Številka 21. Trst,; v nedeljo 21. januvarija 1906. Tečaj XXXI. lakaj* Tt&kl dan T i ob nedeljah in praznikih ob i. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj, p-amirue »teTilke se prodajajo po 3 nvč (6 atotinkj t množin, tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, »nju. -t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu, Ajdov-ćini. Poetojni, Dornbergru. Solkanu itd. o«rlasov se računajo po vrstah široke 73 mm. viaoke j mm ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 stol.; •a -mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p«. .'»0 »tot. Mala oznaniln po $ stot. beseda, najmanj pa stot. — Og.ase sprejema inseratni oddelek uprave hnoni". — Plačuje «e izključno le upravi „Edinosti"1. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Maročnina znala za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ezirn. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: al. Giorgio Galatti IS. (N.irodni dom.) Izdajatelj in odgovorni unednik ŠTEFAN GOD t NA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio GalatU §t. 18. Poštno-hranllnieni račun št. S41.652. -- TELBFOI štev. 1157. ■ i Iz Hrvatske. I>ne 19. januvarja 1906. Dne 15. t. m. sestal ss e po boži Sni h prazo k h e pet nas hrvata sa'»or v kratko usedanje. To zasedane je zadnje v petini atb T3<-i penjali, pa ae po tem zase ianju m>ra,o s.v*sti tove volitve po vsej Hrvatski. V pr*i se« ^.o B ž ču so razprav-ali o pra il gu irrui tttnega o :bora, ki F« e g as J, da ee p>slaici Vinsović, Haramba-■ in Tuškan na emajo ;zr č,ti soišSu zi-trrebšzemu. Ta prediog je bil vsprajet. Ali e&ano da je pri vsem tem šio za nekaj dru-z*gs, namreč za to, di-li je eagrebaki, suđeni stil« v obče o rsv feo z htevati izro-Vaje poslancev, k> jib Š5iti imuniteti, za č ne, ki so jih at .rili v tbjcmci sami? ! ! V vsaki drugi ustavni deželi h se poslanci msv 1 — poalntcžm na koriat !! Rekli bi da - iiš<*s ne sme n di t i na pravce zahtevati ročen a narodn h ra-stopoia- v, ker parla-eat stoji vendar nad silišćem, a ne sodišče t t i parlauentom. A kaj se e dogodilo pri naa ? M a-ijaronska vefiina je enoglasno priznala sodišču pravico do pozivanja poslancev na odgovornost za besede izrečene v parlamentu! Ako torej kateri op > z e jiaalnih p klancev spravi na dan kakov neeakoait čin kakega okrajnega predstojnika - nep< šteojaka, ah kakega obč uskega upravitelja — aieparjs, potem more (po gori re- enem) »sudbeni stol« videti v tem kako »šču ai,e pr >ti ofiei eln m organom« ter z*h-.avati ;«ročen]e dotične ga positnca. Vidite, Kakim — ustavnim darom nas je eopet obdarila ta večina našega sabora !! — A to e pnporoča; tuli eatn ban svijo iz avo. n tako smo za eno ustavno svobošč no si-ma-ne ! SeJaj imamo t sk brez porote in ariamest brez imunitete ! Tako zastajamo počasi za — Turčijo in evropski narodi bodo • n ro gledali v nas lcgled dežele akrajnega rez^ravjr, deželo brez trohice ustavni □ svobod. To kratenje unavn.h pravio in svo-od je pa krščeno v madjarunszem leksikona - frazo: delo ca narod ! S cer ni bilo važaej:b razprav v saboru, ti ee ni čuio posebnih govorov v teh treh neh zasedanja. Ker pa je rediti mnogo za-k nsk'fo načrtov, je prav lahko mjžno, da o to zasedanje trajalo do polov ce febru varja. Bodo-li nove volitve na spomlad ali ja y sen. t> ia ni znano za sedaj. Na račun eh vontev pa ae žs sedaj počenjajo skrajne zlorabe, pak naj kakor izgled navedem lejstvc, da je v Kopri n ci — v mestu, glaao vitem radi kandidature Pctocnjakove — br kanih preko 150 opoz icijonalnih v o 1 i 1 c e v ! Tu, v tem slučaju je ten-ienera tudi preveč jasna. Po večini krajev fj že asdaj obd žavajo szupsčiae, na katerih -e nommirajo bodoči kandidatje. V nedeljo Ine 14. t. m. je imela hrvatako-arbiKa opj-sicijonalna koalic ja tako skupšČ.no v Daru vara, na kateri so sklenili, da sa kandidatom za ta okraj postavi odlični vodja hrvat« sksh naprednjakov, dr. L o r k o v i d. Njegova kandidatura je bila z veseljem t sprejeta od Hrvatov, Srbov in Cehov, katerih poslednjih je mnogo v daruvarskem okraja nso vsi navdušeni opozicijo-n alci. Seveda : kjer je narod s oftsn, tam že mora biti kdo, ki je proti. To so pa naii -iirtimaši, ki si domiiljajo, da j« Lorkov ć '^roii veri m groze, da bodo celo s propo-ednic govorili narodu prjti tej kaaoidatari. Torej s takimi sredstvi bi hoteli tart miii -koditi opoziciji. Pa imajo de toliko drzno t , ia se tadi oni proglašajo za opozicijonale* oje te lahkovernežev ki jia vara-ejo to ! Skoro se bed j vrstile po vsaj Hrvatski -Kupščine. Ia kakor sem vam žs pisal par-zrat, bi hotela veaka stranka v vsaken 'Krajo postaviti svojega kandidata. Moglo bi se dogoditi, da bo več kandidatov, aago ja volilcav. D spoa cijski foadi vlada ao preskrbljeni, a bodo ia povišani kar madja* ronska veČina v sabora vsprejms predlog o povišanja dispozicijskega fonda, is katarega bodo madjaroni pokrivali troske za plačevanje golaiev, piva in — glassv ! Te dai je im^la »hrvat«ka srinka pravac — ki jo vodijo poslanci Haramba-šc, Taškan, Zigorac in Rabet 6 — svo; strankarski s s,anek, na katerem je bilo kakih 25 cddčnih sotrudnikov ta stranke. Sklenili ao, da bodo od aprila naprej iadavali svoj dnevnik, ki bi se imel imeno vati »Hrvatska država«. In tako bomo, ako ■a to egod', zopet bogataji za en dnevnik, nekateri pa hočejo vadeti, da ta straaka