Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 00 Din, ea 'n leta 4^ Din, ntfesetno IS Din: za ino- 18 IX. 1926 TRGOVSKI LIST Kr-irL,«,* Časopis za trgovino, ind ust rilo, denarništvo aiL m Številna 104. Uredništvo in upravnlžtv« je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 33. — RokOpiaM ne vračamo. — Račun prt post. nranllnici v Ljubljani St. 11.953 - TeL St. 26-03, I. I i : >v> al . Tl : ,!■ ! v .-y> • 111 liha/a wa**** ** trtek In soboto UubHan& S septembraf936 fatUt posamezni številki Din vso težave slovenskega industrialca Najkasneje se je začela naša gospodarska osamosvojitev v industriji. To je tudi naravno, ker za industrijo niso .potrebni le veliki kapitali, temveč tudi podjetniški duh, veliko strokovno znanje ter tudi trgovski dar, da se izdelani proizvodi dobro vnovčijo. Potreben je nadalje organizacijski talent, potrebna je velika delavnost in marljivost^ potrebno je še vse polno drugih vrlin, da more tvbr-ničar zadostiti vseim svojini nalogam. Še posebno težke naloge pa je moral premagati slovenski tvorni-čar. Navadno je bil s kapitalom slabo založen, da si je moral vedno pomagati z dragim bančnim kreditom. Zaslužiti je zato moral za sebe in za banko, a pri tem konkurirati s tujim podjetjem, ki je moglo delati z lastnim kapitalom in ki se je moglo opirati na mogočne rezerve in še bolj mogočne zveze. Če je hotel pri tej kapitalni neenakosti vzdržati slovenski tvomičar v konkurenci s tujimi podjetji, potem je moral pomanjkanje kapitala nadomestiti s svojimi osebnimi vrlinami, z naravnost neodjenljivo delavnostjo in iznajdljivostjo. Zato nič ne pretiravamo če rečemo, da je slovenski tovarnar, ki je pred vojno vzdržal tujo konkurenco, položil tako sijajni izpit svoje sposobnosti in zmožnosti, da jo po pravici užival v vsej javnosti največ je spošto-vanjfe. Po vojni se je položaj za slovenskega tvomičarja nekoliko zboljšal. Tuija konkurenca je popustila, zaščitna carina je nekaterim bila v oporo in politična svoboda je dala vsemu našemu gospodarskemu življenju velik razmah, da je bilo tudi delo tvorni-čarjev laže. Toda na drugi strani so nastale tudi nove težave, ki so izvirale iz našega vsesplošnega nereda. Nihče ni teh težav tako težko občutil ,ko podjetnik in treba je bilo nad vse trdih živcev in velikanske volje do uspeha, da niso ljudije obupali in da so kljub vsemu temu neredu doživljali poslovne uspehe. Toda položaj še dolgo ni bil ugoden in zlasti ne v Sloveniji, kjer je bilo davčno breme najvišje, kjer so bile tudi vse socialne dajatve pri relativno najvišjih delavskih mezdah, a trg Slovenije mnogo premajhen za razmah industrije. Poleg tega so vedno nove iznajdbe zahtevale tudi vedno nove investicije in tvomičar, ki teh ni zmogel, tiidi ni mogel biti konkurenčen. A vse te napore industrialca nekateri niso hoteli videti in če le mogoče so ti elementi vzbujali med množico nerazpoloženje proti tvorničarjem. To nerazpoloženje Je v jedru izviralo v glavnem le iz one znane kranjske »fovšije«, kajti drugih pravih razlogov za to razpoloženje tudi ni bilo. In kako bi tudi bilo, ko so baš slovenski industrialci, ki so večinoma prišli na vrh le z lastno silo, pokazali vedno tudi svoj 'socialni čut, saj so bile vedno v Sloveniji najvišje mezde v vSej državi. V nekaterih fvomicah na naših tleh se je sicer pripetilo, da so bili delavci nezadostno plačani, toda vse te tvor-nice so bile večinoma v rokah tujih ljudi, ki z 'mašo zemljo niso imeli nobenega kontakta. Nasprotno pa so naša res domača podjetja v splošno dokazala, da znajo ceniti delo svojih nameščencev in nekatera celo v vzorni meri. In tudi sedaj, ko se je začelo v tekstilni stroki gibanje za sklenitev kolektivne pogodbe, niso naši domači industrialci tej zahtevi niti najmanj ugovarjali, a kljub temu se mi hotelo videti njih dobre volje, ker se te sploh ni hotelo videti. Iz takšnega razpoloženja pa naravno mi mikakšne dobre poti in razmere so se poostrile do takšne mere, kakršne je v Sloveniji še nismo doživeli. Kljub vsem težkim izkušnjam pa slovenski industrialci svoje uvidevnosti niso izgubili in njih dobra volja je ostala nezmanjšana. Toda .potrebno je, da je tudi z druge strani uvidevnost za težave slovenskega industrialca in da se že enkrat rie trpi več ono Umetno ustvarjanje nerazpoloženja proti industrialcem. Na vse zadnje je vendarle samo industrialec tisti, ki daje možnost zaslužka in samo. njemu je prepuščena skrb, da more tvornica konkurirati in v redu izplačevati mezde in plače. Za to težko odgovornost in težko skrb zasluži industrialec, da njegovo stališče upošteva tudi delavec v tovarni. Ni zaslužil slovenski industrialec te agitacije proti sebi, ki poleg tega tudi ni bila v korist slovenskemu gospodarstvu. Na vse zadnje smo le ena družina, drug na drugega navezani, zato ni treba udrihati s kolom, kadar se z lepo besedo doseže isto. In dogodki so dokazali, da je ta trditev resnična. VpraŠan/e ivne razdolžitve se mora rešiti z upoštevaniem potreb vsega gospodarstva Minister Stankovič je izjavil, da bo še ta mesec izdana nova uredba v zaščiti kmeta in da bo z njo definitivno rešeno vprašanje kmetske razdolžitve. Kakor pa se poroča iz Beograda, besedilo nove uredbe še ni definitivno določeno in je torej še čas, da se v novi uredbi odpravijo vse one napake, ki so jih imele stare uredbe. Minister Stankovič je sicer v svoji izjavi tudi že sam opozoril na nekaj teh najtežjih napak tšr predvsem poudaril, da se mora vprašanje kmetske razdolžitve rešiti tako, da ne bo trpel kmetski kredit in da se bo zopet vrnilo zaupanje v denarne zavode. Ni pa omenil terjatev trgovcev in drugih upnikov in zato se bojimo, da bi mogla imeti tudi nova uredba to napako, da bi bila preveč enostranska. Vprašanje razdolžitve ni namreč le kmetsko vprašanje, temveč zaradi povezanosti vseh gospodarskih panog vprašanje, ki se tiče prav vseh gospodarskih stanov. Ker so poleg tega občinske volitve pred vrati in ker skušnja uči, da je pri nas ozir na volitve vedno močan argument tudi v čisto gospodarskih vprašanjih, smatramo za potrebno, da opozorimo na nekatera dejstva, ki so se dosedaj še pri vseh uredbah o zaščiti kmeta prezrla. Predvsem treba imeti pred očmi, da odpade od skupno 6 milijard kmečkih dolgov približno 1900 milijonov na denarne zavode, 1900 milijonov din na zadruge in nad 2 milijardi din na zasebnike, zlasti na trgovce. Iz tega dejstva sledi, da ni mogoče govoriti o definitivni rešitvi vprašanja razdolžitve, če se upoštevajo samo eni kmetski dolgovi, ne pa vsi. A na takšno rešitev se misli, kakor poroča sicer dobro informirani »Jugoslovenski Kurir«. Dolgove bankam in zadrugam bi država prevzela v višini 25%, in jim torej plačala v gotovini 950 milijonov din, dočim pa bi se dolgovi trgovcev samo konvertirali, a se obenem črtali za 50%. Da se vidi vsa napačnost takšne »rešitve«, se treba zamisliti v to, kako so kmečki dolgovi nastali. Od nekdaj je bilo tako, da se je kmet zadolževal pri trgovcu pred žetvijo in da mu je po žetvi plačal. Trgovec ni za svoje posojilo zahteval nobenih obresti in kmetu tudi ni bilo treba delati nobenih formalnosti, da je od trgovca dobil kredit, če pa je šel po denar v banko, potem je moral izvršiti celo vrsto formalnosti, plačati visoke obresti (po 12% in tudi več) in ker teh obresti ni mogel plačevati, so se te vedno pripisovale k dolžni glavnici. Se težje pa je bilo za kmeta, če se je moral zateči k oderuhu, ki pa je bil dostikrat tudi kmetovalec. Pogosto se je pripetilo, da je kmet že plačal upniku dejansko cel dolg nazaj, a da je bil zaradi pripisovanja obresti še vedno do takrat toliko dolžan, ko takrat, ko je vzel posojilo. Pri nas sicer kmet tega izkoriščanja ni poznal, ker je dobil denar pri svoji zadrugi primeroma poceni. Toda vsa kmečka zaščita se rešuje v prvi vrsti z ozirom na kmetovalca v južnih krajih in zato je treba tudi na podlagi tamošnjih