štev. no.
V Ljubljani, v sredo flne 14. maja 1924. Posamezna stenica stane 1 -50 Din. LelO LIL
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 20
se pol leta . . . . . ,120 za celo leto . . • . .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno * Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... » 60
Cene Inseralom:
Enosiolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3'— ln 4'—, oglasi v uredniškem deli vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. url zjutraj.
ћШШ №oa v gotovini,
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 528.
Političen list u slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun; Ljubljana 10.650 in 10.549 (za inseratc) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunnj 24,797.
Od 540 bolnikov je dala zdravstvena (1) oblast za Slovenijo pometati iz postelj 380; kakor izvemo, se pa pomeče iz bolnice še nadaljnje število. Zdravstvena (1) oblast, ki ni smatrala naše javnosti za vredno, da jo o tem obvesti, dokler ni naš list o tem škandalu poročal, razglaša sedaj po listih, da se je »obrat v bolnici omejil«, tako da se bodo zdravili samo oni slučaji, ki se doma absolutno ne morejo lečiti; na vsak način pa se iz bolnice ne bodo odpustili oni slučaji, ki so akutno nalezljivi.
Na ta način je bolnica prenehala biti socialni blagotvorni zavod in posledice te nečloveške naredbe -bodo čutili v prvi vrsti delavski, kmetski in uradniški sloji, z eno besedo reveži in napolproletarci. Kako zdravstvena (1) oblast svojo naredbo razume, se vidi iz tega, da je spodila iz bolnice kronično bolne ljudi, jetičnike, ljudi s srčnimi napakami, z notranjimi boleznimi, rakom; da ne sprejema bolnikov z raznimi poškodbami in z boleznimi notranjih organov, ki se »lahko« doma zdravijo.
Seveda — ako ima bolnik milijone, da more k njemu hoditi vsak dan zdravnik, ako ima dobro stanovanje, kjer leži sam v svoji sobi, ako ima ljudi, ki mu kuhajo, ga obvezujejo, mu strežejo. Kako pa naj se zdravi doma delavec, šivilja, dninar, siromašni kmet ali uslužbenec, ki stanuje morebiti v baraki? Mar ni bolnica v prvi vrsti bila namenjena za te stanove in za te slučaje, ko mora javnost priskočiti na pomoč, da človek, ki se spričo svojih nepo-voljnih socialnih razmer ne more lečiti, najde vso potrebno pomoč v javnem dobrodelnem zavodu?
V bolnici se vrše zdaj dan na dan nepopisni prizori. Matere, ki prihajajo z otroci, starčki, jetičniki in bolniki z gnojnimi ranami, s kožnimi boleznimi — se odslav-Ijajo in jočejo, kričijo, naj jih žive v zemljo zakopljejo in kolnejo javno upravo, ki z davki žene kmetije na boben, pa pusti ljudi v slučaju bolezni poginjati kakor pse na gnoju. Zdravniki pa, ki morajo proti svoji volji in vesti ljudi odganjati iz bolnice, so obupani ter grozijo, da odložijo Bvoj posel.
Režimsko časopisje pa ne najde besedice, da to ožigosa. Seveda, načelnik v ministrstvu za narodno zdravje (!) je proslu-li samostojni demokrat Štampar, ki si je menda postavil za nalogo, da slovenske dobrodelne zavode uniči. Vsaj iz posledic njegovega delovanja bi človek tako sodil. Mož izplačuje podpore športnim društvom, prireja higijenične razstave in preplavlja šole z zdravstvenimi letaki, bolnike v Sloveniji pa pusti »krepirati«, ker vlada zanje ne najde budžetnih sredstev.
Režimsko časopisje skuša zvaliti krivdo za te razmere na — SLS! Poslanci naj bi bili od vlade dosegli večjega kredita za bolnico. Naši poslanci so ob priliki bud-žetne razprave potrebe slovenskih dobrodelnih zavodov natančno razložili in zahtevali, da se z njimi postopa tako kakor se drugod po državi, minister je tudi vse obljubil. Storilo se pa ni nič, ker tisti Stojadinovič, s katerim sede zdaj samostal-ni demokrati v vladi, Sloveniji odreka vsaka sredstva in črta iz proračunov celo to, kar zbornica dovoli! Kako je mogoče kaj doseči, ko centralistični režim noče Sloveniji dati, kar ji gre, marveč se jc zaklel, da jo uniči!? In ali ni dolžnost vlade, da sama brez drezanja skrbi za javno zdravstvo, ker to ni nobena milost, ampak njena pro-kleta dolžnost, ko vendar za to izterja iz prebivalstva davke!? Seveda ,ako iniamo režim, ki plodovo ljudskih žuljev požre sam, ako imamo ministre,ki z državnim denarjem bogatijo sebe, tako da so iz nema-ničev čez noč postali multimilijonarji, potem ni čudno, ako slovenski milijoni ne gredo za zdravljenje bolnikov, ampak za nenasitne bisage centralistov.
Slovensko demokratsko časopisje seveda skuša predstavljati stvar tako, kakor da pri kriz' naših bolnic nimajo gg. samostojni demokrati nobene krivde. Pozabljajo pa, da kriza naših bolnic pohaja ravno iz časa, ko so bili oni z radikali v koaliciji in da slovenske dobrodelne zavode preganja baš njihov najgorečnejši pristaš Štampar. Saj slovenski demokrati sploh, kadar so njihovi pristaši na vladi, ne uganjajo
drugega kakor da ščujejo centralizem na Slovenijo. To »Jutro« od 13. t. m. samo izdaja, ko piše, da nič ne dobimo, ker smo »izgubili simpatije pri Srbih« (to se pravi pri centralistični porodici). Slovenija naj se vleže pred korupcionisti na trebuh, potem bo dobila kakšno mrvico od tega, kar državi odrajtuje! Takšne pojme ima o socialnih nalogah države samostojna demokratska stranka! To so azijatski, ne pa za-padnosvroski pojmi.
Odkar so prišli slovenski demokrati v državnem življenju po svojem izdajanju slovenskih interesov do veljave, traja pri nas kriza javnega zdravstva. Sloveniji so se pod radikalno in demokratsko vlado naložile neizmerno visoke zdravstvene takse in oskrbnine, dočim v Srbiji ne plačajo skoro nič. Te oskrbnine moramo sproti mesečno odrajtati v Belgrad, nazaj pa dobimo, odračunši od mesečnega državnega pavšala nase oskrbnine, beraških 10.000 kron! Ko gre za to, da se naša bolnica oropa lastnega gospodarstva, velja za državni zavod, ko pa so njeni uradniki prosili, da jih postavijo z ozirom na razne ugodnosti na isto stopnjo z državnimi, je minister odgovoril, da je ljubljanska bolnica deželni zavod pod »državno oskrbo«! Tukaj se jasno vidi dvojna mera, s katero centralizem v Belgradu meri. Naša dežela plača za bolnico v pol leta toliko, kolikor cela Srbija in Črnagora na leto ne plačata, pa mora propadati. Zraven tega pa bolniki v Srbiji dobivajo 400 g mesa, v Sloveniji se jim sme dati samo 180 g; kruha dobivajo v Srbiji 800 g, pri nas 250 g. In kaj bo z umobolnimi? Hrane imajo na Studencu, kakor smo rekli, samo do 20. t. m., za silo do 30., potem jih brezpogojno odpuste po deželi.
Naši demokrati se zastonj otepajo odgovornosti za ta brezprimerni bocialni škandal. Oni onemogočujejo vsako delo zastopnikov našega ljudstva za blagor Slovenije, ker podpirajo centralistični režim zdaj zahrbtno, zdaj odkrito, kakor so, izven vlade ali v njej. Za to, da uživajo njihove banke in naprave ter osebe vladno podporo in s silo pašujejo v Sloveniji in Hrvatski, izdajajo celo socialne blaginjske interese slovenskega ljudstva in podpirajo režim pri izstradavanju, osiromašen ju in decimiranju Slovencev, tako da se zdaj naši bolniki še lečiti ne morejo. Brezprime-ren škandal je, da daje demokratsko časopisje režimu še potuho, ko meče ta bolnike na cesto. Se vidi, da je do dna kornm-piramo. Ni čudno! Kakršen režim, takšno od njega izdajano časopisje! Naše ljudstvo pa je do dna duše ogorčeno in posledice ne bodo izostale.
Korupcija gre v cvet.
Belgrad, 13. maja. (Izv.) Voditelji režima so skrajno ozlovoljeni, če se jim pove odkrito, da je njihov režim korupten, in zahtevajo dokazov za tako trditev. Zahteva je smešna, ker ve vsa javnost za dokaze več kot preveč. Mera je polna; v kolikor še ni bila, jo je izpolnila sedanja vlada, ki kljub temu, da je v ostavki, izdaja koncesije vsake vrste in posamezni stebri tega častitljivega režima si polnijo bisage. Rade Pašič se zanima za nove obsežne gozdne koncesije v Bosni in za razne agrarne operacije in se o teh zadevah posvetuje z državnim podtajnikom v ministrstvu za agrarno reformo. O uspehih bomo poročali. Za danes bomo skromno poročali o slučaju nekega radikalnega poslanca. Na eni zadnjih sej je ministrski svet sklenil, da se proda ves kovinasti material vojnega plena v Južni Srbiji, seveda potom posebnega konzorcija. Za to koncesi jo, ki znači lep dobiček za kon-zorcioliste, je pa po zatrdilu radikalnih krogov interveniral neki radikalni poslanec, katerega ime nam ni znano. Za svoje posredovanje dobi malenkostno vsoto dveh milijonov dinarjev. Na ta račun mu je bilo včeraj izplačanih 100.000 Din. Koliko pa so v zadnjem času zaslužili še drugi prijatelji in prvoboritelji za program bloka korupcije in nasilja, bo kmalu prišlo na dan.
VERIFIKACIJA PORTOROŠKEGA DOGOVORA.
Rim. 13. maja. (Izv.) Danes je izšel kraljev dekret, s katerim se ratificira mednarodni dogovor o ureditvi železniškega prometa, ki je bil sklenjen 1921 v Porto-rose.
Brezuspešnost Intrig
KRONA VZTRAJA NA DOSEDANJEM STALIŠČU. - LJUBA JOVANOVIČ NEMO-
GOČ KOT PAŠIČEV EKSPONENT.
Belgrad, 13. maja. (Izv.) Položaj je stacioniran in tudi danes ni nastopila nobena bistvena izprememba. Danes je potekel dan v posvetovanjih na obeh straneh. Voditelji iz krogov bloka korupcije in nasilja so povsem resno zatrjevali, da se kralj ra-ditega ni odločil, ker je danes trinajstega v mesecu in da jim radi tega razkričanega datuma ni poveril mandata za volivno vlado, ker bi se to moglo v agitaciji izrabljati. To resno zatrjevanje je značilno za razpoloženje v bloku, na kako trdnih programnih nogah sloni politika Pašiča in Pribičeviča, da se morajo ozirati na praznoverje.
V objektivnih krogih se misli, da se krona zato ni odločila, ker pričakuje Balugdžiča, našega poslanika v Berlinu, ki pride po poslednjih vesteh jutri v prestolico in torej pred posvetovanji krone z Balug-džičem ni pričakovati nobenih odločitev. Tej odločitvi pa hočejo radikali zopet prejudicirati. Danes so dirigirali v avdienco najprej Pribičeviča, »predestinirane-ga jugoslovanskega Mussolinija«, da skuša z najnovejšimi argumenti pri kroni doseči rešitev v smislu zahtev vodstva režima glede volitev. G. Pribičevič je izjavil, da je bil od kralja sprejet in da mu je poročal o resornih zadevah, vendar se v nekaterih krogih misli, da ni bil milostno sprejet, kajti vrnil se je razkačen kot lev.
Za njim je bil v avdienci dr. P e 1 e š, ki je ostal pri kralju na obedu, nakar je
popoldne končno zaprosil za avdienco LJ. Jovanovič. O svoji avdienci je poročal na seji ministrskega sveta. Glasom izjav posameznih ministrov je kralj ostal na dosedanjem stališču, da se mora rešiti krica л tem, da sc sestavi vlada, ki bo zmožna delati s parlamentom in v parlamentu. Z ozirom na to dosedanje neomajano stališče krone in na bližnji prihod Balugdžiča, ki ie Pašiču žo enkrat prekrižal račune, so radikali na vso moč ponovno forsirali kombinacijo z Lj. Jovar.ovičem kot predsednikom koncentracijske vlade. Tudi če bi ta njihova želja bila res iskrena in brez takega ozadja, kakor ga je imel mandat gospoda Marka, se dvomi, da bi Li. Jovanovič mogel uspeti. Njegovi nastopi tekom zadnjih dveh mesecev so popolnoma izpodkopali avtoriteto, ki jo je prej užival. Vsekakor pa ga je povsem za tako važno viogo diskvalificirala njegova poslušnost in pokorščina napram vsem zahtevam Pašiča. Gotovo je, da bi se tudi v slučaju, če bi mu krona poverila mandat, pokoraval Pašičevim željam in programu. S Pašičem in Pribičevičem je vsaka kombinacija nemogoča in nemogoča tudi Lj. Jovanoviču s tako misijo. Če bo krona vztrajala na svojem stališču, in v to se niti najmanj ne dvomi, ker je to v skladu s parlamentarnimi in ustavnimi odredbami, potem je taka intriga radikalov obsojena v neuspeh in je pričakovati edino pravilne in možne rešitve.
Ukrepi opozicije proti
PROTESTNA AKCIJA V SKUPŠČINI PROTI KRŠENJU POSLANSKE IMUNITETE IN SISTEMATIČNEMU 0NEM0G0ČEVANJU ZBOROVANJ.
