249. številka. Trst, v torek 29. oktobra 1901. Tečaj XXVI ..Bdlnoat" lziajt eikrat a* Jan. raru/i nedelj ta prunito*. od 4. ari Varovalna znaša • ta. celo .............. kroa za pol leta .........12 „ za -etrt leta ........ <5 „ za an mesec........ S kroni .tiofnino e plačevati naprej. Na e brez prilo€«i»- *m mrav« ne . maja 1^97 št. 9839, kos IX. ju.-1, nar. lista, se je to delno razmerje nekoliko premenilo — ne čisto pravilno — in ustanovilo vsakemu višjesodnemu okrožju gotovo število svetnikov v VII. činu, kakor pred-stojn.kov okrajnim sodiščem. Vsled omenjenih določil prihaja vsaki okrajni sodnik, ako ni |K>sebnih protivnih razlogov, na svojem starem mestu brez kake prošnje v VII. plačilni razred, ko je bilo od palo gotovo število njegovih, | h > činu starejših prednikov. Povod temu, pred vsem gmotnemu poboljfiku, je bil, da je državna uprava hotela okrajne sodnike trajno pridržati na njihovih mestih, in sicer in čisto racijonalnih razlogov, da bi dobri justici v korist dobro poznali krajevne in osobne razmere svojega okrožja ter da bi radi rodbinskih in drugih okolnosti ne silili k zlK»rnim sodiščem. Videli bomo, da se s tem vsaj zadnje omenjena želja okrajnih sodnikov ni mogla dovolj zajeziti. Pri sodnih tajnikih in substitutih se ni uvedel jednak način avaneementa, ker so se tedaj svetniki pri zbornih sodiščih in državni pravdniki skoro brez izjeme jemali iz njih. To pa sedaj ni več v navadi, ampak okrajni sodniki, ki so postali vsled cit, zakona deželni svetniki, premeščajo se potem k zbornemu sodišču, Tajniki in suhstituti pa ostajajo, kar so bili. Ta proces je lahko posneti iz kon-kretalnih statusov, ler navesti hočemo jk>-datke 1. 11HM) iz statusov za više sodišče gra-ško in tržaško, katera sta nam na razpolago; ti se tuli na- najbolj tičejo. Na gr&škem vi&em dež. sodišču je v VIII. plačilnem redu: okrajnih sodnikov 47, sodu.h tajnikov 49, substitutov 20; 1. 1900 je prišlo v VII. red : okrajnih sodnikov 7, sodnih tajnikov 3, substitutov 2. P O I) i. I 8 T K K Za dežjem solnce sije. — Pove-: I z prejšnjih -t..letij ; prevel Bakovič. --1» godilo se je nekega dne, da je Ed-vard moral v mesto. Stari Rodrigo ga je namreč o razn h prilikah pošiljal po raznih opravkih, da si mladi mož na ta način pri- J dobi potrebne skušnje in spretnosti. Zlasti j pa je bil staremu možu ta namen, da grof sjNi/na pridnost in zmožnost mladeniče vo. Po-! sebno o slabih vremenih je Rodrigu prihajalo prav, da je mogel pošiljati Edvarda. V takem vremenu je namreč posebno občutil posledice nekega udarca, ki ga je bil prejel v mladih letih. Ob takih prilikah je imel Rodrigo navado, da je posedal na svojem stolu in razmišljal o tem in onem... med tem, ko je Lavra opravljala hišna dela. A ko je dovršila, je navadno sela k njemu in mu čitala zanimive stvari iz knjige. Tako je bilo tudi onega dne. Zunaj je bilo slabo vreme. Veter je bučal liki valovje, 1 Pripomniti velja, da sta od navedenih 3 sodnih tajnikov prišla v VII. čiu 2 samo tak6, da sta zaprosila mesto okrajnega sodnika na deželi, da je torej pri zbornem in sicer drugem sodišču avanziral jeden sam tajnik. Isti sodni tajnik je bil v tem činu že pred sodno organizacijo 1897 1., štirje okrajni sodniki pa so prišli v VII. čin, čeprav so bili VIII. čin dosegli še le z organizacijo 1. 1897. Dalje je služilo 1. 1900 v sodni službi od imenovanih čez 20 let: sednih tajnikov 18, okr. sodnikov 9. V okrožju primorskega (tržaškega) višega sodišča je avancement sodnih uradnikov liolji, posebno, ako umejo vse deželne jezike; vendar se kaže tudi jednako nepravilno razmerje. Tu je bilo 1. 1900 v VIII. činu : okrajnih sodnikov 12, sod. tajnikov 29, substitutov 5; 1. 1900 sta prišla v VII. čin le 2 okr. sodnika ; leta 1900 služilo je čez 14 let le 9 sodnih tajnikov. (Pride še.) Nekoliko odgovora. (Iz učit. krogov na Goriškem.) (Dalje.) Sumničenje pa je, da se je tendencijozno spravilo to vprašanje v »Edinost«. Resnica je, da večina učiteljstva je pri napredni stranki, a resnica je tudi, da manjšina je proti tej, ali pa tava zunaj strank. To t>ri-znava tudi »Soča«, čemu torej ves krik?! Da bi pa bila tista kopica »Slomškarjev« tako neznatna, kakor se trdi, ne verjame nikdo, ki hoče vedeti res ;ično stanje. T e r o r i z e m je h u d, to se je pokazalo dne 2. t. m. pri »Jelenu«, a kdo more prigovarjati, da je tako postopanje s kolegi — pravo indaneprovzroči še veče razcepi jeuosti?! Kadar je začelo iti narazen, gre rado in pojde vedno z večosilo in v večem številu. Boste videli, da bo tako! Tisto vedno sumničenje, da bi bil dopisu;k »Slomškar«, ni dostojno resne Btvarne polemike. Ne vem pa, kako bi označil trditev, da bi dopisnik »Edinosti« rad videl razcepljenost, marveč je resnica ta, da ga boli že taka razcepljenost, kakor-šnaje že zdaj, a se boji, da bo še veča. »le pač ljudij v nas Slovencih, ki ne morejo prenesti mirne in stvarne besede, ampak da kar in brez vsacega vzroka po-grabljajo jh> cepcu, s katerim mahajo le pre-pogostoma celo po svojih — somišljenikih ! ! Tak način pisarenja ne rodi dobrih razmer ampak vedno le ravs in kavs, kakoršnjega smo že vajeni na Goriškem. Ta in oni je morda pri tem v svojem elementu, ali nekdo je. ki le trpi pri tem in ta nekdo je — naš narod slovenski !! Le logično se vri vidi, ako št tu trdil, da ni dosti upanja, da bi se z boljšale gmotne naše razmere, a ho tudi dobimo jednega po-slanca-učttelja. Ako bi bili Stovenri jedini v deželnem zboru, no. potem bi /tilo nekaj nade. A tedaj se n i hotelo slišati o učitelju-poslancu ! Zdaj pa, ko boste v zbornici gotovo dve slovenski stranki, absorbiral bo medsebojni boj vse mori in slovenski stranki ne bosti imeli ni rana, ni volje, najmanje pa — mori r to. da bi se mogli resno l/rigati za naše vprašanje. 