ŠTI=V. 3 Cena 15 din PTOJ, di^e 23, infiuorit! 1^ telurk XII Zadnja šte^/iika Uradnega vestnika OLO Maribo?- prina5a Odlok o družbenem planu okra- ja Maribor za ieto 1959, ki sta ga sprejela oba okrajna zbora dne 7. januarja t. 1. Družbeni plan okraja Mai-i- bor predvideva povečanje real- nega narodnega d3^hodka za 9o glede na leto '958 in sicer od 65^6 milijard v letu 1953 na 71,9 milijard. V tem povečanju je udeležena industriia /. 8,5 '/o večjim dohodkom, ■ kmetijs'n/o pa z 9.3Glavna značilnost pisna je. da navedeno poveča- nje ne" sloni na kakšnih novih kapacitetah, temveč predvsem na boljšem izrabljanju obsto- jei^ih proizvodnih zmogljivosti in na ve^ii produktivnosti dela. Fo družbenem planu bo vlo- ženo letu 19-39 sorazmerno največ investicijskih sredstev za r3_zvoj kmetijstva in za- družni3t\'a, nadal.^e za gradbe- nišb/o, trgo^■■no in gostinstvo, turizem in obrt ter za kultumo- socialno dejavnost. Skupna raz- položljiva investicijska sredstva bodo predvidoma znašala 16,433 milijonov dinarjev in bedo za okrog 18 "/o večja od lanskih. Perspektivni načrt rarvoja za čas od 1957-61 p^ed^ddeva po- rast števila zaposlenih v soc. sektorju od 39.234 na 72.330 oseb ali letno za okroe« 4 To- da v letih 1937 in 1958 je bil ta odstotek nekoliko presežen, zato bo smelo biti letos na no- vo zaposlenih le kakšnih 2,4 V« od števila, ki je predvideno v pe-rspekti\mem planu. Glede na predviden porast na- rodnega dohodka se bo realna blagovna in neblagovna poraba v letu 1959 povečala z ozirom na leto 1958 za okrog 6 *'/o. Pla- če se bodo zvišale po\'prečno za okrog ] 6 '^/o, vendar se bo real- na plača zaradi porasta živ- ljenjskih stroškov povečala za 8 "/n. Porabni sklad kmečkega pre- bivalstva je porasel v letu 1958 za okrog 11 ".'o in realni doho- dek za okrog 8 "o. V letu 1959 bi se smel porabni sklad kmeč- kega prebivalstva povečati le za 4 ".'o, da bi se skladal z okvi- ri okrajnega perspektivnega plana. Vsekakor ra je vsako pove- čanje osebne porabe v celoti odvi.'?no od izvrševanja nalog v 5arjiz\'odnji, najsibo to v indu- striji ali kmetijstvoi, kakor tudi v ostalih gospodarskih panogah. Okrajni družbeni plan pred- videva 4729 milijonov sredstev v korist pospeševanja posamez- nih dejavnosti družbenega standarda, napram 4097 milijo- nom v preteklem letu. V tem znesku je določenih 3058 mili- jonov za stanovpnjsko-komu- nalno dejavnost, 1646 milijonov za kulturno-socialno dejavnost in 25 milijonov za dejavnost državnih organov. Proračunski izdatki bodo na-. rasli letos na 422^ milijonov 'iinarjev napram 3778 milijonov mlinarjev v lanskem letu ali za okrog 11 »/o, vendar ob poveča- nju plač uslužbencem realno le za kakšnih 5 Vo. Osnova za vi- šino proračunov občin je še vedno proračunska poraba v nreteklem letu, upošteva pa se že tudi narodni dohodek. Na splošno bo obveljala razdelitev proračunskih dohodkov med okrajem in občino v razmerju 60:40 v kori.st občin, O nalogah posamiOznih gospodarskih pod- ročij, ki izvirajo iz družbenega plana, bomo še pisali. Nagrajevanje po er.oti pro- izvodi je že precej časa tema, o katert ra~ptav'jajo naši gospodarski strokovnjaki in politični delavci ter .vndika-m funkcionarji. Nas celoten go- spodarski sistem,, posebej pa Re rm-i sistem družbenega u-i:r:.jljanja gosr.yd.'2'-skih pod' jci-i stremi m tem, da bi naše gos-podoTstno proizvajalo čim več čim boljlega b'aga. Zato pa ]c potrebno ustvariti v pro- izvodnv, predvsem v odnosu dplcvc: — gospodarsko pod- jetje takšne odnose, ki bodo najbolje ustrer^.i gori navede- nemu £trer:,lj3nju. Nagrajevanje po enx>ti pro- izvedenega blaga je nedvomno] ruajprimernejsa oblika nagraje-\ vanja delavcev. Po nobenem^ drugem načinu nagrajevanja ni* moč bolj sociaVstično nagradi-, ti delavca kakor po tem, ker tu res gre za priznanje prc-1 jem.kcv, ki so sad dela in niče- sar drugega. Posebne važnosti pa je ta ncičin nagrajevanja delavcev za ekonomiko v podjeiju in na- sploh v državi. V podjetju za- to, ker naraščajo izdatki za p'ace sorazmerno ^ narašča- njem prozvodnje, s tem pa dejansko padajo proizvodni ■stroški. To je pa tudi cilj vsa- kega podjetja. Za posameznega proizvajalca js ta način ugo- den, ker mu nudi stimulacijo za m.nogo vc-.ji delov.i r.rroor in ustrezen jinanini ejekt po obračunski dobi. Seveda niso v vseh podjetjih enaki pogoji za uvedbo nagra-' jevanja po enoti proiz':oda. Zelo ugodni so pogoji v pod-!: jetjih, kjer je urejena organi-' zacija dela in uvedena stroga evidenca, kjer se dela na osno- vi tehnične dokumenta-jije in predračunov in kjer imnjo do- ločene normative dela in ma- teriala. Cesto pa to ni primer, posebno v maniših podjetjih, vendar pa je povsod moznort preko obra':un:i po enoti pro- izvoda v do'oceni ekonomski enoti (nabava, strojna delavni- ca, prodaja itd.) preračunati individualni delovni učinek po- sameznega proizvajalca. Naj- večkrat pa ni niti potrebno, ker lahko na osnovi proizvod- nega obračuna iz preteklega leta, preračunanega na enoto proizvoda, dobimo del lastne cene, ki je bil plačan nepo- srednemu proizvajalcu. Končno je tak način nagra- jevanja, kot že rečeno, velike- ga pomena za gospodarstvo dr- žave celote. Pri tem načinu m pri sicer ustreznem ravnanju na drugih področjih, ne more priti do poplave denarnih sred- stev z zgolj nominalno vredno- stjo in brez ustreznega kritja v blagu, ker je pač vsak izda- tek za delo krit s proizvede- nim blagom. Nekaj podjetij v Zagrebu je že v preteklem 'etu preizku:;a- lo ta način nagrajevanja svojih delavcev in doseglo pri tem najlepše uspehe. Zato ni dvo ma, da bo ta način tudi v vseh ostalih podjetjih rodil najbolj- še sadove in da bo po njem proizvodnja močno narasla. Ncv bager Opekarne Zcbjak bo p oipeiil proizvodnjo Letos aprila poteče dvoletna man^iatna doba scdnikov-porot- nikov, sato so že v tj>ku priprav« za izvolitev novih. Dosedanj? izkušnje pri izbiri in deiu sodn'kov-porctnikov so pokazalo vrsto uspehov, hkrati pa tudi določane pomanjkljivosti, ki so ovira, da bi se to družbeno scdolovanje in vpliv v pravosodju uvelja'.i!a v takšnem obsegu, da bi bila resnična opria sodnikom pri njihovem odcjovom^m delu in da bi hkrati vnesla v sadno prakso tudi tisto življenjsko oce- njevanje krivdo in pravilno izbiro kazenrkih oziroms vzgojnih ukre- pov, ki jih .'odniki včasih le ob upoštevanju zakone in predpi- sov ne morejo doseči v zadostni meri. Družbena vle-fja .so-dnlkov-po- fotnikov je ravno v tem, da prs- soja.jo posamezne dol'kt.? s šir- šega dcužbenega vidiki t?r ne- posrednejšsga poirnavsnja r3Z!n3r in Gk'^jisčin, v kst^rih je delikt na.st^. Okrožno sodi?-5? v Mariboru, ki je doslej imU>7nih u^joto- vitev in s tem pokazalo hvale- vrr^dno pcbudo, V začetku tskočefja meseca je izvedlo anketo med vsemi sod- n'ki-porotniki. Le-ti so v odgo- vorih ne devet skrbno pripravlje- nih vp*ašsnj Doscbej poudarili p^^men svoj^pa sorl ?'ovEn)a v ?odjtvu m en-kovredno5t z red- nim sodnikom, predvsem pa bo- gate izkušnje, ki jih pri tem s-.;- delnvanju pridobijo in ki jim nozn^je veliko kor;st jo pri po- klicnem ter političnem delu v njihovi neposredni okolici. Ptujska posr8ti^¥-5ilmcs! za d@ic> se ac-fsrs uveljavlja Ptujska posredovalnica za delo je lam posredovala pri 2.999 za- poslitvah delavcev m nameščen- cev. Službe je dobilo 1.859 mo- ških in 1.140 žensk, visčinoma nekvalificiranih m kvalificiranih. Največ opravka js imela z zapo- slitvami v času do maja, pvotem pa zopet avgasta m septembra. Oskrbnino zaradi nezaposleno- sti jc prejemalo lam od posre- dovalnice za delo Ptuj 1.092 oskr- bovancev iz ptujske občine, ki so prejeh lani za oskrbnino, otroški dodatek. stroške zdravljenja, kreditirane vožnje in ostalo sku- paj 10.865.721 din. Oskrbnine je bilo izplačane za 28.253 delovnih dni 4,205.502 din. Na račun otro- škega dodatka je biJo izplačanih 539 oskrbovancem za 1.072 otrok 3,159.721 dinarjev. Lam je tudi aspelo posredo- valnici za delo Ptu,i dol ■ zdi.