Iz zapisnika učiteljskega zbora v Ipavi 6. malega serp. 1865. (i»ij«O 2. Kdaj in kako naj se pričnd vaje v spisji; kako se morajo v glavnih šolah in kako v trivijalkah, kjer je alile pden, ali pa več učiteljev, primerno obdplovati ? V vseh okoliščinah življenja se mnogokrat primeri, da raora človeksvoje misli ne le ustmeno, ampak tudi pismeno naznanjati. Kdor se tega nauči v mladosti, ložeje opravlja svoja opravila, ter si stan zlajšuje; nasproti pa ne odide mnogo neprijetnostim in marsikteri škndi tisti, ki si ni pridobil teh znanosti. Jasno je tedaj, da se spisje po vsi pravici prišteva poglavitnim solskim naukom. Kdaj in kako naj se torej vaje v spisji pričnd? Slehern ve, da pravilno spisovanje ni lahko; tudi je znano, da se človek tega ne nauči v kratkem času. Ker je pa to težavno in se je trpba mnogo uriti, in je mladini za ta naukle kratek čas odločpn, — naj se vaje v spisji precej pričnejo, ko se otroci nauče pisati. In ker se pismene vaje vedno naslanjajo na to, kar otroci vidijo, slišijo in berd, se morajo ravno tudi s temi vajami, to je, s kazavnim podukom in z branjem za spisje pripravljati, kajti — česar človek nima, tega tudi dati ne more; česar otrok ne ve, od tega ne more govoriti, še manj pa pisali. Prpd vsem drugira je tedaj najpervič potrebno, da se otroci vadijo dobro poznavati in pravilno izrekovati razne reči', ki jih vidijo doma, v šoli, v cerkvi, i. t. d. to je, tvarine ali materijala si morajo pridobiti, in ravno tega jim daje kazavni poduk, ki je in mora biti pervi iz med vseh šolskih naukov. Kazavni poduk ni sicer spisje, vendar je vsem pismenim vajam neotegljivo potreben, ker je spisju perva podlaga. Po kazavnem poduku se otroci spznanijo s tvarino — njihovi umnosti primerjeno, vadijo se misliti, govoriti , in ko se nauče pravilno pisati, naj se spisne vaje nemudoma pričnd, in sicer s tem, da otroci imena iz abecednice prepisujpjo, ktera imena pa naj ucitelj prej na šolsko tablo lepo spisuje. Ko so se otroci dobro naučili spiso.vati teh besedi, ki jih pa morajo, se ve, razumeti, naj učitelj zapisuje polagoma iz bukvic razne kratke stavke, ki jih vže berd, in te stavkenaj učenci večkrat prepisujejo, da si jih vspomin vtisnejo, ia poznajo njihovo obliko, tudi najljim skerbno popravlja pregreškePo takih vajah naj učitelj ravno tako znane besede in stavke le narekva in potem poinote popravlja; poslednjič naj pa učenči to še iz glave zapisujejo. Ako se učitelj vedno tako vede in se dcrži pravila: ^malo pa dobro", bodo olroci dobro spisovali. Kako je spisje obdelovati v drugem, tretjem in četertem razredu? Ker so se otroci že v pervem razredu nekoliko pisati naučili in pridejo v drugi razred, naj se te vaje ponavljajo, kajti s ponavljanjem se nič ne zamudi, marveč se vterdi podlaga, na kteri se poduk nadaljuje, in ne Ie praktična grainatika, temuč (udi drugi nauki, posebno pa branje in lepopisje naj pospesujejo spisovanje; celd pri keršanskem nauku in številjenji se lahko ozira na spisje. Pri razsnovi prostega golega stavka je prav primerno, da otroci razun imen, tudi povedd in zapisujejo njih lastnosti, djanje instanje, ter si vse to v spomin vtisnejo. Drugega polleta sledi natanjčniše določevanje reči, njih lastnosti in djanj, — vse to naj otroci razumejo, naj se uče na pamet, terspisujejopridnoinpravilnoiz bukev, še bolje pa, če iz glave; otroci dobivajo čedalje več tvarine, in se v spisji spešno urijo. Otrokom naj se besede in stavki ne vtepajo le v glavo; če ne iiiuejo zapopadka in oblike,-je ves trud zastonj ! V tretjem razrpdu se zopet v začetku ponavlja, kar se je v drugem končalo, in potem se nadaljuje s kratkimi popisi; drugega polleia pa z listi, izpiski, s pobotnicami in sprejemnimi listi po zgoraj imenovanem načertu. V četertem razredu naj se te vaje pervega polleta obširneje obdelujejo, natnreč: povedavne stavke z drugimi besedanii naznanjati, enakosti in različnosti povedati, pregovore ranlagati in reči popisovati. V vsem tem so se otroci vadili že o posebnih urah tega nauka, deloma se je pa tudi pri drugih naukih na to oziralo. —Drugega polleta so na versti: pisma, izpiski, sprejemni listi, pobotnice, spričala, očilna naznanila. Učiteljski zbor pravi, da je ta oddelek praktične gramatike posebno izverstno osnovan, le pogrešajo se ae v njem nektera bolj navadna javna pisma, n. pr.: dolžna in oporoška pisma, reverzi, cesije, pooblastila, pogodbe i. t. d.; kajti potem bi si mladina zveršivši vsakdanjo šolo toliko raje shranila gramatiko za rabo v prihodnjem življenji. #) Glede na trivijalke — se tudi v njih nauk v spisji prične precej, ko otroci znajo mehanično pisati, kar se zgodi na koncu drugega, ali vsaj v začetku tretjega šolskega leta. Xaj ima pa trivijalka ali le enega, alipa dva učitelja, more se vendar spisje, enako, kakor v glavnih šolah učiti, kajti trivijalka obravnava ta nauk le v maternem jeziku, ko se v glavnih šolah v slovenskem in nemškem jeziku obdeluje. I)a pa učitelj vse to v resnici doseže, mora ta nauk umno razdeliti, in sicer tako le: tvarina 1. razreda glavnih šol naj se obdelujp pervo in drugo solskoleto; tvarina2. razreda— tretje; tvarina 3. razreda — četerto in peto; in Ivarina 4. razreda naj se obravnava 6. šolsko leto ; Potrebno pa je, da učenci ves čas tudi v šolo hodijo.