St. 238 •t, v četrtek 28. avgusta «bi3. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN iutfl ob nedeljah !n praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. PenamlSne 6ter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele gter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. .smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav. »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi rEdinosti". Plailjlvo in (oiljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. , V edinosti je moi /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mc-ece O K ; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oz;ra. Saroinla* a« n«4«lJako lxd*nj* „EDIBOSTI ' atu«: u ••!• Kron 5-20, sa pol UU Kron 3 O O. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrnnko- vana pisma s« ne sprejemajo in rokopisi te ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo bit*. UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galatti 2<» (Narodni do*). Izdajatelj in odgovnrni urednik ŠT EFA>' GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „idinont", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, uiica Giorgio Galatti štev. 20. Poštno-hranllnitnl ra*un Stev. 841-652. TELEFON It. 11-57. Polit, društvo ,Edinost' v Trstu sklicuje v ponedeljek, dne I. septembra t. I. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu JAVEN SHOP z dnevnim redom: JaieiMkofi odloli in Slovenci". SLOVENCI! Vladni odloki glede na-stavljencev, ki so tuji podaniki, so velikega pomena za domaČe delavstvo in urad-ništvo; zato je potrebno, da mi kot domačini spregovorimo resno in energično besedo, ker gre (za naše življenske interese. Vsi zavedni Slovenci in Slovani, okoličani in meščani, zlasti pa naše vedno narodno delavstvo, se morajo udeležiti tega shoda, da nastopimo proti nakanam naših narodnih nasprotnikov, ki se trudijo, da preprečijo izvršitev vladnega odloka. Vsi na krov! Politično društvo „Edinost". njega ministra grofa Berchtolda in se mu zahvalil za ugodno rešitev tržaške afere. BRZOJAVNE VESTI. Odloki tržaškega namestništva. Namestnik princ Hohenlohe o svojih odlokih. DUNAJ 27. (Iiv.) Na brzojavno vprašanje .Neue Freie Presse", kaj je bilo povod za znane odloke tržaškega namestništva, je cesarski namestnik princ Hohenlohe od govoril: „Vzrok za odloke tržaškega na mestništva je iskati izključno le v stremljenju, da se odpravi stanje, ki nasprotuje zakonu in katerega ne more odobravati noben jAvstrijec. Nikakor ne gre„ da bi bili v enem največjih oziroma najvažnejših avstrijskih mest, nastavljeni v občinski službi inozemci in to še v tako velikem številu Neznatne olajšave pri izvedbi odlokov. DUNAJ 27. (Izv.) Na včerajšnji feoafa-renc! grcfj Berchtolda z ministrskim pred sednikora grcfom Siurgkhcm In tržaškim namestnikom prlncom Hohenlohom, je bil sklenjen komunike, ki ga je priobčil „Frem denblatt" In o katerem tmo že včeraj poročali. Komunike napoveduje neznatae olajšave pri Izvedbi odlokov. Komunike pravno utemeljuje odloke tržaškega namestnika in poudarjaj da ostanejo odloki v polni veljavi. Vlada je privolila le v gotove neznatne olajšave pri izvedbi odlo kov in sicer se bo najprej prizadetim uradnikom podaljšal odpovedni rok, v obzira vrednih slučajih pa se podeli nekaterim prizadetim uradnikom avstrijsko državljanstvo. Zahvala vojvode A varna. DUNAJ 27. (Izv.) Italijanski poslanik na dunajskem dvoru, vojvoda Avarna, je danes zopet poaetil zuna- P O D L i S T E S. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščine prevel Ivan Dolenec. — Povedati se mora — Je odgovoril lord Templestcwe. Ali ti je povedal kdo, da je gospa Challisova izginila ? — Ne, toda mislil sem si tako. — Kako? — Ker Je prišla k mtni. — Kaj Je hotela od tebe? — Obnoviti najino nekdanje razmerje. Zdi se mi, da je ni ženske na vsem svetu, ki bi bila njej enaka v brezsrčnostl in zlobnosti. Ona, spoštovana soproga — vsaj on, ubožec, misli, da je — Je prišla k meni In ml popolnoma hladnohrvno predlagala, da zapusti svojo hišo in pride k meni. — Toda kaj storiti, če Je tvoja so proga? — je vprašal grcf z veliko skrbjo — Kaj si Jej rekel ? — Rekel sera jej, če more zahtevati kaj od mene kot svojega soproga, naj pač stori to. Ne bojim se pa preveč. Posvaril sem jo pred pretečo nevarnostjo, In če Je pametna, Razpust srbskega glavnega stana. BELGRAD 27. (Kor.) Srbski glavni stan bo v soboto razpuščea. Rezervisti in moštvo prvega io drugega poziva vseh v svoje mobillzačne kraje prispelih čet, bodo danes odpuščeni. Demobilizacija bo, kakor se računa, končana v 10 dneh. Ministrska kriza v Srbiji. BELGRAD 27. (Kor.) Vesti inozemskih listov, da je vsled Pašičeve utrujenosti izbruhnila ministrska kriza, se v merodajnih krogih najodločneje dementirajo. Izmenjava vjetnikov med Srbijo in Bolgarsko. BELGRAD 27. (Kor.) V petek se bo vršila na mejri postali Sukovo pod vojaško kontrolo izmenjava vjetnikov med Srbijo in Bolgarsko. SOFIJA 27. (Izv.) BDlgarske vojaike oblasti se izražajo Jako pohvalno o postopanju srbskih oblasti z bolgarskimi vjetnlki v Belgradu. Sporazum md Srbijo in Črnogoro glede določitve meje. BELGRAD 27. (Kor.) Srbska in črnogorska vlada sta se že zjedinili glede mejnega vprašanja. Sedaj je treba novo mejo sestaviti še definitivno. Črnagora dobi mesta Djakovica, Pievlje in Peč. Pogajanja med Bolgarsko in Turčijo. LONDON 27. (Izv.) „Times* poročajo iz Carigrada, da se sedaj še ne vrše direktna pogajanja med Bolgarsko in Turčijo. „Dai!y Teiegraph« javlja: Naloga bolgarskega delegata Načevfča pri pogajanjih s Turčijo se razteza oa zapustitev bolgarskega ozemlja od strani turških čet, na izmenjava vjetnikov in na vstvaritev skupnega brzo javnega omrežja. Načevfč Ima direkten nalog, da s; v druga pogajanja sploh ne sme spuščati. demeCXnvResA£ S Gumuldžinc in Mustemli. General Dimitrijev — bolgarski poslanik v Petrogradu. SOFIJA 27. (Kor.) Kakor se v merodajnih krogih zatrjuje, bo v najkrajšem času imenovan za bolgarskega poslanika v Petrogradu, general Radko Dimitrijev. Dosedanji poslanik Bobčev bo odpoklican. Grška kraljevska dvojica odpotuje v Nemčijo. BERLIN 27. (Kor.) Grška kraljevska dvojica odide začetkom meseca septembra na obiske k princu Frideriku Karolu hesen skemu in bo stanovala v gradu Friedrichs-ruhe pri Cronbergu. V Cronbergu bo kralj Konstantin na povabilo cesarja Viljema prisostvoval tudi cesarskim manevrom. Železniški promet med Srbijo In Bolgarsko. SOFIJA 27. (Izv.) Železniški promet med Srbijo in Bolgarsko je sedaj zopet v normalnem tiru. Rusija in Nemčija. PETROGRAD 27. (Izv.) „Rječ« poroča, da vlada v ruskih oficijoznih krogih raal postopanja Nemčije v tracijskem in drino-poljskem vprašanju velika nejevolja: Vzne- zapusti nemudoma Angleško. Amerika je najboljši kraj zanjo. — To