CrffUUkt Ia vpravalAkl pn •Uri< NS7 ft Uwad4i« a*. ŠTEV.—NUMBER 114. MEHIŠKA VLADA SA110LA 1,900,000 AKROV SVITA. nference. Kew Toct, V. T. - Nseeljenl- Ški urad J« prepovedal sečesno vstopiti v Zdr. drže ve U, Teiseim de Mattoau, najvačjjunu bankirja na Nizozemskem. Obenem eo u-ridniki pridrlali a« pernlku tudi ;?dč. M i Id red Colline, etaro II let, | ki Je po njeni iajavl plosnlka. J f'ustniki parnika Rjrndam iajav« i!j.Jo, da fta imel« na parnlkn eo* jbs v neposredni bližini. Bankir ia« 'javlja, di je pripravljen p^Šatft i vožnjo pleeaike ia da ni n!l na* Ivadnega vsled tega, ker je ena I prišla v Zdr. dr leve na obiek k a* kor tttJi on. Ko je rekel, da j« ' prilel obiskat nekega Speyerja ia njegovega brata, eo naeeljenilki uradniki takoj prileli iskati lm» novsns dva, kater* ps niso mogU dobiti. Valed tegs eo nvedU prsis* kavo inf enkir ter njegova tovsri» liss morata čsksti ns parnlkn laA» ds preisksvs. Laavsnvrorth, Kans. — Detet članov organizacij« I. W. W., ki ao prišli v ječo 7. septembre 1018, js prsstslo kasen in bili so ispu-ščeni Is ječe. Trije so bili takoj zopet, aretirani od isssljsniškik n-rsdnikov in odvsdsni v New Tork, od kjer bodo deportirsni. Eden je Portngslss, drogi Irec, tretji ps Anglež. DaUas. Tsa. — Vsa policija v okrožju 300 milj js mobillslrnas, ds issledi tata. ki js ukradst sro plan Is blvie tukajšnje armndne komisiji Isvsdeneev kakor savsa* siki. "Rusija noče Imeti nobsnsfS opravka s bslko konferenco, sko as ta konference postavi ns st*M> Me eodišls ss Rusijo. Prtprsvijo-ni smo ns nsdsljns pogsjanja kot enskoprevnl s delefsti drugih' drftsv, toda diktstom ss ns pod-vrlsmo. Zaveznikom odrekamo prsviro, ds bi diktirali drugI« državam, ds ns smejo s nami skle-peti nikskrinih pogodb ss doba vsi msssssv. Ts pomeni, ds enten-U priprsvlje novo blokado protf asm," js rekil CMšrin. Vest, ds bo eutcttts sahuvsln vesli obstoječih ekonomskih pogodb mod Novjeteke Rusijo In ras-nimi državami, je razburila dele. gnts. NemH eo isjsvili, ds ns bodo suspendirali njihov« pogodbe • moskovsko vlado Neki ssvesullkl vadjs js ps dejsl, ds NemšIJs na dobi posojilo ss pleJtvsnje od- premo ga okrog 13AO. In ta pre mog prodajo konsumentom od 113.00 do eelo $13 tono I In ssdsj ps pridejo premogovniški lastniki s isjsvo, i« js trebs znižati plačo prsmogsrjom, ds bo padla esns premogu. O znižanju njih do bilks hi snilsnju tovora in e ps ne Šffcnejo niti beesdlse. Tsko se glasi izjava Neurerje KsdsJje je predložil ststistiko, v keteri je i številkami dokaeaao. kako selo ee je svilsl dohodnin •ki dsvsk nekaterih premogovni ških dražb, |(j Isatujejo premo gornike ns sntrseitnom premo govnom polj«, in mod toml je to dl Tempi« Coal Co.. Lehlgh Vall«y Coal Co. (s Lsfcigh and Wllke* Berre Cosi Co., katere najbolj krilijo, da morajo znižati plašo PROSVETA ^SSSSSimSSii mSSSk nSSm— GLASILO! —rsmcz r, tiftg "P R O S V E T A" "THE EMLIGHTEMMEIT tfc« skvol« ftitiml |mftt fadatf. 5SBBEB ^AihwtMsV rstr-"-^ufrmTiJ T3CS3TT MAGNATJE SE ORGANIZIRAJO. Glasila finančnikov poročajo, da se že dalj časa vrle pogajanja med sedmimi neodvisnimi jeklarskimi družbami za združenje. Sedem vslildk jeklarskih družb se namerava združiti v eno samo veliko korporadjo. Ako se to zgodi, bosta dve alijand dominiratt vso jeklarsko in železarsko industrijo v Ameriki. Nič ss nI treba čuditi, ako se nazadnje združita še ti dve alijand in tako pride produkcija jekla v ene same roka. Senator La Follette je Izzval akdjo v senatsld zbornici proti nameravanemu združenju, zahtevajoč preiskavo; po njegovem mnenju bodo kršeni protftrustni zakoni Preiskava ss lahko vrši, toda zdi se, da ne bo dosti pomagala. Živo nam je še v opominu, kako je vlada "razpustila" mesarski trust Razbijanje trustov sli vslikih in-dustrijalnih kombinacij postaja vedno večja farsa. La Follette je sicer napreden človek, ali on liha menda vero demokratov, Id tako radi pojejo o svobodni konkurenti. Naravni razvoj industrij vodi v organizacijo. Velike ribe ftro male. Posamezniki propadejo, manjše družbe izumjrajo in podjetja se stekajo v roke velikih korporadj. Industrije bodo na vrhuncu svojega razvoja, kadar popolnoma izginejo neodvisni tekmeci in ko bodo popolnoma pod kontrolo nekaj alijanc ali skupin. To je naravni rezultat gospodarskega razvoja, Id to sicer more z zako-nodajstvom zadržati, toda preprečiti se ne da. Videli smo to zadrževanje v zadnjih dvajset letih z raznimi proti-trustnimi zakoni in "razpuščanjem" trustov, ld ss pa nI obneslo, kajti danes vidimo gigantično kombiniranje neodvisnih družb v raznih industrijalnlh panogah. Delavec, ki pozna pota ekonomskega fczvoja, ne more nasprotovati temu kombiniranju ali spajanju. Trnr sti so zadnja faza kapitalizma. Kapitalizem mora ustvariti in organizirati industrije In s tem je njegova zgodovinska naloga končana. Zaveden delavec torej ve, da so trurtl potrebno zlo, ki mora priti prejalislej in čim prej tem boljše. Združevanje industrijalcev pomeni, da se zmanjšajo stroški proizvajanja in poveča ss proizvod. Razums se, da to združevanje ne pomeni nič dobrega za delavce. Kajti čim večja je kombinacija, tem močnejša je In toliko večji dobiček zahteva za svojs Ustnike; obenem je aro-gantnejša napram delavcem In njihovi organizaciji Dokaz temu je jeklarski trust, ki ošabno prszira unije In izkorišča delavce, da je groza. Nova jeklarska alijanca ne bo nič boljša; saj so neodvisns jeklarske družbe ie prej sledile trustu-glede mezde in delavnika. Magnatje ss organizirajo industrijalno. Njihove kombinacije so velikanske unije kapitala. Kaj pa delavci? Dolžnost jeklarskih in železarskih delavcev je, da store ravno tako. Delavci, vposleni v jeklarski in železarski industriji troajq organizacijo "Amalgamated Assodation of Iron, Steel and Tin Workers", ki js sicsr še šibka, toda na prsvi podlagi. NI strokovna, temveč industrijalna. V svoje vrste sprejme vsakogar, ki dela v Industriji jekla In železa brez ozira, kakšno delo opravlja. To je delavska organizacija bodočnosti Vse unije ameriških delavcev morajo biti prejalislej industrijalne, ako se hočejo meriti z mogočnimi trust! in doseči zmago. Trusti so nafaven rezultat razvoja. Danes so nssreča za delsvce in producente vobče, ker so v privatnih rokah. Par skupin diktira csns in mezde v interesu lastnikov trosta. Prids čaa, ko bo nekaj trustovskih skupin absolutno kontroliralo vss industrijalno življenje v Ameriki in obenem tudi politično In socialno življenje. Ta čas naj brž ni več daleč. Tedaj bo čas zrel za nadonaltslranjs trustov. Visoko organizirane industrije v trustih postanejo blsgoslov za delavce in ljudstvo sploh, kadar postanejo lastnina ljudstva. To bo industrijalna demokracija, medtem ko je danes industrijalna avtokradja* Organizacija trustov je delo kapitalistov. Nacionalizacija