>o- siitve za 127 invalidov, na zapo- slitev pa še čaka 285 invalidnih oseb iz NOV, iz JLA, iz nemške vojske ter delovnih in bolezen- skih invalidov. Zavod za zaposlovanje invalid- nih in drugih oseb v Ptuju zapo- sitije nad 45 stalnih in priložno- stnih delo^mih moči za izdelavo konfekcije, pletenin m usnjene galanterije. Večje število zapo- slenih opravlja delo na .svojih do- movih, ker zavod nima dovolj paslm^nih prostorov. Lani je uspelo posredovalnici za delo Ptuj zbrati ;n zasesti 243 prostih učnili mest. večinoma za dečke in manjše število me.st za dekletc ^ n. a i is: 'AS iJ ^ ^ #/ « i b y _ m Danes 23. januarja 1959 bo v Kidričevem tehnični pregled novega enonadstropnega sodob- nega šolskega poslopia. čigar slavnostna otovoritev bo pred- vidoma v soboto 8. februar- ja 1959 popoldne. Izročitve novega šolskega poslopja v Kidričevem svojemu namenu, se ne veseli samo okrog 500 šoloobveznih otrok šolskega območja Kidričevo, temveč vse prebivalst^'0 skup- no z društ>/i in organizacijami ter z upravo Tovsrne glinice in aluminija v Kidričevem, saj bo s tem konec mučnega problema v tem industrijskem kraju. Dosedanji šolski prostori v različnih barakah v bivšem Gradisovem taborišču, v bivši točilnici in samskem bloku so dotrajali. Cez prve je sanitarna inšpekcija že zdavnaj napravila križ, saj je vlaga razjedala ne- katere lesne dele v stavbi, kjer se je udomačila celo hišna go- ba ter se lotila tudi šolske opre- ine. V času graditve nove eno- nadstropne šolske zgradbe v Kidričevem z velikimi, sončni- mi in zračnimi učilnicami in vsemi ostalimi potrebnimi šol- skimi glavnimi in pomožnimi prostori s centralno kurjavo, so nastale v zvezi z reformo na- šega šolstva in z nastankom osemletk potrebe po izpopol- nitvah, kar bo storjeno tudi v Kidričevem na podlagi letos zbranih podatkov o številu otrok, ki bodo obiskovali v Ki- dričevem osemletko. Si let po lififnoul smrti 21. januarja je minilo 5,") let, cnlkar .je umrl Vladimir Hjlč- Len'n. 21. januar 1959 pomeni vsekgkor nekaj drugega kakor 21. januar 1924. leta, ko je bila ideja socializma oživotvorjena le v eni deželi, ki .je bila poleg svojih težav še obkoljena s .samimi nasprotniki. Danes živi in se razvija socializem v vrsti dežel, stari sistemi pa odmirajo in d3Je,io prostor novemu. In v tem prehodnem ohtlobju zadeva mednarodno delavsko gibanje na številna vprašanja, ki terjajo tako teoretičen kot praktičen odgovor. Nekaj resnično socialističnih odgovorov na rama takšna vpi'ašan,ja je dala doslej naša jugoslovanska praksa, ki je, čeprav je naletela na očitke revizionizma, vendar v poqjolnem skladju s tem. kar so učili Marx, Engels, Lenin. Lenm .je rekel: »Mi nikekor ne gledamo na Marxovo teorijo kot na nekaj zaključenega in nedotakljivega. Nasprotno, mi smo prepričani, da je ta teorija položila .samo temeljni kamsn tisti znanosti, ki ,jo morajo socialisti daljo razvijati v vseh smereh, če nočejo zaostajati za življenjem,« Dalje je rekel Lenin: »Zdaj je treba sprejeti to nesporno resnico, da mora marksist upoštevt?ti živo življ.^nje, natančna dejstva stvarnosti, ne sms se več oklepati včerajšnje teorije, ki — k.:tkor v.saka teorija — v najboljšem primeru samo obe- ležuje osur^vno, snlošno, sp sam.o prihVžuje poimovaniu za- motancsti življenja. Vsa teorija, prijatelj moj, je siva, drevo življenja pa je večno zeleno.« Naša KP,T štej? v čast, da nauka znanstvenega socializma ni vze'3 k^t dogmo, temveč kot napotilo k akcili in da je znala genialno misel ustvarjalno uporabiti v življsnju. Vsa politična pozornost je bila v teh zadnjih št"Vtnaj?tih dnph usmerjena na zaseben obisk pr- vega po zvodeM za njerrov boaati dnevni r^d. V ^"seh mpst^h, kjer se j" m'.>dil, ie no!pq polit čnib oseb- n<^-;l'. ra,'=n k?rjev. fUmsk-h in-r.al- eev, odvot"'kov in rlrnfjih ohiskTl p^edv.-^-m 3^spod3r.3tvt>n'k? in fi- nančnike. Iz tof??. lahko sklepamo, da j-^ imel n^9^ov obisk politično-ijo- •sf'■'^'fski nom-^n, ki oo j? sam ku: »Američani. pren:5hajmo s hi?dno vojno, temveč začnimo tekmovati v proizvodnji in irme- ni"jmo msdsebome dobrins, kul- i:;5''n" m .gmotne.« Sovjoti menijo, da jo za ureditev vseh spornih »'prai^ani potrebno navezati tes- nejše ;-t>'kp z vod!t<»'jico zahod- mr\^ bloka. To naj bi bil obenem p->sk"s, da bi raz'l"'^b'li enotnost Zahoda n pripravili ZDA do tena, da hi s? n-ien'"e s sovj^ti mimo Londona. F^ri-ra. R-nna in dru- gih zahodnih mest. Mikojan j" to nekolikckrat po- tr:7il kratkimi in jasnimi za- k"ii,ički D^j3i j^. d3 med SZ in ZD\ lahko obstaia samo mir ali pa prrčle do vojne. Nadaljevanje .=;'daniooa n?pet!>na hl^neaa v;i- jr^vanja nima noheneoa smotra. Če bodo Mikojanov obvsk sodili za začetek m-^dseboinih ra'oovo"'^v in če bodo te stke *]|oiil!, 'ahko pričakujemo, da bodo v prih^d- nlh m^see'h n^šli izhf^de za šte- vilne m'>dna"'^dn'^ £r>'>'*p. n^^p '^a- mo za to. da pmi stiki ne bo.io z? mrli. Zanimiva je še druga uaotovi- t°v Za stike s SZ so pokazah več ra7ume«3aja qo'P"d3r.--ki krogi kot pa am.eriška vlada, ki se togo rk'epa Dullosove politike troz- komn-omisnega odpora p-oti vzhodnemu svetu. Go-jpodarstve- niki so ugotovili, da je kapitali- zem obsojen na hitrejše hiranje, če se bo zaprl y svoj lasten krog, medtem ko vrhodne države gra- dijo svojo industrijo in so iz (\r\a\a v dan boM peodvi.snc od in:luct:-jskega Zahcd/.i. T^k po- ložaj je bil f.idi kmalu po P'*vi svptovni vojni. AmT-iški oosno- dar.^ik' k^^oi so snvjctnm krr^ditf, rr\°M^- oforri^k^^-i^ '^•""'■''^"^v^nja, kar lahko sodnno za uspeh. OPOZORaO BRALCEM NAŠEGA LiSTA s pričujočo številko se podražuje »Ptu.jski tednik« v kol- pof.- mi zamišljalo zravnati tok Pe- snice, razifiiriti njeno strugo in spravili po najkrajši i>nti od- visno vodo v Dravo. Zadovolji- ti so se morali le z mnnj.šinii deli, zlasti na njenem spodnjf^ai delu, kar pa ni vplivalo na p-«")- pla^/e in zamočvirjenost velike Pesniške doline in na mali na- rodni dohodek ob kislih travni- kih in metiljavi živini. Etolina Pesnice predstavlja največje melioraciji;ko področje Slovenije, zato se jc tega pro- blema najučinkoviteje lotila ljudska oblast nove Jugoslavije, ki je začela z regulacijo ob iz- livu Pesnice v Dravo in jo iz- vaja od njenega spodnjega kon- ca proti .-srednjemu in gornje- mu delu. Kmalu bo spodnji del spojen z 1 km dolgim delom urejene struge, ki so ji razširile tok in zgradile škarpo niladin- ske delovne hrifjade pred leti- V srednjem in gornjem delu Pesnice je njena .struga najbolj vijugasta in rai-kopana in tvidi najbolj preplavlja. V gornjem delu jo Pesnica urejena, ker je to svojčss odgovarjalo int^re- ?x>ir\ tujih po.^^estnikov, ki &o imeli najlepša posestva ob Gor- nji Pe.s.-ici, Za njen srednji in ."■.pcdnjl del ni bilo več inte- rfsa, anj so tu gospodarili slo- ven-7ki kmetje. V lanskem letu jc resulacija Pesnice napredovala do For- mina. Na Forminu gradijo čez njeno 9 m široko strupo in nad 43 m široVo skarpo 20-tonski žolczobctonski most, širok sko- raj 6 m. Enak most je že zgra- jen v Cvetkovcih, le da je ta nekoliko manj.*;^ nosilnosti. Gradbena dela na Pesnici opravlja Vodna skupnost za melioracijo Pesnice v lastni re- žiji s pomočjo večjega bagerja (UBL Kruševac) in z nad 200 delavci iz bližnje okolice in iz Hrvatske. V celoti bo dolina Pesnice urejena najpozneje v prihod- njih 5—10 letih, zlasti če bo- do na razpolago tozadevna mi- lijonska in milijonska sredstva občin in okraja, ki so vzeli re- giilacijo Pesnice v svoj per- spektivni plan. Po končanih regulacijskih de- lih in po opravljenem izšuše- vanju pesniške doline bo po se- danjih izračunih vrednost kme- tijske proizvodnje na tam pod- ročju povečana od 598 milijo- nov na 1 milijardo 230 milijo- nov dinarjev, povečal pa se bo tudi narodni dohodek na prebi- valca od 22.490 na 68.098 dinar- jev. S tem bo tudi v celoti spre- menjena slika te doline, način življenja prebivalstva in zdrav- stveno stanje ljudi in živine v teh predelih Slovenskih goric. Cim bo vreme dopuščalo, se bodo dola pri Forminu v več- jem obsegu nadaljevala in kot se računa, bo z odobrenimi .sredstvi letos mogoče zgraditi Pesnici novo razširjeno strugo do žele7.nixskega mostu v Mo- škanjcih. VJ. WM>tS l^REDNIŠTVU Dragi tovariš urednik! Prvo soboto po Novem letu so zadružne Strojne delavnice v Ptuju prevzele popravilo mojega motorja. 