kapi Hrvatstvo, ma da goraje ime in drago emer, kar pa se aam na edi verjetno. Bržkone dobimo zopet en dnevnik, ko Brno še le nadavao dobili nov dnevnik v Sarajevu. Mesto da se predali teb nep3trebnih dnevnikov polnijo z osebnostmi, bi bilo veliko bolja, ako bi t: dnevniki posvečali vso pažnjo rak-rani na našem narodnem telesu — izšel je vanju. Zipet pr hajajo namreč črni glasovi iz županije virovitiške, di as seli v Ameriko vse, kar je moiko, od 15—50 let. L udje beže preko daljnjega cceana a > svoje rojstne zemlje. Razoe »posojilnice« pa kupujejo po oderuški poaest in zemljišča ubotih izseljencev, pak jih prodajajo tujincem. In virovitiška županija, ki je itak ža po dobri polovici naseljena s tujinci, b> ktoalu — braz Hrvatov, ako ae skoro ne prjde v okom prepogostemu izseljevanju. Kakor kaplja v< de nam bi bil torej potreben sakon o izseljevanju, ki naj bi omejal ics 1 e vanje. Zato treba načrt tacega zakona predi žiti ša v tem zasedanju ker tu ni smeti obotavljati se. S samim proučevanjem in preiskovanjem izseljevanja si ne morem) p~>mag&ti in če bo vladi ša nadalje samo proučavala in preiskovala, ne pri* demo do tega, da omejimo to zl< . Nasprotno : vlada mora Č.m prej ustvariti predprgoja življenskega obstanka množini narola. A, da najd« sredstev ra to, je v dolžnost vsaki vladi, ki sa briga za intereea naroda. Preosnova ministarstva v Avstriji? Veati o preoanovt, oziroma spo polnjenja ministarstva se vzdržujejo trdovratno. Seveda sa ta vesti glase različno in VBaka prinaša svojo varijanto. Neka sicoČnja vest s Dunaja zatrja, da pred torkom zvečer ni pričakovati nikaka odločitve, ker sa na čel n k češkega kluba, dr. Pacuz, noč« odločiti, dokler ae ne povrne na Dunaj poslanec dr Kramar. Carinska zveza med Bolgarijo in Srbijo. »Dcmovio « pišejo is Sofije : Dober aoaed ja zlata vreden ; a gorja njexu ki ima slabega soeada. V časi £>• soseda skregata, a pride zapet čas, ko razvi-dita, da je le v mira in spravi med sosedi po goj sa obstanek in napredek. Srb in Bolgar sta si soseda in brata : bda sta si tovsriša (4ccii doloram) pod tarškim robstvom, pomagala sta ai, kolikor sta mogla ; a bila sta oba preslaba in nista bila v stanu otresti se turškega jsrma. Morsi jima je priti naj-starši in najmočnejši brat na pomoč. Postala sts svobodaa — in zopet sta se deloma is savisti, deloma podšaatana od tajih narodov, sprla, spopadla in bila. To žalostno dejBtvo je se obema in tudi drugim bratom v it vem spominu. Veadar je Baigara ia Srba aknšnja izučila, da »sloga jači, a nesloga tlači«. Pojavili so se med obema narodoma državniki, ki so sa trudili več lat, da bi odatranili ne sporazumljeaje ia nezaupanje med njima, tar ao počasi to tudi dosegli. Glavnih zaslug ao si pridobili v tam obzira gaaaral Sava Gruic, prof. Gjaja in Simič od arbske strani, a od bolgarske mnogi Čleai rusofilske (narodnjaške) stranke. Njim ee je zahvaliti, da ao ee nsta- novili ne samo normalni odcošaji med Srbijo in Bolgarijo, ampak da se je v zadnjem ?asa doseglo zbližanje, ki je izdobilo konkre- ! tan izraz v caiinski zvasi, sprejeti v bolgarskem sobranja s aklamacijo od vseh političnih strank. To je bit vzvišen trenutek : vsa zbor niča ja vstala in ploskala, srbski poslanik < Simid pa ja vstal ves ginjen s svojega sedeža ! v diplomatski lož. ter se prikloail predsedniškemu mesta. Vsakdo je bil prepričan, da se sačna s tem aktom nova zlata doba vzajemnosti med Bolgari in Srb?. Vsa Bolgarija je bila vzne-šena, a ravno tako tadi razumni in pošteni elementi med srbskim narodom. Ampak to ni dolgo trajalo. Javil ae je zopet tujec, močan in hud, ki mu ta zveza nikakor ni po volji, ki hoča zopet uveljaviti «voje geslo : divide et impera ! (deli in vladaj !) Začel je najprej podpihovati v Srbiji, kjer ae, žalibog, nahajajo vsikdar ljudje, ki so pripravljeni iz trmoglavosti ali pa iz drugih vzrokov podreti vsa, kar e storjenega brez njihovega sodelovanja, ali pa ne ugaja njihovim egoističnim težnjam. Trgovci srbski, ne srbski driavniki ali misleči politiki, — kramarji in krošnjarji so se zbrali v Belem-gradu ter rešili, da se postavijo proti carinski zvezi ter da začnejo v svojem jako rae-šir enem organu »Trgovskem Vestniku« borbo proti njej »na vsej črti«. VBled tega je glavni urednik pr^ f. Gjaja, bivši diploma-tiČni agent v S.fiji, odstopil od uredništva lista, kateri je do vČ9raj še močno branil carinsko zvezo. Glede B)lgirov moramo pohvalno omeniti da ni med njimi nobenega protivnika niti med politiki, niti med trgovci, niti med državniki, ako tudi prva ideja o carinski zvezi ni vznikla med njimi, empak pravzaprav,, med Srbi. Vsakemu priznajmo kar mu gre. A zakaj je »teta« Avstrija — kakor jo tukaj imenujemo — tako protivna taj narodno gospodarski zvezi ? — Politično pobrat matvo brez realne osnove je — plato-nična ljubezen, katera ni nevarna niti velikim nit> malim. A Si m so trgovinski in gospodarski odnošaji med so-ednima državama dobro urejeni ter vzajemni interesi osigurtni, potem bo politična zajednica postavljena na jako osnovo, katera bo trajala oele generacije. A ravno tega se boji naša »teta« ! Premotrimo trgovsko stran ta stvari z objektivnega stališča, in prepričamo se da ni pravega vzroka za Avstro Odrsko strašiti se cirinske zveze m*d Srbijo in Bolgarijo. Iz Avstrije se uvaž* v BDlgarijo vsako leto razne robe in proizvodov za 