184. številka
Ljubljana, v torek 13. avgusta 1901
XXXIV. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak đan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJublJa
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna poBtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 6e se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se h govolijo pofiiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št 85.
Govor dr. Tavčarja
na shodu volilcev v Novem mestu dne 11. avgusta t. I.
Častiti volilci! Stopivši pred vas, sem pod vtisi najnovejšega manifesta, s kojim je tako mirna katoliško-narodna stranka osrečila slovenski narod! Pod vtisi tega surovega in pobalinskega pamlleta, s kojim se bodemo še na drugih shodih pečali, bodem danes govoril, in s tega stališča presojajte moje besede, če bi se vam tu in tam morda zdele preostre.
Danes sem dospel v vašo sredo, da vam poročam o delovanji deželnega zbora, in da vam razložim razloge, s kojimi se drznem priporočati zopetno svojo izvolitev ne radi osebe, pač pa radi načel, katera spravlja javnost v zvezo z malenkostno mojo osebo. Ali o tem pozneje! Le toliko naj že sedaj omenim, da se ne ponujam kot maček v vreči. Slovenski svet me pozna, da imam brušene kremplje. V tem pogledu ne skrivam ničesar pred svojimi volilci. Kakoršen sem bil, tak ostanem, tudi imam še premalo časa živeti, da bi se mi kaka izprememba na politični moji kakovosti izplačala!
O delovanju preminulega deželnega /bora mi ni treba mnogo govoriti. Vsakoletno kratko delovanje te korporacije vršilo se je očitno in takorekoč pred pogledom dežele. Najboljša stran šestletnega zasedanja je bila tendenca, da se ima našim mestom, kolikor mogoče na pomoč priti, ker se ne da tajiti, da so se ravno naša mesta poprej zanemarjala v deželnem zboru, ker se je mislilo, da sploh ničesar ne potrebujejo. Ne da pa se tajiti, da se je v tem pogledu še le od tedaj na bolje obrnilo, od kar so dobila mesta odločno napredne narodne zastopnike. To je resnica, ravno tako gotova resnica, kakor je ona, da bi bila naša mesta takoj in brez vsacega usmiljenja zopetposajena na klop pri vratih, kakor hitro bi prela-tarska stranka pridobila si večino v dež. zboru. V tem oziru naj si naša mesta ne napravljajo nikakih iluzij, če pride Šusteršič s svojo kohorto do krmila, potem bodo mesta tepe nas škorpijoni, posebno ker od njih nikakih ekspen-
LISTEK.
Povest brez naslova.
Ruski spisal Anton Čehov. (Konec.)
Dolgočasili so se ves mesec, in še enega, starca pa ni bilo nazaj. Naposled, ko je minil tretji mesec, se je začulo znano trkanje njegove palice. Menihi se mu planili naproti ter ga obsuli z vprašanji; toda on se ni veselil svidenja, marveč je začel bridko jokati ter ni izprego-voril niti besedice. Menihi so opazili, da se je zelo postaral ter da je shujšal; njegov obraz je kazal izraz utrujenosti in globoke žalosti, in ko je jokal, seje zdelo, kakor da ga je kdo razžalil.
Tudi menihi so jokali ter so ga "vpraševali sočutno po vzroku njegovih solza in njegove slabe volje, toda odgovoril ni ničesar ter se je zaprl v svojo celico. Tam je sedel sedem dni, ničesar ni jedel niti pil, tudi na orglah ni igral, samo jokal je. Na trkanje na njegova Vrata ter na prošnje menihov, naj bi pri-
zarskih koristij pričakovati ni. (Klici: Tako je! Istina!)
Sicer se vpije, da je bila naša poli-litika — v časih ko se je za bodočo ljubljansko univerzo položil prvi resni temelj — nenarodna, da je bila — včasih, ko smo ustanovili mogočen deželni m e 1 i j o r a c i j s k i zaklad — gospodarsko ničvredna in slaba; jaz pa pravim, napredne slovenske stranke politika v deželnem zboru je bila vsaj za naša mesta najboljša in najpametnejša, ker je izvirala iz prepričanja, da so naša mesta in trgi s svojo inteligenco podobna okostnjaku, ki daje moč in čvrstost telesu našega malega  naroda.  (Klici: Res je!)
Priborili smo tudi Novemu mestu prepotrebni vodovod. Po velikih težavah in bojih! Kako se je intrigiralo na skrivnem, kako se je očito zdihovalo, da dežela celih 309/,, ne sme dati za jedno samo mesto, kako se je pritiskalo, da bi se vodovod vsaj kot deželno podjetje ne bi gradil! O vsem tem vam nočem govoriti! Celih šest let smo se trudili! Bila je prava pasijonska hoja. Končno, ko je bilo takorekoč že vse pripravljeno in gotovo, pa je pristopil nekdo, ter je hotel, z lahko d usno s t j o, kakor je ne pozna zgodovina, narodno-napredni stranki vzeti, ali prav za prav eskamoti-rati sad d o 1 g o 1 e t n e g a t r u d a! (Klici: Skandal!) Z rudečim svojim licem je ta »nekdo« pristopil h skledi, katero so drugi napolnili, in iz nje je hotel polizati smetano, kakor otroče, ki se prikrade v jedilno shrambo, kadar ni matere doma. (Klici: Fej!) Zares! neprijetno — da ne rabim hujšega izraza — je bilo j opazovati, kako je skušala prelatarska stranka, ki je v črni svoji duši bila najhujša nasprotnica novomeškemu vodovodu, ta vodovod izkoristiti za kalne svoje namene. Še celo goriškega kardinala so vpregi i, daje prosjačil za sankcijo dotičnega zakona na ljubo državnozborski kandidaturi prosta Elberta, ki je v naše javno življenje se prikazal kakor produkt, ki ni kuhan ne pečen! Ali vlada je bila tako dostojna, da na ljubo
klerikalni stranki ni sankcijonirala zakona, ki klerikalnih simpatij nikdar imel ni; nam pa daje politična ta epizoda povod, da z vso spoštljivostjopa tudi z vso odločnostjo ugovarjamo temu, da se goriški kardinal vtika v naše politične zadeve. Mi nočemo postati domena kakega kaplana, niti kakega kardinala! (Klici: Tako je!) In pri tem ostanem, in naj tudi sam ostanem na mestu, koje zaseda sedaj narodna in napredna naša stranka! Novo mesto pa naj nikdar ne pozabi, da je vodovod novomeški pred vsem sad truda narodno-napredne stranke v dež. zboru kranjskem!  (Klici: Istina!)
Nehvaležnost je grda stvar, ali največkrat je plačilo sveta; vendar si pa ne morem misliti,da biNovomeščanjena ljubo ljudem, ki raje pijejo vino nego vodo, na to, da vam je naša stranka priborila vodovod, pozabili, in sicer še prej, kot seje vodovod dogradil! (Klici: Ne bomo!)
Sicer pa pričakujem, da se bodo naša mesta pri bodočih volitvah ravnala ne po zakonih hvaležnosti, pač pa po zakonih pameti. Ni ga bitja pod božjim nebom, ki ti z veseljem prenašalo, če se mu kožo čez ušesa vleče. In upam, da tudi naša mesta, če so pri pameti, ne bodo volila mož, ki bi ne poznali večjega veselja, nego mesta in trge pri živem telesu iz kože devati. V tem pogledu smo lahko mirni. Ali pri bodočih deželnozborskih volitvah se ne bomo borili samo za pozicijo naših mest in trgov, borili se bodemo v prvi vrsti za največje zaklade našega naroda sploh. Zategadelj je pre-J potrebno, da si neprenehoma in vsak tre-notek ponavljamo vprašanje: za kaj se gre pri bodočih volitvah?, in prepotrebno je tudi, da nam odgovor na to vprašanje prepoji tako rekoč vse občutke in vse misli naših duš, odgovor namreč, da se gre v tem volilnem boji* za največje zaklade našega naroda sploh.
