podjetja (npr. Murska Sobota) je bila visoka cena, ki jo je bilo treba plačati za pridobitev telefonskega priključka hkrati tudi uradna cena priključnine. Najbolj drastično odstopanje je opaziti v letu 1990, ko je bila cena priključnine in prispevka SIS v Murski Soboti cca 32.000 DIN (cca 4.300 DEM), v ostalih poslovnih enotah pa so bile cene od 5.000 DIN (cca 700 DEM) do 10.500 DIN (cca 1.500 DEM), v enem primeru pa 19.000 DIN (cca 2.700 DEM). V tem primeru imetniki telefonskih priključkov niso upravičeni do povrnitve sredstev, vloženih v javno telekomunikacijsko omrežje. Ti primeri so zajeti v skupni vsoti zavrnitev, kot je navedena zgoraj, v višini 15.836. Po nastopu mandata poslancev sedanjega sklica in sestavi aktualne vlade po zadnjih državnozborskih volitvah so v letu 2005 obnovili pogovore s predstavniki Direktorata za elektronske komunikacije, ki je v sestavi Ministrstva za gospodarstvo zadolžen za pokrivanje tega področja. Rezultat pogovorov je bil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj, s katerim se rešuje največje težave, ki so se pokazale pri izvajanju zakona. Vlada je predlog sprememb in dopolnitev zakona potrdila že v mesecu marcu in kot že omenjeno, ga je državni zbor sprejel z dvema manjšima dopolnitvama v mesecu maju na svoji 17. redni seji. Sprejete spremembe in dopolnitve zakona odpravljajo nejasnosti, ki so se pokazale pri izvajanju zakona, razširjajo nabor listin, na podlagi katerih se dokazuje obstoj pravice do vračila vlaganj in pogodbeno vrednost, vključujejo tudi tiste subjekte v krog potencialnih upravičencev, ki so plačali visoko ceno priključnine in je bila ta hkrati tudi uradna cena priključnine, urejajo reševanje sporov v primerih, ko je bila pogodba sklenjena izven obdobja, ki je predvideno v zakonu, in končno določajo tudi rok za pripravo predloga za sklenitev pisne poravnave. Načelo zakona je v celoti izenačiti pogoje za pridobitev telefonskega priključka na nivoju bivših poslovnih enot PTT podjetja, poenostaviti postopek pri dokazovanju upravičenosti za povrnitev sredstev do sklenitve poravnave in določiti končni rok za pripravo predloga poravnave. Krog upravičencev je razširjen z organizacijami fizičnih oseb in njihovimi pravnimi nasledniki, kamor sodijo npr. stanovanjske in kmetijske zadruge, ki jih pr- 80-letnica odkritja Županove jame votni zakon sicer ni vključeval. Pri izvajanju zakona pa se je to pokazala kot velika pomanjkljivost. Besedilo 4. člena zakona je v pogledu izračunavanja višine vračila dopolnjeno z vključitvijo tistih subjektov v krog potencialnih upravičencev, ki so plačali visoko ceno priključnine in je bila ta hkrati tudi uradna cena priključnine. Sicer pa se besedilo, ki vsebuje določitev višine vračila spremeni le v smislu jasnejše opredelitve. Iz istega razloga se črtata drugi in tretji odstavek, kar pa v ničemer ne vpliva na izračun vračila vlaganj, niti ne negira referendumskega izida. Zaradi časovne oddaljenosti ustanovitve komisije in prenehanja delovanja ustanovitelja komisije so v petem členu predvidene določbe, ki omogočajo operativnost komisije. Zaradi časovnega obdobja, ki je zajeto v zakonu, pri marsikaterem subjektu ni bilo mogoče zagotoviti pogodbe kot podlage za dokazovanje obstoja do pravice do vračila vlaganj. Predlog zakona razširja podlago za dokazovanje obstoja pravice do vračila vlaganj in pogodbeno vrednost, in sicer je to pogodba, računi in druge verodostojne listine ali dokumenti. Dokazovanje s pričami ni predvideno. Reševanje sporov je predvideno po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek. Komisija v enem mesecu pripravi dopolnjen predlog tabele s podatki za ugotavljanje višine vračila vlaganj in upošteva spremembo načina določitve višine vračila iz 4. člena zakona. Zaradi sprememb določb zakona komisija ponovno objavi poziv za vložitev zahtevkov za vračilo vlaganj. Veljavni zakon določa skrajni rok za pripravo predlogov pisnih poravnav in sicer je to 30. 9. 2006 za vse zahtevke, vložene do 7. 12. 2004. Za vse zahtevke, vložene na novo, v skladu s predlogom tega zakona, pa je 30. 11. 2006. S sprejetimi spremembami in dopolnitvami zakona bo tako omogočeno vračanje vlaganj tudi tistim vlagateljem, ki več ne razpolagajo z ustrezno dokumentacijo, odpravljen problem nesorazmerno visoke uradne priključnine, omogočeno vrednotenje vloženega dela in materiala. Prav tako pa se bomo s sprejetimi spremembami izognili velikemu številu nepravdnih postopkov na sodišču in prihranili državi veliko časa, vlagateljem pa nepotrebnih sitnosti. Ne glede na potek reševanja zahtevkov upravičencev pa je pomembno, da je Vlada RS resno pristopila k pripravi za izvedbo privatizacije Telekoma, saj je potrebno iz le te zagotoviti sredstva za vračanje vlaganj, da bodo upravičenci lahko dejansko tudi prejeli vračila, kar je osnovni cilj zakona. Zlasti nas v združenju veseli dejstvo, da je tudi vlada začela proučevati možnost odprodaje manjšega državnega deleža v Telekomu, saj smo v združenju že ves čas poudarjali, da za realizacijo vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ni potrebna celotna privatizacija Telekoma. V informaciji z vlade se pojavlja tudi ocena vrednosti Telekoma, ki po najbolj konzervativni metodi znaša 264 milijard tolarjev, kar potrjuje ocene združenja, da je za vračilo vlaganj potrebnih manj kot 5% od vrednosti Telekoma. Iz razgovorov, ki so jih imeli s predstavniki Ministrstva za gospodarstvo in tudi izjav predstavnikov vlade sklepamo, da se bo vlada resno lotila tega projekta in torej lahko pričakujemo, da bodo v letu 2006 zaključeni postopki poravnav, da bodo vlagatelji vedeli, kdo in do kolikšnega vračila je upravičen, dejansko vračilo denarja pa lahko pričakujemo v začetku leta 2007. Zbral in uredil Matjaž Trontelj ŽE 16. 9. 1941 JE KP MONOPOLIZIRALA UPOR PROTI OKUPATORJU Na Perkov govor /tj. mašni nagovor upokojenega nadškofa Franca Perka v Kočevskem rogu/ se je oglasila tudi Spomenka Hribar v Mladini: »Politika ob grobiščih. Cerkev je soodgovorna za bratomorijo pri nas. Doslej se za to še ni opravičila.« Ker je citirala iz knjige Rožmanov proces, ki sva jo izdala s kolegom prof. Francetom M. Dolinarjem ... in pri tem spustila vse, kar ne podpira njenih tez, je slika, ki jo prikazuje, ne samo enostranska, temveč popolnoma zgrešena. Ker ni dovolj prostora, da bi odgovorili na vse njene trditve, se žal moramo omejiti samo na tiste »najbolj štrleče«, čeprav bi za razumevanje morali analizirati dogajanje med okupacijo, preganjanje Cerkve, duhovnikov in redovnikov ter vernikov na Slovenskem. Začelo se ni 1945, začelo se je leta 1941. Po sklepu Vrhovnega plenuma OF, ki je 16. 9. 1941 z revolucionarnim aktom prevzel oblast na Slovenskem in monopoliziral upor, so lahko vsakega, ki je deloval zunaj OF, pa četudi proti okupatorju, imenovali za izdajalca. In ubijali so na cestah in domovih narodno zavedne Slovence. Cerkev, s tem tudi škof Rožman, pa teh umorov ni mogla - in ni smela - odobravati. Obtoževati Cerkev, da je zaradi tega, ker je odklanjala komunizem, sokriva za povojne umore, je več kot absurdno. Skrajni čas pa bi bil, da tiste, ki so resnično odgovorni za povojne zločine proti človeštvu, vsaj imenujemo. Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar v Mladini Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje ima na zunanji steni društvenih prostorov na Taborski cesti 6 nameščeno vitrino, v kateri objavlja aktualna obvestila o svojem delu. Zadnje čase skrbi za pestrost v vitrini naš član Marjan Trobec, ki tudi sicer skrbi za fotografiranje vseh pomembnejših dogodkov in lahko trdimo, da ima v svoji zbirki že kar bogat fotoarhiv. Zadnja podoba vitrine kaže, da smo člani društva ponosni na zlato občinsko priznanje, ki smo ga prejeli na letošnji prireditvi ob občinskem prazniku. Malo preden je Mitja Ribičič /kot visok funkcionar jugoslovanske vlade/ prišel na obisk v London, so mi telefonirali na Glasgowsko univerzo policisti in me prosili, naj se oglasim pri njih. Tam so me vprašali, kje bom na dan Ribičičevega obiska, in odgovoril sem jim, da se grem smučat. Nato so me vprašali, ali ne grem morda v London, saj prihaja tja Ribičič, in ali si morda ne želim, da bi kdo Ribičiča ubil. Odvrnil sem, da naj jih ne skrbi, prav nasprotno, želm mu dolgo življenje, da bi ga njegova črna vest čim dlje pekla. Temu smo se potem vsi smejali. Ekonomist dr. Ljubo Sirc v Ampaku VZROK ZA NASTANEK DOMOBRANSTVA JE SPROŽILO REVOLUCIONARNO NASILJE, KI GA JE IZVAJALA KOMUNISTIČNA PARTIJA Slovenski škofje so ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne v izjavi z naslovom Služiti resnici, pravici in spravi 7. maja 1995 zapisali, da je velika večina partizanov in domobrancev šla v boj iz domoljubja in volje po osvoboditvi slovenskega naroda. Domobranstvo se je začelo kot legitimna samoobramba pred poboji civilnega prebivalstva. Vzrok za njegov nastanek je sprožilo revolucionarno nasilje. Obsodbo po mnenju škofov zasluži vsako dejanje nasilja, mučenja in pobijanja civilnih in neoboroženih ljudi, ne glede na to, na kateri strani so bili. Generalni tajnik in tiskovni predstavnik SŠK dr. Andrej Saje v 7D ZLORABA VERE Katoličani smo sestavni in pretežni del slovenskega naroda in države. Zahtevamo, da nas nekdanji komunisti in liberalci kot take tudi obravnavajo, ne pa da nas potiskajo v geto in rezervat kot kakšne Indijance, s posebnimi davki in posebno določenimi, kolikor mogoče omejenimi možnostmi za delovanje v javnosti, kakor to predvideva tako imenovani Guličev zakon. Smo sestavni del slovenske civilne družbe in pristajamo samo na tisto ločitev, ki v sodobni politični ureditvi vlada med državo in civilno družbo. Nič več in nič manj. dr. Anton stres - Družina, 23. julija 2006 DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 14 60 LET LOVSKE DRUŽINE VIŠNJA GORA 50 LET KONJENIŠKEGA Tik pod vrhom starodavnega zgodovinskega gradišča na Vrhu nad Višnjo Goro imajo lovci iz Lovske družine Višnja Gora že štirideset let postavljen kar precej velik zidan lovski dom. Pred njim pa prostor, kjer so tudi letos pripravili praznovanje - to pot v čast proslavitve šestega okroglega desetletja. Območje Lovske družine Višnja Gora pokriva 6.300 ha, od tega ga je v ivanški občini približno 40 % in prav toliko tudi v grosupeljski. Ostalih nekaj manj kot 20 % seže v ljubljansko občino. V tej družini zato delujejo tudi lovci, ki živijo v grosupeljski občini, predvsem na poli-škem in žalskem koncu, nekaj pa tudi iz drugih grosupeljskih krajev. 