Je grozna stvar. Ali morda ve AHardyce kaj o vsem tem ? — Dal — Potem nam bo pomagal. In kakor se vidi ni mogoče, najti sledu, kam Je izginila. — Planila Je kakor blazna Iz moje sobe. Bila je vedno taka. Razburila Jo je vsaka najmanjša stvar in tembolj |o je še razburilo to, da sem tako odločno odklonil njeno ponudbo. — Pa Je nisi vprašal, kam pojde v svoji blaznosti? Bilo je nekaj, kakor neko očitanje v glasu, s katerim Je izpregovoril lord Temple-stowe te besede, in Leonard, ki |e Čutil to je odgovoril: — Moral bi bil pač storiti to, oče; toda odšla Je tako hitro, da nisem mogel izpregovoriti niti besedice več, in komal je odšla, ste že prišli mis Puddova in pa Oe raldina. Petem pa si prišel ti — in tako pač nisem imel več časa, da bi mislil nanjo. Grof Templestcwe je nato poslal po lorda Allardyca, ki se Je tako| odzval vabilu in prišel. Leonard ga Je pričakoval s nekoliko mešanimi Čustvi, a ko mu je Allaroyce prav prisrčno stisnil roko in ga pozdravil kot starega prijatelja, se mu je voljenje Je tem večje, ker se ruski noti, k? so Jo podpirale vse ostale velesile, Nemčlj3 ni hotela pridružiti. Demisija grškega zunanjega ministra ATENE 27. (Izv.) Dosedanji zunanji minister Koromilas odide že koncem tega meseca za poslanika v Rim. Njegov nasled uik še ni določen, a vpošte? prideta dosedanji poslanik na Dunaju dr. Streit in do sedanji poslanik v Sofiji Panas, U Je Intimen Venizelosov prijatelj. Aneksija novih srbskih teritorijev. BELGRAD 27. (Kor.) Tako| po definitivni določitvi srbsko-Črnogorske meje, bo objavljen kraljevski ukaz o aneksiji vsega osvojenega ozeml|a. Povratek „Hatnidije* v Smirno. CARIGRAD 27. (Kor.) Znana križarka »Hamidije" je prispela v Smirno, kjer so ji priredili sijajen sprejem. Bllinski v avdijenci. ISCHL 27. (Kor.) Cesar Je sprejel danes skupnega finančega ministra vit. BUin-skega, v posebni avdijenci. Avdijenca Je trajala od 11—1274 opoldne. Minister je poroča cesarju o tekočih zadevah svojega resorta. Odkritje lipskega spomenika. DUNAJ 27. (Kor.) „Politische Korres-pondenz* poroča iz Lipskega: Kralj Friderik Avgust saški je povodom oktobra meseca vršečega se odkritja spomenika v spomin na osvobodilne vojne I. 1813, povabil vse potomce takratnih zaveznikov, cesarja Franca Jožefa, carja Nikolaja in kralja Gustava švedskega, kakor tudi vse zvezne nemške kneze, da na) se udeleže slavnostl. Na povabilo bodo vlsdirji imenovali svoje zastopnike in sicer bodo zastopali: cesarja Franca Jožefa prestolonaslednik Franc Ferdinand, car|a Nikolaja en veliki knez, švedskega kralja en princ. litega dne bo posvečena tudi ruska kapelica v spomin padlih ruskih |unakov v bitki pri Llpskem. Katoliški kongres v lAMte1 >» ^uubjnun ^i\or.7 HLIanes se je vršilo sklepčno zborovanje pod predsedstvom pref. Jarca. Poslanec Grčfenauer je predaval o katoliško-narodni šoli, pref. Mantuani o veri in umetnosti, pref. Mahuna o katoliški mladini in dr. AdleŠič o ljubezni do domače grude. Rektor Kčiter iz Hamborna Je pozdravil zborovalce v Imenu katoliških Slovencev na Westfalskem. Nato se Je predsednik zahvalil oblastim In vsem onim, ki so sodelovali pri prireditvi kongresa. Škcf Napotnik Je h koncu pre daval o pomenu Križa, poživljal zborovalce, naj bodo zvesti krščanstvu, cesarju in domovini in Jim Je podelil blagoslov. Zdravstveno stanje barona Skerlecza. ZAGREB, 27. (Kor.) Zdravstveno stanje komisarja barona Skerlecza |e vedno boljše. Rana se polagoma celi. Toplota |e znašala ves dopoldan 37°. Sazonova potovanja. PETROGRAD 27. (Kor.) Kakor poroča »Rječ", ostane zunanji minister Sazonov do konca avgusta na svojem posestvu v Grcd-nu, nakar odide za par dni v Petrogjad i ) petem v Kijev, da se udeleži odkritja spo menika ministrskega predsednika Stollplna. Nato odpotuje v tujino, kjer ostane do srede cktobra. Na potovanju v Vicfcy se ustavi zdelo, da so strahoviti dogodki preteklosti pokopani za vedno. — Zakaj se nisi teda| odkritosrčno obrnil name, Leonard ? Saj si vendar mogel vedeti, da bi ti bil rad pomagal — to Je bilo vse, kar Je rekel lord Allardyce svojemu prijatelju. — Kakor si mi že tolikokrat, ti zvesti moj prijatelj — je odvrnil lord Fourness. Oseminštirideseto poglavje. Težka Izkušnja. Povrnitev Leonarda Hastingsa se je zdela ljudem pravi pravcati čudež. Še večjo pozornost pa je vzbujalo v krogih, v katerih Je živel Leonard, da |e obenem z nje govo povrnitvijo izginila soproga Pavla Challisa. V splošnem pa Je bila družba, v kateri sta občevala grof TempIestowe in njegov sin, zelo prizanesljiva proti Leonardu in ni ga bilo Člana te družbe, ki bi bil Leonarda kedaj tudi le s kakim migljajem spomnil njegove temne preteklosti Dasiravno Je prav teds| izginila mrs Dora Challisova, ko se Je povrnil Leonard Hastings, oziroma lord Fourness — ta naslov mu Je pripadal po smrti njegovega brata kot glavnemu dediču rodbine lordov Templestcw5kih — pa vendar ni nihče niti najmanje slutil, da |e morda med Doro Challlsovo in nJem kak stik. Ko |e svet U- Sazonov za par dni v Parizu, kjer bo kon-feriral z raznimi francoskimi državo ki. Francosko nemški sporazum v azijskem železniškem vprašanju. KOLN 27. (Kor.) „Kiiinlsche Zeitung-poroča iz Berlina: Vesti o fraccosko-cem-škem dogovoru glede azijskega železniškega vprašanja, so zelo pretirane. Med Francijo in Nemčijo se o vprašanjih, ki se tičejo maloazijskih in sirijskih železnic, ne vrše "Ikaka pogajanja in tudi ne zaupni pogovori. Pač pa se je izvršila privatna izmenjala misli med obema fioančnima skupinama, ki imata v azijski Turčiji svoje pravice in Interese. Spremembe v angleSkl diplomaciji. LONDON 27. (Kor.) Angleški poslanik na Dunau, Car.w?ght, Je odstopil. Na njegovo mesto stopi dosedanji poslanik v Madridu, Bonsen, v Madrid pa pride dosedanji posianik v Lizboni, Hardlngs. Kolera v Bosni. SARAJEVO 27. (Kor.) V Gornji Tuzli sta se v noči od 25. do 26. avgusta pojavila dva nova slučaja kolere, ki so ju poprej prikrivali. Ea bolnik le umrl. torej ostanejo skupno še trlje. V Gračanid se ni pojavil noben nov slučaj, ostare torej s?mo še eden. V Bosenskem Samcu nohtnega novega slučaja ; en bolnik je umrl, trl;e so ozdravili, ostaneta torej še dva. V Brini je en nov slučaj, en bolnik |e umrl, eden ozdravil, ostane jih torej še osem. V osmih drugih okrajih deloma noben prirastek, deloma sporadični slučaj Mehika in Unija. WASHINGTON 27. (Kor.) Predsednik Huerta Je zastopniku Unije, L'ndu, ki st" poroča Iz Šangaja: General Čangiun r?rzo-javlja, da je njegova kavalerija ob 10 dopoldne zasedla Nanklng. Bivši guverrer v da " vodi" ofirjriffftd hreiki— *trfe"' itiJAk h' k svojimi četami v smeri proti Vuhu. Včerajšnjega bombardiranja Nankinga so se udeležile tudi kitajske križarke. PEKING 27. (Kor.) Križarka .Emden" Je bila danes obstreljevana pri