Tu bi pred vsem svaril pred tistimi obmejnimi političnimi romantiki, ki bi kakor nekako ljubezni žejna Marjeta vsak trenotek radi šinila v vrtno lopo, sedaj s
Favstom, sedaj z Mefistom! Ti obmejniki pretakajo solze nad našimi kranjskimi prepiri in brez odnehanja zdihujejo: Nemci in Lahi nas bodo snedli ob mejah! Res je, Nemci in Lahi imajo posebno poželje-nje po slovenskem mesu. Ali ne dase vtajiti, daje vse tisto, kar so nam pozobali ti naši nasprotniki, bilo do korenine klerikalno. Prijatelji s Koroškega so mi dostikrat pripovedovali, da bi tam Slovenstvo ne trpelo take revščine, nego je trpi dandanes, če se je narodno naše gibanje v Korotanu takoj od pričetka postavilo na svobodomiselno in napredno podlago. In klerikalstvo je tudi n a S p o d n j e m Š t aj e r s k e m najboljša krinka za narodno lenu-štvo! Imamo torej obilo dokaza, da je ravno poklerikaljeni kmet najmanj sposoben za obrambo. Saj ni tudi čuda: izpraznijo mu najprej žepe, izsuše mu dušo, potem pa pade, kakor pade oguljen golob sokolu v kremplje, v oblast tistim, ki ga raznarodijo. Vse to pa bodi omenjeno le mimogrede! Kar sem hotel namigniti, je to, da bi se v naših vrstah storila največja napaka, če bi se oglašali kaki pomirljivci, trdeč, da je sedanji volilni boj presojati s stališča malenkostnega kranjskega prepira, in da bi najbolje bilo, če položimo kopje v oves, ter pustimo, da nas pozoblje kle-rikalizem. Na oni, klerikalni strani se časih tudi kak pomirljivec ponižno oglaša, ali pri zadnjem občnem zboru »katoliškega političnego društva v Ljubljani« je dr. Šu-steršič svoje politične romantike treščil v kot, da so takoj obmolknili, in da jih bodo do sodnjega dne kosti bolele. In sedaj bodokakor mesarji z nabrušenimi noži skočili v volilni boj, hoteČ svetu dokazati, da se medSlovenci na Kranjskem da popolnoma uničiti napredna stranka. Da! vzor naših prelatarjev je popolno iztrebljenje naprednih idej v našem narodu, in pri teh volitvah upajo doseči ta vzor. Ne govorite mi torej o malenkostnem boju! Nasprotno, boj bo prepomemben, boj bo pre-važen. Naloga naše stranke pa bode, v tem boju dokazati, da se napredno ideje iz naroda ne dajo iztrebiti, mej njim ne dajo več uničiti. In če se ji ta dokaz posreči, dosegla
svoje snežnobele zobe ter se smehljala kakor bi hotela reči: »Glejte, kako drzna, kako lepa sem !« Svila in brokat je padal v lepili gubah z njenih ramen, toda krasota se ni hotela skriti pod obleko klila je kakor mlado zelenje pomlad ar: ake zemije, pohotno mej gubami. Nesramna ženska je pila vino, pela pesni ter so udajala vsakomur, kdor jo je le hotel.
Nadalje je pripovedoval starec z jezno stisnjenimi pestmi o konjskih dirkah, o bojih z biki, o glediščih in delavnicah umetnikov, kjer slikajo in oblikujejo iz gline gole ženske. Govoril je očarljivo lepo in zvonko, kakor da igra na nevidnih strunah, in menihi so poslušali nepremično, hlepeče njegovo pripo-vest ter umirali od zadivljenja ... Ko je popisal starec vse dražesti zla, krasoto greha in očarljivo gracijo grdega ženskega telesa, je klel hudiča, obrnil se je ter izginil za svojimi vrati...
Ko pa je prišel naslednjega dne ia svoje celice, ni bilo v samostanu nobenega meniha več.
Vsi so pobegnili v mesto !
sel ven ter jim potožil svoje gorje, je odgovarjal z neomahljivim molkom.
Naposled pa je prišel ven. Ko je zbral vse menihe okrog sebe, je začel pripovedovati z objokanim obrazom in z izrazom žalosti in ogorčenosti, kaj se je dogodilo ž njim v zadnjih treh mesecih. _Ko je popisoval pot od samostana do mesta, je bil njegov glas miren in njegove oči so se smehljale. Ptički so mu peli naproti, je dejal, studenci so žuboreli, in sladke, mlade nade so se dvigale v njegovi duši; šel je in zdelo se mu je, da je vojak, ki gre v vojno in je gotov zmage; sanjaje je korakal naprej, vrstil k pesnim himne ter niti opazil ni, da je že konec njegove poti.
Njegov glas pa se je tresel, oči so mu žarele in vse njegovo bitje je plam-telo jeze, ko je začel govoriti o mestu in o ljudeh. Nikdar v svojem življenju ni videl tega, niti upal si ni predstavljati tega, kar je videl, ko je prišel v mesto. Šele tu je videl in pojmil prvikrat v svojem življenju, na koncu svojih let, kako mogočen je hudobec, kako lep je greh in kako slabi, malodušni in ničevi so ljudje. Ne-
srečen slučaj je hotel, da je bilo prvo bivališče, v katero je stopil, hiša greha. Pol sto ljudij, kateri so imeli veliko denarja, je "jedlo in~pilo neizmerno veliko vina. Opiii so so, peli pesmi ter govorili strašne, gnjusne besede, kakoršnih se BG bi upal izgovoriti bogaboječ človek. Bili so brezmejno drzni, smeli in srečni ter se niso bali ni Boga, ni vraga, niti smrti temveč so storili in govorili vse, kar so hoteli ter so hodili tja, kamor jih je vodila njib pohota. In kakor jantar čisto, zlato se lesketajoče vino je bilo pač neizrekljivo sladko in duhteče, kajti vsakdo, kdor je pil, se je smehljal blaženo ter je, hotel še piti. V njem se je zrcalil smehljaj človeški, in iskrilo se je radostno, kadar so ga pili, kakor da je vedelo, kako peklensko dražest skriva v svoji sladkosti.
Starec je popisoval nadalje to, kar je videl: razvnemal se je vedno bolj ter jokal jeze. Na mizi, sredi gostovale v, je pripovedoval, je stala polgola deklina. Težko je najti v domišljiji ali v naravi kaj lepšega, mikavnejšega. Ta mlada, dolgolasa, nesramna pošast s črnimi očmi in bujnimi ustnicami, je kazala
bo naSa stranka koristno đelo ne samo za Kranjsko, temveč za celo Slovenstvo sploh. Zategadelj bodo bodoče deželnozborske volitve ne samo specialno kranjskega pomena, one bodo, ako se nam posreči, boj uspešno izvojevati, splošnega vseslovenskega pomena. In zakaj?