2a1, prav tisti vijak, ki je popustil, kar je spretni in iz- kušeni mehanik takoj opazil, spet ni bil za ta tip motorja do- volj močno f>nčrvTŠčen. Na moje sporočilo o tem, so mi Strojne delavnice z obratno pošto vrnile denar, ki sem ga plačal za delo, čeprav je bil le majhen znesek. Verjetno me samo zaradi tega. ker sem iz Maribora, niso pova- bili, da pripeljem motor v brez- plačno popravilo te napake. Mojim prijateljem, ki sem jim o tem pravil, in meni bo v vese- lje spet, kadar nanese priložnost, zaupati svoja vozila v popravilo takšnemu podjetju, ki mu ni vseeno, kako .so stranko zado- voljne z njihovim delom. Upam. da so Vam bo zdelo primerno, vsebino tega pisma tu- di objavit: v Vasem cenj. časopi- su, saj kaže, da .so se naši za- družni remontni obrati z vso resnostjo in prizadevnostjo lotili svojih nalog. Tov ari šk i pozdrav! Borut Irgolic Dolina Pesnice — največje melioracijsko področje Slovenije (Nadaljevanje) NAD 500 2RTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO NJIHOVE KR.^TKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. CUŠ MARIJA roj. Zelenko se je rodila 20. julija 1885 v Zg. Velovleku v Slovenskih gor.cah. Po končani osnovni šoli je delala na potse.stvu svojih staršev, dokler se ni poročila z Janezom Čušem. Politično se ni udojstvovala. do- kler nI občutla z možem vred okupacije kot krivičen jarem slo- venskega naroda. Takrat sta mož in žena požrtvovalno poma- gala Lacku in Osojniku ter nju- nim sodelavcem, predvsem pa borcem I. sla\'enjegorišlke čete. Na njunem domu so bili sestanki alcti-vistov, tja so prihajali prvo- borc:. Po izdaji Čeha, ki je klo- ncl pod okupatorjev''n terorjam, sta morala oba, moz in žena, v ptuj.ske zapore, od tu pa na mo- rišče talcev v Manbor, kj?r je Marija padla 2. oktobra 1942. ČERNEZELJ JOSII' se je rodCI menda v Savinjski dolini. V Or- možu je služboval na železnici, kjer je opravlja! dolo premikača, vsaj tako je nekdo izjavil, k: ga je leta 1M6 predlagal, naj nje- govo ime vklešejo na spoaninsko p'oščo padlih žrts-v faš.fltičnega n.asija na sten: doma »Partizana« v Ormožu. Tako je vklesano na tej plošči ime Černezelj .Tcsio z letnico smrt; 1942, a dmes ni v Ormožu n;kogar, ki bi se ga spo- minja! in ga poznal, niti cd pre- živelih železničarjev ne. Morda bo kdo naš:h bralcev vedel ix)ve- dati kaj o njem in bo to spo^ro- čil na.š&mu listu, da bomo izpo- polmli njegov življenjepis morda že v eni izmed naslednjih šte- vilk. DOKL FRANC se je rodal 'eta 191.3 v Ptuju v hiši zidarja, kjer je živel med štirimi, otroci. V osnorvno šolo je hodil v Ptuju, nato pa se je še! učit za zid-.^rja. Ko se je izučil, se je leta 1932 prijavil v podčastniško šolo teh- niške stroke v Beogradu. Do oku- paci.je je bi! v aktivni vojaški služb;. Kmalu po okuipacL.i;i Jugo- slavije jc pobegni! na poti v voj- no ujetništvo v Ptuju, kjer je delsl kot zidarski pr^močnik. Le^ ta 1912 so ga pas'ali na delo v Gradec, od koder je pobermil na Dunaj, Zaradi svoje narodne za- vesti ga je okupator zaprl v Raj- henburgu. Po odpustitvi iz zapo- ra je znova delal v Crradcu do jeseni 194.3. ko je odšel v parti- zane, da bi zadosti! svojd nacio- nalni zavesti in mu ne bi bilo treba v boj za interese fašizma. Po zvezi s Fridguerjem na Bre- gu je odšel na Pohorje, pad'?! pa je na Boču, kier je bil v p&truifji^ leta 1944. DREVENŠEK MIRKO se je rodri 21. maja 1921 v Pcbrežju pri Ptu- ju na srednjeveliki kmetiji svo- jih starše^', ki sta imela tri otro- ke, tri dečke. V šolo je hod':l k Vidmu, j^vo končani osnovni šola pa .se je zaiposHl na domačem po- se.<5tvu, kj^ je pomagal svojemu očetu. Po mišljenju je bil svo- bodoljuben. Pridno je so.ieloval v sckolskem društvu. Leta 1942 .«0 ga prisilno m.obilizirali v nem- š.ko vojsko. Mora! je v Franci-jo. pozneje pa v Rusijo. Maja 1944 js f>riše! domoa' na dopust. Da nr.i ne bi bilo več treba v nemško vojsko, si- je poškodoval nogo, da je mora! v ptnjjsko bolnišnrco. Od tam je pobegnil v NOV. V kurir- ski službi .«0 na na ooti od Sp. Pleterj na Pohorje ujeli nemški orožniki m ga takoj ustrelili dne 27. oktobra 1944. Pokopsli .so ga na pokopališču pri Lovrencu nar DraTOkem polju. Sedaj počiva v dinfžiin.sikem grobu na Vidmu. OPOMBA: V št. 50 naš^a lista, dne 19. decembra 1958, smo za- čeli objavljati življenjepise, ki jih je zbi"ala organizacija ZB v letti 1958, izp^jstili pa bomo že prej objavljene. Kakor znano, je prišel ormoški grad po drugi svetovni vojni v sklad splošnega ljudskega pre- moženja. Od tedaj so ga več let upravljale razne državne ustano- ve, ki se za popravila okvar, po- vzročenih od vremenskih nepri- lik, niso posebno zanimale. Okva- re so se najprej pokazale na ostrešju stolpa in sčasoma tudi na ostalih grajskih zgradbah. Streha je zdaj tu, zdaj tam za- čela propuščati vodo in od žlebov je curljala po zidih in delala na njih vedno večjo škodo in raz- poke. Končno bi zidovje začelo razpadati, če se ne bi ljudska oblast še pravočasno za grad zavzela in ga sklenila popraviti. I>a bi se okvare na njem temelji- to f)opravile, je prvotno določila tri milijone dinarjev, potem pa je to vsoto skrčila na en milijon. S tem denarjem so res lani popra- vili, kar se je le dalo: najprej ostrešje na stolpu in na grajskih zgradbah, kjer je bilo najbolj potrebno ter vse žlebe. Delalo je do 10 delavcev meseca novembra in decembra skoraj ves čas. Žal, da jc bilo delo pomanjkljivo, ker baje ni bilo stalnega nadzorstva. Dogajalo se je celo, da so delav- ci, ki se jim je mudilo domov, že kmalu po 14. (2. uri pop.) uri spraševali mimogredoče, koliko je ura. Posledica takšnega dela je, da pravijo ljudje, ki v gradu .stanujejo, da »teče voda skozi streho, kakor prej« ... Da bi se grad temeljito popra- vil, bi bilo potrebno mnogo več denarja, Pred leti so govorili, da bi bilo za to j>otretmo 30 milijo- nov. MUZEJ V DtNOŠICEM 8RADU Pred tremi leti so na dan ob- činskega praznika v Ormožu od- F>rli v gradu muzej. Tri velike sobe v prvem nadstropju so na- polnili z zbirko najznačilnejših najdb, ki so jih pred letom od- krili pri arheoloških izkopava- njih v Ormožu ter z raznimi predmeti iz narodno-osvobodilne borbe. V eni sobi je bila zbirka starega orožja in več sto let sta- ro pohištvo iz grajskih soban. Muzej so si radi ogledovali tujci, k; so prihajali v Ormož kot tu- risti ali po opravkih. Mnogo je bilo tudi takšnih, ki so jih zbirke zanimale iz zgodovinsko-znan- stvenih vidikov. Ormoške zanimivosti gostufejo drugod žal. precej predmetov od teh zbirk danes ni več v Ormožu. Ptujsko muzej.sko društvo je od- peljalo nekaj arheoloških najdb v Ptuj, poh'štvo pa so na njegovo željo spravili na Bori, kjer je še danes. Ostale so samo zbirke iz narodno-osvobodilne borbe. Na žalost se ni nihče našel, ki bi raznašanje muzejskih starin iz Ormoža preprečil. Tudi Turistič- no-olepševa!no društw, ki bi bilo zato najbolj poklicano, ni v tem oziru baje nič ukrenilo. Tako je ustanovitev nnireja v Ormožu, bodisi kot samostojne ustanove ali vsaj kot podružnice Ptujskega muzeja potisnjena zo- pet v nedogled. Se razume, .samo na škodo mesta, ki je s tem zgu- bilo pomembno turistično zani- mi^st in privlačnost. -i- V trgovini več. reda Tržna inšpekcija občine Ptuj je intervenirala lani v 101 raz- nih slučajih go.=;podarskih pre- stopkov,, kaznivih dejanj in pre- stopkov oseb in gospodarskih organizacij, v z\'ezi s katerimi so bile izrečene denarne kazni v višini 2,796.585 dinarjev in 3 meseci zapornih kazni. Poleg tega je bilo izterjanih 1,500.000 dinarjev pri 30 mandatnih kaz- nih. Z^.nievanje cen, poskus mo- nopolizma na trgu s tobačnimi izdelki, verižna trgovina, opu- ščanje evidence v trgovinah z rednim obračunom, priviligira- nje nekaterih kupcev, poslova- nje brez dovoljenja, nepravil- nosti pri inventuri, nepravilno- sti pri odpisovanjih primanj- kljaje\', prodaja blaga na svoj račun in podobno so pojavi, ki jih je zasledila Tržna inšpek- cija pri svojem rednem delu ali pa na stigestije občanov. Ptujska tržna inšpekcija bo letos dol^ila pomoč v osebju, kar ji bo olaj.