GEOGRAFSKI OBZORNIK NASELBINSKI SISTEM V NEPALU Drago Kladnik UDK 911.37 (541.35) NASELBINSKI SISTEM V NEPALU Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg fran- coske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenija Članek je nadaljevanje prispevka iz prejšnje številke Geografskega obzornika. Predstavljena so opažanja in izsledki udeležencev odprave Ljubljanskega geografskega društva v marcu 1990. Poudarek je na obravnavanju naselij, njihovega razvoja in strukturnih znaličnosti, na kratko pa prikaže tudi značilnosti urbanizacije. UDC 911.37 (541.35) SETTLEMENT SYSTEM OF NEPAL Drago Kladnik, Inštitut za geografijo Univerze, Trg fran- coske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenia In the article settlement network, origin of settlements and their structural features are discusscd. Also an urba- nization process is shown. Nepal je dežela vasi. Delež kmečkega prebival- stva je okrog 94 %. V državi je 4022 vaških pan- chayatov, v katerih se število prebivalcev giblje od 200 do več kot 12000. Vasi je približno 30 000. Osnovni determinanti, ki pogojujeta velikost in tip naselij, sta kvaliteta zemljišč in njihova površina. Nadmorska višina pa je činitelj, ki odločilno oprede- ljuje vertikalno porazdelitev naselij. Mnoga naselja na slabo izbranih lokacijah, ki jih ogrožajo naravne ujme, so opuščena. Nova so nastala na bolj ugodnih lokacijah v bližini. Posebnost v Himalaji je pojav transhumance, ki povzroča samosvoj razvoj naselij. Gibanje ljudi je povezano s spreminjanjem letnih časov. Nastajajo sezonska naselja. Poleti se ljudje dvignejo v višje višine, kamor odženejo živali na pašo. Pozimi se ponovno spuste. Dvojna naselja ali vasi so tipična lastnost gorskega prebivalstva. Tako je bila na pri- mer prestolnica kraljestva Khasa poleti Sinja, pozimi pa Dullu. Za nastanek in razvoj naselij so odločili na- slednji razlogi: • naravni činitelji: • relief ali morfološke oblike (položna pobočja, rečne in ledeniške terase, izsušene kotline, grički in višji grebeni, ipd.); • izviri in vodotoki, ki zagotavljajo pitno vodo in vodo za namakanje; • podnebje (milo in zmerno); • tipi in kvaliteta prsti (dovolj velika kmetijska zemljišča) in • antropogeni činitelji: • narodnostna struktura (tradicija); • obrambni in varnostni razlogi; • krma za živali (pašniki), gorivo (drva); • gradbeni materiali; • dostopnost in zveze; • centralnost (religiozni in obcestni centri, rečna sotočja ipd.). V starodavnem Nepalu je zasnovalo omrežje naselij pleme Kirati. Mnoga vaška naselja (imenova- na gram) so se pozneje preoblikovala v mesta (ime- novana drang). Drangi so bili predvsem trgovska središča. Med uporom in vstajo muslimanskega življa v sosednji Indiji, je poselilo nepalsko notranjost mnogo Ilindujcev, predvsem Braminov in Rajputov. Priva- bili so jih zlasti odmaknjeni ruralni predeli na poboč- jih predgorja. Pred njimi so se mnogi staroselci umaknili v gorate predele in v nižje ležeče doline ter se pomešali s tamkaj živečimi plemenskimi skupi- nami. Ljudje, ki so prihajali s severa, so večinoma poselili območja v višjih nadmorskih višinah. Hima- laja je tako postala dom tibetanskih etničnih pod- skupin. Predgorje je postalo stičišče indo-nepalskih in tibeto-nepalskih etničnih skupin. Tu so se formirala tudi originalna nepalska ljudstva kot so Gurungi, Magari, Manangi, Thakali, Rai in Limbu. V Teraiu je vse polno različnih indijskih etnič- nih podskupin. Malariji so sprva kljubovali le avtoh- 3 T I GEOGRAFSKI OBZORNIK toni Takuri. Gostota poselitve in naselij