Tu si ne prikrivajmo dejstva, okrog kojega se pri nas vse suče, in katero dejstvo v svoji osodepolnosti obstoji, in naj ga nekateri izmed nas lahkodušno prezirajo, s tem, da kakor tiči noji v puščavi, svoje glave vtikajo v pesek, napačne miroljubnosti. Boj se je vnel, ker se je moral vneti. Naša javnost boleha na bolezni, katero so drugi narodi že pred stoletji preboleli, Slovenski narod pa jo ravnokar preboleva. Vzrok ti bolezni je ta, da se skuša pri nas javnih razmer in sploh vsega polastiti jeden sam stan. Ta stan hoče biti v politiki in povsod absolutni gospodar, ter hoče v ozadje potisniti vse druge stanove. To je sedanji duhovski stan, ki je poklican, oskrbovati naše duše, ki pa hoče oskrbovati tudi naše posvetne stvari in naša telesa. Naša duhovščina hoče slovenskemu narodu postati jedina in neizmotljiva voditeljica in to tudi v političnih zadevah. To pa bi bila anomalija, proti kateri smo se upirali in se bodemo upirali z vsemi svojimi silami, ker toliko smo se tudi mi Slovenci z zgodovine naučili, daje le posvetna inteligenca naravna in poklicana voditeljica političnih usod vsakega naroda. Ta posvetna inteligenca je torej naravna in poklicana voditeljica političnih usod slovenskega naroda; dokler ji tovodstvone bode zajamčeno, dokler na tem poljuv ospredje hiteča duhovščina ne bode potisnjena v ozadje, toliko časa ne bode miru, tolika časa tudi ni vgotovijena bodočnost našega malega narod a.
S tem pa kratkomalo nočem naši duhovščini kratiti njenega blagodejnega poklica. Ali delovanje tega poklica je ostro omejeno; so gotove meje, med katerimi se to delovanje mora gibati, če naj je blagovplivno ali blagoslovljeno. Te meje pa je postavil Kristus sam, koje bosonog, žejen in lačen hodil po svetu okrog, ter če se je volil kje kak tribun ali kak drugi javni funkcionar, ni silil v take volitve, in bi se dandanes, če bi slučajno zopet prišel na svet, tudi ne silil v deželnozborske kranjske volitve! Kranjske duhovščine glavna hiba pa tiči ravno v tem, da ne pozna večje sladostrastnosti, nego da dan za dnevom prekorača meje svojega prvotnega poklica. Mesto, da bi stala na straži pred transcendentalnimi tajnostimi naše svete vere, podaja se raje na stražo pred pivnice, pred kramarije in mesnice, meneč, da spada vse to ravno tako v njen delokrog, kakor delitev svetih zakramentov! Žalostno, pa vendar resnično! (Klici: Istina!)
Po ti stezi hoče naša duhovščina prisiliti se do neizprosnega in vsemogočnega vodstva našega naroda. Ali ljubi Bog, kje vzeti sposobnost? Življenje postaja od leta do leta železneje, in moderna posvetna izgoja je preslaba, prešibka, da bi mogla zadoščati vsem zahtevam jeklenega, praktičnega življenja. Ako je pa že naša vzgoja za praktično življenje prešibka, koliko bolj velja to o vzgoji duhovščine, katera vzgoja je ozko-srčno jednostranska in zastarela. In s to vzgojo vzeli so ti mladi ljudje vse, čisto vse zadeve našega naroda v svoje roke. Gospoda! v tem pogledu nimamo pred sabo smešnega eksperimenta, v tem pogledu imamo pred sabo hudodelstvo, zvršeno nad našim narodom! Vi vsi veste, da imam v mislih tako imenovano gospodarsko organizacijo naše klerikalne stranke. Ta organizacija bila je sicer poskus, ali ob jednem je bila tudi hudodelstvo nad narodom! Cez deset let zgodovina naša ne bo imela žalost-nejše strani, kakor bo ona, kjer se bo pripovedovalo o osodi klerikalne gospodarske organizacije po Slovenskem! Vse je zavoženo, vse je pohabljeno in pokvarjeno; vse je naravnost na glavo postavljeno. Šusteršič in genialni Vencajz danes sama najboljše vesta, da se je gospodarska organizacija v njunih ro-
kah spremenila v pravo boije prokletstvo. Le Skoda, da bode naš siromašni in zaslepljeni kmet, ki v brezmejnem zaupanju do duhovnikov tekmuje s španskim kmetom, da bode revež, kateremu vsi želimo boljših dnij, tisti kunec, ki bode s svojo krvjo plačeval gospodarsko vivisekcijo, s kojo ga muči naša duhovščina! (Klici: Tako je!)
Pri tem pa nikakor ne trdim, da je narodno-napredna stranka na tem polju vzorno postopala; imela je včasih premalo občutka za gospodarska vprašanja. Ali pametni gospodarski organizaciji med našim kmetskim narodom ni bila nikdar nasprotna in tudi danes ni. Ta organizacija pa se bode dala izvesti le tedaj, če se ž njo ne bodo bavili drugi prepotrebni stanovi, če se ž njo ne bo na umeten način ustvarjalo nasprotje med deželo in mesti, in če jo več ali manj dežela sama vzame v previdne svoje roke. Skrb bodoče deželnozborske večine bode morala biti, da se ustanovi v rokah dežele nekak nadziralni organ, okrog katerega se naj osredotoči zadružništvo, in kateri naj zabranjuje, da žuljev našega kmeta ne bodo brezvestno zapravljali brezvestni, a vendar grabežljivi gospodarski samouki, kojih dandanes kar mrgoli v klerikalnem taboru. To, kar je do dandanes na tem polju ustvarila klerikalna, lačna tolpa, naj se pa prej kot mogoče vrže tja, kamor sliši, na gnojni kup! — Neovrgljiva dogma je, da je klerikalna stranka, kar se tiče gospodarskega preporoda našega ljudstva, dokazala svojo popolno impotenco, s tem pa je dokazala ob jednem, da je docela nesposobna, prevzeti naravno in poklicano vodstvo slovenskega naroda. (Klici: Res je! Tako je!)
Ta impotenca pa se kaže še v drugem pogledu! Egoizem se skriva za našo duhovščino. Kako pa naj je tudi drugače? Površno in jednostransko izobraženi mladi ljudje, katerim se je z veliko silo v glavo vteplo, da so na zemlji božji namestniki, in naj si žive, kakorkoli hočejo, stopijo v dejansko življenje z ošabnostjo, kakor je ne poznajo drugi stanovi. Ne poznajo idealni, višje omike, ne poznajo dobrodejnega vpliva rodbinskega življenja, ne poznajo ne jedra ne duha pravih Kristovih naukov, in zategadelj tavajo brez prave etične podlage okrog po življenju. Vera jim ne daje tiste tolažbe, kakor jo daje pravim vernikom, ali ker morajo vendar nekaj veselja imeti, oklepajo se cvenka in žvenka, in denar jim postane drugi Bog, za kojega jim srce dostikrat bolj gori, nego za našega resničnega Boga, ki je iz ljubezni ustvaril zemljo in nebo. N e more se utajiti, da je popačeni duhovnik največja pijavka, kar jih zemlja nosi. Izdihujte in izdihujte, ta resnica^stoji kakor skala, na nji se ničesar izpremeniti ne da? Ni se torej čuditi, da je tako imenovana gospodarska organizacija postala prav za prav organizacija egoizma naše duhovščine. Snujejo se bratovščine, snujejo se misi-joni in druge take reči, ali konec vsemu i e-c. kr. denar! (Klici: Res je!) Marijine družbe niso ničesar druzega, nego dobro zasnovana farovška gospodarska društva, ki naj pod firmo prečiste in najčistejše Kraljice nebes srebrnjake izžemajo iz rok ljudstva, in kar je naj-obupneje, iz rok najrevnejšega ljudstva. Tako daleč hočejo nam vero one-čistiti, da se vedejo, kakor bi naš ljubi Bog, k i j e u s t v ar i 1 s o 1 nce in zvezde, ki je ustvaril bisere in zlato, ki je svoj čas raztrgan hodil po Palestini, da b i n a š 1 j u b i Bog brez zadnje slovenske krone, da! brez zadnjega slovenskega vinarja ne mogel več vladati ve-solnega sveta! (Klici: Tako je!)