trustov je delo delavcev In farmarjev, Id so danee najbolj izkoriščani od trustov. Ampak predno se to ■godi, morajo biti delavci in farmarji pripravljeni — organizirani na celi črti, organizirani politično in indn-strijalno* SLIKE D NASELBIN. Osla — Ds mm m taka —kanil s poročilom js kriv ribolov, • kateri« sem preveč u peslea. DoUsm k id L sprile M. ker stavka i« 100 odstotna Orgsaisiraai sam od Ista 1917 ker trije rovi m le ne tej. Dsn ver ta Selt Laka progi, ds bmo podjetniki is podpiseli pogodbe i U. M. W. of A* S tudi v teh de. lo poliva. V »rok toMs js, ksr m jo pornšfl prodor dne 90. surea, to j« prodor, kjsr M i« is večkrat pripetilo isto. xO ao ssm poslani strslsi avi doli, ds BO morejo Us vati apbsaih ko da sedsj vlada sur po VMj o-kolici, koder j« MdOM premogo Kolikor Bf"i j* znano, bi podjetniki po dragih rovik Mpet rodi avsdli 4'prostovoljno" da lo, tads ns gre jim, kar srako-plotov do d hm is nismje, da bi s njisu pruisli promof preko a Mm js do sss »0 Milj tam da mm 52 prodorov. stavki, ds radi podrtega predora ss morejo »provljsti premoga naprej in take se jim tudi ss ispls opravljati delo. Ba0i prebiramo dopbe is na-selbia, ki jih pa redko dobimo, ksr strojevodja nse obiMe samo po trikrat aa teden, pogosto po enkrst V proetik če sik M sabo vame s levsnjsm rib. regratom itd. Dobro bi bilo, is bi izvedeli o imenih veeh onih po Colsrsds kakor tadi drugod. kateri opravljajte delo in bi rojaki poročali o njih tadi odkod so do- sera« ^ is js od Stavkarjs po eeli Ameriki ps poživljam ds driite sknpno in vstrsists do kocine smsse. Pri* dralite m sam do alednjsga vsi, bomo podlegli, ss bo godilo slabo ■ in is toliko slabis vam, ki o pravem lasu niste klieom na prednik stavkarjev. — Um, Pa. Od povsod prihajajo poroiila o aUvki la is Moon Rana m redka. Sieer ps je bil od nM dopie lo pred nedav. nim, ki je aeksterim ngsjsl, dni gfaa pa sepot ae. Nekateri m ga grajali, dragi hvolili, M, dobro si aapiasl, Frososlj. Kar ss tiis stavks v Moos Banu moram reči, ds je povoljna. Od. 1. sprila ps do dssM m ni naloMo niti fanta premoga. Stavkokasev nimamo in tadi dragih najeteisv ter pretepaiev ne, ker jih sploh ns potrebujemo. Drugače po jo v bliiini Mooa Bana pri vei malih sasjnsh, ld jih imenujejo "konte" ali "far-marske pita". Ti mali rovi ao o« bratovali ie do sadnjega, a ds-om tadi tam poilvajo. Dne 2. msjs ob pol patih zju-traj se nas js abrslo 64 stavkar-jsv is Moon Buna in 111 smo a godbo, harmoniko in goalimi — ker drage godbe iplok nimamo — gledat po toalih psjash, kjs la cdo dala. Blisn Craftons smo dobili Štiri prsmogsrjs, ki ao ravno odhajali na dalo, s as njih imsns os vam. Govorili so snglsiki Vstavili amo jih In jim prigovor« jali, naj nikar ne gredo na delo, rar tadi nieo storili. Proeill ao la, ie smejo ie ta dan v rov, da spravijo orodje is dovolili amo jim ter ili a njimi v jamo. Nato ja priiel delodajalec ravno ko je i* grela godba, a ni rekel šal beseda. Govoril je a nami in obljabil, da uprs ie isti dan rov, ksr ja tadi storil. Ali smo aeprej ter se vstavili ie pri vei malik rovih, koder ao is vedno obratovali. Z lepimi bo-sedasal amo jih sprsvili prol od dala, ds so danM v naiih vrstah. Vsmoo amo imeli ae^pj neprilik predno smo vm spravili do spos-nanje, in to s delodajslei. Vsak je sgovorjo), de iau dovoljeaje m kopat premog, ker po niso i msli dokssov, aiso aiisMr opra vili. Čudno m mi sdi, ksm le gre dsBM toliko premoge, so kar mm vssk dovoljenje, da ga lahko koplje m lole. eerkve io boln.lnicr ▲li je morda daaM vei iol eerkve la bolatihiie kot jih je bilo prod stavko t Istega dne amo priUi domov ob 11. ari dopoldse laiai ia lajal Koauj smo m dobro aajedli ter malo odpočili, ia m je raaiiriU govorice, da issomo ob dragi ari K poide« m jo v anijeki dvorani. •Hrn. Isl ssm v dvorano, kjer m aas jo i bralo kakih 900 star kerjev ia v* am« bili takoj mta, da greme taksj v rov Fair Ha vsa. oddaljen 40 miaat is Mooa Buna. da tam atfavism dele. Pri-ili sme Is bUsa jame, ko sss ja vfl aapiristasdial, da ae amesao vei naprej. Na njegov peciv pa m aikdo ai oziral ia enoglasno je bilo sliiatii Nsprej. fei amo skoraj prav do rove. kjsr sta nas iskala dva isrifa in revoo-telj rova. Tresoi sta aam isrifa prigovarjala, as j as gremo naprej, ker nimsmo dovoljenega vstopa ns ts prostor ia po kaj, ds smo priUi Ako imssu kaj ss povedat, ds m moramo odstraniti s kompaaijsks semlje, na doislso re«tO. Čs to storisao, da bo vm dobro. Ubogali mse*ed pogojem, ds prenehali s obratom, kar jo ravnatelj obljub^ ako usUvimo druge male rpver Stavkokasi so sss videli pred rovom in priiel je ven voanik s štirimi vozički naloženega premoga, ki m asm je celo poemekovsi )rugeče pa je bilo posnsje. Ob-juba ravnatelje ae ai izpolnila is na Fair Havenn so is obratovalne S. maja saae imeli sopat shod ne prostora dr. J. U. Burke-U, katerega ae je udeležilo §00 atavkarjev is Moa Bana, Ctttt Mina in Imperiela, Pa. Nsi govornik js bil mr. Fings, podpredsednik 5. distrikts is Pittsburgha, ki js v kratkem povedal pomen •tavke in vspodbujsl etevkarje, nej vztrajajo do konee pri svojih zahtevsh, do smsgs moro biti v prid nam in ns opere torjesa. Po končanem dioda bom odkorakali proti Fair Havenn. Iste-go dne nam aikdo ni braafl. Prosto pot sme imeli Ko som priUi tja, so tam stali snperintendent ter dve detektiva, katerih i nikdo ni branil vstopa, dssi js bi-ojrsaUk 110 korakov pisano, ds e prepovedan vstop. Ns to m nismo ozirali. Detektiv je bil bled n eelo rekel mi je, ls pojdi komor, hočei. Ob -HL nri smo bfli >rav pri jami, kjer so imeli stav. kokoši ravno obod. Far Jih js bilo sansj in so jedli jniino. Is bli-žnjege gozde je medtem nenado-ma nekdo ustrelil is sasaoki Kdo je streljal, ne vs nfeis, toda ranjen tndi nikdo ni bfl. To im ni ustrsiilo, iele opogumilo nas jo, ds smo Ili nsprej ds rova. Prvo amo tam dobili vosni-ke, ki ss nem js smsjsl dne 1 e-prils. Drisl js roki kvilka pro-sei, naj ga postimo, ksr bo takoj zspostil dslo. Ze svoje posmeho-vonje pa jih je dobfl od ssdsj kskor le dvs druga, aa kar mi-alim, da bodo talke posoblU. Po drage amo lU naravnost v jsmo in jih dobili kakih lt. da jih je bilo vei na vem, videl jiH nisem. Povedali so, ds jih ni vsi, tods prej, ds jih js delalo BO, a ao drugi prenehali ia pred dnevi delom. Imena teh ljudi mi niso rasns, a po govorih sem apotnal, da ao Slovaki, Poljaki in Italija-ni. Zelo žalostno je, ds ja bO mad njimi tadi eden Slovenec, ki ga o* sebno tadi no posnsm, ksr tadi noiem. Tajnika 8NPJ poživljam, fe omesjsql apsda h kakemu dni* itva jedaote, naj se ravnajo po pravilih. — Na roki mu nmnjks palca. Odkorakale aas je pri bliSss 280^ tam pa m je jpridruz. ie vei drugih naprednih dslsv-da ms je bilo končno 850. •HfVkokaMv nismo videli razun 20 iraoev, sprsmljsnih od pssijskik