Jangtse od upornikov. Križarka je odgovarjala, dokler niso umolknili sovražni topovi, nakar se je oddaljila. _ Na morje i Naše občinstvo vse premalo ceni pomorske službe. Absolventi srednjih in visokih šol najraje drve v državne službe, kjer jih pa ponajveČ odklanjajo, češ, da nimajo toliko mest na razpolago, kar Je deloma tudi popolnoma opravičljivo. Ponavljamo, deloma, ker Je jasno, da igra pri razpisa vanju in podeljevanju mest v državnih službah veliko, dostikrat celo glavno ulogo — narodnost prosilca. Vsi državni uradi so prenapolnjeni z uradniki vseh strok, ponajveč humanističnih. Premalo pa cenijo naša mladina in starši službe pri pomorstvu, in baš tu je sedaj pri avstrijskih in ogrskih paro-plovnih družbah toliko nezasedenih mest, da so lastniki prisiljeni i;kati si krovnih častnikov v inozemstvu, dočlm pa je strojnikov In sploh strojnega moštva preveč. vedel, da Je pobegnila in da jo Djen soprog zaman išče, se je govorilo vsepovsod: „No, saj to je bilo pričakovati." Nihče drug, kakor samo sama mati njegova, ni vedel, koliko je v tem času zmešnjav in bridkosti pretrpelo ponosno srce stotnika Pavla Challisa. Lord Templestowe Je posetil stotnika Challisa v vojašnici — kajti stotnik Challis se je izogibal hiše lorda Templestcweja kot kraja, ki Je pomenjal veliko nesrečo zarj — in mu Je povedal vso rgodbo svojega sina in plesalke Fay. Nekega dne, ko Je Pavel Challis že popolnoma Izgubil vse upanje, da bi še mogel najti svojo soprogo, je prišla v vojašnico k nJemu njegova mati. V njenem licu se Je kazal izraz prestrašenosti, ki je izdajal njenemu sinu na prvi pogled, da se ]e moralo pripetiti nekaj novega. — Kaj je zopet ? — Je vprašal s hri-pavlm glasom. AH si dobila kake vesti o t jej ? — Da, ljubi sin ; zgodilo se Je neka|. Ne razumem prav, kaj bi moglo biti. Pavel Challis ni svoji materi dci!e| še nič povedal, kaka nevarnost preti Dari po onem B eguetu. NI se mu zdelo potrebno, da bi bil Še bolj snravl|al v strah svojo mater, ki je bila itak že dovolj prizadeta po dogodkih, U so se v zadnjem času prigo-dUi v njeni hiši. (Dalje.) Btran II. „EDINOST" 3t. 238 Ntki tukajšnji italijanski hrodolastntk se je asprara nekemu cotrudnlku naš?ga list-iiiaii', da co postali slo?aaski absolventi ra tfčnth Šol jako nezsupn! napram brcdo laitaž^om, češ, da radi tega ne kompctirajo, ker že naprej vedo, da bodo odklonjeni, Siij so vendar Slovani s ponajveč slovanskimi imeni ter si zato raje iščejo službe v inozemstvu. Pripomnil pa je, da je sp!ob premalo absolventov navtičaih šol, potreba krovnega častalštva pa velika. Kajti v zad-nj h letih se je avstro-ogrska trgovska mor carica skoraj še enkrat tako razvila, kakor navt'čao šolstvo, In je pomanjkanje domačih pomorskih častnikov vedno večje. Poleg teg.* predpisuje, po lanski nesreči parnika „Tltanic", avstrijsko in ogrsko trgovinsko ministrstvo, da morajo biti kapitan, prvi in drugi častnik domačini, Avstrijci, vsled česar so parobrodne družbe prisiljene, nastavljati Domorske kadete, ki so komaj položili tozadevne izpite in izšli iz akademij, kot Častnike, a kot kadete iskati ljudi v inozemstvu, ponajveČ v Italiji in Nemčiji, ki so slctr izkazani v listinah kot kadeti, ki pa v resnici d lajo službo častnikov. Pomanjkanje krovnega osobja je tako veliko, da se morajo mnogokrat kapitani in častniki komaj dc*l! v luko, takoj ukrcati na drugo ladjo in prevzeti službo na tej, ne da bi imeli le malo počitka. Vsled pomanjkanja osobja so bile parobrodne družbe primorane, zvišati plače kadetom, in sploh častnikom od 4 do 5 1/2 angleških funtov na 5 do 1/4, t. |. na 120 d 126 kron mesečnih s prostim stanova njem in hrano na ladji, kar |e v primeri z začetno plačo absolventov ćruglh srednjih in celo visokih šol jako visoka s?ota, posebno z Gzirom na to, da ukrcanec med vožnjo na morju skoraj nima prilike, da bi potrošil to svoto. Res je sicer, da je pomorska služba jako naporna, da zahteva celega moža. Toda v primeri s to težavno službo je tudi plača, tako da doseže krovni častnik ono plačo, ki mu služi kot podlaga za zadostno pokojnino, Še prej nego v polovičnem času v primeri z drugimi, državnimi uradniki njegove naobrazbe. Da se povzdigne domače brodarstvo, so si avstrijske parobrodne družbe nabavile šolsko ladjo „Beethoven", na kateri se domači krovai naraščaj izpopolajuje praktično, ko so mu nudile navtične akademije skoraj le teoretični pouk. Kralj. dež. hrvatska navtlčna akademija v Bakru pa ima tudi še svojo lastno šolsko ladjo »Vilo Velebita", ki je vzor take ladje. Slovenski narod je, dasi se raztega narodna meja do morja, v pomorskih služ bah jako skromno zastopan. ^ M uči se učts narascai oprime tudi te panoge, da ga tujec ne izpodrine popolnoma z redne grude. Saj je celo avstrijskih Nemcev, ka-erih ozemlje vendar ne meji na morje, v pjmorskih službah veliko več nego Slovencev, ki, skoraj bi rekli, prezirajo pomorske službe in se raje pehajo za druga mesta, kjer morajo čakati mesece in celo leta, preden so sprejeti, ali če so sploh sprejet?, ter si v boju za kruh izpodkopavajo drug drugemu tla, namesto da bi se obrnili na morje, kjer se iščejo inozemci, ker domačinov — ni. Domače vesti. Smrtna kosa. — Včera| je umrla v mestni bjlnlšnici gospa Betika Zala r j e v a, večletna sufieza našega gledališča. Smrt jo je doletela na veletragičen način. Čistila je okna stanovanja. Hotela je stopiti z okna, a ni opazila, da |ej je otrok odnesel stolico. Padla je tako nesrečno, da |ej ni bilo več pomoči. Pokojnica je vsikdar vestno vrŠiia svojo dolžnost in je bila po svoji blagi naravi zelo priljubljena pri vseh članih gledališča. Zapušča globoko užaloščenega soproga in dva nepreskrbljena otrečiča. — Blag jej spomin 1 Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz mestne bolnišnice. Člani gledališča so na-prvJeni, da se polnoštevilno udeleže po- grtba. Imenovanje. — Naš znani akademičnl slikar gosp. Viktor C o t i č je imenovan suplentom na gimnaz<|l v Zadru. Čestitamo. »Shod", ki ga |e hotelo politično društvo »Edinost" sklicati za v petek, se je moral vsled želj, izraženih od več strani, preložiti in se bo vršil prihodnji ponedeljek, dne 1. septembra 1913. cb 8 zvečer. Vsi zavedni Slovenci in Slovani v mestu in okolici se živo zanimajo za ta shod in se obeta lepa in velika manifestacija domačega prebivalstva za njega pravice. SI o v e n c i I Agitirajte za čim najobll-nejš! obiski Vračati hočejo. Kedar gre za to, da naj bi se naša dobra .zaveznica" zopet vmešala v naše avstrijske notranje razmere, tci pač absolutno ne brigajo nikogar drugega, nego samo nas avstrijske državljane in našo avstrijsko vlado, tedaj se redno oglaša v Italiji eden največjih hnjskačev Italijanskih, italijanski poslanec B a r z i I a i. Tako se je oglasil tudi sedaj, ob