Vzemite le te škofove zavode, radi kojih se sedaj toliko ropota in toliko bobna po ljubeznivi Kranjski deželici! Samo da zadošča bolehnim svojim maro-tam hoče Ljubljanski škof osrečiti ljudstvo z zavodi, katere mora drugod država ustanavljati. Ali škof jih hoče imeti, pa ne za svoj denar, ampak za denar slovenskega ljudstva! Razpisal se je pravi turški harač in na Raki je samo tisti pravi krščanski mož, ki da tisočak za nepotrebne zavode Ljubljanskega škofa. V
istini, ti zavodi so znak, v kojem se kažeblaznostverskega
egoizma!
Ti zavodi pa so za vas Novomeščani ie posebnega pomena, kar bi prav za prav nikdar s spomina puščati ne smeli. Ker to veste pač vsi prav dobro : kakor hitro se odpro zavodi in ž njimi morda še tudi klošterska šola v Zatičini, poneha Vaša gimnazija, ker se bo napravljal lov na revne in dobre dijake, kakor jih ima Dolenjska obilo. Zavodi se bodo polnili, Vaša gimnazija pa dijakov ne bo imela ! Š k o f bode s zakrivljeno svojo palico slovesno vstopil v svoje zavode srediŠentvidskegapolja, v Novem mestu pa bode gimna-zijski vodja vezalsvojoculico, in še vesel bo, če dobi učiteljsko mesto v Šentvidskih zavodih, se ve pod pogojem, da ob jednem opravlja cerkovniški posel v veliki kapeli teh zavodov! (Dobro! Občni smeh.) To ni satira prijatelji, to je bridka resnica!
Tako je, gospoda moja, in nič drugače ! O tem, zakaj se bodemo borili pri bodočib deželnozborskih volitvah, bi vsaj na naši strani nikacega dvoma biti ne smelo. Duhovščina hrepeni po politični diktaturi, in pri teh volitvah upa si jo priboriti. Taki duhovščini, kot je naša, dati v roke prihodnost slovenskega naroda, bila bi pregreha. S tem bi se narodu zaprla pot do vseh zakladov, katere daje civilizacija, in brez večje civilizacije tudi naš narod nima prihodnjosti, niti na gospodarskem niti na narodnostnem polju. Zategadelj opravičeno trdim, da se bode pri teh volitvah bil boj za največje zaklade slovenskega naroda sploh. Kdor tega ne previdi je slepec, kateremu ni pomagati !
Upam, da med te slepce ne bodo spadala naša mesta. Ta mesta so kolonije inteligence med odvisnim in zaslepljenim kmetskim ljudstvom. Velikokrat so take kolonije obširne krajine rešile civilizaciji, zategadelj upam da nas naša mesta tudi sedaj rešijo, in da nas rešijo pred vsem največjega gorje, to je diktature duhovskoga stanu. S tem mesta ne bodo rešila samo svoje lastne kože, rešile bodo tudi prihodnost malega slovenskega naroda!
Sedaj še nekaj besed o svoji lastni osobi.
Ne po svojih zmožnostih, — pač po različnih slučajih prišel sem do tega, da sedaj stojim takorekoč v sredi tistega ljutega boja, ki se dandanes bije med naprednimi načeli najhujše reakcije v narodu Slovenskem ! Rad pripoznavam, da v sredstvih nisem izbirčen, in da v političnem boju ne poznam nikake obzirnosti. Vsega tega pa sem se naučil pri političnih svojih nasprotnikih : naša stranka se nahaja v stanju silobrana. Pr av čisto nič me torej ne moti, če tarna-jočastitljivipolitičnistarčki, daje naše vojsk ovanje pohujš-1 j i v o : vraga! tako nespametni vendar ne moremo biti v političnem boju, da bi nasprotniku, ki nas s polenom seka po glavi polj ubij ali roko. To je recept za nebesa, ne pa za deželnozborskevolitveKranj-s k e !
Na drugo stran me pa tudi očitanje, v zadnje čase polastila se je tega očitanja tudi socijalno - domokratična stranka, — da v tem boju ne poznam druzega nego duhovnike, prav nič ne bode. Duh, ki preveva današnjo mlado duhovščino, je jedina zapreka, ki se stavlja napredku našega na r o d a ! T a d u h j e, kivstvarja vsegorje! če naj pri požaru pomagam, moram gasiti ogenj, k i j e j e d i n i vzrok požaru!
Vsaka bitka ima svojo krizo. V boju med katoliško stranko in našo stranko prišla je kriza. Odločila se bode pri deželnozborskih volitvah. Če je naša stranka poražena, potem mora slovenska inteligenca za dolgo vrsto let sramotno abdicirati; naša mesta pa naj se pripravijona sedem lačnih in suhih egiptovskih krav! Da bi pri taki krizi iz proste volje zapustil svojo četo, in da bi ob jednem privolil, da
naj ta četa v najnevarnejšem trenutku in v   bližini   sovražnika   spremeni svojo fronto, to je nemogoče. (Klici: Dobro!) Sicer pa ostanem tak, kakor sem
bil, in naj izgubim vse mandate, s katerimi me je počastila slovenska javnost! Odločba pa je v vaših rokah! (Klici: Dobro! Živio dr. Tavčar! Burno in dolgotrajno odobravanje.)
V I Jubljaiil. 13. avgusta. Državni in deželni zbor.
Glede zasedanja državnega in deželnega zbora se poroča, da se vrše pogajanja. Sedanji češki deželni zbor se baje ne snide več, nego se razpusti še ta ali prihodnji mesec. Nove volitve pa se izvrše v septembru. Novi češki deželni zbor se snide v početku oktobra ter bode zboroval mesec dnij, da se konstituira, in da do-žene proračun. Državni zbor pa bi naj se v tem slučaju sestal spočetka novembra. Doslej se je nameravalo sklicati češki deželni zbor še jedenkrat 10. septembra in sklicati državni zbor v prvi polovici meseca oktobra. Volitve pa naj bi se za češki deželni zbor vršile v novembru. Novi deželni zbor na Češkem bi se sešel še pred Božičem. Ta starejši načrt sta podpirala Coudenhove in knez Lobkovic, vendar nista nasprotna novemu načrtu, ker bi imel po najnovejših propozicijah drž. zbor čas za svoje seje v novembru, decembru in še v prvih mesecih prihodnjega leta. Odločila se vlada še ni, ker se razne instance še niso zjedinile. Nesoglasje med Italijo in Avstro-Ogrsko.
Italijansko časopisje že več tednov uprav sovražno napada Avstro-Ogrsko radi Albanije in radi dveh bojnih ladij, ki kr: žarita ob albanski obali. Italijansko časopisje se dela, kakor da bi nameravala Avstro-Ogrska že v kratkem preplaviti Albanijo s svojo vojsko, in zategadelj italijanski časopisi slovesno zagotavljajo, da tega Italija ne bo trpela, ker bi se s tem ravnotežje v Adriji kršilo. Italijanska vlada pa ne le, da ne misli še poklicati italijanskih bojnih ladij iz adrijanskega morja domov, nego se pripravlja, da utrdi Benetke proti Avstriji, in da v beneški luki stalno vsidra močno bojno ladijevje. Vsekakor je postalo razmerje med Italijo in našo državo čudno. Italija hoče na vsak način, trgovsko in politično utrditi se v Albaniji.