Belgrad, 13. maja. (Izv.) Danes so se | sestali voditelji opozicionalnega bloka in sicer gospodje dr. A. Korošec, Lj. Davidovič, dr. Spaho, Predavec, Joca Jovanovič, Ferad beg Draga in dr. Kraft. O svoji seji so izdali sledeče obvestilo:
»Danes 13. maja so se zbrali predstavniki opozicije v narodni skupščini, da se posvetujejo o korakih, ki jih bodo podvzeli povodom kršitve imunitete narodnih poslancev in sistematičnega onemogočevanja zborovanj in shodov opozicionalnih strank s pomočjo posebno določenih oseb in skupin in pod zaščito in s sodelovanjem državnih organov. Predstavniki opozicije so soglasno sklenili, da bodo pri predsedniku narodne skupščine vložili protest proti temu sistematskemu terorju in očividnemu gaženju ustave, ki ga podpira tudi sama kraljevska vlada. Opozicija bo v tem smislu predložila tudi interpelacijo na vlado.«
Ti sklepi opozicionalnih voditeljev so v zvezi s poslednjimi dogodki v Šabcu, Banjaluki in v Banalu. Le-ii dogodki najbolj jasno kažejo, kako da si današnji režim predstavlja vlado in kako javno življenje bi vladalo, če bi blok korupcije in nasilja vodil volitve. Po dosedanjem vzgledu bi bili mi edina država na svetu, v kateri bo mesto zakona in pravice imela odločilno besedo batina in bajonet. Vladale naj bi razmere, ki se niti oddaleč ne dajo primerjati s časi, ko je bil valp-tov bič prva in zadnja beseda. Dobro je to, da so voditelji bloka korupcije in nasilja te svoje »napredne« nazore tako zgor daj pričeli udejstvovati, ker je na ta način spoznanje še o pravem času vsepovsod prodrlo in ni moglo ostati prikrito tudi na najvišjem mestu, kam bi vodil sedanji režim državo, ako bi imeli neomejeno oblast še nekaj časa.
v Franciji prekrižale
šiceve
Belgrad, 13. maja. (Izv.) Izid francoskih volitev jo naredil v tukajšnji javnosti globok vtis. O intrigah režima s francoskim vplivom smo že obširno poročali. Ta intriga je propadla, kajti propast Poincare-ja bo tehnična ovira njene izpeljave. Delovanje izida volitev na režimske kroge pa se najbolj vidi iz pisanja režimskih listov samih. Ves mesec so pisali o zmagi nacionalnega bloka Poincarejevega in še nedeljski listi so z »Beograjskimi Novostmi«, glasilom Kade Pašiča, in »Samoupravo« na čelu pisali o zmagi nacionalnega bloka in ugotavljali, da mora tudi pri nas zmagati »nacionalni blok«. Povdarjali so, da bo Poincarojev nacionalni blok zmagal radi kompaktnosti in radi enotnega programa in določene linije v politiki. Ker je Pašič-Pribičevičev blok tudi kompakten in ima ostro začrtano pot, bo tudi on zmagal. Danes pa, ko so znani rezultati volitev, »Samouprava« popolnoma molči. »Beograjske Novosti« prinašajo komentar, da je Poincare propadel radi tega, ker so imele siranke nacionalnega bloka preveč različne programe. Ostali režimski listi popolnoma molče, edino »Vreme: je danes prineslo daljši članek, kjer izraža nauo, da so francoska politika ne bo preveč izpreme-nila.
јаша z Mažarsko,
Belgrad, 13. maja. (Izv.) Danes do poldne se je vršila prva seja naših in ma-žarskih delegatov. Sejo je otvoril predsednik naše delegacije dr. Ninko Perič in na kratko pozdravil delegate, nakar mu je odgovoril načelnik mažarske delegacije Vo-dyaner, ki je v imenu mažarske vlade pooblaščen izjaviti, da bo mažarska vlada veslno izpolnjevala vse obveznosti, ki jih predpisuje trianonska mirovna pogodba. Naša delegacija se je razdelila v deset odsekov, vsakemu je odkazan določen .material v obdelavo in proučevanje. Odseki se bodo bavili z ukinjenjem sekvestrov, i vprašanjem postaje Golo, s privatnimi dolgovi, z vprašanjem prenosa sedeža trgovskih društev, s konvencijo o pravni pomoči, z zavarovanjem družb, potnimi listi, pokojninami in dvostranskim obdavčenjem. O današnji dopoldanski seji bo izdan kratek komunike.
ZABRANJENO POTOVANJE POSLAN« CA HERCEGA V INOZEMSTVO.
Zagreb, 13. maja. (Izv.) Jutri zjutraj je imel odpotovati v Prago na kongres agrarne mladine poslanec HRSS Herceg. Včeraj mu jc bil potni list odobren, danes pa preklican. Poslanec Herccg je nameraval iz Prage potovati v Varšavo in Ukrajino,
Pomen francoskih volitev
Izid volitev v Franciji, ki je prinesel dosedanji opoziciji, takozvanemu radikalnemu bloku, večino, pomeni brez dvoma preobrat na mednarodnem političnem po-zorišču. Njega glavni pomen je v tem, da bo moral Poincare demisionirati in da bo Vlado prevzel ali Herriot ali Briand. Pa- | dec talce osebnosti kakor Poincare, ki je i imel v zunanji politiki čisto določen in ne- j omajno dosleden pravec, ne more ostati j v Evropi brez posledic. V tem oziru se rezultat volitev v Franciji lahko primerja z onim v Angliji: dasi se izvestne temeljne črte zunanje politike niso izpremenile, so jo vepdar izvršil preokret v neko smer, ki je cmla evropski politiki precej drugačni značaj nego ga je imela prva leta po svetovni vojni.
Tudi Herriot, še bolj pa Briand, bosta bd Nemčije zahtevala točnega vplačevanja reparacij. Ni pa dvomiti o tem, da bosta rasi ko Poincar6 pristopila k rešitvi celokupnega kompleksa od verzajskega miru načetih problemov v smislu angleške in ameriške politike na način, ki bo osigural evropski mir in gospodarsko konsolidacijo aa kolikormogočo sporazumen način.
Ako prevzame vlado Herriot, jc tudi gotovo, da se bo skušal približati sovjetski Rusiji in vzpostaviti z njo diplomatično in trgovsko zvezo za ceno večjih koncesij, nego jih je bila voljna dati Poincarejeva vlada, ki je napram Rusiji gradila barijero oboroženih sosednih držav. Ako v Nemčiji zmaga politika sredinskih strank, je zdaj upravičeno upanje, da se s Francijo doseže pameten sporazum, ki bo ugodno vplival na pacifikacijo celega sveta. Tudi napram Turčiji so radikali zagovarjali miroljubno politiko in jo za časa vojne z Grčijo zelo podpirali.
Smer, ki jo izbereta Herriot ali Briand v zunanjepolitičnem oziru, je seveda neprecenljive važnosti zlasti za Poljsko, Če-hoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. To se jasno vidi že iz tega, kako je vplival rezultat francoskih volitev na režim v Belgradu. Ako Mac Donald dobi v Herriotu pospeše vatelja svojih miroljubnih teženj, pa se zavezniki Francije nimajo ničesar bati; bati se imajo morebiti samo izvestni režimi.
Kar se tiče notranje politike v Franciji, pa je zmaga radikalnega bloka menj povoljna za one, ld želijo, da bi se nadaljevala v Franciji politika mirnega soživ-ljenja med državo in cerkvijo. Radikalni blok ima namreč odnekdaj izrazit kultur-nobojni značaj in utegne kreniti s pametne poti, ki jo jo bil v tem oziru ubrala bivša vlada nacionalnega bloka. Vendar pa se sodi, da so bivši časi no bodo vrnili, ker se je javno mnenje v Franciji v tem oziru med vojno in po nii zelo preokrenilo. Izrazite protiverske politiko kakor za Cle-menceaujevih časov se najbrže ni bati, pač pa utegnejo nastati konflikti zaradi izvedbe tkzv. laične postavodaje in šolstva.
V nacionalnem oziru prinese nova vlada nekaj menj reakcionarnega duha, kakor je vladal pod Poincarejem, dasi so radikali izrazito buržuazna stranka, ki pa je popolnoma navezana na podporo socialistov.
Pred padcem Pomcareja.
Pariz, 13. maja. (Izv.) Agcnce Havas poroča: Volitve so pokazale izrecno demokratično orientacijo. Zmaga socialističnih radikalov in socialistov je posledica načina volitev, ki je pospeševal akcijo levičarske koalicije. Povdariti je pa treba, da so vsi ministri Poincarejevega kabineta zopet izvoljeni.
Pariz, 13. maja. (Izv.) Opozicionalni listi zahtevajo, da mora Poincare takoj demisionirati in da tudi ne sme voditi poslov vlade do sestanka novoizvoljenega parlamenta. Sestavi naj se takoj nova vlada.
POINCARE ODSTOPI 1. JUNIJA.
Pariz, 13. maja. (Izv.) Agence Havas poroča: Ministrski predsednik Poincarć je danes sporočil predsedniku republike Mll-lerandu, da bo i. junija podal demisijo. Ta-čas vlada ne bo napravila nobenih daleko-sežnejših korakov.
Pariz, 13. maja. (Izv.) Poincare je v današnjem ministrskem svetu naznanil, da namerava 1. junija podati demisijo. Novoizvoljeni parlament se sestane 2. junija.
Pariz, 13. maja. (Izv.) »Ec.ho de Pariš« poroča, da bo Milierand poveril sestavo nove vlade Herriotu, vodji socialističnih radikalov.
NOVA~POVGDENJ.
Osjek, 13. maja. (Izv.) Drava je silno narasla. Mestni gozdovi so pod vodo. Drava je preplavila več tisoč oralov državnega posestva Bclje.
ROMUNSKI KRALJ V LONDONU.
London, 13. maja. (Izv.) Romunski kralj in kraljica sta včeraj prišla v London. Kralj Jurij in kraljica Marija sta ju pozdravila na kolodvoru Victoria, kjer se je vršil slovesen sprejem. Romunski zunanji minister Duca se je delj časa razgovarjal z ministrskim predsednikom Mac Donal-dom o besarabskem vprašanju.
PROTI ŠPANSKEMU DIKTATORJU.
Barcelona, 13. maja. Proti diktatorju generalu Primo do Rivera se pripravlja revolucionarno gibanje. Stališče generala Primo de Rivera sc je zadnji čas zelo omajalo. Ljudstvo je videlo, da je razočarano v svojih nadah in da se niso izpolnile dane obljube. Zato je postalo silno nezadovoljno. Primo de Rivera ima proti sebi močnega tekmeca, ki je tudi general. Stališče generala Primo de Rivere so poslabšali tudi neuspehi Španske v Maroku.
POLET OKOLI SVETA.
Bembay, 13. maja. (Izv.) Angleški letalec Mac Laren je priletel v Nacirabad.
PREDSEDNIK SUNJATSEN UMRL.
Honkong, 13. maja. (Izv.) Sunjatsen, predsednik južnokitajske republike, je umrl za vnetjem možgan.
j-f Shodi SLS v nedeljo 11. t. m. V
T r ž i č u je bil v nedcijo dobro obiskan sestanek zaupnikov SLS za tržiški sodni okraj, na katerem je razložil sedanji položaj prof. Jarc. Poslanec Nemaničjev Črnomlju na izborno obiskanem shodu poročal svojim volivcem o delu SLS in razkrinkal razne laži, ki jih trosijo nasprotniki o naši stranki in naših poslancih. — V Ribnici je v nedeljo na dobro obiskanem shodu poročal posl. Škulj o političnem položaju. — V Preski je poročal posl. Gostinčar o položaju in razvoju sedanje krize. Razgovor je bil tudi o bodočih občinskih volitvah. Shod je bil zelo dobro obiskan. Na vseh shodih je bila izražena soglasno zaupnica Jugoslovanskemu klubu in njegovem voditelju dr. Korošcu. Na vseh shodih in malih sestankih, ki se prirejajo, se jasno vidi, da je naše ljudstvo politično tako zrelo, da bo znalo vztrajati v boju za avtonomijo, naj bo še tako težak in naj bo še toliko in še tako spretnih intrig raznih sovražnikov. Značilno je za naše razmere, da nasprotniki vedno triumfirajo — pred volitvami. Kaže pa to, kako malo
poznajo naše ljudstvo in kako tudi v tem oziru malo spadajo med — slovensko ljudstvo.
-f Cisto jasno je treba povedati to-le: Za nas je avtonomistična misel sestavni del našega programa, zato je naš nasprotnik, kdor uresničenje tega programa na kakor-šenkoli način ovira in za zločin na avtono-mistični fronti smatramo, бе kdo seje neslogo in ustanavlja nove strančice v veselje slovenskim in tujerodnim centralistom. Menda se vendar človek z normalnim razumom ne more domišljati, da razcepljeni več dosežemo kot v enotni fronti I Mi ne moremo tu prav nič odnehavati in sklepati nikakih kompromisov. Prejasno je za nas, da je imel v zgodovini navadno tisti, ld ni bil toliko discipliniran, da bi znal zapostaviti svoje osebne interese splošno narodnim, vedno blizu — izdajstva, pa naj se jo sicer še tako širokoustil. Slovenska zgodovina ima preveč žalostnih zgledov! Strančica, ki se pojavlja in išče zasiombe tudi pri naših pristaših — imenujmo jo Prepe'uhovo, ker končnega imena itak še sama ne ve — pač lahko napravi nekaj zmede, kajti povsod se dobi kdo, ki je podoben ptiču kalinu, toda končno izgine, kakor izginjajo samostojne-ži, ki so pred par leti hoteli biti vodilna stranka. Toliko našim somišljenikom v opozorilo, če bi kdo slepomišil krog njih kot so nekoč razni samostojneži.
-f- »Demokrati«. Na brezprimerni škandal javnega zdravstva v Sloveniji ne vesta »Narod« in »Jutro« odgovoriti ničesar drugega, kakor da smo Slovenci po SLS »pri Srbih izgubili vse simpatije«. Kakor da bi bilo vzdrževanje bolnišnic stvar simpatije in ne najelementarnejša j dolžnost vsake vlade, vsakega režima. I Kdaj pa davkoplačevalci vprašajo, ko vplačujejo ogromne svote, če jim je režim simpatičen ali ne? Nad 81 milijonov dinarjev je plačala samo Ljubljana za preteklo leto na davkih, nad 25 milijonov pa je še v zastanku, ker jih ne zmore. Pa pride demokratski izrodek in govori in piše o simpatijah režima! Take demokratične nazore imata lista, ki se imenujeta demokratska in se ponašata, da sta glasnika slovenske »inteligence«. Ali ta žalostna »inteligenca« ne ve, da so taki nazori vladali v našem veku samo še na Kitajskem, pa tudi tam dandanes že ne več. Angleži so Irce politično več stoletij preganjali, in vendar celo v času, ko so se angleške do-brov oljske čete s sinfajnovci borile z bombami' in plini, je angleška vlada podpirala javno dobrodelnost na Irskem ravno tako kakor na Angleškem. Kar se tiče bolnikov, ne dela nobena evropska politika razlike med belimi in črnimi, med Parizom in Alžirem, med vladajočo deželo in kolonijo. Le v Jugoslaviji se režim drži principa, da je slovenski bolnik manj vreden od srbskega in da je bolnič-na oskrba za Slovence nepotreben luksus. Slovenski (!) demokrati pa to odobravajo in niso do danes odprli ust proti temu škandalu, ki dela iz dobrodelnosti politi-cum. Pač — danes sta se ojunačila oba demokratska lista, toda ne zato, da bi ožigosala režim, ampak da napadata one, ki ta škandal grajajo! Res, prišel je čas, ko bo biti »demokrat«, značilo za slovenskega človeka največjo psovko.