30 miljo nov frankov: v S:biio ša z» nskaj več, tako, da je Avstrija ž9 navajena smatrali balkanske države kakor svoje trgovske kolo nije. Naj jej to bo ; saj narobe ne more biti. A izvoz Bolgarije za Srbijo dosega letno sam) 300.000 frankov, torej stokrat minje. In izvos Srbije za Bjlgarijo okolo eden milijon. To res niso številke, katerih bi se mogla kakšna velika država prfstrešiti. Se manja pa je opravičen strah, da bi se narušili trgovski interesi, ako se jemlje v poštev, kakšna roba se izvaža iz ene države v drago, j Bolgarija izvaia v Srbijo svoje žitne pridelke, nekaj vina in tkanin (sukno ali »šajak«). Srbija pa uvaža v Bolgarijo svoje vrvi in draga konopljinske proizvod«, nekaj sliv in doge. S takimi proizvodi vendar Avstrija ne more ia seče tekmovati. Avstrija se trka na prsi ia veli: meni jamči berolinski dogovor prednost pred dragimi državami v trgovskih odnošajih z balkanskimi državami. Dobro, nsj jej to bo ! A zakaj ne dopušča nobenih trgovskih olajšav tem državam ? Ako se hoče okoristiti i njimi, mora jim tadi dati motnost da se one okoriste vzajemno, potem bo njana obča korist tam snatneja. Avstrija as protivi tadi a vosa goveje živine in drobnice is Bolgarije ter neče skle- t iti ž njo veterinarne konvencije. S Si bij o ima kcnvencijo, a takšno, da jo Avstrija lahko napravi iluzorno, kadar toče : Čim je v Bel-gradu na krmilu vlada, katera ne pleše, kakor jej igrajo na Dunajskem »btllplatzu«, precej se »konstatira«, da je v Srbiji živinska kuga, in polni tovorni vagoni srbskih ovac in svinj se povračajo v Srbijo po c gr-! skih železnicah. Takše veterinarne konvencije si seveda Bolgarija ne želi. A želi si imeti reden izvos svoje živine v Avstrijo, ker ga drugam nima v toliki meri, kolikor ima izobilja. Sploh pa ai želi, živeti dobro z Avtt ijo v trgovskem in političnem obziru. Karod&nska konferenca. Berolinskemu »LokaL-Anzeigerju« poročajo iz Algesirasa: Ako bo konferenca delovala v sedanjem tempu, bo trajala sa dlje čaBa, nego se je mislilo s prva. Po izjavah maročanskega delegeta, Mohamed El Torresa, je konferenca preračunjena na tri mesece. Drobne politične vesti. P a c a k in Derschatta ministra. Z Dunaja javljajo, da se v tam kaj-šn.ih političnih krogih govori, da postane Paraš: češki minister-rojak, Derechatta pa minieter za trgovino. Odločitev da se izvrši prihodnji taden. Neki listi pa poročajo, da odstopi tudi fiaančni minister dr. Kosel in da pride na njegovo mesto dr. Spitznii.ler, bivši dvorni svetovalec v finančnem ministarstvu. »Galičanin«, glasilo Staro-Mal>ru-sov v Galiciji, je s avil te dni 25 letnico bvo- . jega izhajanja. Uredništvu je došlo tecn povodom mnogo čestitek, pcčeičeoj in priznanj. K h u e n — zopet ministerski predsednik? Iz dejstva, da je gref K h u e n obiskal grofa Štefana Tiazo, sklepajo nekateri budimpeštanski lieti, da v slučaju razpusta parlamenta stopi grof Khuen-Hedervarv eopet na čelo vlade. K v g e n i j Siatescu. Teh dni je v Bukarešti umrl E?genij Statescu, voditelj liberalne stranke na Romunskem. Statescu ja bil eden najuglednejih in najveSih govornikov romunskega parlamenta. Španska zbornica je izvolila svojim predsednikom Canalejasa. Domače vesti. NoTi c. fer. redarstveni ravnatelj, vladni svetnifc, dr. Alfred Manusai plemeniti Montesole, je včeraj d«finitivno nastopil svojo službo. Ob tej priliki je dal pozvati ob 11. uri predpoludne vse višje in n'ž;e uradnike ter redarje in jim je dižal nagovor. Umrl je v tukajšnji vojaški bolnišnici Josip J i h a, vrl češki rodoljub, narednik e. kr. vojaške godbe pešpolka št. 97, star 2G let, uSitelj Št. Jakobskih gobarjev. Pogreb t>0 danes popoludne ob 3 uri iz vojaške bolnišnice. Pokojnik je bil poročen z domačinko z Grete ter je zapuatil vdovo in dva otroka. — V Puli pa je umrl kurat vojne mornarice Anton Zupan, po dolgi bolezni v starosti 54 let. Pokojnik je bil rodom Slovenec iz Kranjske. Preziranje slovenskega jezika. Pišejo nam : Pred včeraj nji m sem Blučajno vzel v roke tukajšnji uradni list, da vidim, da-li sa ša prezira slovenski jezik v oglasih, izdanih od c. kr. oblastev in namenjenih vsem prebivalcem Primorja. Prepričal sem se, da so vsaj nekatera e. kr. oblastva še vedno nepoboljšljiva. Na trgu Goldoni je za oddati v najem neka te-bakarna, sa katero bi se lahko utegnil potezati tadi kak Slovenec. Zato bi bilo povsem pravilno, da bi se take oddaje objavljale v obeh deželnih jezikih. C. kr. finančna oblast pa ša danes ne ve, da je slovenski jezik v Trstu deželni j e s i k, ker, ako bi hotela vedeti ta, bi go- lovo objavljala svoje oglas« tudi v sloven-! skea jeziku. Domnevanje, da finančaa oblaet ne ve,' da je slovenaki jez;k v Trstu deželni jezik,' je popolnoma izključeno, — ker, ko m gre za kake davke in druge take »malenkosti«, objavljajo ravno finančne oblasti pozive tudi v slovenskem jeziku. Po tam takem moramo sklepati, da je slavna c. kr. finančna oblaet menenja, da Slovenci s> sicer res tu, ali le ca vrš»nje dolžnosti, ne ps za vživenje kake pravice ali ugodnoeti : na dolžnosti jih pač opozarja v njih jeziku, na prav ce pa ne ! Taka le je naša avstrijska ravnopravnost! B r e j b k i. j Italijanska šola t občini Berje pri , frorjanskem na — K raso l i! Ie imano j vane <>b5 ne smo prejeli: Tu se pripravlja velik škandal. Dne 18. t m. sta prišla v našo občino čeki gospod učitelj iz sv. Kr