V proračunu notranjega ministrstva je celo 200.000 fr. za italijanske šole v Albaniji. Italijanska vlada hoče torej Albance polagoma poitalijančiti.
Neuspehi germanizacije na Pruskem. »Kolnische Volks Zeitung« piše, da se v berolinskih uradnih listih priznava fiasko, katerega je dočakala politika ger-maniziranja Poljakov Danes ni namreč govora o padanju poljskega navala, nego le o njega naraščanju. Vzlic zakonu glede priseljevanja in vzlic temu, da je uvedena nemščina v vseh poljskih šolah, j e P o 1 j a k o v na Pruskem vedno več. Berolinski listi tožijo, da mladi Poljaki in Poljakinje kaka tri leta potem, ko so ostavili nemške šole, ne znajo več go voriti nemški. Zato pa se zahteva, naj bi poljski vojaki, ki ne znajo nemškega jezika, poslej morali služiti tri leta mesto dveh, in sicer v ta nAien, da se navadijo nemščine in jo potem zaneso med svoj narod. Da mladi Poljaki nemškega jezika ne znajo, je prav razumljivo, saj svojih učiteljev ne razumejo in so zato učni uspehi sploh ničevi.
Vojna v Južni Afriki. Londonska »Daily Mail« je prijavila statistiko čet, ki so Burom še na razpolago. Vseh skupaj imajo Buri še okoli 13.000 mož, in sicer 4000 Transvaalcev, 2000 Oranjicev, 1000 Burov iz Kaplandije in 6000 Afrikanderjev. Najresnejši je položaj v Kaplandiji. Tu se operira na treh krajih. Foucher operira na vshodu pri Maclearju, Kruitzingerv sredini, Shee-pers pa na zahodu. Manjše skupine usta-šev so v Carnaroonu, v Calviniji in v Campbellu. Središče angleških čet, katere poveljuje general F r e n c h, je Middelburg.
V republiki Oranje so Buri v gorovju okoli Heilbrona; D e w e t je na levem bregu Vaala, Steijn pri Kroonstadu. Oba sedaj počivata ter čakata poletja, septembra, ko začneta z operacijami iznova. V Trans-vaalu je središče ustaje gorovje Magalies,
-zahodno Pretorije in Johannesburga. Tam staDelarev in Kemp. Severnovshodno Heidelberga in blizu Ermela stoje čete Bothe. Nasproti tem 13.000 Burov se bojijo sedaj še vedno okoli 250.000 Angležev. Ti so pa razpršeni in razkropljeni po ozemlju, ki je okoli 1200 km dolgo in 900 km široko. Razen tega morajo stražiti železniške proge v razdalji 2000 km. Iz Kapstadta poročajo, da so se izrekli angleški častniki, ki so se vrnili z bojišča, tako, da bo trajala vojna še več let.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 13. avgusta.
— Deželnozborske volitve. V
nedeljo je bil v »Katoliškem domu« shod, na katerem je govoril dr. Žlindra. »Slovenec« je že prej izrecno opozarjal, daje udeležba dovoljena izključno samo klerikalcem. Oj, dr. Žlindra je junak, samo ljudstva se boji, in boji se, da bi mu vzpričo klerikalcev kdo povedal resnico. Zato je bil pristop k nedeljskemu shodu dovoljen jedino le klerikalcem. »Katoliški dom« je bil zastražen tako, kakor da se je bilo bati velikanskega naskoka. V resnici pa se v Ljubljani živa duša ni zmenila za ta shod. Preogromna večina Ljubljančanov sploh še vedela ni, da imajo v »Kat. domu« kako zborovanje, ki je bilo prav klavrno. Šusteršič je imel več stražarjev kakor poslušalcev. Volil cev je bilo bore malo, največ tistih hrabrih vojščakov, ki so prisegli na zadubljeno zastavo ljubljanske katoliške družbe. Šusteršič je govoril o vseh mogočih in nemogočih rečeh. O nekaterih točkah, ki jih je omenil, bomo še govorili. — Veleposestniki so sklenili, na mesto g. plem. Lenk ha, ki je z ozirom na svoje zdravje odklonil vsako zopetno izvolitev, kandidovati grajščaka g. barona Apfaltrerna. Tudi poslanec mesta Kočevja, g. župan Loy, je odklonil zopetno izvolitev. Bržčas bo mesto njega izvoljen ljubljanski odvetnik g. dr. vitez Schoppl; imenujejo se pa še različna imena.
— Učiteljska vest. Učitelj gosp. Ivan Bajželj v Jesenicah je imenovan učiteljem na c. kr. rudniški šoli v Idriji.
— Poročil se je v nedeljo gospod Pavel Jerovec, finančni nadkomisar, z gospodično Fino Štrukelj. Čestitamo!
— „Češki kolesarji" došli so včeraj* točno po programu z vlakom iz Prage preko Dunaja v Trbiž. Vsled skrajno neugodnega vremena ni jim bilo mogoče oditi takoj na Višarje. Na kolodvoru pričakovala jih je deputacija slovenskih kolesarjev in slovenskega planinskega društva, katera jih je peljala v Spodnji Trbiž v gostilno gosp. J. Goloba, kjer so se jim preskrbela prenočišča. Pri večerji vršili so se medsebojni pozdravi. Predsednik zveze slov. kolesarjev pozdravil je brate čehe v imenu slov. kolesarstva in gosp. Miha Ve-rovšek v imenu slov. planinskega društva. Odzdravila sta v imenu Čehov gg. Ant. Klimeš in podpredsednik Č. U. J. V. g. dr. Fr. Kulhavv. Po končani večerji ostal je večjidelj družbe v prijaznem razgovoru, in urice minole so mej petjem in govori. Oddelek Čehov namenil se je na vsak način izleteti na Višarje in na Rabeljsko jezero, če se vreme količkaj na bolje obrne. G. Miha Verovšek s še jednim članom slov. planinskega društva ostala sta pri njih kot vodiča. Čehi pridejo v sredo opoludne na Bled in gredo v četrtek v Bohinj. Zveza slov. kolesarjev vabi tem potem vse slovenske kolesarje, da se po možnosti pridružijo bratom Čehom ter napravijo ž njimi izlet v Bohinjsko dolino k Savici, cehi sprejeli se bodo na Bledu, kakor tudi v Bohinjski Bistrici, kar najsijajneje. Želeti hi bilo, da se slov. kolesarji tudi tega vsprejema udeleže.
— Iz Vevč se nam poroča: »Slovenec« je zadnjič zopet lagal. No, pa se nič ne čudimo, saj ga poznamo, da še grje laže, kakor tisti cigan Simon Held, ki so ga v Novem mestu obesili. »Slovenec« je lagal, da so zadnjič socijalni de-mokratje kvartali in potem napadli svo jega tovariša Klešnika p. d. Dimnika ter ga na glavi ranili. Pa ni bilo tako. Kvartali so štirje izmej najzagrizenejših klerikalcev. Dimnik je jednega teh kvartačev proč spravil, zato so ga drugi trije prav tolovajsko napadli in ranili iz jeze, da jim je otel njih žrtev.   Taki so ti naši
klerikaloi: Kvartopirci, šnopsarji in ubijalci. Slava duhovniški vsgoji!