60 LET L LOVSKE DRUŽINE Starešina Lovske družine Višnja Gora Franc Košak je v nagovoru med drugim pozdravil tudi oba župana, Jerneja Lampreta iz Ivančne Gorice in Janeza Les-jaka iz Grosupljega. Preden je nadaljeval, so se z enominutnim molkom spomnili svojih umrlih sotovarišev. V nadaljevanju je povedal, da bodo lovci drugo leto praznovali sto let delovanja na Slovenskem. Slovenski lovcem ni bilo ničesar podarjeno. Vse so si morali ustvariti sami, s svojim znanjem, delom in organizacijo. Leta 1964 so višnjegorski lovci začeli graditi svoj lovski dom na današnjem mestu, ki so ga čez štiri leta že odprli, a so ga z leti tudi stalno dograjevali in lepo opremili z razvojem in potrebam časa. Leta 2004 so obnovili ostrešje, ki so ga podaljšali in nadkrili klet, nadstrešek nad kletjo, v kateri hranijo krmo za divjad, pa jim služi kot pokriti vhod in istočasno za oder ob prireditvah. V zadnjih letih so v dom napeljali tudi elektriko in vodovod. Letno v povprečju opravijo od 2000 do 3000 brezplačnih prostovoljnih delovnih ur, v času nekaterih delovnih akcij pa so te ure celo potrojili. Večkrat organizirajo tudi razne prireditve in veselice, da lahko sploh funkcionirajo. V zadnjem času se srečujejo tudi z nekaterimi težavami, kot so pridobivanje koncesij. Povzročajo jih nerazumevanje za organiziran lov in preveliko poudarjanje zasebne lastnine v povezavi z lovom. Na področju prostovoljnega dela pa trdijo, da so že prehiteli svoje evropske tovariše, a jih prav pri reševanju teh problemov pri nas nekateri puščajo, da jih bodo drugi prehiteli. Trudijo se tudi, da bi pri načrtovanju urejanja prostora v vseh treh občinah, na katerem deluje njihova družina (Ivančna Gorica, Grosuplje in Ljubljana), dosegli svoje mesto, ki jim pripada. Prav tako želijo imeti dobre stike z okoliškimi krajani in različnimi organizacijami, ki delujejo na njihovem območju. Še posebej je potrebno omeniti skrb za ogrožene živalske vrste. Poskrbeti pa bodo morali, da se bodo čovske vrste pomladile, saj se je njihova povprečna starost v zadnjih letih močno dvignila. Ivanški župan Jernej Lampret se je v svojem kratkem nagovoru in podarjenim zelenim pušeljcem lovcem zahvalil za delo, ki ga opravljajo na področju ohranjanja in izboljševanja narave, ter jim s Krjavljevimi besedami zaželel, naj se še naprej imajo »strašno lepo«. Grosupeljski župan Janez Lesjak pa je obljubil, da bo lovcem namesto rožic (v humornem tonu glede na gesto ivanškega župana) dal nekaj denarja. (Iz »te zagate« je ivanškega župana rešil kar Pavel Groznik, ki je dejal, da je ivanjški župan menda denar višnjegorskim lovcem že dal.) Poleg gasilcev so dobro organizirani in držijo skupaj, je poudaril Lesjak, in lovcem čestital k občinskemu in državnemu prazniku ter pri tem omenil, da so bili v času osamosvajanja, kljub temu da niso obrambno usposobljeni, evidentirani kot obrambna komponenta, ki bi jo vključili, če bi se vojna v letu 1991 v Sloveniji stopnjevala. Tega jim do zdaj v javnosti še ni nihče povedal, zato je ta podatek tako za lovce kot za vso slovensko družbo pomemben. Na prireditvi je Vojko Šemrov podelil odlikovanja Zveze lovskih družin Ljubljana. V imenu Lovskega kinološkega društva Ljubljana pa je spregovoril Grosupeljčan Marjan Ahlin, in med drugim povedal, da so pred kratkim iz svojega seznama izgubili istrske (dodeljeni so Hrvaški) in posavske goniče (dodeljeni so Srbiji). Zdaj je edina slovenska pasma ostal le kraški ovčar, ki pa ni lovski pes. V zahvalo so višnjegorski lovci pokroviteljem in donatorjem podelili plakete, ki jih je izdelal njihov član Avgust Burger. Avgust je poleg številnih drugih svojih dejavnosti poznan kot priznani umetnostni kovač in modelar. Hkrati pa so podelili tudi častno članstvo Francu Marnu, Cirilu Jerihi in Alojzu Habjanu. V kulturnem delu proslave so nastopili rogisti iz družine več rodov Namestnik, ki že več kot trideset let nastopajo po Sloveniji in izven njenih meja. Prireditev je vodil Pavle Groznik z Višnje Gore. Po uradnem delu prireditve so poleg sladkih dobrot, ki so jih spekle žene lovcev in lovske tovarišice, ponudili tudi okusen lovski golaž, katerega so naredi-i iz pravega divjačinskega mesa. Namreč, Franc Kogovšek z Velike Loke, tudi eden izmed prizadevnih višnjegorskih lovcev, je nedaleč stran od slapov v dolini Košce par dni pred tem ustrelil nekaj čez 90 kg težkega merjasca. Jože Miklič KLUBA GROSUPLJE Konjeniški klub Grosuplje je v čast 50-letnice delovanja organiziral dvodnevni pohod Trubarjeve konjenice po meji občine Grosuplje. Konjeniki so se zbrali v soboto, 1. julija, na avtobusni postaji Grosuplje. Pohoda so se udeležili tudi konjeniki iz Društva prijateljev konj Višnja Gora, Konjeniškega društva Krim, Dolenjskih Toplic, in Šempetra pri Gorici. Najprej so se z zastavami in prapori odpravili po ulicah Grosupljega, nato pa so zavili proti Brezju, na Sela, Šmarje, čez Magdalensko Goro, Lipoglav ter na Pance, kjer so imeli krajši postanek za kosilo. Nato so pot nadaljevali na Mali vrh, Kucelj, Polico, Peč, Spodnje Blato, Gatina, Spodnja Slivnica in na Cerovo. V večernih urah so se zabavali ob glasbi, priredili tekmovanje konjenikov harmonikarjev, ter podelili priznanja in zahvale. V nedeljo, 2. julija, pa so pot začeli na Cerovem in odjahali proti Ponovi vasi, čez Sela, Hudo Polico, Vino, Smrjene, Medvedico, kjer so imeli postanek za kosilo. Nato so se odpravili proti Velikim Lipljenam in tam zaključili pot. Vanja Lukman-Tome TRADICIONALNO RIBIŠKO l|K»i' s»*. "'.;<•>: ". v- - •■ " ■ -•■•■'■■-I Smisel ribiškega tekmovanja je prenašanje tradicije ribištva na mlajše rodove, uživanje in predvsem skrb za naše vode, s katerimi gospodarimo. Mladinci so naša prihodnost, zato tudi zdaj vabim vse mlade potencialne ribiče, da se nam oglasijo, in sicer mentorju mladincev Petru Hotku na tel. 041-737-511. Veseli bomo vsakega mladega, pa tudi starejšega ribiča. Vabimo vse ribiče in ljubitelje narave, da se nam pridružijo. Ribiški pozdrav: »Dober prijem« Bogdan Kulič-Ležimirac Knjiga ni dolgčas! Knjige so naš vir in bogastvo znanja. Vseživljenjsko učenje, zahteve, ki jih prinaša delovno okolje, izobraževanje mladih in mnogo drugih dejavnikov govori, da so knjige nepogrešljive tako pri mlajših kot tudi pri starejših. Zato ni presenetljiv podatek, da se v Knjižnici Grosuplje iz leta v leto povečuje število članov ter izposoja gradiva v vseh enotah (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje). V Knjižnici Grosuplje se je tako leta 2005, v primerjavi z letom 2004, članstvo povečalo za skoraj tisoč. To pomeni, da je v letu 2005 bilo v knjižnico včlanjenih 27,7 % prebivalcev Upravne enote Grosuplje. Branje naj bi bilo vrednota tudi vsakega študenta in dijaka. Mislim pa, da se pri mladih premalo poudarja branje, ki ni nujno povezano s šolo in izobraževanjem. V skladu s svojimi potrebami in cilji po izobraževanju mladi posegamo po literaturi, ki smo jo med šolanjem primorani prebrati. Bodisi so to knjige za domače branje v gimnazijah ali študijska literatura za izpite. Knjiga kot taka je na prvi pogled manj vabljiva kot ostali današnji mediji. Vezan papir v platnice, ki se ne oglaša, se ne premika in ne govori, je zagotovo na zunaj manj privlačen od radia, TV sprejemnikov in računalnikov. Vendar veliko bolj kot zunanjost je pomembna notranjost, vsebina, ki jo mediji prinašajo. Že samo to, da nam knjiga ne skoči sama v naročje, da moramo biti pri branju knjige skoncentrirani in brati v tišini, pomeni, da nam knjiga ponuja več kot televizija, na kateri se bo program odvrtel, četudi zraven mislimo na kaj drugega ali celo spimo. Zaradi vseh teh dejstev smo se v klubu GROŠ na dvanajsti redni seji upravnega odbora odločili, da bomo našim članom sofinancirali polovico letne članarine v Knjižnici Grosuplje in njenih podružnicah. Tako želimo mladim v prvi vrsti vsaj delno olajšati pot do knjig, posredno pa vzpodbujati mlade k čim večji zainteresiranosti za branje. Knjiga ni dolgčas, v knjigah se skriva intelektualno bogastvo. Odkrijmo ga! Klemen Marinčič Predsednik kluba GROŠ KLUBI, DRUŠTVA, ZVEZE avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 15 OB 60-LETNICI PGD ZAGRADEC NOVI PRAPOR 8. TEKMOVANJE ZA POKAL »TABOR« Gasilska, slovenska in evropska zastava na začetku slavnostne povorke letos v Zagradcu. Za njimi narodne noše, praporščaki in gasilke ter gasilci iz večine društev v občini. Slavnostna tribuna: predsednik Jože Kastelec, povezovalka programa Katja Kastelec, župnik Andrej Šink, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec, župan Janez Lesjak, poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik, povezovalec programa Gregor Novljan in član predsedstva GZ Slovenije Božo Knez. Pobratenje praporov. Leta 2005 je Prostovoljno društvo Zagradec pri Grosupljem nabavilo nov prapor, ki so ga razvili in blagoslovili ob 60-letnici društva v soboto, 24. junija 2006. Pokrovitelji razvitega prapora so bili Občina Grosuplje, Krajevna skupnost Mlačevo, Avtoprevozi Lado Kastelec s.p. in Jerovšek N&A. Prireditve se je udeležilo 14 društev iz GZ Grosuplje, ki jih je v povor-ki na prireditveni prostor vodil domači poveljnik Alojz Kastelec. Predsednik Jože Kastelec (njegov brat) je v kratki kronologiji navedel tudi nekatera dela pri zadnji osvežitvi prostorov in finalni izdelavi nekaterih podov v prostorih gasilskega doma, napeljavi centralne kurjave ter urejanju okolice. Prireditev je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec. Župan občine Janez Lesjak je razvil prapor, čestital gasilcem, hkrati pa čestital ob praznovanju občinskega in državnega praznika. Blagoslov prapora, obnovljenih prostorov gasilskega doma ter okolice je opravil župnik Andrej Šink. Po prevzemu in blagoslovu prapora je sledilo simbolično pobratenje prapora s prisotnimi prapori. Predsednik Andrej Bahovec in poveljnik Janez Brodnik iz GZ Grosuplje sta na prireditvi podelila nato tudi priznanja in značke za 40- in večletno službovanje v gasilstvu, ki s(m)o jih prejeli: Anton Ferjan, Slavko Godec, Jože Hren, Janez Kastelec (Kastevčev), Franc Krampelj, Marjan Krampelj, Slavko Miklič, Jože Miklič, Anton Novljan, Brane Zorenč, Peter Zorenč (vsi za 40 let), Alojz Nov-ljan, Alojz Zrimšek (za 50 let), priznanje z značko za 60 let delovanja ter spominsko plaketo pa je sta podelila edino še živečemu Antonu Zupančiču, ki je bil zraven na ustanovnem zboru društva. V kulturnem programu so sodelovali Trobilni kvartet Chorus, ki ga vodi Jernej Kralj, Ženski pevski zbor Lastovke, ki ga vodi Mojca Intihar ter Moški pevski zbor Samorastnik, odsotnega zborovodjo Draga Zakrajška je to pot zamenjal Jože Hren, harmonikarji Marko Kastelec, Tomaž Zupančič in Tomaž Kastelic (iz V. Mla-čevega) prireditev pa sta povezovala Katja Kastelec in Gregor Novljan. Jože Miklič V GROŠ-U SE JE ZAČELO DOLGO VROČE POLETJE... Kako tudi ne, saj so temperature zunaj konstantno nad 300 C, hladnih pijač kar ni in ni dovolj, marsikomu pa se sploh ne da iz hiše. Ampak to smo želeli ... dolgo vroče poletje! Junij je bil v GROŠ-u športno obarvan, saj se je zaključeval Mundial 2006. Vse do začetka julija so bili vsi nočni termini zasedeni, to pomeni, da ko je bil zvečer »fuzbal«, je bil fuzbal pa pika. Vse tekme so si obiskovalci lahko ogledali na velikem platnu v klubu in ob tem seveda strastno navijali za svoje favorite. Da pa le ni bilo vse podrejeno nogometu, smo poskrbeli 'upravci' in zaposlili nekatere misli s pripravo na adrenalinski park v Bohinju, pa na kanujanje in šotor-jenje na Kolpi. Ideja za adrenalinski park je padla popolnoma spontano pri nekem pogovoru o Gardalandu in bungee jumpingu. Slednji je adrenalinski višek, prvi pa skorajda že postaja otročji in zakaj ne bi organizirali neke srednje variante, kot je recimo adrenalinski park, smo si rekli. Namreč tam si večino časa približno 3 m nad tlemi, privezan oziroma varovan in se preizkušaš v plezanju, pa na veliki gugalnici, poligonu in stebru poguma. Seveda so bila mesta takoj zasedena in ljudje zadovoljni in v pričakovanju novega doživetja. Svojevrstna izkušnja pa bo konec julija, ko se bomo za 3 dni odpravili na turistično kmetijo Skender, pri kateri bomo šotorili in se en dan tudi spustili s kanuji po reki Kolpi. Primerno je za vse tiste, ki ljubijo naravo, spanje v šotorih in okusno domačo kuho. Da pa ne bomo pustili vtisa, kot da ves čas samo hodimo naokoli, bom naštela še nekaj stvari, ki smo se jih lotili. Odločili smo se organizirati sicer tradicionalno prireditev pod imenom Soseda, ki pa si tega imena letos ne bo zaslužila. Ozi- roma bolje rečeno, ime ne bo primerno za to prireditev, ki bo po vsej verjetnosti potekala kar v klubskih prostorih, saj lahko s tem na enem mestu še najbolje povežemo vse naše člane in nečlane. Razpisali smo tudi fotografski natečaj na temo mladi v občini Grosuplje. Natečaj traja do 15. septembra, potrebno pa je poslati le 12 slik na digitalnem mediju. Za več informacij poglejte na našo spletno stran, kjer boste našli tudi prijavnico in vse ostale pomembne podatke. Morda le tole: nagrada za izbrane fotografije je celih 60 tisočakov. Mladi in