1'oglejmo le zadnje zasedanje našega deželnega zbora! Koliko rasa je šlo v izgubo radi prepira med slovenskimi poslanci, a na rešitev zakonskega načrta v preskrbovanje naših udov in sirot in onih reveže v penzijoti istov in tistih, ki so zreli za pokojnino, ni bilo časa, ampak se je načrt zopet vrnil tja, od koder je prišel, namreč deželnemu odboru. Tako postopanje z našim vprašanjem mi je potisnilo pero v roko in nič druzega ne! V prihodnje, ko bo razcepljenost na slovenski strani v deželni zbornici še veča. bo še slabe je l Ali morda ne?! Jaz bom gotovo najveseleji če razmere pokažejo, da sem se varal. Brez najmanjšega dokaza trdi »Soča« — da je dopisnik »Edinosti« ;mel namen, hujskati in dražiti proti napredni stranki. »Soča« ve sama predobro, da je odpahnila od sebe se svojo neumestno pisavo marsikaterega učitelja in neučitelja, ki je že mnogo deloval v blagor naroda. Ako pa se kdo od istih oglaša kje drugod in ne v »Soči«, oa hajd po njem ! Čudni pojavi. Dvojna mera pač tudi tu. In vendar je znano, da so gospoda pri »Soči« včasih sami inspiririali dopise in članke v druge liste ! Zdaj pa naj bi bilo drugače, sedaj naj bi nikdo drugi ne smel vsprejemati glasov iz dežele Goriške. (Pride še.) Politični pregled. V TRSTU, due oktobra 1901 O položaju. Vse kaže, da se je Kor-ber izvil le iz skrajne zadrege, ki je hotela vzeli sapo njegovemu ministerstvu, da pa o resničnem zboljšanju položaja ni z daleka ni možno govoriti. Da so stranke privolile v to, da Be umaknejo razni nujni predlogi in da se prične prvo čitanje proračuna, do tega sta, po našem menenju, dovela v glavnem dva vzroka. Proračunska debata je v našem parlamentu glavna prilika stran- ko se bliža huda ura. Dež je padal v potokih... Kar je bilo čuti m »Čno trkanje po vratih. — Moj Bog, je vskliknila Lavra, pa ne da bi se Edvard vračal ob takem vremenu ! — Ni mogoče, je odgovoril Rodrigo, prenatančen je v službi, da bi kaj zanemaril; zato ni možno, da bi mogel priti že nazaj. Poglej torej, Lavra, kdo da je ! La\ ra je odšla, kakor jej je veleval oče in se je vrnila kmalo s sporočilom, da pred vratmi stoji neki potnik, ves premočen od dežja, in ki prosi, naj bi ga pustili pod streho! — Odpri mu hitro in pusti ga notri ! — je veleval Rodrigo nekoliko nejevoljno, pa pripravi tudi kaj večerje in naloži služkinji, da za potnika priredi sobo. Potnik je stopil v sobo. Bil je še mlad mož. Bil je sicer izdelan od potovanja in slabega vremena, a videti mu je bilo vendar, da je izobražen človek. — Dovolite, je prosil, da se malo ustavim v vaši hiši, dokler ne poneha slabo vreme. — Prav rad, je odgovoril vsikdar gostoljubni Rodrigu. Hej, Ivan, je zaklical hlapcu, spravi gospodovega konja v hlev ! A kar je na konju, prinesi v sobo! Na željo potnikovo, ki je bil ves premočen in bi se rad preoblekel, so sproveli ptujca v določeno mu sobo. A predno je le-1 a odšel za služabnikom, ga je poprosil Rodrigo, naj se povrne, čim se je preoblekel, da se nekoliko okrepča. Ptujec je to ponudbo hvaležno vsprejel. Medtem je Rodrigo mirno kadil iz svoje pipe, kakor da se ni zgodilo nič nenavadnega. Ko se je ptujec vrnil z urejeno toaleto, je še bolj napravljal utis izobraženega človeka. — Oprostite, da si, kakor ptujec, dovoljujem tako izkoriščati vašo gostoljubnost — se je opravičeval ptujec. — Prosim, prosim, moja hiša vam je na razpolago — je odvrnil Rodrigo najpri-jazneje. Ptujec se je predstavil za markija P. iz Pariza in je začel pripovedovati, da ima tam veliko premoženje, da živi kakor zasebnik in kam, da iznašajo svoje želje, svoje zahteve, svoje tožbe. Take razprave pogrešamo že dolgo — odkar so Nemci etablirali obstruk-cijo kakor zakonito in dovoljeno sredstvo parlamentarne taktike. Naravno je torej, da se je strankam mnogo nabralo v tem času, kar bi rade povedale in tla si torej v svojem interesu žele zopet enkrat proračunske razprave. Drugi vzrok pa je ta, da imajo stranke nekakov strah pred novimi volitvami in sicer to deloma iz ebzirnosti do volilcev, katere bi brez smotra zopet pognali v divji boj, in pa tudi iz osebnih motivov gospode poslancev. Kdor že ima mandat, ga najraje — obdrži. Dokler pa stranke le iz takih vzrokov odjenjujejo pred vlado, ni smeti niti govoriti o zboljšanju položaja. Testo se je sicer nekoliko ohladilo, da se ne dviga, ali kvas je vedno v njem in treba le, da temperatura nekoliko poskoči — kar se lahko zgodi ob najmanji priliki — pa bo kipelo zopet. Kako so Nemci pripravljeni, da poskočijo, priznava danes tudi »Neue Freie Presse«, ki žuga Korberju, da vsaka koncesija Čehom bi po-menjala za Nemce napoved vojne... Zboljšanje položaja, odpravo nevarnosti, viseče nad parlamentom, si je možno misliti torej le, ako bi se Čehi odpovedali za dogledne čase vsaki zahtevi. Da pa na to ni misliti, to pravi že fakt, da Rezeka kriza vendar le obstoji. Možu se bržkone zdi, da mora po-loženje zanj kmalu postati mučno, ker ve kako je Korberjev kabinet neizprosno obvezan na diktate iz nemških strank, a ve tudi, kako mislijo in kaj namerjajo Cehi. Praška »Politik« je te dni, ko je govorila o grozodejstvih nemških bokserjev ▼ Litovlu na Moravskem, zaključila svoj članek z besedami: Sicer pa narod češki vsikdar najde sredstev, da se ubrani Steinove teorije (ta poslanec je namreč zagrozil Čehom, da pridejo zanje še hujše stvari nego so bile v Liitovlu); potem Elvertove prakse (ta mož n višesedni svetovalec pa je bil eden voditeljev rečene bokserske ekspedicije v Litovle) ; in slednjič se ubrani; tudi Korberjeve — nevtralnosti! Tako se tudi utegne zgoditi. Češko vprašanje je grobišče že mnogih avstrijskih ministerstev. Na tem grobišču se utegnejo, in morda praj, nedo si misli on, vršiti tudi fu-neralije kabineta Korberjevega.... Madjarsko umešavanje v avstrijske stvari. K temu perečemu predmetu, s katerim smo se tudi mi mnogo bavili zadnje dni, je prinesel list »Neues Pester Journal« članek, ki je jako instruktiven. Z ozirom na da potuje za zabavo. Italija je prva dežela, v katero se je namenil. Ogledati si hoče sta-rodavnosti in znamenitosti v italijanskih mestih. V navado pa da mu je, da potuje brez