ža :n nek; duhovnik iz Tr*ta — oba i tal jan ske stranice — ur sta imela posvetovanje pri nt čem županu. Szleniii so baje, da se tu ustanovi italijanska i o I a na troške »L*e« Xaz onaie« in da se ima ta dola ze-četi že meseca apna, ako dobe primeren prostor. Dalje čujem, da je naše občinsko stare-! nstvo zadovoljn s to nakano, pa tudi del občanov a noa nič proti temu, da ee tu pri nas ufrnjezili najhujša in najnevarneja sovražnica našega nareda — Legi nazionale. — Vzrok temu izdaje'skemu razpoleženju je menda ta, ker ne moremo dobiti slovenske ljudske šole. Pripomba uredništva. — Mi j snen se priieli za glavo, ko smo prejeli ta dopis. .Je-li to možao? Na cašem krenem Kresu da bi bilo možno kaj tecega ?! Pa tudi *e imajo t soč razlogov za nezadovoljnost s šolskimi oblastmi, bi bilo to, kar baje počenjajo gospod župan in njegovi aotrudniki — grd izda alski čin na svojem rodu. Mi še sedaj te mremo prav verjtt;, da bi bilo resnično to, kar nim tu eporočajo. Če pa je res. imamo pred seboj tako žalosten čin, da m^ ra radi njega zardeti tudi vse kamenje na ki~urm Krasu in izzvati cajodločnejo reak-c o i strani enačajnih taš h Kraševe^v. lialijan*ko-slovenski Trst ! Pišejo nam: j V.ša priromlie na » P cc love« samohvale glede ! vap l ki eo ga r. rt na kr čeče protislovje, ki obstoji j me-i •'e lanj:m' skrbmi in najeojaaji trža-! sks tr spod« radi volilne reforme na trža- j škem eemliu. jn med zatrjevanji in priseganj: i=t:h 'judij, ki jih moramo poslušati dan na d^r, uro r a iro. Cioapo la trde vendar neprestano, da je Tr-- z ključao ital janska last, da je iz-ključno italijanski in da Ik> ta izključno italijanski značaj tržaškega ozea&lja obstajal na vekov veke. A i če je to res tako, potem pa absi-lutno ne um»jem tega vzoem rjenja ital jaE-=ke p -p»le rad; vol Ine reforme, njihovega teken:s ca Pucaj. klrn'an:a njihovih hrbtišč pred razo mi »kseelencami in njihovega strann pred uveden em — plebiscita, ali z drugimi besedami : glasu vse javnost i. ( e je Trst izključno italijanski, če je nje, če tore res obstoji možnost, da bi Trst dobil parlamentarno zastopetvo, ki bi po jed ne m delu ne bil italijaaeki, ampak, recimo, slovenski: potem pa je moten le ta jedoi logični zaključek, da — Trst il lc-kljataa Italijanski ! ! In res potrjajo g (je poda ee svojim' sedanjimi skrbmi to eieer aeutajljivo, ali vendar po nj.h trdovratno potajevaao dejstvo, da živi na triaftkaai ozemlju poleg Italijanov tolik« Slovanov, ki luj« pravita primernega parlamentarnoga zastopstva (i smejo lakte vat I. da se Jih npoMeva ok MsšmJi pri kod n jeca volil aera sistema !!! Proti nensikomn navala !! Ozirom na čiaaek, ki eo ga prinesle »Freie Stimasen« Jo nemškem požsljsnja po naši Adriji in ki smo ga priobčili v prevodu tudi v >Edi-Jncsti«, pripominja celovški »Mir«: l »Is teh besedi ne vidi, česa pričakujejo Nemci od nove želesnice. O ponemčenju Slovencev med Celovcem in Trstom niti ne ! govora več, kajti to ee jim zdi že popolaoma | umljivo samo ob sebi; gre se le še za Trst, Goriško, Istro ia Dalma-c i j o. Nas koreških Slovencev niti ne vidijo j več. Svoj čas smo žs pisali, kaka nevarnost ' nnm preti od nove železnice. Prav pred kratkim amo poudarjali isto, ko smo goro-[ rili o jeseniških rasmerah, in danes zopet kličemo vsam, ne samo koroškim Slovencem : Bodite na straži, ne sakrivajte si pegleda v j bodočnost, kajti v najkrajšem času se začne naval na naš? posest, kakor nikdar še doslej. Vse pozornosti je treba, da si i m zavarujemo to, kar je našega. Ako ne bomo stali vsi edini kakor en mož proti nemškemu ( navalu, smo brezdvomno izgubljeni za vedno. Le ako n*pnemo vsa svoje sile, se nam morda posreči onemogočiti naklepe Nemcev, ki jih imajo glede naših krajev med Dravo in Adrijo«. Občil zbor »Tržaške podružnice Slov. ! plan. društra«. (Z /ršetek.) Na to je poročal o denarnem premoženjskem stanju blagajnik g. inž. Ig. Šega. To poročilo, ki je bilo tudi soglasno vsprejeto, priobčimo posebej. Prešlo se je k 3 t ički dnevnega reda, k dopolnilni volitvi odbora. G. načelnik je omenjal, da dosedanji blagajnik odhaja is | Trata radi premestitve. Čestita mu na imenovanju ter mu izreka tiplo zahvalo v imenu vseh za njegovo delovanje, izlasti na ureditvi divaške jame. Ker pa je odberu delo jako narastlo, predlaga tudi, da Be istemu na pomoč izvoli več zaupnikov. Izvoljeni so bili enoglasno : odbornikom g. I. M i 1 1 o n i g trgovec, zaupniki pa : gg. Avgust Dolenc c. kr. geometer, dr. Vlad. P e r t o t c. kr. fin. koncipist, Ivan B a n -del adj. c. kr. drž. železnic in Ivan F r o 1 e žel. uradnik. S tem je bilo zborovanje zaključeno z željo načelnika, da bi vsi členi podpirali težnje in delo podružnice tudi v naprej z istimi simpatijami, kakor so doslej. Po kratkem cdmorn je sledil drugi del vsporeda. To je bi!o predavanje člena gosp pref. dra. Iv. Merharja o vprašanju: »Zakaj moderni mestni človek toli hrepeni po prosti naravi ?