Dopisi. Iz Maribora. (C. kr. p o š t a a h r a a i 1nica.) lmeaitaa je naprava — c. kr. poštaa araailaica. Sedaj ji teče že 5. leto ia rokab iaiamo od aje 4. letao poroeilo, to je za leto 1887. Le-to aam kaže, da aapreduje leto za letom ter ai pridobiva čedalje več tal med proatim ljudstvom. Za to se je tudi le, če gre za pravo, vstvarila. Laai je vzprejela od 597.708 oseb v celem 15.283.133 gld. 55 kr., izvzelo pa je 339.473 oseb v celem 13,322.970 gld. 12 kr. Po takem je oatalo laai aa aovo v braailaiei deaarja 1,9(50.160 gld. 43 kr. Novih kajižic je dobilo laai 117.863 oaeb, po polaem pa se je izplačalo na 65.086 kajižic. Oatalo je torej aovih kBjižic v hraailaici 52.777, vseh skupaj pa je deaarja še v ajej aa 597.931 kajižicah ia sicer za 12,712.502 gld. 59 kr. Štajarskih prebivalcev ima v c. kr. poštai braailaici 29.417, koroških8437; kraajskih. 7456. primorskih 14.967 ia dalaiatiaskih 3600. Na Štajarakem jih ima v ajej izmed 1000 prebivalcev 23, aa Koroškem 24, aa Kraajakem 15, aa Primorskem 22 ia v Dalmaeiji 7 deaarja. Kar ae tiče spola vložaikov, poroča se, da še ima 35.240 moških, 17.651 žeaakib ia 114 društev deaarja aa kajižicah. Nemakih kajižic pa je v celem 43.016, aloveaskib 427 ia hrvaških 30. Ostale pa ao v drugih jezicih, v českem, poljakem, ruskem, laškem ia rumuaskem. V zadajeai jih je aajmaaj, samo 18, aajveč pa jih je v českem jeziku 5137. Toliko jili je laai novih oatalo še veljavnib, v celem pa je še veljavaib 4530 v slov. jeziku. No aekaj je to že, toda število slov. kajižic je še vae premajhao, aekaj za to, ker želimo, naj ae aaših ]judi posluži več te v reaaici Ijudomile aaprave, aaj se v ajej aajmaajši zaesek vzprejme ia tacega si pribraai vsako družiače lebko, ako le boče ia tudi daleč aima ga aositi, prva pošta, h kateri pride, mu ga vzprejme. Nekaj pa se aaai potlej zdi število alov. kajižic preaizko, ker je prav verjetao, da vzame marsikateri Sloveaec aemško za ljubo ter Be tirja aloveaske. Taka mora se mu dati aa vsaki pošti, ki je aabiralaica c. kr. poštae hraailaice, ako jo tirja. Ne vemo pa uzroka, zakaj bi je ae tirjal v jeziku, ki ga zaatopi. Kolikor vemo, zapovedaao je tudi trdo aabiralaicam, da mo- rajo ia aaj radi dajo kajižico v tiatem jeziku, v katerem jih aagovori clovek. ki hoče kaj vložiti. Tedaj pa, Sloveaci, vlagajte pridao v c. kr. poštao hraail bico, to aam bode zaameaje, da ste varčai, da skrbite za-se ia za svoje. ali tirjajte tudi vselej slov. kajižice, da sami izzBate, kaj ate vložili ia kako imate ravaati, da dobote, ce postaae sila deaar iz nje brez vaake težave. Iz Ljubljane. (Podkovska šola) V prvem tečaji 1887 obiskavalo je našo podkovsko šolo 5 učeacev, kateri so koacem juaija delali izpit iz podkovstva ia ogledovaaja klavae živiae ia mesa. Trije učeaci izžolali so ae aa lastae stroške, dva učenca imela sta štipendije. Teh učeacev bili so trije iz Kraajakega, edea Stajarec (Sloveaec), edea Hrvat. Vai so povoljao aapredovali, akušajo prestali so vsi z dobrim vspehom. V drugem tečaji obiakovalo je podkovsko šolo zopet 5 učeacev, vsem peterim podelile so ae štipeadije, pri skušaji koacem decembra pokazali so tudi ti ačeaei povoljea uspeh, edea dobil je red rprav dobro", štirje ,,dobro", edea ,,zadostao". Vsi učeaci druzega teeaja bili so Kraajci. V podkovski šoli vraile so ae tudi leta 1887, skušaje iz podkovstva za kovače, kateri aiao obiskavali podkovske šole. Koacem juaija prišlo je k akušaji 22 kovačev ia sicer prvikrat 14, 8 kovačev pa poaavljalo je skušajo, ker so leta 1886 propadli. Od teh 22 preatalo je pa le 15 kovačev skušajo z zadostaim vspehom ia sicer od 14 prvikrat prišlih 11, od 8 poaavljajočih pa 4, 3 kovači smejo torej še eakrat poaavljati skušajo. 4, ki so drugič propadli, pa morajo obiskati šolo, ako hočejo še dalje pečati se a podkovstvom. Koacem decembra prišlo je k skušaji 13 kovačev ia sicer prvikrat 10, 3 poaavljali ao skušajo. Iz 10 kovačev, ki ao prišli prvokrat, propadla sta 2, od drugih prišlib 3 pa še mora 1 obiakati šolo. Po aarodTioati bilo je med iz tea 45 kovačev 25 Kraajcev ia 10 štajarskih Slovencev. Skuaaji iz ogledovaaja klavae živiae ia mesa podvrgla sta se meseca juaija 1887. leta edea kovaški mojster ia edea poseataik, a pri obeh ai bilo povoljaega vspeka, zatoraj je edea teb kaadidatov poBavljal skušajo, meeeca decernbra ia takrat bil potrjea. V izpraševalao komiaijo za skušaje kovačev imeaovala je visoka c. kr. deželaa vlada tudi letos vodjo podkovake šole kot prvosedaika, kot izpraševalca pa c. kr. deželaega živiaozdravaika gosp. Wagaerja ia učitelja podkovske šole gosp. Šlegelaa. Tudi leta 1887 delile ao ae uataaove ubogim učeacem podkovske šole, ia sicer vsled blagodušaosti vis. c. kr. miaiateratva za poljedelstvo, via. deželaega zbora kraajakega ia kraajske araailaice. Kakor prejšaje leto, tako so tudi letoa imeli učeaci dovolj priložaosti izvežbati ae praktičao ne samo v podkovstvu. ampak tadi v drugih živiaskih bolezaib, podkovalo se je aamreč leta 1887 v podkovski aoli 1886 koaj, a tudi v bolaišaici narastel je materijal za poduk, bilo je namreč oadi oskrbovaaih 96 bolaih koaj, 3 krave, 2 kozi, 3 mačke ia 26 psov. Tudi letos aodili ao učeaci v mestao klavaico ia tam praktičao 8e vežbali v ogledovaaji klavae živiae ia mesa. Vsi učeaci obeh tečajev staaovali ao v šolski hiši ia so se razua enega obaašali izgledao. Tako poročilo šole.