šalo redno zasle- dovanje poslovanja trgovine v mestu in na pKKleželju in bo tudi lažje preprečevala nepra- vilnosti, ki se še tu in tam po- rajajo. V glavnem pa je ugotovljeno, da je v tr.govdnah vedno manj nepravilnosti, k čeiner dopri- našajo svoj dober delež organi upravljanja trgovin in odbran trgo^^ski kader, ki se vedno bolj zaveda odgovornosti za svoje dfik). KZ Sela sklepa pogodbe s svojimi člairl Na območju kmetijske zadruge S*la pri Pi-uju je .sklenilo 59 čla- nov pogodbe z zadrugo za dobavo 109 pitancev teže 90 do 110 kg (beconov) po dogovorjenih cenah. Največ članov se je pogodbeno obvezalo zrediti po 1.2 in 4 pra- šiče, nekaj članov pa celo po 5 in 3 prašiče. Nekdanja »Bračičeva« goslilna prijeten gostinski lokoi Med gostišča v Ptuju, ki so la- ni in letos uredila in tudi na no- vo opremila svojo gostinske pro- store skupno s kuhinjo in pomož- nimi prostori, spada od 1. jan. t. 1. dalje nedvomno tudi gostil- na »Bračič« v Bezjakovi ul. (zra- ven trgovine »Borovo<(). Gosta preseneti ob vstopu v gostišče prijetnost, ki jo je pri- dobil s pKjpolno obnovo lokal, prejšnja resna skrb sanitarne in- špekcije in samega kolektiva, ki se je sam zavedal, da se v njem gost, domačin ali inozemec, ne more udobno počutiti m se tudi ne more vanj vrniti, če ga je že enkrat obi.skal. Pogled v kuhinjo in pomožne prostore ter v obe sobi za goste s teraco podom ali s parketom, z zavesami na oknih, z oku.sno sli- karijo, sodobnimi lestenci, z no- v,o opremo in lepo pogrnjenimi mizami pusti vtis, da jo bila ob- nova tega lokala nujno potrebna. Sča.soma bo lahko naštelo Turi- stično in olepševalno društvo Ptuj v svoj vodič po Ptuju in okolici še več gostišč, ki bodo lahko sprejela prehodne in stal- ne ptujske goste na južino. kosi- lo in večerjo m jih tako postre- gla, da gostje ne bodo več štedili s pohvalami v korist našega go- stmstva. V kratkem bodo gotovi še sa- nitarni prostori tega gostišča v Bezjakovi ulici. Že sedaj lahko vsestransko zadovoljijo tudi za- htevnega gosta, ki pričakuje od gostišča kvalitetne jestvine in pi- jače, vljudno postrežbo ter udob- nost piofirtorov. Novi krvodajalci Dne 8. januarja 1959 so daro- vali kri iz tovarne »Avtoopre- ma*, »Perutnina«, »Delta« in »Slovenske gorice«. Iz tovarne »Avtooprema«: Habjanič Franc, Mislovič Ja- nez, Zemljak Ivan, Gašparič Jože, Kosec Franc, Tušek Franc, Cagran Franc, Zupanič Ivan, Stranic Alojz, Grabar Franc. Iz »Perutnine«: Lačen Franc, Matjašič Štefka, Grandušek Ro2:a, Svenžek Ljudmila. Iz »Delte«: Ceh Franc. Petek Francka, Lukman Marija, Zaj- šek Katica, Meško Elizabeta. Horvat Ema. Iz »Slovenskih goric«: Kovač Marjan, Hriberšek Marija. Dne 10. januarja 1959 so daro- vali kri iz Tekstilne tov. I*ttij: Rstrnšak Jtrstina. Kovačič Ma- rija, Furman Alojzija, Slana Nežika, Cestnik Katica. Kuhar Neža, Prigl Metod. Majcen Franc. Zavec Srečko, Cestnik Angela, Voglar Jože, Mager Bflzika. fHuiski hotel meti Trste- 0 Jakov o in Mti5arykovo irlico Svet za urbanizem pri ob- činskem ljudskem odboru v Ptuju je odobril lokacijo za .graditev hotela v Ptuju v tri- kotti med Trstenjakovo in Ma- sarvkovo ulico. Pri lokaciji je občinski urba- nistični svet upošte\7al, da bo potekala bodoča tranzitna cesta skozi Ptuj po Masarvkovi ulici mimo postaje čez železnico v Pogoznici in da bodo v bližini hotela priključili na novo tran- zitno cesto 7. Ormoške ceste ter z Masarykove in Lackove ulice. Z graditvijo hotela bo ptujska občina predvidoma začela že letos, tako da bi ta nova zgrad- ba že vprihodnjem letu služila svojemu namenu. Preprečen požar v Ptuju Zavijanje sirene v Ptuju je v/budilo splošno povpraševanje med ljudmi, ki so prišli s pode- želja v torek na živ;nski sejem, kje je izbruhnil požar. Končno je marsikomu odleglo, ko je zvedel, da je prišlo v Ptuju v prostorih nekdanje gostilne Glogovčan le do manjšega požara, ki je bil hitro zadušen. V torek, 20. t. m., je močno pihal južnjak in bi katerikoli požar v mestu ali na podeželju težko pogasili, zato so si tudi v mestu ljudje oddahnili, ko se je hitro razvedelo, da je s hitrim pogašenjem začetka požara bila preprečena tudi vsaka večja ško- da. Primerna skladišča za trgovska podjetja Na seji delavskega sveta znat- no povečanega Trgovskega p)od- jetja »IZBIRA« v Ptuju, 17. jan t. i., so obravnavali med dr-igirr. vprašanje, kako bi pri&el Ptuj sčasoma ob sodelovanju vseh ptuj.skih trgovskih podjetij do primernih sodobnejših skladišč za živila in drugo blago. Sedaj raz- položljiva ponKJŽna skladišča zda- leč ne odgovarjajo sodobnim po- trebam in predpisom za skladi- ščenje živii in drugega blaga, po- leg tega pa so ta skladišča raz- tresena po celem mestu. Delavski svet jo sprejel pri- pKjročilo predsednika občine tov. .Tanka Vogrinca, ki se je udeležil njegovega zasedanja, da bi se vsa trgovska podjetja v Ptuju pome- nila o skupnem načrtu za zgra- ditev primernih .skladišč v Ptuju, da se ne bi tega vprašanja lote- valo vsako podjetje zase in po svojem načrtu, kar ni v skladu s skupnimi potrebami in z racional- nim izkoriščanjem investicijskih sredstev. Delavski svet je tudi poudaril, naj bi se vsi uslužbenci »Izbire«, zlasti tisti v poslovalnicah na po- deželju, ki jih je podjetje »Izbi- ra« prevzelo od kmetijskih za- drug, z zalaganjem vsega potreb- nega blaga in z odnosom do nek- danjih strank trgovine KZ izka- zali kot uslužbenci takega trgov- skega podjetja, ki res vlaga vse svoje moči in skrb za to, da bi č;mbolje služilo potrošnikom ne glede na to. ali ti živijo v mestu al: na podeželju. Po planu podjetja »Izbira« bo to podjetje v svojcih poslovalni- cah v mestu in ns podeželju do- seglo tekom leta 1959 najmanj ."^70 milijonov dinarjev prometa Delav.ski svet je ta plan soreje! in 5k'enil. da se bo za njegovo izvedbo tudi boril. VJ Združenje šoferjev Združenje šoferjev in avtome- hanikov v Ptuju namerava imeti v februarja t. 1. v Ptuju tečaj, ki bo pripomogel tečajnikom do šo- ferskih in mehaničarskih kvali- fikacij in visokih kvllifikacj. Računajo, da bode tozadevno prizadevanja združenja in željo članstva po dosegi kvalifikacij podprla tudi podjetja, ki še imajo v službi .šoferje brez primernih kvalifikacij. Graditev PTT poslopja v Ptuju Direkcija PTT v Ljubljani je že zaprosila Občinski ljudski odbor v Ptuju, da bi določili lokacijo za zgraditev novega PTT poslop- ja v Ptuju, da bi lahko pripravilai vso potrebno dokumentacijo, na- črte in sredstva za to novograd- njo, ki je Ptuju že več kot f>o- trebna. Po dosedanjih razgovorih o no-' vi PTT zgradbi prevladuje v Ptu- ju mnenje, da bo PTT zgradba stala v sredini Ptuja, nedaleč od sedanje zgradbe, kjer je poštno podjetje, saj .so vsi telefonsko- telegrafski kablovodi osredotoče- ni na ta mestni center. Ptujska občina sedaj zbira po-' datke od vseh podjetij in zavo- dov, ki namerava.jo v letošnjem in prihodnjem letu v Ptuju gra- diti poslovne In stanovajske zgradbe, nakar bo Občinski ljud- ski odbor Ptuj odredil potrebna stavbišča. V novi PTT zgradbi bo monti- rana telefonska centrala, k je EHuju in njegovemu poslovnenui življenju že nujno p>otrebna. ker je grlo sedanje telefonske cen- trale preozko, da bi zmoglo isto- časno izpolniti žel.i« vseh naroč- nikov. PTUJ, 23. J.\NUARJA 1959 Cilj in pota zdravstva (Nadaljevanje) F^goj za dobro sode4o- va.TJ2, za praivitoo izrafoljanje viv^ razipcJožljiviti mccaioiati na vseh. poldročISh je čimbat3»a se- znanje5K)st a probJemi zdravstva, Bežen;,.pregl^ poti javne zdrav- stvene službe v ptujs'lci občini od osvoboditve sem nam dajo tole sliko: Leta 1945 je poslovala ena ordinacija s čažcalnico v Prešer- novi ulici, poleg pa ena s<*a za socialno zavarovanje. V jeseni istega leta se je zdravstvo pre- selilo v bivšo Cučkovo hišo, Zrinj-sko-Frankopanska 1, in ime- lo na razpolago polovico pritlič- ja za ordinacijo, čakalnico in šolski dispanzer. V drugi polovi- ci pritličja se je nahajala zobna ambulanta. Leta 1950 je s 1. ma- jem začel poslovati Zdravstveni dom tudi v I. nadstropju. Tako se je postopoma širil, dcdder ni v 1958i. letu javna zdravstvena služba zasedla vse ITI. nadstropje. Novo razširjeni in opr^nljeni prostori so biH tudi polno izrab- ljeni Nimamo podatkov o frek- venci prejšnjih let, toda številke iz leta 1957 in 1958 so dovolj zgovorne, da bi se jih splačalo objaviti. Ob naštevanju številč- nih podatkov dobimo istočasno pregled enot, ki poslujejo danes v okviru zdravstvenega doma, se- veda ne da bi se spuščali v ka- Icršnokoli podrobnejšo analizo nji- hcivega dela. Prevenfivci v preventivni službi dela 6 enot. Protituberkulozni dispanzer. ki je irvršn v 1957. letu 9320 pregledov in v 1956. letu 14.715 pregledov. Patronažnih obiskov na domu tuberkuloznih bolnikov je bilo 1957. leta 353 s 1574 prevo- ženimi km, v 1958. letu p>a 813 obiskov z 2817 prevoženimi km. .