priliki proglasitve onih štirih namestništvenih odlokov, M na| bi napravili konec protizakonitemu nameščanju inozemcev, po tržaški mestni občini. Ponedeljkov večernji „Piccolo* je priobčil po milanskem .Sscolu" dolg snis V?. B irzilaia, v ksitrem ta reševatelj tržaške iaškoliberatae kamore piše vse mogoče, s prihaja šele komaj na koncu do onega, kar ie hotel povedati, namreč da naj Italija odgovori na one odloke ržaškega namestništva s tem, da naj odpravi nekaj avstrijskih podanikov preko meje In zagrozi, da bo na-ialjevala s takimi odredbami. Ne vemo, kaj naj bolj občudujemo: predrznost laškega hujskača paslanca Bnzilaia aH njegovo slepoto. Naj bi bil vendar ta gospod raje povedal, odkod naj vendar italijanska vlada vzame one Avstrijce naj jih prežene preko italijanske meje? Prepričani smo namreč, da v vsej Italiji ne :iajde v javnih službah niti enega avstrijskega ;-odarilca, kal šele da bi bili nameščeni av-trijskl podaniki morda s tako mastnim* dohodki, kakor jih Ima n. pr. kak ravnatelj tržaške mestne plinarne, inženir Sosplsio. Italijanska vlada pač ne bo imela vkljub iijpredrznejšemu huškanju poslanca Barz?-laia in vkljub svoji najboljši volji prirtke, da bi se maščevala nad avstrijskimi podaniki v laških javnih službah, ker v teh službah avstrijskih podanteov ni in ni. To je menda vedel tudi on. Barzilai, ko je napisal oni svoj članek za milanski „Secolo" In zrto mererao edino le misliti, da je on. BazUai razumel pod onimi „suddltl austrlaci", ki jih hoče spraviti čez italijansko mejo sploh av sirijske državljane. No, gospod Barzilai, le preko meje avstrijske državljane, a pote-r se ne čudite, če avstrijska v ada stori eaakc. Videli bomo, kdo bo na slabšem. V samem Trstu je okrog 40.000 re-njikolov, ki odjedajo domačemu prebivalstvu ?ruh izpred ust na njegovih domačih tleh. Tisoči domačega avstrijskega prebivalstva se morajo izseljevati v tujino, ker tu nimajo kruha, ker ga jim odjeda renjikolo. Stotlsoč! italijanskih delavcev prihajajo leto za letom k nam v Avstrijo s trebuhom za kruhom in vsi ga dobivajo tu. Će se pa vprašamo, kak dobiček Ima naša država, naše prebivalstvo od vseh teh tisočev, moramo reči, da niti na|maD|ega, temveč le Izgubo. Ne samo, da bi imel namesto njih zaslužek naš avstrijski domačin, ki se mora vsled te italijanske povoda)! izseljevati drugam, temveč vsi ti tisoči in tisoči italijanskih podanikov ne pu ščajo pri nas morda niti enega odstotka svojega zaslužka, kajti vse one ogromne svote, kl prihajajo v njihove roke, se odpošiljajo skoraj nedotaknjene v Italijo. Sa| je vendar znano, da bi vsa Benečanska poginila Ia kote, če bi jej ne dajala zaslužka Av- Torej, on. Barzilai, le preko meje z av strijskimi podaniki, le poženite jih vse do zadnjega preko meje, zlasti pa tiste, ki vam orinašajo tja dol svoje tisočake; potem bo vsaj naša vlada enkrat prisiljena, da požene preko avstrijske meje tiste renjikolike trume, ki kakor roji kobilic preplavljajo naše kraje v največjo škodo našemu domačemu prebi valstvu. Le tako napre| s hujskanjem, on. Barzilai, in naj le stori italijanska vlada, k»r zahtevate od nje: mi je) bomo hvaležni l V ponedeljek, dne 1. t. m. sklfcuje naše politično društvo javen shod, k! se bo bavii z namestništvenlmi odloki in stališčem nas Slovencev napram njim. Prepričani smo, da se tega shoda udeleži naše ljudstvo v naj-obilne|Šem številu in da duška svojemu prepričanju, da je avstrijska vlada vendar enkrat imela toliko poguma, da je storila nekaj v obrambo svojih državl|anov proti tujski prepotene! na avstrijskih tleh, da pa je storila še premalo, kajti v samem Trstu bi bilo prostora in kruha za 40 000 domačinov, ko bi imela avstrijska vlada poguma, da stori to, kar zahteva od Italije on. Barzilai In laško časopisje. Tore] le tudi pri nas v Avstriji po Barzilaievem receptu l Kako se godi tržaškim Italijanom v Italiji. Danzadnem dobivamo iz italijanskih krogov pisma, ki odobravalo namestništvene odloke v zadevi nameščanja inozemcev v tržaški občinski službi, a preznačiino pa je pismo, ki smo ga prejeli včeraj iz Milana in v katerem nam slikalo tamošnji tržaški Italijani svoj položaj. Evo tega pisma v prevedu: .Milan, 26 8. Z ozlrom na krik italijanskega časo Js|a zaradi dogodkov v Trstu bi bifo dobro, da se pojasnijo razmere Avstrijcev, ki žive 7 Italiji In posebno Tržačanov v Milanu. Tu v Milanu se nahaja okrog 50 uradnikov, zasebnih ali bivših državnih, ki gcvcre in pišejo več Jezikov. Od vseh teh pa niti eden nimogel najti službe ori občini, samo devet pa |ih je dobilo zasebne službe; ostali pa beračijo in se ponujajo za delo kot navadni delavci. Delo sta dobila samo dva, en črevl|ar in en mehanik. Hoteli bi, da bi se znašel kak fcričač Iz .neodvisne domovine", da hi čul preklinjanje tržaške občine. Ljudje prihajajo semkaj polni Iluzij, toda že prvi mesec Izginejo vse iluzije in človeku ne preostaja drugo, nego ona majhna podpora 4 ali 5 lir, ki Jo da društvo „Trento-Trieste", potem pa na) človek gol|ufa ali krade, ali pa se sam ubije, kakor )e storil to oni ubogi Tumis v nedeljo zvečer. Poskusijo naj tudi iti na mestni m2-Istrat, a tam ne dobe ničesar, riti eneg-centeslma. Imenovati bi mogli lepo Število Tfžačanov, Pirančanov in Pulcev — ireden tlstov — ki so morali Iti prenočevat na „Br'c" v ul. Coletta in potem iti peš v Ge-iovo, da se dalo odvesti v domovino, ker avstrijski konzulat v Milanu odpošilja v dc-uovino samo bolnike. In petem se vidi, tako se izpreminjajo „nazionall" v „iecca-piatine*. Kar zadeva organizirane delavce imamo pripravljenega nekaj, česar nam menda ne utaji g. Pittunl. Glede na dobretvornost famoznih gospodov italijanskih iredentistov naj cavedemo ii dva dogodka, daslravno bi jih lahko na-edii stotine. Rodbina Barzilai je izkazala nekemu avstrijskemu vojaškemu beguncu, nekemu Zorzetfchu, velikansko dobroto: poda rila mu je dve stari srajci, ki ju Je Zorzetich takoj vrgel v < a n a I, ker niste bili več pora b n i. — Velikanska dobrotvornost. Znani iredentist Astoifoni je šel z izkaznico in pismi k nekemu znanemu mestnemu svetovalcu v „Circolo Carlo Caitaneo*. Bilo je že 48 ur, kar revež ni ničesar za u žil, in je onega mestnega svetovalca po-užno prosil za eno Uro, a ni mogel omehčati onih patrijotičuih src. Mi tukaj smo zadovol|ni, kakor pravi Barzilai iz Rima, ali Žid iz ulice Malcanton. ftenačlte Italijane iz kraljestva v Trstu z Avstrijci v Italiji in ravnajte ž njimi, kakor ravnajo v Italiji z Avstrijci ia posebno z Tržačanl*. Mislimo, da temu pismu ni treba prav a'česar pripomniti! Najnovejše posledice namestnlštve n h odlokov. Kakor je znano, ima mestni uagistrat v službi za javno snago name $ če ne skoraj izključno te renjiko!e. Ti ljudje io se menda preobjedli kruha, ki ga jim laje tržaška mestna