nadobudni fotografi - fotoaparat v roke! V septembru bo še ena, za nas in za člane zelo pomembna zadeva. Začeli bomo s članskimi izkaznicami. Le-te bodo pripomogle k razpoznavanju članov, prinesle pa bodo številne ugodnosti, popuste... Za glasbeni zaključek šole oziroma za uvod v počitnice sta poskrbela Erry in Luca Sabattini, ki sta z dogodkom, imenovanim Awakening, predramila vse čute in popeljala zbrano množico v house užitkov poln večer. Kvalitetno, kot vedno do zdaj, sta zaključila svoje večere v Grošu in obljubila, da se spet vidimo septembra! Od začetka julija dalje pa lahko vsi obiskovalci kluba uživajo na terasi, ki je končno dobila svojo zaključno podobo. Poseben čar dajo zvečer bakle, imamo pa tudi zvočnike zunaj, tako da je in za glasbo in za malo romantike dobro poskrbljeno. Ker je izpitov skoraj konec, želimo vsi v upravnem odboru študentom in dijakom lepe zaslužene počitnice in dolgo vroče poletje! Počitniški pozdrav vsem skupaj. Petra Lukavečki, tajnica ŠK Groš V nedeljo 2. julija, je bilo pri Županovi jami osmo tradicionalno tekmovanje gasilskih desetin v taktični vaji z uporabo motorne brizgalne. Udeležba na letošnjem tekmovanju je bila rekordna, saj so se tekmovanja udeležile tri ženske in osemnajst moških ekip. V prelepem ambientu sredi gozda so tekmovanje odprle domače gasilke iz PGD Ponove vasi, ki pa pri izvedbi vaje niso imele sreče, saj jim je počila cev, ki so jo morale zamenjati, da so lahko dokončale vajo. Kasneje je kot druga ženska ekipa nastopila desetina iz PGD ŠtJurija, ki je po manjših težavah dosegla drugi rezultat in osvojila pokal za drugo mesto. Dekleta iz PGD ŠtJurija so se zelo veselile uspeha, saj so prvič premagale domačinke. Tretja ženska desetina iz PGD Škocjana pa je prikazala izredno vajo, saj so po času premagale kar nekaj moških desetin. Izredno pripravljenost in borbenost tekmovalk smo lahko občudovali vsi gledalci. Kljub padcu ene izmed tekmovalk in odrgnini, ki je bila posledica padca, so dekleta stisnile zobe in do zaključka vaje, kar pomeni zbitje obeh tarč rdečih petelinov, niso tarnale za bolečino. Kasneje pa je nepopisno veselje prevladalo v celotni ekipi. V moški konkurenci se je v letošnjem letu pokazala izredna izenačenost in pripravljenost ekip, saj je kar enajst tekmovalnih enot vajo končalo prej kot v eni minuti, kar je lep uspeh. Naj navedem, da se nastop tekmovalne ekipe zelo približa dejanskemu stanju ob intervenciji. Vsak tekmovalec se mora najprej opremiti z delovnim pasom in čelado ter šele nato opraviti določene naloge pri sestavljanju sesalnega voda, polaganju tlačnega B voda ali obeh napadalnih C vodov. Na koncu je potrebno z vodnim curkom zbiti oba rdeča petelina, ki predstavljata požar. Poleg zbranosti in dobre pripravljenosti mora imeti ekipa za zmago tudi nekaj sreče in na letošnjem tekmovanju so je bili deležni v največji meri gasilci iz PGD Kriške vasi, ki so za dobro sekundo premagali drugo uvrščene iz PGD Gatine. Tretji pa so bili tekmovalci iz PGD Škocjana, ki so s tem zaokrožili ekipni uspeh. Nadalje so se ekipe zvrstile takole: Radoho-va vas, Ponova vas 2, Gatina 1, Luče 1, Št.Jurij, Grosuplje, Ponikve, Sp.Sliv-nica, Ponova vas 1, Zdenska vas, Lu-če 2, Polica, Mala Ilova Gora, Žalna in Hudo-Ivančna Gorica. Tekmovanje je potekalo v prijetnem druženju in dokaj mirno, saj razen ekipe iz Sp.Slivni-ce, ki kljub opozorilu sodnika ni hotela izvesti vaje po predpisih, ni bilo pripomb na sojenje. Naše tekmovanje postaja čedalje bolj zanimivo za tekmovalce pa tudi gledalce, ki so športno vzpodbujali vse ekipe. Tekmovanje si je ogledal poveljnik GZ Grosuplje Janez Brodnik, pa tudi predsednica komisije za žene na GZ Grosuplje Minka Marin- čič, predsednika sosednjih društev iz ŠtJurija Niko Mihičinac in Škocjana Martin Tomažin, ki je zaradi uspehov njihovih ekip moral nepričakovano v hladno kopel, saj so ga tekmovalke okopale v bazenu. Po tekmovanju je sledila pogostitev vseh tekmovalnih ekip v Ponovi vasi ter vrtna veselica z ansamblom Ptujskih 5. Prijetno druženje se je nadaljevalo in se zavleklo pozno v noč. Kot organizatorji se vsem ekipam zahvaljujemo za udeležbo, čestitke veljajo predvsem dobitnikom pokalov, ostalim pa želimo več sreče na prihodnjem tekmovanju. Vse nastopajoče obveščamo, da na naši spletni strani www.pgd-ponova vas.si lahko poiščete utrinke s tekmovanja, v klepe-talnici pa nam lahko posredujete svoja mnenja. Jože Kocjan ZA KRAJEVNO ZGODOVINO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 16 60 LET GASILSTVA V ZAGRADCU - 60 BOLJ ALI MANJ POPISANIH LISTOV i »ZGORELA JE CELA VAS« »Velika nesreča se je pripetila v Zagradcu leta 1919. Zgorela je cela vas.« Tako se začne besedilo na prvem dokumentu, ki so ga zapisali 11. aprila 1947 v Prostovoljnem gasilskem društvu Zagradec pri Grosupljem. Zaradi otroške igre je pogorelo 72 poslopij. POŽAR NA JAKOPOVEM PODU -VZROK ZA USTANOVITEV DRUŠTVA Po nekaj stavkih se ta pripoved nadaljuje: »Leta 1945 v jeseni se je zopet pripetila druga požarna nesreča, ko še vedno ni bila ustanovljena gasilska četa. Nosili smo vodo s škafi in polivali ogenj.« Za kaj je šlo? Vas je bila po drugi svetovni vojni z aktivnim moškim življem precej zdesetkana, saj večina ni bila na zmagoviti strani. Ker so bili to divji povojni časi, se kaj več na papir niso niti upali zapisati. Po temeljiti raziskavi in pogovorih z mojim očetom Jožetom Mikličem st., in nato tudi z An- llnaodlLajp^^------- ■fotografiii ipneiSkBšamia motorne i ohranjenih litev v povojni Jugoslaviji 11. novembra 1945. Tega dne je bilo v boštanjski soseski, kamor spada tudi naša vas, žegnanje. Kroglice za Ti- potajoče deske. PREDSEDNIKI Janez Rozman, 1946 - 1953, Janez Hribar, 1953 - 1956, Janez Rozman, 1956 - 1959, Anton Škrjanc, 1959 - 1966, Viktor Rozman, 1966 - 1969, Janez Rozman, 1969 - 1973, Viktor Rozman, 1973 - 1975, Franc Krampelj, 1975 - 1979, Anton Ferjan, 1979 - 1987, Franc Kastelic ml., 1987 - 1988, Anton Ferjan, 1988 - 1989, Franc Krampelj, 1989 - 1997, Jože Kadunc, 1997 - 2003, Jože Kastelec 2003 - POVELJNIKI Jože Okorn, 1946 - 1949, Jože Mehle, 1949 - 1953, Janez Rozman, 1953 - 1954, Jože Godec, 1954 - 1959, Anton Kadunc, 1959 - 1965, Anton Novljan, 1965 - 1968, Anton Ferjan, 1968 - 1971, Brane Zorenč, 1971 - 1975, Slavko Godec, 1975 - 1976, Brane Zorenč, 1976 - 1984, Franc Krampelj, 1984 - 1988, Slavko Miklič, 1988 - 1992, Brane Zorenč, 1992 - 1993, Slavko Miklič, 1993 - 1998, Janez Kastelec, 1998 - 1999, Alojz Kastelec, 1999 - imela popoln nadzor, kdo je koga volil. Na volitve je prišla tudi Jakopova teta - Frančiška Rozman. Vsi njeni preživeli domači so po končani drugi svetovni vojni zbežali pred neusmiljenim prodirajo-čim komunizmom čez Ljubelj in pozneje v Argentino. K njej se je priselil tudi mladi sorodnik s Plešivice Jože Zupančič (še živeči), ki je prav tako na veliki Špančko-vi kmetiji po vojni ostal sam. Pozneje se je teti in Jožetu zgodilo še več drugih krivic: teta je bila ranjena z namerno nastavljeno lovsko šibrovko na njeni lastni njivi brez vsakršnega obvestila in noga se ji do smrti ni pozdravila, Jožeta pa je nečloveško pretepel eden od grosupeljskih miličnikov. »Njuna napaka« je bila le ta, da sta bila rojena na trdnih kmetijah in da sta bila vzgojena v vernih družinah. Teta je na volišču slišala, da je njena volilna kroglica padla na trd les. V drugi skrinjici se tega ropota ni slišalo. Temu je glasno nasprotovala. Zato je ponoči zagorel njihov pod z lopo, svislimi in z zidano hrambo, kar je bilo zgrajeno vse pod eno streho. T? S Zpaška gidMka skupna v začetku šestdeseth bet, fotsgpfifosm na gasteknm vrtu. Na dem zadaj s§ vfldD deD mlkdajga Jataovaga poda s kaši®, na andlM čebeMk Gasilci iz bližnjih vasi (Mlačevega, Loke, Luč in Žalne) so kmalu izvedeli, da gori v Zagradcu, a so oboroženi miličniki stali v križišču v Grahovcu in na Lobčku ter jim preprečili, da bi šli pomagat gasit. Tako so se morali sami vaščani mučiti z ognjem. Niso mu bili kos. Vse je zgorelo. Ostale so le štiri obžgane in razmočene stene, zidane s kamnom, ki so nato zaradi prihajajoče zime povrhu še zmrznile. Pozneje je teta s pomočjo vaščanov nekoliko obnovila ta pod, a danes ga ni več, saj približno na tem mestu raste novogradnja. Na starem mestu pa sta od te domačije ostala še hiša in hlev, ki ju je kupil in obnovil za svoje stanovanjske in podjetniške potrebe Nace Jerovšek - eden od pokroviteljev ob razvitju novega prapora. USTANOVITEV DRUŠTVA Po tem dogodku so se začeli vaščani zbirati in se na pobudo Jožeta Okorna, Janeza Rozmana in Franca Kastelica odločili, da ustanovijo svoje društvo. 6. julija 1946 so se zbrali prvič na skupnem sestanku. K ustanovitvi je pristopilo še 26 članov. S KULTURO NABAVLJENA PRVA MOTORNA BRIZGALNA ILO Na začetku svojega delovanja so se najprej odločili za nabavo motorne brizgal-ne. Zato so začeli s prirejanjem gledaliških iger pod Grudnovim in Vičevim kozolcem. Po pripovedovanju zdaj edinega še živečega člana društva Toneta Zupančiča st., ki je bil prisoten že na ustanovni seji društva, so za prvo gledališko predstavo pripravili burko z ljubezenskim motivom že 4. avgusta 1946. Režijo je prevzela Stanka Mehle (Grudnova), z vlogami pa so nastopali Franc in Polde Kadunc (Psi-kova), Roza Kastelic (Turkova), Jože Miklič (Mncalov), Angelca Zupančič (Janezova) ter Franc, Jože in Janez Kastelic (vsi Kastevčevi). Nato so kar vsako leto zaigrali vsaj eno, če ne celo več iger. Da je bil izkupiček še nekoliko večji, pa so po vsaki nr i igri pripravili tudi veselico. Prodali so tudi nekaj skupne vaške zemlje in tako je bilo denarja dovolj, da so 11. aprila 1947 že uspeli nabaviti prvo motorno brizgalno ILO. Vnema mladih pa je bila tako velika, da so začeli pridno vaditi in se prijavili na gasilsko tekmovanje v Ljubljani, ki ga je razpisalo Ministrstvo za notranje zadeve. Zmagali so med mladinci in za nagrado prejeli pet svečanih gasilskih uniform. Brizgalno pa so poleg vaj in požarov uporabili tudi pri gradnji betonskega mostu na cesti Mlačevo - Račna, kjer je napravila ogromno obratnih ur. Prav tako so jo pozneje v šestdesetih letih večkrat uporabili tudi ribiči, ki so ob sušnih dobah dovajali vodo iz potoka v boštanjski ribnik. Za samo 10 centimetrski dvig gladine vode je črpalka obratovala dva do tri dni skupaj. Brizgalna je sorazmerno dobro delovala do konca sedemdesetih let in je bila z manjšimi popravili, ki jih je največkrat opravil Ludvik Dremelj iz Brezja pri Grosupljem, v zadovoljivem stanju. V letih 1981 do 1982 pa je prišlo do popolne okvare in društvo je moralo razmišljati o nabavi nove črpalke. GRADNJA GASILSKEGA DOMA Zelo kmalu po ustanovitvi je društvo poskrbelo tudi za zemljišče, na katerem je začelo graditi gasilski dom. Parcela, ki je bila društvu dodeljena s strani OLO Grosuplje, je bila po vojni odvzeta Rimokatoliškemu župnijstvu Žalna. Stavbna parcela 224 v k.o. Slivnica zdaj meri 165 m2 stavbišča, 175 m2 zelenice in 400 m2 asfaltiranega dvorišča. Po zakonu o denacionalizaciji pa bi se moralo lastništvo že zdavnaj dokončno urediti, a je letos župan na prireditvi dejal, da so »nastopile neke težave«. Z gradnjo gasilskega doma so naši starši začeli leta 1948, potem ko so 28. aprila dobili tudi ustrezne načrte in gradbeno dovoljenje. Načrt in dovoljenje v društvu nista arhivirana, sem ju pa osebno videl pred leti pri (zdaj že pokojnem) Jožetu Okornu. Zgradili so tudi manjšo dvorano, na odru pa so nato zaigrali spet veliko gledaliških iger (kakšno leto tudi po tri različne predstave) in organizirali precej drugih vaških prireditev in srečanj. Dom so v glavnem dokončali do 2. septembra 1951, ko so od odprtju doma in prirejeni veselici v blagajno vložili 33.190 din čistega dobička. Vse to delo je vodil z veliko osebnega truda Janez Rozman, po domače Brlan-čkov oče, ki se ga bodo nekateri