spremstva. Tako se giblje svobodneje in more, kakor se mu zljublja, opazovati ljudstvo in njegove običaje. Rodrigo mu je pritrjal. Tako sta se raz-govarjala precej časa in tudi potem, ko je služkinja jela prirejati mizo. Čim je bilo vse pripravljeno, je došla h mizi tudi Lavra. Ptujec, ki se je gibal z lahkoto človeka, ki je vajen gibati se v svetu, jej je delal poklone, da ga veseli, da more spoznavati hčerko toli ljubeznjivega očeta. Vendar se mu je videlo, da je presenečen. Pričakoval je, da bo videl navadao kmečko deklč ; tem bolj ga je Lavra očarala se svojo lepoto in svojim sigurnim in finim vedenjem. Ves njeni pojav je bil poln gracijoznosti, lice omamljivo simpatično in vedenje deklice, ki je užila dobro vzgojo. Ko bo tako pri mizi sedeli, ptujec kar ni mogel obrnit: očesa od Lavre .. . (Pride še.) znan: Korberjev govor, v katerem je mož tako pogumno rožljal s sabljo in ki je izzval silno valovenje po vseh, vsakodobni vladi služečsh — tintnikih, pravi gori omenjen! ogrski vir : »Povsem neopravičeni napa«! g. dra .K"»r-berja na Ogrsko nudi pa dobrodošlo priliko, da malce posvetimo v razmerje, ki se je razvilo med avstrijskim in ogrskim ministerskim pred-tednikom v dobi njiju hkratnega poslovanja. Z dozdevno opravičenostjo se je bilo do sedaj tega meneuja, tla so ti odnošaji oeebno naj prija z nej i in stvarno najprijetneji. Sodili so cek», da je g. Szell, ne da bi bil prestopil s roja poloomočja, k u m o v a 1 postanku ministerstva Korberje-vega. Te^a domnevanja ni smeti slabo tolmačiti. Ministerskemu predsedniku ogrskemu ne pr stoji pravica, da bi prigovarjal v či*to avstrijskih stvareh, istotako, kakor bi mi odločno zavrnili, ako bi se kakov načelnik avstrijskega ministerstva hotel umešjvati v naše stvari. O tisočerih od m »saj i h ined obema drž-vama monarhije, pred vsem o skupnosti monarnije in radi iz iste nastajajočih identičnih interesov, pa se vidi skoro naravno, ako inož take avtoritete in take polkiške tankoćutnosti, kakor je Koloman Szell, ne more stati na strani, ko v sosednji državi treba rešiti težko, tudi nas toli blizo dotikajočo se krizo. Povprašajte enkrat le grofa Frana Thuna, in listajte le v beležkah pokojnega dra. Kaizla, pa izveste se je v slednjem času dogodilo več bitk. Dne 15. t. m. se je isti polkovnik blizu Zervork-fon teine moral bojevati z burskima »koman-doma« Grobelaar in Krasmus, katera sta njegove čete napadla od zadej in na straneh ; Buri rta so bili odbiti. Istotako da je polkov-oik Henrv dne 26. t. m. pregnal burskega poveljnika Nieuvenhout a iz močne pozicije — blizu KoflVfonteina. to, kar mislijo o njem oni, ki ga redijo. Bravo Cavalich ! I je smejte se ! Saj se lahko smejete; saj se Vam dobro godi poti visokim protektoratom laško-židovske camorre na magistratu. Ako bi bil — da ne rečemo kaj hudega — mož, ne l>i se smejal. Res, da imate za seboj četico nezavednih, in nevednih, ki plešejo, kakor jim Vi godete. Ali ne pozabite, dragi gospod magistratovec, na laški Iz Hamburga se je te dni odposlalo j pregovor: »II tempo e galantuomo!« Za danes mnogo živeža za angležko vojsko v južni ! se poslovJjamo od Vas z rekom: kdor Be Afriki. I poslednji smeje, se najbolje smeje. Na svide- V Moskvi so se vršile včeraj pred an-! nje don Giovanni Cavalich ! Pozdravite, gležkim konzulatom hrupne protiangležke ' prosimo tistega goBpoda župnika, ki je demonstracije. Tržaške vesti. Osebna vest. C. kr. trgovinsko mini 8voječasno klečal pred tržaškim Židom, in sicer klečal iz namenov, ki so jako jako — ! posvetni! Poslovivši se od gospoda župnika, bi . prosili našo javnost, naj sodi, kako označenje sterstvo jc poštnega asistenta Friderika ^luži list, ki baje hoče služiti interesom na- Forsterja v Trstu na njegovo prošnjo roda slovenskega, a mu vendar dopušča pridelilo postnemu uradu na c. k. avstrijskem vest, da se idtntifikuje z možem — pa da poslaništvu v Carigradn. naJ je tudi duhovnik —, ki je, a ne slepo, Pogreb pok. Kristine Pisčanc v Ro- ampak zavedno orodje tiste gospodovalne rovali proteste proti temu, tla se delavec , .. , . t, i. . , - uiirnorip ki ie zakonitega zastopnika naroda domačin zistematično in neusmiljeno izključi janu je bil dostojen ugleda, ki gaje pokojna stgnone, ki je zakonitega £u»u*pu>&a u* .,,».. _____• .. ......I„:u „ p«;—„ slovenskega z brahiialno silo vrgla iz zbor- od domačega dela! Ali na to stran s< Iz delavskih krogov smo prejeli : Kam naj gredo delavci is!;at si kruha, a zima je pred durmi ! Kako naj gre delavec v svet v tej dobi, in še posebno, če je — brez sredstev ?! Će je kje v Trstu dela za 100 delavcev, našteješ lahko najmanje 80 regni-oolov in če gre po sreči, je poleg njih, da ali ne, kakih 20 domačinov. A ni samo to. Ti poslednji morajo opravljati najtežja in najslabša tlela. Na vsakem l>oljem mestu pa je italijanski priklatež. In tla je kupa grenkobe za nas do vrha polna, sme se regnicolo ujedati, kolikor hoče, sme žaliti in provocirati s povdarjanjein, da v Trstu so oni gospodarji, da tu so njihova tla (!!) itd., doći m mora domačin molčati in potrpežljivo prenašati vse to, ako noče, da mu je gorjć! Tu bi |bilo mesta za socijal. voditelje, tla bi se postavili v varstvo svojih delavcev ! Mesto da ščuvajo proti narodni stranki, proti družbi sv. Cirila in Metodija, proti svojim lastn in rojakom, naj bi se raje malo obrnili v mestno plinarno in na razna podjetja in naj bi organi- dela vec-uča gospica uživala v narodnih krogih v Rojanu slovenskega z brahijalno silo vrgl ........ t L. . . in v mestu ! Udeležba je bila naravnost niče samo za u>, ker se je drznil braniti gospodje socijalist: slep. in gluhi. Kaj je nek! ogromna, ako pomislimo, daje bilo predpo- Bpomin - preminolega vladike cerkve kr- mari kakemu Ucekarju akt, tud, na tisoče ludne in na delavnik. Kar je le moglo v šČPnske in rimsko-katoliške!!! naših delavcev morajo knzem gledat, kako Rojanu, je prihitelo, da skaže v cvetju let Nismo napisali te apostrofe morda v ; dela in služi tnjinec, ter morajo stradat, pr, preminoli devojki poslednjo čast. Vencev je nadi, da napravimo kaj utiša na 'gospodo, ki tem. A to je vse kaj druzega za Ucekarja ,n bilo 14 med temi oni društva »Zarja« s tra- skladajo omenjeni list se svojimi mislimi! družbo.... s tak,m. lapal.jam, j.m ne smete kori v narodnih barvah. Pokojnico so poko- Ne - ker vemo, da ne opravlja koristnega prihajati!! Rad, tega ne treba nj.m, da bi s, p o b I i ž n j i h stvari o deležu, ki ga H _ ua (Jražine __ na pokopališču de\* oni, ki mlati slamo, v kateri ni več belili lase; fcaj mej slovenskim, delavci je Se je imel ministerski predsednik v Barkovijah jfaj počjva v miru, blaga de- zrna. Predobro vemo, daje v srcih tista go- nekaj takih, ki ne znajo — gledati! ogrski na instradiranju novega vojka? y zeralji slovenski, katero je ljubila z *pode postalo ledena mrzlo in da jim je za- B r e z p o s e 1 e n d e 1 a v e c. kurza v Avstriji, ne da bil iskal VBem'0ffnjera mlade duše ! mrlo vse, kar bi moglo ohranjati s 1 o v e n s k o Slednjič je pricapljal tlldl »Piceolo.« tega ti e I e ž a.c >Mir< Jnrizze. Iz Rojana nam čutstvovanje. Ali napisali smo to apostrofo, večkrat smo omenjali v našem listu, kako Kdo ne u meje tega? Po domače, po p0r0Čaj0. Xaš župnik ima vedno v svojih da opozorimo, kako odgovornost si nakladajo &e tržaška iu<1ustrij a in veletrgovina siste- elovenski povedano, je priznano tu: Madjari ugtih be(jedo >mir< t In baha se, daje zdaj oni, ki v takih resnih časih pokrivajo gor, mati-QO in dosledno germanizira in se tem Davstal mir v njegovi župniji ! Će hoče biti omenjeno gospodo, ki so zavezniki — sov- so vrgli Thuna, Madjari so vrgli Kaizla, Madjari so imenovali ministerstvo Korber-jevo in zasluga Madjarov je tudi, da imamo slep, pa n.-ij bo! Takega »miru«, kakor si ražnikov naroda! A kdor hodi s prijatelji ga m isli , ga ne bo več v Rojanu. Da pa sovražnikov naroda, je.... no, bodi prepuščeno potom v Trstu infiltrira nemštvo. Posebno smo omenjali tudi že skoraj popolnoma dovršeno germanizacijo tržaškega tehničnega sedaj nov nemško radikalen kurz ; iz kratka, ,)odo ^^ ditate|jj »Edinosti«, kakov je ta <>nim, katere mislimo, da stavek, ki smo ga zavoda> ki ima v italijanskem jeziku mend Madjari odločajo tudi v notranjih političnih .Wev ,mirCf ki je baje nastal v Rojanu te faotseli napisati, sami domislijo do kraja... samo še firmo: »Stabilimeto tecnico triestino«. stvareh v Avstriji ! To je za nas dragoceno ___i- -_____; » • • i, ? M - iWV In slednjič smo napisali to aposl atriji I J "o je za nas tlragwceno pri pozna nje ravno z ozirom na ciklus član- kov, ki smo jih priobčili te dni o premoči Kri8tine Piščaneeve. zadnje čase, naj čujejo, kaj se je gotlilo po- slednjič smo napisali to apostrofo Q tem dejstvu je mnogo p;sal tudi tukajšnji vodom smrti in pogreba pokojne in nepozabne ratli V8e slovenske javnosti, da bi začela raz- ,Avanti<; le ,PiCCoIo< je molčal kakor Madjaiov v monarhiji ! Volitev v hrvatski sabor mišljati in gledati, kaka kontrebanda se more ^ ,piccoluc ia onim> ki ti so za nji za- Cim je pokojnica zatisnila oči, je nje oče dandanes, v navstali zmešnjavi slovenski, vo- ^ ^ ge ^ ganjalo a«,sedaj edino le o sla- — ta kremen značaj — sporočil v župni Pod pošteno zastavo, v imenu »načel« in vizacij^ Q resnični germanizaciji pa ni bilo grebškem III. vol.loem okraju, ki voli vedno dvorec, da župnika noče na pogreb res vzvišenih — pretvez! ne duha ne sluha. Slednjič pa se je zganil opozicijonalno, je Frankova židovska stranka jn da naj poskrbe, da prideta dva gg. kapelana na Glas Z Vrdele. Pišejo nam: Kako ve- tudi on, ne vemo iz kakih nagibov, da prav proti kandidatu združene opozicije, kanoniku pogreb. Župnik pa ie spt>ročil po cerkovniku, seli in zadovoljni smo bili lansko leto, ko so ra|,io pokr^ga »Stabilimentt> tecnico« radi ger- Rul»etiozivom obeh t>stalih ofjozicijo- je gt župnik na dan pogreba — česar zavetišče sv. Cirila in Metodija premeščeno zaf.eij dopisovati v nemškem jeziku. Xo, te nalnih strank, nikakor noče žnjima složno gjcer nikdar ne stori — poslal v inje preoddaljeno od nas. Tako imamo kakih tržaške laške tvrdke bi mogle'pojasniti »Pic- postopati proti madjaronski vladajoči stranki, Barkovlje misijonirat. HO otročičev, ki pogrešajo t) dobro vzgojo. Colu«, da se to nemško dopisovanje vrši že utegne priti v nevarnost izvolitev opozicijo- i Qge pokojnice pa je odgovoril po cer- Saj naše matere bi rade plačevale tisti bori |eta leta! Čudno je le, da so te laške nalnega kandidata in utegne zmagati vladni koVniku vnovič, da župnika noče! Rajši da goldinar vpisnine. Kaj nam je storiti ? 1 o tvrdke in ž njimi vred tudi »Piccolo« toliko kandidat. naj nobeden ne pride... ! je tem bolj žalostno, ker Italijani vedno bolj £.asa rairno požirale te nemške insulte na In jeden Kumičič, Istran, se daje zlo- jD fakt ;e> da g. župnik ni smel priti pritiskajo na naše ljudstvo in če se ne bomo SVojo narodnost, meti tem ko so tako obču- rabljati v take namene! Mi se sramujemo! na p0greb, ampak je vse obrede opravil le začeli braniti, nas potisnejo še tja gori na ti j i v 1 glede ua naš jezik, da si mi niti san- Otvoritev bolgarskega sobranja, veleč. g. kapelan Škabar. Kras. jamo ne o tem, da bi slavizirali in eno samo Včeraj je knez Ferdinand s prestolnim go- Takov je torej »mir«, ki je navstal med Zanimivosti iz mestne plinarne. V layko dušo. »Piccolo« vprašuje potem najivno : vorom tftvoril stibranje. Prestolni govor pov- župnikom in najodličnejimi župljani ! Da pa naši plinarni je bil do nedavno nameščen »Morda si je >StabiUmento tecnico triestino«, darja prizadevanja vlade, da vzdržuje javno ta »mir« ugaja g. župniku, to že verujemo neki »capo«. Seveda je bil hud Italijan potem, koje popolnoma . germaniziral notra- upravijanje države; gospodarski in financi- radi, saj odgovarja — željam camorre! morda že zato, da bo uprava raje zatiskala nj0 upravo, nadel nalogo, da prične... ger- Don ftiovanni Cavalich ?h In njegove P° eao on p°čenjal kaj, kar ni manizacijo Trsta?