13. štev.
I
Kranju, dne 28. marca 1913.
XIV. leto,
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naiočbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, ta četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvo naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Razmere v Okrajni bolniški Magajni v Kranju.
Odp} o pismo
preblagorodnemu go    Ju Cirilu Pircu, deželnemu poslancu, in načelniku 0*# jne bolniške blagajne v Kranju.
Iz načina, kako odg. arjate na napade na Okrajno bolniško blagajno v Kranju, priobčene v .Gorenjcu", sem se mogel prepričati, da vkljub temu, da ste načelnik tega zavoda, prav malo veste, kakšne razmere vladajo v tem zavodu. Vi ste menda res prepričani, da je zavod, ki mu stojite na čelu, v vsakem oziru vzoren in da se mu dela v teh napadih krivica. Žal, tu se nahajate v usodepolni zmoti. Zato sem sklenil v naslednjem pokazati Vam Vaš zavod v taki luči, kakršen je v resnici, da Vam pade mrena z oči in da storite vse, da se tem obžalovanja vrednim razmeram napravi konec.
Ali ker vem, da Vi ne daste nič na prazne besede in v Vaših očeh veljajo le fakta, zato preidem takoj k faktom.
Martin Štefe, tesarski pomočnik iz Cegelnice štev. 6 je vstopil dne 9. septembra 1912 v službo pri tesarskem mojstru Jožefu Mohorju v Šenčurju štev. 53 in bil v postavnem roku prijavljen za člana v Okrajni bolniški blagajni v Kranju. Nesreča je hotela, da je po preteku enega tedna zbolel. Moral je namreč pri delu stati v vodi in tako si je nakopal vnetje žleznih žil na levi nogi. Moral je iskati zdravniške pomoči pri g. dr. Šavniku. Ta je konštatiral bolezen in mu kot članu Okrajne bolniške blagajne dal bolniški list, da potegne pri blagajni bolnišnino od 14. do vštevši 21. septembra 1912. Ker mož po prepovedi zdravnika ni smel hoditi, dokler se ne pozdravi, je šla njegova žena v soboto po zapadlo bolnišnino. A v blagajni so ženo zapodili. Ni dobila nobenega solda in šla je prazna domov. Ker se mož do konca tedna ni pozdravil, je moral ostati še nadalje v zdravniški oskrbi. Dr. Šavnik pa mu je koncem druzega tedna zopet izstavil drugi bolniški list za izplačilo bolnišnine od 22. do vštetega 28. septembra. A ko je žena prišla ta dan zopet v blagajno po bolnišnino, je opravila ravno toliko kot prvič. Tretji bolniški list, ki ga je izdal dr. Šavnik za Martina Štefeta, upravičuje tega za izplačilo bolnišnine od 29. septembra do 5. oktobra. S tem bolniškim listom je šel to pot sin Štefetov v blagajno, da bi potegnil za očeta bolnišnino, na kateri je blagajna sedaj očetu dolgovala že nad 25 K. A tudi fantu so rekli: .Očetu ne damo nič". Dr. Šavnik sestavi Martinu Štefetu, ki je moral že četrti leden biti v zdravniški oskrbi in je bil ves čas brez zaslužka, še četrti bolniški list za izplačilo bolnišnine od 6. do vštevši 12. oktobra 1912. Ker je blagajna ženo in fanta zapodila, je sklenil to pot mož, da gre Mlfi v blagajno. Ker ni mogel hoditi, je najel voznika in se, kakor mu je bilo težko, popeljal v Kranj po svojo pravico.
Kajne, g. Pire, kako težavna je bila pot Martina Štefeta, ko je iskal podpore pri Vašem zavodu. Ali boste tudi tukaj rekli, da se mu podpora ni mogla izplačati, „ker ni imel bolniškega lista, ali ker sicer papirji niso bili v redu?" Štirje bolniški listi leže pred mano, vsi papirji v redu, vse kakor treba po. pravilih. Zakaj mu torej blagajna ni hotela izplačati bolnišnine? Toda čujmo!
Dne 25. oktobra 1912 pride na Štefeta od Okrajne bolniške blagajne pismo, s katerim se mu naznanja, da je načelstvo v svoji seji z dne 24. t. m. sklenilo, da se mu bolnišnina toliko časa ne izplača, dokler .ve-rojetno ne dokaže, da ta bolozen ni posledica poškodbe zadobljene vsled padca dne 29. junija 1912 oziroma, da je vstopil dne 11. septembra 1912 popolnoma zdrav v delo pri Josipu Mohorju v Šenčurju." Za načelnika je podpisan Rudolf Kokalj.
Vidite, g. Pire, tega blagajna ni imela pravico zahtevati in kako je bilo kaj tacega mogoče skleniti v seji načelstva, mi je prava uganka. Tudi če bi bila bolezen Martina Štefeta res v kaki vzročni zvezi z omejeno poškodbo, bi Okrajna bolniška blagajna vseeno ne bila odvezana izplačati Štefetu zahtevano bolnišnino. To bi morali gospodje, ki sede v načelstvu tako vzorne blagajne kot je Vaša, vendar vedeti. Zakaj tedaj ta čisto neopravičena zahteva od Martina Štefeta? Vzbuja se nam sum, kakor bi se bila blagajna na vsak način hotela odkrižati »nadležnega" Martina Štefeta, češ se bo že naveličal sitnosti, saj ni iz železa.
A Martin Štefe se za enkrat še ni dal odkrižati. Šel je naprej svoj križev pot. Najprej k dr. Šavniku. Ko mu je povedal, kaj zahteva Okrajna boln. blagajna od njega, je dobil od dr. Šavnika sledečo pismeno izjavo:
Izjava.
Na prošnjo Martina Štefeta z ozirom na odlok slav. načelništva okrajne bolniške blagajne v Kranju z dne 25. oktobra t. 1. št. 380 izjavljam glede bolezni: vnetje žleznih žil na levi nogi (Lvmphangritis), s katero je vstopil dne 14. septembra v mojo oskrbo, da ta bolezen nikakor ni v vzročni zvezi s poškodbo, katero je zadobil Martin Štefe" vsled padca dne 29. junija 1.1., da torej ta bolezen ni posledica omenjene poškodbe.