-f- Radikali nimajo sreče v Sloveniji. Vsi njihovi poizkusi pridobiti v Sloveniji tla, so so izjalovili in se bodo tudi v bodoče. Poizkusili so z raznimi osebnostmi, pa ni šlo. Odkar pa imajo za zaveznika dr. Žerjava, pa imajo v Sloveniji še manj pričakovali, najsi jih dr. Žerjav še tako farba, da bi mogel SLS odtrgati kakih osem mandatov. Če bo revež mogel obdržati ljubljanski mandat, sme biti zadovoljen. Niti dr.
J.
hM Baski
(Konec.)
3. »Ali in v kolikem obsegu se poučuje baščina v šoli?« — »Dosedaj se sploh ni poučevala. Še več, v šoli je strogo zabranjeno govoriti kakršnokoli narečje pa bilo bearnsko ali goskonjsko ali baskijsko, kajti uradno stoje vse troje na isti stopnji, vsled česar je razumljivo, da nismo občutneje trpeli vsled te prepovedi kakor Bcarnci in Gaskonjci. Vendar pa se obrača na bolje. Leta 1922. je vrsta poslancev vložila interpelacijo na naučnega ministra, v kateri zahtevajo, da se v učni načrt srednjih šol sprejme tudi pouk pokrajinskih narečij, slovstva in zgodovine. G. minister Leon Berard, ki je sam Bearnec, sam odkrit pristaš provansalskega felibriškega gibanja, je v načelu priznal upravičenost zahteve, a je rekel, da je tehnična izvedba za enkrat še nemogoča.« — Primerjaj naše težave xa slovenske šole! — »Profesorji in učitelji so se potem organizirali v Comite d'Action.« Med prvimi zahtevami, ki so jih označili v tvojem programu, čitamo na prvem mestu: »Naj se ne kaznujejo učenci, češ da so govorili »narečje« (— «patois»). Na drugem mestu: »Naj se jim ne vceplja sistematično prezir njih jezika, kar se je dosedaj godilo po uradno ukazanem zabavljanju.« Za nas so to nezaslišane novoeti. — »Vendar je vse ostalo pri tem in velik korak naprej v tem vprašanju oa ie
bil storjen, ko je škof za Вауоппе, Lescar in Oloron polal ravnateljem katoliških semenišč in srednjih šol v svoji škofiji okrožnico, v kateri zaukazuje uvedbo pouka bearnskega, gaskonjskega in baskijskega jezika z natančno določenim učnim načrtom. Vrši se pouk v treh najvišjih razredih srednjih šol dvakrat na mesec: enkrat zgodovina, drugič jezik in slovstvo.« Sicer je pa načrt sam zelo zanimiv in vreden, da ga podam v glavnih obrisih. — Vsak izmed treh omenjenih jezikov obsega zgodovinski in jezikovni pouk. Prvo leto obsega zgodovinski pouk, politično zgodovino, jezikovni pa osnovne pojme leksikalne in etimološke in morfologija; drugo leto obsega upravno zgodovino, jezikovni oddelek nadaljuje oblikoslovje; tretje pa slovstvo. — »Ali se vrši ta pouk v dotičnem jeziku?« — »Naravno bi bilo, a dosedaj smo že s tem zadovoljni, da se sme o teh stvareh govoriti v francoščini. Razvoj bo zeveda nujno privedel tudi drugega.« —
»To velja samo za zasebne katoliške šole. Kaj pa državne pravijo k temu?« — »Ostanejo seveda pri svojem učnem načrtu in svoji metodi.« — »Toda aH ne obstoji nevarnost, da državnemu šolstvu zmanjka učencev, če je ljudstvo zavedno?« — »Morda. Toda bodo poskusili prikrojiti prej načrt njihovim šolam. Sicer pa večina srednješolcev že sedaj obiskuje naše šole, ki jih je osem v škofiji in imajo nekaj nad 1000 gojencev na približno 400.000 prebivalcev naše škofije. — Pri nas «mn s occukom že začeli in marsikak profesor '
iz državne šole prihaja k temu pouku, da se usposobi za presojanje tega načrta na državna tla in pomore, da se dobe tudi „tehnična" sredstva.«
4.	»Ali se baščina umika francoščini?« — »Na Francoskem se meja že stoletja ni premaknila. Na Španskem sicer bolj prodira španščina, čemer bo morda eden izmed vzrokov tudi zgoraj omenjeno razmerje baščine do enega in drugega jezika. Drugi in, mislim, važnejši vzrok bo ta, da baščina nima nikakega neposrednega stika s pismeno francoščino, ki jo uče v šoli, tako da je to mrtev jezik, oziroma posredovavec med bcarnskim in našim, ki ga eden ko drugi rabita le v nujnem slučaju.«
5.	»Kako se ustavljate francoskemu vplivu?« — »Ker Francija ne izvaja občutnej-šega pritiska, zato je tudi protipritisk zelo šibak. Gotovo pa je, da obstoji, čeprav ga na zunaj skoro ni opaziti.«
6.	»Ali imate kako narodno organizacijo?« — »Formclno v Franciji take organizacije ni, a njeno delo izvršuje časopis, ki ga izdajamo v Вауоппе. V Španiji je organizacija močno razvita in izdajajo obširen dnevnik »Lozkadi«, dočim jc naš »Eskualduno« le tednik.«
7.	»Ali je ljudstvo narodno zavedno?« — »Da. Zlasti boljše družine, posestniki in delavci so zelo zavedni in ponosni, da so Baski. Manj izraziti so v tem pogledu trgovci in gostilničarji.«
8.	»Ali čita liudslvo vaš časopis, — »Da.
Vladimir Ravnihar, gotovo stokrat simpa-tičnejša in politično lojalnejša osebnost kakor dr. Žerjav, ne more zbrati pod svoje politično okrilje par ducatov pristašev, odkar se je NRS fuzionirala z radikalelco, Snoči, 13. t. m. se je vršil sestanek radi-kalskih veljakov in pristašev Narodnona-predne straiike pri Lozarju. Bilo je kakih 25 ljudi navzočih, med temi pa so bili tudi radovedneži, kakor jih je pri takem špasu v Sloveniji vedno dosti. Govoril je dr. Ravnihar in slavil radikalsko stranko. Ker je pa najbrž čutil pomanjkljivost argumentov, je pobijal lclerikalizem, češ da je ubijal slovensko narodno zavest!? Za dr. Ravni-harjem je govoril tajnik NRS Lj. Jurkovič o nekaki stilizirani in prikrojeni zgodovini NRS. Navdušenja kajpada ni bilo nobenega. Kdo pa se more izmed Slovencev navduševati za 6tranko, katere režim meče slovenske bolnike na cesto? Treba je samo še, da se fuzionira z radikalno stranko formenlo dr. Žerjava JDS in radikalska stranka bo za večne čase v Sloveniji onemogočena. Gg. radikali! S šikanami ne boste pri Slovencih nič opravili!!
-j- Samoobramba. »Odjck« piše: Po dogodkih v Subotici in sedaj v Šabcu in Ki-kindi se jc danes med demokrati in zemljo-radniki govorilo o organizaciji varstva zborov v celi državi. To je očividna in neobhodna potreba radi srnaosldh napadov na zborovanja. Toda gorje državi ln državnemti redu, če se bo varstvo svobode zborovanj in razgovorov začelo vršiti z oboroženimi organizacijami samih državljanov.«
Beležke.
Afront proti srbskemu naroda. Zgodilo se je ne vemo po čegavi zaslugi, da so začeli iz raznih bolnišnic metati bolnike na cesto. Eni pravijo, da je temu kriv »gospodin budžet«, drugi pa navajajo zo-pet druge vzroke, »Jutro« in »Narod« navajata n. pr. kot vzrok tega res brezmejno nekulturnega pojava okolnost, da je »21 klerikalnih tigrov« molčalo in spalo takrat, ko je bila prilika dana za obširno razpravo. Ta dva lista se kakor besno zaganjata v »tigre«, češ, da so takrat molčali, ko je bila dana prilika odpreti usta v naši slavni centrali, kaj nas vse boli. Ta dva lista trdita, da je samo molk »klerikalnih tigrov« kriv, da smo prišli tako daleč, kamor smo pač prišli. Na teh trditvah demokratskih listov seveda ni niti pike resnice. Kogar ni spomin popolnoma zapustil in kdor zna brati naša poročila iz parlamenta, ta se gotovo še prav dobro spominja, kako so se ravno poslanci SLS v proračunski razpravi trudili dokazati vladnim krogom potrebo po zvi-šanih dohodkih oziroma dotacijah za javne dobrodelne zavode, ki jih je država prevzela v svojo oblast. Drugo vprašanje pa je, če se takim opozorilom javna uprava, oziroma centralna oblast tudi odzo* v e ! Kaj pomaga vse vpitje, vse opozarjanje in vse rotenje od e n c strani, če je pa druga stran gluha in slepa? In mi smo prepričani, da bi bila ostala druga, t. j. belgrajska stran, za naše prošnje in za naša opozorila gluha in slepa tudi v slučaju, če bi bila zazijala tudi slavna JDS, kar bi bilo koncem koncev tudi njena prokleta dolžnost, če bi se »slovenska« JDS zavedala, da je »si o ven r s k a« stranka! Tega pa slavna slovenska JDS ni storila, ampak je molčala v meritornem oziru kot grob. A ne s.?mo molčala — ona je s prikritim molkom celo odobravala ukrep osrednje vlade in da ta nečloveški ukrep osrednje vlade pokrije in brani, je zazijala na — »klerikalne tigre«, češ, da so ti vzrok
Tako lahko mirno rečem, če pomislim, da ga razpošiljamo 8000 izvodov med 120.000 ljudi; splošno so dovolj izobraženi, da lahko bero. V Španiji, kjer je bil od strani države narodni pritisk nekoliko močnejši, je tudi reakcija hujša in je zavednost še večja,«
9.	»Kakšne namere zasledujete v narod« nem pogledu?« — »To je težko reči. Gotovo je, da vsaj v Franciji nimamo nikakih političnih namenov in zasledujemo izključno k vzdrževanje svojih narodnih dobrin: jezika običajev in mišljenja. Drugače je v Španiji, kjer zahtevajo odkrito vsaj neka vrste avtonomijo, če že nc neodvisnosti. Pri našem številu je to nemogoče in smešno.«
10.	»Ali sc čutijo francoski Baski eno t španskimi.« — »Da, lahko se govori o nekem čutu enotnosti, a vsaka medsebojna organizacija je daleč preko naših načrtov. Vsaj v teh razmerah.«
11.	»Ali stavljate za bližnje volrtve svoje poslance?« — »Da. Dva izmed njih sta Baska in oba dobro govorita baščino, dva druga sta Bearnca. Obe skupini skupno nastopata.«
12.	»Tu in tam sem čul tudi o vašem slovstvu, ki pa je le težko dostopno. Ali obstoji nepretrgana vez že dolgo časa?« — »Da, taka vez obstoji, kakor je tudi res, da je naše slovstvo težko slediti izven našega ozemlja.« — »Kako daleč sega to slovstvo?« — »V 16. stoletje, ko smo imeli med drugimi zlasti dva velika pisatelja Etchpara in Lizaraga.« — »Ali je morda protestantizem igral kako vlogo v vašem slovstvu?« — »Da, nrvi naš pi-
vse nesreče, ker se niso pravočasno oglasili v centrali! Ali je že mogoče večje po-tvarjanje zgodovinskih dejstev? Ali mislijo gospodje, da so stenografični zapisniki o proračunski debati tako izginili kakor akti o svincu ali pa o Žtritofovi aferi?
Kaj se pa kregate? »Slovenski narode piše: »Iz uradniških krogov nam pišejo: Med uradnišlvom gre in potuje danes ču-dotvorna beseda »prevedba«. Po dnevi jo imajo uslužbenci na jeziku, po noči se jim prikazuje v sanjah, zdaj kot rešilni angelj, zdaj kot zločest vrag. In to zibanje v sladkem upu, to vicanje v strahu in trepetu traja že nad pol leta. Merodajni krogi v Beogradu pa se ne zmenijo za vse to nič in hodijo okrog prevedbe kakor mačka okrog vrele kaše. Zagrabite vendar že enkrat za delo in skončajte jel Saj ni nobena »co-perniia«, ko pa imamo uradniški zakon in uredbo o razvrstitvi. Uvrstite vsakega tja, kamor spada po svoji teoretični izobrazbi in vračunljivih službenih letih, pa je stvar končana. Obetalo se nam je, da dobimo povišane plače vsaj do 15. maja izplačane, toda o završeni prevedbi v sodnem in političnem resoru ni še duha ne sluha. In priti utegne junij — vsaj je do tje le dobrih 14 dni — pa še ne bo prevedba končana in mi ubogi uradniki dobimo zopet plačo po starem. Ako se to zgodi, potem je nemarnost merodajnih gospodov na dlani. In kako se tudi čuje: finančni in poštni uradniki so že prevedeni in tudi prejemki po novem zakonu so se jim že izplačali; učitelji so že prevedeni, pa še nimajo plače, sodni in politični uradniki pa čakamo še na oboje.«: — Čitamo in strmimo! Taisti »Narod«, ki ве tu nad belgrajskim centralističnim režimom huduje, ga dan na dan hvali in piše, da je režim izvrsten, nacionalen, socialen. In da smo le Slovenci malkotenti. In potem: Ali niso samostojni demokrati zdaj že več kot en mesec v vladi? Ali ne pripada Reisner klubu, ki je s Pašičem v koaliciji? Kako da še zdaj ni izposloval ne zvišanih plač ne pravične prevedbe? Kaj pa je delal vladni mož dr. Žerjav teden dni v Belgradu? Glej no demokratskih tigrov! Morebiti je razrešilo uganko »Jutro«, pišoč, da režim sploh nima do Slovencev simpatij? Bo že tako: če sme režim našim bolnikom zapirati bolnico, ker mu niso simpatični, čemu bi ne stradal dalje uradnikov, ki mu tudi niso simpatični. Saj so Slovenci!
Priznanje, Današnji »Narod« piše: »Sicer pa ne bi bila — to povemo »Slovencu« v brk — nobena posebna sramota, če bi tudi v resnici kak nacionalno orientirani list dobival podporo od narodne vlade za delo, ki ga opravlja za uresničenje narodnih idealov.« — To so torej za »Narod« narodni ideali, da se slovenski bolniki mečejo na cesto, da vlada z neznosnimi davki žene naše kmetije na boben, da ubija našo obrt in industrijo, da za naše najnujnejše potrebe nima pare, da naš narod sistematično ugonablja?! In »Naroda« bi ne bilo niti sram, če bi dobival denar, da tako delo podpira! Saj ga demokrati dobivajo cela perišča, zato pa tudi tako navdušeno opravljajo omenjeni posel.