— Coriandoli-Corso ali velika
večerna veselica pevskega društva »Ljubljana«, katera se je vršila v nedeljo v švicariji, obnesla se je nad vse pričakovanje dobro. Kljub temu, da je imelo društvo veliko konkurenco, sosebno od strani društva, od katerega kaj takega ni bilo na mestu, bil je vrt do zadnjega prostorčka natlačen. Ta prvi slovenski koncert v Švicariji je lahko društvu v zadoščenje. Coriandoli-corso bila je seveda glavna točka te veselice. To je bilo zabave in smejanja! Prava bitka med nežnim spolom in gospodi. Kot toča letal je konfeti na vse strani, povrh pa so letale papirnate kače, da je bil vrt v jedni uri kakor velika pajčevina preprežen od vseh stranij. Kljub temu, da je društvo naročilo konfetija in raznih drugih, v to potrebnih predmetov v največji meri, bilo je tekom jedne ure vse razprodano, in če bi imelo društvo še trikrat več, bilo bi tudi premalo. Seveda je bila ta bitka šele proti večeru. Popoldan zabavala sta občinstvo pevski zbor in meščanska godba. Društveni pevski zbor pokazal je ta dan zopet kaj izmore. Bilo je veselje videti njega nastop, fineso in preciznost njegovega petja. In to popolnoma lahko, zakaj dokler bo stal na krmilu gosp. Svetek, kateri je vodil tudi na tej veselici petje le z njemu lastno ekstaktnostjo, bode zbor hitrim korakom napredoval. Meščanska godba je pod vodstvom g. kapelnika Beniška prav dobro in vstrajno svir ala pozno v noč. Veselico zaključil je živahen ples, na katerem je mladina rajala in skakala, da je bilo veselje. Točna postrežba g. Novaka, kuhinja in pijača zaslužijo priznanje. Sploh je bila veselica, kakoršnih je bilo v Ljubljani malo, in čul se je le jeden glas, namreč: veselico ponoviti. Odbor društva deluje tudi že na to, da se 25. t. m. veselico s še dovrše-nejšim programom zopet v Švicariji ponovi.
— Kopališče v Kamniku. Dne
18. avgusta priredi se v »kopališču Kamnik« povodom rojstnega dneva Nj. Veličanstva, cesarska slavnost. Ob 1. uri popoldne slavnostni, potem promenadni koncert ljubljanske meščanske godbe, zvečer umetaljni ogenj združen s plesnim venčkom.
— Občni zbor gasilnega društva v Borovnici se je vršil dne 11. t. m. Načelnikom izvoljen je bil gosp. Anton Drašler, posestnik in gostilničar v Borovnici; podnačelnikom gosp. Mihael Mavec, trgovec z usnjem na Drašici. Bivšega načelnika, g. nadučitelja Fr. Paplerja, izvolil je občni zbor radi njegovih velikih zaslug za gasilno društvo častnim členom tega društva.
— Meščanska garda v Novem mestu priredi dne 18. t. m. povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Franca Josipa običajno vsakoletno cerkveno parado, popoludno ob dveh pa bode odkorakala z godbo na čelu v Por-tovo hosto (Štamburjev del), kjer se bode vršila prosta zabava. Ker že dolgo ni bilo enacega izleta, se slavno občinstvo vabi, da se ga mnogobrojno udeleži. Skrbljeno je tudi za dobro mrzlo jed in pijačo.
— Vožnja pošta mej Črnomljem in Metliko. Vsled razpisa trgovinskega ministrstva vpelje se s 16. avgustom 1.1. med Črnomljem in Metliko druga vsakdanja poštna vožnja. Z istim dnem premeni se tudi vozni red poštnih voženj Kočevje-črnomelj in Stari trg pri Kočevju-Nemška Loka.
— Potres. Iz Rajhenburga se nam poroča: Dne 12. t. m. zvečer ob 7. uri 37 minut po srednjeevropskem času čutili smo tu 3 sekunde trajajoč potres. Smer mu je bila od iztoka proti zahodu. Spremljalo ga je podzemeljsko votlo bobnenje. Poslopja so se zelo stresla. Na postaji, — pritlično zgrajenem poslopju — se je čutilo, da se je sila premikal krov. Busolna igla pri Morzejevem aparatu se je premikala jako, ter nekolikrat zavrtela se. Na čuvajnici broj 21/a se je sprožil zvončni aparat, ter je bil. — Iz Krškega se nam poroča: Dne 12. t. m. zvečer ob 8. uri 33 minut bil je tukaj jako močan potres. Nekateri so opazovali 5 sunkov, prvi sunek je šel od jugozahodu proti severo-vshodu. Bil je jako močan in spremljan s podzemeljskim bučanjem.
— Izlet v Šoštanj priredi »Vran-ska Vila« v četrtek, dne 15. avgusta t. 1. »Vila« udeleži se tega izleta korporativno z zastavo. Slavnost vršila se bode po temle vsporedu: 1. Sprejem gostov ob 6. uri zvečer na kolodvoru. 2. Obhod po trgu. 3. Ob 8. uri zvečer koncert s petjem in godbo v veliki dvorani hotela »Avstrija«. Vstopnina h koncertu za osebo 60 v. Odbor vabi k mnogobrojni udeležbi.
— Avstrijsko - ogrska banka izda 2. septembra t. 1. nove desetkron-ske bankovce mesto sedanjih petakov, ki se vzemo iz prometa. Ti novi bankovci so 120 mm. široki, 80 mm. visoki, ter imajo na eni strani nemško, na drugi pa ogrsko besedilo. Poglavitna barva je vijolična, nad nemškim besedilom plava avstrijski cesarski dvoglavi orel, nad ogrskim pa grb ogrske krone. Pod nemškim besedilom pisana vrednost bankovca v osmih avstrijskih jezikih, češkem, poljskem, rusinskom, laškem, slovenskem, hrvaškem, srbskem in rumunskem. Na obeh straneh obrazca, in to na nemški kakor tudi ogrski strani je krilata otroška podoba, ki stoji na podstavcu; ona na levi strani drži v desnici Merkurjevo palico, z levo si glavo podpira. Desna otroška podoba drži v levi roki lovrov venec in z desno ramo se opira na okvirni okit. Pred nogami sloni znamenje obrta — zobčasto kolo.
— Kuga v Trstu ? V Trstu je razširjena govorica, da je neki uslužbenec Parnika »Poseidon« obolel za kugo. Uradno se razglaša, da se nahaja v tržaški bolnici res neki uslužbenec »Posei-dona«. Simptoni njegovi so sumljivi. Sicer se kaže, da ni za kugo obolel, a vzlic temu je strogo izoliran, njegova rodbina je pod zdravniškim nadzorstvom, moštvo »Polseidona« pa se zdravniško preiskuje.
— Denarno pismo ukradeno. Daniel Sirotka nesel je včeraj popoludne na pošto na Vodnikovem trgu denarno pismo z vsebino desetih kron. Prišedši tja malo pred tretjo uro popoludne našel je pošto še zaprto. Utrujen od dela, vsedel se je v senco ondi stoječega drevesa, držeč pismo v roki in trdo zaspal. Ko se je čez kake tri četrt ure prebudil iz spanja, je videl, da mu je nekdo izmaknil med tem, ko je spal, pismo iz roke.
— Tatvina. V gostilni I. Topolavca na" Martinovi cesti, je bilo v nedeljo ponoči gospodinji Ani Moharjevi iz zaklenjene spalne sobe ukradenih 400 kron. Tatvine sumljiva je bila Barbara Cankar, katero so ljudje že preje jedenkrat videli, da je stikala po hiši. Pri hišni preiskavi našla je policija polovico ukradenega denarja, katerega je bila tatica spravila v neki ruti zavitega v jaslice pod mah. Med denarjem se je našel tudi do polovice pretrgan desetak, katerega je Moharjeva spoznala kot svojega. Našli so se tudi namizni prti iz Topolavčeve gostilne. Cankar je kradla tudi premog na južnem kolodvoru in je bila radi tatvine že zaprta.