V KRANJU, dne 5. novembra 1912.
Dr. Edv. Šavnik.
S tem potrdilom gre Štefe v blagajno, misleč, da bo dobil slednjič vendarle podporo, saj je izpolnil pogoj, ki mu je bil v dopisu z dne 25. septembra stavljen za izplačilo podpore. A revež se je zopet urezal. V blagajni so uradniki Štefeta zopet zapodili. To je naravnost neverjetno, ali je resnica 1 Ali Vam je znano to, g. Pire ? Ne. Torej Vam povem bolj natanko. Vse kakor se je zgodilo v resnici, da boste vedeli, kaj je vse v zavodu, kateremu ste Vi načelnik, mogoče.
Štefe v dobri veri prinese v blagajno potrdilo od dr. Šavnika, na podlagi katerega je načelstvo obljubilo, da se mu bo izplačala podpora. A kako je ostrmel, ko je zvedel, da to potrdilo od dr. Šavnika ni nič. Rekli so mu: .Na podlagi tega potrdila ne damo nič. Prinesi (V Vaši .vzorni" blagajni uradniki v preveliki ljubeznivosti kar tikajo zavarovance.) izpričevalo cd županstva, da na delo nisi hodil s palico, ko si vstopil v službo pri Mohorju". Kaj je hotel storiti Štefe? Šel je na županstvo, ker je gosposki pokoren in bi bil šel še, ne vem kam, samo da bi dobil podporo. Županstvo v Šenčurju pa je dalo tako izjavo, ,da sicer ne ve, ali je hodil Štefe s palico na delo ali ne, da pa je mnenja, da tesar če hodi na delo, hodi s sekiro, ne pa s palico". Niso brez dovtipa župani na kmetih, kajne g. Pire. Pa dovtipna je tudi Okrajna bolniška blagajna, ker je zahtevala tako potrdilo.
Najlepše pa še pride. Ko je mož navsezadnje tudi to prinesel, je uradnik po izjavi Štefetovi, o katere resničnosti ne dvomim, zgrabil to potrdilo in ga počil ob tla rekoč: »Kaj pa hočeš? Ali češ, da te zapremo?" Mož pa je mirno odgovoril: „Le, če hočete, bom saj jesti imel, tako mi itak nič ne daste." S temi besedami se je mož poslovil od blagajne in nič več ga ni bilo nazaj. Blagajna pa je dosegla svoj namen: Odkrižala se ga je.
To se je zgodilo pred nekaj meseci v zavodu, kateremu ste Vi načelnik, g. Pire. Kaj naj rečem o zavodu, v katerem se take reči morejo zgoditi? Ali ni bila naša dosedanja sodba o Vašem zavodu v Gorenjcu še veliko premila? Ne maram Vam odrekati osebnega poštenja in zvra-čati na Vas sramoto, ki jo morebiti zaslužijo drugi za tako krivično postopanje z zavarovancem, čeprav ste kot načelnik za vse to soodgovorni. Morebiti se je ves ta slučaj: zgodil brez Vaše vednosti. Če se je, potem pa zahteva pravičnost, da sedaj, ko ste za to zvedeli,
1. takoj ukažete, da se izplača tesarju Martinu Štefetu z obrestmi vred ves znesek, ki ga je imel prejeti kot bolnišnino, ne samo za tiste štiri tedne, za katere ima že bolniški list, ampak za ves čas njegove bolezni. Kajti blagajna bi morala vse to izplačati, pa mu je po krivici izplačilo odrekla.
2. da vpeljete preiskavo in doženete, kateri uradnik je rabil tako kruto žaljive besede napram Štefetu: wAli češ, da te zapremo?" in kdo je odgovoren, da se je kaj tacega moglo zgoditi nekaznovano. Ugled zavoda zahteva, da tega moža vržete iz blagajne, in naj bi bil to kdorkoli.
Bodite prepričani, da bo .Gorenjec" io vašo akcijo z vso silo podpiral, kajti ni samo v Vašem interesu in v interesu zavoda, kateremu na-čelujete, da pride Štefe do pravice in se krivci kaznujejo, ampak to je v interesu celega mesta in celega okraja, iz katerega je več stotin poštenih mož zavarovanih pri Vašem zavodu.
Z odličnim spoštovanjem
Vincenc Marinko,
Profesor na gimnaziji v Kranju in predsednik .Meščanske Zveze*.
Francoski škof o kmečkem življenju.
Francoski škof Tuaet je izdal pred dvema letoma prekrasen pastirski list o kmečkem življenju, ki zasluži, da ga vsaj deloma objavimo.
Zemlja je velika rejnica človeškega rodu. Kdor ae ne zanima zanjo in nje obdelovanje, ne dela prav, pa naj bo kdorkoli. Sploh pa kmečko življenje tudi meščanu ni tuje. Ob lepih dneh hite obrtnik, uradnik, trgovec in delavec s svojimi iz mesta, da se navžijejo v prostem zraku miru in zdravja. Hvala Bogu, da ni po naših mestih nikogar več, ki ne bi vedel, odkod dobivamo kruh; ravno tako pa tudi ni kmeta, ki bi umrl, ne da bi poznal sosednje mesto. Vsestranski napredek zadnjega stoletja je rodil boljše spoznanje medsebojne skupnosti; mnoge dolžnosti so skupne vsem stanovom in vsakdo ve, da ima korist vsa človeška družba, če se izboljša položaj enega stanu. Koliko različnih vprašanj razmotrivajo učenjaki z ozirom na kmečki stan. — Pa tudi vera ne vspava kmete v sanje; vedeti morajo le, kako spoštuje njih delo in življenje. Tudi vera hoče, da se izboljša položaj kmečkega stanu. A vera pravi, da se more gospodarski napredek razviti in ohraniti le takrat, kadar sloni na naukih, kakor jih zastopa cerkev, kadar mu je za poroka krščansko prepričanje.
Veljava kmečkega dela izvira od zemlje same, na kateri opravlja kmet svoje delo. — Kakor v začetku je zemlja liki svetišče. Kdo daruje v njem kakor kmet?, Tako je bilo tudi ob času patriarhov; ko so se polastili zemlje, so ob enem postavili na njej altar.