Zakon o zaščiti države kiiče »Narod« na pomoč proti ljubljanskemu županu, mestnim delavcem, demokratom neljubim mestnim uradnikom in celemu občinskemu svetu, češ, da je to ruski »sovjet«. Takih reakcionarnih kreatur menda na celem svetu ni, kakor so ti »Narodovci«, ki same sebe veličajo z »na-prednjaki« in se vesele, da je na Francoskem zmagal »svobodomiselni blok«. Doma pa kličejo za vsako stvar na pomoč rablja. Rekli bi, da ste čisto navadni mračnjaki, ki se jih le drži duh avstrijskega štabsprofosa. Ako
satelj Lizaraga je bil protestant, a je osamljen in ga je katoliški tisk čisto izrinil,« —
V 17. stoletju зто imeli pa svojega največjega pisatelja Oxular (na Francoskem), ki nam je napisal »Guero« (Dalje — odlaSanje konverzije). V 18. stoletju je največji Mendiburu (v Španiji), za 19. stoletje bi vam jih moral našteti celo vrsto.« — »Imate kak priročnik, ki bi me mogel poučiti o vašem slovstvu?« — »Trenotno ga še nimamo, a se pripravlja, ker ga bomo rabili tudi kot učno knjigo. Prav tako so V delu naša zgodovina (politična, upravna in cerkvena.« — »Govori se tudi o novi re-nesanci vašega slovstva?« — »Da! In lepa jc ta renesanca, ki je sad osvežene narodne zavesti. Piše in izdaja se vedno več knjig v narodnem jeziku. Izdajamo tudi časopis tednik (kakor že vemo) in poleg njega mesečno revijo »»Gure Herria« (Naš dom) v poljudno znanstvenem slogu pol francosko pol narodno. Itury nam je že izdal priročno slovnico, Gavel pripravlja znanstveno, tudi besednjak se pripravlja; prejšnji se lc težko dobi. P. Lhande si mnogo prizadeva za te učbenike.«
Ura je bila žc tri četrt na eno, ko sva Vstala in nasilno pretrgala nedokončan razgovor, kajti g. kanonika je že davno čakalo kosilo in sem ga že itak preveč zadržal. Zahvalil sem se mu za prijazna pojasnila in se poslovil. Naj/mu bodo gorka čuvstva naklonjenosti, ki mi jih je utrdil in potom teh vrst morda še komu drugemu med čitatclji skromna odškodn^a za čas in prijaznost.
pa noče stari sajasti lonec veljati za kitajsko vazo, se ljudje upravičeno jezijo.
Ni večje sramote za slovenskega inteli-genta, kakor če slovenski jezik mrcvari. Zato se »Narod« ne bo prav nič izmuzal z očitkom, da preganjamo vsako njegovo novo tvorbo, ki je ni v slovarju. Mi novih tvorb, stvorj.enih v slovenskem duhu, prav nič ne preganjamo. Iztovarivati pa ni nobena taka tvorba, ker je v slovenščini slovnično nemogoča; reči se more le iztovorjevati od iztovoriti, kar se nahaja tudi v slovarju. Spa-ke pa bomo preganjali zato, ker kažejo pri »Narodu« in »Jutru« sistematično omalovaževanje slovenščine v svrho postopnega poerbljevanja. Ti ljudje, ki zdaj s tako lahkoto svoj jezik pačijo na ljubo srbščini, so ga svojčas pačili na ljubo nemščini v obmejnih krajih in se tudi poncmškutarili. Kajti vsak nemSkutar je bil preje slovenski »napred-njak«.

JU»i
Časopisje je objavilo vesti, da namerava uprava ljubljanske javne bolnice znatno reducirait strežniško in služabniško osobje z ozirom na to, ker se je radi pomanjkanja finančnih sredstev znatno skrčil obrat in ker je bila uprava prisiljena odpustiti veliko število bolnikov .
Kolikor smo stvarno poučeni od »Strokovne zveze javnih in zasebnih uslužbencev«, v kateri je organizirano strežniško in služabniško osobje vseh bolnic v področju zdravstvenega odseka za Slovenijo, je bilo to osobje po vseh bolnicah s prenapornim delom preobloženo. Osobju se na splošno ni dovoljeval opoldanski odmor in tedenski prost izhod v smislu »Pravilnika za strežniško osobje na oddelkih v javnih bolnicah pod upravo zdravstve-
nega odseka za Slovenijo« z veljavo od 1. julija 1923. Nočne službe so ponekod absolutno prenaporne, hrana preslaba in pre-nezadostna, službena obleka se pač obljublja, toda ne da, zlasti pa vlada velik nered in krivica v kazenskih postopkih. Večletni uslužbenec, ki ee malenkostno pregreši, зе vrže na cesto, ne da bi se izvedel disciplinarni postopek v smislu omenjenega pravilnika. Zgodilo se je več slučajev, da je šef oddelka trenutno vrgel v zobe strežniku njegovo poselsko knjižico in da je revež pri tisti priči moral na cesto. In vendar obstoja poslovnik, delo gospoda dr. Katičiča! Zakaj je ta 'tu? Ali za to, da se mora ravnati po njem uboga strežniška para, zdravstveni odsek pa žvižga nanj.
In sedaj groze z novimi redukcijami! Za to stvarjo mora tičati neki drugi namen! Jasno je namreč, da zastoj v slovenskih bolnicah ne more trpeti dogleden čas, ker tega ne bo dopustila slovenska javnost. Zakaj pa plačujemo Slovenci tako ogromne davke? Mari zato, da vladni ko-rupcijonisti delajo z njimi strankarsko-po-litične kupčije, slovenski bolniki pa naj doma pijo ajbšev čaj? Če sedaj reducirajo bolniško in strežniško osobje, bodo morali kasneje sprejeti v službo novo. Katere? Ali se ne zdi, da ima zdravstveni odsek že izdelan načrt? Bo nekaj takega, bo! Kajti odpusti iz službe v bolnicah so že sedaj značilni, ker vam vsemogočni predstojniki odpuščajo staro in izkušeno osobje, dočim ostajajo mlajši v službi, odnosno se sprejemajo čisto novi. In vendar bi se morale najprej odpuščati mlajše moči, ako bi že bila redukcija nujno potrebna, kar pa seveda ni res.
Dobro je, da je javnost poučena tudi o tej plati vprašanja. Ne dražite preveč našega ljudstva, da ne doživite enkrat viharja!
—	Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš se je včeraj popoldne ob pol 4 pripeljal v Maribor. Na kolodvoru so ga pričakovali češkoslovaški poslanik dr. Šeba, ki se je pripeljal iz Belgrada, zastopniki lokalnih oblasti in nekaterih društev. Dr. Beneš se jo nato v spremstvu dr. Šebe odpeljal v Ljubljano, kamor je prispel zvečer. Na ljubljanskem kolodvoru ga je pozdravil generalni konzul dr. Beneš, zastopniki oblasti in v Ljubljani živečih Čehov. Danes se vrši sestanek med dr. Be-nešem in dr. Ninčičem na Bledu.
—	Občinske volitve v novomeškem okraju bodo dne 29. junija t. 1. Izvzete so občine Novo mesto, Šmihel-Stopiče, Poljane in Čer-mošnjice. — Čas vlaganja list je od 18. i m. do vštevši 27. t. m., za občino Prečna in Trebnje pa od 19. t. m. do vštevši 28. t. m. — Po eventuelne informacije se obračajte na tajništvo SLS v Novem mestu (tiskarna Krajec).
—	Pošiljanje lista ustavimo z dnem 16. majem onim p. n. naročnikom, ki tudi ponovno jim doposlane izpolnjene položnice ne bodo pravočasno porabili za pošiljatev zastalega zneska. Pozor torej na položnice!
—	Iz zdravstvenega odseka. Minister za narodno zdravje je podpisal ukaz, v katerem se za referenta ljubljanske oblasti imenuje g. dr. C. M a j e r. Z istim ukazom se zdravstvenemu inšpektoratu v Ljubljani dodeljuje g. dr. Franc D o 1 j š a k, kot referent ministrstva nar. zdravja in pomočnik inšpektorja.
—	Dva nova inlerjerja Na dunajski gospodarski visoki šoli sta s prav dobrim uspehom naredila inženjerski izpit naša rojaka: Stane Konjar in Igo O r a š.
—	Vpokojen je vladni svetnik g. Franc U r š i č pri gradbeni direkciji v Ljubljani.
—	Smrtna коза. Na Suhorju je umrl 11. maja brat tamkajšnjega g. dekana posestnik in cerkvenik g. Janez Pavlovčič. Pokopaii so ga včeraj. — V Postojni je v visoki starosti 91 let umrl g. Franc Muhi č. Pogreb je bil 12. maja. — Naj v miru počivata!
—	Ministrstvo za narodno zdravje razpisuje mesto referenta za šolsko higijeno pri ministrstvu prosvete in 17 mest šolskih zdravnikov v raznih krajih države. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
—	Dostavljanje poštnih paketov pri poštah v Kninu, Sinju in Osjeku. Od 1. maja se vrši dostava paketov in denarnih pisem v omenjenih treh mestih, neglede na težo in vrednost teh pošiljk.
—	Nevračljive poštno pošiljke za тезее april 1924. Te dni je razposlalo poštno ravnateljstvo razglas o nevračljivih poštnih pošiljkah na vse pošte v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranice prilepljen občinstvu v vpogled.
—	Naslovniki oziroma pošiljatelji teh pošiljk naj pridejo v teku enega leta cd dne tega razglasa ponje, ker bo sicer pošlim uprava, ko ta rok poteče, omenjene pošiljke na javni dražbi prodala, čc so brez vrednosti, pa uničila.
—	Izkupiček za prodano pošiljke, oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, je na razpolago opravičenim osebam še za dobo nadaljnih dveh let, potem pa zapade v korist poštni upravi.
—	Koncc prooefift proti Carlieru. V pon-
1 deljek se jo pred belgrajskim sodiščem nadaljevala razprava proti Carlieru. Ker je bilo rečeno, da bo ta dan izrečena sodba, jc bilo zanimanje občinstva oaronmo. Zbralo se je
okrog 1000 oseb, da čujejo razsodbo. Zagovornik dr. Topalović je nadaljeval svoj govor, dokazujoč, da je Iselija v resnici umorila neka tretja oseba. Ta tretja oseba je bila v službi nemške protišpionaže. Zagovornik pravi, da sum leti na upravo hotela Palače. Zato zahteva, da se obtoženi oprosti. — Za svoj zagovor pa ne zahteva nobenega honorarja. Nato se je v francoskem jeziku zagovarjal Carlier sam, ki odločno izjavlja, da je nedolžen. Na koncu izjavlja predsednik, da se bo sodba iz-relda v četrtek ob 5 popoldne.
—	Pobegnila je od doma vsled družinskih prepirov posestnikova žena Frančiška Vesel iz Loškega potoka. Kam je žena zbežala še ni znano, boje se tudi, da si je kaj napravila.
—	Neroden kolesar je podrl na cesti pri Guštanju Julijano Herman iz Zagorja in jo je precej poškodoval. Kolesar je bil črno oblečen in je imel na kolesu lesen zavoj, v katerem jo peljal mladega prešička ah kozlička.
—	Razni vlomi in tatvine. V Ribnici jo bilo vlomljeno v delavnico iin prodajalno Matije Honigmana. Tat je odnesel 6 parov moških čevljev iz črnega boks-usnja, en par iz temno-rdečega šegrin usnja in pa štiri bankovce po 100 Din, tako da znaša skupna škoda skoro 4000 Din. — V Libnem pri Vidmu je bilo vlomljeno v stanovanje železničarja Ivana Hlebca. Tat je vdrl v stanovanje skozi svisli in je odnesel več moške obleke, raznega perila, črno pelerino s kapuco, dežnik, par čevljev, zlato žensko uro z dvojnim pokrovom z zlato verižico, 3 srebrne verižice, zlat prstan in britev. — 50 letni muzikant Herman Jereb, doma iz Retij, je izvabil na zvijačen način svojemu tovarišu čevljarskemu mojstru in tudi muzikantu Matiji Novaku v Beli pri Kamniku črne hlače, suknjič in telovnik in pa nekaj perila, ter je neznano kam pobegnil. Tudi je bil pri njem 10 dni na stanovanju in na hrani. — Priporočljiv hlapec je neki Ivan Mulec, doma iz Grabonoša pri Ljutomeru. Ukradel je svojemu gospodarju posestniku Francu Nedolku v Grabonošu 3 bankovce po 1000 Din, za 6250 Din drugega denarja, srebrno žepno uro z zlato verižico, 133 srebrnih kron, 9 tolarjev po 5 kron in štiri stare goldinarje v skupni vrednosti do 12.0000 Din. — Na gradu Vaeoldsberg je ukradel sluga ritmojstra Kimla več raznih dragocenosti, kakor razno zlate briljantne prstane in broše. Mož ima potni list za SHS, Nemčijo, Italijo in pa Holandsko. — V Vodnikovi ulici št. 9. v Celju je bilo ukradeno kolo znamke »Sty-ria« štev. 159.121, črno pleskano z novimi plašči, vredno 1800 Din. — V Kožarjih pri Ljubljani je bilo ukradeno Nikici Bačiču žensko kolo »Kinta« štev. 230016 z belozeleno mrežo, vredno 2000 Din. — Mariji Bojtovi iz Sela je bila ukradena rjava usnja ta torbica, v kateri je imela bankovec za 100 Din in pa en recept
ВВВВа!авдаВВЗаша£аБВВВ5№ВВВ111ВВаВВВ
Primorske novice.
p Vikar Janko Sedej t. V nedeljo 11'. maja je na Grahovem na Goriškem po daljši bolezni umrl g. vikar Janko Sedej, brat goriškega nadškofa dr. Sedeja. Pokojni gospod je bil rojen 10. maja 1866 v Cerknem. V mašnika je bil posvečen 7. oktobra 1888. Služboval je kot kaplan v Tolminu, nato pa kot vikar v Borjani, Krombergu in Levpi. Iz Levpe je leta 1915. moral bežati pred vojsko ter je živel v Št. Vidu pri Stični kot begunec. Po vojni je služboval na Oblovkah in nazadnje na Grahovem. Bil je nadarjen mož, ki je poznal vse slovanske jezike, po značaju vesel in dobrosrčen. Vsem številnim znancem bodi priporočen v molitevl R. I. P.l
p Dvakrat vesel dogodek na eesti. »Gori*
ška Straža« poroča: Štefanija Pojavnik je šla s svojim možem po mestu, ko jo nenadoma obide slabost in jo spravijo hitro v hišno vežo, kjer je po nekolikem času povila — dvojčka. Nato so jo odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov. Mlada 22 letna mali je čila in vesela, otročiča sla zdrava.
s: MM! (115
аиаавоиииЕаиаеавакбаккилиеававЕе
Dr. Havlička čaj za želodec in čiščenje, znano sredstvo proti težki prebavi, proizvafa edino lc Mestna lekarna v Zagrebu, dobiva se pa po izvirni ceni v lekarni L e u s t e k.