— Otročji voziček ukradel je neznan tat Karolu Polaku z dvorišča na Dunajski cesti.
— Pogreša se 9 let stari Karol Petkovšek. Odšel je z doma že pred tremi dnevi, a se še ni vrnil.
* Žrtev zločina. Pred kratkim je umrla v Budimpešti mlada lepa žena vsled grešne manipulacije svoje babice. Mlada gospa je bila v blagoslovljenem stanju, a bi se bih> rada tega osvobodila. Babica Ivana Brenner je bila pripravljena izvesti zločin. Toda gospa je začela silno krvaveti in pozvani zdravnik je izjavil, da jej ni več rešitve. Tedaj je žena priznala svojemu možu da je dala babici 40 kron za njen grešni posel. Gospa je kmalu umrla, njeno morilko pa so zaprli.
* Potovaleč, kakoršnega ne srečamo vsak dan, je dospel te dni v Pariz. Bil je namreč šele — 7 let star. Ker ni znal francoskega jezika, so ga peljali na policijo, kjer je pokazal svojo čepico, v kateri je ime napisano svoje ime in svoje bivališče v Bostonu. Povedal je ondi, da potuje sam po svetu, da se uči in da ima naložen svoj denar pri raznih bankirjih po različnih večjih mestih. Dečka so izpustili, in poklical je izvoščeka, da ga popelje k bankirju po denar. Na to je ostal več dni v Parizu ter nadaljeval sam svoje potovanje okoli sveta.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 13. avgusta. V slovanskih političnih krogih je v „Vaterlandu" priobčena Šusteršičeva tožba, da so se Mladočehi izkazali slovenskim klerikalcem sovražne, obudila ogorčenje. Odličen Mladočeh je z ozirom na to rekel, da se mladočeška stranka nikdar ni vtikala v domače boje Slovencev in da tudi ni in se ni mogla pokazati slovenskim klerikalcem sovražno. Omenjeno očitanje izvira od tod, ker mladočeška stranka v aferi z žlindro ni hotela podpirati dra Šusteršiča. V tej aferi je pa mladočeška stranka postopala brez ozirov na stranko, kateri pripada Šusteršič, postopala tako, kakor jej je velevalo prepričanje, kakor jej je velevalo samospoštovanje. Stranka se je prepričala, da je dr. Šusteršič v aferi z žlindro nečastno in nepošteno postopal in je po tem prepričanju uravnala svoj votum.
Petrograd 13. avgusta. Tolstoj pojde koncem avgusta v Milan in potem ali na Riviero ali na Sicilijo.
Sofija 13. avgusta V pravdi proti Sarafovu je ta odločno zanikal, da je macedonski odbor sklenil usmrtiti vse turške vohune, ki so zalezovali macedonski odbor. Sarafov je tudi izjavil, da ni vedel, da je umorjeni Fitovski vohun; izvedel je to šele potem, ko je bil Fitovski umorjen.
London 13. avgusta. Iz Middle-burga se poroča, da so tam imeli Buri pod vodstvom Kruitzingerja ljut boj z oddelkom polkovnika Crabbeja, in da se je moral Kruitzinger umakniti na severovzhod.
London 13. avgusta. Kitajski dvor je zopet vzlic vsemu pritisku odgodil naznanjeni povratek v Pekin. Vsi listi so mnenja, da se je to zgodilo vsled vplivanja Rusije in Japonske, ki menita, da bi v Pekinu imele druge velesile preveč vpliva na kitajsko vlado.
Pittsburg 13. avgusta. Število štrajkujočih se je zopet znatno pomnožilo. Železniški promet je v celem okolišu ustavljen.
Narodno gospodarstvo.
Obrt in trgovina z žeblji in železnimi  izdelki v  Kropi  in Kamni Gorici.
Spisal naduCitelj Jo s. KoroSec. (Dalje.)
Za skupne stroške pri peči in kladvih je bila c. 1770. 1. blagajna (Laut Visita-tionsbericht ddo. 1776. bestand sie seit einigen Jahren. Revier-Bergamts-Acten), ki se je imenovala »Streu\verks-Cassea in jo je urejeval v to voljeni fužinar. Iz te blagajne so se plačevali vsi stroški za peči in fužinski delavci, dalje vsa nova predelovanja in popravila teh objektov, stroški za potovanje v interesu fužine, honorar za zdravnika (Chiurg) in učitelja (Schul-meister), cerkovniku za ravnanje in oskrb stolpne ure, in plača sodnijskemu slugu. (Gerichtsdiener).
Kamnogoriška cerkev pa je dozidana leta 1652. Da izvemo, kdaj se je primeroma pričela tu žebljarija vsaj v večji meri, oglejmo si rodbinsko diplomo Janeza Kappusa pl. Pichelstain, katerega je cesar Leopold I. z diplomo z dne 15. oktobra 1693. povzdignil v plemeniti stan. Diploma omenja, da je Kapusova rodovina že pred 300 leti na svoje stroške upeljala kovaški obrt, ki je donašal državi obilo dobička. Zato ima v grbu tri kovače s kladvi v rokah in dva robata griča. Na vsakem stoji Kapusova ali zeljnata glava. Ta rodovina je imela tudi veliko posestva in kmetov-podložnikov. Celo v Poljanski dolini je pobirala desetino. Da sta bila v Kamni Gorici rojena slikar Langus in pesnik dr. Lovro Toman, menda vsakdo že ve. Tudi v Kropi je živel za časa Francozov slikar mutec Potočnik, takozvani »Stummerl«, ki je slikal v okolici skoro vsa znamenja. Sedaj pa je na peterburški slikarski akademiji P. Smitek.
Leta 1550. z dnem 3. januvarja je bil izdan rudarski zakon (Bergordung) za Kropo, Kamno gorico in Kolnico, (Kolnica je kraj, kjer Lipnica izvira) za deželno-knežno gosposko Radovljica od cesarja
Ferdinanda I. (Erlassen in der landes-ftirstlichen Herrschaft Radmannsdorf). In šele 22 let pozneje je bila izdana takoime-novana »Carolinische Bergordnung«. Urejene so bile pravice: 1. rudokopov v 15 paragrafih, 2. topilcev v 24 paragrafih. (Dalje prih.)
Poslano.*)
Z ozirom na notico »Glas iz občinstva«, ki jo je priobčil »Slov. Narod« v včerajšnji številki, izjavljam, da tista obče-znana gostilna, koder se zbirajo ponočnjaki, katerih razgrajanje tudi meni preseda, ni moja gostilna, pač pa se nahaja v moji bližini. Naj torej slavni magistrat tja obrne svojo pozornost.
Andrej Terškan.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od» govorno le toliko, kolikor določa zakon. (1737)
Zahvala.
Pripravljalni odbor logaških Slovenk izreka tem potom vsem onim, ki so pripomogli, da se je dni 4 avgusta t. 1. prirejena veselica — v korist družbi sv. Cirila in Metoda — tako sijajno izvršila, svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljuje vsem p. n. darovalkam in darovalcem prekrasnih daril; slavni ljubljanski meščanski godbi; dražestnim prodajalkam srečk, osobito gdč. Emi Ribnikarjevi, Mici Puppisovi ih Milki Tolla zzij e vi, in slednjič vsem letoviščarjem, ki so pokazali s svojo polnoštevilno navzočnostjo, da nimajo nikacih presodkov napram slovenski narodnosti.
V Logatcu, dne" 8. avgusta 1901.