razmer argumentirati. že lz teh navedb se vidi, da kmetovalec ni toliko potreboval zaščite, da mu dolgov sploh ne bi bilo treba plačevati, temveč v glavnem le to, da se mu dajo znosi ji vi pogoji. Takšnih pogojev pa ni potreboval samo kmetovalec, temveč vsi dolžniki in zato bi se mogla izvesti definitivna razdolžitev le, če bi se upoštevali interesi vseh dolžnikov. To pa je potrebno še iz drugega razloga, če je dal trgovec kmetu blago na upanje, a kmetu tega blaga ni bilo treba plačati, potem je prišel trgovec, ki pa je moral to blago svojemu dobavitelju plačati, v brezizhoden položaj, če se torej odredi odlog kmetskih plačil, potem se mora odrediti tudi odlog plačil za vse one, ki so zaradi te kmetske zaščite prizadeti. Drugače mora nastati zastoj! In ta je tudi nastal, ker je kmet zaradi te enostranske zaščite izgubil vsak kredit, obenem pa je ugasnilo tudi zaupanje v denarne zavode. V tem je jedro napake, ki je bila storjena pri kmetski zaščiti, in če se hoče ta odpraviti, potem se mora dati ista zaščita vsem dolžnikom in vsem stanovom, ker vsaka enostranska rešitev bo privedla do istih žalostnih rezultatov ko vse dosedanje uredbe. S tem je treba računati ali pa bomo doživeli novo razočaranje. Za decentralizacijo socialnega zavarovanja V prejšnji številki smo objavili sklepe zagrebške ankete, na kateri so vsi nameščenci Jugoslavije soglasno zahtevali, da se izvede pokojninsko zavarovanje na de-centralistični podlagi. Toda ne samo pokojninsko, temveč vse socialno zavarovanje, tudi nezgodno in bolezensko je treba decentralizirati. Je to predvsem zahteva pravičnosti. Kajti centralizirano socialno zavarovanje ima svojo upravičenost le, če bi država vzdrževala ali vsaj znatno prispevala k temu zavarovanju, po starem pravilu, da odloča tisti, ki plačuje. Toda država ne prispeva nič h socialnemu zavarovanju in vse stroške tega zavarovanja morajo nositi delojemalci in delodajalci sami. A ne samo to, da država nič ne prispeva za socialno zavarovanje, je sebe celo oprostila dolžnosti, da prijavi svoje uslužbence pri Osrednjem zavodu za zavarovanje delavcev. Ni treba posebej poudarjati, da s tem prav gotovo ni dolžnosti socialnega zavarovanja utrdila, čeprav država nič ne prispeva za socialno zavarovanje, pa ima vendarle pri vseh socialnih zavodih odločilno besedo. Edino pravično pa bi bilo, da bi pripadala odločilna beseda samo tistim, ki to socialno zavarovanje izvršujejo in da bi država ali banovina samo nadzirala delo socialnih institucij ter nastopala kot razsodnik, kadar bi bil sporazum med zastopniki delodajalcev in delojemalcev nemogoč. Kakor pa kaže naš ljubljanski Pokojninski zavod, bi morala država v tem smislu le redko intervenirati, ker ni sporazum med zastopniki delodajalcev in delojemalcev prav nič težaven, če gre le za količkaj pravično in dobro stvar. A tudi praktični razlogi govore za to, da se socialno zavarovanje decentralizira. V vsaki pokrajini so razmere drugačne in kar je v eni pokrajini skoraj neizvedljivo, se more v drugi z lahkoto izvesti. Tudi višine prispevkov morejo biti v posameznih pokrajinah drugačne, ker tudi delovni pogoji niso povsod enaki. Predvsem pa je decentralistična uprava socialnih institucij neprimerno cenejša ko centralistična. Koliko časa, papirja in dela gTe danes samo za razne pisarije ter za kontrolo, kar bi bilo pri decen-tralistični upravi vse nepotrebno in odveč! In kako so od teh pisarij nad vse težko prizadeti zavarovanci. Le prepogosto se dogaja, da treba čakati na dovoljenje iz Zagreba za kakšno dražje zdravilo ali za zobna popravila tudi več ko mesec dni, ko je že postalo dovoljenje Čisto brezpomembno! In v tem je tudi nadaljnja hiba centralistične uprave, da je silno neekspeditivna, dočim se pri decentralizaciji socialnega zavarovanja tudi ta hiba odpravi. Ne sme se pa tudi prezreti moralnih prednosti, ki jih nudi decentralizirana uprava socialnih institucij. Čisto drugačen občutek ima delodajalec ko delojemalec, kadar plačuje v svojo pokrajinsko socialno ustanovo, za katero ve, da je čisto njegova, in čisto drugačen občutek ima, kadar gre njegov denar v centralistično ustanovo, ki ni njegova in za katero nikdar ne ve, kako bo porabila njegov denar. Če ima njegova pokrajinska ustanova tudi višje prispevke od centralistične, jih vendar raje plačuje, ker ve, da gre ev. doseženi presežek v dobro njegove ustanove in da bo od tega imel tudi on, če ne' direktno, pa indirektno dobiček. S tem pa se poceni tudi poslovanje socialne ustanove, ker ne bi imela toliko posla z zamudniki in nerednimi plačniki, kakor danes. Sicer pa imamo o tem tudi tako prepričujoče praktične dokaze, da je že kar čudno, če se mora decentralizacija socialnega zavarovanja še posebej zahtevati! Pa tudi ne glede na vse to je poudariti še eno: Najbolj interesi-.rani so na socialnem zavarovanju nameščenci. Nihče nima legitimacije, da bi govoril, da je njemu socialno zavarovanje bolj pri srcu, ko nameščencem. Če se torej vsi nameščenci, pa naj bodo Hrvati, Srbi ali Slovenci, soglasno izrečejo za decentralizacijo socialnega zavarovanja, potem je treba njih voljo tudi respektirati. Njim je namenjeno socialno zavarovanje, vsi prispevajo za to zavarovanje, oni naj imajo tudi pravico, da odločajo o končni obliki tega zavarovanja. Ker so pa v tej točki z njimi popolnoma soglasni tudi delodajalci, pač ni drugega izhoda, kakor da se ta enotna volja vseh interesentov in vzdrževateljev socialnega zavarovanja v celoti upošteva in decentralizacija socialnega zavarovanja tudi izvede. A iz-, vede naj se dejansko in čim prej! Delavske mezde so se zvišale Po podatkih OUZD za avgust Število zavarovanega delavstva pri ljubljanskem OUZD se je v avgustu v primeri z lanskim avgustom dvignilo za 8699 na 91.475 zavarovancev, in sicer se je dvignilo število moških za 6.770 na 58.165, ženskih pa za 1.929 na 33.330. Povečalo pa se je tudi število bolnikov, in sicer relativno (za 0'40%) in absolutno (za 584). Povprečna dnevna zavarovana mezda se je zvišala pri moških za 0'51 na 25'49, pri ženskih za 0'12 na 18'08 din, skupno za 0'47 na 22-79 din. Celotna dnevna zavarovana mezda je narasla za 237.368 na 2 milijona 085.102 din. Gibanje števila zaposlenosti in delavske mezde kaže naslednji diferencial: mesec članov din X. - 269 — 0-15 XI. + 583 - 0'06 XII.J935 + 961 - 0‘04 1.1936 + 2399 — OTO II. + 4136 — 0'17 III. + 5429 — 014 IV. + 5959 - 0'08 V. + 6861 + 0'04 VI. + 5550 + 0'15 VII. + 7527 + 0-39 VIII. + 8699 + 0-47 Tvornice so izpraznjene V soboto zvečer so delavci v Mariboru izpraznili tovarne. Kakor pa poroča »Delavska politika«, so »kljub izpraznitvi straže ostale in tovarnarji ne bodo smeli izvažati blaga, dokler stavka traja«. Skromno bi pripomnili, da se nam zdi, da se s tem tudi ovira prosto razpolaganje z lastnino. Pričakovalo se je, da se bodo nato v ponedeljek pogajanja med podjetniki in delavstvom že pri čela. To so pa preprečili delavci v Kranju in Škofji Loki, ki so imeli še v ponedeljek tovarne zasedene. Nato je oblast izvedla izpraznitev tovarn. 