Ako premišljujemo, da je kmetovo delo bolj v rokah božjih kakor vsako drugo, kako visoko ga moramo ceniti. Nihče ni tako odvisen od postav, danih svetu od stvarnika, nihče ne potrebuje tako zelo njegove milosti in pomoči. S svojim delom budi kmet na polju življenje, ki spi v zemlji; d£ mu kal in skrbi, da vzraste; nadzoruje njegovo rast in jo vodi kvišku. S tem, da izbira vrste, op lom en ju je sadež in je takorekoč stvarnik novih vrst. AH more človek ustvariti kaj večjega ? In vendar je vse prazno, če mu ne pomagajo mraz in toplota, rosa in veter, dež in sneg, sploh cela narava. Njegovo delo je prepuščeno samovolji oblaka, ki hiti dalje poln ledenih zrn, in žgočega solnčnega žarka, ki lahko vse vsuši. Žuželke, katerih ploditev ne more preprečiti, so močnejše kakor on. Toda v vsak« m trenotju se zave kmet, da je mojster, ki vlada elementom, ki vlada njemu samemu. Brez premagovanja se mu im jji.iu-J---- —jl. , _i__li_ ■');........m
PODLISTEK.
Resje In brezje.
Gorenjske novele. Piše J. Mohorov.
1. Sirota.
»Saj me bo še v grob spravila ta jeza, in me bo!" Stara Komanka je planila na vrt za hišo in ostrmela, zakaj ko toča gosta so se usipala krepeljca v rut leni sad, da so se veje lomile. „Moje hruške 1" je viknila žena, popadla vile in skočila med vaške otroke. .Vam dam, hruške krasti, vam dam, golazen samopašna, lakota smrkava. Se tega v šoli učite? Kaj? Vas tako učijo v cerkvi? Čakaj no, grlo ti Lahovo, pa ti strašilo Zorčevo, pa ti platnar bajtarski, ti Krajcev." Stara Komanka je planila za bežečimi otroci, se zapletla s krilom v vile in telebnila po tleh — in se prebudila.
.Žlota, še v spanju miru ne da!"
Tako se je ženica zavedla in cula tedaj, da nekdo trka na vrata. Komanka se je dvignila na postelji in posluhnila.
.Kdo je?"
»Jaz sem," je bilo čuti pred vrati moški glas.
,Le bodi, če si," je odvrnila žena, ki se ji v sanjah vzbujena jeza še ni polegla.
„Vstali boste, mati. Je slaba naša, slaba!" je govoril moški pred hišo.
.Tedaj se je Komanka domislila svojega poklica: »Katera vaša —; Grebenka?"
.1 no, če pa veste!"
»Pa ravno nocoj!" je sitnost stresala Komanka. »Mladi ljudje so že taki. Samo tjavendan, seve —" Godrnjaje je lezla ženica oblečena iz
podvrže in pravi: on, ki jih je ustvaril, jih tudi vodi. Tako ve kmet, da je Bog, da ga čuva in varuje in zaupa mu kakor svojemu očetu. Tako je kmetu stanovsko delo pravo sodelovanje z Bogom. Ko seje sejalec, stopi res, kakor moremo reči, Bog k njemu ob stran in stopa ž njim po brazdi; človek seje mrtvo zrno, Bog pa raz-prostre svojo milost, ki ga oplodi.
Žal, da danes kmet tako malo pozna svojo vrednost in veljavo. Stari pesnik pravi: Presrečen bi bil kmetovalec, ko bi poznal svojo srečo. In morda jo pozna danes se manj kakor nekdaj. To prihaja odtod, ker živimo kakor v vročnici — in ta sreča je jako mirna. Poglavitno obstoji iz skromnih čustev, zvestobe do trdih dolžnosti j, priprostih vsakdanjih navad, ljubezni do dela in miru. To zdravo in krepčajoče delo v svežem jutranjem zraku, to dviganje snopov med veselimi obrazi sodelavcev v toplem solncu! In vračanje s polja s trudnimi udi a veselim srcem, ko begajo misli kakor stvari v polumraku. In zimski večeri, ko se tesneje strnejo družinske vezi ob skupnem delu, ob otroški ljubezni mladine in izkušenem pripovedovanju starejših.
Kakor temna senca pa leži na teh podobah. Življenje kmetovo je najbolj trdo; razvija se pod vsemi neprilikami vremena. Če si bogat, ne uživaš tistih komodnosti kakor bogatinci drugih stanov; če si reven, te pomanjkanje tem bolj tare. Odtod mnogim neprestana izkušnjava: proč s kmetov v mesto! Ali pa poznajo to mesto? Mislijo, da jim je znano. Ob prazniku ali semnju so bili v mestu in v dušo je vtisnil, sijaj izložb in kras gledišč. In kako lahko je doseči vsako zabavo, dobro in slabo. Odslej jim ne izgine več iz spomina ta bajka. Nezadovoljnost se začenja, hrepenenje raste. Veljava in vrednost kmečkega življenja je za nje še nekaj praznega. Drugi so zopet spoznali mesto, ko so bili pri vojakih. Med tem so se izpremenile njih navade in ne ugaja jim več kmečka priprostost. Kmet misli, tako je dejal pred 20 leti neki ( opazovalec, da je malomestni uradnik več kakor on. To je mišljenje kmečkega fanta, ki se vrne od regimenta k plugu. Sram ga je domačih priprostih razmer in ob pravi priliki pobegne v mesto. Tudi kmečko dekle, ki bi ga v zakonu zopet navezala na grudo, sanja o odhodu. Če pride v mesto, bo njeno stanovanje takoj lepše, obleka imenitnejša. In predstavlja si, da jo čaka življenje brez težav, če dobi za moža malega uradnika s penzijonom. In tako zbežita z doma fant in dekle!...
Kmet, vrši svoje delo v mislih, da ga zahteva od tebe tvoja vera. Potem ostaneš sam sebe
postelje. Komanka je hodila pozimi in poleti oblečena spat One velike suknjate čevlje je staknila z nog, privila luč in spala. One velike suknjate čevlje je nataknila, privila luč in bila gotova. Tako je bila po vsem podobna vaškemu nočnemu čuvaju, ki se tudi ni slačil, kljub temu v celi vasi najslajše spal po dnevi — in ponoči.