Odboi*.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva bo v (27—32)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
JI. IiCiistek-a v I J ubijani.
neobhodno potrebna zobna Creme
vzdržuje ~ohe čiste, bele in zdrave,
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem S06-2 m. Srednji zračni tlak 786-0 mm
tO
Stanje! g p Čas opa- baro- j g,> zovanja metra S g _v mm.l gJ
Vet rovi
Nebo
11
12 i 9. zvečer
i
13.; 7. zjutraj , I 2. popol.
734 2 ;   17-8 si. szahod
7336 17*3 brezvetr. 733 11   27 1    si. jug
dež g
megla |» del. oblač. ^
Srednja včerajšnja temperatura 20*0°, nor-male; 19-1°.  Sinoči se je močno bliskalo,
Dunajska borza
dne 13. avgusta 1900.
Skopni drtavni dolg v notah   .... 9896
Skopni drtavni do« v srebro .... 86*85
avstrijska alata renta....... 118 65
avstrijska kronska renta *•/..... 96 75
Ogrska alata renta *•/........ 11860
Ogrska kronska renta 4'/...... 83*25
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1670 —
Kreditne delnice......... 639 75
London vista.......... 83865
Nemški drtavni bankovci as 100 mark. 11715
80 mark............ 23 46
BO frankov........... 19 04
Italijanski bankovci........ 9120
C. kr. cekini........... ll 32
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je najina iskreno ljubljena hčerka (1738)
danes opoldne nagloma zaspala v Gospodu.
Antonija in Vladimir dr. Ravnikar.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Zahvala.
Povodom smrti našega nepozabnega sina, brata in svaka, gospoda
Antona Pauser-ja
izreka podpisana rodbina vsem, posebno še čč. gg. duhovnom, gospodu učitelju Zupančiču, ožjim prijateljem, gospodu županu, vsem damam in gospodom iz Ribnice in Grčaric, in vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast, ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, najprisrčnejšo zahvalo.
Dolenjavas, dne" 11. avgusta 1901. (1731) Rodbina Pauser.
Dobro upeljana
kleparska obrt
odda  se takoj   pod ugodnimi
pogoji. (1697—3) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«.
Tanglefoot
amer. priprava za popolno uničenje nI
se dobiva v prodajalni tvrdke (12-145;
Kdmund Kavčič
7 LJnbljanl, Prešernove ulice, nasproti pošte.
Učenec
sprejme se takoj v trgovino z meianim blagom pri (1732—1)
Albinu Rant-u v Kranju. Ctt. kr. iHgjtjg jB| iržaiM žiltznlct.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
Odkod ls Izubijane j«*, kol. Prog;a Asa TrblS. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Pransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; tet Selsthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten — Ob 7. ari 5 m sjatraj oeobni vlak v Trbil, Pon-tabel, Beljak, Celovec , Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; fies Selzthal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein - Reifling v Line, Badejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francu ve vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selztbal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljnbno, čez Selztbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curin, Genevo, Pariz; čez Klein-Reining v Stevr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. ari 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomesto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. ari 55 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod T LJubljano juž. kol. Proga 1» Trbiža. Ob 3. ozi 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Soluograda, Linca, Stevra, Ausscea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob Ll. ari IG m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, »Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selztbala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah  in  praznikih  ob.  8 ari 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. ari 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga Iz Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob A. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 48 m zvečer, istotako. - Odhod ls LJubljane drž. kol. w Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 5. ari 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. ari 49 m zjatraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih <1393)
Spretne, solidne
potovalne uradnike
(ak-rizltei*! S
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti vi**oki proviziji, sčasoma tudi tu »talno plačo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: ..»It« izlter £5" upravništvu „Slov. Naroda". (1026-27)
2 mrska pomoćnika
|me tako| (1723-2
XI. Suttner, urar v Kranju.
dober in spreten manufakturist, sprejme< se v službo pri (1685—3>
Alojziju Pogačniku v Cerknici.
(1733—1)
korespondent ali praktikant
želi vstopiti v službo slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter francoske korespondence vešč absolviranec trg. šole. Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«.
Spretna prodajalka
katero je možno uporabiti tudi pri delu v pisarni, se takoj sprejme v neki tukajšnji trgovini.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.« pod „S. 100". (1730)
i!Veliko denarja!
m do i<MMt> kron na »irise«
3 labko pošteno zaslužijo osobe vsakterega
• stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
• Več se izve pod „Keell 11»*' po S) iinonriil   plHarnl   E.    It i-ImIo Ili U.
• IniiMbrurk. PoStno predalo 36. (847-33) SMSMMMCSeSji
i
C' C
Trflovsti pmočnil učenec ali tuđi praktikant
se takoj sprejmejo pri (1834—1)
Jakobu Lovrencič u v Sodražici.
Dobre cenene ure
s 3 letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ura In eksportna hiša zlatnln .11 o m t (BrUx) t>Mko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7& Prava srebrna remontoarka. ...   „ 680
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 1'95
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—69)
pc«f*   IJuttrorani kntalog taaton/ in poštnin* jtrouto.
St. 26.361.
(1706 - 3)
V smislu § 24. zakona z dne 5. novembra 1898 (št. 40 dež. zak.) se javno na znanje daje, da je
volilski imenik za volitev dveh deželnih poslancev
ki jib bode vsled razpisa c. kr. dežel, predsedstva v Ljubljani z dne 25. julija t. 1. št. 2998, voliti deželnemu stolnemu mestu Ljubljani dne 19. septembra 1901, že sestavljen, ter da bo od danes naprej osem dni v magistratnem ekspeditu razgrnjen vsakemu na vpogled. Zoper ta imenik smejo tisti, ki imajo pravico voliti v tej volilni skupini, tukaj vložiti ugovore o tem, da so se v volilski imenik vpisale osebe, ki nimajo pravice, ali, da so se iz njega izpustile take osebe, ki imajo pravico voliti.
Izkaznice vročile se bodo vplilcem pravočasno v stanovanje; ko bi pa kdo izmed volilcev iz kakršnegakoli vzroka izkaznice najkasneje tri dni pred volilnim dnevom ne prejel, naj pride osebno ponjo k mestnemu magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 10. avgusta 1901.
53
The Gresham"
Prodaja stekla.
Trnovski pristan št. 4 v Ljubljani.
Ker bo prenehala naša tovarna na steklo, izproda se vsa še gotova zaloga stekla, kakor kupice, steklenice Itd. v vsaki velikosti in obliki
f££T  po najnižji ceni. ~2*=-U
K tej ugodni priliki vabijo se najuljudneje kupci, gostilničarji in gospodinje
V Ljubljani, dne 8. avgusta 1901.
(1714—3
Avgust Drelse
•4.   7?Sk@vski pri©-feaa 4,
f zavarovalna družba za življenje v Londona.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Oft-eralto:
Dunaj, L, Giselastrasse 1 Pešta, Franz-Josefspl. 5,6
v hiši društva.
v hiši društva.
Društvena aktiva dne" 31. decembra 1899 ................ kron 177,060.451 —
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 .........., • , • »     34,259.092-—
IzplaCila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja
družbe (1848)........................ ,    383,793.888 —
Med letom 1899 je društvo izpostavilo 5838 polic z glavnico........ „     66,097.103 —
Za Specijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne" 31. decembra 1899
založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—10)
nom. i* >•«»>■ 2093S»9*000*— pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti   Narodnemu domu".
Is •s = I" si I? u SS X g> «
k5
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (488—6) Podpisanec priporoča svojo zalogo priMtiieg-a dobro oblezatiega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, priMtnib in -miti«
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na "teV pelillkOVCa. užganl probek
A>* !• Wtitsjclier
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-u v Ljubljani
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
o< (♦}
§ m
e/> 6)
•S f i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.