občina, namesto da bi £3 dajali svojim lastnim občanom, in greben jim Je silno porastel, ko so čltail po karao-raških listih, kaka krivica se godi italijanskim podanikom v Avstriji po naši vladi, ki se e predrznlla zahte vati, da morajo biti i javnih službah nameščeni samo avstrijsk državljani. Pometači so namreč začeli ne-*ako pasivno rezistenco. Po celega pel tedna in še več jih ni po smeti, tako, da po nekaterih hišah, posebno tamkaj, kjer so kot hišniki nameščeni Slovenci — take hiše bojkotirajo prav posebno — ž-j ne vedo več kam s smetmi, ker so smetišniki prenapolnjeni. Ponekod morajo spravljati smeti v vreče. Ko pa Je neki hišnik stopil v dotlČn* U'ad in naj vcndai otoic aiiictorjl svojo dolžiost, so mu rekli, da je za to še vedno čas, a po smeti jih pa le nI bilo. V zahvalo, da jih tržaški občinarjl žive, hnčejo torej ti ljudje še fgratl svoje kome dije ž njimi. Lepo to 1 Menda naj bi se po njihovem mnenju tudi pri nas ugnezdila ena pristna laška nesnaga, ki vladi tamkaj, odkoder so prišli k nam. Opozarjamo državno zdravstveno oblast na to nemarnost in za fcevamo, da se ukrene vse potrebno, da se ne bodo vsled bezvestnosti renjlkolskih uslužbencev v službi javne snage vzdrže vala po hišah prava kotišČa kužnih razna-Salcev. Milan — Trst. Nek tržaški mladenič, ognjen pristaš italijanske liberalne stranke, se je v Trstu preobjedel in šel v blaženo kraljevstvo, misleč, da mu bodo tam letele pečene ptice v usta. Ko je obhodil, oziroma ogledal znamenitosti Italije, se je zaljubil v mesto Milan in je, mišljeno storjeno, zaprosil za neko zasebno službo. „Prvo so Milaneži, potem italijanski državljani, in, ako bi ne bilo teh — šele potem bi vzeli tujega državi|ana Italijanske narodnosti! Tako so mu odgovorili In s tem so mu ozdravili bolezen, ki jo Je nosil v Trstu in potem po Italiji I Mož se je streznil in vrnil domov, kjer Je tudi dobil službo. O Italiji pa ima ta bivil iredentist danes povsem drugo mnenje I Tako se postopa v Milanu proti tržaškim kamoraškim zaslepljene em I V Trstu pa puščajo gladovati domačine zato, da se tujci rede in zabavljajo oroti državi, v kateri žive, in proti nam Slovencem, ki smo tu dema in ki moramo gledati, kako nam tujec odjeda beli kruh izpred ust, da ostaja nam le črna in trda — skorja. Trieste al Triestinil Kamora Je ob zadnjih volitvah pisala in u pila: Trieste al THestini (Trst TržaČanom). — Sedal pa čujte, kako uveljavljajo Lahoni to svoje geslo I Pred kratkim je prišel iz Dalmacije mož, kjer Je 10 mesecev varoval državne meje. Iti je moral, da-si |e Imel tu ženo in kopo otrok. Ta mož je rojen v Trstu in pristojen v Trst — torej pravi Tržačan I Službo, ki jo je imel, predno je bil pozvan pod orožje, je izgubil. Ker ni mogel dobiti druge službe, a družina in on niso togli živeti od zraka, se je spomnil besed, Izgovorjenih po vojaškem poveljniku ob pri liki odpusta rezervistov, češ, da oni, ki bi bili izgubili službe ali de!o, lahko zahtevajo od županstev občin, v katere spadajo, da jim preskrbe službe. Tu zgoraj omenjeni „Triestin" Je Šel torej k županu in prosil za službo. Župan V Trstu, dne 28 avgufcta 1913. ga je poslal s pripcročlicrn v plinarno, od !?oder so ga zopet nastavili nap-ej. PrišedS' 3a zr.dnjo občinsko postojanko, so mu rekli : Peccato J — R ivno te dni smo po-poinili prmno rnesto z drugo močjo in za iedrj vas ne moremo rabiti. „Trlestino" je poizvedoval in prištl na to, da je bil res na mesto, za katero je prosil on, Trfestb, pied par dnevi najet — laški držav-ja n 1 Mož Je ostal na cesti, d?.sl je toliko pretrpel xa domovino, a tujte vžlva kruh, ki ja Trlestla r.fma I Da nam ne bo kedo podtikal, da si slučaje Izmišljamo, smo pripravljeni dati na razpolago tudi ime prizadetega. T r lest in. Čemu se neki zavzemljejo Slovenci za odredbo namestništva proti nameščanju renjikolov?! Tako se je čudil neki Italijan v pogovoru z nek?m naŠincem ter je svoje tačudenje obrazložit rekii, da Slovenci ne bodo imeli itak nič od tega, ker prid .jo na ona mesta le trz ški Italijani ! Dotični Italijan je nehote izrekel nam Slovencem dragoceno prizn3rje, da nas v tej ^ feri ne vodi lacijooalni egoizem, da smo tortj v resnici le mi praktični izvrš^ateijl gesla, ki ga kamora »e hlini: Trst TržaČanom ! „Obzor* o naredbi tržaškega namestništva. — Zagrebški ,Obzor" prinaša 0 vprašanju renjikolo/ v Trstu dališi članek, Iz katerega posnemljemo nastop le pripombe : Tržaško Itailjanstvo je preveč okuženo 1 slovansko krv|o. Italija ne more prav verovati v italijanstvo teh krajev, dokler so mu najizraziteji predstavitelji Mraki, Raško-/či, Kczulfći itd. Kako naj za italijansko mater domovino in proti navalu slovan-3ko-hrvatskih barbarov govori vodji italijanske rsdikslae politike... dr. Mrak?! Pr krsti i so se. Slab palljativ. Ne preostaja torej druzega, nego da z ene strani s Šolo ia nasiijem poitaiijančijo čim vtč naše dece, da se paralizira naravni prirastek slovanskega prebivalstva, a z druge strani da impcrtlrafo iz kraljestva na stotine in tisoče rodbin, ki naj oplemene barbarsko kri, ki se pretaka po žilah tukajšnjih staro-naseljencev. Res je sicer, da te importirane italijanske rodbine, ne morejo takoj vplivati na politične razmere, ali Italijani mislijo za jutri: sinovi In unuki teh priseljencev bodo Tržačanl, pridobe si avstrijsko državljanstvo in s tem bo namen dosežen. Proti tej akciji, zasnovani na široki podlagi, se moramo mi boriti z vsemi sredstvi, ker tu Je vzvod, ki bo v cedaljni bodočnosti odločeval v naši t>orbi za premoč na Jadranu. Vlada ec buii proti italijanski emigraciji iz splošnih državnih inteiesov. Mi pa se moramo pridružiti tej akciji iz svojih narodnih Interesov. Zato naj nas ne moti, ako nam Italijani očitajo, da smo mi se svojo živo agitacijo v novinstvu In na javnih shodih vspcdiudili vlado, da nastopi proti slo-vancfjbski politiki tržaške gospode. Da, mi smo želeli te odredbe in zahtevali bomo od vlade, da najde načina, da zavaruje tudi domaČe delavce vseh strok pred Italfjansko konkurenco. Kajti hočemo, da se načelo Trst TržaČanom izvede v vs;h konsekvencih, seveda izhajajoči iz premise, da fe TržaČanom smatrati oni, ki je to po zakonih historije in državljanske pripadnosti, ne pa po volji signorov na magistra t u l Zveza in prisrčno razmerje z Italijo — to je tudi argument, ki služI nemškim in italijanskim listom v odporu proti odredbi uamestništva, naperjeni proti nameščan|u italijanskih podanikov po siužbah tržaške občine. Zveze z drugimi državami so vendar st^ar vnanje državne politike In se sklepajo iz czirov na vnanji položaj, na mednarodne konstatacije, v varstvo koristi države nasproti vmnjtmu svetu. Afera regni-colov v Trstu pa je izključno stvar no tra-n j e politike, v katero se nimajo vnanje države — pa naj so tudi »zaveznice" — čisto nič vmešavati. To je vrhni princip v razmerju dižav do držav. Italija nI v zvezi z nami morda iz same ljubezni, ali tadi na-Šh koristi, marveč edloo le radi svojih koristi, ker se jej zdi, da more v taki zvezi najbolje braniti svoje interese v vrvežu svetovnih dogodkov. Zato pa jej iz te zveze ne prihaja nobena pravica do vmeSavanJa v notranje degodke v naši državi. Mari nismo v zvezi io v prisrCn'h od-nešajih tudi z Nemčijo?! Še več: rannere paše do Berlina so. vsaj, ko'» k r se tiče ff c'jelne Avstrije, gotovo iz zra iih razlog v šć drugače prisrčne, nego na do luli.e. A to razmerje ni prav n!