deputijev in prete-peiev od lelezniike postaje do rova. Mislim, ds ss *ersj vsi sedsj [.Porodilo Jj OUridga, po kote-im m je podpisal sUvksr, v it. 04, pove, ds tndi tam rovi ne obratujejo in ao asprti eelo nudi rovi Fiod por dnevi sem slišal od rojakov, k! ss Wli tam. da i-msjo nsloienih veliko Hevila le-lesniikih vosov s premogom, in povedali m, do tndi maU rovi s polno pero obratujejo. ? % Is Somerseta, Col^., poroča do-pianik, da la deUjo po tri do Iti ri dni na tedss- Na deUjU v temi, dokler vam aveti lni in sbudite M Is toke Ikodljivega spanja. Ne bodite livi mrliči, rijoiiv globokih podzemeljskih grobovih. B. javna govornica. OlMMi OaiMT* 8. N. P. M cttaceijev rrosvote. I Is Inw — Ds so tuksjinje razmere ss delavstvo smaisne, je bflo le auu>go slišali ia kdor ja vss potok istih pesno soslsdovol, am je preeej jasno. Dopisnik is i pa ja v Prosvsti dne 12 sprila poroial Jako pristransko. Poročal je nskako tako, do eo Hi prvi as dale tisti, ki svoj ssslu vrag vodi kaj is se vss. (Trsba js sapore, da ss potroiijo veli ksssks vsoto, ki jih sssluii dela vss!) Kdor je prineael pred četrt Stoletjem is Nmniijs sekajo "iz jskls", krpe obleko kot Bibničan Omeniti m^rsm ia, kaj m ja godilo % drugimi atavkokazi. Ds* ai bi pa imeli greha, ako bi jih bi U, jih nismo prstepeli in jim ae storili ksj lalega. Blatili so, kaj bi m lahko ji njimi sgodils, ie jih imamo v rokah in ko amo sprsvili vss na dan, so skasili uteži, a se jim ai posrečilo. Postavili smo jih snrsdaj in koraka, ti ae moreli pred stsvksrji, ki so bili vspsli tegs dejstva. Tako amo ili kakih 15 minut, > je pridrdral as nami avtomobil. Mislil sam, ds ja kje nastal ksk ogenj in gredo ognjegaeci rs-di avooenja. Dali amo jim proete pot, da gredo naprej, ko ao pa prišli neprej, m je s^tomobO u stsvil, ssdnjs vrsts so m odpr in imtopilo je iMt vslikih obore-lenih mol s strojnimi puiksmi. Ustavili «o nas in nam zapoveda-U, saj bomo mirai, aUvkokoaom pa se naročili, nsj stopijo aa stran, ksr so tudi storili Nek I-talijan se je sgoverjel s njimi in Ukoj so ga aretirali. Kaj bo| njim, mi ni znano. Ukazali so, nej korskssM naprej in llo um je veek 500 mol domov, leet detektivov po e stavkokasi namj aa Feir Haven. Jama tam ae o-bretuje vei. — Stsvksr. FS. — Toživamo od 1. sprila, a med vsem tem stavka poteka mirao in nimamo protopoiev ia kompoaijskik pri-vrlsassv. Kmalu ko je stavka pričela amo oaprovili pohod ao Plum Creek, de pogledamo, ie ja tam kaj eUvkolosMev. Opravil mso bolj slsbo, ker si bOo nikogar na delo, rssua enega delav as. Bosi so seveda izvzeti Drugi pohod amo oaprovili eo Lovgoa Krrrv, kakih lest do eedem mil, oddaljeno naaelbino. Odkorakal emo tja io ob Hirik zjutraj ia tadi " " " 8. H. T. J. skledo ia ss js splsk odrsksl vaški udoboosti, poleg tsgs ps ia kko denar (ŽT W b^^taki, kako lepo U sveteU industrijs.) Ako bi dopisnik ne kotel biti pristranski, bi poročal, da oni, ki nisrnjo denarja, talko atsvksjo, oni, ki isuje tisočake, po so navadno prslskomni. ds bi stsvksli in komaj čakajo, do bi jih bos potapljal po rami; potem ps ss is-govarjajo, ds drugi ns sprejo atavkati, ker ae preval "apufa-ul" Torej, ker drugi ne morejo stavkati, Di ns dalo fasM, da "taapuffnf" prehitijo. To ao vam sviti ljudje. Angleški ministrski predsednik, Jure, ki slovi po svoji svitosti, noj m ksr skrije pred njimi. Hudo nam da, kar amo le.od 28. eeptembra brez dala, pa prida nad psa do-pianik in nae lopi s loparjem, oiedtem ko ja asm nsjbii hodil ns dalo, ksr as ds razločiti is nja- Ktvegs dopisa. Kdor ja polten de-vee, na bo etavkokssil, brez o sira na to, ali im# denar sli na. Sedaj je tu vss sitato. Parne ai rene ne tulijo in eelo Isbe ao u tihnile, kar itaUjenskl naaeljenci so m pridno spravili nsdnje. Ta* ke ao rasmsre v tej krsvji dolini (nepravilno Orowfond Oounty).Ce m bo kaj isboljlslo, bo pač pokazala prihodnjost, toda mnogo u nanje ni, dokler bo sMlepljcno ljudstvo volilo v drlavne zakonodaja vmkogar, ki iau la namazan jezik. — K. V. Bkhop, f%. — Glavni odborniki 8NPJ imajo nalogo varčevati s denar jenu ds m ne izkorišča preveč blagajna jednote. Kakor pa je razvidno iz razprav zadnjega čass je glavni odbor nakani br. Ber-w ger ju S100 ss e m j po 2 uii ki lajjmeMjo IS ur delo skupsj. V poročilu predeednflts gl- nad zornega odbora ČHamo, da gl. od bor po svojem Isftnem tolmsčenju ni dovolU na sodnji letni Mji nika kih nagrad, temveč potrdil predlo-leno račune ss izredno delo. — Priporočal bi gl odboru, da dru gii temeljiteje pretresa o izred nem delu predno m izreče sli potrdi isplsčllo. Zs lS-urno delo js toliko vsoto več kot prevr«*. poarbno is poglsdoMo sedanji j>ololaj. Po mojem miiljenju bi bilo najboljie da M glavni odbor uredil sistsm do U m plačalo samsko delo ns uro, rseisM, da M m plačalo m ur-dole et Vsak, ki bi napravil kako toke izredno delo, naj M predlo« svojo asmudo čees, koliko ur ja delal In plačala naj bi ae ara ei aa aro, kar mialho, da bi bila dovolj dobra plača In vm bi bilo urejeno. v Ce bomo taka deU take plaie vali kot m jo deseJsj, bomo pri isli Hi rakovo pot Ako bi br. Borger delal vsegs 20 ur, bi ma priilp po takem računa po $5 ae uro. kar ssls dvesUm. ako sssluii dslevss. — MUes BZ ae* po. DOPIS IZ JUGOSLAVIJE. Ornomelj, JugoeUvlj«, ^ ^ epriU 1922. — Takega daev» >sč ne pomne Cmomaljei, kot u b^ današnji. Morje ljudstv» vse Btlokrajine ter iz cel« s o. Slovenije in aoeednje Hrvatske je jesno pokasslo, de niso pozab. Ijeni oni, ki ao irtvovali iTOu življenje m domovino. Bil js ve. ličsaten dan, ki bo ostal vsak*®,, " neizbrisnem sposUnu. Iz Sahegs bsjerje pri Ljubijo, ni so bili prensisni ostanki aa. rodnege mnčeniko Ivana Kro-marja v Črnomelj ter tuH slavnosten način pokopani Dne 2S. Mptembra, 1915 izpre-govoril je Jvon Kromar, kova« po poklicu, iz Starega vrha pri 8e-miču, v neki goatilni v Craomljm "Srbija dela prav, da m brani." Odhajal je bel na fronto, pnstiv. ii doma ženo in osmero otrok. Bil je isdajalako denuneiran iz 16. oktobra istega lete ja plačal svoj "sločin" s šivljfnjem. Padel j« kot mučenik, kot irtev zlob« in izdajstva, Irtev človeka, v kzte* hiši je iakal goetoljubjel 6est let je počival poubljeai Ivan Kromar v grobu it. 10 aa Suhem ba jerju. O, nI asm počival, tem, ne! Žrtev ss Irtvijo ao pripe. ljsli tjs in jih strsljali — u nič, m navadno besedo — ter sokopa. vali v gluhi noči Samo nekateriM imena m večina tek srečnikov js neposnsns, zsbljens. Črnomaljski Sokol je sačel sk. cijo za prenos Kronurjevih o-atankov in po njegovi aaalugi počiva aedaj nedolfna Irtev krvo. ločne avatrijsks vojaške justiee v ljubljeni domači semljl (Ostin-ld so se preneeli v Črnomelj aa izrečeno leljo vdova Ivanke Kromar jeva. Kromar aom m ja vedao čutil pravegs Črnomsljca, kjer je tudi imel laatno kilo, ki jo js pa prodsl ko m je praselil