« To je pa res lep branitelj i žvižga na to, Prav- počenjal je res marsikaj. Tako je »italijanskega« značaja Trsta, ako si mora jalni {»oložaj države ni razveseljiv in se prestolni govor nadeja, da bodo vsi poslanci bratovščine. Don Giovanni žvižga delovali na to, da se prebije sedanja gospo- kar 0 njem »Edinost«. »Čim več piše n- Pr- vlekel denar za 10 delavcev, v resnici staviti taka vprašanja še-Ie sedaj, ko je nem- darska kriza. Prestolni govor zatrjuje potem 0 raenj »Edinost«, je baje rekel proti Bvojim Pa Jih Je P° ® aii ^totako je znal infiltrirana v vso tržaško indiisiiijo in prijateljsko razmerje do druzih držav, a »krščanskim* materam, »tem Lolj se smejem«, računati, da gre več materijala ven, nego ga veletrgovino in seje začela in Giovanni naj bo prepričan, da se' j« v mesnici šlo. Tem mahinacijam je uprava v mai() trgovino in obrt! filtrirati tudi povdarja posebno uevrščenje prijateljstva z (|on ruskim varstvom, osvoboditeljem Bolgarije. — m; prokleto malo brigamo, da li nj« ga naše Slednjič je prestolni govor navel zakonske pjsanje veseli ali jezi. Ako se don Giovanni prišla na sled, a se je omejila na to, da je rečenega »capa« odpustila z dela in mož je načrte, ki se predlože »»branju. Knez je bil Cavalich smeje ali joče, nam je to vsejedno. mogel svobodno odnesti pete tja ono na ob prihodu in odhodu burno pozdravljen. hi pa smelo biti Lo vsejedno tistim lahko« j velike luže. stran Ustaja na Filipinah. Amerikanske vernim ovčicam, ki mu slepo verujejo ter mu Ali ne nas krivo umeti. Ni nam do tega, Tržaškim Italijanom ostaja sedaj dvojna pot: ali delovati še nadalje v dosedanji slepi strasti za uničenje tržaških Slovanov kateri boj, kakor rečeno, pa, izrabljajo Nemci tako pridno da si brez najmanjšega truda način. rog, te gojenke g. župnika — politike, tiste Ako vsporejamo dogodke v južni Afriki Škedenjke se puščajo lepo za nos voditi od s temi dogodki, katerih akterji so Severno- njega, ki je v službi tržaške židovske ca-Američani, se nam kaže, da je nrav angli- ! morre, in ki je prišel semkaj iz onega kraja, kanskega plemena sploh kruta in brezobzirna, kateremu pravijo v Skednju »Benečija«. Vojna V južni Afriki. Mirovno so-1 Torej zavedni domačini Škedenjci so za njih dišče v Haagu l»o pretresalo v kratkem pe-] »Kraševci« in Bog ve kaj še vse druzega, tičijo Burov glede južno afričanskega vpraša- i medtem ko so — možje ala Cavalich pristni nja. Preštudirati da mu bo najprej natančno, ' Škedenjci in »Trieštini« da-b to vprašanje spada v njegovo kompe- Don Cavalich se torej smeje na kar tenco ? V na-iprotnem slučaju pride peticija piše »Edinost«; se smeje na to, kar je Burov v arhiv mirovnega sodiščn. splošno menenje vseh Škedenjcev, v kolikor Lor 1 Kitchener brzojav tj a iz Pretorij-, znajo isti — misliti! Cavalich se smeje na uprave mestne plinarne. Se slovenskimi de- Jed 11 o [> a n a j si zapomnijo: a k «» lavci — dokler jih je bilo še kaj — so bili |)0dt> tržaški Slovani sta vije n i pred oblasti postopajo najstrožje z ustaši na otoku sledijo črez drn in strn po dnevi in po noči. j da bi koga proganjah. Ali naveli Hino ta ; osvoje tržaški teren ; ali pa se bo Italijanom Samar j K ili pi ne). General Schmitt je izdal (Ne samo po priliki rečeno, temveč tudi v j slučaj, da bo vidna razlika v postopanju j boriti z nami vred proti invaziji Neinštva. povelje, da mu morajo vsi načelniki izročiti resnici : faktum je namreč, da so šle za njim orožje tamošnjega prebivalstva >n naznaniti jk> noči (z užganimi svečami) na Stara Mila vse one, ki so se udeležili napada na voja- in tam je v resnici »drn in strn«.) Tiste ščino. Ako ne store tega. i-e požrejo vsa »ponosne« Škedenjke, katere nikogar ne po- mcsta in vasi, se konfisciraj«) pt>sestva in gledajo, ako ni pravi pristen Cškedenjc, ki prežene vse prebivalstvo na otok Guahan. vsakega narodnjaka (in naj je tudi najčisto- Veči d<-l mest in vasij na jugu otoka je krvnejši Sancin, Godina, Flego itd.) imenu- že uničenih. Krivci se kaznujejo na grozovit jejo Kraševca, ako noče trobiti v eikorijaski strogi do krutosti, z italijanskim: pa — kakor priča zgornji slučaj. Pa tudi zato smo hoteli navesti ta dogodek, ker priča zopet ne le o invaziji inozeincev na vsa javna tlela, ampak priča tudi, kakih elementov je meti tujinci, ki domačinom jemljejo kruh iz-pred ust! Daleč nas privaja gospodarstvo židovske Camorre! Kakor da smo kje v Kalabriji in ne v Avstriji ! Kar se dogaja v Trstu, to je res že preveč. Čujte na primer ! V plinarni štejejo delavcem — lire in ue avstrijske krone.... Vprašamo pa, ali bodo italijanski, ali avstrijski davkoplačevalci morali plačevati alternativo, da se m o raj o ali po i t a lija nči ti ali pa p on e m č iti, ni ;e prav nič gotovo tla si izvolijo — prvo.! Jedno ali drugo : ali skupno v slogi živeti, ali pa skupno hlapčevati Nemcu (irineva dramatična družba v Opatiji. Oiric-^va dramatična družba, ki je tlose-daj gostovala na Sušaku in ki je danes došla v naše mesto, bila je dne 25. t. m. v Opatiji, kjer je v hotelu »Stephanija« predstavljala igro »Sokica«. O tej predstavi pišejo zagrebški »Hr- kredit nad milijon kron, ki ga je mestni svett vatski« sledeče: Moral bi se pretvarjati, ako dovolil plinarni ? Ali bodo ta strošek morali plačevati kje v Kalabriji, ali bomo plačevali mi Avstrijci?! Gospod blagajnik plinarne pa konvenira naše kronice v italijanske lirice.... O č e v i d e c. ne bi priznal svojega popolnega zadovoljstva na včerajšnji predstavi, katero je izvrstna Ciriceva dramatična družba priredila v Opatiji. Da, vrhunec je doseglo moje zadovoljstvo, gko sem videl, tla je bilo Iju lij, ki niso umeli niti l>esedice, a so bfii popolnoma zadovoljni s jietjeai in igro... 0« tudi je bilo vreinc grdo, d«»slo je vendar ogromno oličinstva v dvorano. Biio je tu Cebov, Rusov. Francozov, Madjarov a tudi