je višja kot na območjih priseljevanja Tibetancev, ki je po pri- ključju Tibeta h Kitajski skoraj povsem ponehalo. K R A J E V N A IMENA Krajevna imena odražajo zapleteno vplivanje naravnih in družbenih dejavnikov pri nastanku in razvoju naselij. V krajevnih imenih severnega Nepa- la je več vplivov tibetansko-burmanskega, na jugu pa več indo-arianskega izvora. Predpone in pripone krajevnih imen predstavljajo ključ za razumevanje njihovega izvora. Priponi di in gad (reka, sotočje), ki se pojavlja- ta pri naseljih Gangadi in Banjru gad označujeta navezanost na vodna telesa. Krajevna imena, ki imajo floristične pripone, odražajo pomemben pomen vegetacije: kharka (travnik), wan (gozd), kath (les), kusum (cvetica) in salla (bor). Primeri tovrstnih poimenovanj so naselja Sandhikharka, Chitvvan, Kathmandu, Kusma in Salle- ri. Naselji Charikot (chari - ptica) in Gaighat (gai - krava) imata predponi z oznako živali. Predpone z lastnostmi narave so tudi lekh (viš- ja lega), bensi (nižja lega), fedi (gorsko taborišče), chhap (krčevina), thum (obronek), madi (odprt pros- tor), bari (suho polje), la (prelaz) in druge. Bang (Chepang) in lung (Limbu) označujeta kamnino oziroma kamen. Che, cho in jung v mongoloidski obliki oznanjajo vrh (Lamjung, Dhunche). Utrdbe in mestna središča so bila zaznamovana kot gadh, gadhi in kot pur (Chandrakot, Ngadhi, Bhaktapur). Jong song (Jomson) pomeni novejšo utrdbo. Nekatera krajevna imena imajo predpono po znamenitih osebah in kraljih. Primeri so Janakpur (kralj Janaka), Udayapur (kralj Udaya), Mahendra nagar (kralj Mahendra) in Birendra nagar (kralj Birendra). Ime Birgunj se nanaša na ministrskega predsednika Bir Shumshero. V religioznih središčih sta na oblikovanje kra- jevnih imen močno vplivala budizem in hinduizem. Imena se nanašajo na sveta mesta, svetišča, svetnike in modrece. Še več krajevnih imen ima izvor v imenu raz- ličnih plemen. Khumbu je kiratska beseda, ki pride iz besede khumung (selišče Majh Kirant). Rautahat je ime, ki izvira iz plemena Rahut (kravje ljudstvo), Sinjali (rod Magarjev) pa je dal ime naselju Syanja. Pripone gunj, nagar in khalanga odražajo tržna središča. Pripone najdemo v imenih naselij kot so Birgunj, Nepalgunj, Biratnagar, Jumla, Khalanga in številnih drugih. TIPI NASELIJ IN ZNAČILNOSTI NJIHOVE MORFOLOGIJE Tudi tipologija naselij temelji na naravnogeo- grafskih in kulturoloških razlikah. Dva osnovna tipa sta strnjen in razložen sistem. Na splošno je razpo- reditev posameznih tipov v Nepalu naslednja: • pravilna in uniformirana v Teraiu; • razpršena in nepravilna v predgorju; • gručasta in strnjena v Himalaji. Prevladujoč tip v Himalaji in predgorju je vas, zgrajena na terasiranih ali nagnjenih zemljiščih. Pre- vladujejo majhne vasice in zaselki z gručasto zasno- vo z okrog 50 - 60 hišami. Kompaktnost naselij je odvisna predvsem od etničnih tradicij in razpoložlji- vega prostora. Nekatere nepalske etnične skupine (Gurungi, Taruji, Tamangi, Magari) se rade koncen- trirajo v gručastih naseljih. Nevari v Katmandujski kotlini in predgorju so zgradili gručasta naselja z ozkimi ulicami. V predgorju so najpogostejša razložena nasel- ja. Grade jih pripadniki plemen Bahuni, Chetri, Šer- pa, Danuvar, Darais in Limbu. V nižjem predgorju prevladujejo sestavljene oblike naselij. V vzhodnem Nepalu z ozkimi dolinami in strmimi pobočji so na- selja v primerjavi z zahodnim delom bolj izrazito razložena. Samotne kmetije so pretežno na strmih gorskih pobočjih in v Notranjem Teraiu. Nastajajo v celkih s krčenjem gozdov. V