Komanka je vzela potrebne reči in odprla vrata. V obraz ji je veter vrgel dežja in snegu, jo dodobra predramil in nanovo razkačil. Zunaj je stal mlad mož z zakajeno leščerbo v roci.
.Dolgo sem trkal, trdo spite!" je rekel.
»Koga, trdo!" je odvrnila. .Bi rada vedela, kako trdo. Ali je pa to kakšen red ? V pondeljek pri Tičarju, dekle, v torek pri Štefetu fant pa dekle, v sredo pri Krajcu, nocoj pri tebi —"
.Je že tako," je odvrnil poparjeno mož in zavil z ženo sredi blatne poti proti domu. Tam koncem vasi mu je stala bajta in za bajto hlev. Ni bil bogat, pa ni bil zadolžen. In ker je bil še mlad, je verjel v srečo in včasih celo čutil, da je tudi v bajti mogoča sreča. A to je čutil samo včasih. Trdo življenje so koprive, ki kožo odvadijo raznim mehkim rečem. Pa je križ, da se kmečke žene ne utrdijo tozadevno tako lahko kakor možje. In zato joče marsikatero srce tudi na kmetih: Da, da, kje naj se žene, matere in deca odvadijo tistim mehkim rečem. To je napak.
.Kaj bo —bo neki kmalu mimo?" je vprašal mož. Komanka, ki — v slavo ji štejmo — ni mnogo mislila na mehka čustva, je odvrnila:
»Kaj bo mimo, kaj no?"
,1, no," je prišel mož v zadrego in zasukal pogovor: »Sem rekel, fant da bi bil, pa je njej dekle po srcu."
vreden. Če spoštuješ svoj poklic, si vreden, da tebe tudi ljudje spoštujejo. AH ni eno, na čemer sloni vse drugo: domača gruda? Gruda na kateri si bil rojen in v kateri boš spal smrtno spanje, gruda, ki nam kaže edino obzorje, za katero je ustvarjeno naše oko. Gruda, ki nosi rastline, od katerih živimo, živali, ki nam služijo, domače ognjišče, brez katerega ni družine, zvonike, ki vežejo nebesa z našo dušo, brate, ki so naša kri in naše srce.
DOPISI.
Vesela novica iz Naklega. Marsikdo, ki je hodil skozi Naklo in hotel obiskati mimogrede farno cerkev, je že popraševal, kje je dohod k cerkvi. Cerkev je bila dcsedaj v resnici tako skrita med poslopji, da jo je tujec težko našei. Če bo šel sedaj skozi Naklo, bo imel iz državne ceste lep razgled proti cerkvi, kajti najgrša hiša, ki jo je zakrivala od te strani, je danes že porušena. Občani so namreč to hišo odkupili za 1700 K ter kupnino do zneska 1363 K nabrali v treh dneh po fari, ostanek pa bo darovala domača posojilnica. Vsa čast Naklancem, ki so s tem pokazali, da so vneti za čast božjo, pa tudi za olepšanje cerkve in njenega obližja.
Naklanec.
Predoslje. Na belo nedeljo po litanijah bo govoril v Izobraževal, društvu g. prof. dr. Grivec iz Ljubljane o vojni in verskih razmerah na Balkanu; pokazal bo tudi veliko slik iz bojnih pokrajin. Predavanje bo nad vse zanimivo; zato vabimo k obilni udeležbi.
Gorice, 25. marca. Na veliko noč je umrl v Goricah Radeckijev veteran Jakob Kovačič, oče tukajšnje gdč. učiteljice. Pripovedoval je večkrat o svojem desetletnem vojaškem službovanju po raznih laških mestih ter po Dalmaciji in otokih. Še zadnji čas je rad prebiral poročila o sedanji balkanski vojni. To ga je tembolj zanimalo, ker so mu bili znani kraji okoli Skadra in drugi. Bil je tih mož, blag značaj, vdan Bogu in cesarju. Naj vživa pokoj v Bogu!
Vabilo na narodbo.
S prihodnjo številko stopimo v drugo četrtletje. List .Gorenjec" se je že na Gorenjskem zelo udomačil. Vendar je treba, da Število njegovih naročnikov zraste. Vsaka gorenjska kmečka hiša bi morala biti naročena na naš 'Ist, ki je predvsem namenjen da brani koristi naše lepe Gorenjske. Vse gostilne, ki še niso naročene na naš Ust, naj se naroče. Današnjo in prihodnji dve številki bomo poslali mnogim gostilničarjem In obrtnikom breplačno .na ogled. Vsi prijatelji našega lista, agltlrajte, da se naš Ust razširi. Z združenimi močmi se da kaj doseči. Od 1. aprila do konca leta stane list samo 3 K.
Uredništvo.
.Naj bo, kar bo," je rekla Komanka, .saj takointako ne bo živel." .Da ne bo živel," to je bila stalna tolažba prve osebe v skupini Park, kadar so jo bajtarji klicali. Pri gruntarjih je odnehala vtoliko, da je sodila:
.Umrlo bo," in tise je dostavila .zato je pa rojeno. Kakor mi vsi!"
Enkrat je bila Komanka pri nekih gosposkih letovičarjih zatajila vero v gori navedeno. ne-pobitno posledico prvega, izvirnega greha, in proročila, da bo dete osemdeset let staro, in je res dete umrlo v osemintridesetih urah.
»Ne bo živel, ne!" je nocoj pribila še sloves-neje in z bridko radostjo, da ji vsaj hrušk za hišo ne bo krepelal.
»Da ne bo", se je ustrašil bajtar.
Žena ni smatrala za vredno, da še govori. Tako sta molče vstopila v izbo. Za mizo je slonela mlada žena, plašna, nemirna.
.Mica", je dejal mož, »je prišla, glej no, Komanka."
.Bog in sveta Ana!" je pozdravila Komanka in v hipu dokazala svojo stanovsko vrednost z veselo uljudnostjo na licu. Neznatna in suha se izvila tedaj stara Grebenka od nekod. Grebene je hipec postal, nato krenil iz hiše v hlev, zieknil tam ob živinci v steljo in strmel v mrak in poslušal šumenje vetra in dežja.