pa Staro goro. Vdova Ivanka ima na črnomaljskem pokopalilču pokopane štiri sestre in saega otroka, a sedsj tudi ljubljenega soproga.) Včersj — 22. aprila — m odpr-li grob it. 10 ns Suhem bajerja ter v veličaatnem sprevodu po ljubljsnskih ulicah prsneali Krema* jeve oatauko na glavni kolodvor. A danM — aa nedeljo — dopoldne ao z vlakom prepeljali z venci ozaljšano kreto v Črnomelj. Ogromne mnoiice ljudstva ao m zbrale na kolodvoru. Belokranjski kmetje ao bili tu, da is* kalejo zadnjo čaat kmatu*aotrpi-nu; stotine ljudstva ao pripeljali dolgi poMbni vlaki is Ljubljse« in ia Zsgreba. Sokoli od vseli strsni so bili shrani V Črnomlju pač le ni bilo toliko ljudi kot danee. — Ljubljsnaki pavei ao p«H ko je vlak a krsto in iMtnim spremstvom privozil ns pMtsje. Neštete mnoiice so nemo pozdravljale krsto okrsieao a venci, med njimi venec spleten iz evetie nabranih v Stari gori nad Somi-čem. , VeličMten sprevod M je razvil od kolodvora proti pokopal iMa v Vojni vasi. Na čelu je jahslz sokolsks konjenico i nato m nosili venee spleten ia evetie nabranih na grobovih junokov^nočeni-kov no Suhem bojerju. Blodile se sklenjene vrste Sokolovi m Sokoli je prišlo vojolko godba drovzks divizije ls Ljubljane, ns-to itevilna gasilna drultvs is godbs iz Zagreba. Neisrečrao pretresljiv js bil poglsd ns dne lioo mučeniks Kromorjs. Nspo-sredno ss krsto, ki so jo nosili Sokoli je solsnih oči tiho-islost-no koreksls potrta vdovo s svojimi Mpuičeaimi otročiči. Domačinov in doDecev, ki so slsdOi krsti in neerečni drulini, ni bilo koneo ns krojs. Ni mi ie sosao ko to pišem, kako dolg ja bil pravzaprav sprsvod; ko sem hit v eprevodu nieem videl ne ssčd-ks ne kones. človek bi ne verjel, ds bi m moglo toliko ljudi ^brsti v Črrvpmlju. Nsd odprtim grobom j' govoril ^rnomftlj.ki leksrnsr Vrsakevii ter je odkril lep spomsaik) sledili so m Itirje govorniki. Streli iz topičev m slednjič naznanili, da koeti mučeuiko veoder ie eo-krat počivajo v blegoelevljeai doma^ zemlji. ' ' Slava aarodnemu Ivanu Kromerjut — /almb LUTHIOA PfliilHl Herminis, Fa, - T piamo H" Vsisga dopiM smo pvojsli tadi so dolor. ki po o iste oMsafll. v bsk namen naj m porabi Flflts ««dl Vois ime. ker nrodaiitvo as 9+ Obči dopiss. aha ao v% kds g» * I IZ KUIII5KH SVETU. (FederatadPreee.) «kvt. — v Mtdisonu. ,Wiz., «0 lestevkall peki, organizirani peki, ker eo ji« drušbe pred-lotile novo plačilno leetvieo i zni-lase meedo. Konvencija Faanajrlraneke de-levike federacije. Zadnji četrtek j« pričele konvencije Penaaylvan-ike d«Uveke foderaoije. Prvi de« je kooveeeije sprejele raeeluaijo, v keteri ee aekteve neoionalizaoi-je premogovniške industrijo, ie resolucijo, v keteri ee protestira proti nameravanemu nedirektac mu devku m pokritje vej sik« nagrade doolafenia vejakgm, peč pe naj ee ntloli davek ne roječ dobičke u pokritje te nagrede. Po govoru gdč. M$ud Sekurartso-ve, ki je govoril« m odpomoč stradajoči« v Bulji, so delegat* je ibreli 166 h rueki pomolei •klad. Konvencije ae je udelelil tudi Roberte Heberman is Mehi* ke, ki je pojeenil delegatom de-leviko gibanje v Mehiki; ?ojae-nil je tudi, tekij se sedenje edmi-sistraeijt brani priznati mehiško vledo, namreč člen 87 mehiške u-stave, hi dovoljuje vladi prevzeti v svojo poeest katerokoli premo-ienje, ako je v interesu ljudetvs. Nsto je bil sprejet predlog, ds tsjnlk federeeije Udele resolucijo in jo polije senatorjem in ken-grešnikom jii Penn^rlvenije, dr-levnemu tejniku Hugkeeu in predsedniku Herdingu, v keteri ee epellre se priznenje sedenje mehi|ke vledf. V sedevi premo* gerjev v Zepedni Virginiji je go-vorll delegst Deva Powler in pojeenil teško stališče premogerjev v tej drševi, v keteri j« vlede kot je bile se čese pokojnega eerje v Rusiji. Zbornice ss je isrekls, ds bo še nedrje pomegele premo-gerjem v Zapadol Virginiji kot jo docedaj. Kavka šoferjev v ftan Vrtati-seu. Stavka šoferjev r Sen Fren-eisou, Cel., pojenjuie v sedovol-stvo etevkujočihj. Se tri drušbe nočejo podpisati" nove pogodbe, dočim eo ee oetale le pobetelei mod temi tremi ee nejbplj upira aejveSje drušbe. Od 600 loferjev, ki eo zestavkeli, je v stavki le 130. Stavkokasi lasi vejo etevker-Je Ia prišlo je le de nemirov, katerih poveročitleji eo MU impor-tirani atevkokesi. . TROOVOTA B OSTAMB »OD KOVTBOLO BU-§y VLADB. Weshtafton, D. 0. - (Fsderat-ed Press.) — Ruske inoeemeke trgovine ostans če, nedelje monopol v rokeh vlednoge komieerijete se inosemako trgovino, ekorevno eo dobile sadrulns organizacije g osi-rom na trgovino s inozemstvom Ur melaas kompenije, v katerih« ime vlede ia privetnUd delaiee, več svobode. Tako se «M odlok, keterega je sprejel sovjstekl centralni odbor 13. marca. Privatni trgovci, ki so dobili gotove previ-ee v isvosni in vrtal trgovini po odloku, katerega je eprejal eovjet-ski centralni isrrlsrelni odbor Junija 1910, nieo imenoreni v tem norem odloku. Prer4ee do trgovine s Inorem-etrom ima komissrijst, Tserusks kooperativne unije, dslnilke drušbe, v katerih isu vlada veHno delnie, 4rlame ustanors in neprave in kombinacije ter eeredor (keterim pravijo trosti), okrajni eovjsti in krajerne kooperativne unije, morejo dobiti prej dorelje-nje od vlade« prodno aklaaeje kako trgorsko trenaekcijo. Zadralac nnije lekko trgujejo svobodno a inoseeeetrom, ooiromo s inoeem-ekimi sedrulnimi sreoaml; pedm lene ae U eplolnl kontreU rledaih nrednikor, katere je pa le pe Ime-nu. UstenorKer delniških dmlh aa Inosemake trgovine Je pHdršsno r lednim natenorem in privatniki nimajo previes istih imtaaavljeti. Te sekan dolele Jesao, de ves trgovine s inosemstvom je aa eni etreni pod kontrolo kooperativ In ne drugi etreni pe pod kontrolo vlada. Umikanje aa _ polja Je preostale ta pričelo ae Je r pravem pomenu besede eodjell-siraajo. Oeteelavaktje ee pege je e 8evjat- Praga. (Federated PrteJ. — forolevelee loadoesksge "Dsilr Havslds" Js dobil čilo is Uoner«. ds so prileti elevstki delegetje ae ksnfereaei pogejeaje e sovjetski mi delersti s nsmoaom. skloniti pogodba, ki bo tki MOROI — 0OBB IBLB V IBUBKICAH v Vem Torku. *tw Tork. M. T. — (Federated freae, Herrjr Godtrej.) — Her men Hoffmea, bivši mestni sodnik j« Ujavil, de ae nahaja r blaanieah in aa vodih u umobolae veliko število oaeb, ki eo bile le sečeeao u-mobolni In ki so postali popolno ma umobolni, ko so prišli v te ee vogg a Levodelo Aea laoo^VUM^Jha. ^ Nadaorni odbori Wwmk Zal ta, >ea4sadolk. IIM g«. Craarfoed Avs.. Cklaaf«. IIL frank irnmrmk. M o o rroasor Av^, ČloveUnd, Oh WlUiam lllUrTiaol ll, Oaie Zdrulitvaeii odbori Prsdssdolki Fraak Alal, I1Z4 go. CvavM Aeon Ckleag^ IIL jml VSHOVNI IPBAVNIKi Dr. P. J. Bora. eaoa Bi Clalr Av„ Clav^sed»reti podkralje, ker Je Ef.pt B4oM tariš odide te Perie, 11. meje.