š Ignacij Grifič f. V celjski bolnici je V nedeljo, eno 11. maja zvečer umrl duhovnik lavantinske škofije g. Ignacij Grifič po daljši bolezni. Pokojnik je bil posvečen v duhovnika L 1913. in je na to služboval v St Janžu na Drav. polju, Št. Jurju ob Ščavnici, Majšpergu in na zadnje v Zetalah. Pogreb je bil v ceiju v torek 13. maja ob 4. uri. Naj y miru počiva!
š Občinsko volitve so razpisane v občinah' celjskega in Vranskega okraja na dan 16. ju-' nija, v šmarskem okraju na dan 20. junija, vi laškem okraju na dan 21. junija. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 14., 18. oz. 19. majnika. Naše somišljenike opozarjamo, da ne prezrejo zadnjega termina.
š Kulturno bojno skomine celjske demo« krateke klike. Kako se demokratska gospoda zadnje čase z uprav čifutsko drznostjo in nesramnostjo vtika in zaganja v vse, kar je krščanskega, zato nudi nov dokaz odlok celjskega magistrata opremljen s podpisom starine dr. Juro Hrašovca, s katerim so zabra-njuje od 1.2. do 18. maja majniška pobožnosfc (Šmarnice) v celjski župni cerkvi. Par let sem зе vrše namreč, kakor po drugih mestih, tudi v Celju ob večerih majniške pridige z litani-jami. Dejstvo, da so te pridige vsak večer šte-vilneje obiskane in da je ravno letos snov, ki 1 se v njih obravnava — krščanska družina •—< veleaktualna in zanimiva, je zaskrbelo celjske demokratske peteline in kulturnobojna žilica jim ni dala miru, dokler niso ene pogruntali. Ker je, kakor vsako leto, tudi letos v Celju konštatiranih par slučajev škrlatice in so vsled tega že prod tednom dni (5. maja) zaprli celjske šole, postale so štnarnico naenkrat edina nevarnost za nadaljno širjenje te nevarnosti, Toda to šele potem, ko je znani dopisnik »Jutra« zadnji petek zaropotal proti šmarnicam in z Judeževo hinavščino opozoril na njihovo zdravstveno nevarnost. Kot ponižni sluga »Ju-trovega« dopisnika (1) je celjski magistrat že drugi dan ugodil njihovim željam in šmarnice — prepovedal? O ne! Ampak samo zapovedal, da se morajo majniške pridige pršiti ta teden zjutraj med 5. in 6. uro zjutraj, ker se edino v, tem času škrlatica menda nikogar ne prime. Vsako drugo uro bo policija preprečila, če treba s silo, ljudem vstop v cerkev — k šmarnicam, tako so zagrozili gospodje s celjskega magistrata. Seveda so omenjeno uro za šmarnice določili le zaradi tega, ker je tako izključena nevarnost, da bi tisti, ki so najbolj potrebni, slišali kaj o tem, kako naj izgleda v krščanski družini. Tako bo volk sit in ovca cela! Zoper odlok sam, ki je neupravičeno in smešno vmešavanje v čisto notranje cerkvene zadeve, je vložen protest na višje mesto. Toda tudi širša javnost naj zve, kako daleč smo prišli, ko se v Pašić-Pribičevićevi eri že vsak demokratski eksponent čuti vsemogočnega. Nehote se mora človek vprašati: Ali ne stojimo v Jugoslaviji tik pred možnostjo, da bodo demokratski župani začeli komandirati, ob kateri uri se sme vršiti v cerkvi služba božja in ob kateri ne? Ali se oblasti ne zavedajo, kako bodo s takimi nepremišljenimi odloki morali razburiti tudi najmirnejše ljudi, in jim vsiliti prepričanje, da za katolike v Jugoslaviji ni več svobode? Ali bo naše ljudstvo še dolgo mirno gledalo, kako časopisje »Jutrovcev« sistematično ruje proti veri in Cerkvi, ne da bi završalo po celi Sloveniji: Ven z demokratskim' časopisjem iz krščanskih hiš t Proč z deim* kratskimi kulturno bojniki povsod, povsodi Mera potrpežljivosti mora enkrat prekipetil
š Rcdukcija bolnikov. Bolnišnice v mati« borski oblasti so začelo vsled pomanjkanja sredstev odpuščati bolnike. V bodoče bodo sprejemali nove bolnike le, kadar bo šlo za ležke in nujne slučaje.
š Ženski zbor državnega ženskega učiteljišča v Mariboru je priredil v soboto, 10. t. m. ob 7. zvečer v Ptuju svoj koncert pod vodstvom gdč. prof. E. Ropasove. Program je vseboval isle točko, ki so bilo z velikim uspehom izvajane 3. t. m. v Mariboru in s katerim nastopi v soboto, 24. t. m. v filharmonični dvorani v Ljubljani. Dvorana ie bila polna kljub'
temu, da je bil koncert samo dva dni popreje napovedan. Občinstvo je bilo po veaki odpeti pesmi tako animirano, da ni štedilo z aplavzom, več točk se je moralo ponoviti. Ni se pričakovalo tako preciznega izvajanja. Abeol-virale so se naštudirane skladbe brez not. Zadnja točka ni prišla do popolne veljave kakor pa, čo bi bil zboru na razpolago dober klavir, harmonij in orkester; zato je morala izostati tudi klavirska solotočka gdč. prof. Finžgnrjeve. Dirigentkifcji in komponistki prof. E. Ropasovi kakor tudi vsemu zavodu najlepšo čestitamo.	S.
š Konjska dirka v Ljutomeru je preložena na nedeljo, dne 18. maja
Chinoferrin kina železnato vino, najboljše sredstvo proti slabokrvnosti, boleznim v želodcu in najboljše okrepčevalno sredstvo pri re-konvalescenci. — Dobiva se v vsaki lekarni.
Ponarejevalci funtov šterlingov odkriti. - Centrala v Trstu.
Nemški in drugi časopisi so poročali zadnje dni, da so se pojavili v prometu izredno dobro ponarejeni falzifikati novčanic po pet funtov šterlingov. Ti falzifikati so bili v veliki množini razpečani na Dunaju, v Trstu in drugod. Pa tudi v Ljubljani in v Zagrebu. Razpe-čavanje falzifikatov se je vršilo največ meseca aprila. Razpečevalci so razpečavali denar pod izmišljenimi imeni po različnih bankah, dokler se niso vjeli.
Sredi aprila je neki neznanec pod imenom "Alojzij Osvaldic prodal take falzifikate v neki zagrebški velehanki. Falzifikate so kmalu potem agnoscirali. A neznanec je prišel ponovno v ravnoisto banko, da poskusi svojo srečo. Poslujoči uradnik je spoznal falzifikate, a neznanec je zbežal in pustil bankovce v banki. Zagrebška policija je pričela zasledovanje in 28. aprila so aretirali dva izmed razpečeval-cev, ki sta hotela prodati 10 takih falzifikatov v neki drugi banki. Bila sta to detektiva železniške policije Čebron in Mavrič, ki sta bankovce razpečavala tudi v ljubljanskih zavodih. Pri preiskavi sta izpovedala, da jima je te ponarejene bankovce izročila neka Antunovič iz Trsta. Zastopniki zagrebške policije so na to odšli v Trst, kjer so s pomočjo tržaške policije izsledili to Antunovič. Ta je izpovedala, da je >glavni stan« ponarejevalcev v stanovanju neke gospe Tence v Trstu. Ta pa je morala biti že preje obveščena o dejstvu, da ji je policija za petami. Pustila je svoje ra7,košno opremljeno stanovanje in odšla neznano kam. Dosedaj je niso še izsledili. V njenem stanovanju so našli stroj za ponarejanje in celo zalogo falzifikatov. Klišejev niso našli. Policija je pričakovala gostov. In res je v eni noči vjela štiri take tičke, ki so prišli po sveže falzifikate, da tih spravijo v promet.
Preiskava se nadaljuje in pričakovati je novih zanimivosti.
V Ljubljani se je aretirani Mavrič izdajal za Joška MaruŠič iz Litije. Škoda se še ne da preceniti.
Papir, ki je pri novčanicah od б funtov Šterlingov izredno fin, so dobavljali ponarejevalci iz Aleksandrije. Novčanice so pa tiskali v Trstu.
Falzifikacija lir se torej več ne splača, rav-notako tudi ne 10, 100 in tisoč dinarskih bankovcev. Ljudem dišijo funii. Demoralizacija današnje generacije ee kaže v vsej svoji goloti.
Kaj se govori ?
To, da je sedaj že vsem z"*no, da najsolid-nejše moške obleke, površnike, dežne plašče dobavlja le
Drago Schwab, LJubljana
Ij Zunanji minister dr. Ninčii se je včeraj Ob pol 12 dopoldne pripeljal v Ljubljano, odkoder se je ob tričetrt na 12 odpeljal na Bled, kjer se sestane s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem.
lj Сегктепокопкигепспа davščina za ljubljanske cerkvenike in organiste. Na ljubljanski mestni hiši je javno razglašena odločba, glasom katere imajo katoliški davkoplačevalci k državnim davkom plačevati posebno dokla-do kot prispevek k službenim prejemkom ljubljanskih cerkvenikov in organistov. Deloma so prizadeti tudi katoliki občin Most, Dobrunje in Ježica, kolikor so pod jurisdikcijo šentpeterske fare. Obenem razgrinja mestni magistrat od 15. do vštetega 28. maja 1924 imenik prizadetih davkoplačevalcev. Drugoverci so sicer izločeni, vendar je možno, da je ta ali oni vmes, ker nima magistrat nobene posebne evidence po veroizpovedanjih in tudi podatki nekatoliških cerkvenih uradov morda niso izčrpni, ker se marsikak novopriseljenec pri svoji verski občini sploh ne zglasi. Zato je zlasti za drugo-verce in brezkonfesijonalne zelo važno, da vpogledajo v zgoraj naznačenem roku imenik davkoplačevalcev in sebe eventualno izrekla-mirajo. Pozneje, ko se bo izvršila razdelitev celotne kvote, ki znaša za Ljubljano letnih Din 86.321.36, za Moste Din 8821.36, za Dobrunje Din 2669.24 in za Ježico Din 231.92, na vse one tisoče davkoplačevalcev in bo davčni urad začel doklado pobirati z davki vred, bo izključena faktična možnost, doklado komu Črtati in jo ponovno porazdeliti med vse ostale dokladi podvržene osebe, da ostane skupni letni prispevek per Din 90.000 neokrnjen, kar ora ostati na vsak način.
lj Stanovanje na eesti. K tozadevni notici . včeraišniem »Jutru< smo nreieli od mero-
dajne strani sledeče pojasnilo: Stanovanjsko oblastvo 2. stopnje pri oddelku sa socialno skrb zahteva od mestnega stanovanjskega urada, da se izvrSljive pravomočne odločbe v stanovanjskih zadevah izvršijo brez odloga. Tako se zgodi včasih, da se mora kaka stranka iz stanovanja umakniti opravičencu, če ne gre drugače, potom deložacije. Zadevnemu gospodu G. s 6 otroci bi pač lahko poskrbel zavarovalni zavod, pri katerem službuje, vsaj zasilno streho, čeprav v svoji novi hiši. Toda nekateri gospodje pri demokratih hujskajo namenoma reveže-deloiirance k neprimernim korakom, da potem lahko kriče v svojih listih. Tako so nedavno svetovali nekemn mestnemu uslužbencu, naj se nastani v prostorih mestnih zaporov, sedaj so pa g. G. dali nasvet, naj se utabori na prostem pred cerkvijo sv. Jakoba. Kolikor je nam znano, je doslej mestni stanovanjski urad še vsem deložirancem preskrbel v prvi vrsti stanovanja in jih spravil pod streho, če so se nanj pravočasno s prošnjo obrnili. Da je pa ravno sedanji stanovanjski zakon tako trd in pri dodeljevanju stanovanj daje prednost javnim uslužbencem, dočim privatnim uslužbencem te prednosti ne priznava, je >zasluga« g. dr. Žerjava in njegovih kompanjonov, ki so ta stanovanjski zakon in pravilnik skovali. V Ljubljani se ne gradijo letos nikake nove stavbe, zato je pričakovati, da bo stanovanjska kriza še vedno težja. Krivdo na teh žalostnih razmerah pa nosi sedanji vladni režim s svojo nesrečno stanovanjsko zakonodajo in davčno politiko. Hišni posestniki so obdavčeni tako visoko s hišnonajemnim davkom, da jim nobeno zvišanje najemnin ne pomaga, ker se v istem razmerju zviša tudi hišnonajemni davek. Tako imajo dejansko hišni posestniki pri oddaji stanovanj v svojih hišah škodo, ker jim najemščina niti za najpotrebnejša hišna popravila ne zadostuje. Iz tega razlaga ne mara nihče graditi novih stavb in dosedanja preurejati in povečevati, na drugi strani so pa tudi pritožbe najemnikov glede najemščin opravičene, le žal, da skoro veČino za najemščino plačanega denarja gre v obliki davkov v državno blagajno. Država, ki bi bila prva poklicana stanovanjski bedi odpomoči, pa gradi le v Belgradu par palač, za Ljubljano in ljubljansko državno uslužbenslvo in državne urade se pa ne zmeni. To je centralizem, ki ga demokrati podpirajo!
lj Smrtna kosa. V torek je na Ilovici 22 umrla gospa Antonija N a n u t. — V splošni bolnici je pa umrl g. Franc Pretnar. — Blag jima spomin!
lj Seja pripravljalnega odbora za prazno-vanje tridesetletnice krščansko socialnega gibanja se vrši danes ob 6 popoldne na Starem trgu Št. 2, I. nadstropje. Prosim sigurne udeležbe. — Predsednik.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. Od 4. do 10. maja je bilo v Ljubljani rojenih 31 in 1 mrtvo-rojenec. Umrlo je 36 oseb, med temi polovica domačinov.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo prijavljenih 22 policijskih ovadb, in sicer 1 radi tatvine, 1 radi vloma, 1 radi kaljenja nočnega miru, 14 radi prestopka cestno policijskega reda, i radi pasjega kontumaca, g radi nedostojnega vedenja, 1 radi telesne poškodbe in 2 radi tajne prostitucije.
Najcenejšo in najnovejšo obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb. uL 3. Gričar & Me-jač.
•»LJUBLJANA« ima pevske vaje ob 8 zvečer danes, v četrtek in potek.