Rahlo se ga je tedaj doteknila roka.
.Kdo je?" je planil kvišku, .ali ste vi, mati!"
»Pojdi k njej!" je rekla mati. »Fanta imaš."
.Ježeš, mati!" je vskliknil.
Radosten je vstopil, vzel iz omare žganja in hleb kruha, in položil oboje na mizo. Tedaj je prišla Komanka. Ura na steni je zdrknila in zabrnelo je eno. _ Dalje prih.
priloga „Gorenlcu" Štev. 13 Ig I.1913
Katoliški Slovenci in Hrvati!
Na početku nove dobe smo. Hrepenenje po napredku je prevzelo vse naše vrste. Neutrudljivo se dela na vseh poljih: za umsko izobrazbo, za gospodarski prospeh, za politično svobodo, za socialno organizacijo. Splošna izobrazba se dviga, gospodarstvo napreduje, vsi stanovi se pro-bujajo in družijo.
Upapoln je ta napredek in vesel pogled v bodočnost, če ne bomo pozabili ob vsem tem delu na eno resnico. Katera je ta resnica? Ta, da sam zunanji napredek nima v sebi nobenega trdnega in trajnega jamstva in da tudi ne more donesti narodom resnične sreče. Pamet, razodetje in življenje priča, da je resnično poroštvo Človeške sreče v srcu, v duši, da je resnično poroštvo človeške sreče — vera.
In zares! Potrebno je delo za gospodarsko blaginjo, a kaj bi pomagalo, ko bi tudi zemlja več rodila, ko bi bil tudi lepši in bogatejši naš zemski dom, če bi pa izgubili izpred oči Boga, dušo, večnost? A ne samo to I Tudi na zemlji ni mogoča resnična blaginja brez vere v Boga. Kakšno bo naše življenje brez Boga, kakšen rod brez strahu božjega, kakšna družba brez vere v božjo pravico? Kakšni bodo narodi, kakšne države, kakšne vlade brez vere v Boga? Kje bo poštenje v politiki, kje pravica v socialnih razmerah, kje dejanska ljubezen v stiskah?
A ravno v silnem vnanjem delu in ob velikem gospodarskem napredku narodi radi pozabijo na to, da je vera življenje našega življenja, da bo le veren narod nravno zdrav, zares vesel svojega dela in resnično srečen. Zato treba od časa do časa to zavest poživiti in okrepiti. Ta blagonosni namen pa imajo zlasti tudi katoliški shodi. Zato je gotovo prilično, da se zberemo spet na velik katoliški shod, ki naj iznova okrepi v nas vseh versko zavest, ki naj nas opozori na nove nevarnosti, ki naj zbere spet vse sile, ki naj da vsemu napredku notranjo moč in pravo smer.
A ni to edini razlog, da vas vabimo na katoliški shod.
Hvala Bogu, Cerkev nas katoličanov nikdar ne zabi spominjati na tisti božji izrek: »Le eno je potrebno". Tudi imamo pri vsem gospodarskem delu dobre voditelje, ki se živo zavedajo, kaj je poedincem in narodom vera. Zato je nevarnost manjša, da bi se v delu izgubil zmisel za vero. A druga nevarnost je, ki je od dne do dne večja. Dannadan se nam vsiljujejo novi časopisi, ki sovražijo Boga in Cerkev, ki sovražijo vero, ki delajo z vsemi pomočki, s hlimbo in grožnjo, z lažjo in prevaro na to, da bi izruvali iz src zaupanje do škofov in duhovnikov, ljubezen do Cerkve, nazadnje pa vero v Boga. Bolj kakor kdaj je treba dandanes katoličanom globoke vere, žive katoliške zavesti, a tudi neustrašnega krščanskega moštva, da se odločno upro sovražnim silam in zatro njih brezverske nakane. Ali imamo to zavest in moštvo? Ni je lepše prilike, da si okrepimo katoliško zavest, da javno izkažemo svojo zvestobo veri, da si iznova zaprisežemo krščansko moštvo, kot je katoliški shod. Naš katoliški shod bodi javna manifestacija naše vere, a tudi javna manifestacija naše moške volje, da ne pustimo blatiti naših svetinj nikdar in nikomur! Naš katoliški shod bodi glasna izpoved, da hočemo z vso odločnostjo izvajati načelo: proč s slabim časopisjem I ven iz naših hiš s časopisi, ki pod hinavsko krinko naprednosti izkušajo zamoriti v nas podedovano vernost in vdanost do sv. očeta, do škofov in duhovnikov! ven iz naših hiš s časopisi, ki sramote našo Cerkev! ven iz naših hiš s časopisi, ki z lažjo svobodne misli trosijo po naši domovini brezverstvo in bogotajstvo!
Tudi zato vas vabimo na katoliški shod.
Je pa še en razlog.
Letos obhaja katoliška Cerkev slovesni jubilej svoje zmage nad poganstvom tudi v javnem življenju. L. 312. je premagal cesar
Konstantin Veliki zastopnika poganstva, cesarja Maksencija. Premagal ga je pred vrati večnega mesta v znamenju sv. križa. Leta 313. pa je Konstantin javno proglasil svobodo Cerkve.
Ali ni prav, da se tudi katoliški narodi spominjajo tega jubileja? Zakaj svoboda Cerkve — svoboda narodov! In zlasti v naših dneh! Ali ne vstaja novo poganstvo, ki izkuša spet zasužnjiti Cerkev in narode ter jih izročiti samosilju brezjverskih držav? Tudi v naši Avstriji se dannadan bolj družijo sile teme, ki je njih namen: uničiti svobodo Cerkve. Zahteve »ločitev Cerkve in države", »svobodna šola", »civilni zakon", »sežiganje mrličev" imajo samo namen izločiti iz javnega življenja vsak vpliv Cerkve, zadušiti glas Cerkve, glas nje zapovedi in prepovedi, glas vere, glas božjega evangelija o pravicah tlačenih in zatiranih. Zato moramo dandanes bolj kakor kdaj s plamenečo ljubeznijo ljubiti svobodo Cerkve 1 Katoliški shod bodi slovesen izraz te naše ljubezni in odločna izpoved naše volje, da hočemo katoliški Cerkvi priboriti in ohraniti tisto svobodo, ki je nje sveta pravica! Naš jubilejni katoliški shod naj podžge novo ljubezen in novo navdušenje za sv. Cerkev. To navdušenje naj se kaže tudi v apostolstvu, v delu za edinstvo Cerkve, za razširjenje božjega kraljestva med narodi. To delo bo najlepši spomin velikega letošnjega jubileja!