-Dr. Roae Mili. raraatelj emenškege Bdečege kri še r teosresrtv*. Js arsdao as saeail. da poslovsajs Bdsšegs kri Is v Bvropi konča s 1. jaeijrai A mtriški Bdeči kril ja vodil svojo poaaeine ekeije r Brropi let ia r tem Čeee Ja potrošil Oenove, 14. meje. — Is urade ligs aerodor porečejo, de js tr-njero vprsšssjs enege dele Slesi-je, kjer so bogeti prsmogovai Ia šelssai rudniki ie vsled kstorege dole Je bil rolen spor »od poljske ia neatfke vlade, koašno rešeno v ssdovoljnost abak strank. Nam Ike ia poljeke rlede bedste pod piseli pogodbo p/> keteri bo opre-vs toge dele Med j* r reksk me-šeae komisija Belfest, Irske, 16. sesjs. — V ponovnih lagred.k, ki se divJeU r eodeljo med preteeteali ia keU ličeai v Belfasta, Je bilo eeem a- sob abitlk. Pri folafrafn. Stara pearSnaJslmlUt "Tode ta lota-grofije mi ni niH od daleč podobne I" — Fotograf i "BodHo vose Ui. de sem vss take dobra nadeli KBOJA0I USTAMOVUO SVOJB PODJBTJB V RUSIJI (Nadaljevanje a prvo atranl.) de js prsštudirsl tamošaje razmere, eko eo ugodne sa inveetiranjo kepitele v krojaški industriji. Nečrt je dršel tajno do koavea-oije, oalroma dokler ge ai pred-lošii konvenciji. On upe, da bo dovolj delevoev, ki bodo prl^ volji podpisati sedoetao število del* aie. Druga salo volna toška, e kateri Je reapravljala peta konveneija krojelke orgealseeije, je reeoluol-je, ki je bila tudi eoglezno sprejete, ss sdruK«nJe vseh krojaških orgsniseoij v Zdr. drševeh v ono orgsalaaeljo In e enim generalnim Uvrševelnim odborom in eno ble-gejno, tode s tolikim številom po-eebnlh departmcntov, kolikor etrok v kroješki industriji bo v tej ergsniaeoiji. Ako bo te nešrt sprejet od drugih krojeških orge-leij, unije krojsčsv šenskik eblSk, unije kroješev košuhovl-neetih oblek, unije klobučerjev in iadeloveloev kep in unija potoval-nik krojačev, tedaj bo te organi-aeeija štela veš kot 650,000 šle-nov, ___ NOVICE IZ JjjjUUL posojUom*^M.iistrlkl evstle\ mol 19. eprile ssjo, aa kateri je resprevljel e emerikenekem po- soj 11 o. Vlede Je eprejele emerl-' ško ponudbo poeojlle v sneekn 100 milijonov dolarjev In dete finančnemu ministru pooblastilo, ki mu omogočuje pogajati ae a zastopniki smsrišklk bank. Pege jI za eklapeajs posojilo so slede-šli 60% oslokupns vsota ss ieple-ša v gotovini, oeteoek pe se a-porabi se laveetielje, od keterih ee aebevl 90% v Bvropl, estenek pe v Ameriki. — letege dae ee resprevljel! členi fiaenčnege odbora o pro rs Rimskih dvsasjsti-Ju msj ia jualj 1923. Prors-čunsks dvsnajsties vssbajsjs tudi aejetjs not ren Joge poeojlle v aaeekn eae mlljerde dinerjev, potem povišanja zrmljiškege derke, e nori 100 edetot. ne k ledi ne derke, o novih tekeeh itd. Frarelaa-ske dvsns)sttne vssbajsjs 60 p« ragrafov, izmed keterik gorori vsčins o ogroseasm povičsnjo davkov, Bogoslovsi r armadi V krat. kom pokliče rojee mlnietrotro v slalbovsnje is osle kraljevine vee reknitirane bogoslore« r svrko, da odeiušijo prodpieeei rok v vej. •ki »ovdovel bodo pridcljeei V slulbovsnja bolnieem, de bodo kot duhovniki ljudstvu v pomoč Udi r slsčsjih. kadar al pri roki sdravaiks./ Velika sksptosijs imilnllri V Ksmnikn je 16. eprils sk pol 6. svečer eksplodiral v sovemsm dele smodnlšni*« shreajfe saaadaik, ki ge Je bilo okoli 1100 kg- <* jok t Je sletel v srak e strešnim pokom, ki Je povzročil, de ee pokale vee lipe v Ških meččanov ee ja polotile ve* like pemks. Neumornemu delu kemniških dsleveev In gaaileet pe ee Je posrešllo ogenj omejiti. HBNR. PBOMTKi Dva morji. (Preval l-k.) Bil Ja ognjevit idaaliat. Kadar ee Je oprostil dala. Je de peaae noči obleko val ponišane in tlačene. Odkrivel jim Je Uroka tajnoetl ijudsks sreče ln oni ee ree peetlU srečal ia deleli a nJim ekupej se novo UvljenJe. Njegova dalo ja bilo polne truda. Tem večji ulitek, ko eo bili rasni oiljl njegove« ge dela doeeleal. In eree nesrečnih aa Magoalavljala ajegove I* me, nepreviU ge nssmrtnim. Prišel pe js čes, ko so mu ljudje od-povsdsli, beeede je nehele biti ognjevita in ou, ae da bi dolge premišljal, akelil Ja v globoka morja, Mger valovi eo aepreeta-no pljuskali ok eidovje domašege Cietenilča. Njegove Ima pa Je lje šlvelo. - Njegov etn, v ks-terege Je oče poeuvljel vaa upanje, ai je sssidsi prijetne gneado. Olenll Je bogate demo In postsi trgavee. Suhi reluni in njih aall* venje a finim šampanjcem eo nI* govo eree etrdili. Njegove Ime Jo bilo peveod ne pleketik in v eepi-kik v arelk ljudetve ge pa ni bilo. Tudi te Je utoall v morju — utoall je v oeeeau ljudetve. Kretkočeeelce. Postopali "Niker ae ae driHtc take ponaa-no, goepod orošnlk, laenil prevel ei as domilljejts i sej mere kiti veader vsekogar sram, Ia ga vidijo ljadjs v vsll drušbi." Moderni jubilej, "Dober dna, store sefeljel Ajdi grem ae liter vino I" — "Prsv red, Tode kaj slsviš, ksr ei teko vsself" — "Dve JabiUje preaaujem ekonomi Deass preteše lete dni, kar šekam aa svišaaje ptels, In dve Utl, ker ssm bras slane vaa je." U nekega peroMa župea Je aoalel to le porolflei "Neana-njem eUmemu uradu, de Je v tej ebčlel 167 evee, med keterimi Je ea gerjevi koštraa aejpekemej-ši lupen Joše Kiklič." Se aaa taka. Drug lupea pe je poročel teko le t "V miaulem letu Je umrle tu deeet Ijadi. Bdea izmed ajlk je bU eemomorflee, edea Js smrt naravna emrtl, vei ps ee bili v zdrava lik i ee- drugi | krit" |" Ob, vi aeusmi-Ijmi človek!" ja rekls nske gss-ps meserje. "Kej Isko bras sree sto, de bi sehleli tudi nedolšao Jegaje." — Meeen "Ali M ko-teli saeetl IIve t" fteiebriaB pes. — "Ze (olike ga ae Is ae dem. Te Je prvovratea Ia kar Je gUma, listokrvea pse. NJsgov oče Js Ml odlikovaa Nova-fundlandor. meti pe eUvna poli- ZAKLADOV fiuUfM MMJaJI Angl«*o opisal E. L. 8tov Poelovenil J. M. (Dolje.) Ponije tem svedel, do ao bili prav niš nevarni morski levL Toda pogled no nje skupno s divjimi kletmi in razburkanim mor-jem mi je prietudil to prietanišč«. Čutil sem« da bi raje stredal na morju, kakor da bi ee podajal v take nevarnoeti - imel pa sem veš sreče, kot pa-meti Severno od predgorja Haal bowline ee razteza obrežje v ravni 2rti in pri odtoku morja so pri-koše dolga proga rumenega pceke » vode. Severno od tod ss neha je Predgorje gozdov, kakor je bilo napieeno na zemljevidu. Spomnil eem.ee, kaj je povedal Silver o toku« ki teče ob zapadnl obali Otoka zakladov proti eeveru, in ko sem spoznal, da aem ae nahajal v objema tega toka, aem reje postil predgorje Haulbovli-ne sa seboj in prihranil svoje moči ca pozneje, ko poekueim priti na suho na prijaznejšem Predgorju gosdov. Na morju je bOo opaziti veliko gladko valovanje. Ker pa je veter vlekel trajno In rahlo od juga, al bilo nobenega nasprotja med tokom ia mod vslovsnjl, da ee nd je v glavi svrtolo in je zadel a svojim rilec« globoke r steno sossdnjsgo vala. Bil aem ves premočen la prestrašen ia eem takoj zopet podel v čoln nese j, ia petem os jo zazdelo, da se je čolnič zopet epessetoval m me nosil ased valovi tako mehko, kot