Slov. kršč. žensk« zveza ima svojo sejo v sredo ob petih popoldne v Jugoslovanski tiskarni. — Predsedstvo,
Domžale. V nedeljo, dne 18. maja t, 1„ ob osmih zjutraj se vrši v restavraciji pri kolodvoru ustanovni občni zbor pevskega društva Domžale s sledečim sporedom: 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Čitanje pravil, 5. Volitev odbora. 6. Raznoterosti, — Da moremo tudi na tem polju postaviti mogočno podlago, vabimo vse, katerim je petje narodnih in slovanskih pesmi pri srcu, da se ustanovnega občnega zbora gotovo udeleže.
Veliko vrtao veselico priredi prostovoljno gasilno društvo na Logu pri Brezovici v nedeljo, dne 18, maja, z bogatim sporedom. Sodeluje godba Zveze jugoslov. železničarjev. K obilni udeležbi vabi odbor.
Dijaški vestmk.
d Danica ima jutri, v četrtek, dns 15. i. m. ob 8 zvečer diskusijski večer. Predava g. dr. MohoriČ o zelo aktualnem političnem problemu. Udeležba je za vse člane strogo obvezna, gg. starešine, tovariši Zarjani in Borci vljudno vabljeni.
d V marijaniški kapeli ima nocoj ob tričetrt na 8 akademska kongregacija svoi sestanek, na katerem govori g. dr. Ujčić o: pomenu poslušanja božje besede. Vabljeni so vei tovariši, tudi nesodali.
Prosveta.
pr Koncert mariborskih učitcljiščuic preložen. Občinstvu naznjanjamo, da se vsled gostovanja Hudožeslvenikov preloži koncert mariborskih učiteljiščnic na soboto, dns 24. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi.
Rudarska produkcija I. 1923 v Sloveniji.
Rudarsko glavarstvo je sestavilo podatke o rudarski produkciji Slovenije v letu 1923. Iz te statistike posnemamo najvažnejše podatke.
Skupna vrednost rudarske produkcije je znašala lani 442*4 milijonov dinarjev napram 310-9 milijonov leta 1922. Celokupna vrednost produkcije topilnic pa je dosegla v letu 1923, 125 8 milijonov dinarjev napram 729 milijonov dinarjev prejšnjega leta. Iz tega je razvidno, da je bila vrednost montanske produkcije 568*2 milijonov dinarjev napram 383-8 milijonov v 1. 1922. Če odštejemo od te vsote vrednost predelanih surovin, dobimo čisto vrednost rudarske produkcije v Sloveniji v znesku 461-2 milijonov dinarjev napram 330-4 milijonov v letu. Vrednost rudarske produkcije se lahko ceni za preteklo leto na skoro pol milijarde dinarjev ali na okrog 25 У, milijona zlatih dinarjev, kar predstavlja Vsekakor cenb izmed najvažnejših panog narodnega dohodka, Pred vojno je znašala vrednost rudarske produkcije v Sloveniji 18 milijonov 870.000 zlatih kron.
Najvažnejše mesto v rudarski produkciji Slovenije ima brezdvomno premog. Lani je obstojalo v Sloveniji 52 premogovnikov (za rjavi premog in lignit), kar pomeni napram letu 1922, povečanje za dva. Od teh 52 premogovnikov jih je obratovalo 39 (t. j, 5 več kakor leta 1922.), V obratujočih rudnikih se je nakopalo lani 205.106 ton lignita in 1 milijon 491.850 ton rjavega premoga, skupno torej 1 milijon 696.956 ton. Za leto 1922. so odgovarjajoče številke 208.118 ton in 1 milijon 346.213 ton, skupno 1 milijon 554,332 ton. Vsekakor bi bili rezultati še ugodnejši, če ne bi bilo rudarskega štrajka.
Kakor je razvidno iz priložene slike, je lanska produkcija premoga prekoračila predvojno višino iz leta 1913., ki je bilo zadnje normalno leto pred izbruhom svetovne vojne.
Pregled o razvoju produkcije premoga v Sloveniji tekom zadnjih 14 let, t. j. od 1, 1912. do 1923., nam podajajo sledeče številke:
Produkcija
1912.	1,430.637 ton
1913.	1,587.137 „
1914.	1,326.414 „
1915.	1,386.040 „
1916.	1,500.210 „
1917.	1,345.287 „
1918.	1,087.562 „
1919.	1.169.636 „
1920.	1,216.376 „
1921.	1,2S4.018 „
1922.	1,554.332 „
1923.	1,696.956 „
Zaposlenih Produkcija	
delavcev	napram 1.1913.
	(1913=100)
7270	90-10
7203	100 — (norm.)
7157	83-60
6481	87-30
7300	94-50
8271	84-80
8542	68-50!!
10.489	73-70
11.566	76-60
11.872	80-90
11.216	98-—
12.580	106-30!!
81	98 106
1913 leiS (»SO 1B31 1022 1923
• Da se je produkcija dvignila do predvojne višine in jo lani prekoračila za 6 odstotkov,. gre v veliki meri na račun povečanja števila delavstva. Od leta 1918., ko je padla produkcija na 68-5% predvojne višine, t, j. dobri dve tretjini, do letos je produkcija stalno naraščala in pričakovati je še nadaljnjega porasta produkcije, Toda v primeri s konstantnim naraščanjem produkcije premoga v Bosni, ki je že 1. 1922, presegla predvojno višino, je pričakovati v prihodnjih desetletjih, da bo Borna, ki ima večje premogovne zaloge kakor Slovenija, prehitela slednjo. Sedaj se nakoplje od celokupne jugoslovanske produkcije premoga dve petini ali 40% v Sloveniji, ki je v tem oziru prva med jugoslovanskimi pokrajinami. Nakopani premog je imel lani vrednost 376'6 milijonov dinarjev, t. j, 109-6 milijonov dinarjev več kot leta 1922.
Kateri so bili najvažnejši rudniki, kažejo naslednji podatki:
1.	Trbovlje' 1622. 650.300 ton, 1923. 779.786 ton.
2.	Vo'enje' 1922. 202.320 „ 1923. 199.880 „
3.	Zagorje' 1922. 221.900 ,. 1920. 189.100 „
4.	Hrastnik' 1922. 130.030 ., 1923. 125.360 „
5.	Kočevje1 1922. 80.800 „ 1923 . 96.200 „ e.Oistro'	1922. 77.420 „ 1923. 74Л70 „
7.	Šentjanž* 1922. 67.772 1923. 67.690 „
8.	Rnjhenburg1 1922. 6.730 „ 1923. 42.343 „ 0. Zabukovca' 1922. 35.907 „ 1923. 38.357 „ 10. LeSe*	1922. 17.341 „ 1923. 14.234 „ U. Brezovica8 1922. 18.846 ,. 1028. 13.670 „ 12. Brer.no-
Huda jama 1922. 5.546 „ 1923. 12.660 „ Ostali premogovniki 1922. 39.391 „ 1923. 42.206 „
Kam jc Sel premog iz slovenskih rudnikov, povedo številke o oddaji premoga. Od celokupne lanske produkcije in od zaostankov iz leta 1922. se je oddalo železnicam v celi državi 685.141 ton aH 40-15% vse oddaj«. Od tega odpade na državne želer-nice v Sloveniji 112.178 ton, direkciji v Zagreb
* Last Trboveljske družbe. — 5 Državna la^t. " Last And'-eja Jnkila. — 4 Last grofov HencVel-Oon-ueismarcV,,. Beutben. — • ' ust .Mirne-: ugljeno-kouno dioničko društvo
191.908 ton, direkciji Belgrad 121.666 ton, direkciji Subotica 100 ton ia Južna železnici 259.289 ton.
Oddalo se je potem industriji v Sloveniji 403.244 ton, v Hrvatski in Srbiji 232.241 ton, skupno industriji 635.485 ton.
Drugim strankam se je oddalo v Sloveniji 55.417 ton, v oetale pokrajine 26.329 ton, torej skupno 81.746 ton.
V	inozemstvo je bilo prodanih 4-98% ali 84.969 ton, in to v Avstrijo 61.790 ton, na Ogrsko 20,350 ton, v Italijo 2829 ton.
Za lastni obrat so porabili premogovniki 158.6% ton ali 9-3%. Potem se je porabilo za deputate lastnih uradnikov in delavcev 46.241 ton ali 2-71%. Nerabno je ostalo 1377 ton ali 0-08%. Zaloge koncem leta pa so znašale 12.801 tono.
Svinčene rude se je nakopalo v rudniku Mežica, ki je last Central European Mineš Ltd., lani z 979 delavci in 31 pazniki 57.812 ton, kar pomeni napram letu 1922. zmanjšanje za 2529 ton ali 4-2%. Producirana svinčena ruda je imela vrednost 58 milijonov dinarjev, Iz te rude sta izdelali svinčarai v Li* tiji in pri Jerjavu 9261 ton svinca (t. j. 812 ton manj kot leta 1922.). V svinčarnah je bilo zaposlenih 255 delavcev in 10 paznikov.
Cinkarna v Gaberjah pri Celju je izde* lala lani 1800 ton surovega cinka in 147 tori cinkovega prahu, skupaj torej 1947 ton cinka v vrednosti 26-6 milijonov dinarjev. Napram letu 1922. je produkcija narasla za 788 ton in vrednost nje za 17'9 milijonov dinarjev.
V	vsej montanslri produkciji je bilo lan! zaposlenih 13.900 delavcev in 411 paznikov.
Kongres trgovskih in obrtnih zbornic v Skoplju.
Od 10. do 12. maja se je vršil v Skoplju kongres gospodarskih krogov cele države, katerega so se udeležili mnogoštevilno tudi slovenski gospodarski krogi. Kongresa sta se udeležila kot zastopnika vlade tudi ministra Stojadinovič in Krizman, ki sta imela govore. Finančni minister dr. Stojadinovič je povdar-jal predvsem potrebo gospodarskega dviga Srbije. Glede borz je izjavil finančni minister, da ne bo dajal dovoljenj za nove borze, ker obstoječe borze popolnoma zadostujejo. Ob* enem se je dotaknil tudi dviga dinarja, za kar da so bili vzroki gospodarske narave. Glede borz pa je bil minister za trgovino in industrijo dr. Krizman drugega mnenja. V svojem govoru je izjavil, da je ustanovitev borze priporočljiva, kjer je gospodarska potreba zato. Povdarjal je tudi važnost trgovskih pogodb z Avstrijo, Mažarsko in tudi z Albanijo.
Sprejeta je bila resolucija, v kateri so i2« raziii gospodarski krogi svoje želje in zahteve, Resolucija obsega 45 točk. Najvažnejše točke so: odstranitev tehničnih in formelnih težkoč pri dobavi deviz in valut; ustanovitev borze v Skoplju in v Ljubljani, oziroma popolnitev ljubljanske; sklenejo naj se trgovske pogodbe; obrti in industriji naj se dajo potrebni krediti; prometni minister naj skliče tarifni odbor, ki naj uredi ta-rifne razmere; ravno tako naj se uredijo tudi odnosa ji z vicinalnimi železnicami; zgradi naj se železniška zveza Skoplja z Metohijo in preko Mitrovice z Bosno; znižajo naj se tarifi na progi Gjevgelija—Solim, iz katerega naj se vpeljejo pomorske linije z Adrijo; tuja kabo-taža v naših vodah naj se prepove. Odpravio naj se izvozne carine in olajša železniški promet, kakor tudi da se naj vpeljejo direktne železniške vozari ne. Poskrbi se naj za poljedelstvo, živinorejo iu svilorejo. Obenem zahteva, da se naj ne gradi železniška zveza Knin—Zador. Poleg tega naj vse trgovske zbornice pregledajo načrt belgrajske zbornice o gospodarskem svetu. Treba je tudi revidirati zakon o prisilni poravnavi. Kakšen uspeh bo imela ta resolucija pri vladi, še ni gotovo; Od sklepov zagrebškega kongresa se je namreč dosedaj izvedla ena sama točka.
g Žitni trg. Na novosadski produktni bo*« zi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 317.60 do 325 Din, ječmen 325 —330 Diu, oves 260 do 270 Din, koruza 2^7.50—232.50 Din, beli fižol 675 —685 Din, pšenična moka >0« 510 Din, >2« 380—890 Din, >6« 330—335 Din, >7« 285—290 Din, otrobi 210—215 Din. Tendenca slaba.
g Foštnoiekovni promet v februarju. V: februarju mesecu letos je znašal pri štirih zavodih (Belgrad, Ljubljana, Sarajevo, Zagreb) pošlnočekovni promet 2 milijardi 45 milijonov 417.559 dinarjev. Od tega odpade na vplačila 1 milijarda 19 milijonov 554.887 dinarjev, na izplačila pa 1 milijarda 25 milijonov dinarjev. 29. februarja letos je bilo 10.227 lastnikov čekovnih računov, katerih imovina je znašala 210 milijonov 128.871 dinarjev. K temu treba omeniti samo to, da je ta statistika jako pozna in da je najbrže ležala teden ali dva v kaki miznici ministrstva za pošte in telegraf.
BORZA.
Zagreb, 13. mnja. (Izv.) Pešta 11, Italija 3.5775—3.6075, London 352.50—355.50, New-vork 80.60—81.60 (dolar 7П.80—80.80), Pariz 4.38—4.43. Praga 2.3710-2 1010, Dunaj 0.1132 do 0.1153, Curih 14.34—14.44*
Razbojnik čaruga pred sodiščem
Osjek, 12. maja.
Vendar se je danes začela razprava proti Jovi Stanisavljeviču—Čarugi in njegovim 13 sodrugom. Okrog 9 dopoldne je rožljanje verig po hodnikih naztoanjalo, da se bliža Carnga s svojo četo. Četo je spremljalo 10 orožnikov. Čaruga sam je prišel malo pozneje, spremljan od 2 orožnikov. V levi roki je držal rumene usnjene rokavice, v desni pa verižico, na kateri je nosil okove na nogah. Čaruga je sedel v prvo klop poleg 6 tovarišev. Ta sedmorica, ki je določena smrtni kazni, je vsa v okovih. Predno vstopi senat, so se občinstvo, zagovorniki in časnikarji razgovarjali s Čaru-gom, ki pravi:
»Kaj bi pa pravzaprav radi vedeli? Vem marsikaj, kar vi nikdar ne boste izvedeli.«
Eden zagovornikov m oni:
>Kaj bi bilo, ko bi Čarugo sodili po plebiscitu?«
Čaruga: »Saj res! Ko je plebiscit že za vse stvari, zakaj ne bi bil tudi za me. Bil bi gotovo oproščen!«
Zagovornik: »Če bi pa samo ženske glasovale?«
Čaruga: »Potem bi bil pa soglasno oproščen!«
Medtem stopi v dvorano senat in razprava ee prične. Takoj spočetka predlaga dr. Mišku-lin, ki zagovarja Krmpotiča, da se obtožencu anamejo okovi. Sodišče predlog odkloni.