č zad ž r valu nemške vlade, da ne bi bila Ki uto uostopJa z delavci — avstrifstimi podat ini In Jih neusmiljeno izgarjua ter r^avo cikjdovala njihovih matci'Jvnh * ?ereso*!! To post( p in e n« mššce vlade le silno razburilo vso avsMjnko neneroško javnost. Prišlo Je do parlamentarne akcije, da bi r«aŠa vlada odgovorila z represalijami 11 A kaj so odgovorili za'topnlki nsše vlade? Da ne morejo nič storiti, ker 'e ne morejo vmešavati v notranje stvari druge državell Ta odgovor je bil sicer zelo p?škav, ker zahtevane represalije bi se imele uveljaviti v notranjem države. Ali pustimo to, ker za nas je danes glavno, da je avstrijska V Trstu, dne 2 8 avgusta 1913. EDINOST" št. 238 Stran III. vlada sama slovesno proglasila princip nevmešavanja v notranje stvari drugih držav. Odredba tržaškega namestništva p£ spada izključno v okvir naše notranje peli-tke. Da se pa v takih slučajih italijanska diplomacija vendnr-ie obrača do uaSega ministra za vnanje stvari, ki naj pritUka na državno upravo, je pač fe ena tistih anomatij in specijalitet, na katerih je naša Avstrija tako bogata in ki so izključene v vsaki drugi državi. Vsaka druga država bi z vse odločnostjo zavrnila vsak poskus vmešavanja v njene notranje stvari. „Prisrčno razmerje* je torej najbolj jalov argument proti naredbi tržaškega namestništva. Žalostni pojavi. Prejeli smo: V „Plc-cj!u" sem čitai, da sta g. Planinec in soproga podarila v počeščenje spomina pok. Terni in soproga K 30 — Legi Nazionale! O. Planinec le državni uradnik v pokoju, a o čini mu fe bil pokojni zavedni tržaški Slovenec Urban Lenček. Vendar ne bi i ne i nič proti temu, da sta omenjeno v počeščenje Italijana podarila kakemu italijanskemu dobrodelnemu društvu. AH da sta storila to ra?no ua korist društva, ki z najneraoral-neiirnl sredstvi napada našo narodno last z »ovora na slovenske duše, to je neodoust-Ijivo — zares prežalosten pojav slovenske nezavednosti I Še o tožbi „Zavarovalnice proti nezgodam14 proti Franu Ksav. Starčtu. Človeka, ki pozna razmere med „Zavarovalnico proti nezgodam" in podjetnik^ oziroma delavci, kakor tudi poslovanje te zavarovalnice, mora posiliti smeh spričo drznosti mogotcev v tem zavodu, da tožijo g. Sta: eta, ker je javoo ožigosa! krivično postopanje Z:ž /aro?alnice proti vsem slovenskim interesentom. Saj ni potreba, da gremo daleč, da vidimo prvo krivico, ki nam jo dela ta zavod Ustavimo se v veži hiše v ulici Val-dl ivo št. 40 in poglejmo ma!o kvišku na desno stran 1 Videli bomo ramo italijanski in nemški napis, čeprav le Zavarovalnica d ižna po zakonu in po § 1. lastnega Statuta, da ima napise v šili iti (ezlkih: v slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nem škem jeziku. Potem pojdimo naprej, v nadstropja, kjer se nahaja ta laška — pardon — delavska zavarovalnica za Kranjsko, Dalmacijo, Trst, Istro in Primorje. Po?sodi tablice v jeziku, ki je naro, 90% zavarovancev, tuj in nerazumljiv. Semkaj prihaja naš delavec, ki se Je pohabil na delu, ter vprašuje v svojem Jeziku, kje se mu Je zglasiii. Pa mu odgovarjajo : Non capisco!----- aH pa ga pošiljajo sem In tja, Kar bi bil že prej sam nafel, ako bi umel, kar je pisano na tablicah, ako bi bilo pojašnjeno tudi v jeziku, ki so ga po zakonu dolžni razumeti tudi vsi gg. uradniki in drugi uslužbenci zavoda. A l to še ni vse. Gospodje so tako brezobzirni, da niti ne upoštevajo prošnje strank, naj Jim dopošljejo tiskovine v njihovem Jeziku, marveč rabijo tiskovine z izključno italijanskim besedilom, s čemer precej debelo pljuvajo na zakone. Ali kakor da s tem Še ni dovolj krivic, ki se gode naši narodnosti, in našim delodajalcem in delavcem Se posebno. Zadnjič sem povedal, kako Zavarovalnica odmerja postotke. Danes pa hočem navesti dva siučaja, ki kažeta, kako Je imel g. Stare prav, in da Zavarovalnica mora pegoreti, če ne odstopi od tožbe, in kako bo morala Zavarovalnica temeljito predru-gačiti razmere v svojih uradih, da ne bomo imeli svojih pravic samo na papirju, ampak tudi v praksi. Leta 1910. le padel pri popravljanju „Neues Kurhausa* v Opatiji s precejšnje višine 17ietni dečko Josip Grzetič in je ostal na mestu — mrtev 1 V takih slučajih ima zavarovalnica svoje dolžnosti. Ali minoia so od tedaj 3 leta, ne da bi bila zavarovalnica ktj storila (ako nI prav v zadnji čas), da si |e mati, ki jo Je sin hranil, uboga, in čeprav je bilo vloženih mnogo prošenj za pripadajočo lej podporo in pogrebnino. Leta 1912. Je bil pozvan v Trst nekf Josip Andretlč Iz O. Rukavca št. 72. A ker ni znal italijanskega |ezika, ga Je začel zdravnik — poleg drugih — obdelovati na ne ravno lep način. In takih slučajev je mnogo, ki se morejo konstatirati. Treba le pri bolniški blagajni zahtevati seznam v zadnjih treh letih ponesrečenih, pozvati dotičnike in sestaviti žnjimi zapisnik, pa bi imeli pretresljive drsrao, da bi se gospoda predsednik vitez Zahony in ravnatelj Colcuc — ki sta, mimo grede rečeno, vsega spoštovanja vredni ost bi — kar Čudila In videla, da niso vsi uslužbenci Zavarovalnice tako uljudni, kakor sta ona dva. Oospodu dr. Novaku, zastopniku g, S tor č ta, pa priporočamo, naj postopa cd ločno in smotreno in uspeh mu |e zagotovljen, ker pritožb delavcev bo kar deževalo. ----r. Časten uspeh slovenskega dirkača. Pri mednarodni kolesarski whandicap*-d ik?, H se je vršila v nedeljo, dne 24. t. ra. na progi od Lovca do Postojne in nazaj (103 km) Je dosege! član slovenskega kolesarskega društva „ Balkanag. Zorko SiŠkovIč drugo meito. Prvi je bil neki Meštrovič iz Zvara, ki |e prištl le za eno dolžino kolesa pred Štškovičem na cilj. Društvu „Balkan* in g. Šiškoviču moremo le čestitati na tem uspehu. Socijalno demokratska „Zarja" nas hoče poučevati, kako ca) poročamo o tržaških dogodkih, kar nam Je povedala ob priliki umora pri S*. Jakobu, ki se Je do godil pred par dnevi, čeS, naj si ohranimo pri takih rečeh malo več mirne krvi, ker ni treba razvnemati že itak preveč rasvcetih itrasti. „Tudi način, kakor Je „Edinost" opisala dogodek, je vse obsodbe vredeG". Tako nas poučuje „Zarja", tista „Zarja" namreč, ki je glasilo tistih socijalnih demokratov, ki so ob priliki nekega podobnega