Nemcev !... Igra je v celoti ugajala. Igrali so v resnici prekrasno. Kolo so m rali, na burno zahtevo, ponavljati. Seveda je bil tudi materijalni vsj>eh povoljen«. Kakor smo že omenili uvodoma, je dramatična družba ravnatelja Cirica že med nami v Trstu in prične v kratkem se svojimi predstavami in sicer z oj»ereto »Kraljevič Marko in zamorec«, katere vsebino danes na drugem mestu podajemo našim čitateljem. — Zanimiva Ik» ta predstava tudi radi slikovitih turških oblek in se nadejamo, da nihče tržaških Sloven«*ev in sploh Slovanov ne zamudi ugodne prilike, da obišče < irićeve predstave. I Ill0i>tT0. Predsinoči ob 11. uri se je zgodil v Kolonji grozen zločin. Nekega moža, delavca, imenom Josip Kocijančič, so ubil". Ko sta mladeniča Kerluga in Cevna šla po glavni cesti, zazrla sta ua tleh moža, ki je ležal v krvi. Na prvi hip sta mislila, da je umorjeni brat Ferluge, natakarja v gostilni pri starem »Matiju« in šla sta takoj iskat jioslednjega. Kerluga, ves prestrašen, je bežal na kraj. kjer je ležal umorjenec. No, tu se je prepričal, da umorjeni ni njegov brat, ampak omenjeni Josip Kocijančič iz Istre. Na to sta mladeniča, ki sta našla umorjenea, šla javit dogodek na komisarijat v ulici Scu-sa, zbok česar se je j»olicijski komisar g. Sturin v družbi zdravnika hitro }H»dal na lice mesta. No, zdravniku je bila le žalostna naloga, da je konstatiral nastopivšo smrt vsled prevelike izgube krvi. Pri mrtvecu, ki je bil praznično oblečen so našli nosno ruto, škatljo za tobak in igralne karte. Malo jK>zneje je prišla na lice umora tudi sodnijska komisija, ki je bila sestavljena iz adjunkta dr. Candottija s kancelistom Marinama ter zdravnika dr. Nvdiasa. — Na truplu umorjenega so našli šliri globoke rane, provzročene z nožem. — Doznalo se je, da je bil nesrečni mož v go-tilniei pri Ivanu Feriugi od 3. |>opoludne do 9. ure zvečer. Po njegovem odhodu iz gostilnice ga niso videli več živega. Umorjeni je bil lep mož kakih 30 let. Kil je oženjen. Po zabeleženju potrebnih komisijskih |*>datkov so truplo umorjenega v vozu podjetja Z!mola prepeljal« v mrtvašnico k sv. Ani. — Pozneje se je doznalo, da morilec je neki 2."> letni ka-menosnk Ivan Rch^er, stanujoči na št. 102 v Kolonji. Doznavši da ga iščejo, se je ubijale«' sam predstavil na komisarijatu v ulici Scus-a. Tu je izjavil, tla je s |>ok. Kocijančičem prišel v konti kt in pozneje da je prišlo tudi do pretepa med njima. Ali nož da je rabil le v silo branu. Izjavo Richterja »o vzeli na zapisnik in ga obdržali v zaporu. Pozneje so ga odvedli v ulico Tigor. Kakor sokrivca li chterja na umorstvu Kocijančiča so včeraj aretirali zakonska Čok iz Kolonje št. 151. Oblast pa meni, da je morda tu še drugih sokrivcev. Poizvedovanja se seveda nadaljujejo z vso brigo. Drobne vesti. Tisoč k 1 g. suhih s l i v je zginilo. Na povelje tvrdke Ignacij Brull je neki njeni uslužbenec ovadil na policijskem inšj>ektoratu v svobodni luki, da isti tvrdki zmanjkuje od 19. t. m. sem 20 vreč suhih sliv! Povsem nezuano pa je do-sedaj, po kaki p »ti so izginile te slive "? L' 1 o v 1 j e n vojaški begunec. — Včeraj zjutraj so aretirali v Trstu vojaškega begunca 22 letnega mornarja Ivana Kovacza iz Budimpešte, kateri je bil dne 5. t. in. pobegnil iz Pulja. Begunca so izročili -ojaški oblasti. Poskusen samomor mlade deki i c e. Včeraj pojtoludne ob 3. uri se je v ulici Gelsi poskušala zastrupiti 21-letna deklica imenom Josipina L., stanujoča v ulici 8. Sergio. No. pasaati so se o pravem času zapazili nje grdo nakano, in poklicali zdravnika, ki je mlado kandidatinjo smrti dal od.*esti v boln.š rco. — Nič kaj novega za Trst. Starka v ognj u. Sinoči po 6. uri je bilo čuti iz nekega stanovanja v ulici (.T'ulia obupno upitje. Sosedje, ki so na to klicanje prihiteli, so našli 70-letno ženo Ano Ghego — vso v ognju. Ljudje so upotrebi 1 i vsa mogoča sredstva, da ogenj pomore in so pozneje poklicali zlravnikt z zlravnišce po staje. Ta je dal ubogi ženi vso potrebno zdravniško pomoč. — Kakor doznajemo je siromašna starka to noč utnrla v groznih mukah vsled dobljenih opeklin. Samomor vojaka. Ni še minolo par mefleeev temu, kar urno javili cenjenim čitateljem o samomoru nekega vojaka v vojašnici v Rojanu. Danes nain je zopet zabeležiti samomor vojaka, zgodi vsi se isto tam. Včeraj ob 1. uri popoludne bo vojaki v rečeni vojašnici čuli močan strel v gorujih sobah. Vojaki bo hiteli v gornje prostore, kjer se jim je nudil pretresljiv prizor: 19-letnega Artura (ruth-a, iz 97. pešpolka, tukajšnje garnizije, so našli s prestreljenimi prsi. Ranjenca so hitro prenesli v vojaško bolnišnico, a!i tam je nesrečuež izdahnil svojo dušo. — Artur Guth je prišel preti letom dobrovoljno v vojake in je bil zelo priljubljen višjim. V kratkem času je postal desetnik. B I je doma nekje na Češkem. Bil je navadno vedno vesel in živahen : tako tudi nejMisredno pred svojim samomorom. Nikdo ni niti od daleč slutil, tla mladenič misli na kaj tacega. Danes popoludne je bil njegov pogreb z vso vojaško častjo. Vzrok samomoru je baje — nesrečna ljubezen. Draibe proalčnin. V sredo, dne 30. oktobra ob 10. uri pred pol ud ne se bodo vsled i oaretlhe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile uledeče dražbe premičnin : ulica S. Giovanni 8, oprema v zalogi, barve in vrniž ; zagata R:sorta 14, hišna oprava : ulic« S. Lazzaro 9, galanterije ; ulica tlel le Pt>stc vecchie 4, album in olijografije ; Sv. Križ 219, hišna oprava. V renenski v«4fnlk. Včeraj: toploj©' ob 7. uri zjutraj 12° 1, ob 2. uri popolno C.