Nato se začne branje obtožnice, ki pa Ča-mge očividno nič ne zanima. Ves čas branja gleda po dvorani in se smeje.
Popoldne se začne zasliševanje Čaruge.
Predsednik: »Se li čutite krivega za delo, radi katerega ste obtoženi?«
Čaruga: »To se bo videlo na razpravi.« t— Nato pripoveduje Čaruga zgodbo svojega iivljenja.
Ko je bil Čaruga 10 let star, je izgubil svojo mater, oče pa se je drugič oženil. Mačeha pa je bila brezbrižna in se ni brigala za otroke. Zato je odšel od doma k nekemu mlinarju, da bi poslal mlinar. Toda posel mu ni ugajal in vrnil se je domov, kjer je ostal do vojne. Leta 1915. je bil potrjen in jeseni je odšel k vojakom, kmalu je bil na fronti. Tu ee začne njegova krvava karijera. Neki mažarski četovodja je psoval in preganjal hrvatsko vojake, vsled česar je tudi Čaruga imel z njim spopad. Oba sta zgrabila za puške, Čarugova puška se naenkrat sproži in četovodja v čeio zadet pade. Tu Čaruga umolkne.
UČENKO sprejmem v galanterijsko trgovino. Naslov ftpravi lista pod St. 2812.
•s * KUHARICA
dobra hi snažna, samo ra dopoldanske ure, se sprejme. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 2313.
Dr. T.
Krejačlee
ordinira od 10. —12. in od i. - 4. v NOVI ULICI. VLod iz Gosposvetske ceste.
Iščem mesta SLUGE
v trgovini ali v industr. podjetju. Sem samec, 43 let star; prej sem služboval v samostanu kot vrtnar. - Ponudbe na upravo lista pod St. 2774. NAPRODAJ dobro ohranjen
bel otroški VOZIČEK
Komen skega ul. 7, od 2.-4.
sposobne za popravo VREČ išče intendantsko slagalište Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. One osebe, koje bi bile voljne vršiti ta posel, naj se osebno zglase na dan 15. maja ob 9. dopoldne v pisarni upravnika intendant-skega slagališta Dravske divizijske oblasti (v Mostah).
KUHARICA, marljiva in zvesta, vešča vsega gospodinjstva in se razume na vsa poljska dela, želi službe v kako župnišče za takoj ali pozneje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 2781.
Različni VOZOVI
NAPRODAJ po nizki ccal, ker se mora izprazniti prostor radi povečave delavnice. Za trpežnest voz co jamči. - MATIJA TERLEP, delavnica in zaloga VOZ, Šiška — Ljubljana. 281 i
Predrodnik: »Kako je bilo potem?«
Čaruga: >Nič! Ko sem videl, kaj sem naredil, se mi ni ravno dopadlo; toda iz te kože nisem več mogel. Na posredovanje nekega narednika smo stvar začasno zabašurili.« Nato govori vedno bolj tiho in pripoveduje, kako je njegov zločin prišel na dan. Čaruga je v kuhinji razdeljeval kruh. Neki narednik je hotel dobiti kruli takoj, čeprav jih jo bilo pred njim še cela vrsta. »Nisem mogel dovolili kaj takega. Prva stvar mora biti red!« Toda narednik mu je zagrozil glasno, da ga bo naznanil, ker je ustrelil četovodjo. To so slišali tudi drugi vojaki. Ker se je Čaruga bal, da ga takoj za-pro, je pobegnil od vojakov. Postal je dozerter, prišel domov, ponarejal dopustnice, bil v bo1-nici na Mažarekem, odšel na laško fronto ter Bpomladi leta 1918. zopet prišel domov, kjer so ravno zeleni kadri začeli ropati. Tu je ustanovil proti roparjem narodno stražo. Ta narodna straža je pod njegovim vodslvom hodila okrog in delala red. Pri neki priliki je neki Andrija ustrelil Stanka Bošnjaka. Čaruga je tedaj slučajno bil zraven. Pozneje so je vrnil v Osjek in se jav'1 k vojakom. Tu je vzel dva dni dopusta in s<_ oženil. Dva dni po poroki pa so ga zaprli, češ da je on kriv umora. Obsojen je bil na 4 leta ječo in odveden v Mitrovico. Tu je sedel 7 mesecev, na kar je pobegnil pred Božičem leta 1919. Ko se je skrival doma, so se pa v okolici pojavili trije razbojniki, ki so ropali pod njegovim imenom. Tega se je prestrašil in odšel v Osjek k pok. radikalnemu narodnemu poslancu dr. Kockarju, proseč ga za svet. Dr. Kockar mu je svetoval, naj gre na videz v družbo razbrjnikov in potem izda oblasti. Poslušal je in šel med razbojnike. Vodil jih je Matijevič. Imeli so svoja pravila, kalera so slonela na komunizmu. — Družba se je zvala >Kolo gorskih tičev«. Kmalu je postal poglavar ter gorskih tičev.
Naprej Čaruga ne more več govoriti vsled slabosti, nakar predsednik zaključi razpravo.
■агтт 4*3x^7. rac-7-*—
Državni URADNIK,
vešč slov. in nemške stenografije, strojepisja in več tu
Izpred sodišča.
Spor za premog. Maks Zalokar na Viču je obdolžil posestnika Ivana Erbežnika in njegovega voznika hlapca Franceta Nartnika, da sta sporazumno jornala njegov premog. Ivan Erbežnik, odnosuo njegov hlapec jo prevažal Zalokarjev premog, katerega je bilo vsega skupaj okrog 60 vagonov. Pustil je redno v vozu nekaj premoga, katerega je peljal vedno domov. Erbežnik je temu seveda odločno ugovarjal in je ugotavljal, da je celo on posodil Zalokarju drva in premog. Dalje je bil Erbežnik 3o obtožen, da je nagovarjal svojega hlapca, da bi pri obravnavi napačno pričal, kar je seveda Erbežnik tudi prav odločno zanikal. Ker se je senat uveril, da je šlo v teh slučajih le za malenkostne smeti, ki so ostale v vozu, sta bila obtoženca oproščena.
Neprevidnost. Mlad fant Ivan Moder je popival dne 19. februarja v Kovačevi gostilni v Lazah. Fant so je odpravljal k vojakom v Skoplje. Obdolžili so ga, da je ugledavši kraljevo sliko, žalil kralja. Pri razpravi se je ugotovilo, da je bil res natrkan in razposajen, vendar pa ni imel pri tem nobenega hudobnega namena, vsled безпг je bil fant oproščen.
§ 104. Ivan Ružnik, doma iz Starega trga pri Slovenjem gradcu, sedaj delavec v Rožni dolini, se jc stepel z dvema tovarišema v neki gostilni. Ko je prišel stražnik, sta njegova tovariša zginila, on pa je bil aretiran. To se mu je tako zamalo zdelo, da se je stražnikoma uprl in se jima s silo iztrgal. Obsojen je bil radi tega po § 104 na 3 dni zapora in mora plačati stroške in takso 50 Din.
Ns podpirajte bogunrev! Dne 29. februarja sta pobegnila iz zaporov ljubljanskega sodišča preiskovalna jetnika Roš iz Kranja in neki Smolnikar. Vsled tega poboga se je včeraj vršila obravnava in sicer proti kovaškemu pomočniku Francetu Cnru, doma iz Idrije, Ma-
tevžu Balohu, železničarju, in proti jetniške-mu pazniku Ivanu Skušku. Prvi je bil obtožen, da je pomagal beguncema k pobegu s tem, da jima jo dal vitrih od nekih vrat, Ba-loh jima je dal dva stara klobuka, paznik pa je bil obtožen, da jo omogočil beg s tem, da jo malomarno opravljal svojo službo. Pri obravnavi se je ugotovilo, da jo paznik nedolžen4 ker sta jetnika že večkrat delala in sta bila večkrat sama. Baloli pa jima jo res dal dva klobuka, toda on ni vedel, da sta begunca, marveč da so jih izpustili. Zato sta bila tudi oproščena. Franc Čar pa je bil obsojen zaradi vitriha in podpihovanja zoper oblasti m javni red na 3 mesece zapora.
Neka dama ie izgubila lenjigo, I. del nem« ške povesti. Ker za najditelja nima pomena samo I. del, se uljudno naprosi, da jo vnve v trgovino Kos, Bohoričeva ulica.
Služba crpnista In сш kveSa
združena s službo OBČ. in POSOJIL. TAJNIKA, je razpisana v Št. Ilju pod Turjakom, p. Mislinje. Prosto stanovanje; plača po dogovoru. Nastop takoj. — Župnij-ki urad v Št. Ilju pod Turjakom, pošta Mislinje, Štajersko.	2790
VALVASOR »Fhre des Her/.ogthums Krain«, orig. izdaja iz 1. 1689, zelo dobro ohranjen, NAPRODAJ. Interesenti naj javijo naslov upravi lista pod ^Valvasor«.
Prodan« MALO IIISO
z dvema stanovanjema, kletjo in vrtom, v bližini garni-zijske bolnice v Ljubljani. -Naslov pove uprava 'Slovenca« pod Stev. 2792.
Mlade, lovske resnsie
PTIČ ARJE
položene dne 1. aprila 1924, prodam. - MKKINDA, Novi Vodmat št. 62.	2744
x	<	i
jih jezikov, IŠČE popoldanske službe. — Ponudbe pod «0. K.« na upravo lista.
Cenjenemu občinstvu vliudno sporočam, da OTVORIM s 15. majem
Dno 15. mala, v četrtek popoldne ob 2. uri, se bo prodajalo na dvorišču hiše gospe Favaj v Sp. Šiški, mize, stoli, železni in leseni, table, kladva za led tolči, lopate, postelje za v hlev, svetiljke različne vrste, po3ode za olje, bencin, petrolej, različna kuh. pf)3oda, mize, štiri-oglate in okrogle, razno drugo orodje za gostilno in drugo, po najnižji ceni na javni prostovoljni dražbi. K obilni udeležbi vabi ANTON MAVER.	2799
POHIŠTVO za celo spalno sobo naprodaj. - Čopova cesta 21, priti. 2, od 3.—5.
GOZD NAPRODAJi j Pozor! - Znižane cene!
V nedeljo 25. maja popoldne Občinstvu vljudno naznanjam, ob pol 4. se vrši v Borovnici da bom od danes naprej pro-(na Lazah št. 15) v gostilni i dajal sveže KOi»TRUNOVO
na Marijinem trgu št. 2, nasproti frančiškanske cerkve, kjer bom imel vedno na zs'ogi iste izdelke, krkor v svoji pekarni
na Gosposvetski cesti štev, 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam vnaprej točno m solid. postrežbo.
! parna pekarna — LJUBLJANA, ?
Goeposvetfka cesta Stev. 7.	t
S
****** ** ******** **** «*•«.♦	♦ ♦♦♦ « »« ♦« o-o r f« o ♦♦♦•»
Ivanke Mavc, prostovoljna javna drpžba gozdne parcele štev. 3448 d. o. Borovnica. Gozd meri nad 5 ha (nad 9 oralov), ima ugodno lego , in je lepo zaraščen. Izklicna j cena 66.000 Din. Dražbeni j pogoji se lahko vpogledajo pri okr. sodišču na Vrhniki pod opr. štev. A 129/23 ali pred dražbo ali pa v pisarni dr. Aniona Švigelja, odvetnika v Ljubljani.	2789
PRODAJA LESA.
Gospod, odbor za Kranjsko goro -Log proda okrog 300 do 500 m' stoječega smrekovega LESA v neposredni bližini kolodvora. - Pismene ponudbe jc poslati do 25. maja načelniku Iv. ROBIČU, Kranjska gora 49. Pogoji so na vpogled pri županstvu v Kranjski gori.	2787
MESO po znižani ceni 18 Din ali 72 K za kilo. Tudi pri jngnetu, kozličku in tcletini
je nekoliko popusta. Jakob PETRIČ, mesar, šolski drevored, Ljubljana.	2794
BERDO IN BUGARIJO I. (za tamb. zbor), kupim. Istotam naprodaj moško KOLO v dobrem stanju, znamko •Torpedo«. - Peter Lampič, ČrnuCe 56, p. Jcžica. 2779
Malo POSESTVO
na Gorenjskem, 1 uro od železnice, obstoječe iz hiše, gosp. poslopja in hleva 16 mernikov posojanja, košnjo za 3 živino ter po dogovoru gozda od 2 do 30 oralov naprodaj. — Ponudbe ozir. vprašanja na upravo lista pod šifro: «Inc>ustrijski kraj šiev. 2719«.
James Oliver Curvvood:	17
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dni je.)
IX. Na ledeni reki.
Dan so je delal, ko je prebudil otrok mater. Jeanne je odprla oči in prvo, kar je zapazila v drugem kotu šotora, je bila temna postava Petra Radissona, ki je na videz mirno počivala.
Bila je zelo srečna radi tega, ker je vedela, kako zelo je bil prejšnji dan utrudil njenega očeta. Da ga ne zbudi, je ostala mirno v svoji postelji še pol ure in se nežno igrala z detetom.
Slednjič se je odločila, da previdno vstane, položila je otroka v odeje in kožuhe, se sama zavila v gost kožuh, stopila k vratom šotora in sla ven.
Bilo se je popolnoma zdanilo in z zadovoljstvom je opazila, da se je veter polegel. Vladal je popolen mir, toda mraz je bil tako silno oster, da jo je kar rezal v obraz.
Zunaj je bil ogenj ugasnil in Kazan se Je bil zvil v klopčič poleg pepela in vtaknil goboc pod svojo lastno telo. Dvignil jo glavo proti Jeanni in se ves tresel mraza, ko se jo pokazala. Mlada žena je z nogo, obuto v težko opanko, sunila v pepel in očrnela polena. Niti iskrice ni več bilo v njih. Z roko je pobožala košato Kazanovo glavo.
»Ubogi Volk!« je dejala. »Morala bi misliti na to včeraj zvečer, da ti dam eno naših medvedjih kož in ne bi te zeblo.
Vrnila ee je proti šotoru.
Odgrnila le platnena vrata in bledi ob-
raz njenega očeta se ji je prikazal v polni luči. Kazan je začul naenkrat žalosten in rezek krik, ki se ji je izvil iz prsi. Noben dvom ni bil mogoč pred obrazom Petra Radissona.
Jeanne se je vrgla očetu na prsi in tako pridušeno ihtela, da niti tenki Kaza-nov posluh tega ni mogel čuti. Dolgo časa je ostala tako v svoji boli, dokler ni tužen klic deteta vzbudil v njej življenjsko energijo žene in matere.