žalostnega dogodka, ki se Je dogcdil tudi pfi S f. Jakobu, na naravnost peki n;kc zloben način hujskali na pokopališču, n? shodih in po vsem svojem časopisju preti slovenskim narodnjakom itd. Tista „Zarja" nas hoče poučevati, kako naj poročamo, ki se naravnost odHkuje po svojem robatem, včasih naravnost bszniško prostaškem načinu poročanja, dočim pa mi v zgoraj omenjenem našem poročilu nismo poročali čisto nič dtu gega, nego žalostni dogodek, kakor se le v resnici dogodil. Morda pa »Zarji* ni prav, di sm) očitao obsojali počenjanje ženske, je dalo povod onemu groznemu činu? Meada vendar ne? S'cer pa, draga „Zarja", bodi le prepričana, da se cd tebe ne bomo učili poročanja. Kedar pojde morda za laži, obrekovanja, zabavljanja, zavijanja in hujskanja, no, tedaj ti pa' v resnici radi prepuščamo prvo in glavno besedo, kajti tu, toda tudi edino tu si kompetentna. Vsedijaškl cvetlični dan. — V smis u skiepa „Oirednjega vsedljaškega podpor-niškega odbora v Ljubljani" Je sestavno akademlčno društvo „Balkan" krajevni od bor za Trst in okolico: za severno Istro in najbližji del Goriškega. Cvetlični dan se bo vršil 7. in 8. septembra t. I. Cisti dobiček se razdeli na dva dela in sicer za podporni sklad „Balkanu* in za dijaška podporna društva na Dunaju, Gradcu in Pragi. Pisalo se je že mnogo o bedi našega visokošolskega dijaštva, o obupnem stanju blagajne podpornih društev In o še hu|li bodočnosti, ki jim preti, ako ne priskoči domovina na pomoč svojim sinom, ki živijo daleč od nje med tujci v bedi in zapuščeni. Sami ho dvignili dijaki svoj glas in njih klic po pomoči odmeva po vsej Sloveniji. Priskočite jim na pomoč, in stoteri rad bo blagoslovil vašo radedarnost in ljubezen. Osrednji vsedijaškl podpornlškl odbor v Ljubljani naznanja, da Je bil vsled netočnega f jnkcijoniranJa praškega podpornega društva prisiljen izpremeniti sklep, sprejet na ustanovni seji O. V. P. O. v o-iiko, da so veljavne le one pole, ki so signirane od dunajskega in graškega podpornega društva in podpisane odpredsed a i k a in 3 t a J n i k o v O. V. P. O. Kar se tiče razdelitve denarja, dobi seveda tudi Praga svoj delež. Toliko v pojasnilo gg. nabiralcem in si. občinstvu, da ne bode kakega nesporazumljenja. Tov. Ad. Ftigina iz Šiške nam Je že vrnil dve poli s svoto 14610 K, za kar se mu toplo zahvalju jemo. Tovariši, hitite s podeželnimi prireditvami, sezite po nabiralnih polah 1 Vsem udeležencem velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda |e vložilo prošnjo na ravnateljstvo c. kr. državne železnice v Trstu za poseben vlak, s katerim bi se odpel|all dne 8. septembra ob četrt na enalst dopoldne skupSčinarii s kolodvora v Šiški proti Domžalam. O rešitvi te uloge sporočamo svoječasno. Radi hrane opozarjamo cenjene skup ščlnarje na to, da naj se pismeno priglase do 4. septembra pri podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah vsi tisti, ki hočejo dobiti kosilo v kaki gostilni. Naznanijo naj, ali hočejo navaden obed, ali hočejo tudi tretjo |ed, pečenko. Podružnica porazdeli potem goste sama po gostilnah, jim da vidne znake in poskrbi tako, da bo vse k primerno postrežen. Ker bo obed po zborovanju in se Je nadejati mnogoštevilne udeležbe, naj na omenjeni način naroči vsak obed, sicer mu ce jamčimo, da ga dobi. Popoldne ob štirih bo koncert. Na vrtu g. Kuharja bedo stregle rodoljubne gospe in gospfce v raz- Franjo Stančić Trat - ulioa Medla št. 17 • Trst priporoča svojo trgovino jest vin in kolonij alnega blaga katera je vedno oskrbljena s svežim in prvovrstnim blapom Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija MiheliČ v Trstu, ul. Rojan št- 8 FRAN SLUGA fa——■Jh——J 1 ODVETNIŠKA PISARNA Pi ferpi mm cernetd se je preselila v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr. rrrni i —TssaisnMsrTT^^T^sss^rs S^^IHH UeiikaDska zaloga pohištva tu fapecarij | Paolo na vprašanja. Društvene vesti. Zahvala. .Delavsko podpcrno društvo" se tem potom najiskreneje zahvaljuje bratskemu pevskemu društvu „Ilirija" od Sv. jakcba, ki Je v nedeljo ob priliki obletnice blagoslovitve naše društvene zastave s svojim petjem pri maši v crkvi sv. Antooa n >vega poveličevalo našo slavnost. — Društvu in pevcem najprisrčneja zahvala! Živeli. — Odbor „Delavskega podpornega društva". Pevsko društvo „Ilirija" pri Sv. Jakobu naznanja, da veselica, določena za 31. t. m. na vrtu „Jadrana", vsled nepričakovanih ovir odpade. Nar. delavska organizacija. Slovenski delavci Trsta in okolice! Poživljamo vas, da se poinoŠtevilno udeležite ponedeljkovega shoda v „Narodnem d mu". Stvar, za katero gre, je tako važna In pomembna, da slovensko delavstvo Trsta in okolice ne sme mimo nje. Neobhodno potrebno je, da pove na tem shodu tud; delavstvo svoje mnenje. Torej slovenski delavci, v ponedeljek zvečer vsi do zadnjega moža ca shod v „Narodni dom*. Deželni odbor NDO. Vesti iz Goriške. Ustanovitev samostojne slovenske državne gimnazije v Gorici. Zadnja „Carica" porcča: V nedeljo je dospel v Gorice cesarski odlok, ki zaukazuje ustanovitev popolne humanistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskim in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija z nemškim učnim jezikom Jzumrje v sedmih letih In na njene mesto stopi slovenska ter italijanska it nemška realna gimnazija. Tako je izvojevan boj, ki se je ti skozi desetletja. Slovenska gimnazija bo Štela letos 4 razrede in se sukcesivno izpopolni. imela bo potem poleg ravnatelja 14 definitivnih profesorjev. Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem poslopju v Šolski ulici. Goriška gimnazija bo najbolj slovenski državni zavod te vrste na Slovenskem. Učni Jezik bo skozinskoz slovenski, a preskrbljeno Je, da se dijaki temeljito pri-uče tudi drugim modernim jezikom. Vesti iz Istre. Iz Kozine. Vljudno se vabijo vsi ljubitelji plesa, da piihite, dne 8. septembra m Kozino, ker bodo kozlnski mladenič priredili velik ples, na katerem se bede razprodajale v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda" krasne cvetlice, bo poslovala Šaljiva pošta in tako dalje. Najugodnejše vlakove zveze. Cenjene goste zabavnega vlaka iz Trsia sprelmemo na postaji s sokolsko godbo Iz HerpeiJ. od koder se cdkoraka na plesišče. Čim večjst udeležb* bo, temveč pripomorete csši družbi sv. C. in M. Začetek ob 3 in pol popoldne. t Podpisano društvo naznanja, da je dolgoletna članica Slovenskega gledališča, gospa Rezibo Zolorjeun včeraj ob 6. uri zjutraj preminula. Pogreb bo danes ob 3. uri popoludne iz mestne bolnišnice naravnost na pokopališče pri Sv. Ani. TRST, dne 28. avgusta 1913. „Dramatično druatvo" v Trstu. O Mali oglasi ftrffio CP B°Inčc&, zračna soba ca enega U U Udi OO gospoda uradnika v nlici della Zon ta štev. 2, V. nadstr. Naihnliča 'n n&jlepS* lasuljarska dela se iz- IvCtJUUlJoCi vršujejo v frizerskem salonu And. ROJiC-a v Trstu, Acquedotto 20. Izpadli lasje se kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in točna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričat*. 