« Predavanje je vsestransko temeljito razpravljalo to vprašanje po zgodovinskih podatkih. Burno odobravanje vseh poslušalcev bilo je v zasluženo priznanje g. predavatelju. Vse predavanje ponatisne »Plan. Vestnik«. V imenu odbora kakor tudi vseh zboroval-cev se je zahvalil predavatelju na t^m res prezanimivem predavanju g. načelnik s željo, da bi imeli zopet T kratkem priliko slišati g. profesorja ter združiti tako člene v vesel, nekaljen društven sestanek. Po predavanju se je razviia uprav živahna ea^ava. Naš raziskovalec jam, goep. E g i d i j Čeh, donesel nam je raznih, do-sedaj še nepoznanih Blepih podzemeljskih žival:c ter krasnih stereoskopičmh slik »Dimnic«, ki jih je res umetniško izvršil g. Ant. H r e š č a k, sedaj kapelan v Dolini. Vse se je začui.lo tem slikam, ki kažejo ta prekrasni podzemeljski dom v naravni sliki. Saj eo pa tudi posamični oddelki te jame veličastni in težko bi bilo najti ajim enak t h. Višil se je razgovor za razgovorom in mej tem ee je poelovil od nas tudi aaš delavni blagajnik z obljubo, da, če tudi daleč od nas, ne pozabi podružnice ; saj je ne šel v njej vsikdar nekaijenega veselja in sabave. Čaše so eadonele v pozdrav ia veselemu planinskemu sestsnku je minol Čas le preh:-tro, da je trebslo rasiti ee. Jezik po matrikah. Te dni jo više sodišče a* Dunaju isreklo razsoib _> na pritožbo knjigovodje Kraaa Kelierja iz Zatoa, ki je naeprotovsl vpisovanju v matrike v češkem jesiku. L pravao sodišče je priznalo, da iup aikovo sa vrne a je al v zvssi z nikakiao kršitvijo sakoaa po §} 19 driavaega sakoas. Z a jesi k, v katerem naj se piiejo asatriko, ai nobenega s a k o n a ia voditelji asatrik sa ae smejo smatrati za poli ti čas uradaike. Poanrovela iolska mladina. Rsani čaaopisi so objavili grosao vest, da so tolarji na Dunaj« e ksmsajsm napadli oiito-Ijfeo aa cesti, ko jib je pri tepeftn svarila. Hvala Boga, da aaia mladina ia ai taka. Ako poj de tako naprej, potem bo res ob ve-' Ijsla hrvaška prislovica : »Švaba— baraba«. Tedaj ne bo to več »Herrenvolk«. Dnevno Tržaško Jenikovno vprašanje pred državnim sodiSčem. Afera radi napisa na Dolenčevem spomeniku je bila dne 18. pred državnim sodiščem na Dunaju. Kakor znano, je bil lansko leto odbor za ta spomenik uložil rekurz na delegacijo proti sklepu mestnega magistrata, s katerim je ta oblast odrekla dovoljenje za prireditev napisa. Delegacija pa je rekurz odbila jedino iz razloga, ker je bil sestavljen v slovenskem jeziku. Proti rešitvi delegacije je odbor pritožbo odposlal na državno sodišče na Dunaj in o tej pritožbi je bila razprava dne 18. t. m. na re-čenem sodišču. Mi se povrnemo k stvari, ko dobimo besedilo razsodbe, za dsnes pa beležimo le, da je državno sodišče razsodile, da je bila mestna delegacija dolžna rspre-jeti rekurz, sestavljen v slovenskem jeziku, ce tudi more reševati spi°e v svojem poslovnem jeziku. Razpis dražbe. Dae 14 fobr. t. 1. ob 3. uri popoludne se bo na c. kr. okr. glavarstvu v Gorici viš la javna ztnanjševalna dražba s pismenimi ponudbami za t ddajo gradbs Braniške cests v kosu od potoka »Podlasic do ceste, ki vodi od Gabrij v Kodrsče. Imenovana zgradba je ceojeaa na 13.556*01 krono. Odkritje Verdijevega spomenika. Prihodnjo sobota dne 27. t. m. ob 11. uri predpoludne odkrijejo v Trstu Verdijev spomenik na trgu sv. Ivana. Štrajk stavcev v Npljeta traja še vedno, zato ne izhajajo tamošnji časopisi. Sneg v Ljubljani. Kakor poročajo iz Ljubljane je tamkaj in v okolici padlo v petek po noči mnogo snega, ki je napravil po sadnih vrtib in gozdih zopet preeej škode. Potrganani zbor vsaki četrtek ob ravno^ isti uri. — Danes korpora-tiven Izlet v Skedenj. Zbirališče pevcev v gostllni .Koiisumneira društva' pri sv. Jakobu ob uri pop. Veliki društveni ples ae bo vršil v soboto 17. februvarija 190U. v koncertni dvorani „Narodnega doma '. ODBOR. Žensk« podružnica družba sv. Cirila in Metodija v Rjjanu priredi dae 3. fdbr. t. 1. v »Konsumnem društvu« v Rojanu veselic?. Program se objavi pravočasno. Ruski kružok javlja, da se bo hrvatski jezik poučeval ob ponedeljkih in petkih, po-denši s 5 svečanom t. 1., vsakikrat od 8. do 9. ure zvečer. — Gospodje in gospodične, ki iele vstopiti v ta tečaj, naj ee blagovolijo zghsiti čim prej v »Delavskem podpornem društvu« v Narodnem domu. Opozmrjamo slavno občinstvo na današnjo prireditev »Trgovskega izobraževalnega društva«. Kakor ie objavljeno, priredi novi veeeličai odsek nocoj od 8. do 2. zjutr. zimski večer, s plesnim venčkom, šaljivo pošto, bitko s snegom in korijandoli. Velika dvorane, ki bo predstavljala zimsko naravo, in preddvorana bosti na razpolago le plesalcem, medtem ko bodo mize v drugi dvoran'. Plesni venček priredi veseličai odsek »Tižiikega podpornega in bralnsga društva« dna 27. t. m. v prostorih »Trgovsko izobrs-ftevalnega društva« ulica 8. Francesco št. 2, L d. Na to oposarjamo vse društvenike in prijatelje društva. Hrvatski tamburaši bodo daooa popoln dne od 4. ure naprej udarjali v prostorih »Konsumnegs drušfcvs« v Rojanu. Vstopnina prosta. — Opozarjamo slavno občinstvo, da je društveni odbor dal povečati in prevredtti društvene prostore. Konsumno društvo v Rojanu priredi v nedeljo dne 28. t. m. domačo veselico in zabavo s petjem, žaljivim prieorom, igro in plesom. Na veselici sodelujejo iz prijaznost; pevsko društvo »Zarja« ter domači 330 inozemcev. 