Cvetje s polja modroslovskega.
(Spisal dr. Fr. L.) (Dalje).
3. Modroslovje nekdaj in sedaj.
Ker je modroslovje že jako staro in so se mnogi ž njim pečali, zato bi lahko veliko povedali o njegovih zgodbah. Toda tukaj hočemo zvedeti samo, na katere strani se je obračal Človeški ura v različnih dobah, ker to je v vseh zgodbah najimenitnejše in to nam kaže značaj ali naravo modroslovja.
i. Izmed najstarejših narodov so se bavili Kitajci najbolj z vprašanjem, kako je treba živeti,   da  je   prav;
modri   Kong-FUTSE     (551—479
pred Kr.) je učil, da se je treba držati prave srede in poslušati vest. A Indi, drugi veliki jutrov-ski narod, so iskali najbolj začetek vseh stvarij in razkazovali, kako se je neskončno božanstvo nekdaj snovalo in preminjalo, da je sedaj vidno v svetu; in kaj je svet sam nasebi.Babilonci,
Perzijani in Egipčani so poznali modroslovje, a daleč niso prišli: z vso močjo pa so se te vede lotili in
držali Grki. Njih najstarejši modrijani so hoteli zvedeti, odkod je svet, in rekli, da je iz vode, ali iz zraka, ali iz ognja, ali iz prav majhnih koscev, ali iz žive tvarine. Tako so dolgo iskali resnice. Nato je pa Sokrat (470—400 pred Kr.) razvidel, da o teh stvareh ne moremo nič trdnega vedeti, ako ne preiskujemo   poprej  svoje
-Dom in svet"   1806, št. 2.
Herodijada. (Slikal  C\Dolci.)
pameti; zakaj spoznati moramo sami sebe, predno pozvedujemo, odkod je ves svet. Tako je modroslovje stopilo na novo pot: modrijani so jeli spoznavati sami sebe ali človeško naravo. In sedaj sta se prikazala dva velika modroslovca, največja izmed starih: Platon in Aristotel.   Platon   (427 — 348   pred  Kr.)   je
hotel z umom — dejali bi — razsvetliti vse daljave in globočine ob jed-nem;.povsodi se mu je zdelo vse tako urejeno in razvrščeno,  kakor je v naši
pameti. Aristotel (384 — 322 pr. Kr.) je pa skrbno preiskoval bodisi zakone ali pravila v naši pameti, bodisi stvari na svetu, žive in nežive, vse, kar človek dela in zna. Takega modroslovca pač ni bilo ne poprej, ne poznej, ki bi bil s tako močnim umom spoznal vse stvari. Od njega se učimo še dandanes tako, kakor so se učili Za tema velikanoma šlo veliko malih modroslov-cev, ki so šli na desno in levo; mnogi so več pokvarili, kakor pridobili. Zašli so semtertje tako daleč, da so tajili vsako resnico, drugi pa so se udali samim  sanjarijam.
Modroslovje ni imelo nikake moči več, ne trdne podlage, ne jasnega namena, ko je prišel na svet rešitelj Človeštva, Jezus Kristus, in učil spoznavati Boga in namen človekov.  Kristusov
3
nekdaj.
dvema je   pri-
drugih