1851 kateri je bil že v zalogi piva ee takoj W UZflltt sprejme. — Ul Vaiainvo 4._ Manifakturni pomočnik fsjs™ Ljubljani, Kranju ali na deželi. Naslov Ignac Kob, Piaz'.a Grande št. 20, Gorica. 1840 QnroimA en enega ali dvft učenca na Btfi-Opi C J1110 gv novanje in hrano. Domača po* strežba- NaBlov pove Ina. odd Edinosti._1843 Kdor potrebuje ra2negaleaa za cgraje v Žkedenj štv 670. in dr_go, obrne naj ee 1848 Pnfitlln9 dobrozsana in dobro vpeljana, proda UUdlllVId se lakoj po neverjetni ceni. - Leban Kavarna Londra. 1849 16—18 let stara išče ee za otroke ca I. nadst., d*sno. zjutraj in popoldne. Via Navali St. 8 1850 Hrt H O cn stanovanje s hrano po niski ceni v U U Ud bC ulici Ponziana 5, III. nad. 1855 Novo prenočišče akrbo imam narazpo lago za več oseb. Skedenj : H on te di Servcla Ste v. 6 0. 1841 Rlacnvir dober za društvo ali gostilno, in UlaallVir p anino malo rabljen, ae proda po jako ugodni ceni. Ulica Risorta 5. 1857 V Bazovici se proda hiša pred dvemi leti sezidana. 14 lepih prostorov, s kor.cesijo in inventarjem gostilne na lepi poziciji Sfcldo cena K 5 C00. Evettuelno se zamenja s zemljiščem ali malo hišico. Nas o v pove Inseratni r d-delek Edinosti. 1S56 Dutovlje. A. &IRCA, osmica, teran Ia., irrzla jedHa.____1827 Offrtf& CO postelja e hrano ali brfz i*te pri felHfa OD slovenski družini. Vicolo 8. Fortu nato 17. II. _. _^ _ .1855 Velika zaloga papirja za ovitke i papirnatih vreč c, prodaja po zmernih" cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelai ex Maranzcni". Telefon št. 27-81. Odda qa meblirana soba v ul. Rug. Manna št O® 11, pritličje, na levo. Išče CO pekovski vajenec 16 let atar. OD takoj. Rojan št 7. Trat. SOOO Vstop 1813 Banes se je odprla :: dobro znana gostilna fllln „CM Oenhlo" ulica Valdirivo štv. 27, vogal ulice Caeerma. — Priporoča se slavnemu občinstvu udani lastnik MATEJ MESCHIK. "N i m v Cenjeni odjemalci I Naznanja se Vam, da se je preselilo naše skladišče BTBRNITA m za pokrivanje streh — na — Piozza delle Poste 4 TELEFON 22—42. V.JaDach&Comp. u)mp. m Nova zaloga žlp, posotfln in kohinjsklh Trst, Istrska cesta (Via đell'Istrla) štev. 67. Namešča osebno stekla in brezplačno. Velika izber za gostilne in Krčme. Cene zmerne. Prva slovenska mirodilnica v Trstu niojz Saletelj •ilM Carradorl 1«, v klMal gaatllao NBO. Zaloga barv, čopičav, nnfio sa plin, predmetov ia gumija, sve£, mila, parfumov, mineralnih vod itd. zaloga Izdelanih oblek -v. Velika Izberi vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. Specijaliteta ▼ veznji. — Itbera volnenega blaga. t NA OBKOKE ! proti t.koJšr,j«u ♦ Adolf Kost oris Trst, ulica S. Giovannl št 16, I. nad. zraven „Buffet Autom.". — Telefon 251, Rim. II. Pozor I Skladišče se nahaja v I. nad. „OhrtDfjsk" društvi' pri Sv. Ani tik tramvajske proge priporoča slav. občinstvu svojo znano GOSTILNO tipp gp t«« Izvrstno hplrt In ftrno I kjer »e toči izvrstno bel« In črno vino ter ::: DREHERJEVO PIVO. ■ Izvrstna domača kuhinja. i ■ Priporoča se za obilen obisk VODSTVO Poitno POHIJKO 3 k$ netto —----— = prl3trioga —- Hnllnoveflfl sirupa pošilja franko proti povzetju i&Kfi 60 c. kr. dvorni dobavatelj := a. FICCOLI :: V LJUBLJANI. Psiiljatev tudi v sodčkih p« K HO kg Is v sterelliEr. *t»ktenfcab v zabajlh po 25 stekl-nic a K 1 40. 1 Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI }e preložila svo|o trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delav nlco vred Iz ulice Pontercsso Ste v. 4 v ulico Campansle štev. 19. Pomladansko zdravljenje je najbolje s knćiatilnim - „čajem iz tisočrož". -- ANTON SKERL ■ TR8T mthimlk, z*prise2bn Izvmlensc. Trf Carte (Mteel itav. 10—11, T«L 1794 Zastopnik ruaik tovarn avtomobOav, motokolae itd. Oancralai saslopaik tovarne avtomobilov .^Foni". Zaloga avtomobilov, motokolaa Itd. Napeljava ia zaloga elektriinik zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in (onc^rafov. ; Zaloga priprav sa točenj« piva. Lastna dela-r ni ca za popravljanje livalnih strojev, koles, motekolss itd. — Velika zaloga pripadkov. TtLiFta m7. -"men nrstTM momS iMmknika tanj IA posodo po Obenem je to tudi izborno sredstvo proti Ščipanju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni z navodilom za eno krono »e Jdobiva edinole v odlikovani lesarui „Al duo Mori" dr. A. Praxmarerja Veliki trg, mestna palača. Telefon 337. Ča to poilj« K 110, M odpoillja po ooitl t obratno poito poštnin« proeto. VARUJTE SE PONAREOEB 1 Zobotehnični ambnUtorij Univ. rdravK Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trat, nilca Caserma itev. 17, LL nade r Poaebni zavod za umetne zx)be brei uat.. * ploiĆe. Plombiranje z zlatom, olatinoo '<% porcelanom, Vza dela brez bolečin. Zrav-aanje krivo raztočin zob. Zmerae eenc« Sprejema od q do i in od \ do * porot« Belite zalofic v Cr^tu ANTON BARUCC^ MIZARSKI MOJSTER Irsft sHci San francesco i'/lssisi 2 Specijalist sa popravljanje ronlet na oknih. Na Zeljo se menjajo pasovi in zmett ■sili za pspelse tfsle Is ss es beti keatsresoe fitdon Žcrjal-Jrsl priporoča avoje trgovine jostvin ulica Oommerdale 18, b podružnico u ica Istria 66. (Ćarbola zgornja). - Prodaja se žito, oves, koruza ia raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. ■ ■■■■■ -T' * u - Najcenejše ograje (z žične mreže, pohištvo železno !n Iz medl dobavlja, kakor je dc kazano, tvrdka VALENTIN BEliGMiN GRADEC Podriižnica Trst ©1. Nacva št. 27. Tel. 19-79, Cenik št. 1 zastonj. Prodajalnlca ur In drafocanastl O. Bncher (ex 6ru£ Dragotina Vekjeta) Trst Cone SL 38. Bogati izbor zlataaiae, srekmiae. dragocenosti ia ftepaih ot. Knpoje in menja stmm zlato ia tn«U srebro s novimi predmeti. — Sprejsasa aarečbe in popravlja vsakovrstne siebimine, zlataažne, kakor kodi ftepne are. DELO SOUDNa CENE ZMERNE. ZALOGA OBUJAL R in lastna delavnica PAVEL VISINTINI Trst, ul. G. Carducci 27. PodrulnEca: ulica Rlborgo St, 23. Velika izbermo-bk.h in ženskih čevljev Poprave ;-e izvršujejo točno in solidno po zce* iti ecnah Tržaška posojilnica in hranilnica A W palači — vhod po glavnih stopnjlca^) Poštno hranilnl6nl račun 16,004, Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora. Eskomptuje trgovska menica. Hranilna vloga sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po ■s- 4%°lo -m Večje stalne vloge In vloge na tbkočl račun po dogovora. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pu&ice). Telefon Atev. ©52 Ima vnrnoetno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO mlijonovi URADNE URE: od O do 12 doooldne In od 3 do 0 popoldne Izplačuje ao vsak delavnik ob uradnih urah.