80 milijonov din za javna dela v Sloveniji Te dni je na nekem shodu govoril neki gospod, ki ima dovolj prilike, da pozna naše razmere, da je država dala letos za javna dela v Sloveniji že 80 milijonov din. Z največjim veseljem bi dostavili tej vesti svoj: res je, če bi le kje videli teh 80 milijonov. — Morda je bilo v resnici sklenjeno, da se toliko za javna dela v Sloveniji izda, toda za Slovenijo je važno le to, kolikor Slovenija de-.jansko dobi. Seveda pa se tu ne morejo šteti dela, ki jih izvaja banovina in ki se plačujejo iz banovinskega proračuna. Zato bi bili dotičnemu gospodu hvaležni, če bi podrobno navedel, kako je prišel do lepe številke 80 milijonov din. Diletantizem v gospodarstvu Birokratizem ima na prevelik vpliv Slovenska premogovna proizvodnja nazaduje Vsa proizvodnja premoga v Jugoslaviji je padla v letu 1929. do 1935. od 5,65 na 4,36 milijona ton, torej za 22*7%. Istočasno pa se je znižala proizvodnja premoga v Sloveniji od 2,28 na 1,23 milijona ton, torej za 45*9%. Premogovna proizvodnja je torej padla v Sloveniji še enkrat bolj kakor v vsej državi. Letos se stanje zopet ni nič zboljšalo. Dočim je v prvih šestih letošnjih mesecih premogovna proizvodnja v vsej državi narasla od 1,8 na 2,04 milijona ton, je v Sloveniji padla od 0,57 na 0,52 milijona ton, torej za 55.080 ton. A to v prvi vrsti zaradi zmanjšanih železniških dobav. A kaj je z obljubami, ki smo jih brali, da se bo letos stanje zboljšalo? ______ Jugoslavija bo zastopana na evropski lesni konferenci V Stockholmu bo v kratkem konferenca Evropske korporacije za izvoz lesa (»Etece«), ki bo zlasti razpravljala o izvozu ijelke in oreha. Jugoslavijo bo na tej konferenci zastopal svetnik gozdarskega ministrstva inž. Manojlovič. Sarajevski trgovci zahtevajo ob tej priliki, da se mora v Stockholmu razpravljati tudi o razdelitvi trga ob Sredozemskem morju, ker se na prejšnji konferenci zaradi izvajanja sankcij proti Italiji o tem trgu ni razpravljalo. Naš izvoz lesa v dežele Sredozemskega morja se je znižal od 92.000 kub. metrov na 42.000 in zato je potrebno, da se severne države (Rusija in skandinavske države) čisto umaknejo s sredozemskega trga ter da se ta trg popolnoma prepusti Jugoslaviji in Romuniji. Ce tega ne bi bilo mogoče doseči, potem predlagajo sarajevski lesni trgovci, da Jugoslavija zapusti tako Evropsko korporacijo za lesni izvoz ko tudi dunajski mednarodni lesni odbor. Znižanje glavnice Na izrednem občnem zboru delničarjev tvrdke Greinitz, industrije železa v Mariboru je bilo sklenjeno, da se delniška glavnica zniža od din 3,500.000 na 700.000 din, ki se razdele na 20.000 delnic po 35 din. Ta sklep je banska uprava potrdila. V najnovejši številki »Industrijskega pregleda« je objavljen pod gornjim naslovom na uvodnem mestu naslednji apel na ministrskega predsednika dr. Stojadinovida, kateremu apelu se pridružuje prav gotovo vsa gospodarska javnost Jugoslavije. Predsednik kr. vlade g. dr. Sto-jadinovič je napravil že nekaj smelih, a srečnih potez v območju našega narodnega gospodarstva. In vse so se posrečile in dale rezultate, katere je predvidel in ki so dobri ter ugodni. Odločen v svojih načrtih, smel kot finančni politik, se dr. Stojadinovič še ni odločil — a čudimo se temu — za korak, ki ga gospodarstvo že davno pričakuje in zlasti od njega: na ustanovitev ministrstva za narodno gospodarstvo in na ustanovitev po ustavi predvidenega gospodarskega sveta. Ce opazujemo razvoj naših gospodarskih razmer, se le prejasno vidi zmešanost, breznačrtno delo in pomanjkanje enotne gospodarske črte. Posledice tega pa se kažejo baš v stanju, v katerem smo sedaj. Gospodarstvo, zlasti pa industrija, je zelo kompliciran mehanizem, kateremu so potrebni delavci in teoretiki, ali tudi upravitelji! (A pri nas imamo le diletante!) Razlika med gospodarskimi diletanti in pravimi gospodarskimi ljudmi pa je ogromna! Toda baš ti gospodarski diletanti so pri nas upravitelji, celo neke vrste gospodarski aristokrati! Upravljajo tujo lastnino zaradi svojega uradniškega položaja in svojih šolskih diplom. Pojavljajo se kot podjetniki, skoraj kot lastniki, ker dajejo direktive in dirigirajo industrijsko proizvodnjo, čeprav imajo z industrijo samo to skupnost, da spada industrija po normah birokratizma pod njihovo uradniško pristojnost. Oni morda poznajo teorijo vrednosti kapitala, — teoretično upravljanje gospodarskega aparata in proizvodnje in v to svoje teoretično znanje vnašajo, kar hočemo verjeti, tudi dobro voljo in poštenje. Toda vse to ni zadosti za pravo upravljanje gospodarskega organizma. To se najbolj vidi iz tega, da velja v vseh naprednih državah načelo, da morajo upravljati gospodarstvo gospodarski ljudje, mojstri gospodarskega organiziranja in ustvarjanja. Pomanjkanje uporabe tega načela pri nas je največja napaka naše gospodarske politike. — Mi imamo štiri, celo pet ministrstev gospodarskega značaja, katerih smernice se tudi v istem predmetu in vprašanju dostikrat diametralno razlikujejo. Posledice tega se bodo čutile tako dolgo, dokler ne bomo imeli eno ministrstvo narodnega gospodarstva, ki bo vsej naši gospodarski delavnosti postavilo osnovne smernice in jih tudi izvajalo. Ministrstvo narodnega gospodarstva in gospodarski svet — to sta pogoja sanacije, okrepitve, oživljenja in normaliziranja gospodarskih razmer v državi. Industrija bi šele potem mogla priti do izraza in šele tedaj bi se res razumel nijen pomen in njena potreba. Ne mislimo pod industrijo samo fabrične proizvodnje. Mnogo globokejši, pomembnejši in obsežnejši je pojem besede industrija Formiranje domačega nacionalnega kapitala, industrijsko izobraže vanje onih, ki naj industrijo vodijo, dviganje narodnega blagostanja z zaposlitvijo novih stotiso-čev delavcev (in to je skoraj milijon duš z rodbinami delaveev), pravilno in gospodarsko izkoriščanje surovin, na katerih je naša država tako bogata, harmoniziranje odnošajev med kmetijstvom in industrijo, boljše gospodarjenje v državnih podjetjih, usposoblenje dežele za gospodarsko osamosvojitev in narodno obrambo — vse to spada pod pojem industrije, ki bi tudi pri nas mogla vse to uresničiti, če ne bi bila birokratizirana in če bi se izpremenil sistem uprave industrije tako, da bi ustrezal dejanskim razmeram in potrebam. Mi verujemo, da bodo gospodarski uspehi dr. Stojadinovida večji, pomembnejši, če se bo odločil, da to načelo in ta predlog začne izvajati. Najbolj ostroumne zamisli, najboljši načrti in najbolje začeta dela se dostikrat končujejo z neuspehom, če se ne izvedejo tako, kakor je praktično mogoče, da se izvedejo. Poleg ustvaritve močne industrijske podlage pa bi dr. Stojadinovič s tem znatno dvignil tudi dohodke državnih podjetij. Poglejmo samo resor gozdov in rudnikov, ki je najmočnejše naše gospodarsko ministrstvo! Dežela bogata, prebogata na gozdovih in rudnikih! Že dr. Ulmanski je kot minister za gozdove in rudnike začel delati na reorganizaciji državnega gospodarstva in na uvedbi načrtnega gospodarstva v tej pomembni panogi državnega podjetništva, ker se je pokazalo ne-obhodno potrebno, da se upravna oblast loči od nadzorno, se revidirajo pogodbe in koncesije, da se revidirajo rudosledne pravice onih mnogih fiktivnih posesti naših rudnih ležišč. Sicer je v resnici g. D j. Jankovič, minister za gozdove in rudnike, ki ima bogate izkušnje v tem resoru, izdal in uzakonil uredbo o razdelitvi te oblasti in pristojnosti, toda uredba sc praktično šc ne izvaja. Zato opravljajo še danes isti ljudje nadzorno in upravno oblast, strokovnjaki so jim podrejeni, prav tako kontrola in tako vidimo, kako upravlja ozek krog ljudi istega poklica, ki v to državno lastnino niso prinesli nič drugega ko dobro voljo, teoretično znanje in poštfeiije, z milijardnim' premoženjem, pa čeprav ni med njimi niti enega praktičnega človeka niti enega trgovca niti enega gospodarskega človeka po duhu In če se menja še! oddelka, se menja tudi gospodarska politika posameznih panog, dočim ni o praktični komercializaciji niti govora.. Sistem »upravnih in nadzornih« odborov, ki se postavljajo po osebni volji ali po predlogu njihovih uradnikov ali strankarskih organizacij, je že preveč jasno na- pačen, vloga teh članov pa predobro znana. Poleg tega pa hesrečni in neplodni birokratizem onemogoča uspešnost in procvit teh naših vsedržavnih podjetij, ki imajo tudi vse pogoje za lep razvoj. Verujemo, da bo g. Jankovič kot praktični človek, v najboljšem namenu in nujno storil potrebne ukrepe, da to anomalijo odpravi v podjetjih, v katerih je on »gospodar« v imenu države, da jim bo dal polet z imuniziranjem od birokratizma, ker je baš on izdal to uredbo, ki naj oživi gospodarstvo njegovega resora. S številnimi