nižinskem Teraiu pa je ponov- no prevladujoč sistem strnjenih naselij. Tlorisne zasnove so zelo raznovrstne: • vzdolž prometnic, gorskih poti in rečnih bregov so se razvile obcestne oblike naselij z linearno zasnovo; • radialna zasnova je nastala na stičišču prometnic iz različnih smeri: mnoge vasi so nastale na pomembnejših križiščih, velikost tovrstnih vasi je praviloma odvisna od jakosti prometnih tokov; • ob rečnih sotočjih so se razvile vasi s puščičasto zasnovo; • okrog templjev, zgodovinsko pomembnih točk in 4 r I GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Pogorje Himalaje predstavlja ostro podnebno ločnico. Južna pobočja, kjer se padavine izdatno izce- ja p, so porasla z bujnim rastjem. V orografski senci severno od glavnega grebena pa je nekakšna visoko- gorska puščava. V ozadju je značilna trikotna kupola 8167 m visokega Dhaulagirija. (Avtor: Drago Klad- nik.J Slika 2: V dolini Manang so v višinah med 3000 in 4000 m naselja z značilno tibetansko arhitektonsko zasnovo. Večinoma so nameščena na prisojnih pobočjih, kar omogoča boljši toplotni izkoristek. Zgradbe so si tako Nizu, da strehe posameznih stavb, grajenih iz kamna, tvorip terase višje ležečih objektov. Velike količine lesa so dokaz hladnega podnebja. Na posnetku je vas Braga. (A vtor: Drago Kladnik.) 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK jezer so se formirala naselja s krožno zasnovo: primeri so okrog templjev v Katmandujski kotli- ni; • naselja s pahljačasto zasnovo so nastala v deltah rek in vznožnih, konkavnih delih pobočij; vasi v vznožju pobočij so v predgorju Nepala zelo pogoste; • vasi na terasah: najdemo jih v gorskih dolinah, bodisi na rečnih bodisi na ledeniških terasah, na obeh je značilna razporeditev hiš v večih nizih, značilne so v vseh pomembnejših dolinah Nepala; • zasnova okrog utrdb: vasi so se razvile na vrhovih vzpetin in so pravilno zasnovane, lahko pa imajo tudi neizrazit vzorec, razvile so se večinoma zaradi varnostnih razlogov v srednjeveškem obdobju, tovrstna naselja imajo zaradi prevetre- nosti ugodno klimo, vendar predstavlja problem pomanjkljiva vodooskrba; • v puščavskih območjih severno od grebenov Visoke Himalaje so se razvila naselja s stopničas- to zasnovo: značilna je za naselja province Mus- tang in tudi zgornjega dela doline Manang, vasi so značilno zaprte navzven s sklenjenimi kamni- timi robovi; • nepravilna zasnova: amorfna oblika je značilna predvsem za novo nastala naselja na območju Teraia. V morfologiji nepalskih vasi se kažejo regio- nalne in kulturne različnosti. Oblika naselij v Teraiu je pravokotna. Vaške enote vključujejo dvorišča. Njihova značilnost je preprostost in uniformiranost, čeprav jo rušijo neka- teri primeri ekstravagantne, neusklajene arhitekture. Osrednjega vaškega jedra praviloma ni. Vaške ulice in poti so ravne in so v sušnem delu leta prašne, v monsunskem obdobju pa se spremene v težko pre- hodno blato. Naselja v Teraiu so locirana sredi obde- lovalnih površin. Na morfologijo vaških naselij v predgorju je v prvi vrsti vplivala plemenska pripadnost. Naselja Magarjev so pretežno razložena, povezujejo pa jih glavne peš poti. Dominante v vaseh so senčna dre- vesa. Vasi Gurungov so strnjene. Vasi Brahminov in Chetrijev so razpršene, tako da tloris ni preveč izra- zito oblikovan. Linearne oblike so v vaseh vzdolž rečnih dolin in trgovskih poti. Razložena naselja Raiev in Limbusov nimajo izrazitega jedra. Nevar- ske vasi različnih talnih zasnov imajo nekatere ulice tlakovane z opekami ali kamni. Značilna je