šolski dispanzer je izvršil v svo- ji ambulanti 1957. leta 2292 pre- gledov bolnih šolskih otrok in 1064 sistematskih pregledov, v letu 1958 pa 4768 bolnih otrok in 1468 sistematskih pregledov. Otroški dispanzer je imel v pro- storih ptujske ordinacije 5470 pregledov in 1140 pregledov v te- renskih posvetovalnicah leta 1957, a v letu 1958 12.803 pre- glede v Ptuju in 5598 pregledanih otrok na terenu. V ženskem di- spanzerju je bilo v letu 1958 prtKjledamh 2626 žena pred {>o- rodom in po porodu. Antivenerič- ni dispanzer je imel 1957. leta 2472 pregledov in leta 1958 1562 pregledov. To je edina enota, ki izkazuje padec pregledov, kar pomeni uspeh njenega delovanja. Na področju preventive deluje še Higienska postaja, vendar števil- ke cepljenih otrok v letu 1938 ni mogoče primerjati s prejšnjimi leti, ker je poslovala do 1. janu- arja 1958 v okviru okraja. K&rativa v kurativnem delu s-o splo.šne ambulante izvršile v 1957. letu 36.072 pregledov bolnikov, v 1958. letu pa 41.520. Specialistične am- bulante, ki jih je bilo v teku le- ta 1958 vedno več in poslujejo sedaj internistična ginekološka, otroška, očesna, tišesna in neuro- loška, imajo v 1958. letu 11.807 pregledov v primerjavi s 4840 iz leta 1957. Zobna ambulanta je izvršila v lanskem letu 17.845 storitev, v 1957. letu pa 15.562. Pomožne enote so nKJrale svoj delokrog razširiti v sorazmerju z ostalimi delovnimi enotami. Tako je la- boratorij imel v letu 1957 16.742 preiskav, medtem ko je leto 1958 zahtevajo 33.658 preiskav. Rentgenski oddelek s 1.302 prei- skavami v letu 1957 jih izkazuje v 1958. letu 4050. Rentgenskih slik je bilo napravljenih v letu 1957 887, leta 1958 pa 1.374. Ob- sevanje je bilo na fizioterapiji v letu 1957 4067-krat, v letu 1958 pa 514S-krat. Zdi se nam, da te številke do- volj potrjujejo trditve iz prvega članka in da tudi tak grob okvi- ren pregled dela zdravstva na na- šem majhnem področju lahko služi kot dokaz neverjetno na- glega porasta storilnosti zdrav- stva in kot pojasnilo in odgovor na vse pripombe v zvezi s še ve- dno obstoječimi pomanjkljivost- mi. Potrebe namreč rastejo hi- treje, kot ji more slediti prira- stek strokovnega kadra in funk- cionalno usposabljanje prostorov. Denarnega efekta takega razvo- ja in bremena, ki ga s tem v z\'e- zi nosimo vsi, na tem mestu ni- ti ne obra^avamo, vendar je nu- jen zaključek, da moramo iskati čim izdatnejših preventivnih pK>- ti — o tem pa prihodnjič. Zdraostveni dom v Ptuju v Zrinj sko-Frankopanski ulici fifensli sindikalna grupa ? Pliii Sifi«tlkci1n£] šola m vafence oblačilne stroke SlndTtalna podružnica »kroja- čev in šivilj« Ptuj, jc v počasti- tev 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije ustanovila v nedeljo, iO. januarja, vajensko sindikalna grupo na vajenski šoli iz vrst učencev in učenk kr'oja,ške in šiviljske stroke. Ob tej sveča- nosti na vajenski šoli jo bilo v članstvo Zveze sindikatov Jugo- slavije sprejetih 18 mladincev in mladink, katerim jo razdelil prve članske knjižice predgodnik sin- dikata krojačev in šivilj tov. Fe- liks Bagar. Svečanosti sta pri- sostvovala tudi upravitelj šole tov. Jože Stropnik in ta.jnik ob- činskega sindikalnega sveta to- variš Zupančič, ki je zelo zani- mivo predaval o nastanku in raz- voju sindikatov v zgodovini de- lavskega niljan.is ''i o vlogi, ki jo imajo naši sindikati v našem družbenem življenju. Vajenska sindikalna grupa bo štela 34 članov. Iz svo.jih \Tst si je izvolila petčlanski pododbor, ki bo vodil delo vajencev oblačil- ne stroke na .šoli v okviru sindi- kalne podružnice. Člani grupo imajo zelo pester program dela, ki vsebuje več izletov v razne kraje naše lepe Slovenije. Pri- pravili bodo program za prosla- vo 40. obletnice KPJ, posebno skrb bodo posvetili svoji stro- kovni izobrazbi. Izvršni odbor ima v svo.jem programu izdelavo učnega načrta za praktično vzgo- jo vajeniške mladine oblačilne stroke, da hi bil v okviru stro- kovnih krožkov grupe tudi prak- tični pouk, kar bi pripomoglo k dvigu strokovne sposobnosti. Izvršni odbor podružnice bo nudil vso pomoč pododboru sin- dikalne grupe in pomagal reše- vati vse probleme va.ieniškega življenja. Člani sindikalne grupe so v celoti osvojili program dela podružnice kot svoj program. Ce- lotni pododbor bo prisostvoval se,jam izvršnega odbora podruž- nice, predsednik pododbora pa bo postal član izvršnega odbora. Upravitelj šole tov. Jože Strop- nik je obljubil s strani šole vso pomoč in zaželel obilo uspehov. Po svečanosti so člani sindi- kalne grupe s svojimi gosti odšli na grad, ki>r <:o si ogledali zani- mivosti muzeja. B. F. MATJAŠEC TEREZIJA: TOŽBA PTICE PEVKE • IN GOLOBA SAMCA Na tratah sem pela, sem biia vesela, ko sonce sijalo je v veje dreves. Po drevju s:kakljaila, vse črve pobrala tmičila tudi poslednji mrčes. Zdaj za vse to ne iščem plačila, zletela sem le po drobtine v smeti, po dvori.šču skakljala, a nisem znala, da tam za vogalom puška preži. Ko krije zdaj zemljo snežena odeja, ko mraz povsod v pritiska hudo, v nebo se oziram, v snegu umiram, ker je zlomljena moja perut. O, ti nehvaležni človek, krut, ki v topli sobi pr; peč: sediš, bodi usmiljen, živet: me pusti, če že drobtine pobrat' ne pustiš! Da ti potožim, draga sin čka, saj tudi jaz sem revež pobit; imel sem žen-čko, krasno golobičko, prišel jo je krutež na dom ustrelit. Poiskal sem si drugo v tipanju, nadi, da ta prijszno gnezdo mi zgradi, nekega lepe^^a .sončnega dneva pa mi zlobnež še to ustreli. Pred hišo samevam uibog; golotoček, žalosten ves, obupan in strt. ne vem. kako dolgo bom sam pri življenju, še vedno kraljuje v ofkohci smrt. IZKOmšČANJE HVALEŽNOSTI? (IZ PTUJ»LE BOLMSNBCE) Sedel sem v čakaimci otnofiioe- ga oddelka, da hi se z adravm- kom p»anve*vil o zdravju svojega otroka. Cfe meni je sedela žena s ponošeno obleko, sl^o obutvii- jo, z zaskrbljenim obrazom. Ni- sva govoričila, dokler na potegnite iz zeipa deaiarmice, izvlekla iz nje tisočeka in me zaprosaJa: »Ali imate za menjat?« Naštel sem ji po njeni žeiji pet stotakov in pet- stotak. Zena me je vprašala za svet: ))Dati miskm 7xiravn{k<»n F>o 500 dinarjev v zahvalo, kor .so zdraivili otroka in .se trudili zanj, za sestre bolničarke pa bo morda dovx>lj po 100 dinarjev. Veste, nisem premožna, ker mož zasluži le 12.000 dinarjev, .pa odplaču- jeva še do'g.« Nisem utegnil od- govoriti drugo, kakor da ji sve- tujem, naj ne da ničesar razen tople zahva-le, ker so v sobo pri- šle tri žene, obenem pa so se odprla vrata ordinacije m so me poklicali. Hvaležne preproste žene nisem več vddel, zato ne vem, kaj se je zjgodik) s pnitpravljenim de- narjem. Ali so zalegle moje be- sede ali pa je zmagalo njeno hvaležno srce in je denar odda- la. Kolikor poznam osebje na otroškem oddelku, sem prepri-- čian, da denarja te siromašne žene niso sipnejeli ne zdravniki ne bolničarke iin ne strežnice. Naj bi ta denar s-Iužil obrokti, da bi nni na ipoti k okrevan.]