primeri bomo g. ministru Jankoviču dokazali, da imajo te naše ugotovitve svojo globoko in močno podlago in da slone na resničnih dejstvih. Če pa bi imeli gospodarski svet —a ta bi bil družba naših najodličnejših praktičnih gospodarjev — bi bilo vse drugače. To so ljudje, ki znajo praktično to, kar je treba in ki vedo, kaj je treba delati, da bo dobro. Prepričani smo, da bi se državni dohodki dvignili, pa čeprav se davki ne bi povišali. Prepričani smo, da bi se začel gospodarski napredek, ker bi njih predlogi pokazali uradnikom, ki danes upravljajo naše gospodarstvo, prave in realne poti za dobro delo. S pozornostjo smo spremljali gospodarske reforme in napore g. dr. Stojadinoviča in znano nam je, da on hoče in more razumeti to potrebo. Skupno ministrstvo za narodno gospodarstvo, v katerem bi uradniki izvrševali le upravne ukrepe svojega ministra, ki bi jih pa ta izdajal v sporazumu z gospodarskim svetom, s tem bi bila dosežena podlaga našega gospodarskega preporoda in naše prave industrializacije. Brez industrije ne gre! »Industrija postaja usoda narodov in človeštva« (prof. dr. M. Mirkovič). Toda usoda naroda se ne prepušča samo uradnikom! Ce pa se to ne zgodi, pa bomo še naprej gledali to, kar se dogaja danes: zmešnjavo, breznačrtno delo in negativne rezultate birokratizma. Gospodarska, finančna in poli' tična avtoriteta dr. Stojadinoviča more to popraviti! To pa pričakuje od g. dr. Stojadinoviča tako gospodarstvo ko država in javnost! Naši izvozni kontingenti za jabolka Prizad poroča, da nam je Nemčija odobrila naslednje uvozne kontingente za jabolka v razsutem stanju: 60.000 stotov do vključno 24. septembra po carini 4'50 marke in 110.000 stotov za uvoz od 25. septembra do konca leta po carini 2 mark. Potrebno je, da se kontingent 60.000 stotov čim bolj Avsec, poravnalni upravnik Rudolf Juvane, kapetan v p. Narok za sklepanje poravnave dne 9. oktobra ob 9. Rok za oglasitev do 4. oktobra. Potrja se prisilna poravnava sklenjena med Ivanom Kvasom, klobučarjem v Mariboru in njegovimi upniki. Plača 50% v šestih četrtletnih enakih obrokih, od katerih zapade prvi mesec dni po pravomočnosti poravnave. izkoristi in bo v ta namen dajal „ Prizad premijo 25 din zalOOO kg Pq|)||(||)C - P0YDr3S6Y3l1 J3 izvoženih jabolk, toda pod pogo-1 1 w r r jem, da se izvaža po preje objavljenih predpisih. Jabolka se v Nemčijo izvažajo tudi nadalje skozi naslednje obmejne postaje: Bo-denbach, Libau, Mittelwald, Pa-ssau, Oberberg, Reisenstein in Salzburg. Izvozniki si morajo sami priskrbeti fitopatološka potrdila, nemški uvozniki pa devizna dovoljenja, posebno uvozno dovoljenje pa ni več potrebno. Nemčija posebno potrebuje,industrijska jabolka ter zato Prizad izvoznikom priporoča, da ponudijo v Nemčijo tudi industrijska jabolka. Konkurzi - poravnave Za trgovce in producente, ki iščejo zvezo z italijanskimi trgi V Milanu se je ustanovila družba, ki se namerava posvetiti vsem vprašanjem, ki se tičejo zunanje trgovine med Jugoslavijo in Italijo. Družba bo izvrševala vse intervencije tako pri tvrdkah, kakor tudi pri carinskih in drugih uradih, da olajša trgovinski promet med našimi tvrdkami in tvrdkami na italijanskih tržiščih. Naravno, da bo družba predvsem posvetila svojo pozornost neposrednemu sklepanju kupčij. Družba kore-spondira v našem jeziku in je našim izvoznikom z vsemi informa cijami in uslugami gospodarskega značaja na uslugo. Naslov družbe Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Ivana Auerha-merja, trgovca in posestnika ter „ _ Marije Auerhamer, posestnice, oba je: »Danubital« S. A. Milano, Via Ljubljani. Poravnalni sodnik i A. Andrea 9. Politične vesti Po zaključku zasedanja Male antante je bil objavljen precej obširen komunike, v katerem se med drugim poudarja: Države Male antante bodo nadaljevale politiko miru, a tudi politiko svoje varnosti, ki jo bodo organizirale kolektivno. So za Zvezo narodov, pozdravljajo tudi prizadevanje za obnovo locamskega sporazuma, Izjavljajo pa, da zavarovanje miru le na zapadu ne zadostuje. Razmerje z Avstrijo se je poslabšalo, ker je kršila z uvedbo splošne vojaške dolžnosti senžermensko pogodbo. Indirektno se v komunikeju pravi, da enake kršitve pogodbe s strani Madjarske M. A. ne bi trpela. Posebej se je poudarjalo v komunikeju važnost gospodarskega sodelovanja držav M. A. Ves komunike jasno priča o veliki notranji okrepitvi M. A. Bivši poljski zunanji minister Zaleski, ki je osebni prijatelj ge-neralislma Rydz-Smiglyja, je izjavil, dd je poljsko-francoski sporazum odprl pot k tesnejšemu sodelovanju Poljske z Malo antanto. Izpremembe v bolgarski vladi najbrže ne bo ter so v zadnjem času utihnile tudi vse govorice o bližnjih izpremembah v vladi. Tudi oba cankovistična ministra nista demisionirala, kakor se je poročalo. Nemčija je zahtevala kot pogoj svoje udeležbe na locarnski konferenci, da sovjetska Rusija ne sme nikakor sodelovati in da se konferenca odloži, ker novi nemški veleposlanik v. Ribbentrop še ni nastopil svojega mesta. Angleški listi odgovarjajo na ta pogoja, da se drugi more upoštevati, prvi pa nikakor. Zaradi nemških zahtev bo lo- carnska konferenca najbrže odložena in sklicana šele v oktobru. Hitler je našel pri zaključnem nagovoru na vojaške oddelke narodnih socialistov tudi tople besede za mir. Dejal je, da so Nemci za mir, ker so spoznali vojno. Z vsemi narodi hočejo živeti v miru, ne bodo pa dopustili, da bi postala Nemčija plen boljševističnih Židov. Lepe besede! Toda zakaj potem vse velikansko oboroževanje Nemčije? Nemčija bo začela z vso silo delati na to, da se ji vrnejo njene kolonije. Italijansko časopisje to zahtevo Nemčije podpira. Stavkovno gibanje v Franciji1 se vedno bolj širi in zavzema tudi vedno bolj nevarne oblike. .Tako so sta vkuj oči zasedli 100 novih tvornic. Intervencija ministrskega predsednika Bluma ni imela do-sedaj nobenega uspeha, ker so industrialci njegove zahteve odklonili in zahtevali predvsem izpraznitev tvornic. V svojem odgovoru naglašajo, da prepuščajo vladi vso odgovornost za boljševizacijo podjetij. Na pritisk desničarjev v vladi je imenoval Blum za razsodnika v sporu med delavci in podjetniki desničarja Chautempsa. Francoski trgovinski minister Bastid je obiskal Varšavo, kjer je imel s poljskimi gospodarskimi ljudmi in člani poljske vlade uspešna pogajanja za poglobitev trgovinskih odnošajev med Poljsko in Francijo. Dogovorjeno je bilo, da se sklene nova trgovinska pogodba med obema državama in da bo Franclja podprla Poljsko tudi z novimi posojili. Francoski trgovinski minister Bastid je iz Varšave odpotoval v Berlin, kjer se je sestal z guvernerjem Reichsbanke dr. Schlach-tom. Španski nacionalisti poročajo, da so pri Talaveri dosegli velik uspeh in prebili fronto vladnih čet. Napovedujejo da je padec Madrida le še vprašanje nekaj dni. — Na severni fronti se utrjujejo rdeče čete v Bilbau, kjer jih je baje 40 tisoč. Njih položaj pa se je poslabšal, ker so nasprotja med anarhisti in Baski vedno večja. Ni izključeno, da bo zaradi teh nasprotij obramba Bilbaa slabotna, če ne nemogoča. Portugalska vlada je izdala nalog, da se španski nacionalisti podpirajo z orožjem in z živili. Mehiška vlada pa je poslala madridski vladi celo ladjo orožja. Zaradi nemirov v Palestini je bilo dosedaj ubitih 700 oseb. Materialna škoda pa znaša skoraj pol milijarde dolarjev. 140 komunistov, ki so hujskali k nemirom, je bilo izgnanih. Francoski general Schweissgut, ki se je udeležil sovjetskih manevrov, je izjavil, da je sovjetska vojska ena najbolj silnih vojsk na svetu. Enako pohvalno so se izrekli o sovjetski vojski tudi odposlanci angleške in češkoslovaške vojske. Ker je bil ubit neki japonski vojak, pripravljajo Japonci nove vojaške ukrepe proti Kitajski. Denarstvo Tuji kapital in naše banke V zadnji številki »Ekonomista« je objavjl dr. Vladimir Košak zanimiv članek o tujem kapitalu v paših bankah. Proti koncu članka navaja seznam tujih bank, ki so udeležene pri 12 naših velikih bankah. Iz seznama posnemamo: 1. Jugoslavenska udružena banka v Zagrebu: ' Veledelnifiarji banke: Socište Continentale de Gestion, Monaco, — Anglo-International Bank, London — Mutuelle Solvay (po svoji domači banki Socičtč Belge de Banque) — Amstelbank, Amsterdam. — Kot delničarji banke je udeleženih še 12 tujih bank, med njimi tudi Banca Commerciale Italiana, Milan. 