tudi zgostitev okrog templjev, historičnih palač in trgov. Himalajske vasi nimajo razločnih talnih zasnov. Vasi Šerp so dveh tipov: meniškega in nemeniškega. Meniška naselja so gručastega tipa, kjer navzven izstopajo samostani, imenovani gompa. V nemeniš- kih vaseh so samostani daleč od vasi. Himalajske vasi leže vzdolž pašnikov in obdelovalnih površin. Ljudje varčujejo s prostorom tako, da grade terasas- te, dvo do tri nadstropne hiše v vrstah tesno skupaj. S tem ne posegajo na skromne koščke rodovitne zemlje. Tradicionalno vaško naselje je ogledalo harmonije med odnosom človek - narava in ekološ- ko bilanco. V vaseh je vrsta simbolov verskega značaja kot so v kamen izklesane in v zidove vzida- ne molitve (mani), molilni mlini v zidnih nizih in molilne zastavice. Kamniti portali na vhodih v vasi (čorteni) predstavljajo pomembno vizuelno domi- nanto. RAZPOREDITEV NASELIJ Razporeditev naselij v hribovitem svetu kaže nas- lednje zakonitosti: • pri ustvarjanju omrežja naselij v posameznih specifičnih višinskih pasovih so imeli odločilno vlogo naravni činitelji; • gosto poseljeno območje v goratih predelih je med 1000 m in 2000 m: znotraj tega pasu je več kot 50 % naselij, posebno močna je zgostitev v pasu 1000 do 1500 m, v katerem je kar 33 % vseh naselij; • naselja nad in pod območjem koncentracije so redkejša: pod omenjenim pasom je 15 % in nad njim 25 % naselij v gorskem svetu, a od tega le 4,5 % nad 3000 m. V območjih vročega in hladnega podnebja je vsega 40,9 % gorskih naselij, medtem ko jc v obmo- čju zmerne klime preostalih 59,1 %. Izjemo v tem splošnem poselitvenem vzorcu predstavlja nekaj manjših zaselkov in vasi v pokraji- nah Taplejung, Solukhumbu in Dolpa, ki segajo nad 4000 m visoko. Ta redka visokogorska selišča so Tatagaon (5769 m visoko), Segumba (4572 m), Yangma (5266 m), Khapagaon (4300 m), Tarap (4093 m), Tsharka Bhot (4279 m) in še nekatera. Kot kraj z vsemi normalnimi, vsakdanjimi funkci- 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Dolina Kali Gandaki med oscmtisočakoma Dhaulagirijem in Anapurno je najgloblja dolina na sve- tu. Po njej tečep pomembne trgovske poti med južnimi in severnimi himaljskimiprovincami. Vas Kagbeni je dobrih 3100 m visoko. Namakalni sistem omogoča večje in stalnejše pridelke ječmena, rži, krompirja in zelenjave. (A v ton Drago Kladnik.) Slika 4: Južna pobočja Himalaje so v nižjih legah gosto poseljena in intenzivno obdelana. Večje vasi so gručaste, manjši zaselki pa imap znača j razloženih naselij. Hiše so skromne in najhne, čepra v so na grebenu zahodno od Pokhare praviloma zidane. V ospredju je ovalna hiša, krita s slamo, značilna za arhitekturo plemena Gurung. (A vtor: Drago Kladnik.) 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK jami velja vas Khapagaon za najvišje naselje na svetu. S T A V B N A DEDIŠČINA JE BOGATA IN R A Z N O V R S T N A Stavbni tip v Nepalu je odvisen tudi od narav- nih razmer in kulturoloških tradicij. Pri njegovem formiranju so bili odločilni predvsem naslednji čini- telji: relief, nagnjenost pobočij, podnebje, lokalni materiali, socialno-religiozna pripadnost in tradicija ter gospodarska razvitost. Skoraj vsako ljudstvo v Nepalu je razvilo samosvoj stavbni tip. Tako hiša praviloma odraža socialno organizacijo in značilnosti agrarne ekonomije posameznih območij. Gradbeni stil in gradbeni materiali so omejeni z nerazvitim gospodarstvom in prometnim omrežjem. Pri gradnji hiš se uporabljajo pretežno lokalni gradbeni materiali. V Himalaji prevladujeta kamen in les, na ravnini Teraia ilovica, prst, bambus in tra- va, v goratem predgorju pa je prisotna kombinacija lesa, prsti in kamna, čeprav daleč navzgor v toplejše gorske doline segajo skromni objekti iz pletenega bambusa. Razvoj prometa je pripomogel, da so se pričele graditi modernejše stavbe tudi v odmaknje- nih predelih. Stavbe v Nepalu lahko razvrstimo v tri glavne tipe, ki se navezujejo na osnovna geografska območ- ja: • Himalajska hiša: Največji vpliv na orientacijo hiš ima insolacija. Stene so pogosto blizu vsaksebi, ali pa so kar skupne. Prevladujejo pravokotne, dvonadstropne hiše iz grobo klesanega kamenja. Na zahodu so najbolj pogoste hiše s strehami, ki so obenem terase niže ležečih stavb. V pokraji- nah Manang in Mustang so hiše pogosto ometane z blatom, kar povečuje izolacijsko sposobnost. Značilnosti streh so povezane s padavinami. V smeri od namočenega vzhoda Nepala proti suš- nemu zahodu se strešni naklon zmanjšuje. Na vzhodu so pogoste pločevinaste strehe. Ravno ostrešje zadrži tanko snežno odejo, kar deluje kot dodatna izolacija. Dodatno toplotno zaščito predstavljajo tudi skladovnice lesa ali slame na strehah. Ravna streha je koristna tudi za oprav- ljanje raznih hišnih opravil in za sončenje. Za ohranjanje toplote so potrebni debeli zidovi in malo oken. V Himalaji so nekatere hiše napol vkopane in s tem bolje vsrkavajo talno toploto. • Hiša v predgorju: Prevladujejo objekti z južno, jugovzhodno in vzhodno orientacijo. Hiše so večinoma dvonadstropne, narejene iz kamenja ali opek in blata, krite s slamo, včasih tudi z lomljeni ploščami skrilavcev. Zunanji zidovi so obarvani z raznobarvnimi (belimi, rdečimi, rumenimi ali črnimi) blati, kar predstavlja njihovo osnovno značilnost. Zaradi varovanja pred dežjem imajo hiše v vzhodnem delu Nepala strmejše nadstreš- ke, medtem ko so le ti v sušnem zahodnem delu manj strmi. Hiše Brahminov, Kyaspatrov in Limbusov so praviloma trinadstropne. • Hiša v Teraiu: V nižinskem Teraiu prevladujejo pritlične hiše z enim samim nadstropjem. Objekti so iz pletenega bambusa, ometani s kravjimi iz- trebki in blatom. Oblika hiš je pravokotna, strehe pa so praviloma krite s slamo. Dvorišča so zaprta in ograjena. Nekatere etnične skupine v Nepalu so razvile samosvoje stavbne tipe. Tako lahko ločimo razločke hiš Šerp, Gurungov, Magarjev in Nevarov. Nevarski tip hiše je prevladujoč v Katmanduj- ski kotlini. Tipična je vertikalna porazdelitev po nadstropjih. Večinoma pravokotne hiše so krite z opekami. Pritličje predstavlja skladišče za krmo, pa tudi zavetišče za živino. Drugo nadstropje je na- menjeno prenočevanju, tretje z odprtim prostorom pa za goste. V zgornjem nadstropju (večinoma v 4. nadstropju) sta kuhinja in jedilnica. Dvonadstropne hiše Šerp so velike. Streha je narejena iz lesenih skodel. Več oken je na sprednji strani hiše. Tipične hiše so zasnovali tudi Gurungi. Razen pravokotne, kamnite, s slamo krite hiše so razvili ovalno, eliptično stavbo s stožčasto streho iz posebne trave, imenovane khar. Opozoriti velja še na nov, moderen tip stavb, ki se pojavljajo predvsem v Katmanduju in izpodrivajo stare, tradicionalne nevarske hiše. Ravne strehe omogočajo stalno nadgrajevanje, predvsem za po- trebe prenočišč za vse številnejše turiste. Tako je prav v glavnem mestu največje neskladje med na- ravnim okoljem in izgledom zgradb, s tem pa tudi med tradicionalnimi in novimi četrtmi. 