starejši še spomnili kot mlekarja, ki je s konjem in gumi vozom zbiral mleko po vaseh in ga vozil v Grosuplje. Če povemo, da je vas v strnjenem delu brez zaselkov in hiš na Lobčku štela manj kot 40 hišnih številk in da v marsikateri hiši po vojni ni bilo pravega gospodarja, si lahko šele predstavljamo, kako veliko delo je opravilo 33 članov, ki so bili vpisani do leta 1957. Leta 1960 je Tone Škrjanc kot predsednik (oče ravnokar umrlega Toneta Škr-janca ml.), ki je ostal v tej vlogi skoraj dva mandata, na občnem zboru dal nekaj pripomb zaradi pešanja delavnosti. Pod vodstvom kulturnega animatorja Viktorja Rozmana in njegove žene ter svakinje so nato spet zaigrali več iger na gasilskem odru ter pripravili nekaj veselic, na katere se je pripeljal celo sladoledar s trici-klom z Grosupljega. Vsako leto je bil mlaj visok vsaj 25 m in enkrat je mladi Peter Zorenč celo splezal po njem vse do krošnje. V letu 1961 si je na podstrešju gasilskega doma napravil stanovanje Jože Kastelic, kjer je živel s svojo družino do preklica pogodbe 6. julija 1979. NOVA GENERACIJA GASILCEV - NOVE LIPE Leta 1965 so zagraški gasilci privabili v svoje vrste nas mlade, ki smo bili stari od 7 do 14 let. Ko smo prvič prijeli gasilsko orodje in se naučili pravilno zvijati cevi, nam je bil prvi mentor Anton Novljan, njegov sin Tone pa je bil takrat najmlajši član v društvu. V začetku »pripravništva« so nam starejši dali čisto praktične naloge: razno pospravljanje po prostorih gasilskega doma in okoli doma ter urejanje in čiščenje gasilske opreme in orodja. Poleg tega so nam naročili, da bi nasadili sedem lip okoli gasilskega doma. Delo smo vzeli zelo zares in okoli šest, sedem metrov visoke izkopali v boštanjskem hribu ter jih na rokah privlekli po Podgradnicah na gasilski vrt, skopali jame in jih pod kontrolo Antona Novljana tudi pravilno posadili, obžagali in privezali h kolu. Od vseh teh slovenskih simbolov zdaj rastejo samo še tri, saj smo tri na zahodni strani morali posekati zaradi poznejše gradnje prizidka za garažo koncem osemdesetih let in asfaltiranja dvorišča, ena na jugu pa je bila odstranjena takoj po posaditvi zato, ker bi sosedu preveč smetila na dvorišče. Menim, da te lipe, te neme priče, ta drevesa življenja (kot se je simbolično izrazil predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec) poleg slovenske simbolike spominjajo tudi na sa-morastniško generacijo, ki je poleg uspešnega gasilstva s svojo kleno, smelo in včasih tudi uporniško držo precej prispevala k razvoju kraja in širšega območja. Lipe pa so že evidentirane v občinski evidenci kot naravna dendrološka dediščina. 5. junij 1966: Predsednic PGD Zagradec Viktor ¡¿^ Rozman (Šuštarjev) pri * obljubi, da bodojp.onosnQl in svečano braniNc-asti prapora. PolegMillaj|i|eJ^ Janez Rozmanlgr^^^svil - prvi predsednik zagraškihl gasilcev, tr^et■¡ue|peFSidSik¡ bllBš^llpbčilffly®APDH Ivan^ApnTna desni pa ložidarlŠtriukelj iz Čušperka,„yJ Eplgoletnudopisnik i HasilskegaResliftika. RAZVITJE PRVEGA PRAPORA PRED 40 LETI Po nesporazumu z nekaterimi člani sta 30. januarja 1966 odstopila Vera (tajnica) in Tone (predsednik) Škrjanc. Vodenje društva so nato prevzeli Viktor Rozman kot predsednik, poveljnik je bil Anton Novljan, blagajnik Franc Kastelic (Matozljev), tajnik pa (moj oče) Jože Miklič. Ker pa se je blagajnik že kmalu po izvolitvi ponesrečil, je večji del blagajniških poslov prav tako vodil moj oče. Že spomladi leta 1966 so nabavili gasilski prapor in 5. junija ob 20-letnici društva izpeljali veliko gasilsko prireditev skupaj s sektorsko mokro vajo. Na prireditvi je sodelovala tudi Godba PTT Ljubljana. Slavnostna povorka je krenila v križišču Grahovec in skoraj vso pot igrala do prireditvenega prostora na gasilskem vrtu. V kulturnem programu je nastopil tudi moški pevski zbor Mlačevski fantje pod vodstvom Antona Čakša. Pokrovitelj prireditve je bila Skupščina občine Grosuplje, sam predsednik Ivan Ahlin pa je pripel pokroviteljski spominski trak. Take prireditve, lahko rečem, takrat gasilci v Grosupeljski dolini v tistih letih niso pripravili še nikjer. Zato je na naslednjem občnem zboru delegat Občinske gasilske zveze Grosuplje predlagal, da je treba nekaterim požrtvovalnim posameznikom za organizacijo te prireditve in delovanje društva nasploh podeliti republiška gasilska odlikovanja, a tega niso storili. KULTURNO DELO IN NOVA DESETINA Društvo je nato nabavilo več svečanih oblek, se udeleževalo meddruštvenih in sektorskih vaj, vmes pa je sodelovalo tudi pri gašenju nekaterih večjih požarov v okolici. Del svojih moči pa s(m)o preusmerili v kulturno delo, ko s(m)o v letu 1967 začeli s ponovno organizacijo Kulturnega društva na Boštanju, ki ga je vodil prav tako naš predsednik Viktor Rozman. V impozantni igri z naslovom Črna žena, ki je govorila o turških vpadih na Slovensko in ljubezenskem trikotniku, smo nastopali večinoma Zagradčani, sodelovali pa so še nekateri iz Velikega Mlačevega, Lob-čka in Plešivice. Društvo je nato priredilo na Boštanju tudi vinsko trgatev, ki je zelo dobro uspela, pri silvestrovanju pa je prišlo do preobremenitve električne napeljave in ker ni bilo pravočasne intervencije s strani javnega elektro podjetja, je prireditev klavrno propadla. Dobro leto prej sta po odsluženju vojaščine aktivno v gasilsko društvo pristopita tudi Tone Ferjan in Brane Zorenč, ki sta več let precej prispevala k delu in organiziranju društva - Tone je bil nato več let predsednik in nekaj let tudi poveljnik društva, Brane pa poveljnik več mandatov. Brane je prav v tem času začel nas mlade učiti znamenito gasilsko vajo trodel-nega napada pod velikim Vičevim kozolcem. Ko smo ga že dokaj dobro obvladali, smo odšli na eno od občinskih tekmovanj, ki se je odvijalo ob zdaj že podrtem gasilskem domu v Grosupljem. Bili smo najmlajša desetina, ki bi morala tekmovati v posebni kategoriji, a so nas dali kar med ostale tekmujoče, ker druga društva v zvezi takrat sploh niso imela izurjenega gasilskega podmladka. V praktičnem delu smo se kar dobro odrezali, le s teorijo smo imeli nekaj težav. 5. junij 1966: Postrojeni zagraški desetini - spredaj pionirska ekipa, ki sem jo vodil Jože Mikličina desni stranifevj Zadajičianska ^kipa, ki jo je vodil AntonNOVDia^^("nale'V^*^ strani). Polegjlnjega so na sliki vDdn|||š|jJsle|ZUpl||DllS . (Jakopov/Španlkov),|F^an&lKra^ppel|l^J:eraBleMiW^ ,Stane HQjevaTpVrakM)l MLADI PREVZEMAJO FUNKCIJE Že leta 1970 sem še kot mladoleten od očeta prevzel tajniško funkcijo, saj novoizvoljeni tajniki niso zadovoljivo opravljali zadolženega dela. 7. avgusta 1973 smo dobili odločbo z Oddelka za notranje zadeve, da lahko izpeljemo nabiralno akcijo do 7. novembra 1973. Ker pa so se v tem času intenzivno opravljala gradbena dela na vodovodu po Zagradcu, je bilo vsega dela preveč, zato nabirke nismo začeli. 13. februarja 1974 smo ponovno zaprosili in jo to pot tudi izpeljali. Do izgradnje vodovoda smo večkrat po vasi in na Lobčku prečrpavali vodo iz vodnjaka v vodnjak zaradi suše, po izgradnji pa nato le še na Lobčku. V letih od 1973 do 1979 smo pripravili več različnih dejavnosti - od prireditev za 8. marec, trgatve, martinovanj, silvestrovanj, zaigrali kakšno gledališko igro, organizirali vrsto mladinskih plesov, pa tudi veselica je bila skoraj vsako leto, na kateri sem sam igral zastonj z ansamblom Grad. Tudi ostali člani ansambla so bili pri obračunu zelo solidarni z gasilci. Ker pa se je ta ansambel pozneje še večkrat pojavil na zagraškem gasilskem prizorišču, naj ga na kratko predstavim: Drago Zakrajšek je igral diatonično harmoniko in prepeval, Jože Hren je prepeval, Marjan Kavšek je igral bobne - pozneje ga je zamenjal Lado Matjažič, ter Janez Miklavčič, ki je igral ritem kitaro, jaz pa sem igral bas kitaro. Pozneje je Janeza zamenjal moj brat Stane Miklič, s Stane-tom pa sva zamenjala le kitari - on je prevzel bas, jaz pa ritem. 27. januarja 1974 smo za predsednika ponovno izvolili Viktorja Rozmana, sam pa sem (dokončno tudi uradno) prevzel tajniška opravila. V tem letu je OGZ Grosuplje organizirala tudi tečaj za gasilske strojnike, ki se ga je iz Zagradca udeležil Janez Kastelic (Kastevčev), nekaj nas pa se je udeležilo tudi tečaja za nižje gasilske častnike, ki smo ga končali 28. aprila 1974 - Tone Kocjančič, Brane Zorenč in jaz. Naj pa pri tem omenim še, da so le kakšno leto ali dve prej ta tečaj opravili še Anton Ferjan, Slavko Godec, Jože Miklič st. in Viktor Rozman, vendar mi do zdaj ni uspelo ugotoviti točnega datuma. Med vojaščino v letu 1975 in prva dva meseca leta 1976 sta me pri tajniških opravilih nadomeščala Janez Kastelic (Ka-stevčev) in Franc Krampelj. loi€n%v nart! vsti 5 stj Antan IstoNmJ.oželMikliaDriugaivrsta: llAnaaMSB£!al£ ZA KRAJEVNO ZGODOVINO avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 17 GRADNJA VODOVODA IN HIDRANTNO OMREŽJE V vas in tudi v gasilski dom so do spomladi 1974 dokončno po dobrem letu in pol od začetka prvih izkopov napeljali vodovod, na katerem smo dobili v vasi tudi 7 hidrantov. 25. avgusta 1974je bila na ta račun spet velika prireditev, katere se je poleg gasilcev udeležil Alojz Bučar kot predstavnik Komunalnega podjetja Grosuplje in vodstvo Krajevne skupnosti Mlačevo z Bernardom Rodetom na čelu. Na prireditvi smo včlanili tudi nekaj mladink, na veselici pa je spet igral ansambel Grad. PRVO KOMBI VOZILO Prvo rabljeno gasilsko motorno vozilo s(m)o nabavili 27. julija 1975. Do tega leta je društvo uporabljalo za prevoz gasilskega orodja in deloma tudi gasilcev lastni gumi voz. Za rabljen kombi Zastavo 1300 smo plačali 21.500 din in ga nato preuredili za prevoz ljudi, brizgalne in nujne gasilske opreme. Tega leta je med drugim opravilo tečaj za izprašane gasilce 15 članov. V letu 1976 je predsedniško mesto prevzel Franc Krampelj. ZA 35 LETNICO PRVA VEČJA ADAPTACIJA GASILSKEGA DOMA Ker smo se leta 1977 ukvarjali z obnovo in razširitvijo elektro omrežja, pa nekaj telefonije, leta 1979 z gradnjo kanalizacije po vasi, nato pa še z javno razsvetljavo, ni bilo toliko časa za intenzivnejše delo v gasilstvu, a nam je vseeno uspelo opraviti tekoča dela. Sodelovali smo tudi v akciji NNNP na farmi v Boštanju. V letu 1979 se je društvo po odhodu stanovalca v podstrešnem stanovanju tudi soočilo z zahtevnejšo adaptacijo stropa in obgorelega ostrešja. Vodenje sta prevzela Tone Ferjan kot predsednik in Brane Zorenč kot poveljnik. Prekrili smo streho - nekaj z novo, nekaj s staro opeko. Nato smo v naslednjih letih nadaljevali z obnovo samih podstrešnih prostorov, zamenjave instalacij in jih do spomladi leta 1981 preuredili v sejno in arhivsko sobo ter večji predprostor, kjer smo ponavadi zložili vrtne mize. V kleti smo poglobili pod za skoraj pol metra, podbetonirali temelje in uredili začasno garažo za gasilski kombi. Obnovili pa smo tudi dvorano, v kateri smo na strop in stene dali lesene obloge, zmetali ven leseni pod in ga zamenjali z betonskim, ki smo ga zbrusili in pobarvali z obstojno potemnjeno rumeno cestarsko barvo. Od februarja do 16. aprila 1980 sem med 58 kandidati iz nekdanje grosupeljske občinske gasilske zveze opravil še tečaj za gasilskega častnika, Stanka Ka-stelec pa med prav toliko kandidati za podčastnika. Društvo je tega leta štelo 44, od tega leta pa že 60 članov in članic. 