0.1 teh jih je bilo 21.733 iz Nemčije, 3471 iz balkanskih držav, 2506 iz Italije, 1703. iz Rusije, 1643 iz IŠvice in 4274 iz drueih držav. Število ogrskih in hrvafsk h podanikov bilo 133.144. V duhovnika posvečen v 69, letu staro Sti- V Koli n u na Češkem je bil nedavno v duhovri^a posvečen 69 let stari Vincencij Krahe. Isti je šel takoj pi dovršeni maturi v bogoalovje, a tekom studij je obolel na očeh in zato ga niso uiogli posvetiti v duhovnike. Izbral si je svetiki poki c, ae ože nil in imel troje otrok. V zadnjem Č£Sti mu jo pa umrla žena in vdovec je na vsak nr-čin hotel postati duhovnik. Njegov škof niu je v to svrho izprosil v U mu dovoljanje n 69 letni vdi.vcc je bil pcs?ečen v duhovnika. Njegov Hin je uradnik, ena hči je učitelj ca ia drugo ima pri sebi, ki mu vodi gospodinjstvo. Na smrt obsojen je bil v petek v B^-lovaru kmet Joaip Petri<5, ki je umoril svojo ženo. Zibcdal jo je z n žem edenindvadeset-krat. Promet parnikov v Aleksandriji. V mi- nolem letu je priplulo v Aleksundnjo 1831 parnikov proti 1766 v letu 1904. in 1528 v letu 1904. Književnost in umetnost. Slavje gospe Danilove. Danes zvečer bo slavila g.a Gusti Da n i 1 o v a v L'ubijani dvajsetletnico odkar deluje na ljubljanskem gied ščnem odru k»-kor igralka. Za svoj Častni večer si je izbra a Tolstega dramo »Moč tome«, v kateri igra glavno ulogo. Prepričani amo, da se udeleži tega ČEStnega vecora mnogobrojno občinstvo, di ji tako izkaže svoje simpatije iu ljub?zen. ketere zasluži g.a Danilova v veliki meii. Tržaškemu gledal:ščnemu občinstvu je omenjena igralka zelo dobro znana. Ob več nastopih na našem odru smo jo ža občudovali in naše tržaško občinstvo ji je vsikdar izkazalo Bvojs simpatije in občudovanje z burnimi pozdravi. Kako bi tudi ne ! Ne samo da je vestno in vsled svojih zmožnesti i r. borno izvajala zbrane si uloge, nego videlo se ji ie, s kako gorečo ljubeznijo do igre i a do tržaškega občinstva je g.a Danilova nastopala ni našem odru. Kako se je rada odzvala vsakemu pozivu našega >Dram. dru štva« ter če le mogoče prihitela v Trst, dan je znala, da ob bornih naš h razmerah ei ne nabavi ne zlata ne srebra, nego da najde samo prijazen aprejem in sočutna srca. Ob nje častnem slavlju izražamo g.ej D a a i 1 o v i imenom našega gledališkega občinstva, imenom naših igralcev diletaatov ia imenom njenih tukajšnjih prijateljev i u cnaacev najprisrčnejša čeatitke združene h -šeljo, da ohrani nas Trla&aue v dobrem spominu ter naB kaj kmalo zopet razveseli « svojim^nastopom na tukajšnem odru. Živela jubilarka ! Vabilo družbe sv. Mohorja. . Spisal Ji. Stritar. Prtfcsrr Joief Stritar, znani aai piea-elj. je zopet spisal knjižico ra odrastlo nado alar.ino. Obsegala bo knjiga veliko število m:$sih pesm c, ve5 igrokazaib prizorov, ne-atere živaUke pogovore, povest »Pavle« in - s.ne iz mladostnega ž vijanja. 5 »U p o r n i k i«. Zgodovinska povest. ^ -al Ivan L a b. (»Slovenskih Večerne« "»* zvezek.) Mnogokrat se je že zrekla e.ja, naj drntba iida dsl šo p< vest. Tej želji 3 ?em • ustriči z »I pomiki«. Snov je zajeta i <:^maee slovenske rgoinvine v prvi pclo- m nniega «t jUtja. 6u Koledar družbe sv. M o -.orja za navadno leto 1907. Odbor »e iioče potruditi, da bo vsebina koledarju k .izor m< goče ram vrstna in mikavna. Cenjene pisatelje pa pro»imo, da nam čim r» j » pfšljejo svoje prispevke. Nabiralne p le z denarjem nsj se cd-► ,ru dopoeiljaio do dne 5. marca. Mnogo -ud«, sitnosti ;n nepotrebnih tri skov prov-, it čajo nam tisti, ki sam ne dopcšljejo ob ,.rkv«m ča-u cdeiae ! P =fera:one uie n take kr* e, ki n majo "» udov, p* pr jazno op* zadamo, da morajo t lružbemb pravil:h lstnini {2 kroni) do-lati 40 t nk z» opravilne strceke, nem--ef za zavoj, s remn.eo s kolek* no, delo itd. ^eveda norajo p tem [ ostnino, ki enasa ve-j ao več, se ezmi plačat:. ltto tastopil ter smo istočtsno ob ijub.]', danes naenau.m • ; azteseljivo ves: i rib razveseljiva je vest, katero sao do »□b . včer.-; o Jadranszi ban .i ;n katero di-a*-, k<» je stvar g lova, z dovel ea em v<;d-;*vb objavljamo. Jadranska br.nka je namr tč kupila z i .'1 iOijO K od ve korodne gr< fiee Karle '. r n-.ni-Croaberg, aoprege bivšega sloven-'iriivnega ;> riarca grela A f'eda Co-n CrcaSfTf h'S ) na voglu ul e S. Nico o a d: B fparnio, kjer se nahaja v pri A u Kro-ova trgo? na s pohištvom. Ta h šb, k&tero se buntu preseli i i prihodnjega ivgicta, se tabua uprav v sred š^u bankov--eg« p:e sela t i š^ega te. je odo >ru banze ■ če-'.tati d> tem, da si je zoal brez vea- hrupa pr.bor:ti tako imenitno poz c.jo, ute a ž s rama na e»l» predstavlja za bjn*o vrednost. Kakor kiša »Tržaške ptsojiln ce«, tako e - 1 -Jadranske banze kupljena hiša viden anea: Neža, devici in • niča Viievit. .tanja. — Jutri: Vincemij, mu-• -*!e*" !?viloj. Ihko^ava — Temperatura včeraj: ob t uri popoludne < >l-viu*. — Vreme včeraj: v ao, veter. Brzojavne vesti. Deaeitl. DUNAJ 20. »Kortsp. biro« je zvedel, :a je ueresntčno, kar so porečali list', da s« e inaes pod predaedetv« m c.*aerjsv:m vršila kosttreaca generalov, ki je v zvezi z ogrsko fcrz) o ds en bili na lo kosferesco pokli eani vsi komi poveljs ki. Avstro Ogrska in Srbija BKLIGKAD 20. Srbska vlada ja ugo ia zahtavi Av-tro Ogrske, da tcliko časa - e predloži skupščini pogodbe, sklenjene s 'olgarijo, dokler bodo trajala pegajanja o 'rgovinski pogodbi z Avstro Ogrsko. Ns isljno zah'evo Avstro Ograke, črš, da v slu-aj>i sk epa av-tro erbske trgovinsze pog« dbe ^-iija prstaae na one spremeo.be srbsko-Cigstske pegodb«, ki jih zahteva Avstro »crwc», je srbska vlada odgovorila, da ja r , ravijeaa spremeniti me točke »rbsko- j bolgarske ptogodba, ki jih bo zahtevala narava Dogodbe, sklenjena z Avstro-Ogrsko. BELIGRAD 20. Ns današnjo noto srbske vlade je došls v odgovor nota avstro-ogrskega odposlanca, da 7ahteva Avstro Ogrska, da se mors zaključak izjava srbske vlade glasiti tako, kakor se nahaja v noti avstro - ogrskega odposlanca od dna 18. ; t. m. Baron Fojorvarj na Dunaja. DUNAJ 20. Ministarski predsednik baron Fejervarv je bil predpoludne vsprejet od cesarja v avdijenc:. DUNAJ 20. Ministerski predsednik baron Fejervarv je bil dve uri pri cesarju v avdijenci. Porc.