Ni bilo časa za jok, temveč za delo. Naglo je vstala in tekla ven. Kazan jo vlekel za svojo verigo in se je hotel* približati, toda ona se ni brigalo zanj.
Oroza samote, ki je hujša kot groza smrti, sc je razprostirala okoli nje. V trenutku ^з je jc zavedla. A ta strah je ni navdajal radi nje, temveč radi otroka, ki jo bil zanjo vse. Ječanje nesrečnega ubogega bilja, ki je iz šotora prihajalo k njej, ji jc rezalo v srce kot ostrina bodala.
Nato so jo pa spomnila na vse, kar ji je bil Peter Radisson dejal prošlo noč: na vsak način je treba priti do reke, umikati so zračnim votlinam pod ledom, koča v razdalji petnajstih milj... »Jeanne, ne moreš se izgubiti,« je ponovno dejal. Brez vsakega dvoma je vedel že vnaprej, kaj se bo zgodilo.
Vrnila se je k ugaslemu ognju, ki ga je bilo predvsem treba spel zapaliti. Nabrala je v snegu suhe kose brezove škorje in jih položila na kup pomešane med trske, ki so bile ostale. Nato je vstopila v šotor, da poišče vžigalice.
Peter Radisson jih je navadno imel v nepremoeljivi škatli, ki jo je nosil v notra-niem ženu svoje suknje iz medvedje kože.
In Jeanne je spet začela ihteti, ko je pokleknila pred svojega očeta in začela iskati to škatlo.
Našla jih je in zapalila velik ogenj in naložila nanj težka polena, ki jih je bil nasekal Peter. Toplota jo je okrepila in pogum se ji je vrnil. Petnajst milj..., reka, ki vodi do koče... Morala je napraviti to pot z detetom in Volkom.
Njena pozornost se je obrnila proti psu. Pri vročini ognja je raztopila kos zmrz-lcga mesa in ga dala nato Kazanu jesti, sama si je pa skuhala čaj iz raztaljenega snega. Ni bila lačna in nikakor se ji ni hotelo jesti. Toda spomnila se je, da jo je njen oče silil jesti pet ali šestkrat na dan, četudi prav malo, da ne izgubi svojih moči. Silila se je torej pojesti kos prepečenca in kos kruha, ki ju je pomakala v vroči čaj.
Sedaj je bila prišla strašna ura. Jeanne je zavila telo Petra Radissona v odeje in jih trdno prevezala z vrvmi.
Nato je naložila na 3ani ostale odeje in kožuhe, napravila mehko posteljo za dele, je položila vanjo in začela podirati šotor. Za žensko to ni bila lahka stvar, kajti vrvi so bilo trde in zledenele. Ko je dokončala, je ena njenih rok krvavela. Položila je šotor na sani.
Peter Radisson je odprto ležal na svoji postelji iz vej. Nad njim ni bilo druge strehe kot sivo nebo in črni oboki smrek. Mlada žena se mu je počasi približala, pokleknila in molila.
Ko se je vrnila k sanem, jc bil njen obraz bled in objokan. Vrgla je dolg pogled na temačni Barren, ki se jo v neskončnost razprostiral pred njo. Nato se je sklonila k volčjemu dsu, mu nataknila komat, si Dri-
pela sama okoli pasa jermen, katerega se je bil posluževal njen oče, in obadva strt začela vleči.
Korakala sta tako počasi v smeri, ki io je bil naznačil Peter Radisson. Potovanje je bilo utrudljivo in počasno po mehkem snegu, ki jo bil padel prejšnji večer in ki ga je blizzard mestoma visoko nakopičil.
Na nekem mestu je Jeanni zmanjkalo tal in padla je v sneg. Pri tem je izgubila svojo kožuhasto čepico. Toda dvignila se jo spet in mala karavana je nadaljevala svojo pot.
Slednjič so dosegli reko in lažje jo bi-« lo vleči sani po ledu, kjer je bil sneg manj gost. Tu je рћ začel briti vihar z severovzhoda. Pihal jim je nasproti in Jeanne joi klonila glavo, a krepko vlekla s Kazanom. Čez pol milje se je morala ustaviti. Ni več mogla dihati in znova so jo je polastil obup.
Vzdih se ji jc izvil iz prsi. Štirideset milji Stisnila jo roke na prsih in so sklonila, kakor bi jo bil kdo tepol, in se obrnila od vetra proč, da pride do sape. Videla jo na saneh dete, ki jo mirno počivalo pod kožuhi. Ta pogled je bil zanjo kot divji sunek z ostrogo in znova se je začela boriti zoper veter.
Še dvakrat je padla na kolena v sneg. Nato je pa prišla do roba, kjer je bil vetcri popolnoma odpihal sneg. Knzan sam je zadostoval, da vleče sani.
(Dalje sledi.)
Kar Vi potrobujoto, jo Elzafluld. To pravo domače sredstvo preženo Vašo bolečine! Poizkns-na pošiljka 27 Diu Lekarnar Eug. V. Feiier, Doma Stublca, Elza tra St. 134, Hrv.
)©©©©©©©©©© ©©©©©©©©©©©©©©( Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD Sentjanikega premogovnika And. Jakil — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
118
)©©©©©
eieie
POSESTVO
skoro nov MLIN, vodna moč in prostor na razpolago za kako drugo vodno obrt v lepem kraju na Gorenjskem naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod št. 2795.
PROSTOVOLJNA ~
javna dražba
lesene prenosne barake,
diferenciala »FIAT« in razloženega motornega kolesa Laurin - Klement, se vrši v četrtek dne 15. maja 1924 ob 10. uri na licu mesta v Hrenovi ulici št. 17. Informacije daje pisarna dr. Fran Novaka, dr. Alojzija Kobala v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.	2727
Knjigoveznica K.T.D. v Uubfijani Kopitarjeva ulica 6. II.
©©©©©©©©©©©©©©©©©©S
PRODA se več OKEN KOZOLCA na ljubljanskem polju. — Naslov pri upravi «Slovenca« pod Stev. 2747.

Kdor hoče
»ia novo vpeljati gostilno ali trgovino, lahko kupi za to primerno NOVO HIŠO z vrtom v promet,, nujno potrebnem kraju po zrlo nizki ceni. Edino lepa prilika pri Iv. PLANINŠEK, Gunclje 26, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Hrastove in smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako množino franko vagon, najraje na progi Zidanimost—Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer sc isti lahko ogledajo, na:
AND. JAKIL - Krmelj
(Dolenjsko).
P. П.
šivilje gospodinje
opozarjamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji in kolesa
v vseh opremah
za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji ..AđlSf*" kakor: cilinder, levoročni
in krojaški. Pouk v vezeni« ter Btn>an|u perila in
HOgaVlC (štofanje) brezplačno edino le pri:
BENCINMOTOR
8—10 HP, ozir, na surovo olje, kupim ali si izposodim. Naslov se izve v upravi •»Slovenca« pod štev. 2800.
Otroški vozički
DVOKOLESA, ŠIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljeni) ceno naprodaj. Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko,
»TRIBUNA« F. B. L,,
Ljubljana, Karlovska cesta 4. iiii
HRANILNICA in POSOJILNICA na SU-HORJU javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni odbornik, gospod
posestnik in cerkvenik
dane?, dne 11. maja, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb bo v torek ob 10. uri dopoldne na pokopališče sv. Jakoba v Bercči vasi. Blag mu spomin! Suhor, dne 11. maja 1924.
Marko Šuklje, tajnik.
[ Ifll VTT gfc' f 7'1
Brez kvarjenja blaga kemtfino snažonje ln vsakovrstno bar-
ris ANTON BOC
Ljubljana, Solonbargova al. 6/1 Glmoo-VJ6 40.
Ljubljana,
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Popravila sprejemamo!
Valvasor I.
- (orig.) -Schiinieben, Die Wunder d. Natur, Meyers Konversat. Leksikon, 24 zv., Ljubljen. Zvon in Dom in svet — vsi letniki kopml., — Spammers Weltgeschichte in dr. slovenske knjige v antikvariat, knjigarni HINKO SEVAR v Ljubljani.	2645
SADJARJI in VINOGRADNIKI — POZOR I
Ako si še niste nabavili
Ia MODRE GALICE
ki je 98—99% garantirana, nemške kakovosti, znamke Johannisthal, v egaliziranih sodih po 100, 250 in 300 kg za ceno Din 9.40 franko Ljubljana, plačljivo takoj — j storite to takoj! — Vedno je na zalogi pri tvrdki STANKO FLORJANČIČ, Ljubljana Sv. Petra cesta it. 35.
za DAME in GOSPODE — NAJNOVEJŠIH oblik, ravno tako preoblikovanje in pre-barvanje, izdeluje po konkurenčni ceni TOVARNA
SLAMNIKOV Al. škrabar — Domžale.
Tužnim sr;cm naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga, mama, stara mama, gospa
Antonija Man nt
dne 13. marca 1924 ob 2. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se vrši v sredo, 14. maja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Ilirska ulica 22, na pokopališče k Sv Križu.
Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 13. maja 1924. JAKOB NANUT, soprog. — MARIJA, ALOJZIJA PEPCA, ANTON, IVANKA, otroci.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je oče, brat, stric, gospod
previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se je vršil iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu ohranjen blag spomin!
Opatija—žužcmberk—Črnomelj—Novomesto—Ljubljana, 12. maja 1924.
STANE JAKŠA za vse sorodnike.
Potrti globoko žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so se naš preljubljeni oče, stari oče in stric, gospod
dne 10. maja ob 3. pop., prevideni s tolažili sv, vere v 91 letu starosti, mimo, boguvdano preselili v večnost. — Pogreb se jc vršil dne 12. maja ob 3. pop. na mestno pokopališče v Postojni.
ZAHVALA« Za številne dokaze iskrenega sočutja, iti smo jih sprejeli ob izgubi preljub-ljencga očeta, za mnogobrojno časteče spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem prijateljem in zr.ancem, osobito pogrebnemu društvu sv. Andreja in članom, našo najpri-srčnejšo zahvalo! — Bog plačaj!
Žalujoči rodbini: MUHIČ-PIBER.
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znan:cm, da je naš dobri in blagi oče, oziroma stari oče in brat
posestnik in cerkvenik
v nedeljo, dne 11. maja ob pol 11. uri zvečer po kratki in mučni bolezni, večkrat previden s sv zakramenti, blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne iz župnišča na pokopališče Sv, Jakoba v Bereči vasi.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jožeta na Suhoru. Preblagega pokojnika priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev.
SUHOR, dne 11. maja 1924,
MARJETA PAVLOVČIČ roj. KANDARE, soproga. — ALOJZIJA IVEC roj. PAVLOVČIČ. usmiljenka s. Lucijana, NEŽIKA, PEPICA, sestre. — FRANC, sin. — JAK. PAVLOVČIČ, dekan, ANTON, brata.
iштхш^ - т-шш^
Osebni: I. Fiat, Wien. L. Deimler, skoro
nov, start in električna razsvetljava. Tovorni: I. Perl Liesing 4 tonski. I. Waff 4 tonski. I. Fiat Ferpflegstype 2 1/2 tonski. I. Fiat Turino 15 Ter 1 1/2 tonski. V zelo dobrem stanju in generalno popravljeni. — Plačilni pogoji po dogovoru. — Vprašati je pri tvrdki	d. d.,
.Ljubljana, Hilšerjeva nlica šL 5.
PILE IN RAŠPLE (Turplje).
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. - Prevzamemo tudi stare pile v nanovo nasckanjc. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC, tovarna za pile in parna bru-silnica — Mirna, Dolenjsko.
Vino podružnica
vinarske zadruge
„L J U T O M E R C A N"
za ljutomerski in ormožki okraj v Ljubljani, Stara pot 9. poleg vojaške bolnice
nudi svoja zajamčeno
pristna ljutomerska vina
po ugodnih cenah in pod solidnimi plačilnimi pogoji. Vino	Vino
kolarnike, brezglavnike, žičnike za strešno lepenko in krovnikc, krepinstifte, ščetarje in tapetnike, štukaturne kaveljčke, povez-nike s polokroglimi glavami, sponke za brzojavno žico, kotnike z zarezo, žbice za čevlje z vdrto glavo, londonske žbice s polokroglo i« glavo, cvikovce za pete zn. «P« in raznovrst.
vSečera© m Igsmo žico
izdelujem in razpošiljam na veliko in malo že od 100 kg drlje po NAJNIŽJIH CENAH
Simon Pire, tapa (Slovenija)
ZaSiCav^jie ceniki
konkurence
Ker moramo v najkrajšem času lokal izprazniti, se prodaja vse blago, ki je še v zalogi, in sicer: bluze, različno domsko in moško perilo, majice za dečke, nogavice, kosmetiuni predmeti itd. po ponovno zelo znižanih cenah. Oglejte si ceno v izložbah)
i & E. 5ШЕ1Е, mmm, Msslni Irs Ш
najboljši.
Glavno zastopstvo za kraljevino SHS
Zagreb, Medni« ul. I priti.
raznovrstnega moškega in ženskega BLAGA — gotovih OBLEK za dame in gospode — PERILO — KRAVATE itd. — Popolnoma nova dva krojaška ŠIVALNA stroja znamke «Piaif« in «Singer«.. — Nadalje STELA2E — PULTI — MIZE — katere so pripravcc za vsako trgovino. — Začetek dražbe dne 14. in 16, t. m. ob 9. uri dopoldne. — Vse omenjeno blago se ogleda vsaki dan v konfekcijski trgovini, ŽIDOVSKA ULICA št. 5.
MILAN VAVPOTIČ — GORJE pri BLEDU
Tužnim srcem naznanjamo vsem naš ljubljeni soprog, oče, stari oče,
sorodnikom, prijateljem in znancem, da je brat, stric, gospod
Zahvala
Za številne izraze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom nenado- , mestljive izgube naše dobre soproge, mamice, sestre, tete in svakinje, gospe
josiptoe Čeme roj Šteh
za poklonjene krasne vence, ter mnogoštevilno čaščeče spremstvo na nje zadnji poti, se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebej se čutimo dolžni izreči globoko zahvalo preč. duhovščini, preč, g. profesorju dr. Kotniku za tolažeče obiske med boleznijo in ča-stitim sestram usmiljenkam v LeoniSču za nad vse požrtvovalno skrb in ljubezen, ki so jo izkazovale nepozabni pokojnici.
žalujoči rodbini čERNE in ŠTEH.
posestnik in gostilničar
dne 12. t. m. ob 5. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 62. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bo v sredo, dne 14. t. m. ob 9. uri iz hiše žalosti, Kožarje št. 4, na farno pokopališče na Dobrovi. Bodi mu ohranjen blag spomin! Kožarje — Ljubljana, dne 13. maja 1924.
Žalujoči ostali.