poprej. Očito jo bilo, da ss as smsm vmešavati v n jego-vo gibanje, toda kakšno upanje sem imel potem, da bi prišel aa suho, še nieem mogel vplivati aa njegovo smerf Velik strsh ss ms jo lotil, vendar v kljub temu nisem izgubil svojo glave. Nejprvo sem s opreš-nim gibanjem s poaučjo svoje moraarske čepice polagoma tal vso vodo is čolna, nato zopet s enim očesom pogledoval preko njegovega roba la prevdarjati, kako da ae je mogel čolnič teko mirno gibati v valovih. Spoznal asm, da valovi niao velike, gladke in evitle gore, kot ae vidijo is obrešja ali ras krov ladje, temveč popolnoma podobni gorskim grebenom, polni vrhov, ravnin ia dolin. Samemu sobi pre puščen čoln si js takorekoč delal r jo pot akoai nišave ia doline in izogibal etraim bregovom la višjim valovom, ki ao ss preka-eovali "No, dobro," sem si mislil, "jesao je, da srnam ostati, kakor eem in ne sasem motiti ravnotežja; . sno je pa tadi, da morem staviti veelo In od čaaa do čaaa aa mimik meetih nekoliko zaveelati proti suhemu." Rečeno, storjeno Vlegel eem ss tedaj oprt na komolec in eem pri vsaki dani peft-ložnoeti enkrst aH dvakrat savo-slal, da sem obrnil rilec proti obrešja* " j Bilo je sslo vtrudljivo In pošas-no delo, vendar aem vidno napredoval; in kessm ae bližal Predgorju gosdov, sem vedel, da na vsak našla zgrešim ta kraj, da pe esm napredoval veeeno nekoliko eto korakov proti vzhodu. Vide aem mirne selene vršičke drevee gibsti ss v jutranji sepid, la bil eem prepričan, da gotovo do prihodnjega predgorje Bil je pa tudi še kajti še ja ase js sspšela mučiti Pri-pekanje eolnea, tisočero odso njegovih žarkov od valovja, Aa voda, ki ee je razlivate laz in se tu sušila in pokrivate moje ustnico a soljo, vse to je povzročilo, da srn jo grlo peklo in žgalo ia glava bolela. Ob pogledu aa tako blizu ss nahajajoče drevje eem pcetal bolno nestrpen; pa tok me je neoet mimo tega kraja in ko ss je odprt prihodnji saUv, osm zagledal nekaj, kar je pepotampe spremenilo moje počutke. Ravno pred menoj, komaj pol milje daleč, sem zagledal Hsp* niolo s razpetimi jadri Prepričan bQ, da ase love; ' asm toliko vsled vode, da sem komaj vedel, eliaaj aa sadi tega veeeHm ali šalcottm; in prodno eem storil kak sklop, me ;o presenečenje tako-prevzelo, ds esm mogel samo zijati ia so la-diti Hispeniola je imela ragvito trojo glavno jadro in dvoje malih jader pri rilcu, in njena lepa bela jadra so se svetila v eolneu kot sneg. Ko sem jo prvi* ugledal, ao je nekako ^r severosapadnl smeri la sklepel sem Is tega, da ao mol- je aa ladji namenjeni okolo otoke nassj proti sidrišča. Naenkrat pa ae je začete obračati vedno bolj in bolj proti sspadu, tako da sem mislil, da eo me zagledali in aačeli loviti Napoaled pa se je obrnila proti vetru, ki jo je vrgel muaj, in tam je stala potem nekolikbšaea brez pomoči ia njena jadra so ohlapnila. , i. *1 Nerodneii 1" aem vskliknil. "drvedno morajo biti pijani kot sove." Ia mislil sem si, kako bi jih kopitna Smolstt nalgai da kar v Ladja se je pologoma obrnila In vnovič razpetimi jadri eno ali dve miauti hitro vozila, ia ao po-tem zopet sslstsla proti vetra in obetala. To se jo vedno ia vodao ponivljajo. Scmlntja, gor In dol proti eeveru, jugu, vzhoda ia sa hodu jo vozila Hiepaniola, so Na-lotevala la uetevljala, fat pri vsakem novem poekuau končala kakor je sačela, da ao ji aamrfč "' 'J ' u ' Bil eem prepn Čen, da je nihče ne vodi; in če je tako, kje pa ao mornarji t Ali ao bili sasrtao pijani sH pa ao jo ss-puitili, eem oi mislil, ia Bsorda bi se miipoareči priti aa •.pflSpa prihodnjih) Človečansko 1 govodstvo. Kem Tisk. — (Jugoelovaneki oddelek P. Li I 8.) Trgovec, ki bi vršil svoje pode bvps nikakege knjigovodstvo, bi bržkone prav kflula.prišel aa boben. Vendar se mnogi ljadje čudijo, čemu ss-sshtevs, da trebe uradno za-, i vea rojatva, poroke ia smr ti il prijaviti vsak olašaj ipk* lji.vs bolosai Ti sspisi so r resni ei človeško knjigovodstvo in rav-notelp potrebni kot fiaaašao knjigovodstvo, fi trgovini Prsv kakor trgovske knjige povejo trgovcu, da-li je aa sgubi sli na dobičku, 'ravno tako življenike statistike kažejo, da-lj občina izgublja ali pridobiva na adravja. Zakaj je sapia o rojstvu tako va-šerff Sinček sU hčerke bo potrebovala rojstno spričevalo, ko sočne poka jati v šolo, ia kasnsje da dokaše svojo starost, imena roditeljev, rojetai kraj, državljanstvo, svojo pravico do dedščine itd. Kspisovsnje roj«tev, ( porok in smrii Jn nalezljivih bolezni js velike vešnoeti sa zdravstvene oblasti la drago orgaaisasljs za soci-jalao oskrbo ia sa sdravaike in učenjake v evrho proučevanja o vzrokih smrti $n v preprečevanje nepotrebnih bolezni In smrti. Is ststistik, ki jih sestavljajo is tek zapisov, izračuna ae morts-litsts ali nssrljivoet prebivalitva Ker je pa tranaportni __ ' - ■ *_____._f Jjjjj t akO ••!"< ..ln /f../t Vi kot aedaj v Ameriki Dr. Parker priporoče, naj eteriši ia šole obračali večjo po-zoraost na pravilni poduk o spčl-nih stvareh. "Saj otroci navee-zadnjc vendarle poisvejo o teh etvareh'. — previ dr. Parker. — Ali doetikret prihajajo do popolnoma napečnege znanja o spolnih stvareh. Is tegs izvira mnogo ala med fanti in deklicami ia auiogo zločiastva med mla-ino. Veliko trpljenja in neere-|e ee bo odpravilo, oko bodo sta-iči pogumno zrli tem dejetvom v oči in ne skušali izbegaveti svoji odgovornoeti radi napačne ara-keUjivoeti" >oložaj vgladovihpro- F. M. Doetojevskij :- • BESI • v trsk deHk, (Dalje.) r- "Andrej Aatoaovičl Andrej Antonovišl" je klicala Julija Hihajlovna vsa obupana. "Njo aretirati prvo!" je saklical soprog, preteče kasoš na njo s prstom. "Prvo proiakatil Plm js bil prirojsa s namenom požiga. • Vzkriknila js ter omedlela, psdls v _ pravcato aeaaveet. Jaz, kaaa in genoral amo skočili na poauš; tadi drugI ljudje, še neketere ds sm, so nam pomagali v tej teški minuti Prineali smo nesre^nico Is tega pekla v kočijo; toda o-sveetUa ea je koataj pred domaČim pragoas, ia njen prvi krik je bilo spet ime Andrsja Antoao-viša. Vee njene fantasij« eo bile porušene; ostal ji je sssm Šs oa. Poslali amo po sdrsvaiks. Celo uro sva šakala s kassom pri nji; gsneral, čeprav sam sslo preetrešen, js v prvi vslikodušnoeti oklenil, da se "vso aoč as gena od ubožičins po-etelje" toda čoa deeet minut še pred sdrsvaiko-vim prihodom, js sadremal v naaiaajaču v salona, kjer amo ga tudi puatili. Poliemojetru, ki je hitel s pleea na pošar, ee ja posrečilo odvmti Andreje Aatonoviša sa aa-ml, da ga je poaadU v kočijo Julijo Mikajlovae; na vse pretego ja dopovedovel njegovi ekscslsn-ei, da ei mora "odpošiti". Ne'vem, sakaj gs js pustil is rok. Aadrej Aatoaovič eeveda ni hotel ničeear slišati o pošlvaaju in je eiUl na pogorišče; toda on ni bil pri adravi pameti. Nazadnje ga je vasi poliemojeter v svojsm koleelju s seboj na Sarečje. Pri;>ove(loval