28. junija 1981 smo najprej ob postavitvi spomenika trem padlim kurirjem pripravili tovariško srečanje, katerega se je udeležil tudi zloglasni udbovski Ivan Maček Matija in z njim še cela vrsta »herojev«. Zanj se nismo »preveč tepli«, saj smo nekateri poznali do podrobnosti dogodke koncem oktobra 1943, kateri so se obeleževali na spomeniku v Grahovcu, pa tudi Mačkova zgodovina je bila v Za-gradcu že zelo dobro znana. Epilog Mačkovega prihoda v Zagradec pa je bil tak, da kljub predsednikovemu povabilu, naj gre v dvorano gasilskega doma na banket med svoje tovariše, ni hotel iti. Zato smo mu postregli kar v senci pod Mežnar-jevo češpljo. Res je bil - prava »češplja«. Mačka in ostale sotovariše in somišljenike je na proslavo »pripeljala« borčevska organizacija, a smo gasilci le izkoristili dogodek in nato pripravili še veselico, na kateri je spet igral ansambel Grad. Nato smo posebej 1. avgusta praznovali tudi 35 letnico delovanja društva ob prenovljenih prostorih na podstrešju in pripravili spet veselico, na kateri pa je to pot igral ansambel Maj z Ivanom Hudnikom. 10. oktobra smo imeli še vinsko trgatev. NOVA PRENOSNA MOTORNA BRIZGALNA Koncem leta 1982 so se začela težka pogajanja z vodstvom krajevne skupnosti za izgradnjo asfalta v našo vas in po nekaj mesecih je uspelo, da s(m)o položili prvih 800 dolžinskih metrov asfalta. 23. julija 1983 smo na ta račun ob otvoritvi imeli gasilci veliko vrtno veselico, na kateri je prvič v naši vasi igral ansambel Nika Zajca s pevci. Hkrati smo bili prisiljeni, da začnemo razmišljati tudi o nabavi nove motorne brizgalne, za katero smo še istega leta izpeljali nabiralno akcijo po vasi in okoliških krajih. Po daljšem pregovarjanju z OGZ (saj se sami sploh nismo mogli pogovarjati o nabavi brizgalne!) nam je 19. decembra 1983 uspelo iz skladišča v Ljubljani pripeljati novo motorno brizgalno Vatrosprem narejeno po licenci Rossenba-uer z WV motorjem, ki smo jo uradno prevzeli na veliki gasilski prireditvi 15. julija 1984. Tudi to pot je igral ansambel Niko Zajc, to pot s pevko. V naslednjem letu je 25. julija 1985 ob 1830 pri bratu Stanetu zaradi samovžiga zgorelo veliko gospodarsko poslopje. Ker je večina organizacije gasilskih prireditev v Zagradcu v teh letih slonela na meni, nam je tudi to pot kljub ogromnim obremenitvam 8. septembra vseeno uspelo organizirati veselico, na kateri pa je to pot zadnjič zaigral ansambel Nika Zajca. V istem letu smo organizirali tudi novo etapo asfaltiranja poti od Zagradca proti Lobčku ter skupaj z Lobčkarji in Plešivci tudi proti železniški postaji na Veliko Mlačevo. Tudi pri tej akciji smo imeli ogromno težav z vodstvom krajevne skupnosti, preden smo jih prepričali, da je to sploh potrebno. NAČRT PRENOVE GASILSKEGA DOMA IN ZAČETEK GRADNJE V začetku leta 1986 smo »potipali« SIS za požarno varnost, če bi nam bila pripravljena primakniti kaj sredstev k nameravani gradnji prizidka gasilskega doma. 12. marca 1986 smo priglasili adaptacijo na Občini Grosuplje in z deli začeli bolj zmerno - tudi glede na razpoložljiva sredstva. Najprej smo organizirali nabiralno akcijo lesa po vasi, nato smo v tem letu napravili še velik izkop za garažo in zabe-tonirali temelje. 14. aprila nas je dokaj številna obiskala delegacija vodstva SIS za požarno varnost na terenu, ki je nato s sklepom čez dobre tri mesece le odobrila nekaj sredstev. Sredstva smo prejeli šele proti koncu leta, kar se je v času dokaj visoke inflacije zelo poznalo v škodo našemu društvu, saj je bilo obljubljenih sredstev po tej poti več kot polovico manj. Garažo smo načrtovali (in jo tudi naredili) tako veliko, da bi lahko vanjo zapeljali avtocisterno z vodnim topom, saj je bila cena gradnje take garaže skoraj enaka kot če bi gradili precej manjšo za navaden gasilski kombi. Nad garažo smo si uredili sejno sobo, sanitarije in predprostor, ki služijo tudi za čajno kuhinjo. Ker se nam je zdelo škoda razmetavati denar za načrte in ker sem v gradbeništvu že imel kar precej izkušenj, sem idejni in gradbeni načrt za izvedbo z ostrešjem in instalacijami vred napravil sam. Posebej pa sem želel vključiti staro dvorano z odrom ter kletjo v funkcionalno celoto. Uspela nam je celo hidrosancija starih zidov. Za vsa ta dela smo imeli na občini le priglasitev del. Na srečo nismo imeli no- bene poškodbe, čeprav smo poskrbeli tudi za ves posek lesa v gozdu, in razne gradbene akcije, ki so bile tudi z vidika varstva pri delu dokaj zahtevne. Les smo nabrali med člani društva oziroma med vaščani. VMES PA ŠE - KOMBI BUS IMV BjinHBbpieiiifflspijuiiii EKezipMsMRliefAlSiaKošgakM Že leta 1987, preden smo se lotili dokončne prenove doma, smo morali zaradi dotrajanosti zamenjati stari kombi za novo vozilo kombi bus IMV za 8 gasilcev. Če pa smo želeli dobiti tudi kaj denarja za tekoče delo, smo pripravili 11. julija veselico. Naslednje leto nam je le uspelo nabaviti kombi bus iz tovarne IMV in to po velikih osebnih zvezah prek nekega visokega miličnika v Novem mestu, saj se avtomobili takrat niso kupovali kar tako kot danes. Ker je bila blagajna skoraj prazna, smo denar zanj založili Franc Kastelic ml. 20 %, Franc Krampelj 30 % in jaz 50 %. Kombi je bilo nato treba tudi prebarvati, saj ga v tovarni nismo mogli dobiti s primerno gasilsko barvo, kar so opravili domači mojstri - člani društva. V zadnjem delu vozila smo po svojih zamislih pritrdili izvlečna vodila za motorno brizgalno in omare za orodje ter na streho kombija namestili prtljažnik za sesalne in tlačne cevi. Dan pred prireditvijo prevzema vozila 27. avgusta 1988 je odstopil zaradi konflikta pri organizaciji srečelova predsednik Franc Kastelic ml., ki je bil na funkcijo izvoljen le dobro leto pred tem. Njegovo vlogo je brez posebnih formalnosti prevzel tedanji podpredsednik Tone Ferjan in prireditev je z ansamblom Kvinta iz Dobre- polja, s katerim sem _ . .--. . ,, n . , Prireditev ob prevzemu kombija^vava sodeloval kot nado- , ^ K . . .. . i M,*, . .... . . , , slavnostnemrdelu izpeljala podpredsednik 53 mestni kitarist,dobro T r . • ., , . V'1* us e|a Mfei^ferjaMg^Jinain^kJoze Mikhlpljesno).«»t ' Z '"' * i VEČJA OBNOVA GASILSKEGA DOMA IN PRIZIDEK Kmalu po veselici, leta 1988, smo nadaljevali načrtovana obnovitvena dela na gasilskem domu in gradnjo prizidka z garažo. Od starega gasilskega doma so v glavnem ostale le štiri stene in ornamentalno oblikovani balkon, ki smo ga v spoštovanju do naših staršev in ostalih prednikov namerno obnovili, pa čeprav smo imeli z njim kar precej zahtevnega dela. Vsa groba zidarska, opažerska, betoner-ska dela na gasilski zgradbi ter postavitev oken in vrat smo opravili sami člani društva, nekaj železnih in drugih vrat pa celo sami izdelali. Narejeno je bilo tudi popolnoma novo ostrešje, ki ga je izdelal Jože Pečjak st. s svojim sinom iz Šmarja-Sapa. Že spomladi 1991 smo na vsem objektu začeli tik pred vojno za Slovenijo z izdelavo pročelja ter poskrbeli za vse omete znotraj objekta. Pročelje nam je sorazmerno ugodno izvajal Franc Škufca s sinom Slavcem iz Malega Vrha. Pri tem pa moram posebej omeniti, da so obljubljena sredstva z najvišjih vrhov občinske gasilske zveze oziroma SIS-a za požarno varnost prišla šele proti koncu leta in še to ne čisto vsa. Ker je bila v času razpadanja Jugoslavije tudi največja inflacija, so bila obljubljena sredstva v takratnih dinarjih proti koncu leta skoraj izničena. Za primerjavo naj samo povem, da je bilo tako kot če bi nam danes obljubili 1 mio sit, dobili pa smo 10 jurjev. Tako se nam je dogovorjeni dolg v nemških markah realno glede na dohodke še celo povečal, saj nobeden od obrtnikov ni hotel delati drugače. Zaradi tega je krožilo tudi nekaj »čudnih besed«, ki so se po nekaj mesecih na koncu vendarle razjasnile. Poleg nekaterih, ki so skozi vsa ta leta skrbeli za osnovno gasilsko dejavnost, pa je treba reči, da je skoraj polovica članstva mlajših in srednjih let vložila ogromno prostovoljnega dela tudi svoja strokovna znanja poleg že omenjenih tudi kleparska, električarka, vodovodarska, mizarska, keramičarska, pleskarska, ključavničarska in še vrsto drugih opravil in obrtniških znanj. K temu pa je treba dodati še številna administrativna, finančna, organizacijska in druga manj vidna opravila. Pri tem moram posebej izpostaviti predsednika Franca Kramplja, ki je s svojo podjetniško žilico veliko pripomogel, da smo vsaj v nekaterih sklopih ubežali pred požrešnimi kremplji ogromne inflacije, pa tudi z vodenjem organizacije je s svojo smelostjo veliko pripomogel k dokaj hitremu napredovanju del. Po izbruhu romske afere na občini in v KS Mlačevo leta 1992 sem se spet nekoliko bolj posvetil gasilcem, poizkusil z izobraževanjem tretje generacije mladih gasilcev ter na steno v dvorani gasilskega doma naslikal večjo kolorira-no risbo boštanjskega gradu, dolgo približno 6 m in visoko okoli 2,5 m. Sliko sem povzel po Valvasorjevem bakrorezu, dodatno pa sem na risbo vstavil še vas Zagradec po fotografiji iz leta 1932, ki mi jo je dal Alojz Zrimšek. Še prej je brat Slavc zgladil in prepleskal z nekaterimi svojimi sodelavci vse prostore in stavbno pohištvo gasilskega doma, z bratom Stanetom pa sva po moji računalniški grafiki izdelala tudi dekorativno leseno steno za zastor med dvorano in odrom. Istega leta smo nato pred božičem že imeli prireditev, v kateri so nastopali predvsem naši otroci iz podružnične šole Žalna, jaz pa »sem pripeljal« božička. Na naše delo pa se je že v začetku devetdesetih let ob gradnji doma začelo pojavljati nekaj pripomb, ki so se z leti vedno bolj stopnjevale. Obnovile so se celo nekatere desetletja stare zamere, pa tudi čas po osamosvojitvi Slovenije je marsikomu med nami vnesel zelo različne poglede na prostovoljno delo v gasilstvu. Tako se je generacija, rojena po vojni in v »petdesetih letih«, v glavnem razšla in umaknila ter prepustila vodenje društva generaciji »iz šestdesetih« let. Društvo je nato nekaj let životarilo. BLAGOSLOV PRENOVLJENEGA GASILSKEGA DOMA Na prenovljen gasilski dom je leta 1997 slikar Jože Žbogar naslikal sv. Florjana, in še isto leto so ga pod predsedovanjem Jožeta Kadunca blagoslovili ob sočasni zahvalni Florjanovi maši, po kateri je bila pripravljena tudi veselica. V samih prostorih pa se je nato čez nekaj let uredilo nekaj sodobnejših novih podov ter v lanskem letu tudi centralno kurjavo. NABAVA TRETJEGA GASILSKEGA VOZILA Po sedmih letih s(m)o nabavili rabljeno vozilo fiat ducato za prevoz gasilcev z dograditvijo gasilne omare in prtljažnika za brizgalno in orodje. V gasilske vrste je bilo vključenih 18 mladih članov, od katerih je približno polovica aktivna. Prireditev 1. maja 2004 s predhodno sv. mašo v boštanjski cerkvi je bila nato pod napuščem Grajskega vrta. STATISTIKA Danes društvo šteje 88 članov, od tega je 5 nižjih častnikov in 1 častnik. 60 let je član društva edino še živeči Tone Zupančič, najstarejši med člani pa je Alojz Zrimšek, ki bo naslednje leto star 80 let in je bil pred priselitvijo v Zagradec že član v PGD Orle. 27 članov se piše Kastelec oziroma Kastelic, 11 pa Mi-klič. Drugi priimki so manj pogosti. Na tekmovanju za pokal Tabor leta 2004 je v devetčlanski ekipi tekmovalo 5 Mikličev. Poleg že omenjenih bratov Kastelec v upravnem odboru tajniške posle vodi Drago Kastelec, Vida Kastelec pa je blagajnik. Gregor Novljan (vnuk nekdanjega poveljnika v šestdesetih letih) in moj sin Matic Miklič v zadnjih dveh letih skrbita za izobraževanje gasilskega podmladka. DRUGE DEJAVNOSTI Pri tem zapisu ni treba posebej navajati še vseh drugih dejavnosti, ki so se odvile v gasilskem domu oziroma pod okriljem gasilske organizacije - od volitev, raznih predavanj, pogrebščin, civilne zaščite, srečanj drugih organizacij, gostovanj kulturnih skupin, organiziranje raznih krajevnih akcij, fantovščin in de-kliščin, pa praznovanj rojstnih dni ali obletnic. Trenutno ima v zagraških gasilskih prostorih seje tudi Svet krajevne skupnosti Mlačevo. ZA ZAKLJUČEK Pričujoči zapis o 60-letnem delu PGD Zagradec je res nekoliko daljši glede na predstavitve ob okroglih obletnicah ostalih gasilskih društev s prav tako ali še bogatejšo preteklostjo, vendar sem prepričan, da bi moral omeniti še celo vrsto drugih dogodkov in ljudi, ki so sorazmerno zelo uspešno popisali te zgodovinske liste za vas Zagradec in sosednji Lobček. Ugotavljam tudi, da se o samem delu zagraških gasilcev do zdaj skoraj nikjer ni pisalo (razen nekaj zapisov, ki sem jih napravil v zadnjih letih). Še vedno pa upam, da bo dozorel čas, ko bo(do)mo uspeli to bogato zgodovino zabeležiti tudi v spominski zbornik, saj človeški spomin z leti peša. Nobeno drevo pa ni zraslo in ne raste brez korenin! Zapis sem bil dolžan napraviti tudi zaradi razjasnitve nekaterih govoric, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi z nenapisanim zbornikom ob 60 letnici PGD Zagradec: Izdelavo le-tega sem predlagal letos na občnem zboru. Zavedal sem se, da bi večina dela v zvezi s tem padla name tudi glede na poznavanje zgodovine in praktičnih izkušenj v zvezi z založniškimi opravili. Do realizacije tega pa ni prišlo, ker sem se tako odločil na seji pred slabo zainteresiranim upravnim odborom. Menim pa, da zgodovina zagraškega gasilstva zato ni nič manj pestra, saj nedvomno obstaja vseh 60 zgodovinskih listov, od katerih so NEKATERI BOLJ, NEKATERI MANJ POPISANI«. Na srečo je šest dokaj zajetnih fasciklov, kjer so poleg zapisnikov in drugih dokumentov ter velika stara knjiga iz samih začetkov delovanja PGD Zagradec varno spravljeni. O tem delu v preteklosti pa pričajo tudi nekatere uokvirjene fotografije na stenah gasilskega doma. K temu dodajam (kot je rekel župan Janez Lesjak na letošnji obletnici): »Upam (in želim si), da bo tako (ali celo bolje) tudi naslednjih šestdeset let.