® — Tlak« mer ob 7. uri zjutraj 760.3 — Danes plime ob 9.10 predp. in ob 11.9 pop.; .»seka ob 3.39 predpoludne in ob 4.3f> popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X Nt* v a orožniška postajo se je ustanovila v Črnikalu (okraj Koper) v obsežju deželnega orožniškega poveljstva štev. 7. Razne vesti. Aretiranje nezakonskega sina jednega nadvojvode. V Budimpešti so oblasti zaprle barona Krnesta NValburga nezakonskega sina pok. nadvojvode Erne-aa, ker je na sumu, da je sokrivec velikih sleparij. Že dlje časa so si policijska oblastva Dunaja, Budimpešte in Ljubljane dopisovala radi ne-ie sleparske družbe, ki ima svoje delovanje v rečenih mestih. V tej sle;;aiski družbi, ki se je za svoje sleparije posluževala ponarejenih dokumentov, je baje tudi neka imenitna dama, katero tla tudi v krstkem spravijo pod ključ. Bolezen kralja Edvardaangležkega Amerikanski lisci poročajo, da ima kralj Edvard raka v sapniku in tla ta bolezen provzroči tudi njegovo smrt. Kr.tljev osebni zdravnik Simon je baje zgubil vse upanje, tla bi kralja ozdravil, pač pa upa, tia se mu posreči podaljšati kralju življenje za nekoliko let. Te vesti potrjujejo tudi vesti, ki prihajajo nemškim lisLom iz ( Londona. i _ Dunajsko društvo prostorov za ogrevanje iu dobrodeluo društvo. Od leta tlo leta se množi po zimi naval v javne prostore za ogrevanje, kjer se deli gorka jed in dobivajo prenočišča, tako, da to dunajsko dobrodelno društvo le z uajvečimi težavami zamore vršiti Svoj blag namen. V podporo tega blagega podjetja je finančno ministerstvo dovolilo društvu loterijo; srečke po 1 krono s 2300 dobitki in glavnim dobitkom 40.000 kron. Srečkanje se l»o vršilo dne 16 janu-va rja J 902. Stejeiuo si v dolžnost, opozarjati cenjene čitatelje na staroslavni mej narod ni zavod za z ti r a v 1 j e n j e ušes, C h i -cago, III., U. S. A. Ta zavod, kateri skoro vse vrsti gluhosti in težkega slišanja ozdravlja s posebno iznajdbo, daja na zahtevanje vsem bolnim brezplačna pojasnila, ako je do-: tičnik sploh ozdravljiv. Ta točka sama daja j nam zaupanje, in moramo oenjenim čitate 1 Ijem, ki potrebujejo morda take le pomoči, ta zavod najtopleje priporočati. Hinka Mattonija štipendij. Koncem oktobra t. 1. se ima oddati na c. kr. vseučilišču na Dunaju štipendij v znesku 700 kron iz ustanove Hinko Mattonija za najl>oljše znanstveno delo o zdravilnih vodah. Določbe, po katerih se prizna štipendij, so se spremenile v toliko, da od sedaj naprej pravico do štipendija zadobe f>onudniki, ki. ne po 12 mesecih, ko so bili promovirani doktorjem me dicine, ampak še le po 3 letih objavijo znanstveno knjigo na polju zdravilnih voda. Z ozirom na to ugodnost v roku je pričakovati mnogoštevilnih udeležnikov. Kraljevič Marto in zamorec. (Opereta v petih dejanjih. Napinal Velja Miljković. glasha ud Frana Gala.) Ta opereta je spisana po istoimenski na-rotlui pesmi in se je predstavljala že nešte-vilnokrat na vseh večih in manjših jugoslovanskih odrih (razun slovenskih). Vrši se okoli 1390. 1. v okolici Jedreneta, tedanje prestolnice turških sultanov, kateri so z neštevilnimi svojimi četami poplavljali krščanske dežele. Vsebina te operete je na kratko sledeča : Turškemu carju je oholi zamorski vojvoda zogrozil ter zahteval od njega, naj mu pošlje na junaški dvoboj dostojnega junaka, kateri bi ga premagal, ali bi bil premagi našteva potem celo vrsto važnih okolnosti, katere je treba ustanoviti v svrho cenitve dohodkov po vsem gospodarskem položaju cenjenc«. Bitstvena podlaga sodbi o dohodkih morajo biti vnanji znaki, znaki, ki označujejo ves gospodarski položaj cenjenca, pridobivanje imetja iu použivanje. posebno pa višina jk>-troška in razmerje posamičnih dohodnih virov meti sabo. Vpričo nastalih napačnih nazorov, po kaLerih bi bila cenitev po vnanjih znakih nedopustna, moglo bi zanimati davčne zavezance, da se glasom pravnega nazirauja upravnega sodišča, izrečenega v navedeni razsodbi, mora cenitev po § 214. zakona o neposrednih osebnih davkih opirati naravnost le na vnanje znake, ki jih je ustauoviti. Brzojavna poročila Prenos zemskih ostankov pok. deželnega bivšega glavarja dr a Vidulielia v Mali Lošinj. POREČ 29. (B.) Po prizadevanju rojstne občine Mali Lošinj, so danes na separatnem parniku iu ob spremljevanju deputacije občine Mali Lošinj preveli zemske ostanke v 1. 1889. umrlega nekdanjega dež. glavarja in podpredsednika državnega zbora dr. Vidulicha iz Poreča v Mali Lošinj. — j Slavnosti so se udeležili stolni kapitelj, de-želne in državne oblasti in inuogo deputacij iz dežele. Državni zbor. DUNAJ 20. (B.) Zbornica poslancev.— Predsednik grof Vetter je otvoril sejo ob 11. uri 10 min. Po prečitanju doslih spinov je ministerski predsednik dr. Korber odgovoril na interpelacijo poslanca Liclita, Kinka in tovarišev radi dajanja državnih naročil industrijalcem v zmanjšanje števila brezposelnih. Konstatiral je, tla so razna ininisterstva dala razna naročila, oziroma jih dado tekom lera. Ta naročila tla znašajo 120 milijonov kron, tla pa prizadevanja vlade le tedaj morejo priti do popolne veljave, ako bo državni proračun za leto 1902 pravočasno rešen. Vlada se nadeja za trdno, da zbornica ne odreče svojega delovanja v ta uaineti. Zbornica je prešla na to na dnevni red t. j. na v nadaljevanje proračunske razprave. Posl. Pogačnik je dobil be-edo in izjavil, i tla njegova stranka ne goji zaupanja do sedanje vlade ni v gospodarskem, ni v narodnem, ni v političnem pogledu. V7 gospodarskem pogledu v glavnem žito ne, ker je ministerstvo s tako neznatnem dotiranjem poljedelskega reso rta pokazalo, tla ni prijazno poljedelcem; v narodnem pogled.il /ato nc, kei ne postopa dovolj objektivno; v političnem pogledu zaLo ne, ker vlada v imenu takoimenovanega državnega interesa, ki pa je v resnici le interes Nemcev, zahteva, naj ! narodi zapostavijo svoje življeaske interese. Ob takih okolnostih ni mogoče njegovi Istranki — posebno dotlej ne, dokler se pro-' račun polj delskega ininisterstva izdatno ne spremeni — glasovati za proračun. — Seja 'traja dalje. Veliki knez Mihael Nikolajevič. BUDIMPEŠTA 29. (B) Veliki knez M hael Nikolajevič je danes predpoludne do-i spel semkaj. Na kolodvoru ga je pričakoval cesar. Cesar in veliki knez sta se objela in poljubila najprisrčueje. Cesar je spremil velikega kueza na njegov stan, kjer ga je pričakoval nadvojvoda Josip ; pozneje je veliki knez obiskal cesarja v dvorni palači. Tržaška luščilnica riža. DUNAJ 29. (B) >\Viener Zeitung« objavlja : Ministerski predsednik kakor voditelj ininisterstva za notranje stvari je odobril na občnem zOoru delničarjev družbe »Pilatura di riso tlel L i to rale« dne 22. aprila 1901. sklenjeuo spremembo statutov družbe. 1M elikanska rastava pohištva in tapecarij. Tzvenredno ugodne U U U cene. U U U VILJEM DALLA TORBE v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) Koje p 3hl.it va d)a34)ira5). ™ 1» ■ < ANTON FURLAN = TRGOVEC KOLONIJAL JESTVIN IN DEUKATES = Trst, trir S. Franmeo št. t Prj«M) vin«, ulitki relti*k v nteklt nieah po in 1 - litra po novč, calav d 11 -i\u l«ne:ke lau po gld. l.fiO klg.. tižarke po gld. '.20 klg. Kurje n«« 1 1 ' ' to j.otrel 1.0 j ri \t:.kej obitelji jr naravno >veže turoio maslo, katero vdobivam vnuk te»len iz Vijave. ter« k!g jo 1 gld.. kuliai o n asi« i. vr«le klg. po gld 1.I2. navadno II klg. po !!0 nvć. 1'a uttrež«m U olajša-m rgletin m diužir,: m :n odjtnalctm .-ploh. j titlj« 111 vkupljero blago na vse kiaie n«ma It »'to n I ie?j !j,« i o na d« ni Blago, katero ne ugaja ali te je po pomoli vkupilo, vza-n » m di»<.e voli jo tti ttm m>zaj. >piejtn:im tudi postne j otiljat ve na deželo. Ceniki na razpolago. Udari i .•t 11 ton F u rla n. P«z«r. Kdor pri n t ni vkupi blaga za najn.anj 1 gld.. mu dovobm 2", odbitek ; s tem botle nstre-žt no vttm m ni t tnjtn ni diužirim, koji te poslužujejo takozvanih „Coop* raiivu ; mttti ni odje-^ malci vdobe ob menecu omenjeni odbitek. >oc\ Zaloga šivalnih strojev za domačo r:d»o ali obrtnike od 60 kron naprej. B^ 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pripadkov spadajo-čih k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetju. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst. RUDOLF Velika zaloga koles od 60 K naprej novih ali vže rabljenih i/, prvih tu — in inozemskih tovarn. Prodiija in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pneu-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognju in niklovanja. R O T L Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. - i -i-+ T 4, f vi' ft * % :xxx: x>ć) F I L I J A L K A NOVA ĆEVLJARNICA iti priv. avstr. Rredilneaa zavoda Cerkven i k Antona «Na najvišje povelje mm za trarovino i 11 obrt v Trstu. Novci za vplačila. ¥ vrednostnih papirjih na V napoieonih na 4-dnevni izkaz 2I4°W »»-dnevni odkaz *>%•, o« u :^-menećni „ 21/4*/# " - 0 « • K- *>1 •• r » n * * It na pisma, katera *e morajo izplačati v sedanjih ban kovcih avwtrij«ke veljave, stopijo nove obrestne taks» v krepost z dnem 24. junija. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. t vredm. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice t>a l>unaj, Prago. Pe^to, Brno, Lvov, Tropa ve Keko kako v Zagreb, Arad. Bielitz, Gablonz, Gradce Bibinj, Inomostu. Czt>vee, Ljubljano, Line. Olomcu Keichenberg, Saaz in Solnograd. brez trosk<»v. Kupnj a in prodaja bitku 1"M provizije. Inkaso vseh vr^t pod n mj umestnej A i mi pogoji. Predujmi, 'amćevne listine jk> dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu. Parizu, Be-rolinu ali v drugih mestih — i provizija jh: jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke I italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati pa 1 ^rebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbi Anton Pečenko Vrtna ulica in - (.OKK A - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskih vinogradov. l)ostavlja na dom in razpošilja |m> že- 1 lezniei na vse kraje avstrimerske monarhije v stslih od f><> litrov naprej. Na zahtevo jm>-šilja tn«ii uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena Zanesljive osebe se iščejo za razprodajo paientovanih novostij in iz- | delkov. ki so vsaki redni hi.-i potrelti in slahetra sluha se ozdravi z na-o nov>» iznajtil*>. Samo giu-horojeni so neozdravljivi. Šumenje V uscslh. preneha takt»j. <>pišiti Vaš slučaj. Preiskovanja in nav-nlila brezplačna. N'saki se zamore z ma'imi tr«»ški tloma sam o>;«lraviti. iAternatioialii zavod za zdraTijenje ušes. 596 La Salle Ave., Chic&^o. 111 Odiikoviin x ela rebnla iz Brd po 28 dovč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po novč Za obilen obisfe se priporoča ter že v naprej zahvaljuje. Vs» k zr.more moja vina analizovati in ako jih vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade. FRAN HLAVATY ulica Giulia št. 1 A. Obuvala angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cen j. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala. Namizna jabolka itek najfinejše vrste klg postni zavi franko gld l.tio. Večje množjne veli ko ceneje. Pristen rilmiški fižol, novo le}** blago, ima \ečjo množino za oddati Vekoslav Šesek. Sodražica pri Ribnici. Zaloga strojev in železja. SCHNABL k Co. - TRST Via delie Poste vecchie (vogal Via Vienna). = Glavni zastop železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih, kotlov. Motori na plin. bencin in petrolej sestava .,Otto." Motori na plin in vodno moć. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za sta bišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. -Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa 111 masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav. med kojimi: 1 '2 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kamnot skavn. 13 mehaničnih delavnic. Ml podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. Hi naprav za kurjenje z gorko votlo in pa rom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za l>išk< t in konfete. napeljav električne luči. Kakor furfi: Tovarne kože, tovarne za ob leko itd. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, > sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zuma>ke, Stiskalnice olja, Naprave za vodno s lo, Tovarne za šumeče votle, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je lilo nostavljenili: 151 motorjev na plin in petrolej in 65 parnih stroje?