« pomagala izdatnejša hrana! Na'j bo naša hvaležnost povezana s jJremJsilekom, ali bo morda ne- premišljeno dejanje škodovalo ti- stem«, ki mu je najbolj potrebna pomoč, ali kori.stilo zdravnikom, ki .jjm nudiijo redni prejemki do- volj udotano življenje brez pomoči siroma-šnih. Op. Teieviilla tudi na Selnh Iz leta v leto se KZ Sela bolj uveljavlja na svojem območju z vedno boljšim gospodarjenjem in skrbjo za izboljšanje kmetijske proizvodnje. Na zadnjem zadružnem občnem zboru so med drugim celo slenili, da bo KZ ob pomoči zadružnikov nabavila za zadružno dvorano telev-izijski sprejemnik, okrog ka- terega se bodo v dolgočasnih zim- skih m ob deževnih dnevih in ve- čerih zbirali vaščani, gledali te- levizijske oddaje in se po teh ali pa pred temi pomenili o marsi- katerem lastnem skupnem gospo- darskem vprašanju. Na zasedanju zadružnega sveta in upravnega odbora K Z so brez težav sprejeli letošnji plan setve hibridne koruze in italijanske pšenice, manj pa .so bili navdu- šeni za setev sladkorne pese, s katero še nimajo izkušenj in .so- dijo, da se bo ta kultura poča- sneje uveljavila na tem področju kot drugje. Nov! naročniki »'Ptujskega tednika« Kmetijska zadruga, Polenšak; Franc KMnc, Za vrč; Jožef Kranjc, Zg. Kimgota; Barbara Kramber- ger. Trnovska vas; Alojz Pečuh, Tomaž pri Ormožu; Zofija Vido- vič, Majšperk; Franc Dbemjak. Juršinci; Anton Veselic, Zg. Pri- stava; Zofi.ja Šterbal, Moškanjci; Jakob Viher, Ivanjkovci; Jože Sm*goc, Zg. Le.skovse; Simon Bel- šak, Zg. Leskovec; Jože Šoštarič. Polenšek; Jože Hronok, L.jtiblja- na; Helena Krsmberger, Dester- nik; Anton Kožar, Polenšak; Ma- tevž Lah, Pragersko. ^ CQ de YU3DIK Klic vsem, h\ žele vzpostaviti radio vezo s Ptujem v nedeljo, 11. januarja so imeli letni občni zbor ptujski radio- amaterji, ki so se ga razen čla- nov kluba udeležili ttKii predstav- niki ljudske tehnike. Zbor je analiziral dek) kluba v preteklem letu, kritično prika- zal njegove uspehe, kakor tudi neu.spehe in sprejel smernice za nadaljnje delo. Največja aktivnost kluba se je odražala v njegovi »Primopredaj- ni sekciji«. Ta sekcija je do se- daj tvorila jedro kluba, saj v njej akti\Tio sodeluje 17 tovarišev in to predvsem tistih, ki izpoix>lnju- jejo svoje znanje, ki so ga kot radio-telegrafisti pridobili v JLA. Po sporazumu med JLA in Zve- zo radioamaterjev Jugoslavije je vo.jni obveznik, ki se vključi v radio klub in aktivno sodeluje v njegovi »Primo-predajni sekciji«, pod pogojem, da vzpostavi letno najmanj 80 radio-rvez kot radio- amater operator, oproščen voja- ških vaj za dobo 8 let in tudi radio klub dobi zanj določeno na- grado. Seveda je novo vključene ope- ratorje, predno so sposobni za samostojno delo, potrebno teme- ljito pripraviti, ker tu ne zado- šča samo znanje Morzejeve abe- cede, to je obvladanje sprejema in oddaje, temveč se zahteva tu- di širše poznavan,ie predpisov o vzpostavi j an.iu državnih in izv^ državnih radio-z\'ez, To je po- polnoma razumljivo, če izhajamo s .stali.šča, da so vse »Primo-pre- dajne sekcije«, kakor tudi posa- mezni operatorji z osebnim klic- nim znakom registrirani v jugo- slovanskem in v mednarodnem seznanru radio-amaterjev. Delo operatorjev na oddajniku se ne sliši samo v okvii-u Jugoslavije, temveč tudi izven naše države in ob dobrih atmosferskih pogojih tudi po celem svetu. Zato se za- hteva, da je operater dobro pri- pravljen predno začne s samo- stojnim delom, ker se sicer lah- ko zgodi, da operator, ki ni vešč v delu na oddajniku, kvari ugled samemu sebi, klubu, kakor tudi celokupni organizaciji radio-ama- terjev .Tugoslavije. Naši amaterji operatorji pa ne ostajajo samo pri tem, da izpol- nijo obvezo napram JLA, temveč ,io že zaradi samega športa več- krat presežejo in to predvsem zaradi tega, ker iščejo zveze z vsemi državami sveta. Pri tem tekmujejo med seboj pri postav- ljanju tako im«iovanih DX-QSO (z\'eze na razdalje iznad 3000 km). Pri tem so naši operatorji v preteklem letu dosegli zelo lepe uspehe, saj so prejeli več med- narodn h diplom, kakor so: WAC- Worked ali continenLs (imeli ra- dio-zvezo s vsemi kontinenti sveta), WAYUR- imeti po 10 zvez z vsemi jugoslovanskimi republi- kami. Ravno tako je naša »Primo- predajna sekcija« ob lanskem tekmovanju za KUP-Saveza ra- dio-amatera Jugoslavije dosegla izmed ca. 300 primo-predajnih sekcij, ki so se udeležile tekmo- vanja 10-to mesto, za kar smo prejeli tozadevno diplomo. Naš najbolj agilen in po vsem svetu dobro poznani radto-amater YU3Ml-tov Poljanšek Alojz je do- segel rekordni uspeh pri vzpo- stavljanju zvez, saj je osvojil po- goje za najvišjo mednarodno di- pk«T>o DXCC, za katero se zsrflt©- va vzpostavitev zveze z 100 drža- vami. Vse te zveze naorajo biti pismeno potrjene s tako inieno- vanimi OSLL-kartami, katere iz- menjujejo amaterji med seboj po vsaki \'zpostavljeni radio-rvezi. V tekočem letu imamo nameo razširiti »E*rimo-predajno« s^cci- jo in to predvs^ z vojnimi ob- vezniki, ki se še do sedaj iz raz- ličnih v2Tokov niso vključili v naš klub. V zvezi s tem je bil na obč- nem zboru sprejet sklep, da se organizira poseben tečaj za ope- raterje pripravnike. Zaradi tega pozivamo srse radio-telegrafiste obveznike (v poštev pridejo bor- ci, podoficirji in oficirji), da se čim prej prijavijo upravi kluba, k: .jm bo dala v ta namen vsa po- trebna pojasnila. Iz same razprave na zboru je bilo razvidno, da radio-ki«b pri svojem delu ni zajel tiste širine in masovnosti, kot bi bilo zaže- Ijeno. Glavna ovira pri tem je la. da klub še do danes ne razpo- laga s primernim prostorom za razne tečaje, kakor tudi pomanj- kanje predavateljev z višjim zna- njem radio-tehnike. Sklenjeno je bilo. da se delo kluba v tekočem letu kljub omenjenim težavam poživi in se prične delati tudi z našimi najmlajšimi. F. K Iz Avstralije prejeta kartica, potrdilo vzpostaljene radio zveze MESTNI KINO PTUJ predvaja od 25. do 25, januar- ja t. 1. ameriški barvni film »GOSPODAR BALLANTREA« in od 27. do 29. januarja t. 1. ameriški barvni film »PREKI- NJENE MELODIJE«. KINO MURETINCI predvaja 25. jnnuarja t. 1. me- hiški film »UMIRAM SREČNA«. iadilsiii pregrara NEDELJA, 25. JANUARJA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji !>o^drav — vmes oh 6.05—6.10 Poročila, vremeiiGka napoved in dnevni koled.ir. 7.00 N^apoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7,35 Dunajski valčki. 8.00 M'«dinska radijska icra — G. Mor- ciaek: Suzanka in pov{>dnia]ii (vonmi- tcv). 8.40 Jacqucs Ibert: 10 pravljic z» klavir (Izvaja pianistka Zlata Feler). 9.00 Zabavna matineja. 10.00 Se poomi- te, tovariši . . . Ivan Koltalj-Imie: V orjranizacijt Sever — 11 10.30 ,,L«i«Be rože na oknih" fnarodne in umetne o zimi). 10.55 Lepe melodije. 11.30 Reorges Enescu: Suita v D-durn ,.Kmeč- ka" (Simfonični orkester romunskega r.idi3 dirigira Konstantin Silvestri). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I. 13. Napoved lasa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13 15 Zabvna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 >'aši pos!'j5^1ci čestitajo in pozdravlja- jo — 11. 15 Napoved časa poročila ia vremenska nspoved. 15.10 Reklame. 15.25 Koncert lahke c;las*e 16.00 S š'3feto po jnsoslaviji: lemanski marš- 1'eist!em T*t- mv 23.00 Poročila in nreulet! trsta. 23.10 V. A. Mozart: Koircert za taefft 'n »fkester v B-dum (Fagotist KtJdolf Klepaf in orkester Morarteuma v Sa;li- buTgn. dirigent Enrst Marzendorfer). 23.30 Sestanek s Caterino Va'«te. 23.45 T.ahVo n-nč vam ^"'i Ta<-v=? Glp^sofl <: svojim At1ti-->»rr.-' "'4 00 a^dOJa pO«- čila ic zaključek odo- rabljali navigacijski sistem, ki deluje s pomočjo vztrajnasti. Po vsej verjetnosti uporabljajo ta sistem pri krmarjenju izstrelkov, posluževali pa sta se ga tudi obe ameriški jedrski podmornici Nautilus :n Skate, ki sta pluli t>od led.enimi ploščami na sever- nem tečaju. Najvažnejši del tega navigaci,iskega sistema je vrsta vTtavk, Pri tem se ladji sploh ni treba oslanjati na kompas ter na radarske in astronomske meritve. Po Den-.sovih besedah bi bil po- treben za to. da bi spravili tako lad.io iz pristanišča, le en pilot in še nekaj ljudi. Ti bi se potem izkrcali, ladja pa bi se napotila naravnost proti Britaniji. Ko bi prišla v bližino britansko obale, bi splula na površje, nanjo pa hi se vkrcali britan.ski piloti in nji- hovi spremljevalci in jo pripe- ljali v pri.stan;šče. Obvrnitvib.se postopek ponovil. .Takšna plovba bi bila zelo primerna za ladje na jedrski ponon. ker se ljudem ne bi bilo treba izDostavljati nevar- nosti zaradi poškodb, k: jih po- vzročajo jedrska sevanja. Raziskovanje Med Kitajsko m Korejskim polotokom se razhva Rumeno morje. Barva ga Hoangho, Ru- mena reka, drugi najdaljši ktaj- ski veletok. Morje je bogato z ribami. Z ribolovom se ob nje- govi obali ukvarja osem m!li.io- nov ljudi in sto tisoč ribiških čobaov. Da bi ulov tako po ka- kovosti kot po številu lahko še zvišali, so sovjetski in severno- korejski strokovnjaki pričel; zdaj z obsežnim raziskovanjem tamcš- njih slanih voda. S štabom ribi- ških strokovnjakov sodeluje 49 tehnikov m biologov. ^-^-^-»fc."»k^^ifc-^.