Naj bi združil katoliški shod ves naš narod v živi zavesti, da je znamenje sv. križa, vera naša, edino resnično poroštvo prave blaginje in da veljajo tudi našemu narodu tiste besede, ki jih je zrl Konstantin plame-neče na nebu pod znamenjem sv. križa: V tem znamenju boš zmagal!
V tem znamenju vas vabimo na katoliški shoti, ki bo 24., 25., 26. in 27. avgusta v Ljubljani.
Katoliški Hrvati! Tudi vas vabimo na katoliški shod v Ljubljano. Hrvati in Slovenci smo erainentno katoliški narod. Taki smo bili, taki hočemo ostati. A prav je, da to v sedanjih resnih dneh tudi javno, slovesno in solidarno izpovemo. Naj ve zapad, naj ve vzhod: Chratianus mihi nomen, catholicus cognomen! Kristjani smo, katoličani smo! Slovenci in Hrvati nismo združeni pod habsburškim žezlom le po naravnih vezeh krvi in jezika, temveč vsled milostivega zvanja božje previdnosti tudi po edinstvu vere in Cerkve. V duhu tega edinstva bomo zborovali ob slovesnih dneh ljubljanskega katoliškega shoda, polni navdušenja za pre-vzvišene resnice naše svete vere in za našo milo hrvatsko-slovensko domovino.--
Katoliški Slovenci in Hrvati! Izrekla se je tudi prelepa misel, naj bi se Ob letošnjem katoliškem shodu slovensko in hrvatsko ljudstvo slovesno posvetilo Brezmadežni. In zares! Ali bi mogli lepše izraziti svoje težnje in svoje želje? Naša želja je, da bi se mišljenje naše dobe ne zatopilo v svetu, v svetnem pohlepu in uživanju. Naša želja je, da bi se moglo ohraniti naše ljudstvo neomadeževano, čisto in verno vdano Cerkvi in Bogu, Naša želja je, da bi krščanstvo vedno bolj zmagovalo nad močmi teme in da bi zavladal v narodih Kristus, Zveličar sveta. A kje je močnejša zavetnica teh naših teženj in želj, kot je Brezmadežna? Brezmadežna je »veliko znamenje na nebu" naše dobe, ki s svojo čisto lepoto dviga narode kvišku iz nižav strasti, nevere in greha. Brezmadežna je odpočetka velika zmagovalka v bojih z močmi teme. Brezmadežna je sveta Mati Zveličarja sveta. Komu naj izročimo, komu posvetimo z večjim zaupanjem sklepe katoliškega shoda, da jim izprosi blagoslova od Boga, kot Njej, Devici Brezmadežni!
V LJUBLJANI, na veliko soboto 1913.
Pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani:
Dr. Josip Gruden
stolni kanonik
predsednik.
Fran Povše
državni in deželni poslanec
podpredsednik.
Anton Sašnlk
Ivan Štefd
c. kr. profesor blagajnik.
urednik tajnik.
Oojna na
Odrin padel!
Po preteku pet mesecev, odkar je izbruhnila vojna, je Odrin padel. Nič ni pomagalo junaštvo Turkov, nič vsa njih vztrajnost in trdovratnost, s katero so branili od obstreljavanja pol podrto in izstradano mesto. Bulgari so v sredo 26. marca z junaškim bajonetnim naskokom zavzeli to mesto. To je treba povdaritL Mesto se ni samo udalo, ampak Bulgari so si sami z oboroženo silo napravili pot v to strašno turško trdnjavo, ki je mesece in mesece kljubovala njihovemu junaštvu. Vladno poročilo iz Sofije veli kratko:
Sofija, 26. marca. Bulgari so danes zavzeli Odrin. Šukri paša se je ob 2. u r i popoldne udal generalu Ivanovu.
Druga poročila, ki so prihajala zadnje tri dni druga za drugim, podajajo podrobnosti, o tem, kako se je ta važni dogodek izvršil. V sledečem jih navajamo.
Sofija, 26. marca. Generalni naskok na Odrin se je začel v ponedeljek opoldne.
Vse bulgarske in srbske baterije so otvorile ogenj na forte. Šukri paša je krepko odgovarjal, toda poznalo se je, da mu manjka municije.
Včeraj ob 10. zvečer so se Bulgari v vzhodnem sektorju približali fortom za 300 korakov in vjeli okolu 1000 Turkov. Zaplenili so obenem šest mitraljez, 21 topov in sedem brzostrelnih topov ter municijo.
Ponoči so Bulgari začeli napad na južni in zapadni sektor. Boj je bil ljut, izgube Bulgarov in Srbov spričo junaškega odpora posadke velike.
Na severozapadnem sektorju so Bulgari zasedli točko Ekmekčila.
Danes zjutraj so Bulgari konečno po skrajno drznem naskoku vse forte vzhodnega sektorja zavzeli in se vseh baterij polastili.
Medtem so Turki zažgali v mestu vse zaloge živil, arzenal, artilerijski depot, več malih vojašnic, bolnišnico in vojašnice na severu mesta. Plamen na mnogih točkah mesta divja. Vsled turškega barbarstva in učinkov srbskih havbic je prebivalstvo kakor znorelo in bega divje sem-intja.
Srbi so se tudi jako hrabro bili in zlasti je učinkovala njihova izborna težka artilerija, donavska divizija pa je prodrla do mesta in 20. srbski polk je prišel tik do fortov.
En bulgarski polk in kavaierija sta že ob neki točki v mesto vdrla. Bulgari gasijo zdaj od Turkov zaneteni ogenj. Cela bulgarska armada vkoraka že tekom današnjega dne v mesto.