« Jože Miklič iulii 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18 ^^.liMlLZDI^^^A-SMEflJHPtll.ZlJRAVJA-S^EHJFPflT^DR.^ MLZnRAVJA-SlVlRI]JEP0LZnRj\VJA-SME]lJ]i]>O[^D]KWJA-SMEJI JHPOLZU^^^ LZUH AVjAj;^, £ i/l //2 A P O LZ O tf A 5dj 10.0 u iT «.P > 10.0 «l HM St 80 h 10.0 3D llDIi 104 10 D1100 l«l Iii? 115- 150* 100 150 106E I» 10 0*211.0 H« 101/ 203- 15O*iO0 "4M! 951 298: 20.0120.0 «M 930 37? HOiiOO 54H 919 4EO POL STRANI £3 911 £03. 30 D120.0 600 S)? 514 ■sCiOiiOO era B78 ipi CELA lita EM 9Sr Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA (l^ime tečsjEUH* iitlo končni diTEn.E 17.1.2MH ■.Te dr o^L zieseh i ogj&sautm ■jlJSij 00/ ¡>.Qx1D.Q 23708 93B7 112« iO«1O.0 237.03 10675 12SI0 ¿0x10.0 217*3 i:«: IbIHi 100x100 23J.03 13352 1S754 150*100 237XB 1M7S 2)254 100 «20.0 a;.03 24551 2EW1 150 «300 34941 419 30 30.0 x 2D.0 237.« 450S5 MUK »0*300 ar oa 55609 St&tf 30.0 «37.r 537.03 61231 7HJ1 JO 0x30.0 237.03 69085 79115 «0*300 23703 84123 10H M 40.01277 237*5 11WJ2 13022s izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO Ni VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. OBISK MUZEJA V BISTRI V petek, 31. 3. 2006, smo se zjutraj z avtobusom odpeljali v Tehnični muzej Bistra na Vrhniki. Tam nas je sprejel starejši gospod. Povedal nam je, kaj vse si bomo ogledali. Videli smo veliko oddelkov, in sicer: mlinarski, pekarski, živalski, lovski in kovaški oddelek. Mlinarski je prikazoval, kako so včasih mleli moko, v pekarskem je bila prikazana peka kruha. V muzeju so bili shranjeni tudi predmeti iz kamene dobe. Ko smo si to ogledali, smo šli izdelovat zapestnice. Izdelali smo zelo lepe. Čisto na koncu pa smo si ogledali avtomobilski oddelek. Zelo zanimivo je bilo, ker smo videli avtomobile, s katerimi se je vozil Tito. Pokazali so nam tudi motorje in kolesa. Najbolj so mi bili všeč starejši modeli. Čas je prehitro minil in morali smo se vrniti domov. Upam, da bom še kdaj preživel tako poučen in prijeten dan. Žan Predalič 4. B OBI^k' TAM_I.E_ITLICM lllMICE DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE 13.LETNASPECIALNAOLIMPIJADASLOVENIJE 13. letne igre specialne olimpijade Slovenije so potekale od 9. 6. 2006 do 11. 6. 2006 z naslovom MI SMO SONCE. Organizator je bil Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan, pod pokroviteljstvom občin Piran, Izola in Koper ter častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. Prvi dan, v petek, so se igre pričele z revijalno nogometno tekmo, na kateri sta se pomerili ekipi, sestavljeni iz članov specialne olimpijade Slovenije in znanih osebnosti sveta športa, glasbe in političnega življenja. Ob 18. uri seje v dvorani Bonifi-ka v Kopru pričela slovesna otvoritev iger s svečanim mimohodom ekip na prireditveni prostor. Sledili so pozdravni govori, nato svečana zaprisega športnikov in prižiganje olimpijskega ognja. Iz društva Sožitje Grosuplje smo se na igre SOS odpeljali z avtobusom in preživeli nepozaben dan poln doživetij. Tudi naši športniki so se odlično odrezali v vseh športnih panogah. Pokazali so, kaj hočejo in kaj zmorejo! Za društvo Sožitje Grosuplje Nevenka Zrnec OGLEDALI SMO Svetovalno delovDU Grosuplje SI ŽELEZNIŠKI MUZEJ... Za zaključek Igrarij v letošnjem letu smo se odločili, da skupaj, s starši obiščemo Železniški muzej v Ljubljani. Zbrali smo se pred muzejem, kjer nas je prijazno pričakal naš vodič g.Tomaž Smole. Popeljal nas je mimo starih parnih lokomotiv, ki so nekoč vozile po naših progah. Spoznavali smo razlike med manjšimi in večjimi lokomotivami, pogledali smo si prostor, kjer je bil nekoč premog, notranjost lokomotiv, kje se obračajo lokomotive, kako jih vzdržujejo in signalne naprave. V drugem delu muzeja smo preizkusili telefone, videli uni- forme, ki so jih imeli vlakovni odpravniki pri svojem delu, ogledali smo si notranjost prometnega urada iz starih časov. Otroci so bili navdušeni nad lokomotivami v katere so tudi splezali in si jih natančno ogledali ob zanimivi razlagi našega vodiča. Na naša vprašanja nam je g. Tomaž Smole zelo prijazno in potrpežljivo odgovarjal. Na koncu smo se vpisali v knjigo obiskov in dobili prospekte, ki smo jih odnesli domov polni novih vtisov in znanja. Milka Čučič in Petra Bor Obdobje starosti prinaša pri posamezniku velike spremembe, katerim se morajo starejše osebe prilagajati. Različne telesne in fizične drugačnosti izzovejo pri starejših nove vedenjske situacije, tako pozitivne kot negativne. Omenjenih sprememb pa se včasih starejši niti ne zavedajo, temveč jih nanje opozarjajo njihovi svojci, prijatelji in znanci. Ob sprejemanju svojih novih vedenjskih vzorcev so starejši ljudje mnogokrat zmedeni; postanejo bolj občutljivi, manj samozavestni, včasih asocialni, najpogosteje jih pesti osamljenost ter se pogosto socialno osamijo. Govorimo o psiholoških problemih, ki jih lahko s primerno strokovno pomočjo v večini primerov ublažimo ali celo odpravimo. Težave, ki starejše bremenijo, pa so tudi finančni problemi, problemi, povezani z lastništvom, sosedskimi odnosi, medgeneracijskimi nesoglasji, pogosto nasilje v družini in druge ovire, ki onemogočajo ali hromijo sproščeno, ustvarjalno in kvalitetno doživljanje starosti. Starejši v mnogih primerih nastalih sprememb ne zmorejo reševati sami. Potrebujejo pomoč - več vrst pomoči: psihološke, finančne, socialne in pravne narave. V Društvu upokojencev Grosuplje že nekaj časa razmišljamo o organiziranju svetovalne dejavnosti, pri kateri bi se lotevali reševanja omenjenih problemov. Pridobili smo nekaj strokovnjakov - upokojenih psihologov, pravnikov, finančnih in socialnih strokovnjakov. Svetovali bodo za simbolno stimulacijo, društvu bo pri tem projektu pomagala tudi občina; za člane in druge starejše bo omenjeno svetovanje brezplačno. Učinkovit svetovalni odnos je tisti, kjer zunanji svetovalec izkazuje visoko stopnjo ne posesivne topline, pristno in občutljivo razumevanje svetovančevih misli in čustev. Svetovalec pomaga svetovancu, da živi bolj kvalitetno in se bolj učinkovito sooča z različnimi življenjskimi izzivi in problemi, ter jih poskuša reševati, takoj ko nastanejo. Starejši niso vedno pripravljeni, tudi ne sposobni sami reševati posameznih omenjenih problemov in nastalih sprememb, niso jih sposobni umestiti v svoje vsakdanje življenje. Spremembe in problemi pa ob kopičenju postanejo ovira za kvalitetno življenje, mnogi starejši tudi zaradi tega hitreje zbolevajo. S programi svetovalne dejavnost bomo pričeli v avgustu letos s pravočasnim informiranjem. Borut Hrovatin, predsednik DU Grosuplje V SPOMIN, VARSTVO, VREME avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 33 Bolečino lahko skriješ, tudi solze zatajiš, a praznine, ki ostaja, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame ANE NOVLJAN 1918 - 2006, roj. Brlan, iz Velike Loke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred in poslovilne besede. Hvala tudi Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za lepo petje, Lepa hvala tudi molivcem za lepo molitev. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Janeza Perparja za opravljene pogrebne storitve. Hvala tudi vsem, ki ste kakorkoli pomagali in ste jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in tasta LUDVIKA KOŽELJA s Kersnikove 7, Grosuplje, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za tolažbo in izrečeno sožalje ter darovane sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi patronažnim sestram, posebno sestri Ireni, negovalkam iz doma starejših Grosuplje in sosedi Darinki Šumiga za pomoč in spodbudo. Hvala vsem grosupeljskim duhovnikom, ki ste našega očeta obiskovali na domu. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Šinku in pevcem Moškega pevskega zbora Samorastnik za lepo sveto mašo. Najlepša hvala Marti Hrovatin in njenemu možu za lep govor. Še enkrat iskrena hvala vsem skupaj. Žalujoči: žena Alojzija, sin Marjan z družino in hči Lucija z družino. Hvala ti mama za rojstvo, življenje. Hvala za čas, za ljubezen skrbi. Hvala za bisere stkane v trpljenje. Mama, naj večna ti lučka gori! ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta KRISTINA KADUNC, 23. 5. 1919 - 15. 6. 2006 iz Bičja. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in izraženo sožalje, vsem, ki so darovali za sveče, vetje, za maše, se je spomnili v molitvah in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, hvala duhovniku Antonu Hostniku, ki ste mamo obiskovali na našem domu in za sveto mašo in lepo opravljen pogrebni obred. Posebna zahvala gre tudi pevcem in g. Tonetu Adamiču. Žalujoči vsi njeni SAMOVŽIGI SENA -PREVENTIVNI NASVETI Naj se sliši še tako neverjetno, se vlažno seno lažje vžge kot suho. V mislih imam namreč 'samovžig sena. To je pojav, kjer pride do ognja kljub temu, da zunanji vir vžiga ni prisoten, ampak se zaradi samodejnega segrevanja kopiči toplota v notranjosti sena, do ohlajanja oz. odvajanja toplote pa ne prihaja. Večja kot je količina sena, težje se hladi in se s tem povečuje možnost nastanka ognja. Marsikdo med nami pozna občutek toplote, ki jo občutimo pri premikanju sveže trave, ki je bila lahko le kratek čas na kupu. Procesi, ki lahko pripeljejo do samovžiga, se prično že pri sobni temperaturi. Rastline v manjši meri proizvajajo kisik tudi, ko se jih že vskladiš-či, kisik pa lahko nato porabljajo mikroorganizmi (termofilne bakterije), ki povzročajo dvig temperature. Poleg tega se v kemičnih reakcijah proizvajajo plini, ki se lahko pri dovolj visoki temperaturi vžgejo. V senu se razvijajo ogljikov dioksid, dušik, metan, vodikov sulfid. Eden izmed pomembnejših pogojev za nastanek samovžiga sena je vlaga. Shranjeno seno mora imeti manj kot 20 % vlage. Razlogi za prezgodnje skladiščenje sena, ki posledično prinesejo preseženo količino vlage, so različni. Lahko je nevarnost prihajajočega dežja, nedoslednost pri sušenju, lahko se vlaga v senu poveča zaradi poškodovane strehe objekta in seno moči dež ali pa se seno vlaži iz tal, če so za to dani pogoji. Eden od pogojev za samovžig sena je tudi višina kopice, ki mora biti minimalno 2 - 3 metre. Kritične temperature in ukrepanje: - 65° C - Nevarno območje. Potrebna je dnevna kontrola. - 70° C - Nevarnost! Potrebna je kontrola vsakih nekaj ur. - 80° C - Potrebno je poklicati gasilce in pričeti z močenjem sena! - 85° C - Nastajanje požarnih kotanj in kanalov, nevarnost izbruha ognja ob dotoku zraka! - 100° C - Kritično! Seno se bo skoraj