2, Jugoslavenska banka, Zagreb: Veledelničar: Živnostenska banka, Praga. -3. Opšte jugoslavensko bankarsko društvo, Zagreb-Beograd: Veledelničarji: Osterreichische Creditanstalt und Wiener Bank-verein, Dunaj — Socičte Generale de Belgique, Bruselj in Basler Handelsbank, Basel. 4. Hrvatska sveopča kreditna banka, Zagreb: Veledelničarji: Magyar Altala-nos Hitel bank, Budapešta — Schneider & Co., Pariz — Union Europeenne Industrielle et Finan-cičre, Pariz in Banque de L’Union Parisienne, Pariz. 5. Zemaljska banka za Bosnu in Hercegovinu, Sarajevo: Veledelničarji: Osterreichische Creditanstalt und Wiener Bank-verein, Dunaj — S>ociete Generale de Belgique, Bruselj in Basler Handelsbank, Basel. Tri tuje banke so delničarke banke, med njimi Banca Unione de Credito v Milanu in Deutsche Bank und Discont-gesellschaft v Berlinu. 6 Bosanska industrijska i trgo-vačka banka v Beogradu: Veledelničarji: Osterreichische Industriekredit A. G. (bivša Nie-derosterreichische Escomptgesell-schaft, Dunaj — Češka eskomptni banka a uverni ustav, Praga — Banque de Bruxelles, Bruselj in Comptoir Escompte de Genčve, Ženeva. 7. Hrvatska banka, Zagreb: Majoritetni delničar je Banca Commerciale Italiana, Milan. 8. Prva hrvatska obrtna banka, Zagreb: Majoritetni delničar je Českd prumyslovd banka, Praga. 9. Komcrcijalna banka, Zagreb: Majoritetni delničar je Banka češkoslovenskych legii, Praga. 10. Srpsko-švajcarska banka Beograd: Majoritetni delničar: Schweize-rische Kreditanstalt, Curih. 11. Jugoslovenski kreditni zavod, Beograd: Majoritetni delničar: Magyar le-szamitolo es penzvalt6-bank, Budapešta. 12. Jugoslovenska banka za indu-striju in trgovinu, Beograd: Skupina velikih francoskih industrijskih in trgovskih podjetij za zaščito in financiranje njihovih interesov v Jugoslaviji. Nekatere večje tuje banke pa imajo v Jugoslaviji tudi svoje lastne podružnice, tako: Banque Franco-Scrbc, Pariz ima podružnice v Beogradu, Skoplju, Nišu, Bitolju in Kosovski Mitroviči. Veledelničarji banke so: Banque Ottomane, Pariz — Banque de Pariš et des Pays-Bas, Pariz — So-cičtč Financičre d’Orient, Pariz. Anglo-československa a Praž-skd uvšrni banka v Beogradu ter Češka prumyslova banka v Pragi, podružnico v Ljubljani. I Trgovec izpolni dolžnost, ie na- roti prvič in po- maga plasirati Vdihan terpentinovo milo za namakanje perila pa ‘Ra d. c sl Finančni minister je dovolil mestu Os jeku notranje posojilo, ki se bo obrestovalo po 5% tn ki bo amortizirano v 10 letih. Posojilo bo znašalo 6 milijonov din. Avstrijska vlada bo zahtevala odpravo finančne kontrole Zveze narodov nad Avstrijo in je v ta namen odpotoval finančni minister Drechsler v Ženevo. Zahtevi avstrijske vlade bo skoraj gotovo ustreženo, ker se je tudi že komisar Zveze narodov, ki je izvrševal to kontrolo, izjavil za njeno odpravo. ____________ »Službeni list« kr. banske uprave z dne 16. septembra objavlja: Uredbo z za- konsko močjo o utesnitvi odsvoje-vanja nepremične imovine v obr močju apelacijskega sodišča v Ljubljani — Teden Rdečega križa kr. Jugoslavije — Odločbo o ukinitvi carinskih zalivk na vozilih v mednarodnem turističnem prometu in ekspediciji po malih priznani-cah — Razglase o razpisu občinskih volitev v Kostrivnici, Sv. Petru na M. selu, Sv. Štefanu, Zibiki in Zusmu ter o preložitvi občinskih volitev v občini Slivnica pri Celju v šmarskem okraju — Odločbo o sejmskih in tržnih pravi- Uvajali pa bodo z izdatno reklamo Dolničar i Richter LJUBLJANA ca h v celjskem okraju — Razglas glede tedna Rdečega križa v avtobusnem prometu. Več smisla za Iz zgodovine paroplovne ..Oceania št bolj širi na gospodarstvo in zasebnega kapitala je vedno'manj. V tem je obiskal dr. Schacht Pariz, kjer se je sestal z guvernerjem Francoske banke. Ameriški listi pišejo, da imata v denarnem pogledu Nemčija in Francija skoraj iste težave. Francija mora ali devalvirati frank ali pa uvesti enake valutne ukrepe, ki jih je izdala Nemčija. Pričakuje se, da se bo Francija odločila za devalvacijo. A tudi v Nemčiji so danes industrija, izvozna trgovina in paroplovne družbe za devalvacijo. Samo agrarci so proti njej. Nobenega resnega odpora pa ne bi bilo proti devalvaciji, če bi se ta izvedla r okviru splošno mednarodne valutne stabilizacije. Tako se je našla skupna podlaga za nemško in francosko devalvacijo in kakor trdi ameriški list, je o tem tudi razpravljal doktor Schacht v Parizu. Toda da pride do mednarodne stabilizacije valut, je treba najprej, da so končane ameriške predsedniške volitve, ker se bo šele potem določil odnos med dolarjem in funtom. Ta odnos pa je osnova mednarodne stabilizacije valut. Slovenci živimo prav za prav ob morju, toda vse naše življenje priča, da se te prednosti ne zavedamo. Vse naše mišljenje je čisto mišljenje celinskega naroda in celo med onimi, ki žive le par kilometrov od morja, je le malo zanimanja za morje. A morje je bogastvo, še prav posebno bogastvo pa donaša razmorska trgovina. Celo v samem Trstu se je ] med Slovenci zelo pozno vzbudilo zanimanje za čezmorsko trgovino, še manj pa za pomorsko plovbo. Kakor v mnogih drugih stvareh, tako je tudi v tem pogledu nastopil kot pionir rajnki Ulčakar, ki je pridobil Slovencem Grl jan in ki je vzbujal zanimanje za pomorstvo. Tik pred vojno pa je vendarle postalo tudi med tržaškimi Slovenci živahnejše zanimanje za pomorstvo. In o tem pripoveduje y zadnji številki revije »Naše morje« dr. Egon Starč, ki podaja pri tem tudi zgodovino paroplovne družbe »Oceania«, pri kateri so Slovenci še danes soudeleženi. Iz njegovega članka posnemamo nekatere podrobnosti: Večje zanimanje tržaških Slovencev za pomorstvo je nastalo po fuziji Jadranske banke z Dalmatinsko vjeresijsko banko in ustanovitvi podružnice Živnostenke banke v Trstu. Deloma pa tudi zaradi velike propagande Avstro-Ogrske za povečanje plovnega parka ter napredka pomorske trgovine, ki se je zlasti povzdignila po zaslugi številnih Dalmatincev ko Martinoviča, Kozuliča, Tripko-viča, Poliča in drugih. Pod njih vodstvom so se ustanovile takrat razne pomorske delniške družbe, in sicer večinoma s pomočjo italijanskega in nemškega kapitala. Posebno priljubljena pa je bila takrat prosta plovba. Bivši pomorski kapitani so kupili s pomočjo svojih prijateljev eno ali več ladij, ki so se potem vpisali kot kara-tisti pri pomorski vladi v Trstu v razmerju svojih deležev. (Vsak delež se je imenoval en karat, vseh pa je bilo 24.) Kapitan je s to ladjo izvrševal prosto plovbo, ki je bila pred vojno zelo dobička-nosna. S pomočjo Živnostenke banke se je ustanovila prva slovenska skupina, ki se je udeleževala pri takšnih manjših podjetjih, zlasti pri nakupu ladij »Conca d’oro«, »Zora«, »Zadera« in podobno. Dalmatinskim kapitanom pa je ponudila svojo pomoč Jadranska banka, da so bili Slovenci v prosti plovbi močno zastopani. Med dalmatinskimi pomorščaki se je zlasti odlikoval Hektor Polič, ki je malo pred svetovno vojno prevzel po svojem očetu Mate Poliču, ki je bil 10 let predsednik tržaške Slovenske čitalnice, vodstvo paroplovne družbe »Navigazione libera Triestina« in naročil tik pred vojno za družbo 10 ladij po nad 10.000 ton nosilnosti. S pomočjo Jadranske banke in Zivnostenske banke se je posrečilo kljub vojni vihri ustanoviti po enem letu družbo »Oceania« s sedežem v Trstu. Prvi občni zbor družbe je bil 3. 4. 