Sofija, 26. marca, šukri paša je držal svojo besedo, da ne bo Bnlgarom izročil dragega kakor kadeče se razvaline. Vsi depoti, arzenal, vse bolnišnice gore. Prebivalstvo beži iz gorečega mesta. V mesto sta vkorakala 21. bulgarski pešpolk in en bulgarski konjeniški polk.
Biinieloo poročilo o zavzetja Ddriua.
Sofija, 27. marca. Bulgarski glavni stan v Di moti ki je dne 23. t. m. ukazal generalu II. armade, Ivanovu, da napade turške predutrdbe na vzhodnem sektorju. General Ivanov je nato odredil napad na dne 24. t. m. popoldne.
Tega dne so baterije oblegovalcev na vseh sektorjih Odrina otvorile ogenj. Turki so odgovarjali s svojo težko artilerijo. V noči od 24. na 25. t. m. je bulgarska pehota vzhodnega sektorja začela prodirati in prekoračila reko Kum. Obenem so zagrmeli vsi topovi. Turki so odgovarjali iz vseh svojih topov in z infanterijskim ognjem. Pod varstvom svoje artilerije so bulgarske čete pogumno predirale dalje in vzele turške pozicije z bajonetom. 36. polk je z drznim naskokom prodiral proti severnemu pasu turških utrdb, zaplenil 12 topov in ujel 300 Turkov.
Obenem so prodirale čete proti južnemu sektorju. 20. srbski polk se je polastil griča severo-zapadno od Kadikoja, levo krilo srbske timoške divizije je osvojilo Ekmidčekfij, srbska dunavska divizija pa je vzela močno utrdbo Papas-tcpe. Medtem je artilerija oblegovalcev poizkušala celi dan turško nadvladati in utrdbe razrušiti.
Pod varstvom artilerije so bulgarske čete vzhodnega sektorja končno dospele 300 metrov pred trdnjavski pasi zajele 1000 Turkov, 6 mitraljez in 21 topov in te topove takoj proti sovražniku namerile.
Balkanu.
Ko je solnce zapadlo, se je premoč bulgarsko-srbske artilerije vidno pokazala, več turških baterij je umolknilo, ponoči pa se je zapovedal odločilni naskok.
Ponoči je postal artilerijski dvoboj še Ijutejši. Infanterija je uničila umetne zapreke in vzela še preostale utrdbe z bajonetom. Oblegovalci so nato svoje topove in havbice pomaknili bližje k mestu.
Drugi dan ob pol 9. uri zjutraj so Turki zažgali skladišča, vojašnice in bolnišnice in na več točkah mesta zanetili požar.
Bulgari in Srbi so nato vkorakali v mesto.
Sofija. Ministrski svet je sklenil nakupiti za 100.000 Fr. moke in za 20.000 Fr. soli, sladkorja in drugih živil ter jih razdeliti med odrinsko prebivalstvo brez ozira na narodnost in vero.
Sofija. Vojaški atašeji in vojni korespondenti so se s posebnim vlakom odpeljali v Odrin.
Kak vpliv bo imel padec Odrina na sklepanje miru? Velikega pomena za Bulgareje, da sozoborož. silo sami osvojili to mesto v vročem boju. To bo seveda imelo na mirovna pogajanja svoje posledice. Bulgari bodo svoje zahteve brez dvoma sedaj branili še z veliko večjo vztrajnostjo. Posebno vojno odškodnino bo sedaj v eni ali drugi obliki Turčija morala plačati. To borzne jude po vseh evropskih državah seveda najbolj boli, ker se boje, da če Bulgari dobe od Turčije vojno odškodnino, ne bo za njihove žepe nič ostalo. Splošno prevladuje mnenje, da bo padec Odrina sklep miru precej pospešil. Gotovega se pa danes še ne more nič reči.
Kaka usoda čaka sedaj Turke pri Čataldži ?
Turki se morejo sedaj samo še pri Čataldži uspešno ustavljati. Vse drugo je zaigrano. A tudi Čataldža ni več nepremagljiv jez zmagoviti bolgarski armadi. Najnovejša poročila trde, da tudi tam pošteno poka. Ni izključeno, da za Odrinom čaka pri Čataldži Turke drugi strahoviti poraz. O tem pravijo sledeča poročila:
Carigrad, 27. marca. Bulgari so čataldško črto predrli. Bolgari so osvojili in zasedli Čatal-džo. Turki so se v divjem begu umaknili in celo čataldško črto zapustili. Turški guverner Čataldže je že dospel v Carigrad. V Carigradu vlada velik strah, da Bolgari mesto zavzamejo. Pri Kadikoju pri Čataldži je bilo ubitih 200 Turkov, 74 ranjenih. Fronta levega turškega krila se nahaja pri BakčekSju, 4 km proč od Čataldže. O bojih pri Derkosu ni še poročil.
Seveda slika o položaju pri Čataldži še ni jasna. Poročil ni mogoče kontrolirati, v koliko so resnična. Vendar eno je gotovo, namreč, da tudi pri Čataldži Turkov ne čaka nič dobrega. Armada Bulgarov, ki je zdaj stala pred Odrinom, sedaj lahko vsa odrine na pomoč čataldški vojski, kar se je seveda že zgodilo. V nekdaj dneh bo tako stala skoro vsa bulgarska vojna moč pred Čataldžo — če bo treba.
Politični obzur.
Kitajska se z vso silo pripravlja na vojno z Rusijo. Evropski diplomati hujskajo Kitajsko, ker hočejo Rusiji napraviti težave. Zato je Rusija postala glede Skadra prijenljiva. Boji se Rusija vojne z Avstrijo, ker bi jo od zadaj prijela Kitajska.
V Tripollsu Italijani še niso v mirni posesti. Pri Dernu in Bengasijn jih napadajo bedami, tako da morajo italijanske čete biti pripravljene na boj po dnevu in po noči. Padlo je že več italijanskih vojakov.
Ruski car je postal vseslovan. Čembolj Nemci natezajo strune in se pripravljajo na vojno zoper slovanstvo, kakor je nedavno rekel nemški cesar, tembolj utriplje v ruskih vladnih krogih slovansko srce. Ruski car, ki prej ni hotel nič slišati o Slovanih, je te dni brzojavno pozdravil Vseslovansko društvo v Petrogradu in v brzojavki izrazil misel, da v boju za slovansko stvar ne sme biti razprtij, ampak mora vse slovansko ljudstvo za njo delovati soglasno.