zagotovo vžgalo. Temperature so samo okvirne in vam ne povedo dosti, če nimate sistema za merjenje oz. kontrolo. Pomembno je, da ste pri segrevanju pozorni na vonj sena in v primeru kislega vonja ali vonja po karameli nemudoma ukrepate. Vendar bodite previdni pri premetavanju sena, ker lahko s tem dovedete svež zrak in pospešite vžig. Nikakor ne hodite po senu, ker zaradi tvorbe požarnih kotanj obstaja nevarnost, da se senena kopica vdre ali sesede, če pa je le to nujno, naj bo oseba navezana in nikakor ne sama na kopici. Nevarna doba za samovžig je 3 do 6 tednov od datuma skladiščenja sena. Do samovžiga sena pa lahko pride tudi po veliko daljšem času (npr. več let), če je seno shranjeno v kopici ali v balah brez ovoja in delno pokrito. V takšnih primerih je izpostavljeno različnim vremenskim vplivom in v primernih okoliščinah (dežju sledi več dni zelo toplega in sončnega vremena), se procesi, ki pripeljejo do samovžiga, ponovno pričnejo. Potrebno je omeniti, da se tudi dobro posušeno seno v prvih nekaj dneh skladiščenja segreje do okoli 50° C, vendar se nato po 15-60 dneh ohladi, pri tem pa je le neznatna možnost vžiga ali zmanjšanja kvalitete krme. Hitrost ohlajanja je odvisna od gostote sena, temperature okolja, količine vlage in prostorov skladiščenja. Vedeti moramo, da se samovžig sena z upoštevanjem dobre prakse in previdnosti lahko povsem prepreči ter se ohrani premoženje in nenazadnje kvalitetno krmo. Informacijo pripravili v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Ljubljana. Martina GRAMEC, TISKOVNA PREDSTAVNICA POLICIJSKE UPRAVE ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama TEREZIJA ROZMAN z Velikega Mlačevega. Vsem sorodnikom, sosedom, sovašča-nom in prijateljem se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred in nagovor. Posebna zahvala velja tudi vsem sodelavcem in upokojencem iz podjetja Matjaža Jerovška iz Cikave ter sodelavcem iz Motvoza in platna. Žalujoči sin Tone z družino. Vreme v Grosupljem:junij 2006 Obilno deževje ob koncu maja je ozračje in tla precej ohladilo in to se je odražalo še kar nekaj dni v juniju. Minuli mesec je bil tako mesec nasprotij: prva polovica hladna, druga vroča, skupni imenovalec pa premalo padavin. V noči na 1. junij se je razjasnilo in umirilo. Zaradi tega se je živo srebro zaustavilo le nekaj stopinj nad lediščem, v izpostavljenih legah (z drevjem neporas-le vrtače, uvale) pa se je pojavila celo slana, kar v prvem poletnem mesecu ni tako pogost pojav. Ker so bile noči pogosto jasne in mirne, so bila hladna tudi jutra in nekateri so znova pričeli ogrevati stanovanja. Povprečna najnižja jutranja temperatura se je gibala le malo nad +6 °C. V popoldnevih je prevladovalo zelo spremenljivo vreme z zmernim vzhodnim vetrom in občasno povečano oblačnostjo, ki je do noči večinoma razpadla. Najvišje dnevne temperature so tako dosegale okoli +18 °C, ob nekaj oblačnih dneh pa se ni segrelo niti do +15 °C. Poleg nekaj ploh in rahlega dežja (6. 6.) se je 4. junija nekaj pred 22. uro zvečer razvila kratkotrajna nevihta z nekaj toče, ki pa ni povzročila škode. Po koncu prve dekade je bilo vse več sončnega vremena in najvišje dnevne temperature so bile iz dneva v dan višje. 13. 6. zvečer se je čez osrednjo Slovenijo proti jugu pomikalo obsežno nevihtno območje, ki je Grosuplje zajelo, a hitro prešlo, malo po 22. uri. Na polovici meseca se je že segrelo do +30 °C, kar je pomenilo prvi vroč dan v letu (to je dan, ko temperatura doseže ali preseže +30 °C). Takih dni nato vse do konca meseca ni manjkalo. Z izjemo nekaj prehodno bolj svežih popoldnevov, se je vsak dan segrelo nad +30 °C, toplotno obremenitev pa je občasno stopnjevala še povečana zračna vlažnost (»sopara«). Na dan državnosti se je popoldan razvila manjša nevihta. Da so bili popoldnevi res vroči, nam pove podatek o povprečni najvišji dnevni temperaturi, ki je bila med 15. 6. in 28. 6. kar +31,2 °C (običajno se junija giblje okoli +25 °C). Predzadnji dan je bil glede vremenskega dogajanja najbolj pester. Po najtoplejšem jutru v mesecu (+18,6 °C) je bilo v dopoldanskem času še razmeroma sončno, toda občutno bolj soparno. Kmalu po poldnevu je bilo na nebu vse več oblakov in sredi popoldneva je le nekaj kilometrov zahodno in severno od Grosupeljske kotline v močni nevihti padala toča. V Grosupljem je padlo le nekaj kapelj, to pa je pomenilo, da je letošnji junij postal eden najbolj sušnih na sploh. V šestih padavinskih dneh je na kvadratni meter padlo vsega skupaj 23,6 l dežja, kar v primerjavi s povprečjem v letih 1995 - 2005 predstavlja le 1/5 količine. V omenjenem obdobju je bilo junija običajno okoli 120 l dežja / m2. Glede povprečne mesečne temperature ni bilo večjega odklona, saj se je zaradi prehladne prve polovice pozitivno odstopanje v drugem delu izničilo. Povprečna mesečna temperatura je bila tako, podobno kot lani, okoli +19 °C, kar je običajno povprečje zadnjih 11 let. Najnižja temperatura je bila +2,6 °C (1. 6.), najvišja pa +34,8 °C (27. 6.). V 18-ih dneh je najvišja dnevna temperatura presegla +25 °C, od tega v kar 12-ih +30 °C. Megla se je v Grosupljem ali okolici pojavila v devetih dneh (v mestu je bila samo trikrat), nevihta in grmenje pa v štirih. Iztok Sinjur dipl.inž. ZAHVALA ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice VERE JANEŽIČ roj. Dremelj, 1918 - 2006 s Perovega 12 pri Grosupljem. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, podarili cvetje in svete maše in izrekli ustna sožalja. Najlepša hvala vsem zaposlenim v Domu starejših občanov Grosuplje, ki so kakorkoli pomagali pri negi in zdravljenju v času njenega bivanja. Enaka zahvala tudi dr. Fani Grabljevec - Miklavčič. Zahvaljujemo se cvetličarki Mojci, Tonetu Adamiču za lepo opravljene pogrebne storitve. Hvala tudi pevskemu zboru iz Šmarja-Sapa za lepo zapete pesmi in Stanetu Grebencu za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni SODELOVANJE PATRONAŽNE SLUŽBE ZD GROSUPLJE Z DRUŠTVOM UPOKOJENCEV GROSUPLJE Patronažne medicinske sestre ne delamo obiskov pri varovancih le po naročilu zdravnika, ampak tudi po preventivnem programu, ki zajema varovance, starejše od 65 let, nosečnice, otročnice, novorojenčke, mlajše osebe, slepe in invalidne osebe, ipd. Rezultat našega dobrega sodelovanja z Društvom upokojencev Grosuplje v preteklem letu je pokazal večje število obiskov starostnikov iz tega programa, Odziv ljudi je bil različen. Večina starostnikov je bila vesela naših obiskov, nekaterim posameznikom pa so se zdeli popolnoma odveč in nepotrebni. Dejstvo je, da smo vzpostavili stike kar z nekaj novimi varovanci - starostniki, ki jih naša služba do takrat še ni obiskovala. Posredovale smo v zdravstveni oskrbi. S pogovorom z varovanci smo prosvetljevale njih in njihove svojce o zdravem stilu življenja, o zdravi prehrani, o premagovanju in sprejemanju bolezni, o čim boljši rehabilitaciji. Skratka, skušale smo jim vliti spoznanja, kako si omogočijo čim višjo kakovost življenja in kako ravnati v bolezni. Delo patronažne službe ni le prevezovanje ran, negovanje, dajanje injekcij, ampak je tudi prosvetljevanje in posredovanje stikov z drugimi zdravstvenimi službami ter v časih v primerih socialnih stisk, s socialnimi delavci oz. službami. Naše delo tako zahteva veliko zaupnosti, medsebojnega spoštovanja in požrtvovalnosti, da pomagamo tudi takrat, ko pomoči ni več, da rešujemo probleme takrat, ko vas je upanje zapustilo. Društvo upokojencev Grosuplje je izkazalo veliko skrb in pripravljenost pomagati tako svojim članom kot ostalim starostnikom, ki niso v Društvu upokojencev Grosuplje. Njihova pomoč je zajemala dela od sekanja drv pozimi, prinašanje dobrin iz trgovine do obiskovanja osamljenih varovancev, želnih pogovorov ter pomoči pri zagotavljanju finančnega minimuma od meseca do meseca. Njihova pripravljenost je segla celo tako daleč, do so zbirali obleke, odeje, živila za varovance, ki si vsega niso mogli privoščiti in jim vse to tudi dostavili. Za vse to se jim iskreno zahvaljujem. Kajti pokazati svojo človeško - humano plat v tem času brezosebnosti, je hvale vredno in pogumno dejanje! Patronažna medicinska sestra Irena Pavšek, dipl. med. sestra ŠPORT, KINOLOŠKI KOTIČEK avgust-september 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 34 PASJA VROČINA JE PRINESLA TUDI PRVI PASJI NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! PIKNIK RADIA ZELENI VAL IN REVIJE MOJ PES Vojaški pes v akciji Ob zaključku spomladanskega cikla oddaj »Pasji val«, namenjenih ljubiteljem in skrbnikom psov, se je pri Lavričevi koči na Gradišču dogodil pravi pasji praznik Zadnjo soboto v juniju smo končno dočakali primernejše vreme in množico kužkov ter njihovih ljudi, ki so polni pričakovanj prišli na idilični hribček nad Stično. Na mizah, razpostavljenih v okolici cerkvice, so jih pričakali tudi izvodi letošnjih najzanimivejših številk revije Moj pes, slovenske revije za ljubitelje živali, njeni ustvarjalci pa so nastopili v vlogi soorganizatorja tega dogodka. Pester program, ki je trajal polnih šest ur, so pripravili in povezovali Jože Vidic, doktor veterinarske medicine, kinološki strokovnjak in urednik revije Moj pes, Tone Košmrlj, dobro znani simpatični glas Radia Zeleni val in Mojca Sa-jovic, avtorica oddaje Pasji val. Kmalu po drugi uri popoldne so na ograjeno prizorišče svoje pse privedli pripadniki Slovenske vojske, ki jih je vodil štabni vodnik Sašo Krapež. Izvedeli smo, da začetki vojaške kinologije v Sloveniji segajo v leto 1991, oddelek vodnikov vojaških psov pa je bil formiran v Kočevski Reki pod vodstvom mag. Petra Levstka, doktorja veterinarske medicine. Dva psa pasme belgijski ovčar sta pokazala veščine, ki jih mora dobro obvladati vojaški pes: napad, obrambo, onemogočiti sovražnika in biti vsestranski ter zanesljiv pomočnik in soborec. Slovenski vojaški psi s svojimi vodniki sodelujejo tudi na vojaških misijah v tujini, izkazali so se tudi na nedavni v Afganistanu, kjer so pasji nosovi najdragocenejši pripomoček pri odkrivanju eksplozivnih sredstev. Vse veščine učijo inštruktorji s poštenim, pristnim in spoštljivim odnosom do psa, kar je bilo videti tudi izven prizorišča. Program se je nadaljeval s prikazom obrambe, kot jo učijo pse v športni kinologiji v Kinološkem društvu Grosuplje, Brane Puš, vodja šolanja pri Kinološki zvezi Slovenije, pa je pojasnil način učenja in pomembnost pravilnega pristopa do psa. Prijazni hribček ob Lavričevi koči so si udeleženci piknika delili s skoraj pol stotnije kraških ovčarjev - Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije si ga je namreč izbralo za prizorišče svojega klubskega druženja, Mojca Emeršič, nova zavzeta predsednica društva pa je z veseljem pristala, da se kraški ovčarji predstavijo tudi obiskovalcem piknika. Kraševec je namreč edina slovenska avtohtona pasma, katere predstavnike, po opisu sodeč gre za predhodnike kraševcev, v svojih spisih omenja Janez Vajkard Valvasor že v 17. stoletju. Kraševec je pomemben del slovenske kulturne in naravne dediščine, srednje velik, čvrst pastirski pes z bujno gosto kovinsko sivo dlako. Kljub opoldanski vročini smo v sprevodu videli veliko število predstavnikov teh lepih psov, ki jim društvo počasi s trudom vrača mesto, ki si ga zaslužijo v slovenskih družinah. V zgodnjih popoldanskih urah se je predstavil tudi član Kinološkega društva Grosuplje Rajko Žagar, ki je letos osvojil laskavi naslov svetovnega prvaka v sledenju na svetovnem prvenstvu psov sledarjev v Avstriji. Člani KD Grosuplje so prikazali tudi vaje poslušnosti in program, po katerem šolajo pse vsi tisti skrbniki, ki želijo vzgojiti okolju in ljudem prijazne spremljevalce. V procesu šolanja pes spoznava okoliščine, vsakdanje v urbanem okolju, srečuje otroke, druge živali, udeležence v prometu... njegov skrbnik pa mora