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK ZNAČILNOSTI U R B A N I Z A C I J E Čeprav o urbanizaciji v preteklosti ni podat- kov, sega zgodovina nastanka organiziranih človeš- kih naselbin v Nepalu v čas zgodnjih civilizacij na azijskem kontinentu. Prvo mesto v Katmandujski kotlini, ki jo je tedaj še preplavljalo jezero, je bilo Manjupattan, oddaljeno približno 6 km od griča nad Katmandujem, kjer je danes budistično svetišče Swayanbunath. Lumbini v osrednjem Teraiu je bil živahno se razvijajoče urbano središče že pred Budinim roj- stvom sredi 6. stol. pred našim štetjem. V vzhodnem Teraiu je uspevalo mesto Bideha. Iz prvih stoletij po Kristusu so mestna naselja Devpal, Patan, Koligram, Khainsapu, Sonaguthi in Thimi. Obdobje srednjeveškega Nepala so obvlado- vala mesta Naksal, Katmandu, Patan (Lalitpur) in Thangkot, malo kasneje pa se je razvil tudi Bhak- tapur. K razvoju naselij v pomembne mestne centre so največ prispevali nekateri slavni vladarji. Končnici puri in pur, ki sta se dodajali imenom, sta označevali prestolnico. V obdobju popisa 1952/54 je imel Nepal samo 2,4 % mestnega prebivalstva, leta 1961 2,9 % in leta 1971 3,7 %. Leta 1981 pa se je delež povzpel že na 6,2 %. Rast v zadnjem desetletju je znašala 116,5 %, kar pomeni letni prirast 8,0 % in je bistveno višji kot rast kmečkega prebivalstva (2,4 %). Preglednica 1: Spremembe v deležih urbanega in ruralnega prebivalstva v obdobju 1952/54 - 1981 (-V- popis število prebivalstvo % urbanega 7o ruralnega 1952/54 8 256 625 2,9 97,1 1961 9 412 996 3,6 96,4 1971 11 555 983 4,0 96,0 1981 15 022 839 6,3 93,7 Pred popisom v letih 1952/54 je na voljo le malo podatkov o rasti mest in urbanih središč. Meri- la za opredeljevanje naselij kot mest so bila nejasna. Vsako mesto je imelo določene koncesije, ki so narekovale značaj naselja kot urbane tvorbe. Večja mesta so praviloma razvila funkcije višje stopnje in boljše usluge. Vendar so še vedno mnoga nepalska mesta v prvi vrsti velike, strnjene vasi oziroma veli- ka naselja s kmečkim značajem. Tako je bilo v mestu Bhaktapur še leta 1971 kar 55 % kmečkega prebivalstva. Le malo središč ima razvite pomemb- nejše centralne funkcije. Preglednica 2: Porazdelitev mest po številu prebi- valcev in deležu velikostne skupine v strukturi vsega urbanega prebivalstva v letih 1971 in 1981 (5). Velikost mest Popis 1971 Popis 1981 št. % od urba- št. % od urba- mest nega preb. mest nega preb. 5000- 9999 4 6,29 2 2,04 10000-19999 5 15,93 3 7,43 20000-29999 5 13,99 4 10,25 30000-39999 - - 4 14,09 40000-49999 2 18,45 5 23,49 50000-99999 1 12,78 2 18,13 100000 in več 1 32,53 1 24,58 16 100,00 (461 938 preb.) 23 100,00 (956 721 preb.) Šele popis iz leta 1961 je prinesel podrobno definicijo urbanih naselij. Kriteriji so bili število pre- bivalcev (nad 5000), prisotnost centralnih funkcij (šola, sodišča in uradi) ter trgovsko omrežje. Pogoje je izpolnjevalo 16 naselij, imenovanih sahar. Po letu 1961 je ime sahar nadomestilo mestni Panchayat. Zakon o mestnih Panchayatih je nastal leta 1962 in je bolj kot funkcijski kriterij poudaril število prebi- valcev. Potrebno število po tem aktu je bilo 10 000, vendar so v popisu leta 1971 bila kot mesto opre- deljena tudi nekatera manjša naselja. Leta 1976 so kot mesta veljala naselja z več kot 9000 prebivalci. Po popisu v letu 1981 je bilo skupno 23 mest z več kot 9000 prebivalci. V območju Jumla so nekatera naselja z več prebivalci kot jih štejejo manjša mesta. Največje in obenem glavno mesto Katmandu je štelo 235160 prebivalcev in 42507 hiš. Drugo po velikosti je bilo mesto Biratnagar in tretje Patan, oba z več kot 75000 prebivalci. Urbana središča zav- zemajo 0,2 % površine Nepala, v njih pa