NOVI ČAR.
Na tedenski semenj v Kranju dne 26. marca je bilo prignanih: 80 glav domače govedi (za mesarja 40), 9 telet, 00 glav bosenske govedi,
hrvaške govedi 00 in 11 domačih prašičev ter 0 domačih ko7, in 00 domaČih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 90 v, za srednje pitane vole 84 do 86 v, za nepitane 78 do 80 v, za bosensko goved 00 v, za teleta 1 K. za pitane prašiče 1 K 22 v, prašiči za rejo 0 K 00 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž 23 K; ječmen 21 K; oves 23 — K; koruza 2200 K; ajda 24 K; proso 22 K; krompir 6 K 50 v, fižol (rdeč) 24 K, koks 30 K, detelja 180 K, slanina 0— K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 320 K, jajce 6 v, seno 6*50 K, pšenična moka 36 v, kaša 32 v, ješprenj 30 v.
Godovi prih. tedna. Nedelja (30.) sv. Kvirin; ponedeljek (31.) sv. Amos; torek (1.) sv. Hugon; sreda (2.) sv. Frančišek Pav.; četrtek (3.) sv. Rihard; petek (4.) sv. Izidor; sobota (5.) sv. Vincencij.
*  * *
Strašna povodenj v Ameriki. V Zje-din jenih državah, posebno v državah Omahi, Ohiu in Indiani, je bila zadnje dni strahovita povodenj. Utonilo je 5000 ljudi. Po nekaterih cestah stoji voda štiri metre visoko. Odnesla je voda veliko hiš, med drugimi neko šolo, v kateri je bilo 400 otrok, in neko bolnišnico s 600 bolniki. It-podkopala in podrla je voda več železniških mostov in pretrgala jezove rek. Železniški promet je deloma ustavljen. Ljudje so splezali na strehe.
Imeniten obed v Odrinu. Za Časa premirja se je med bulgarskimi in turškimi častniki pred Čataldžo pripovedovalo tole: Nekega dne med premirjem je odrinski poveljnik Šukri paša velel ustaviti oarigrajski vlak, v katerem se je med drugimi vozil tudi en bulgarski zborni poveljnik z več častniki. Seveda so bili dokaj nemilo presenečeni, ko se je vlak na odrinski postaji ustavil. Toda adjutant k Šukri paše jih je pomiril in jih ljubeznivo prosil, da bi šli na obed Šukri paši. Povabila ni bilo mogoče odbiti. Obed je bil sijajen; mize so se upogibale pod bogatimi jedrni in pijačami. Sredi mize pa je bil nasut cel kup lepe bele soli — glasna priča proti vestem, da v Odrinu primanjkuje soli. Po obilem in veselem obedu je Šukri paša rekel bulgarskim gostom, da naj le povedo svojemu generalnemu štabu vse, kar so videli v Odrinu. ,Prav rad," odgovori nato bulgarski general; .samo to bi rad vedel, ali je ta lepa sol bila nabrana po celem Odrinu ali pa le v enem delu mesta?" Pravijo, da se je tej hudomušnosti najbolj smejal Šukri paša sam.
Novejše vesti.
Pariz, 27. marca. Med turškimi častniki, ki so bili vjeti v Odrinu je tudi turški prestolonaslednik Jussuf Izzedin in več nemških častnikov. Bulgari so izgubili pri naskokih na trdnjavo veliko vojakov.
Sofija, 27. marca. Po večdnevnih zelo krvavih bojih je bulgarska armada pregnala Turke iz vseh postojank pri Čataldži in zasedla one kraje, katere je imela pred sklepanjem premirja. Osvojila si je mesto Čataldžo in vse višine vzhodne- >d Abkakana, Kalfakeja in Osmanlije. Turške divizije so se morale umakniti pod varstvo čataldških utrdb. Ko je bulgarska vojska izvedela o padcu Odrina, je začela z velikim navdušenjem naskakovati čataldške utrdbe. Nastala je jako ljuta borba. Turške oblasti so se umaknile.
Carigrad, 27. marca. Vlada je zasledila zaroto. Zarotniki so nameravali z dinamitom porto pognati v zrak. Prijeli so trideset turških častnikov in so jih zaprli.
Pariz, 27. marca. Bulgarski poslanik Stančev piše v listu »Echo de Pariš«, da bodo sedaj Bulgari s topovi ^ iz Odrina marširali na Carigrad, ako ne bodo' Turki sprejeli vseh pogojev balkanske zveze.
London, 27. marca. Konferenca poslanikov se je zedinila glede severnih in vzhodnih mej Albanije. Skader pripada Albaniji, Djakovo pa Srbiji. Ob Belem Drinu pojde meja proti Prizrenu, ki bo z Debarjem vred srbski. Ljuma in Diatrit pa postaneta albanska. Potem bo meja Črni Drin do Ohridskega jezera. Proti Grški bo meja pri dolini Kalamas. Avstrija pričakuje, da bo Črna gora prenehala z bombardiranjem Skadra in zapustila tisti del dežele, ki pripade Albaniji.
Sofija, 28. marca. Tukajšni listi proslavljajo Srbe, ker so pomagali vzeti Odrin. Včeraj popoldne so bile velikanske manifestacije pred srbskim poslaništvom.
Rim, 25. marca. Črnogorci so spustili zadnji čas 1000 šrapnelov, ki so poškodovali mnogo poslopij in tudi laško ljudsko šolo. Ker poveljnik Skadra ni hotel dovoliti, da odide civilno v prebivalstvo, bo Črna gora Skader še napadala. Čuje se, da je v Skadru več avstrijskih častnikov.
Dunaj, 27. marca. Nemci so silno veseli, ker je baje ruska vlada rekla, da sedaj ni več ovir vza sklepanje miru. — Na vsi črti Bulgari pri Čadaldži Turke potiskajo nazaj. Turško središče -pod poveljstvom Abuk-paše je bile premagano. V Carigradu narašča gibanje proti Mlado-turkom.
Sofija, 27. marca. Napad na Odrin je trajal 49 ur. Bulgari so vjeli 51.000 Turkov in dobili 620 topov. