r 27.411 Odkar se je Bolnišnica za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica združila z novim letom 1970 s Splošno bolnišnico Celje in postala njen oddelek, se položaj tega zdravstvenega zavoda hitro izboljšuje. Ker prostore v Novem Celju, kjer je bil pljučni oddelek celjske Splošne bolnišnice, izredno hitro spreminjajo v zaščitni dom za ostarele, bolnike hitro preseljujejo v Topolšico. Da je pa dotok bolnikov zadnje dni precej večji, kot pa so v Topolšici računali, pa je vzrok v tem, ker je zadnje mesece močno razsajala gripa, v celjski občini pa so imeli tudi obvezno rentgensko slikanje pljuč. V Topolšici, kjer so morali pred letom dni odpuščati zaposlene, zdaj pospešeno sprejemajo nove delavce, predvsem pa strokovni kader. Bolniki so tu in treba je zalije skrbeti. Računajo, da bodo že v kratkem uspeli zagotoviti najpotrebnejši kader. Kot je povedal primarij dr. Ivan Cestnik bodo v Topolšici m iral j1 š e' interni d d e lek ^k i °b o GLASILO SOCIALISTIČNI^ ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE deloval prav tako v okviru . ,,.-„,....... ——... celjske Bolnišnice. I 30. januar 1970 - Leto VI. ŠtJ^(108) - Cena 0,30 dinarjev. Poštnina plačana v gotovini Ker pa vse zmogljivosti To- ........— polšice kljub temu še ne bodo a^dsfflrsst NOVA MEDNARODNA ne vode, in to predvsem v zdravstvene namene. AKCIJA MAŠE SOLIDARNOSTI Pobuda predsedstva občinske skupščine Velenje, da bi v naslednjih štirih (najpozneje petih) letih zbrali s samoprispevkom in 1 združevanjem sredstev delovnih organizacij okrog 33 milijonov din (3 milijarde 200 milijonov starih din) za gradnjo najpomembnejših negospodarskih objektov, je naletela že na vsem začetku na polno podporo. Predsedniki delavskih sve-lov, upravnih odborov in izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata so na sestanku, ki ga je vodil predsednik občinske skupščine Nestl Žgank, poudarili, da bodo storili v delovnih organizacijah vse, da bi bila sprejeta pobuda za združevanje sredstev gospodarstva šaleške doline (gre za združevanje okrog 23 milijonov din). Predstavniki občinskih vodstev družbe-no-političnih organizacij — Zveze komunistov, Zveze sindikatov in Socialistične zveze — pa so zatrdili, da bodo priprave na razpis referenduma za vpeljavo sa-noprispevka občanov (skupni prispevek občanov bi znašal 10 milijonov din — 1 milijardo starih din) v ospredju aktivnosti v naslednjih tednih. Z akcijo združevanja sredstev gospodarstva in s pripravami na referendum morajo biti seznanjeni prav vsi občani šaleške doline, saj predstavljajo predvidene ne. gospodarske investicije (podrobneje pišemo o njih na drugem mestu), ki bi jih financirali z združenimi sredstvi delovnih organizacij in s samoprispevkom občanov, razreševanje vrste perečih problemov, na katere so občani opozarjali že dalj časa (šolstvo, otroško varstvo, ceste, kolektor s čistilnimi napravami itd.), vendar za njihovo odpravo letos v občinskem proračunu ni denarja in ga ne bo tudi po vsej verjetnosti v naslednjih letih, zaradi česar je potrebna predlagana akcija solidarnosti. Gre namreč za pridobitve, ki bodo v korist vsem prebivalcem, vsem delovnim ljudem Šaleške doline. Predstavniki samoupravnih organov in vodstev sindikalnih organizacij iz delovnih kolektivov so na sestanku menili, da je treba zagotoviti, da bodo v tej akciji naše soldarnosti sodelovale prav vse delovne organizacije in prav vsi občani. Izid referenduma pa mora biti, kot menijo mnogi, še ena manifestacija pripravljenosti občanov šaleške tloline, da sami pomagajo pri odpravi dokaj zahtevnih problemov. „ Želimo, da bi ta akcija naše solidarnosti kar najbolj uspela. Poznamo naše prebivalce, naše delovne ljudi, naše gospodarstvo, zato smo prepričani tudi, da bo! 20 - LETNICA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V RUDNIKU LIGNITA VELENJE V torek, 3. februarja, bodo velenjski rudarji s slavnostno sejo osrednjega delavskega sveta proslavili 20-letnico izvolitve prvega delavskega sveta v tem premogovniku. Na seji se bodo dogovorili tudi o praznovanju 20-letnice delavskega samoupravljanja v tej velenjski delovni organizaciji. Računajo, da bo osrednja slovesnost združena s slavjem ob stanovskem prazniku rudarjev — 3. juliju. UVELJAVITEV GORENJA Zahvala predsednika Nestia Žganka Ob 60-letnici sem prejel toliko čestitk in izrazov dobrih želja, da vsem ne morem osebno odgovoriti. Zato se na ta način iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi čestitali ob življenjskem jubileju. Nestl Žgank, Velenje Zaliod no nemški tvrdki Baukneclit bo TGO Gorenje dobavila v štirih letih oljne peči v vrednosti nad 8 milijonov dolarjev • Možnosti tudi za izvoz štedilnikov, pralnih strojev, hladilnikov in elektromotorjev . Prejšnji ponedeljek, 19. januar, bodo v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje nedvomno zapisali z velikimi črkami v kroniko pomembnih dogodkov te tovarne. Glavni direktor TGO Gorenje Velenje, Ivan Atelšek, ter lastnik znane zahodnonemške tvrdke Baukneclit, Gottlob Bauknecht, sta tega dne podpisala pogodbo za izvoz oljnih peči, ki jih bodo izdelovali v TGO Gorenje, tej zahodnonemški tvrdki. Pogodba določa, da bo velenjsko Gorenje v prihodnjih štirih letih izvozilo za več kot 8 milijonov dolarjev oljnih peči. jev in generatorjev. Zlasti znana je firma Bauknecht po hla-nilnikih. Sicer pa proizvajajo še pralne stroje, električne štedilnike, plinske štedilnike, električne akumulacijske peči, stroje za pomivanje posode, zmrzovalne skrinje in omare, celoten izbor manjših kuhinjskih aparatov, bojlerje, oljne peči, kuhinje itd. Bauknecht ima osem tovarn, ena je v Rottenmannu v Avstriji, zaposluje okrog 10.000 delavcev, vrednost proizvodnje pa znaša na 6.200 milijonov za-hodnonemških mark. (Nadaljevanje na 5. strani) Pogovori med predstavniki TGO Gorenje Velenje in zahodnonemške tvrdke Bauknecht o sodelovanju so trajali že nekaj časa. S podpisom pogodbe 19. januarja je bila vzpostavljena prva tesnejša vez med Bauknechtom in Gorenjem, med tovarnama, ki sodita med 10 največjih proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva v Evropi. NEKAJ PODATKOV O ZAHODNONEMŠKI TVRDKI BAUKNECHT Zahodnonemška tvrdka Bauknecht je bila ustanovljena 1919. leta, je podjetje z omejenim jamstvom in je v družinski lastnini. Bauknecht je danes eden največjih proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva v Evropi. Znana je tovarna predvsem zaradi odlične kvalitete izdelkov. Reklamno geslo pa je: »Bauknecht ve, kaj potrebuje gospodinja«. Proizvodni načrt zahodnonemške tvrdke Bauknecht obsega proizvodnjo vseh gospodinjskih strojev, elektromotor- V VELENJU NE BO PUSTNEGA KARNEVALA Pustni karnevali so postali v Velenju že atraktivne turistične prireditve, ki jih nismo željno pričakovafr le domačini, temveč so nanje prišli tudi obiskovalci iz sosednjih večjih krajev. To pomeni, da so bili pustni sprevodi v Velenju (bilo jih je že kar 11 zaporednih) dobro pripravljeni, spektaku-larni in vsebinsko bogati. Zato nas je tembolj pre-senentila vest, da Velenjča-ni letos ne bodo priredili pustnega karnevala. Domače turistično društvo ni namenilo nobenih sredstev za karneval, ki bi moral biti 10. februarja. Zavoljo tega se stalni odbor, ki prireja pustni spored, ne bo lotil priprav. Miha Valenci, eden izmed glavnih organizatorjev, je povedal, da brez vsakršnega zagotovljenega dinarja ne morejo pripraviti tradicionalnega pustnega karnevala. Čeprav je turistično društvo določilo nekatere člane odbora, da bi v delovnih organizacijah zbrali potrebni denar, ljudje, ki pripravlajo karneval, ne morejo tvegati, saj bi s pripravami že morali začeti. Pustni karneval je v Velenju velika turistična prireditev, zato bi moralo turistično društvo drugače in smeleje pristopiti k pripravam. Predvsem bi morale biti za takšno prireditev močno zainteresirane gostinske, trgovske in tudi druge organizacije in denar ne bi smel predstavljati ovire. Ce v Velenju karnevala res ne bqmo videli, potem se lahko jezimo le na turistično društvo. illlllllllllllllll ....................................................................mi......uiiiiiiimii........mi...........................ni.........IIIMII TOPOLŠICA SE HITRO POLNI Vodilni jugoslovanski in slovenski politik ter marksistični teoretik Edvard Kardelj, je dopolnil šestdeseto leto življenja. V teh letih je prehodil pot revolucionarja, ki se je že začela leta 1937, ko je postal sko-jevec. Devet let kasneje je bil Edvard Kardelj že član CK KPJ, in od takrat dalje ves Eas član najvišjega izvršilnega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Ob 60. rojstnem dnevu politika in revolucionarja je predsednik republike tovariš Tito odlikoval Edvarda Kardelja z najvišjim jugoslovanskim odlikovanjem — redom jugoslovanske velike zvezde. V minulem letu se je število prebivalcev v naši občini spet nekoliko povečalo. Ob novem letu nas je bilo 27.411 prebivalcev — 13.887 žensk in 13.524 moških. Največ prebivalcev je v Velenju in sicer 10.826 — (5.428 žensk, močnejši spol pa ima prednost za 6 prebivalcev). Mesto se je povečalo za 311 prebivalcev. Ce podatek primerjamo s prejšnjimi leti, lahko sodimo, da bo prebivalstvo v Velenju približno enako rastlo. V metropoli naše občine so lani našteli 288 rojstev in 127 smrtnih primerov. Poročilo se je 128 parov, ali 16 več kot lani. V Šoštanju je bilo ob novem letu 3.178 prebivalcev (žensk je 1.673, moških pa 1.505). Rojenih je bilo 137 otrok, umrlo je 77 prebivalcev, poročilo pa 73 parov. Matični okoliš Velenje je imel ob novem letu 16.687 prebivalcev, okoliš Šoštanja 8.401 in okoliš Smartnega ob Paki 2.325 prebivalcev. V tem zadnjem okolišu so zabeležili 41 rojstev, 20 smrti, poročilo pa se je 18 parov. S k'AJSET LET DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA - V tovarni usnja Šoštanj so v 20-let nem samoupravnem obdobju izvolili v samoupravne organe več kot 700 članov delovne skup- GOLTE VABIJO - Turistični center na Golteh je že v polnem razmahu. Celjski Kompas in losti. Na samoupravnih sejali pa je sodelovalo preko 7 tisoč samouprnvljalcev. — Zapis s sve- izletnik pa sla pripravila paket usluge«. čanc seje delavskega sveta, ki je bila 20. januarja letos, objavljamo na 3. strani. * Podrobnosti objavljamo na 4. strani. OBJAVLJAMO NEKOLIKO SKRAJŠANO, AVTORIZIRANO RAZPRAVO STANETA KAVČIČA NA PRVI KONFERENCI ZKS KJE BOMO ČEZ PETNAJST LET? SIovenij'a bi laliko v prihodnjih 15 letih povečala družbeni proizvod na nad 3.000 dolarjev na prebivalca, upoštevaje notranjo kupno moč dinarja, in dosegla raven, ki jo imata sedaj Švica ali Švedska « DELOVNI OSNUTEK ZAKONA 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU Za seboj imamo zelo hiter in vsestranski razvoj, čeprav le-ta ni bil vedno enakomeren za vsa področja družbene reprodukcije; z njim smo menjali socialno strukturo — v pičlih 25 letih smo zmanjšali udeležbo kmečkega prebivalstva na 25 odstotkov; samoupravni odnosi so postali prevladujoč dejavnik, čeprav se morajo boriti še z mnogimi težavami otroškega obdobja; gospodarstvo je preveč siromašno, zaprto in preveč ekstenzivno; tržišče avtarkično; pritiskajo nas žarišča mnogih materialnih in socialnih nesorazmerij. Slovenija je s svojo sedanjo socialno ekonomsko strukturo, s svojimi nekaj nad tisoč dolarji družbenega proizvoda na glavo prebivalca srednje razvita industrijska socialistična republika in družba, kateri je — kakor tudi vsej Jugoslaviji — družbena in gospodarska reforma začela prinašati in »ahtevati nove kvalitete in spoznanja. In do kod smo prišli in kje bomo čez 15 let? Tako se glasi prvo vprašanje, na katero si bomo morali odgovoriti ob snovanju dolgoročnega razvoja. Predhodne analize kažejo, da bi v prihodnjih 15 letih povečali naš družbeni proizvod na nad 3.000 dolarjev na prebivalca, upoštevaje notranjo kupno moč dinarja in zmanjšali udeležbo kmečkega prebivalstva na 10 do 15 pdstotkov. Dosegli bi raven, ki jo imata sedaj Švedska ali Švica. Postali bi torej visoko razvita industrijska dežela in socialistična republika v jugoslovanski skupnosti. Tak ugoden in izredno hiter razvoj tudi v še nadaljnjih 15 letih, bi temeljito spremenil sedanje stanje. Na dnevnih in zgodovinskih interesih delavskega razreda bi dobile integracijske težnje vseh plasti delovnega ljudstva nove možnosti, razsežnosi in kvaliteto. Ni si težko zamisliti, kako ugodne posledice bi imel tako velik skok naših proizvodnih sil za raven osebnega in družbenega standarda; vse to bi šlo vzporedno z napredkom družbenih in samoupravnih odnosov; izdatno bi se izboljšal položaj delovnega človeka; v mnogočem bi se menjal stil življenja in podoba o-sebnosti, dvignila bi se kulturna raven; odpravili bi mnoga sedanja socialna nesorazmerja in razlike; materialne, socialne in pedagoške možnosti izobraževanja bi lahko bile mnogo boljše od dosedanjih; izdatno bi se dvignil zdravstveni in stanovanjski standard; tolikokrat poudarjena in zahtevana materialna solidarnost bi izgubljala svojo o-strino, ker bi bili takorekoč skoraj vsi nad eksistenčnim minimumom, hkrati pa bi dobila tudi širše materialne možnosti, da se uresničuje tam in takrat, kjer bi bilo to potrebno in koristno. CILJ JE DOSEGLJIV Materialna raven visoko razvite industrijske družbe in socialistični samoupravni odnosi, to bi bila — zgodovinsko gledano, nova kvaliteta, katere posledice lahko slutimo in predvidevamo, ni pa niti nujno, da jih poskušamo v tem trenutku natančno izračunati. Tako nova kvaliteta Slovenije bi dajala in dala svoj vsestranski prispevek tudi razmeram, napredku in podobi socialistične Jugoslavije. Mogoče boste rekli, tova-rišice in tovariši, da je tak cilj preveč ambiciozen in da ni dosegljiv. Trdim, da je dosegljiv, pod pogojem, da v poprečju ohranimo v naslednjih letih dosedanji ali celo nekoliko manjši tempo rasti družbenega proizvoda. To je izredno težka naloga in ni mogoče reči, ali si jo bomo naložili, ko bomo v skupščini o tem odločali konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, ker moramo prej sprejeti še novi srednjeročni plan kot izredno važen dokument za razvoj in politiko do leta 1975. Vendar sem mnenja, da bi taka preobrazba naše reoublike bila možna in u-resničljiva, če bi imeli hrabrost, sposobnost, voljo in zavzetost; mnogo tega pa je odvisno od komunistov — da izpolnimo nekatere o-snovne pogoje za tak razvoj. Naj navedem nekatere od njih, ki so — in bodo po mojem mnenju — odločilni. Morali bi zelo zavzeto razvijati v vseh smereh samoupravljanje, krepiti njegovo materialno podlago, odvzemati čimmanj presežnega dela; izpolnjevati gospodarski sistem v duhu reforme, in če se sedanja izčrpa, nadaljevati novo. Mnogo bolj afirmirati u-stvarjalno osebnost proizvajalca in upravljalca, toda brez ognja in meča zoper poslovnost nasploh, ki je še premalo razvita, ampak samo tam in tedaj, kadar pod njenim plaščem poskuša šarlatan stvo ali skleroza posameznikov birokratsko pritiskati delavce k tlom in biti z besedami za samou-I ravljanje. v dejanjih pa proti njemu. V delovnih organizacijah, v tem metežu raznih interesov, v tem križišču družbenih silnic, v tem ognju vsakodnevne prakse, bi morali in bodo morali stati komunisti in s svojim u-stvarjalnim delom in zgledom vplivati in voditi družbene tokove. Maksimalno bi morali izkoristiti naše akumulirano bogastvo, ki je — tega se moramo zavedati — naše osnovno bogastvo. To pomeni, da bi morala naša ekonomska — in ob njej seveda tudi politična misel in pozornost — biti obrnjena k temu, da predvsem iztisnemo čimveč iz obstoječih proizvodnih zmogljivosti za napredek standarda kakor tudi za razširjeno reprodukcijo. V obdobju naslednjih 15 let bi morali stalno investirati okrog 25 odstotkov družbenega proizvoda, računajoč pri tem družbeni kakor tudi privatni sektor, družbena kakor tudi osebna finančna sredstva, to se pravi hranilne vloge in tudi druge oblike, ki so že in bodo v bodočnosti vse bolj tudi eden od stalnih virov razširjene reprodukcije. ODPRETI OKROG 200 TISOČ NOVIH DELOVNIH MEST Ob taki investicijski politiki bi bilo treba poiskati najbolj optimalen .odnos med modernizacijo in tehnološkim napredkom obstoječega ter med graditvijo novih kapacitet; zavestno izračunati ustrezen odnos med delovno intezivnimi irr kapitalno intezivnimi investicijami in modernizacijami, upoštevaje pri tem, da bi morali v tem obdobju odpreti okrog 200.000 novih delovnih mest. Treba bi bilo povečati obseg kvalificiranega, visoko-kvalifici ranega in strokovnega deia. S sedanjo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, s sedanjim — žal še vedno marsikje — podcenju-jočim odnosom do mladega tehničnega in strokovnega osebja, s preveč skopuško in kratkovidno štipendijsko politiko, s precenjujočim odnosom do ročno težaškega dela, s preveliko rahločutnostjo do poslednjih ostankov obrtniškO-mojstrske miselnosti in prakse seveda ne bo mogoče doseči prej omenjenega cilja. Se mnogo več šol in izdatkov za izobraževanje, kot jih je sedaj, še večji obseg znanstveno raziskovalnega dela in predvsem njegova bolj trdna in neposredna povezava in odvisnost od prakse in gospodarstva — in vsega tega ne bomo dosegli in izpeljali brez zavestne akcije komunistov — to so dodatni pripomočki, pota in sredstva, ki vodijo k zastavljenemu cilju. Ne smemo delati umetnih udarov v naši pahljači raznotere in pestre sestave proizvodnih sil in seveda tudi ne umetno in za vsako ceno vzdrževati to raznoterost, to mavrico našega gospodarstva. Nam ni treba malikovati nobenih gospodarskih panog. Tu ni mogoče živeti in tistih tradicij, ki sta jih prerasla in prehitela čas in tehnični napredek v svetu! Če ugotovimo, da ta ali ona panoga, ta ali ona skupina gospodarskih organizacij nima več bodočnosti, da ne more vzdržati ne samo mednarodne, ampak tudi jugoslovanske tekme, zaprimo in pokopljimo jih s slovesnostjo, toda brez razburjanja, bolečin in sotea. Hkrati pa širokopotezno in pogumno razvijajmo tisto, kar je sposobno vzdržati mednarodno tekmo in kjer imamo možnosti, da se prebijemo na vrh evropske in svetovne produktivnosti dela. Zanimivo bi bilo videti in vedeti, ali so že vsi komunisti osvojili to — da tako rečem — nujno gospodarsko doktrino! Ali ni odnos do tega vprašanja eden od preizkusnih kamnov naprednosti ali zaostalosti ter individualne ali tudi kolektivne političnosti ekonomske zavesti? Kako lahko je glasovati za napredne in dobre resolucije in kako težko je danes zapreti to ali ono gospodarsko organizacijo ali se posloviti od te ali one tehnologije dela, od tega ali onega izdelka, od te ali one gospodarske — da ne rečem celo samoupravne — navade in pravice! In vendar ravno tu čas neizprosno trka na naša vrata in pritiska na našo zavest. IZVOZITI BI MORALI TRETJINO NASE PROIZVODNJE In še tole naj poudarim: ni pespektivno samo tisto, kar sloni na naših surovinah! Računajmo s tem, da so prometna sredstva že doživela in da so pred novim, fantastičnim skokom in napredkom, ki bo iz temelja preobrnil marsikatere dose-daj veljavne teorije o tako imenovanih komperativnih prednostih, o prednostih lastnih surovin in temu podobno. Vsa Jugoslavija, vsa Evropa in ves svet je lahko v nekih surovinah in izdelkih naše zaledje in tržišče hkrati. Treba je iskati in graditi nove kvalitete verjetno dominantnih nosilcev proizvodnje, ki bodo v raznih smereh — bodisi s tehnologijo — to se pravi z nanjem in strokovnostjo — ali s finančnimi sredstvi ali s surovinskim zaledjem ali s širokim mednarodnim trži- ščem ali celo z vsem skupaj — povezovali veliko število proizvodnih procesov in gospodarskih aktivnosti. To je nova kvaliteta, ki v svetu nastaja, in mi ne moremo iti molče mimo nje, če nočemo doživeti hudih razočaranj. To je končni smisel integracije, raznih oblik povezovanja in sodelovanja; to je koncentracija gospodarsko poslovne moči, ne za politični monopol in pritisk, ampak za večjo produktivnost, za večjo konkurenco in za prodor na mednarodna tržišča. In to nam je potrebno. Tretjino naše proizvodnje bi morali izvoziti čez 15 let. Sedaj je izvozimo samo eno šestino. To bo izredno težavno doseči. V naslednjem obdobju se bo zelo naglo povečal terciarni sektor. Verjetno bo sekundarni sektor stagniral, morda celo nazadoval s svojim deležem v strukturi družbenega proizvoda, pač pa se bo udeležba primarnega sektorja znatno zmanjšala. Seveda gre pri tem za relativna razmerja, medtem ko bodo vsi sektorji, absolutno vzeto, v porastu. Taka težnja je zakonitost, ki jo moramo upoštevati, in to tembolj, ker imamo zaradi svojega geopolitičnega položaja za to dejavnost pomembne komparativne prednosti. Doseženi rezultati v zadnjih letih nam to potrjujejo. GOSPODARSKO NERAZVITA PODROČJA Kazalo bi premišljeno razporediti nove objekte kakor tudi razširitve in dopolnitve obstoječih. Tudi v Sloveniji imamo gospodarsko nerazvita območja. To je protislovje, ki ga ne more in ne sme reševati na-klučje. To mora reševati vsa republika! Toda vendar se moramo tudi pri tem zavzemati za čim večjo ekonomizacijo, ne pa samo za enakomerno terito-rializacijo novih ali razširjenih proizvodnih sredstev, in le-tej podrediti oziroma na njo navezati tudi ožjo ali širšo migracijo, in to vsekakor s precej odrejeno težnjo nadaljnje krepitve in graditv^ večjega števila ekonomskih in urbanističnih 'središč. Ce kje, potem morajo tu prevladovati enotni in širši celotni nacionalni interesi. In ne nazadnje nas čaka nekaj vozlišč v infrastrukturi, to se pravi zlasti v energetiki, v prometu, hkrati pa tudi v železarstvu. Enotni razvojni načrti in rriaterialna soudeležba raznih uporabnikov in združenj neposrednih proizvajalcev in bank do republike, to, se mi zdi, je okvir, v katerem je možno te vozle razvozlati ali celo presekati. Za načrt dolgoročnega razvoja n bistveno, ali bodo postavljene številke in odstotki nekoliko višji ali nižji, pač pa je bistveno, da je čim več družbeno pomembnih dejavnikov, ki žele in zavestno sodelujejo v naših delovnih naporih, zlasti pa, da čim več — če že ne ysi — komunistov razmišlja in spozna tiste osnovne prvine našega sedanjega in bodočega družbenega življenja in hotenja, od katerih bosta odvisna obseg kakor tudi vsebina; in kar je. najvažnejše, naš tempo bodočega napredka. Govoril sem o nekterih takih, zlasti gospodarskih prvinah. Ne sicer o vseh, in namenoma nekoliko bolj konkretno zato, da bi bile razumljivejše in da bi bil bolj očiten njihov pravi smisel in pomen. Verjamem, da je vizija družbe, ki je neposredno pred nami, vredna naše zavzetosti in da imajo slovenski komunisti in delovni ljudje vse Slovenije v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov dovolj moči in znanja, da se zanjo bore in da jo spremenijo v resničnost. v m ' 'M P p m. P $ ži v&= m vžj; m m m P p m m * i 11 V&2 1 sz m Wš p l§f StfA. i i p m* m r.^d SSHS % sms Igs M II m m m >v>A m p Zfri m m SMS s® is Hite P P ffe Vkg. m 7M P P m § P p ti m >M P U>5 ms vm P P pž Si&g VŽAr P n m p m Hotel PA K A VELENJE Mednarodni barski program 1 Strip-leas Strip-teas > Vsak dan razen ponedeljka YM m tsfoš sm B P šfi^ Vfe P /Mi V nadaljevanjih objavljamo določila in komentar delovnega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki ga je za naše bralce napisal RUDI DELOPST, predsednik skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Ravne. _ ■ .JJfJPJ NEKAJ SPLOŠNIH MISLI Splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva prebivalstva, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 24. aprila 1969 in na seji socialno-zdravstvenega zbora dne 25. aprila 1969 in ki je bil objavljen v 20. številki Uradnega lista SFRJ dne 8. maja 1969, je določil temeljna načela za ureditev zdravstvenega zavarovanja in za zagotovitev obveznih oblik zdravstvenega varstva prebivalstva. Na podlagi temeljnih načel, ki jih vsebuje splošni zakon, naj b'i republiški zakoni in statuti skupnosti zdravstvenega zavarovanja konkretno pravno uredili to področje. Republiški zakoni in statuti skupnosti zdravstvenega zavarovanja pa morajo biti sprejeti tako, da se bodo začeli izvajati najkasneje s 1. januarjem 1971. Delovna skupina za proučitev sistema zdravstvenega in invalidsko-pokojninskega zavarovanja Skupščine SR Slovenije je konec oktobra dala v javno razpravo delovni osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju in zakona q. zdravstvu. S tem je d^na možnost, da zaznamo prvo konkretnejšo podobo zdravstvenega zavarovanja v naši republiki, ki bo seveda še dopolnjena in bo dobila dokončno obliko s statuti skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Preobsežno delo in tudi prezahtevno bi bilo zares vsestransko in kritično oceniti delovni osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju v enem samem sestavku. To delo bo morala opraviti javna razprava, v kateri morajo reči svojo besedo zavarovanci sami in njihove organizacije — zlasti komunalne skupnosti socialnega zavarovanja in sindikati — pa tudi strokovni delavci na tem področju. Le vsestranska razprava, v katero bo vključeno čimveč ljudi in organizacij, bo objektivno ocenila delovni osnutek in dala predloge ter misli za njegovo zboljševanje in dopolnitev. Najbrž tudi tisti, ki so delovni osnutek pripravljali, ter delovna skupina, ki ga je sprejela, niso mogli soditi, da je osnutek brez resnih pomanjkljivosti in brez napak. Zato bo vsaka objektivna kritika in realna misel dober napotek tistim, ki bodo morali za Skupščino SR Slovenije pripraviti končno besedilo osnutka. Kritike, predlogi in misli pa bodo realni le, če bodo upoštevali temeljna načela, ki jih za to področje določa splošni zakon. Temeljno načelo splošnega zakona je, da je urejanje zdravstvenega zavarovanja samoupravna pravica — hkrati pa tudi dolžnost — zavarovancev samih, ki naj v skupnostih zdravstvenega zavarovanja za sebe in za njihove družinske člane določajo pravice iz zdravstvenega zavarovanja, za uveljavljanje teh pravic pa določijo tudi sredstva, ki jih po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo v svojih skupnostih. Če upoštevamo to Temeljno načelo, moremo in moramo reči, da tudi republiške zakonodajne pristojnosti niso neomejene na tem področju. Republiški zakon naj bi določil samo tisto, kar mora biti zaradi enotnosti in varstva pravic zavarovancev in drugih prebivalcev nujno enotno urejeno za območje republike, vse drugo pa bi moralo biti prepuščeno samoupravnemu urejanju zavarovancev. To velja še zlasti, ko gre za konkretno določanje vrst, obsega ter ravni posameznih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Konkretna vsebina pravic zdravstvenega zavarovanja, njihov obseg in raven ter način njihovega praktičnega uveljavljanja bodo vidni šele v statutih skupnosti zdravstvenega zavarovanja in v nekaterih drugih splošnih aktih, ki jih bodo skupnosti sprejele. To pa je bistveno drugačen pristop k urejanju zdravstvenega zavarovanja od dosedanjega; in prav ta drugačen pristop morajo upoštevati vsi, ki bodo dajali pripombe in predloge na delovni osnutek ali pobude za statute skupnosti zdravstvenega zavarovanja. Kdor bi urejanje tega področja ocenjeval predvsem ali celo samo z vidika sedanje ureditve, bi grešil in bi po nepotrebnem sprožal razprave o nekaterih stvareh, ki so bile razčiščene že pred sprejemom splošnega zakona. Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju naj bi predvsem ustvaril dovolj širok okvir in pravno podlago za čim uspešnejše urejanje zdravstvenega zavarovanja s splošnimi akti skupnosti; določil naj bi torej le sistematsko pomembne zadeve, konkretno urejanje pa pusti! samoupravnemu urejanju zavarovancev. Zaradi tega predvideva delovni osnutek enoten republiški zakon, ki bo urejal zdravstveno zavarovanje delavcev, kmetov in oseb, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost. Naj mimogrede povemo, da bodo zdravstveno zavarovanje za osebe, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost, poslej urejali le zakoni in statuti in nič več pogodbe, kot je bilo doslej. Zakon o zdravstvenem zavarovanju je v delovnem osnutku razdeljen v osem delov, nekateri deli pa imajo tudi poglavja. Prvi del vsebuje temeljne določbe. Drugi del obravnava zavarovane osebe: zavarovance; družinske člane zavarovancev delavcev; druge osebe, ki jim je zagotovljeno zdravstveno varstvo; osebe, ki so zavarovane samo za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo; pridobitev in prenehanje lastnosti zavarovane osebe Tretji del govori o zdravstvenem zavarovanju delavcev: o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja; o pravicah de. lavcev iz zavarovanja za primer nesreče pri delu in poklicnega obolenja; o financiranju in o pozavarovanju Četrti del obravnava zdravstveno zavarovanje kmetov pravice iz zdravstvenega zavarovanja kmetov in financiranje. Peti del govori o skupnostih zdravstvenega zavarovanja ter njihovih razmerjih do zdravstvenih zavodoi in družbeno-političnih skupnosti. Šesti del ima določbi o uveljavljanju pravic. Sedmi del obravnava določbe 1 prekrških, ki pa v delovnem osnutku še niso konkretni določeni. Osmi del vsebuje prehodne in končne določbe Temeljne določbe so povzete iz splošnega zakona 1 zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdrav stvenega varstva prebivalstva in vsebujejo predvsem te meljna načela novega sistema zdravstvenega zavarova nja. S® DALJE PRIHODNJA DOLINI V PRIHODNJIH LETIH Potrebna je naša solidarnost USPEHI m TEŽAVI ŠOŠTANJSKI USNJARJI SO V VELENJSKI OBČINI IZVOLILI PRVI DELAVSKI SVET Pobudo predsedstva velenjske občinske skupščine, da bi najpozneje v 5 letih zbrali okrog 35 milijonov din za najpomembnejše investicije na negospodarskem področju v Šaleški dolini, so na sestanku predsednikov delavskih svetov, upravnih odborov in izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata soglasno podprli. V razpravi so predstavniki delovnih kolektivov poudarili, da bi morali predlagano samoupravno združevanje sredstev solidarno podpreti prav vsi, posebej še, ker gre za reševanje najnujnejših potreb občanov. Predsednik osrednjega delavskega sveta rudnika lignita Velenje, Karel Šilih, pa je bil mnenja, da morajo v delovnih organizacijah v šaleški dolini v prihodnje gospodariti tako, da bodo ustvarili potreben denar za realizacijo samoupravnega dogovora. Velenjska občina mara letos nameniti iz proračuna za financiranje vzgoje in izobraževanja nad 3 miljone din več kot lani. Ob tem pa v proračunu ni niti dinarja za prepo-trebne investicije v šolstvu. Razmišljanja o teh in še nekaterih drugih problemih so izoblikovala predlog, da bi v velenjski občini z združevanjem sredstev delovnih organizacij ter s samoprispevkom občanov zbrali denar za najnujnejše investicije na negospodarskem področju. Predstavniki samoupravnih organov in izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata so predlog soglasno podprli, pozdravili pa so tudi pobudo, da bi izoblikovali in sprejeli samoupravni dogovor za reševanje tovrstne problematike, istočasno pa bi morali izoblikovati tudi prednostni red. Akcija je nujna, so poudarili na sestanku, saj rešujemo probleme, ki tarejo naše delovne ljudi. To so le najnujnejše potrebe občanov, z reševanjem katerih ne kaže več odlašati, želja pa je seveda še precej več. MANIFESTIRATI SE MORA SOLIDARNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ IN OBČANOV Predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata so dali polno podporo predlogu za sklenitev samoupravnega dogovora in za razpis referenduma za zbiranje sredstev za najnujnejše negospodarske investicije v naslednjih nekaj letih, istočasno pa so načelno potrdili tudi program del, za realizacijo katerega bo potrebno okrog, 35 mi- lijonov din, in sicer naj bi znašal prispevek gospodarstva blizu 23 milijonov din, s samoprispevkom občanov pa bi zbrali 10 milijonov din. V ta prizadevanja oz. akcijo pa bi se morali vključiti, kot je bilo poudarjeno na že omenjenem sestanku, solidarno prav vsi občani in vse delovne organizacije iz Šaleške doline. KAJ BI GRADILI S SREDSTVI DELOVNIH ORGANIZACIJ, TIS IN SKLADA OTROŠKEGA VARSTVA? Prvi predlog vsebuje najpotrebnejše investicije na področju vzgoje in izobraževanja, za uresničitev katerega bi bilo potrebno 16.659 dinarjev (od tega bi znašala sredstva gospodarstva 13,012.000 din, prispevek sklada za otroško varstvo 2.163.000 din, amortizacija TIS pa 720.000 din). Opravili pa naj bi naslednja dela: £ zgradili novo III. osnovno šolo v Velenju; # v Velenju zgradili novo otroško varstveno ustanovo; 0 v Velenju adaptirali prostore posebne osnovne šole; 0 v Šoštanju postavili novo telovadnico; Q zgradili prizidek k osnovni šoli Biba Ročk v Šoštanju; 0 adaptirali osnovno šolo Ravne; 0 v Šmartnem ob Paki zgradili novo telovadnico ter zgradili nekaj novih učilnic k osnovni šoli; # zgradili nov Dom kulture v Šoštanju; # zagotovili nove prostore za knjižnico Velenje; # uredili dom TVD Partizan v Smartnem ob Paki; • dozidali prosvetni dom Topolšica ter obnovili streho na Domu kulture Velenje ter • kupili v razdobju 1970 do 1973 8 novih stanovanj za prosvetne delavce (vsako leto po dvoje stanovanj). S SREDSTVI, ZBRANIMI S SAMOPRISPEVKOM, TER Z ZDRUŽENIMI SREDSTVI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, PA BI GRADILI: Za gradnjo komunalnih objektov v razdobju 1970—1974 bi potrebo: vali 19 milijonov din. od tega bi 10 milijonov din zbrali s samoprispevkom občanov, združena sredstva delovnih organizacij pa bi znašala 9 milijonov din. Z zbranim denarjem pa bi financirali izgradnjo naslednjih objektov. 9 odprt kopalni bazen Velenje; 9 modernizacija ceste Ravne; • ureditev garderob za športnike; . • asfaltiranje ceste do pokopališča v Podkiaju; • urejanje' ceste Plešivec—Gra-ška gora; • urejanje ceste na Kozjak; © soudeležba pri modernizaciji ceste Gorenje—Soteska; • modernizacija ceste v Sent-florjan; • ureditev avtobusne postaje Velenje; > ' • modernizacija ceste v Loko-vico; • modernizacija ceste Šalek— Bevče; • gradnja novega gasilskega doma Velenje: • postavitev več smučarskih Vlečnic; • ureditev letališča v bližini Šoštanja; • modernizacija ceste Rečica— Podgorje; • gradnja nove upravne zgradbe za sodišče in postajo milice v Velenju; 9 gradnja kanalskega kolektor-ja in čistilnih naprav v Velenju in Šoštanju; • gradnja vodovoda za šolo in naselje Zavodnja ter • modernizacija ceste v Zavod-njo. ZAČETEK JAVNE RAZPRAVE O PREDLOGU PROGRAMA NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ Nedavni sestanek predstavnikov samoupravnih organov in izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata pomeni tudi začetek j_avnih razprav o predlogu programa negospodarskih investicij v razdobju 1970—1974 v Šaleški dolini ter o sklenitvi samoupravnega dogovora in o razpisu referenduma za samoprispevek za zbiranje denarja, potrebnega za uresničitev že omenjenega programa negospodarskih investicij. Predsednik delavskega sveta v šoštanjski usnjarni Aleksander Samobor: »Zahvaljujem se v imenu članov delovne skupnosti za pomoč vsem dejavnikom izven podjetja, ki so jo nudili kolektivu in samoupravnim organom pri vodenju.« Člani delavskega sveta tovarne usnja Šoštanj in povab-. ljeni gosti — Stjepan Šaubert tajnik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, dolgoletni direktor Andrej Stegnar, politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franc Korun in predsednik občinske konference SZDL Velenje Milan Ster-ban — so se zbrali 20. januarja letos na slavnostni seji, posvečeni 20-letnici delavskega samoupravljanja v tem usnjarskem kolektivu. V priložnostnem govoru je predsednik osrednjega delavskega sveta Aleksander Samobor spregovoril o dosežkih in težavah dvajsetletnega dela kolektiva šoštanjskih usnjarjev. Ko je govoril o delavskem samoupravljanju je med drugim dejal: »Naša delovna organizacija je bila med prvimi v Sloveniji, ki so na začetku 1950. leta izvolile prve delavske svete. Prvi delavski svet je imel 35 članov, vodil pa ga je predsednik Anton Težak. Prvi predsednik upravnega odbora, ki je imel 9 članov, je bil Jože Plaz-nik. Od takrat dalje se je vodenje podjetja, ki je bilo pred tem prepuščeno posameznikom, preneslo na širši krog delavcev, ki so postali upravljalci. Najprej so se morali delavski sveti spoprijeti z mesečnimi in letnimi operativnimi načrti in z obnovo zastarelih obratov. Zato je bila njihova prva večja naloga gradnja novega kromo-vega oddelka, ki je začel obratovati 1962. leta. Obnavljanje zastarele tovarne pa še ni bilo končano.« Delovni kolektiv je stremel za napredkom in je zavoljo tega obnovil in zgradil še več drugih obratov. V tako obnovljenih obratih so šoštanjski usnjarji dosegli vedno večje delovne dosežke. To pa je bil tudi največji in dovolj zgovoren dokaz, da je delavsko samoupravljanje pri delavcih vzbudilo zaupanje. Obveze, ki so jih nase sprejemali člani delavskih svetov in seveda ves delovni kolektiv, so terjale precej naporov in tudi gmotnih odpovedi. Kljub temu pa je kolektiv zašel v težave. Predsednik Samobor je o tem dejal: »Čeprav smo vztrajno delali, so v naši tovarni iia-stopile gospodarske težave, ki so se stopnjevale do takšne meje, da je bila leta 1964 uvedena prisilna uprava. Ker so bili ukinjeni samoupravni organi, je kolektiv izgubil pravico do samoupravljanja. Vendar tudi obdobje prisilne uprave ni prineslo željenih gospodarskih uspehov.« Leta 1966 so v tovarni usnja ponovno izvolili člane v samoupravne organe in želeli, da Tai podjetje trdneje zagospodarilo. Vendar 350 članski delovni kolektiv je kmalu zatem zadela velika nesreča. Požar je zajel velik del tovarniškega prostora in popolnoma uničil stari krom, lak oddelek in del vege-tabilnega obrata. Kolektiv se je ponovno znašel pred težavnimi nalogami, saj so morali čimprej usposobiti uničene o-brate in nadaljevati s proiz- vodnjo. Samoupravni organi so poskrbeli, da nihče od zaposlenih ni ostal brez dela. _ »Tem in ostalim težavam se je pridružilo še pomanjkanje strokovnega kadra,« je dejal Aleksander Samobor. »Zavoljo tega smo izdelovali >usnje slabe kakovosti in izgubili del naših odjemalcev. V skladiščih so se kopičile zaloge nekaterih vrst usnja. Podjetje je spet prišlo v težave, ki so se stopnjevale in so leta 1968 zaposleni dobili minimalne osebne dohodke. Samoupravni organi so skupaj z občinskimi dejavniki iskali rešitve iz krize, ki je zopet vo- / dila v prisilno upravo.« Ugodno rešitev so našli, ko so zaposlili strokovnjake in -novega direktorja. Tem je delavski svet dal vsa pooblastila, da bi podjetje spravili v normalno gospodarsko stanje. Že prve mesece so beležili ugodne dosežke. Tovarna usnja Šoštanj pa je lansko poslovno leto, zelo ugodno zaključila. V tovarni usnja so začeli spet obnavljati in modernizirati proizvodne obrate. Delavski svet je lani sklenil, da naj, zgradijo novo osrednjo lužilni-co. Pri tem se člani kolektiva dobro zavedajo kolikšne samo-odpovedi jih čakajo, dobro pa tudi vedo, da je nova lužilnica nujno potrebna za nadaljnji perspektivnejši razvoj šoštanj-ske usnjarne.- Na slavnostni seji je predsednik delavskega sveta Aleksander Samobor izročil darila najstarejšim članom kolektiva in se jim zahvalil za dolgoletno delo. Te časti so bili deležni Andrej Stegnar, Jože Plaznik, Anton Arzenšek, Greti Stopar, Fani Ropotar in Franc Gregor c. Gosti in člani delavskega sveta na svečanem zasedanju ONESNAŽENE VODE POVZROČAJO ŠK000 I SMO ZA SAMOPRISPEVEK? — To bo osrednja tema razgovorov v naslednjih tednih. S tako | zbranim denarjem pa bomo uredili še zadnje blatne ceste, da v nekaj letih v velenjski občini ne bomo imeli več takšnih slabih cest kot vidimo na sliki Člani ribiške družine Paka iz Šoštanja so na nedavni letni konferenci razpravljali o škodi, ki so jo v prejšnjem letu povzročile nečiste industrijske vode. Zaradi njih je lansko leto v Paki poginilo precej rib. Maja in junija prejšnjega leta je ribiška družina utrpela škodo v znesku 18.332 dinarjev, ker je poginilo precej rib med Velenjem in Šoštanjem zavoljo detergentov, ki so jih spustili v reko Pako iz tovarne gospodinjske opreme. Nekaj mesecev kasneje pa so zaradi industrijskih cianidnih neprečišče-nih odplak poginile Vse ribe od Velenja do izliva Pake v Savinjo. Ribiška družina je bila oškodovana za 84.514 dinarjev. Močno pa je bila prizadeta tudi družina Šempeter, ker so tudi v Savinji poginile ribe. Delovna organizacija Gorenja je zelo zainteresirana, da bi ui-edili naprave, ki bodo industrijsko nečiste vode zagotovo očistile in da v bodoče ne bi bilo več tolikšne škode na ribjem zavodu. Na letšii konferenci ribiške družine Paka pa so podrobno pregledali rezultate o ulovljenih ribah. Ribiška družina je vseskozi prizadevno vlagala v reke nov ribji zarod. Stalno pa so skrbeli za izurjenost ribičev in izvedli več družinskih tekmovanj članov in mladincev v lovu rib s plovcem ter se udeležili tudi meddruštvenih in drugih tekmovanj. Tako je na republiškem tekmovanju, ki je bilo v Kasazah, Rudi Mešič prišel v republiško ekipo za državno prvenstvo. Člani in mladinci so se udeležili ekipno in posamezno mednarodnega tekmovanja v lovu rib s plovcem, ki je bilo na Bledu. Ekipa iz Šoštanja je bila peta, med posamezniki pa je Jože Grab-ner zasedel peto mesto, mladinec Zdenko Vede pa tretje mesto. Ekipa mladincev je bila na tem tekmovanju druga. Člani in mladinci so ekipno in posamezno tekmovali še na mnogih drugih meddružinskih tekmovanjih in dosegli dobre rezultate, kar pomeni, da so skrbno pripravljeni treningi pripomogli k tolikšnim uspehom. Predsednik Zveze ribiških družin iz Celja KarrSagadin je na letni konferenci izročil priznanja Ribiške zveze Slovenije nekaterim najprizadevnej-šim članom iz šoštanjske ribiške družine. Starešina Volk Miloš je dobil odlikovanje I. stop- nje za ribiške zasluge, Janko Kampjut in Drago Meh pa odlikovanje III. stopnje. Po končani konferenci je predsednik ribiške družine Šempeter Kari Polutnik predaval o ribarjenju na Islandu in Gronlandu, kjer je bil lansko leto gost tamkajšnjih ribičev. Predavanje je spremljal z dia-filmi in je bilo zato še bolj zanimivo. Pri gledanju posnetkov čudovite narave in bogatega ulova rib so si šoštanjski ribiči želeli takih prijemov tudi v naših vodah. Odkup mleka Nedavno tega je Kmetijska zadruga Šoštanj sklenila z mlekarno Celje, obratom Kmetijskega kombinata Žalec, dolgoročno pogodbo za odkup mleka. Celjska mlekarna bo odkupovala vse tržne viške mleka v velenjski občini. V prihodnjih dneh bo vzpostavljena mreža zbiralnic za odkup mleka. Najprej bo mlekarna Celje odkupovala mleko v Gorenju, Smartnem ob Paki, Paški vasi in Rečici, pozneje pa tudi v drugih krajih velenjske občine. PODPORA PREDLOGU ZA SKLENITEV SAMOUPRAVNEGA DOGOVORA IN ZA RAZPIS REFERENDUMA ZA ZRIRANJE SREDSTEV ZA NEGOSPODARSKE INVESTICIJE V ŠALEŠKI Dvajset let samoupravljanja v tovarni usnja Šoštanj TURISTIČNI DELAVCI V VELENJU IN NA GOLTEH VSE JE V ČLOVEKU VSE JE ZA ČLOVEKA Zraven vrha Medved Jaka je na koli 1572 postavljen razgledni | stolp PAKET TURISTIČNIH USLUG Prekrasen je pogled z vrha Medvedjaka Do Žekovca je udeležence pripeljal Kompasov avtobus osebo stane za vožnjo z gon-dolsko žičnico 12 dinarjev, za otroke do 10 let pa 6 dinarjev. Šolske skupine z objavo imajo na gondolski žičnici 30 odstotni popust. Povratna vožnja na se-dežnici velja 3 dinarje, v eno smer pa 2 dinarja. Vožnja na vlečnicah stane 1 do 1,5 dinarja. Obiskovalci turističnega centra na Golteh lahko kupijo dnevno karto za vse žičnice (gondolska, sedežnica ali vlečnica), ki stane 40 dinarjev, s kosilom v samopostrežni restavraciji pa 55 dinarjev. Cene gostinskih uslug v zimskem času so naslednje: ležišče od 30 do 50 dinarjev, pol-pension od 48 do 63 dinarjev in pension od 60 do 75 dinarjev. Naše bralce bodo zanimale »paket usluge«, ki jih nudita Izletnik in Kompas iz Celja. 0 V Izletnikovo dnevno paket uslugo v zimskem času je vključeno: prevoz z avtobusom iz Celja do Žekovca (spodnja postaja gondolske žičnice), prevoz z gondolsko žičnico, en dan uporabljanja vlečnic in sedež-nic ter kosilo — vse za 55 dinarjev. Člani smučarskega Velenjski hotel Paka in Kompas iz Celja sta nedavno tega povabila večje število turističnih delavcev iz Slovenije in Zagreba na poslovni razgovor, združen z ogledom Velenja in smučišč na Golteh Smučišča na Golteh, sedežnica in v ozadju nov hotel Šaleško turistično področje se čedalje bolj povezuje z Gornjesavinjskim. Zato ni naključje, da je hotel Paka iz Velenja sodeloval, ko so v Velenje povabili številne predstavnike turistiSnih agencij iz Slovenije, Generalturista iz Zagreba in direktorje vseh večjih slovenskih hotelov. Gostje, ki so bivali dva dni v hotelu Paka, so si poleg Velenja ogledali še turistični center na Golteh. V Šaleškem rudarju smo že poročali, da so pred novim letom začeli prihajati prvi turisti na Golte in občudovali novozgrajene objekte — gondolsko nihalno žičnico, hotel, se-dežnico, razgledni stolp in vlečnice. Investitorja tega sodob-• nega turističnega centra na Golteh, Izletnika iz Celja, je •naložba veljala nekaj več kot 20 milijonov dinarjev. Zdaj pa so se že resno.lotili drugih nalog, da bi se turisti kar najbolje počutili v tem prelepem delu gorskega sveta. Ko smo skupaj s turističnimi delavci in drugimi gosfi odšli na Golte, so bila smučišča slabo zasnežena. Pa vendar je nekajurni obisk prijetno in rekreativno deloval, saj je nekaj deset metrov pod gornjo postajo zasijalo sonce. Sončno pa je bilo tudi na Medvedjaku, do kamor turiste popelje 600 metrov dolga sedežnica. Na- trakovni konferenci, ki je bila v, hotelu na Golteh* so časnikarje seznanili s podrobnostmi in- namenom investicije, ter kaj vse obsega turistični center na Golteh (o tem smo v našem časniku že pisali). Zvedeli pa smo tudi nekaj novih zanimivosti. Gondolska žičnica, sedežnica in vlečnica že redno obratujejo. V zimskem času (do 31. marca) vozi gondolska nihalna žičnica dnevno vsako uro od 7,30 do 18,30. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so zadnje vožnje pol ure po polnoči oziroma ob 22,30. Sedežnica in vlečnica pa obratujeta v zimskem času od 8,30 do 16,30. Povratna vozovnica za odraslo Projekte za turistični center Golte so izdelali v celjskem zavodu za napredek gospodarstva. Na sliki pa vidimo vodilnega projektanta inž. arhitekta Jagriča društva Izletnik iz Celja plačajo za enake usluge 45 dinarjev. 0 Kompasova poslovalnica v Celju pa je pripravila kar dva paketa uslug. Paket Kompas cocktail po naslednjih cenah: za dnevno bivanje 75 dinarjev po osebi, za bivanje 2 dni po osebi na dan 71 dinarjev in za bivanje 3 ali več dni po osebi na dan 67 dinarjev in prost vstop v nočni bar v hotelu Paka. Koristnik tega paketa ima na voljo: polpension (večerja, prenočišče, zajtrk v hotelu Paka Velenje, dnevno karto z neomejenim številom voženj na žičnicah, enolončnica na Golteh ter prevoz s Kompasovim avtobusom od Velenja do Žekovca in nazaj. Avtobus odpelje iz Velenja o15 9. uri, vrača pa se ob 16.15. Paket »sonce — solea« velja 51 dinarjev in nudi zajtrk (ob 8. uri v hotelu Paka), kosilo (ob 17. uri v Paki), neomejeno število voženj na žičnicah in prevoz z avtobusom do Žekovca in nazaj v Velenje. Kompasov avtobus odpelje iz Velenja ob 9. uri, vrača pa se ob 16,15. Izletnik in Kompas sta zaenkrat dala prednost smučanju in pripravila tovrstne usluge. Podobne ugodnosti pa napovedujejo tudi v poletni sezoni. Res je, da se na Golteh sneg zadržuje okrog 120 do 130 dni na leto. Večja polovica leta pa je vendarle le brez snega. Ih tudi takrat so pobočja Golt privlačna za sprehode, sončenje, nabiranje gozdnih sadežev in gob. Skupaj z udeleženci poslovnega razgovora s turističnimi delavci, ki sta ga pripravila hotel Paka in Kompas, sta si Golte ogledala tudi Jože Zupančič, vod.ja turističnega sektorja pri celjskem Izletniku (levo) in Leopold Pere, šef Kompasove poslovalnice v Celju (na desni strani) \ , I Nova mednarodna obisk v industriji plastike polypex v Šoštanju uveljavitev Gorenja 1/f i • • • (Nadaljevanje s 1. strani) POGODBA - OSNOVA ZA NADALJNJE SE VEČJE SODELOVANJE MED TOVARNAMA BAUKNECHT IN GORENJE VELENJE Zahodnonemška tvrdka Bau-knecht slovi zaradi kvalitete izdelkov. Zaradi tega pomeni pogodba, ki jo je tovarna sklenila z velenjskim Gorenjem, veliko priznanje in novo mednarodno uveljavitev velenjske tovarne. Znano je, da' Bau-knecht sodeluje samo s partnerji, ki slovijo zaradi kvalitetnih izdelkov in solidnosti poslovanja. Dobava oljnih peči zahodno-nemški tvrdki Bauknecht pa pomeni dejansko samo uvod v nadaljnje, še tesnejše, sodelovanje med obema partnerjema. Računati je mogoče, da bo Go. jem in načrti tega našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva. GOTTLOB BAUKNECHT: »ŽIVO SMO ZAINTERESIRANI ZA RAZŠIRITEV SODELOVANJA!« Po ogledu tovarn so gospod Got-tlob Bauknecht in njegovi sodelavci izjavili, da so živo zainteresirani za nadaljnjo razširitev poslovno tehničnega ter komercialnega sodelovanja med Gorenjem in Bauknechtom. Ze med ogledom proizvodnje pa so se zanimali za možnosti, da bi Gorenje zraven oljnih peči dobavljalo še štedilnike, pralne stroje in hladilnike. Modernizacija strojnega parka Med tiste kolektive v Šaleški dolini, ki so dokaj ugodno na proizvodnjo raznih kemičnih izdelkov, predvsem se za potrebe končali leto 1969, sodi nedvomno tudi Industrija plastike Poly- gradbeništva. pex iz Šoštanja. V primerjavi z letom 1968 so povečali vrednost proizvodnje za skoraj 20 %, in to pri zmanjšanju števila zaposlenih za 12%. Kar zadeva ustvarjeni dohodek na zaposlenega pa so se Soštanjčani v zadnjem letu uvrstili med tiste indu- ČVRSTE POGODBE S KONFEKCIJSKO INDUSTRIJO V Šoštanju so se lahko sami kaj hitro prepričali, kolikšnega pome- strijske delovne organizacije, ki dosegajo tak ustvarjeni do- derniziran^TOjni^arikfpo rekonl hodek na zaposlenega, kot ga dosega v poprečju industrija ve^ikrproIzvajaiS6 konfekcije pri Šaleške doline. To je omogočilo povečanje ustvarjenega do- sklenili čvrste pogodbe za do- zagrebškim Ferimportom v Moskvi) ter v Zahodno Nemčijo, In sicer v lesenem in plastičnem delu kuhinjskih kabinetov. Sicer pa več kot polovico proizvodnje izvozijo posredno, v izdelkih jugoslovanskih konfekcionar-jev. Prej so morali kontekcionarjl uvažati tovrstne izdelke, ker pa je kakovost izdelkov Polypexa na višini, je zdaj izvoz odpadel. hodka na zaposlenega v letu dni za skoraj polovico. IVAN ATELSEK: »GORENJE SE NE RAZVIJA PRETIRANO HITRO!« Gumbarno in poliestrski obrat so v celoti rekonstruirali. Pri proizvodnji pohištvenega okovja in bavo gumbov. Med temi so BEKO, Franjo Kluz, Novitet, Tetovo, Var-teks, Mura, Kamensko in nekateri drugi ter jugoslovanski proizvajalci srajc. kateri so predstavniki Gospodarske zbornice in tovarn Bauknecht , . . , ,„ ter Gorenje seznanili časnikarje z renje pošiljalo rej zanoano- začetkom sodelovanja in pomenom Razveseljivo, da so v šoštanj-skem Polypexu v letu dni povečali poprečne mesečne oseb- g7adben\h''kemikaUjt=pa so "vpeljali zato kar najtesneje sodelujejo z , , -., i.i -i nnn , , . , ....,.,. mannimi licfirovi tini i t irrmfol^nii ne dohodke zaposlenih od 829 hkrati z novimi stroji tudi sodob-»""'"JC prisilIV veienje je Dna v nkrnff no tehnologijo ter odpravili ročno Ljubljani na Gospodarski zbornici V letu 1968 na okrog 1.1 bb din delo Zagofovljena tako kvall_ Slovenije tiskovna. konferenca^ na lani. Ostanka dohodka pa so teta kot cenenost izdelka. " -- j- ustvarili blizu 1 milijon dinarjev. V tovarni poudarjajo, da Preden so gostje iz Zahodne Nemčije prišli v Velenje je bila v Lani so v šoštanjskem Polypexu, med drugim, razširili tudi asorti- man proizvodnje. Začeli so s pro- Področju Proizvodnje pohištvene- . . .. .. . . A . . Oa podpisa pogodbe. Glavni direktor Gorenja, Ivan "s"«rla hi