1917 na Dunaju v prostorih Zivnostenske banke. Kot zastopnik slovenskhi delničarjev je bil izvoljen v družbo dr. Egon Stare. Družba je imela takrat 10 velikih in 5 manjših trgovskih ladij. Šele v septembru 1920, ko je bil dosežen znani Trumbič-Bertollini-jev dogovor, pa je bilo odločeno, d? postane družba jugoslovanska. Kljub temu pa je bilo še več poskusov, da bi družba prešla v italijanske roke. Prvotna glavnica družbe je znašala 3 milijone kron, ki se je leta 1918. dvignila na 12 milijonov in leta 1919. izpremenila v 16 milijonov lir, nato pa leta, 1922. znižala na 8 milijonov lir, ker je takrat vrednost ladij silno padla. L. 1923. se je »Oceania« preselila v Beograd, trgovsko vodstvo na Sušak, delniška glavnica pa se je izpremenila v 16 milijonov lir. Kasneje se je zvišala na 20 milijonov, a se je leta 1934. po številnih odpisih zopet znižala in danes more izplačevati »Oceania« skromno dividendo. Ko se je ustanovila »Jadranska piovitba«, ji je »Oceania« kot soustanoviteljica pristopila s svojimi manjšimi ladjami in obdržala le 8 parnikov s skupno tonažo 21.340 brutto reg. ton. Ta svoj park je družba med tem čisto prenovila, da ima danes 9 parnikov s 27.280 br. reg. ton. Zasluga »Oceanie« je, da je uvedla redne proge s pristanišči zapadnega Sredozemskega morja, s Kanarskimi otoki in v zadnjem času še redno mesečno progo z večjimi pristanišči Sev. morja, z Londonom, Amsterdamom, Rotterdamom in Hamburgom. Trije moderni parniki »Mrav«, »Vid« in »Bor« oskrbujejo to zvezo. Za naš izvoz je ta proga izredne važnosti in zlasti konoplja se izvaža po tej progi. Samo v Anglijo izvaža »Oceania« na leto že 5000 ton konoplje. Za naš les in za naše druge proizvode pa so posebne važnosti tri redne proge »Oceanije« v za-padno Sredozemsko morje, zato ni mogoče znižanje državne subvencije nazvati drugače kakor kot kratkovidno dejanje. Nasprotno bi bilo treba subvencijo zvišati, da bi dobili redne morske zveze še z Lcvanto in Črnim morjem, kar je zlasti za izvoz našega lesa neob-hodno potrebno. Zgodovina »Oceanie« dokazuje, da bi se moglo naše pomorstvo ugodno razvijati, če bi bilo na odločilnem mestu v Beogradu več pomorske orientacije. A tudi v nas samih je treba, da je te orientacije čim več, kajti tudi gospodarska osamosvojitev je brez red' nih pomorskih zvez nemogoča. Seveda pa je za razvoj pomorstva tudi potrebno, da dobimo dobre zveze z morjem, da imajo naša pristanišča železniško zvezo s svojim zaledjem. Tako prihajamo do stare zahteve Slovenije — do zgraditve železniške zveze Slovenije s Sušakom. V vsedržavnem intere su je ta zveza in zato tem bolj neoprostljivo, da še danes ni izvršena in tem večja napaka, da se še danes ni začelo z graditvijo te proge. Ni v vsej državi nujnejše zveze kakor je ta zveza in dovolj značilno za mizernost vse naše gospodarske politike je, da še danes ni ta zveza niti v gradnji. Kljub takšnim napakam pa naj napreduje naša država! Pred devalvacijo franka in mark Francoski finančni minister Au-riol se silno trudi, da bi preprečil beg kapitala iz dežele, toda vsa njegova prizadevanja nimajo pravega uspeha, ker povzroča politika sedanje francoske vlade vedno nov beg. Treba sicer priznati, da se Blumova vlada silno trudi, da doseže zboljšanje v državi in da je v 3 mesecih izdala toliko ukrepov ko niti ena vlada pred njo. Tako je dala delavcem višje mezde in krajši delavnik, izvoznikom in manjšim industrijcem podpore in posojila po zelo nizki obrestni meri, kmetom razne podpore, zlasti pa je proizvajalcem pšenice ustregla, ko je zvišala ceno pšenice od 85 na 145 frankov. Tudi uradnikom je vrnila stare plače. Toda pravega zboljšanja le ni dosegla, ker so se obenem zvišale cene za celih 20%. Zato se tudi ni zmanjšala brezposelnost, pa čeprav izganja Francija v ta namen tudi tuje delavce. Cene pa se dvigajo, ker je frank predrag in zato se vedno bolj glasno zahteva devalvacija franka. To pa bi si upala vlada izvesti le, če bi bila devalvacija franka vezana na splošno mednarodno valutno stabilizacijo. Podobne težave pa preživlja tudi Nemčija. S pomočjo oboroževanja in javnih del je sicer mogla znatno znižati brezposelnost, toda njene finančne sile so se pri tem izčrpale. Vse to je mogla Nemčija plačati le z zaslužkom in z naj večjim varčevanjem, zaslužek pa je danes majhen, prihranki pa izčrpani. Državna kontrola se vedno Nove olajšave Italije za avstrijski les Avstrijsko-italijanska pogajanja o izvozu avstrijskega lesa v Italijo so bila ugodno zaključena. Nove italijanske uvozne odredbe bodo stopile dne 1. oktobra v veljavo in z njimi bo uvoz avstrijskega lesa zopet znatno olajšan. Dobave - licitacije Uprava 1. oddelka Vojno-teh-ničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 21. septembra ponudbe za dobavo črne smole; do 24. septembra za dobavo vijakov za les; do 25. septembra za dobavo firne-ža; do 26. septembra za dobavo železnih zakovic in do 28. septembra za dobavo konopnenih oprtnic. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 24. septembra ponudbe za dobavo manesmanovih cevi, 3.000 kg čistega bencina, elektrod za varenje litega železa, električnega motorja in Bergman-genera-torja; do 27. septembra za dobavo električne sirene. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 1. oktobra ponudbe za dobavo manesmanovih cevi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. septembra ponudbe za dobavo am-per-metra in avtomatske Isklop-ke; do 3. oktobra za dobavo linoleja, lepila za linolej, železnih pocinkanih spojk in obročev; do 6. oktobra za dobavd azbestnih plošč, kompletnega zračnega bata z elektromotorjem, ročnih električnih svedrov, rezervnih retort in ležajev i. dr. do 10. oktobra za dobavo sirene na električni pogon. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 1. oktobra ponudbe za dobavo raznega avto-materlala. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 6. oktobra ponudbe za dobavo prenosnega diesel-agre-gata. Dne 28. septembra bo pri Glavnem sanitetskem slagalištu v Zemunu ofertna licitacija za dobavo bolniških in zdravniških plaščev, dne 29. septembra za dabavo brisač, nogavic ter telesnega perila in dne 30. septembra za dobavo prevlek za blazine in namiznih prtov. Dne 3. oktobra bo pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertna licitacija za nabavo železne pocinkane pločevine. Dne 5. oktobra bo pri Ekonomskem odelenju generalne direkcije drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo kalcium-kar-blda domačega proizvoda in dne 7. oktobra za dobavo 203.720 kg repičnega olja domačega proizvoda. Dne 9. oktobra bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija za dobavo mazila za stroje. Dne 9. oktobra bo pri Direkciji drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo lokomotivskega parnega kotla. Dne 10. oktobra bo pri Komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dobavo raznega materiala iz medi. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) 'tako se ne demantira Narodna banka je objavila v listih demanti vesti »Jugoslovenske-ga Kurirja«, kakor da bi uvozniki, ki so bližji Beogradu laže dobili uvozna dovoljenja, kakor pa 'bolj oddaljeni. Narodna banka pravi, da je ta trditev brez vSake podlage. Ne da hi ugovarjali demantiju Narodne banke, moramo vendarle reči, da se tako ne demantirajo vesti. Mesto da se v demantiju razpravlja o postopanju odbora, ki dovoljuje uvoz, naj bi Narodna banka kratkomalo objavila, koliko prošenj za uvoz je bilO vloženih, koliko teh prošenj je bilo iz Beograda in njegove okolice^ koliko iz drugih banovin in kako so bile vse te prošnje rešene. Iz te statistike bi vsak takoj jasno videl, ali so se uvozna dovoljenja dovoljevala pravilno ali ne. še pravilneje pa bi bilo, da bi Narodna banka pozvala zastopnike gospodarskih organizacij, da ti pregledajo poslovanje odbora. Izpričevalo teh zastopnikov o korektnem delu bi bil pač najmočnejši argument. traiieoški m2 mehkhn lesom ™ Gospodarsko sodelovanje Nemčije in Francije Pogajanja francoskega trgovinskega ministra Bastida v Berlinu z nemškimi državniki in gospodarskimi ljudmi so imela popoln uspeh. Časopisi poročajo, da je bil pri teh pogajanjih dosežen med Bastidom in dr. Schachtom sporazum o gospodarskem sodelova- j čijo domače francoske cene z oni u' v s.