je poaoeje, da je Lembks vee pot mehal ia kričal take reči "da jih al bilo moči izpolniti." Tadi poročilo aa višje sssste govori, da je njegove ekeoeleneo Uetokret "vsled nenadnega straku" še vročice kukala. NI mi treba praviti kahšen je ba konec plo-eo. Nekaj taeatov veseljakov ia lajiml eelo nekaj dam je eetalo v dvoranah j policije ni bilo no-beae. Godbe aiao pustili domov, godec, ki so šli, 00 prrtepli. K jutru eo Prokohča "šotor podili", pili kakor aort, pleeali kamarlaea bree cenzur« ter peaeoaašill ves sobane; Šolo ob reaefitu je pri Isl dol te eodrge vse opit aa dogorevajoče pogo-rtiče, da tem aadaljaje Izgrede. ,.. Drage pelo-viea je prenočila kar v dvoranah, pljaaa do mrt-vegat e tem eo pričeli sledovi po tleh in ae bar-iuneetih dlvonih. Kjutrej eo jih povlekli ss noge na ulieo, kakor hitro ee je dale. Tekšen je bil ko-aoe slevnoetl v korist guvernant la nala gaber-alje. IV. PoŠer je prsetrašU prekiveletvo nalaga Za reč je najbolj zate, ker je bil pofig očivjden Ondno K de ee je prt prvem kliea "gori r tekaj egUeil tudi krik, dg "sažlgaje ftpignllaci". Da aee je dobro anane, zažgali ee rea trije f obriše-al i tade semo trije! Vsi dragi dalevel o fabrtke ao opravičeni v javnem sumaja la UM —- edea sedi r ječi ter je vse prisnal, dočim ae dva le ekriveta —jš bil nedvomno tudi Fejdka udeležen pri požigti. To je vse, ker js doslsj točno znanega o začetkfe polarni domnevanja so kajpada draga rol. Ba čem eo ee revnali malopridneži t" AU jih jo kdo nagovoril ali nef Na vas to je še dandanašnji ko pdgovoriti Ogenj ss js razširil a not s si lis no asglieo ia silo; veter jo bU kad, stavbs po Karo*ju do m* lega vas leeeae, ia zažgali so biU aa treh krejih hkrati. Pravzaprav bi ameli šteti sašig easso R dveh koncev; ns tretjem eo aeeečili ogenj in ga pogaaUi skoraj šs tisto ssinuto, ko je izbruhail; o tem posasje. V petrograjskih liztih ss vassao pretirali nsšo nesrečo: zgorela je približao komaj Čotrtlaa veega Zarečja. Naši ognjegasci, daei jih jo prosulo v primeri s velikostjo meeta ia številom prebivalcev, eo veadar točno in , požrtvovalno storili svojo dolžaoet. Toda stalo bi bili opravili vsiie složni pomoči prebivalcev, da ae al tik p vod jutranjim ramvitom atshoms ispromeail veter ia pojenjel. Ko eem ee dobro aro po aašeni boga s plssa prerinil aa Zsrečje, js divjsl ogenj s polno silo. Vss ulica, ki drli vsporedao s roko, je bile v plsmenu; svetlo je bilo kskor podnevi. Slike pošara ae bom pbdrobao opisovelt kdo a« Ruskem js ao bi posaalf V bližnjih strsnskik u-licsh ob pogontfu je vladate strslns gneča la smsda. Tod lo s gotovostjo priftakovali ognja; ljudje so vlačili svoj lasstek aa emto, ae da bi bešeli strsn od biv^M. Bedeli eo na izvlečenih skrinjah in pernieak ter šakali vsak pod svojtea. okni. Dsl moških js robotel kskor črna živine; hrss usmiljenja so mkall plotove ia podirali eelo kolo, kar jik je stalo pod vetrom in f doeegu ognja. Knm.j prebujena deea je jokate; šenšči-ne, ki eo imele svojo ropotijo Is pod milim ao-bom, so tarnale la tulile, druge ao sa sdsj šs molče in odločno vlačile ia hiš. Iskre ln ogorki ao le-, teli daleč aa vse strani; gaeUi eo jih, kolikor ee je dalo. Na pogorišča samem eo je trto gledaloov s vseh koncev mesta. Nekateri eo pomsgeli gasiti, dragi so sijali kot ljubitelji Vslfk nočno po-fsr vsdrsmljs vedno rasdrslujočs la veosle ob-čatke — le umstalai ognji nam prtšajo o tem; aU tam ss ušigajo pismeni po flalk, pravilnik aa-Šrtlk la bade v svoji popolao aoopaaaosU lahko, ftvakno respoložeaje, kakor te obide po šali penečega šampanjca. Draga rol jo reeaičen pošer» grosa la savsst essbas nevarnosti | hkrati s znanim ncdolžnovseelim dojssom nega ogajo gledartkve možgene, Izzivaj« njegov lastni uničevalni nagon, ki m akrtva žalibog v elekeral duši, eelo v duši najmiroljubn«jšego la s rodbinekimi krepeetml aajbogetejšega thular-nega svstnika. ... Ta mrašai ffclutek je raj vodao opojen. "leree aa vem, ali jo gledati polar brez neknkšaega aadovoljetvat" llUMili teko ml je rekel aekoč 8tefaa Trofl-pod prvim dojssom asšasga pošara, prt ja bO alučejao aavaoš. Razum« ee, de je mnralkateri ljubitelj nolaega ognje aem priprav-Ijsa planiti vanj, da reši otroka aH starko la nevernosti , ali to Je Uste dnis« poglevjo. (Dalja pliMn to rssmsrje poveče, številke po-ksiejo vzrok sa to, ravno tako kakqr trgovsko knjige pokasajo-fo vzrok sgabs sli dobičks. Ako zdrsvstveno poročilo izkszuje nsrsstek kake nalezljive bolezni, as lahko takoj storijo koraki, da m najde izvir bolezni in m zau stavi njeno raspsssnjs. Življsn ske statistike asm tudi nudijd priliko, da eodimo o učinka jav nega sdrsV|tvsnegs delovsnjs in o uspehu v reševanju človeških življenj. StariŠi bi morali vedno dat zapisati rojstvo vsakega otroka, ne Je ker kaa otrok po sskottu pravico do tega, marVeč ker to ontogočuje, da imamo natančne podatke o vzrokih dojenčkovih smrti V zadnjih letih je delo reševanju življenj novorojenčkov jako napredovalo in to je deloma omogočila etstistiks, iz katere je razviden vsrok bolosai ia obeež-nost enakih slučajev. V držav New Tork, je pred 20 leti uourlo približno po 158 ismed tisoč novo jorončkov, sil rasmere ao m toliko sboljšsle, ds smo imsli ls-nI le pO 75 smrti ss voskih tisoč rojetrv. . Predi'RO Isti js raimerje smrti znašalo v dršavi Nsw Tork 20 sa vsakih oemero več življenj rešenih ismed vsakik tisoč živečih ljadi To dejstvo Ishssujs velik dobičSk aa kreditni štreni človeškega kajigovodstvs. Boj proti spolnim boleznim. New Tork, N. T. — (Friende of Soviet Kussis). — Is brsojsv-ke, katero je dobila organisseija 'Pricnda of Soviet Bnsaia" od nekega svojega člana, ki je odšel v Rusijo, je rasvidsti, ds je polo-aj v gladovnih provincah ob Volgi skrajno kritičen; kriza bo doepelo s%>j vrhunec v mesecih maj in junij. Po poročilih, katere je prejela ta orgenisaeija, je prizadeta* od te lakote nad 26 miljonov ljudi; tods ni treba misliti, da vse to prebivalatvo šivi aa deželi. V gladovnih provineah je veliko tovarn, skoro 25 odstotkov vos industrije je bilo v provincah ob Volgi, ki so prizadete vsled lakote. I v eplošnem je pa veliko pomanjkanje živil v vsej Rusiji; primanjkuje nad štiri miljone ion šivtl. Ko bi bilo transportne razmere nekoliko boljše, bi ss pomanjkanje živil tako ne občutilo. sistem Ru#iji teko zelo dezorganiziran, ljudstvo v notranjih krajih Rusije veliko bolj občuti pomanjkanje Živil, kot pa prebivalatvo v bližini« krajev, kateri niao bili prizadeti vzled suše lansko leto. Ia vseh poročil je raz videti, da |e prepuščenih stradanju in lakoti na azil jene odraščenih in otrok, ako ne pride pomoč bd zunaj. Vaa poročila, ki prihajajo iz Ruaije od Članov ameriškik pomožnih komisij, ačglašajo, da je potreba velika. Nekateri listi, sovražni rpski sovjetski vladi, eo hoteli prepričati