čal je o političnem položaju in o tekoSih stvareh. Ministerski predsednik se udeleži današnjega dvornega plesa ter se jutri vrne v Budimpešto. Deielni zbor moravski. BRNO 20. Zasedanje deželnega zbora je bilo dene* zaključeno. Brzojav med Barijem In Medno. CARIGRAD 20. Od tal jenske strani nameravajo uvesti med Barijem in Meduo brezžično brzojavno zvezo. G eda tega načrta ni pa pr šlo s pr rti še do nikakega sporazuma. v Bivši predsednik Mitre. BITENOS AVRES 20. Bivši predsednik Mitre je včeraj ziutraj umrl. v Kardinal Splnola. MADRID 20. V Sevili je včeraj umrl tamršaji nadŠRcf, ki je bil nedavno imenovan kardinalom. Angležke parlamentarne volitve. LONDON 20. Po dosedanjih volilnih iz dih je bilo izvoljenih : 232 liberalcev, 35 zaatopn kov delavcev, 96 unijonistev in 72 necijcnalcav. Libtralci eo dobili do tedaj 127, delavska stranfta 2pad» 1. LONDON 20. Glasom nadaljnih poro-č l so lir era e dob li danes 11 sedežev, unijonisti 4. Do se iaj so iberalci dobili 137, un jonisti 3 mF.olaie. Maročansba konferenca ALGECIRA9 20. Rsdabc jski odbor nadaljuje d?la za svoje poročilo, ki bo najbrž danes dovišano. Vzlic seneacjonelnim vestem, ki kr< ž:|o, se ni n časar pripit lo, kar bi spremenilo položai. lit; je slej ki prej pc-mirjeva ea. Ker ne Lo do ponedeljka seje, ca^roiH še le potem nova faza. Spor med Francijo in Venezuelo. \V AS H ING TON 20. — Tri frencoake vojne lidje, ki ae sedaj nahajajo nedaleč od venezuels.e « ban, sa združj> še z dvemi drug mi, ko d< spejo iz Evrope. Težkoča po ležaja ae je očevidno povečnla vsled poroSii o mrzlem vedenju predsednika Castro na-sproti o ipo-lar cu Z Iružanib držav Russeilu. Ako sa t) vedenje na spremeni, bo potrebno, d* se venezueUki obali bolj približa ena amerška vojna ladija, nego se j« to name ravalo. S t m e« da predsedniku ("astro r t zumeti, da ce bodo Združene države trpele, da se b Ruesellom tako postopa, kakor t francoskim odp'iglanofm Taigov-jem. F/acciie ' j bo zahtevala, da se jej da zadoščsaja radi > postopanja proti Taigaj-jn. Dogodki na Ruskem. PETROGRAD 20. (Petrogr. brz. agent.) j Nsd mestom Sijsrsv (gubernijs Simbirsk) je ! bilo proglsšeno vojno stanje. Na vratih arzeaala in drugih vojiških! poslopjih so bili v minoli noči zopet nabiti | I protivojaški proglasi. Več arzanalskih delavcev, ki eo proglaae podpisali, je bilo odpuščenih iz službe. VARŠAVA 20. Mori U c načelnika postaje v Lublinu je bil tamkaj ustreljen. Trfoviiuk 8®>«» poro&ifa 4a« 20. januvarja T» Žaš -ca borzh. »apoieani K iS».14 — l9 1« aagi«*- -ur & -do —.—, London kratek K 240 30 -240 50 Fran sija K 95.65---95 75 rtalJl« K y«> .">(»—"»5 60— itiliianakl b»r>-ovci K .—--. ..mdi, 117 55--117.70 nemAki »»ao^ avstrijska edn;»io« -«ot* !»9.8> 10015 og-kronaka rt na K 96.10 96 4). Ua -—...— —.— hcui^i i; i- 673 50 - 675.50 državne telesa v 666.— C 68 — umi K 122.— 12?.— IJovdove akcije K 76S-— 770.— Srečke: Tisa K 831.75—335.75, Kredit K 496.— do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302. - 310.—.' Bo-denkredit 1889 K :J02.— 310.—. Turške K 147.— do 149.— Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj dsnes | Državni doig v papirju 100.05 —.— „ „ „ srebru 10i.— —.— f Avstrijska renta v zlatu 117.90 —.— v kronah 100.20 — i Avatr. investicijska renta 31/*-/«, 91.60-- I Ogrska renta v zlatu 4w/„ 114.50 —.— kronah 4"'0 96.20 —.— „ 3 V« 87.20 — .- Akcije nacijonalne banke 1631.— —.— Kreditne akcije 674.25 —.— London, 10 Utr. 240.32 100 državnih mark 117.42V,-- 20 mark 23 50 —.— 20 frankov 19.11 —.— 100 ital. lir 95.5 » — .— Cesarski cekini 11.32 —. — Parižka ln londonska borza. Pariz. (Sklep.' — Francozka renta 9s.i*5, italijanska lenta 1U4.60 Španski ezterieur 92—, aficue otomenske banke 612.— . Menjice na Lond« n 251.45. f »ril. (Sklep, »e 711.— Lombardi —onlfi^'raaa \urSia ra:»i» 92 57 a«8bri;ska oava 99 70 ogtaza 4C.. _ r3ntr 95.75, Lftadoibt.--vart^«. treu t 141.50 14 49, 1^'^ia-v m t » unaln« aroi t —.— r%. > ilntc 16.c5. Trdn». o u " <•(Hktt., t\na8'jii i iv. 89.Ij/16, Ltaaioardi 30.V«, «tbru 5.—, Španska rauv». 91.3/8 Hiša na prodaj nja in dvorišče) v Ajdovščini. —Potanjkosti pove uprava >Edinosti". Iranska renta 104V, trini diakoet 3T/t ntnjira ra Du taj u —.—. Mirna. Tržna ooroć«^ 20. januvarja Bndimpelta. P5ea. - <.» anril K 17.12 ^ K 17.14, rž za april K 14 — do 14.02, ' ves za april od K 14.68 do 14 70; konica zr maj K 13.88 lo K 13.90. r'fteiii«'!*- nonadbe zbolj.. povpraševanj ugodneje, tendenca vzdržana Prodaja 15.000 meterskih stotov, nespremenjeno, koruza vzdržano, oves trdno. — Druga žita nespremenjeno. — Vre-n* : blago, i Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good average za j tekoči mesec 473 4, za marec 48—. Mirno. Mb»- o a»vi. •< • (e ! dobive. Stalno, nespremenjeno. Prodaja: 5000 vreč. H am 6 b r jj, ' •• t sati 4 good avarags r.* marec 3S3/4 za maj 39 -- za septemb?r 39."