na izpitu obvladati tudi nekaj teoretičnega znanja. Vsi nastopajoči so se odlično izkazali. Vabilu na piknik so se odzvali tudi člani skupine za nastope, ki jo vodi Katarina Wallas pri Kinološkem društvu Krim. Njihovi kuž-ki so pokazali kar nekaj veščin, ki jih z nekaj truda lahko vsakdo nauči svojega kužka doma. Očitno je bilo, da kuž-ki opravljajo cel niz nalog z velikim veseljem, kljub temu da temperature niso Mojca Sajovic OŠ LOUISA ADAMIČA GROSUPLJE NA SVIZ-OVIH ŠPORTNIH IGRAH Šolsko leto gre h koncu in delavci OŠ Louisa Adamiča Grosuplje smo se zopet udeležili športnih iger, ki jih organizira Sindikat vzgoje in izobraževanja. Posamezniki smo se pomerili v odbojki, badmintonu, pikadu, lokostrelstvu, orientacijskem pohodu, balinanju, kegljanju, in metu na koš. Kot skupina pa smo tekmovali v različnih štafetnih ig- Kljub temu da smo se poslovili od lanskoletnega pokala, je bilo naše druženje prijetno in polno smeha. K temu je pripomogla tudi odlična izbira lokacije (športni kamp Pod skalco v Kamniku) in vreme. Da ni bilo lepega prekmalu konec, se je naše druženje nadaljevalo v pozne popoldanske ure ob klepetu, polnem vtisov tistega dne. Zahvaljujemo se za organizacijo naši sindikalni zaupnici Jani Tomažin. Že čakamo na naslednje SVIZ-ove igre! Udeleženci na igrah bile ravno po pasjem okusu. Skakanje, plazenje, skok skozi obroč, triki, igranje na klavir... vse je bilo paša za oči, psički pa so bili vsakič primerno nagrajeni za dobro opravljeno nalogo. Člani KD Krim so prikazali tudi novo kinološko disciplino, t.j. rally - obedience. Na v naprej pripravljenem prizorišču, opremljenem z napisi in navodili, vodnik vodi svojega psa čim bolj natančno, kužki različnih pasem pa so prizadevno ubogali. Očitno je bilo, da jim je delo, za katerega so seveda nagrajeni, v veselje. KD Krim se razlikuje od mnogih drugih društev tudi po posebnem odnosu do svojih tečajnikov, saj je način šolanja prilagojen pasmi in ne le starosti psa. Velik poudarek pa namenjajo tudi poučevanju vodnikov o pravilnem sporazumevanju s psom in uspehi tako nikakor ne morejo izostati. Katja Šporar je na Gradišče namesto psa pripeljala domačo pritlikavo kozico Spotty. Ko so postavili posebej zanjo narejene ovire za pasji šport agility, sta jih Katja in Spotty uspešno premagovali. Spotty obvlada tudi slalom in gugalnico. Resnici na ljubo vroč popoldan in pesek pod parkeljci namesto domače mehke trave Spotty ni bil najbolj po godu, vendar je občinstvo njun trud nagradilo s priznavajočim aplavzom. Le kdo je danes še tako sposoben in potrpežljiv, da nauči kozico pasjih veščin? Slovenski klub za bernske planšarske pse je tokrat predstavil svojo pasmo malo drugače: šest predstavnikov bernčkov je pripeljalo na prizorišče vsak svoj voziček, na enem od njih pa so žarele okusne jagode z Janč, namenjene vsem pasjim prijateljem, zbranim na Gradišču. Obiskovalci so izvedeli, da se bernski planšarski pes zelo hitro, v dnevu ali dveh, ob pravilni vzpodbudi nauči voziti voziček, saj je bilo nekoč to njihovo osnovno opravilo, ko so s kmetij centralne Švice vozili mleko v zbiralnice in sirarne. Karmen Zahariaš, inštruktorica šolanja v KD Krim, je za prisotne, še posebej za otroke, pripravila nekaj navodil, kako se odzvati pri srečanju s tujim psom, kako prepoznati, ali je pes nevaren in kako se najbolje zaščititi, če pes pokaže slabe namene. Povedala je tudi, da je tik pred dokončanjem njena uporabna zloženka na naštete teme, za katero upamo, da bo pokazala zanimanje kinološka stroka, pa seveda tudi vrtci in šole, kjer bi bila najbolj potrebna. Nemalo zanimanja občinstva pa je požela rdeča nit tokratnega piknika, to je izbor najlepših, najbolj simpatičnih in sploh »naj« kužkov, ki je potekal v štirih delih. Psi in psičke manjše rasti, ne glede na svoje poreklo - z rodovnikom ali brez njega - so se ločeno pomerili pred strogim sodniškim zborom, enako so se potrudili tudi tisti večje rasti. Finalni izbor je bil za žirijo, ki so jo sestavljali Brane Puš (KD Grosuplje), Iztok Peroci (Zeleni val) in Lidija Okleščen, mednarodna kinološka sodnica, težko delo, saj je bil vsak od sodelujočih nekaj posebnega. Naziv Miss Doggy si je prislužila kraševka Čajka skrbnice Branke Emeršič, med samci pa je v prepričljivem nastopu lovoriko Mister Doggy Zelenega vala 2006 odnesel Balder, bernski planšarski pes Uroša Karlina. Na pikniku so merili ne le lepoto in simpatičnost, pač pa tudi kinološko znanje, saj je v zaključnem delu piknika potekal tudi finalni del kviza »Spoznavajmo psa kot živalsko vrsto«. Vprašanja, ki jih je pripravil Jože Vidic, dr. vet. med., so predstavljala izziv poslušalcem »Pasjega vala« vse od januarja letos, izžreba- V občini Grosuplje je veliko ljudi in organizacij, ki že vrsto let uspešno delujejo na različnih področjih. Naselje Grosuplje je bilo pred kratkim preimenovano v mesto... Radio Zeleni val s sodelovanjem Grosupeljskih odmevov želi to raznoliko dogajanje z večmesečno akcijo »Kdo bo nosil zlati ključ Grosupljega?« predstaviti vsem občanom z vašo pomočjo. Prepričani smo, da bi se ljudje, ustanove in različne dejavnosti med seboj še bolje povezali, ko bi se domačini in na novo naseljeni prebivalci v Grosupljem čim bolje spoznali. V ta namen želimo izpeljati večmesečno akcijo glasovanja v različnih kategorijah. Odločitev, koga izpostaviti kot osebnost, podjetnika, kulturnika, športnika, naj klub/društvo, ki so z delovanjem na svojem področju dali pečat mestu in občini Grosuplje, pa prepuščamo vam. Glasovanje bo potekalo pod budnim očesom petčlanske komisije. V komisiji bodo sodelovali: • Marko Podvršnik, predstavnik Občine Grosuplje, • Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov, • Stanka Parkelj, vodja marketinga Radia Zeleni val, • Tanja Kenig, vodja informativne redakcije Radia Zeleni val in • Lado Kastelec, član skupščine in upravnega odbora Obrtne zbornice Grosuplje. ni nagrajenci iz vsake oddaje pa so dobili možnost, da se pomerijo med seboj za lepe nagrade še na pasjem pikniku. V velikem finalu je najbolj obsežno znanje pokazala Jadranka Kariž in tako z zasluženo lepo nagrado prav gotovo razveselila svojega španjela. V senci krošenj gostih lip je celo popoldne delovala trgovinica s potrebščinami in pripomočki, ki jih ne more pogrešati noben paski skrbnik. Tina Perko s sodelavci je prizadevno odgovarjala na vprašanja prisotnih. Veterinarsko posvetovalnico in veterinarsko skrb za udeležence je prevzel Roman Gros, dr. vet. med. iz Veterinarske ambulante Buba iz Grosupljega. Da je prizadevna Stanka Parkelj, vodja marketinga Zelenega vala, lahko razveselila vse nastopajoče z drobnimi darilci in vse zmagovalce z lepimi nagradami, so poskrbeli sponzorji prireditve. Vsem gre - v časih, ki sponzorstvu niso ravno naklonjeni, še posebej iskrena zahvala. Klepet o pasjih temah se je zavlekel še pozno v večer, ko je utihnil pasji lajež in so utrujeni kosmatinci polegli ob noge svojih skrbnikov. Nikakor ne gre prezreti, da so bili vsi lepo vzgojeni in strpni drug do drugega. Srečali so se stari prijatelji, stkala so se nova poznanstva, vsi udeleženci pa so si bili edini, naj to ne bo zadnje pasje srečanje pod okriliem Zelenega vala in revije Moj pes. m Vse fotografije Dragica Kaiser Revija kraševcev. Izbor bo potekal do 1. 12. 2006 z zaključno svečano prireditvijo z zanimivim kultur-no-umetniškim programom konec meseca decembra, ko bomo podelili ZLATE KLJUČE GROSUPLJEGA. O projektu pa prisluhnite vsak petek ob 17. uri na frekvencah Radia Zeleni val, kjer bomo v polurni oddaji predstavljali zgodovino Grosupljega, osebnosti in potek glasovanja. Pridružite se in glasujete v naslednjih kategorijah: • OBČAN/KA OBČINE GROSUPLJE, • NAJ PODJETNIK, • IZREDNI ŠPORTNIK, • IZREDNI KULTURNIK, • NAJBOLŠE DRUŠTVO/KLUB. POMEMBNO V ZVEZI S POŠILJANJEM GLASOVNIC! Bralci Grosupeljskih odmevov lahko glasujete vsak mesec do 15. v naslednjem mesecu (za julijsko številko do 15. avgusta), zato izrežite glasovnico in jo oddajte na najbližjo pošto čim prej! Po internetu lahko v vsakem tekočem mesecu oddate eno glasovnico kadarkoli od 1. do zadnjega v mesecu. Pravilno izpolnjene glasovnice, poslane po elektronski pošti bomo v uredništvu natisnili in jih skupaj s poslanimi glasovnicami po pošti dali v boben. Izžrebane glasovnice bomo nagradili na zaključni prireditvi ob koncu leta 2006. Radio Zeleni val, odgovorni urednik Boris Peterka NIKO MIHICINAC K.D. IPREMIČNII KOLODVORSKA 3,12% GROSUPLJE TEL: 01-786 56 60, FAX: 01-786 56 65 GSM: 041-405 258 SMS: 405258@LINUX. MOBITEi M0@MIMMC-NEPREI UM: L.SI \si ■NINE.SI Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! IŠČEMO GOZDNE DELAVCE DELO JE NA OBMOČJU DO 40 km IZVEN LJUBLJANE. ČE IMATE VESELJE DO DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJO VSEBINO (NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN TELEFONSKA ŠTEVILKA) NA NASLOV: GOZD LJUBLJANA d.d., TRŽAŠKA CESTA 2, p.p. 229, 1001 LJUBLJANA. MALI OGLASI Potrebujete občasno pomoč v gospodinjstvu: čiščenje, urejanje stanovanja, likanje ... Pokličite na tel.: 040 539 - 313 Tričlanska družina išče starejše ljudi, katere bi oskrbovali v zameno za bivanje. Tel: 041 248 398 lipolnitv¿tjuinp -j ¡11 Qtoiu]tii ¿0 Ubtone ku-«go+; -h to-Jyjn; predtog ni ogunert »ke sh; rietomu poti? 1 stos PietJkigg ni mu K^k^j iui^ tu (¿ušh.v n ifnef v oti ni C' Osovflk; t K r ^ v i/pc'n*»n?. tw*) m g Cfcucvr cq ifOM vsetiuM]* v=(K I» tilil gUsuje «n vgl rfleBČnO Čigavi cio j.iošiiile fč ny5k.1v Padio Se leni val. Bp. Slivnica 16. 1290 Grosuplje. £>iJpiKjr/i y gsgvriit; l^g :,H,M<.:.'. .>^0 syn \ [HrsyirKj5! , ktiTuSii;.. rilttG-Ci no OrfiniO OupSO! Gtgeo^TTVC 1 KDO &O NOSIL ZLATI KLJUČ GROSUPLJEGA?" GlOSOvCulK; bo LiO'Ck;kJ hjti L-oko «iloi-o slici -j ¿c:oiii vi*. N V1WwieiBri.c1l.cofm pod iiisiko bo rioi jioi kJi„c Uiosutliotiof'' ZLATARSTVO GROS, ELSTAB, AVTOLICARSTVO Č&CO.i ZAKLJUČNA GRADBENA DELA JANKO HREN, TAXI RONDA. EKIPA SPIN (Mateja, Uroš, Klemen) Kralja 2 Obrtna cona pod slivniskim hribom PRI KAS DOBITE VSE ZA LOV IN RIBOLOV TER MODNE ŽENSKE. IN MOŠKE KLOBUKE I Rodne cene fer$> jOp jjj -akciji' ' 1 jjl prodaja nallrmt . ;1 ■ Ifflro ; ■ 1 m PRIČAKUJEMO VAS! % POPUSTA VELjJ TEČAJ ROLANJA »SPIN« Na športnem igrišču Osnovne šole Brinje je od 19. do 23. junija 2006 potekal začetni tečaj rolanja za otroke. Glede na veliko zanimanje za tovrstno obliko rekreacije in športa smo se odločili, da v septembru organiziramo tako začetni kot tudi nadaljevalni tečaj rolanja. V septembru se bodo v tečaj lahko prijavili vsi, tako MLADI kot ODRASLI, saj starostneomejitve ne bo. Termini in število prijav bodo ¿omejeni, zato s prijavo ne odlašajte. Več informacij in prijave: :eja (040/166-337) ali Uroš (031/369-759). Zahvaljujemo se našim sponzorjem, brez katerih tečaja ro-Janjajra|jmogli izpeljati: Medijski sponzor radio ZELENI ' ^SILVECO, SIGRAM SITOTISK, OMAPLAST, KONGO Gril PRODAJNI PROGRAM * keramične ploščice • granifogres • masažne kadi • tuš kabine • sanitarna keramika • kopalniško pohištvo * laminati ♦ talne obloge ♦ gradbeni material in orodja * barve, Jaki, lepila • mavčne plošče • pohištveno železo Z možnostjo razreza 00 PE GROSUPLJE Kolodvorska 3 01/78 62 925 HRANILNICA lon ni čil ni promet, osebni in podjetniški računi e-lon NOVOST - ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA FIZIČNE OSEBE POSLOVANJE ENOSTAVNO - HITRO - CENEJE - VARNO DO KONCA MAJA PRISTOPNINE NI! ~ m ^ ~^-- ■ bankomat hranilnice na kolodvorsiocesti vam je na-vouo 24 ur varčevanja s konkurenčnimi obrestnimi meramt prejemanje plače na osebni račun limiti, trajjjjik^ poplačila drugih obveznosti potrošniški krediti v enem dnevu tudi do-6 let plačilo položnic po najugodnejši tarifi_ ugodni tečaji menjalnice www.lon.si - e-pošta: info@lon.si — Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način