-s . , 'M H« 'k}i V sJugoslovenskem Lloydu« objavlja pariški lesni uvoznik , Paul Weiss naslednje poročilo o stanju na francoskem trgu z mehkim lesom: Prognoza, ki se je dajala v začetku tega leta, da se bo v Franciji — v nasprotju z mednarodno tendenco — cena mehkega lesa najprej znižala, po nekaj mesecih pa popravila, se je izkazala kot pravilna. Mnogi izkušeni uvozniki so se zato zaradi čvrste tendence na mednarodnem trgu založili že v začetku leta, dočim so prodaje potrošnikom čim bolj zadrževali. Padec cen pa je bil na francoskem trgu vse prvo polletje stalen in potreba na lesu se je pokrivala skoraj izključno s francoskim lesom. Na spomlad pa se je začela izprememba in cene so se začele dvigati ter notira danes domače žagano blago že za 30 odstotkov višje. Vendar pa ta znaten povišek cen ni v celoti čisti dobiček žag in industrij, ker so se med tem zvišale mezde in so se zvišali tudi drugi stroški. V kratkem še začne nova kampanja za debla in nobenega dvoma ni, da se bodo na licitacijah nudile tako visoke cene, da bo morala nastopiti hosa. Ta hosa bi bila dobrodošla tudi z mednarodnega stališča, ker se je dosedaj prodajal francoski les izpod svetovne paritete. Dokler se ne izena- gih področjih, sO nastale razne težave, Ker francoski trg he taobe več sprejeti vseh sortifhehtov le-razen mizarskega. To velja nju Nemčije in Francije. To sodelovanje se bo raztezalo na vsa gospodarska področja. Žitna borza za podonavske države Iz Bukarešte se poroča, da propagirajo tamošnji žitni trgovci skupne borze za vso žitno trgovino podonavskih držav. Sedež te borze naj bi bil na Dunaju, v Bu-dapešti ali v Bukarešti. Misel o ustanovitvi skupne žitne borze za podonavske države ni nova, a se dosedaj nikdar ni mogla uresničiti. Tudi danes niso razmere še tako ugodne, da bi se mogla usta noviti takšna borza. Politična nasprotja so še vedno tako močna, da ovirajo tudi gospodarsko sodelovanje podonavskih držav. Najprej bi se zato moralo doseči sodelovanje vsaj onih držav, ki si politično niso nasprotne. Zato je zlasti važno, kaj bo glede gospodarskega sodelovanja podonavskih držav sklenil gospodarski svet Male antante. Ce bi se potem tudi druge podonavske države pridružile sklepom Male antante, šele 'potem bi se moglo resno razpravljati o skupni žitni borzi podonavskih držav. Dotedaij pa bo velik uspeh, če se bo dosegla takšna skupna borza vsaj za države Male antante. mi na mednarodnem trgu ni mogoče govoriti o ozdravljenju francoskega lesnega trga. Vendar pa se more z optimizmom gledati na nadaljnji razvoj razmer na francoskem lesnem trgu. V odnošajih Francije s švedsko, Finsko in Rusijo za dobavo ustrezajočih specifikacij in kvalitet z dobavnim terminom ter možnost jo natovorjenja ter lahke prodaje, ki ga najde les teh držav na dru- sa v prvi Vrsti ih bukdvino ih v znatni meri tudi za hrastovino. V tem je tudi pojasnilo, zakaj je na sred-njeevropskih trsnih tako zelo trpela prodaja poljskega lesa. Poljski les je prilagojen angleškemu trgu, v Franciji pa ne more konkurirati, dokler more konkurirati v ceni samo s švedskim, in ruskim lesom', he pa tudi s 'francoskim. Drugače je z lesom iz Latiške, ki je izkoristila čvrsto tendenco lesnega trga v severnih državah in mogla zato prodati letos večje količine v Francijo. Podobno je tudi z Jugoslavijo in Romunijo, ki sta letos v južni Franciji, kamor ne sega nordijska konkurenca, mnogo bolje odrezale ko druga leta. Gotovo je, da se bo uvoz iz teh treh držav znatno povečal, če . se odpravijo kompenzacije in kliring in če se uvede zopet svoboden plačilni sistem. Promet z Avstrijo se bo gibal najbrže v mejah lanskega leta, kar pomeni, da je imela Avstrija od dviga cen komaj nekaj dobička. Nadaljnji razvoj francoskega lesnega trga je odvisen predvsem od gospodarsko-političnih ter tudi notranje in zunanje političnih razmer, mnogo manj pa od tehničnih momentov. Od gospodarskih in splošno poznan ih vprašanj omenjamo samo oboroževanje, valutno vprašanje, 40 urni delavnik, politiko kontingentiranja in cen, carinsko politiko in vladni program za oživljenje gospodarskega življenja. Od rešitve teh vprašanj je tudi odvisno, kakšne razmere bodo zavladale na francoskem lesnem trgu. Španski parlament, td te bil do-" zaridl državijahšfce vOjhh red-‘lagan, je sedaj skllcah žh. l. adridska vlada Je prepovedala vse satnoiaiitne hišne preiskavi in startne eksekucije. 9 teroristov, ki so kar na svoj 6 roko ohšodlli ljudi hai smrt in jih umorili, Je bilo ustreljenih. , , Splošho vojaško &aižho£t je uvedla nankinška vlada. Avstrijska vlada je podaljšala prepoved rajhovsklh listov do konca leta. V Avstrijo smejo dohajati samo oni rajhovski listi, ki so olll izrečno dovoljeni ob sklenitvi nemško-avstrijskega sporazuma. Italijanski in nemški konzul sta pozvala italijanske In nemške državljane v Palestini, da se pripravijo, da morejo vsak hip zapustiti Palestino, Če bi se notranji nemiri poostrili. Egiptski finančni minister demantira vest, kakor da bi dobil Egipt v Londonu posojilo 15 milijonov funtov pod pogojem, da podaljša Egipt koncesijo za ozemlje ob sueškem prekopu Angliji še za 100 let. Italijanska kolonialna vojska bo štela 2500 oficirjev, 20.000 belih in 40.000 črnih vojakov ter bo opremljena z najmodernejšim orožjem. Po potrebi se bo kolonialna vojska poklicala tudi v Evropo. V imenu še svobodnih Jugoslovanski trg konoplji Prvotna nametal, dš bo dovoljen' izvoz Kbnbiplje te ža ptoste devize, torej šalilo v nčklirlhške dežele,, še je Opustila zbog intervencije' sadilcev Konoplje iz Vojvodine, ki jb ijfe Vodil znani vojvodinski bo-gatšiš Djundjerski. Deputacija je zlasti poudarjala, da gre večina konoplje v Nemčijo in da bi bili vsi proizvajalci težko prizadeti, če bi se izvoz konoplje v Nemčijo prepovedal. Nato je finančno-go-spodarski odbor ministrov sklenil, da bo dovoljen izvoz konoplje tudi v klirinške dežele. Letošnja konoplja je izredno dobre kakovosti, in je zato tudi zanimanje tujine za konopljo močno. Povečana je bila tudi površina s konopljo posejane zemlje za 30%, ker so kmetje uvideli, da se pšenica ne izplača tako dobro ko nekdaj. Na razpolago so zato velike koli-krajev čine konoplje in zato je posebno' Etiopije je p^al ras Imru na vse a?no da se izvoz konoplje omo- vlade poziv, za pomoč Etiopiji. -.L . , . '. ,. Mednarodni kartel bakra je po-' F0®- Doma se potrebuje konoplje višal produkcijsko kvoto bakra za sicer zelo veliko, toda še vedno 40.000 ton. preostaja zelo velik izvozni višek. Cene letošnje konoplje so naslednje: konoplja št. 6 (najboljša domača, dolgovlaknasta) velija 12.50 din, št. 5 (tudi dolgovlaknasta) 1175, kratkovlaknašta pa 9‘50 do 11 din za kg franko vojvodinska postaja. Za vrvi pa je danes mnogo manj zanimanja ko v prejšnjih letih. Najboljše vrvi so po 18 do 24, II. vrstne po 12'50 do 14-50 din. Nove knjige in po sveto Kralj Edvard VIII. je z letalom odletel iz Curiha v London. Vojvoda in vojvodinja Kentska „ sta se po skoraj dvomesečnem bi- i ne da bi bil zvezan s korup- Zastopniki srbske in bolgarske pravoslavne cerkve so v Sv. Navmu sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo jugoslovanski in bolgarski narod, da delata za trajno zbližan j e in sporazum obeh narodov. Minister Behmen je na shodu v Visokem izjavil, da se preje ni mogel opraviti niti en državni po- ti hffl vanju v Jugoslaviji poslovila v torek od kneza namestnika Pavla ter se odpeljala domov v London. Sjvetiozaa- Prlbičevič je umrl v Pragi, v sanatoriju Podoli. Zbolel je na pljučih, v sanatoriju se je njegovo stanje