živi 8,2 % celotne populacije v državi. Na območju Himalaje ni urbanih središč. Le-ta so samo v hribovitem predgorju in ravninskem Te- 9 GEOGRAFSKI OBZORNIK raiu. Gostota poselitve je v osrednjem Nepalu z rodovitnimi dolinami visoka. Zastopanost urbanega prebivalstva v hribovitih predgorjih se je znižala na 52 %, medtem ko je v Teraiu porasla na 48 %, še v času prvega popisa 1952/54 pa je bila le 18 %. Urbanizacija v Teraiu hitro narašča s procesom emigracije. V treh glavnih mestnih središčih v Katmandujski kotlini je 50 % urbanega prebivalstva Nepala. Frekvenčna porazdelitev mest je v tesni zvezi z nadmorsko višino. Pod 1000 m je 76 % vseh mestnih naselij, 24 % pa više z maksimalno nadmor- sko višino 1554 m. 7 mest je pod nadmorsko višino 100 m, le eno pa nad 1500 m. Zaradi pomanjkljive vodooskrbe in stihijske pozidave je kvaliteta življenja v nepalskih mestih zelo nizka. Čeprav so do neke mere razvite nekatere osnovne bazične (stanovanja, šole, trgovine, bolnišni- ce, zdravstveni domovi) in servisne dejavnosti (kana- lizacija, pitna voda, elektrifikacija, javni promet, komunikacije in rekreacijske možnosti), pa je njiho- va kapaciteta zaradi nenadzorovane emigracije s podeželja vseskozi premajhna. Zanimiv fenomen predstavlja razvoj mestnih naselij v Katmandujski kotlini. Zaradi prevlade Katmanduja kot središča urbanih funkcij in servisnih dejavnosti je Bhaktapur izgubil komercialno funkci- jo. Podobno usodo so doživeli mnogi manjši centri in satelitska naselja v neposrednem zaledju. Vplivno območje Katmanduja kot metropolitanske regije še vedno narašča. Kljub tesnemu kontaktu pa je Patan kot Katmanduju najbližje mesto razvil svoje funk- cije. Nastala je konurbacija obeh mest, imenovana Veliki Katmandu, katere razvoj in rast je pospešila izgradnja sodobne prometnice med obema naselje- ma. Urbana aglomeracija je nov fenomen v Nepa- lu, zato je prisotna pomanjkljiva infrastruktura. Značilni pojavi nepalskega mestnega načina življenja so kriminal, korupcija, revščina, natrpanost in števil- ne nesreče. V izogib vsem vrstam težav in proble- mov je potrebno razviti sistematično načrtovanje. Dosedanje planiranje še ni pokazalo uspehov pri sicer nenačrtni pozidavi in neustrezni rabi prostora. V praksi sta bila zanemarjena tako mikro kot makro nivo načrtovanja mest. Katmandu se je zaradi naraščajoče industriali- zacije in povečevanja prometa zaradi lege v dnu kotline, ki zaradi temperaturne inverzije ne omogoča prevetrenosti, v zadnjih letih znašel v takšnem smogu, da ni možno videti okoliških vrhov. Prav tako je prekomerno onesnažena sveta reka Bagmati, ki s svojimi zanemarjenimi bregovi prej razdvaja kot združuje predele mesta na obeh straneh, čeprav bi lahko prispevala k večji skladnosti, lepoti in zdravi izrabi tistega, kar ponuja narava. Stihijska pozidava brezobličnih stavbnih gmot se širi na okoliške rodo- vitne ravnice. Predvidoma bo štel Veliki Katmandu leta 2001 575 000 prebivalcev, ki pa naj ne bi bili nosilci današnje populacijske polucije. 1. Lastna opažan ja. 2. Cencen, M. 1989: Geografski problemi Nepala. Magistrska naloga, Filozofska fakulteta. Ljublja- na. 3. Kathmandu and the Kingdom of Nepal, 1985. Lonely Planet Publications. Victoria, Australia. 4. Kladnik, D. 1990: Osnovne agrarnogeografske poteze Nepala. Geografski obzornik XXXVIL, št. 3/4, Ljubljana. 5. Kumar Panday, R, 1987: Geography of Nepal. Kathmandu. 6. Na tek K., Perko D., Žalik LLuzjan M. 1989: Drža- ve sveta 1989. Ljubljana. 7. Nepal, 1989. Lnside guides, APA publications. Singapore. 10