ljudstvo, da ruaka sovjetska vleds ns stori sama nič ss bedno ljudotvo v glsdovnih provinesh ob Volgi in ds je prepustila vso prebivalstvo človekoljubnoeti ino-zemcev. Dr. Nsnsen in Hsskell, člana ameriške pomožne komisi je, pa iajavljata, da je rueka ao vjeteka vlada etorila za ztradajo-če ljudstvo več, kot ste pa mi elila, de bo. Vlada je rekvirirala vee zaloge živil, kolikor jo le mogla ia poslsla v gledovne provin oe. Vsa transportna sredstva je dsla aa razpolago pomožnim ko- eke. Zopet drugi koče jo vedeti, da eo ženeke s dolgimi kitami nagnjeno k zločinom. Toda ne le po dolgoet laa, ampak tudi po njih msvi ae morejo presoditi snaia-i. Tako se epločno trdi, da*Bo vsi zločinci črnolaai Statistika pa je uaotovila, da je večina riočincev uavolaaih, ker je čisto naravno, ter na evetu eo čmolasci v msnj-šini Bros izjeme pa pravijo pi. satelji vseh narodov, da so rdeče-leeci slabega značaja. In višek zlobne Ženske je pooeeUjen v rde-čclaaki. Pesniki sUno hvalijo mehke in tenke laoe. Znanost pa ;o dokazala, da so lasje pesniških slatolaak nezdravi Končno nsj omenimo še zanimivost, da pripada — namreč po mnenju nekega Angleža — bodočnost plevo-m narodom. Če povprašate gleda tega Italijana, ki je Črno-aa, vam zatrdi gotovo naaprotno. Paajo kopališče. V Parizu zo ustanovili luksuriozno paeje ko-polišče, v katerem je vse v marmorja in leeketajpče v sijaju. Kopalnice ao pame in pršne. V kopališču je naatavljenih tudi vae polno maserjev in brivcev — za pee. Skoda, da ne pove poroči, lo, če eo naatavili tudi alašabni-ke, ki bodo sproti počistili, ksdar bo privsdignil kak pee taoo. Dobro bi bilo tndi, če bi naatavili moža, ki bi naštel vsakomur, ki ima denar ss taks neumnosti, toplih petindvšjset, kader bi pripe- ljal avojega "ljubčka" v kopa-lišče. : ^ 'j V.^;' Krvavo sree aa groba Pred ka-inekim sodiščem v Parizu so razpravljali zadnji dni o nekem nenavadnem procesu. Neks gos-podična Dufaur js šla as pokopališče, da obišče grob svoje dan prej pokopane matere. Pri ti priliki je sapasils, da leži pod venci na svežem grobu škatlja in ko je isto odjfrls, je »ogledala v njej vsa prestrašena krvavo erce. Ta-hoj je pohitela na policijo. Poli-cijaka komiaija ae je podala na liee mesta in ugotovila, da to ni človeško erce nego telečje in da so v srcc zabodene tri igle, ovite s človeškimi laami Nadaljna preiskava je Hztolmačila vee ta mi-ateri^sni slučaj. Neka druga gos-podična, Bacand po imenu, ee je sstekla k vražarici, da jo vprala avet, kako bi apet privezala aaae svojegs nezvestegs ljubim-ea, ki jo js zapustil. Vražarica js zapuščeni svetovala, naj nese na kak avež grob telečje erce, kateremu naj pridene nekaj nezvest-nikovik les, srce pa naj prehode s iglami. In reviea je to etorila. Bacandova je obtožeaa radi skrunitve grobe, tods sodnik jo je o-prostil s motivaoijo, da je že itzk dovolj kaanovaaa radi svoje lju-bavne blaznosti. — (Jngoslovsnsk oddelek P. L. L S.) Ameriška vtada ima poaeboa urad, t. sv. U iS. Interdepartmental Soeial Hygiene Boerd, ki vodi vlad i no borbo proti aearevnoeti v koli kor ee tiče adravja v vojaki ia mornarici Na Čela tega arada je neke idrevnica Valeria H. Parker. ts nedsvnege poročile toge u [rada je nevidno, ds ss js po pr isadsvaaja Istega aaprlo tokom sadajlk dveh let IS bovdolekik obmeetlj v rssaik mestih Združe-Inlk držsv. Uspeh te stalns borbe | proti spolnim boleznim je raavi-id«e» la dojet ve, da ae je razmerje [epolao bolnih vojakov in mor-nnrjov zmajšalo tekom eaege lete od ti na «1 od tisoč. Vsled te-j ga padea al je vlada samo sa eno leto prikrenile čes miljon dolnr-[jev na stroških eo lefenje. Stroški vlade se sdrevljenje spolnih | bolosai v vojni in ssornariel ee proračaajenl aa tekoče fiekalne leto aa štiri miljone in pol U 1911 eo U stroški snašali 15 miljonov la tekom vojne Tt mlfjo-aov dolarjev. Kaamerje spolnih beleenl v e-morilki vojeki v Evropi, kjer ob-etejaje poveod javae hiše. je sna-šele Itft aa vsekik tieeč mol. te-rej bilo je ekornj trtkret veš slo med vojaki, Ia tudi ruski delsvei so sami possagali po avojik najboljših močeh. ]Ustenovili ao ae posebni pokrajinski odbori, da je pomožna akcije uspcčnejže. Člani delavskih strokovnih unij prispevajo mesečno pet odstotkov svojegs sezlužke pomoč atradejočim. Kmetje t provincah, -ki niao bili prizadeti vsled suše, prispsvsjo mesečno po tri funte koruze, funt keše in tri funte krompirja; toliko priepeve elokrai kmet. Meščani ki ne pripadajo kmetekemu sloju niti de-IsvSkim strokovnim uaijsm, pri-spevsjo mesečno po tri funte žito od deleža, keterega dobijo as svo-nakeznice is vladnik aalog. Francoski delavgi eo naložili vlak z raznimi živili in te vlak je k poti v Stettin, kjer bodo preložili živiU ne paraik. Na poti v Sovjetsko Rusijo js oeem par-nikov naloženik s raznimi živili, kot der drugih inozemakih delov cev. 25. marca je zapaetil london sko pristanišče parnik naložen i šivili, katere m kupili avStreleki delavei. V kratkem bo zapustil MaMlIoo parnik s šivili drugi parnik je le naložen v Kriatijeni ■ in eden v Stettinu. n avBDSL, kje ae nahaja Ivan Slrcei, doma iz Knežaka aa Notraajakem. Pred dvemi leti je bival v Pakland, CaL Naj ee prijavi na naalov: Joaeph Sircel, 1161% Baet 61at St., Cle- veland, Ohio. (Adv.)! -- RAZNO. la značaj. V Ameriki je "odkril" profeeor Mortimer nov kako ea ssora spoznati po človefcov zaačej. Njegov | ni končno nič aovaga, ker so eodili ljudje Is od n^kdsj po sk enačaj poeemeznikov. Tako ao trdili etari Jadje, da ja ka zaak fizične in Ko eo vseli ja iaguhil vao moč. Znano po je tadi da imajo gtleti nevedno ete-be laoe. Modsrai fitioiori trdo se pet, da značije " kar volja OGLAR. Naznanjam alovenski javnosti da je od meno pobegnila moja lena dne 5. maja t. i ia eicer z nekim Srbom. Veled tega proeim i Slovence žirom Amerike če kdo izve za U parček naj mi to nemudoma naznani. Jaa nočem nje nazaj, izvedel bi rad aa njeni naalov, ker aa šalim razporediti, imam evojo hišo in drugo imetje katero želim vrediti Pustila mi je enega eina. Pri ti priliki svarim vse Slovence, da ako bode kateri prijatelj aahajal preveč k vam v vaa med čeeom ko bodetc vi pri delu pokažite ma vrata t* koj ko ste to opazili Oa je suhe In dolge postave poznam po imenu Oajo Merinkovič in iass menda svojo prvo ženo v starem kraju. Ona je male poetave in njeno dekliško ime je Morija Piki do-ma na Vraaakem pri Celja. Seboj sta vzela tudi 4 meeece starega eina, kateri je kot ao je ona sama izrazila njegov sla. Dozdeva ee ml, de ec nahajate nekje v Wsrren. Ohio ali pe v Martin Palla, Ohio, on navadno na dete doeA temveč la rod kaj mašetarij. Kdor ml naznani te parček dobi $5.00 nagrade. Moj naalov je: Frank Rešek, Bo* 512, Oirard. Ohio. . (Adv.) Za ktthamj« piva ia vee IboMU it« taH le k m prt aee. M, v vse kraja. m v OGLAR,