nekoliko zboljšalo, nato pa je nastopila embolija in vsaka zdravniška pomoč je bila zaman. Svetozar Pribičevič je bil v prvih letih Jugoslavije eden najbolj vnetih zagovornikov unitarizma, ki ga je hotel izvesti tudi s cijo. Za kongres trgovcev v Subotici je dovoljen udeležencem 50% popust na železnicah. Kongres slovanskih zdravnikov v Sofiji je med drugim sklenil, da se proglasi ruščina kot medsiovanski jezik in da se izda zdravniški slovar za vse Slovane. Direkcija državnih železnic v Subotici bo vendarle prenesena v Beograd, Subotica pa dobi v nadomestilo kontrolo dohodkov drž. že- ° mesuio Koni/roiu v ^ silo. Kasneje pa se je pridružil leznic g^le Celo več uradnikov Stjepanu Radiču, ustanovil z njim . skupno kmečko demokratsko koa- _ : Nova esperantska slovnica Uredništvo »Verda revno« za Jugoslavijo je izdalo esperantsko slovnico (korensko metodo), ki jo je priredil znani esperantist in urednik umetnostne in znanstvene revije »Verda revno« g. Damjan Vahen, ki je tudi naš sotrudnik. Omembe vredno je, da je to prva esperantska slovnica, katere avtor je Slovenec, kajti sedanja slovnica, ki jo je izdal Esperantski klub in ki je že tudi pošla, je bila prevod dr. Maruzzijeve hrvatske esperant-ske slovnice. Vsebuje 22 učnih ur, tabelo korelativnega (vzajemnega) sestava, tabelo predponk, priponk in siovniških končnic ter najvaž nejše glagolske korene. V kratkem pa izide v isti obliki še Slovensko-csperantski slovar, ki obsega 46.000 besed, delo istega avtorja. Novi slovar bo naj obsežnejši in najpopolnejši sloven sko-esperantski slovar,, kar jih imamo. Navedena slovnica se naroča pri Damjanu Vahenu, uredniku »V. R.« za Jugoslavijo, Ljubljana, Rcslova 29 in stane v predplačilu din 10'—, s poštnino din 1075. Gospodarski in socialni odnošaji v Jugoslaviji Tako se imenuje študija, ki jo barva, plestra tu Že v 24 urah Itd. Skrobl Id avetlnlika srajc« nrrat-nike in manšete. Pere snšt. monc In lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-8. .Selenbnrgova ul. D. Telefon it 22-72. Podražitev drv v Zagrebu V nedeljo je bila v Zagrebu seja sekcije lesnih malih trgovcev. Na seji je bilo sporočeno, da bo v kratkem na ^zahtevo združenja prepovedano branjevcem in trafikam prodajanje premoga. Sekcija bo v kratkem izpremenjena v samostojno združenje. Trg. industrijska zbornica v Zagrebu |je sklenila, da bo ustavila izdajanje obrtnih dovoljenj za maloprodajo drv in premoga. Končno je bilo na seji sklenjeno, da se poviša cena drv na 28 din za 100 kil in na 380 din za klaftro. Ce bi se mezde delavcev povečale ali če Iz splitskega pristanišča se v zadnjem času v večji meri izvažajo jajca in živila za Malto. Italija je že z velikem številom _ _ sankcionističnih držav obnovila tr- Zaimis je umrl v starosti 79 let v ličijo ter naposled zavzel skrajno opozicionalno stališče proti Beogradu. Bil je nad vse strasten politik, ki ni poznal kompromisov. Ta njegova strast ga je zavela tudi tako daleč, da je umrl v izgnanstvu, čeprav je bil v pred in medvojnih letih eden ustvariteljev Jugoslavije. Ibrahim Maglajlič, bivši vrhovni poglavar islamske cerkve v Jugoslaviji je umrl v Banjaluki v starosti 75 let. Bivši grški predsednik republike govinske pogodbe. Prekinjena so nekem dunajskem sanatoriju. — trgovinska pogajanja samo z Nizo-i NaDunajupa je umrl bivši avstrij- zemsko, Anglijo in Rusijo. Pri pogajanjih z Anglijo dela naj večje težave vprašanje neplačanih angleških terjatev. - Zaradi pomanjkanja živil v Nemčiji namerava vlada uvesti za ndkatera živila zopet karte ža nakup živil. Cena ameriškega bombaža je zbog suše v vseh ameriških državah v dvigu. V Newyorku so se cehe bombaža dvignile za 1 do 6 točk. Tudi ceha egiptskega bombaža se je dvignila. skl kancelar in guverner Avstrijske poštne hranilnice dr. Buresch. V Postojni je umrl ugledni trgovec in posestnik Stanko Lavrenčič zaradi zastrupljen j a v črevesju. Star je bil šele 50 let ter užival zaradi- svoje strokovne sposobnosti in narodne zavednosti splošno spoštovanje. Zapušča ženo in tri otroke. Bodi mu ohranjen svetal spomin! Dr. Maček po drugi operaciji polagoma okreva in bo v nekaj dneh mogel zapustiti sanatorij. Gospodarska sloga je določila za samoborski okraj za mošt naslednje minimalne cene: za mošt od necepljenih trt s tropinami po 3 din za liter, za mošt cepljenih trt brez tropin po 4 din. Občina Zakot se bo po odloku notranjega ministra imenovala odslej Brežice-okolica. Beograjski krojači napovedujejo, da bodo začeli izdajati modne žumale In da bodo tudi lanšlrali je spisal znani socialno-politični bi ovišali cene !producenti, potem pisatelj Hinko Sirovatka in ki bo v kratkem izšla v samozaložbi pi- satelja. V obliki kritičnega pogleda na publikacijo zagrebške zbornice o anketi o delavskih plačah in zaslužku v industriji, avtor podrobno analizira vprašanje, ki se tiče vloge nacionalnega kapitala v domači industriji. Nadalje razpravlja avtor o nevarnostih, ki novo modo. Zdi se nam, da bo le | groze temu kapitalu od parazitne ostalo pri obljubi, ker drugače je industrije, o nizkem dohodku de- neuspeh več ko verjeten. J lavca, o industrializiranih kmeto- Največje italijansko letališče bo > Volna, svila, bombaž, nogavice, pletenine itd. itd. stalno v bogati fzhiri in po najnižjih cenah v trgovini Kavi ‘Pvel tog,Ljubljana S Zidovska ulica 4 v kratkem v bližini Forlija izročeno prometu. Hitler je izjavil tujim novinarjem, da sta bili Nemčija in Italija dosedaj zaradi španskih dogodkov strogo nevtralni, da pa bi mogle tudi one intervenirati, če bi katera druga sila intervenirala v prilog španskim marksistov. Najmanj 10 do 15 milijonov ljudi bi se odzvalo njegovemu klicu, če bi jih poklical, da gredo na pomoč španskim nacionalistom. Bivši španski mihistrski predsednik 'Lerroux se Je izjavil za nacionaliste, ker ne more več molčati na teror in barbarstvo, ki ga uganjajo rdeče čete. Madridska vlada je pozvala tuje diplomate, da se vrnejo v Madrid, ker jih sicer ne bo več priznala. Diplomati pa so odgovorili, da je zahteva madridske vlade popolno-. ma neupravičena, ker madridska Stari trg 12! vlada ne more jamčiti za osebno varnost diplomatov. valcih ter propagira potrebo reorganizacije družbe v smislu avtonomne ureditve medstanovskih odnošajev. Ti bi bili organizirani v strokovnih in stanovskih organizacijah v posameznih pokrajinah, vse pa bi bile končno zvezane v vsedržavnem gospodarskem svetu. Avtor se torej izreka za sistem gospodarskega in socialnega stanovskega zastopstva. Vsa ta vprašanja pa naj bi se rešila ^ okviru narodne politične demo kracije, ki naj bi bila podlaga avtonomiji vseh družabnih skupin Misel demokracije naj bi v takšni organizaciji družbe imela najbolj krepko oporo. Knjiga bo veljala 25 din. Naročila je poslati na naslov: Hinko Sirovatka, Zagreb, Hacova 12/111, tel. 97-25. bo treba tudi te nove cene povišati. Radi« Ljubljana Petek, dne 18. septembra: 12.00: Naša pesem, naša glasba (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Ob modrih vodah havajskih (plošče) — 14.00: Vreme, borza— 18.00: Domače napeve igrajo Magistri izpod šmarne gore — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Karadjordjev konak v Beogradu (Vojin Puljevič) 19.50: Ksilofonske solistične točke (plošče) — 20.10: Kongres mednarodne ženske zveze v Dubrovniku (ga. Hočevar Pavla) — 20.30: Prenos iz Zagreba: Pevski koncert: tenorist Nikola Sterle. Violinski koncert: Zlatko Topolski. Koncert slovenskega okteta — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.30: Angleške plošče. Sobota, dne 19. septembra: 12.00: Plošče — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Plošče — 14.00: Vreme — 18.00: Za delopust, igra radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Hrvatski javni delavci srbskega porekla v preteklosti in sedanjosti (Srdja Djokič) — 19.50: Koncertni plesi (plošče) — 20.10: Zunanja politika