^*.^««^ AvtoHCJtlčnci vr(imenska pfist'ti|?i za Antarktiko Blizu Melbourna v Avstraliji so za poskušnjo postavili a\d:oma- tično vremensko postajo. Izdela- li so jo francx>ski znanstveniki in J9 namenjena za Antarktiko, od koder bo skozi 18 m.esecev vsa- ko uro pošiljala poročila o zrač- ni vlagi, oblačnosti, smeri in hi- trosti vetra. Segala bo 120 km da- leč. Japonsko otočje so začeli ogrožati — polzi. Gre za poseb- no vrsto tako imenovanega afri- škega polža, ki se izredno hitro množi. Ob tem pa je tako požre- šen, da požre in uniči vse, kar je zelenega. Primerjajo ga s ko- bilicami m proti njemu ni doslej znano nobeno učinkovito sred- stvo. Biigsi film Kot poroča,jo, je neki švicar- ski strokovnjak patentiral nov izum na področju film'feke tehni- ke. Gre za napravo, ki ob pred- vajanju filma proizvaja sceni na platnu ustrezen vonj- Tako gle- dalci film gledajo, poslušajo in duha jo. Svojemu izumu je dal izumitelj ime »scentavision«. Pr- vi tak film so neda-mo predva- jali in se je baje dobro obnesel. Pri izbiri blaga, po.=.ebno barvnega je treba ugotoviti glavno barvo v vzorcu, ki se dobro ujema z barvo las m obraza, katerega naj tudi poživlja in oplemeniti. Zraven tega moramo upoštevati postavo in sta- rost, ter vedeti v kak?ne namene se bo ta obleka uporabljala, kot delovna, promenadna, večerna ali za potovanje. Za večerne obleke si oglpjmo blago tudi pri večerni luči. Pri um.etni svetlobi rumena in njej sorodne barve: oranžne, peščene in svetlorjave izstopajo vidno oživljajoče, medtem, ko so modre barve vseh odtenkov omir- jevalne in postanejo temnejše. Tudi razni načini razsvetljave različno učinkujejo na spreminja- nje posameznih barv Bela oblačila in splošne tkanine svetlejših barv naredijo postavo močnejšo, zaradi tega ne priporo- čamo močnejšim postavam tkanin svetlej-sih barv. Tudi karirans tka- nine, posebno take z večjimi kvad- rati in z velikimi vzorci niso za močne in male postave. Bela barva povzdiguje rožnata lica plavolask in rjavolask, med- tem, ko bleda lica napravi še bolj brezbarvna. Bela barva se je v današnjem času tako uveljavila, da je ne uporabljajo samo mlade žene in dekleta za poletne in plesne oble- ke, temveč jo rade uporabijo sta- re.iše žene za svoja obiačiia. Tudi pri moških so letne obleke iz la- nenega platna, bureta in drugih svetlih tkanin zelo priljubljene. Bela barva namreč ne vpija sonč- nih žarkov v toliki meri, kot tcmnejie barve, zaradi tega so be- le tkanine hladnejše, V raznih po- klicih in športih so bela oblačila tradicionalna. Oranžna barva vzbuja pozor- nost, bije v oči in se tako teže uporablja za vrhnja oblačila. Belo lice dela modrikasto, rumenkasta polt se prikaže ob oranžni barvi zelenkasto. Zelena barva je za oči najprijet- nejša. Vpliva pomirljivo in prista- ja osebam rožnatih lic. Tudi modra barva je ugodna za oči, učinkuje umirjevalno in se pri različni svetlobi spreminja. Rdeča barva je najizrazitejša v kombinaciji barv. Ob sestavi z rumeno barvo se ton še požh^i, z modro barvo pa upada. Rdeča bar- va izredno dobro učinkuje pri hle- doiičnih, črno in rjavolaskah. Črne obleke nosimo bolj rsdko, razen v izrednih okoliščinah aii v poklicih kjer je črna obleka služ- bena. Črna barva dobro pristaja osebam živahnega obraza, za bie- dolične pa je dobro, da to pomanj- kljivost izravnajo s kakim okras- kom svetlejših barv, posebno bele Temni lasje in bledo lice tvori nasprotje, zato naj bodo obiačiia takih oseb živahnejših barv. Rdečeličnim niso prikladne ze- lene barve, ker rdečo barvo še bolj povzdigujejo. Rdečelaskam pa dobro pristajajo svetlomodre, be- le in črne barve. Starejši ljudje s sivimi ali belimi lasmi se oblačijo v temnejše tople barve. Temnoze- lene, sive, črne in vijoličaste bar- ve jim pristajajo najlepše. K moškim črtastim oblekam se črtasta kravata in srajca ne poda dobro. Lepo pa pristajajo eno- barvne srajce in pikčaste kravate. Pri enobarvnih oblekah nosimo vzorčaste srajce in enobarvne kravate ali enobarvne srajce s čr- tasto kravato. To so nekatere smernice in predlogi našim bralcem, in bral- kam, ki jim naj bodo v pomoč pri izbiri tkanin in barv, težko pa je določiti nekaj trajnega, ker so okusi različni, pa tudi kraji, obi- čaji in nenehna sp''pm^'mba mode zahteva svoje. F B ži¥lfe!i|® pričanja s 60 leti Velja predvsem ti.stim. ki se jim je srečanje z .Abrahamom, že odmaknilo, napisano pa je tudi za druge, ki bodo to dočakali. Postarali ste se ah se boste, ustvarili pa si niste ali s; dotlej n^ boste še nobenega slovesa- Tolažite se z ugotovitvami raz- iskovanja življenjepisov štiri sto sla^mih mož. izmed katerih je vsak kot državnik, slikar, pesnik, psatelj aii vojak ob svojem času zavzem,al vidno mesto. Svoje naj- bcljšs uspehe je doseglo 35 '^o teh mož v .starosti med 60. in 70. le- tom. 25 '/<^ m.ed 70. in 80. in 8 po prekoračenju 80. leta. Z drugimi besedami: šestmšestde- set od.stotkov velikih storitev človeštva so izvršili možje, stari nad šestdeset let. Ste zdaj zado- voljni? služba Dežurstvo zdravnikov splošne pral-cse: 23. 1. glavni dežurni dr. Franc Rakuš, pomožn: dežurni dr. Nada Pavličev. 24. I. glavni dež. dr. Ivo Med- ved, pomožn, dež. dr. Ladislav 25. 1. glavni dež. dr. Ivo Med- ved, pcm. dež. dr. Ladislav Pire. 26. I. gilaivni dež. dr. Nada Pav- ličev, pom. dež. dr. Fran Brumen. 27. I. gIa\Tii dež. dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved. 28. I. glavni dež. dr. Milan Car- I;, pom. dež. dr. Franc Rakuš. 29. I. glavni dež. dr. Ivo Med- ved, pom. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna amtnjlanta Juršinci pasluje vssko sredo od 14. ure dalje; pomožna ambulanta Pod- lehnrk posluje vsak ponedeljek in petek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 27. I. v Polenšaku; 29. I. v Mar- kovcch od 13.30 dalje in 50. I. v Ptuju od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov: 23. I. dr. Ateksaiider Poznik; 24. I. dr. Ljuba Neitdauer; 25. I. dr. Ljuba Neudauer; 26. I. dr. Ljuba Neudauer; 27. I. dr. Ale- ksander Poznik; 28. I. dr. Lju- ban Cenčič; 29. I. dr. Aleksander Poznik. Vse informacije daje in naro- čila hišnih obiskov s,prejema de- žurni center Zdravstvenega doma v Ptuju, števi'ka telefona 70 m 80. — Hišne obiske naročajte v dopoldp-nskih urah. Uprava ZD Ptuj mwsmo Obveiičamo vče člane in ostale interesente, da smo uvedli dežur- no službo in to vsak četrtek od 17. do 18. ure v prostorih kluba Ptuj. Prešernova 16, Vse prijave za tečaje, kakor tudi vsa naročila pri RK, se bodo sprr^i^^m^/a v navedenem času. Unravni odbor Obveščamo vse čiane .Avto- moro drašt\'a Ptuj, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, dn2 25. januarja, ob 8. uri v Mest- nem kinu Ptuj in ne v dvorani komt-j3, kot je bilo č'anstvo pi- 5 x:> obveščeno. Za člane ude- ležba obvezna, prijatelji avto- mctoriznis vljudno vabljeni. AMD PTU.T Službe TRfrOVSKECA POMOČNIKA takoj sprejme trgovina »BOROVO«, poslovalnica Ptuj, Bezjakova ulica. Pogoji: V poštev pride kandidat, prost vojaščine s 5 leti prakse v trgovski stroki. Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravdniku. Ponudbe poslati na naslov: Tr- govina »Borovoc< Ptuj. HI50 Z GOSPODARSKIM POSLOP- JEM in 1 ha 80 a zemlje v Sve- tincih prodam. Vprašajte: Ma- rija Lešnik, Svetnci 18, De- stemik. ELEKTRIČNT VAUCNE ŽRMUE prodam. Skorba 48. KUHINJSKO KREDENCO, m.oder- no, dobro ohranjeno, predam. Naslov v upravi lista. MSfJko v kockah Neka nizozemska tovarna bo začela proizvajati mleko v koc- kah, ki bodo topljive v topli vo- di. Tako bo lahko vsak gost v ka- vami naročil poleg kave še koc- ko sladkorja in kocko mleka. Obenem pa bo tako konservira- no mleko tudi bolj primerno za prevo?, ker bo zahtevalo manj embalaže. Na podlagi 3. čl. 3. toč., 29. čl. 3. toč. ter 40. in 49 člena zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list FLRJ št. 23/56) in 201. člena za- kona o splošnem upravnem po- .stopku (Uradni list FLRJ štev. 52,'o6), občinski sanitarni inšpek- torat Ptuj izdaja naslednjo ©SlOčBO 1. Na območju mesta Ptuja in n3.]blizje okolice se mora izvršiti splošna deratizacija stanovanj- skih, gospodarskih in komunalnih objektov, kjer koli se ugotovi prisotnost odn. verjetnost in možnost zadrževanja golazni, t. j. miši in podgan. 2. Deratizacijska akcija se mo- ra opraviti od 1 do 15 febr. 1959, leta. 3. Deratizacijo bo izvršil zavod za deratizacijo v Mariboru, ki garantira za brezhibno in stro- kovno izvedbo akcije. 4. Ekipi je treba omogočiti dostop v vse prostore in jo pri delu ne sme nihče ovirati. 5. Privatniki, gospodarske or- ganizacije, zavodi m vsi prizadeti morajo .strogo upoštevati navo- dila, ki jih bo dajala ekipa ome- njenega zavoda. 6. Stroške deratizacije nosi.jo uprava stanovanjske skupno.sti za hišne svete, mestna komunalna ustanova za komunalne objekte, gospodarske organizacije in pri- vatni koristniki sami za svoje objekte. 7. Deratizacija so bo izvajala pod nadzorstvom organa ObSI Ptuj. Morebitna pritožba nima odločilne moči. Odločba je izdana uradno in js '"akse prosta. OBRAZLOŽITEV Znano je, da na področ.ju me- sta Ptuja in okolice že dalj časa ni bila izvedena temeljita in učinkovita deratizacijska akcija in da so se zaradi tega razmno- žile i>odgane in miši, ki nc po- vzročajo samo gospodarske ško- de, temveč ogrožajo tudi zdrav- stveno -v^arnost prebivalstva. Ne obstaja samo teoretična možnost, temveč je tudi praktično dokaza- no na številnih primerih, da so omenjeni glodalci nevarni prena- šale! raznih nalezljivih bolezni. Z njihovimi ekskrementi se lahko okužijo tudi vodnjaki in drugi vodni viri. tako da se tudi na ta način lahko širijo nalezljive bo- lezni. Da onemogoči nadaljnje povzro- čanje velike gospodarske škode, zlasti pa da prepreči nenaden iz- bruh kake epidemije nalezljivih nolezni. je ObSI v Ptuju odločil na podlagi splošnotja zakona o preprečevanju in zatiran,ju na- lezljivih bolezni (Uradni list FLRJ št. 37.''48) in temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili (Uradni list FLRJ št. 17/36). kot je navedeno v izreku odločbe. Za izvršitev tega ukrepa odgo- varja,jo ObčLO Ptuj, uprava sta- novanjske skupnosti, mestna ko- munalna ustanova, zavodi, gospo- darske organizacije in lastniki hiš. Po določilih 43. člena zakona o sanitarni inšpekciji (Uradni list FLRJ št. 23/56) morebitna pritož- ba ne more zadržati izvršitve od- rejenih ukrepov. Proti odločbi je dopustna pri- tožba v roku 8 dni po objavi na ObSI v Ptuju. Pritožbo je dosta- viti naslovu, k- je odločbo izda' in jo je kolkovati z 90 din. Šef občinske.ga sanitarnega inšpcLitorata dr. Milan Carli Vsi stanovalci velike hiše so ga imeli radi. Bil je lep. belorumen maček lepo oblikovanega telesa, snažen, pr jazon. Rad je imel vse ljudi v hiši in na dvor.šču in oni so ga imoli radi. Ni bil to noben mačji kult, o katerem včasih be- remo: na Angleškem ah v Fran- ciji je n. pr. neka dama zapu- stila vse premoženje svojemu mačku, ki je bila vanj zaljub- ljena bolj kakor v lastnega moža — ne, to je bilo, preprosto po- vedano, lepo sožitje med ljudmi m živaljo. Če je bil n. pr. Mik — tako je bilo našemu m?,čku ime — nekaj dni odsoten, ker je imel sestanke s svojo ljubico, tedaj smo ga vsi pogrešali. Ko se je naveličal potepanja, se je povrnil — nekoliko shujšan in zasipan — in spet živel med nami. Prišel je v pisarno v pritličju, dovolil, da ga je pobožal ta in oni uslužbe- nec, sprejemal od njih darove, ki so mu jih dajali od svojih mal-c, nato pa je legel k peči in malo podrema). Potem je šel v gornjo pisarno, da pozdravi še tiste znance. Tam je navadno legel v zaboj za orcmog, kjer je pre- življal svoj «dolce far niente« vse dopoldneve. Nekega dne pa se je po vsem dvorišču in v pisarnah zvede'o: Mika ni več, ubili so ga! Od sta- novalcev velike hiše in uslužben- cev obeh pisarn bi nihče ne m.o- gel kaj takega. Ko se je ome- njal njegov žalostni konec, ga je bilo vsakemu resničiio žal: škoda ga je. Bil .je lep maček. Pogre- šali ga bomo. keir smo ga bili navajeni. Vendar bi šli brez ne- potrebne sentimentalnosti, ki bi zajela kcko staro, histerično da- mo kje na »kulturnem« Zahodu, preko vsega tega, če bi ne bilo pr-i tem nekaj takega, kar prav gotovo ne dela časti čIove'ku, ki je to storil. Še več: to je bilo dejanje, ki je vzbudilo zgražanje vse okolice. Saj je res; maček je maček. Ulovi miš. Dožene pa se tudi za ptico ali piščancem. Še zajca po- grabi in ukrade meso iz shram- be. Mačkov lastnik je za to od- govoren, ne maček, ne-koliko pa tudi osni, ki prem.alo pgzi na svojo lastnino. Če je .Mik zares kaj ukradel aii ugrabil, bi moral biti mačkov lastnik na to opozorjen, opomi- njan. Ta lastnik naj bi poravnal tudi škodo, ki jo je povzročil maček. V našem primeru pa se je zgodilo tole. Ko se je M,k ne- kega dne približal poslopju hiš- nega posestnika' na Vičav;ki poti v Ptuju, je bila njegova usoda zapečatena. Vsi trije: gospodar, njegov sinko, ki obiskuje šele osno\'no šolo, n pa njihov pes, so plan H na Mika. Mik. navajen kulturnejših ljudi, je bil nekoliko prepočasen, da bi se o pravem či.su rešil. Ni jim več mogel uiti. Omen.jeni hišni poisestnik in nje- gov sinko sta začela udrihati po njem s kolom, pes pa je tudi opravil svoje. V smrtni sili se je mački,i posrečilo, da je skočil že ves razm9sar.jen ;n krvav na dre- vo. Sklatili so ga z drevesa, nato se je maček z zadnjimi silami pognal na drugo drevo. Tudi s tega drevesa so ga .spravili. V smrtnem boju je skočil maček v bližnjo Dravo. Skušal se je re- šiti s p^,avanjem, pa jo bil že pri koncu s svojimi silami. Udriha k so po njem še v vx>di in ga po- to'kli do kraja. Prizorišče bitke je bilo vse krvavo. Očividci pravi.io, da šs niso videli kaj takega. Tako je konča! naš lep:', pri- jazni Mik. Škoda ga je, a .jokali ne bomo za nj'm, ker imam^o mnogo drugih težav, ki nas ta- rejo. Ena. od teh je na primer, kako bi pri nekaterih naših lju- deh odpravili podivjanost in sa- dizem proti živalim. Vsaj pri otrocih. AH ni omenjenemu hiš- nemu posestnku pomagal pri mrcvarjenju ubogega Mika tudi njegov sinko, učenec osnovne šole? Kako bo vzgojen ta dečko? In dalje: koliko takih in podob- nih primerov mučenja psov, mačk, ptiček, žuželk m drugih živali vidimo dan na dan! Kako neka- teri otroci delajo škodo v par- kih, nasadih, na poljih! Kako čečka,-;o po zidovih! Kako prekli- njajo in klafajo! Nad vsem tem ■smo se globoko zamislili, ko smo slišali, kakšen je bil konec mač- ka Mika. S. F. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 21. JANUARJA 1959 Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60—80, čebulček 500, česen 200—250, ohrovt 25 do 30, rdeča pesa 50—40. korenček 40—50, peteršilj 40—50, solata endivija 70, buče 10. luščen fižol 50 —60, špmača 80—100, kslo ze- lje 50, por 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, m.otovilec 160 din. Sadje in sadeži Jabolka 20—50, hruške 25—30, orehi 100—150. Žitarice in mlevski izdelki Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 50—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdix>b 50—60. ajdova kaša 130. Mleko in mlečni izdelki Mleko 30, sir 30—70, smetana 140. Perutnina in .jajca Kokoši 330—500. piščanci 300 do 700, jajca 14—15 din. Maščobe Livožena mast 325, domačav^ntast 400, zaseka 500—400, mašilo 400 do 500. Izdaja »Ptujski tednik« Direktor Ivan Kran.jč.č umnjie iredn ■^bor Odgovorn' urednik Bauman Anton tJredn;5fvc •v. jprav g v Ptm.Iu r.a'-kova *> reief(»n 156 Cen -nt. pr. Komunala d«inKi Maribor, podružnica v Ptuju, št 604-708-3-205. Rokopisov ne vračamo. I^SKa Marit)orska tiskarna. Jvlafiboi, Letna naroinina 500 din, polletno 25C dia,