/4, »a dec.40 */s — Stalno. — H ~ va Ki. u«lna miti 40-42 isca in d> • 43-45. Hamburg. (Sklep.) Slaitcor za januvar 16 45, za tebr 16.60, z* marec 1(5 75, z* april '6. 0, za ma 17.—, za juo. 17 10. Mirno. /reme: lepo. Parin. tU i* tecofii 15 75 februvar 15.90, za marec.-aprii 16— murec-jun j j 16.— (iJrno). — • .a m sa: 24.10, za febravar 24 15 inirec - apiil 24 25, za mnrec-junij 24.35 (mir jo Mu.k t* fo< i mesec 30 80, 'a februvar 31.0% ... inarec-april 31.30 za marec-junij 31.55 inirao. — «l»9 zh tek * •> uji.ee 61.50 «• februvar 60.5 1 ji marec april 6125 za maj-avgust 61.2"» mlačno) — e* >«- s; mnj^ rne*~> 40.—. a& fe\)r. 4'J. za marec-apri! 40 — za maj-avgust 39.7) mirno. — S a i o* u;. irt' ,uV 20.'/«—-U.3/, (mirno), r.* ^.cu^i 24.3s za febr. 24.5S t* m:irec-junij 25.1/B. za maj-avgust 25.5,s, (stalno; —.---.—. Vreme: lepo. Kdor ljubi kakao in čokolado, tema bodi priporo&sn: Ivana Hoffa Kandol - Kakao ki imtk najmanj tolšče v ^abi. jo torej najlaž* prebaven. n« orovtroča nikoli zaprtosti in je ob najbo(j-Uc okusu izredno poceni, rriaten samo r. imenom Ivan H o f f i in c levjo varstveno znamko. J Zavoji po ,/*kg90viiiaijev » * V» » 50 » Dobiva se povsod. Tovarna pohištva yMsan5er £evi jl/Jinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). ( j ZALOGA: Pinzzn ROSRRIO (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po ics^csssccso- posebnih načrtih, ^ccocccccc: ZInatrovan cenik brezplačno ln franko Mizarska zadruga v Gorici "(Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ĆERNI60J ?ia iei Hettori ste?, l (fiosario) - v Trstu - ttt certre 8f. Petra ? kili lareiz) Hajveija tovarna pohištva primorsko dosoio. Pohištro imdeluje me molidno, trpežno in lično, in micer samo in lemm, poanšenegm t tovmrniSki mušilniei m temperaturo 60 mtopinj. ■T Vsaka hMriwrtnca j« izključena. Album pohištva poilja sa brazplalno. Prodaja ae tudi na maaačne obroke. ^ Tsslspslis T: TRSTU, ŠPUZTU ia ALEKSANDRI JI (ORJENT). TOVAMA »BI VALA MODLIKfi TRST Corso 29 Telefon štev. 1191. Xi zvišala cen, kajti ista ne kupuje ue iz prve in iz dru«(e roke ruarveč jili izdeluje V lastni tovarni ter jih prodaja brez posredovanja. IOI podružnica v Avstro-Ogrski, Nemčiji in Srbiji. za motke gladki po gld. 2 !»0 fini od telečje kože gld. 5. Priložnostna partija Amerikanski čevlji najfin. po gld. 7.— Obrab zi možke erni z elastiko . . . gld. 2.90 » s trakovi ... » iJ.25 » » > oscarin . » 4.50 • » > najf. . » 5.50 # » » Vs iak. » 5.50 » » » celi lak. » <>.— < Oblivala za ženske črni z elastiko . . . z gumbi . . » 3.25 črni s trakovi oscaria » 3.90 Nizki čižmi chevreau črai za ženske po gld. 3.75 Prlloftaoataa partija. Najfineji čižmi, chevreau črni h trakovi ali gumbi, za ženske po gld. š — Nizki čižmi od blaga 8 podplati in usojatimi petami == po 75 noviitev. == Komaše od usnja za hribolazce, lovce in automobiliste; galoše amerikanske iz gome: voščila najfin, za chevreau po 25 novčičev Škatljica. jAPRANSKA BANKA v TRSTU L l NlCOLO MACHIAVeLLI 26. Eskomptuje menice, daje predujme na vrednostne papirje kakor tudi na blago, ležeče v javnih skladiščih...... 111 11111111 i i 111 t m 11 u m 11i i 11111n ni i i i m i i i 111 11t tt iini i■i t i i i t Preskrbuje vsa borzna naročila najhitreje in najvestneje ioiioho lOHOMOi pod kulaninimi pogoji, iohohohohomoi i i i i liti i l;< i a i ti ii i i i ii i i i i i i i ili i i i i i l l • l t i t i i iiiiiiii l i i i i ii i ii i lil: Posreduje in konvertira hipoteke pri prvih hipotečnih zavodih, pod najugodnejšimi pogoji............ Sprejema vloge: na knjižice po 3 *U°!0, na tekoči račun po 3V',7b z odpovedjo 8 dnij. na ziroračun po 3: . bez odpovedi do K 40.000. za večje zneske pa se je tre!:a glede odpovedi sporazumeti.........-....... Vse vloge se potrdijo v tozadevnih knjižicah. Izdaja nakaznice na vsa glavna tržišča monarhije in inozemstva in dovoljuje kredit proti dokumentom ukrcanja. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, devize, inozemski zlati in srebrni denar ter bankovce, vnovčuje kupone in izzrebane vrednostne papirje pod najugodnejšimi pogoji. Pod p -ani. na povratku iz južne Amerike in iz raznih krajev Evrope, obvešča gospode graditelje in hitite go*pod-ojila na vknjižbo, meujiee in amortizacij«. Sprejemu u prav ni str* hiš in zemljice ter posreduje pri vseh kupčijah po dormort«. Ker Je ta urad v dobrem materijalnem stanja. priporoča slavnemu občinstva, da ae ga breidvomao poslutaje o vsaki priliki. Grap d Pri* svetovna razstava Pariz 1900. Xwizdov korneuburski prašek za krmljenje živine ■iijct w .L«v» za k»»oj* •«<«diBo ia <>««. • .-ta: 1 tkitljMk 14<> '/, Skjrtljk^ » - 7« N*i Vi let t MBo-ih h letih » cabi prtiti mfdlocii. -I»i-1 prH«n u om> in zrji uuiiBi mirta pri»tMi " £ " "O* - w»rt-n r g rtriitTriKp /IULUlk' ■ !la«Tru**t.il> -u A in l ran k". — Vsakdanji- razpošiljaš j«- * -»*■ i« (line lilufe Fran Iv. Kwi2.da kr. aTrtru-...S0 Iraiikit l=F (.' J J^k I Tovarna likerjev dion. dr. Po'fir.1 I I Zagreb. — Ustanovljena 1 S '» Zahtevajte pri nakupu Schichtovo- sledilno milo z znamko „JELEN" Ono je zajamčeno čisto 'VI ia vsake brez škedgive primesi. Pere izvrstne. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljive mile naj pa/i dobre, da be iMl vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". DdoblVa S6 DOVSOđ! JURI SCHICHT, USTJE 11a LABI. Največja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju. „--!-- Varstvena znamka.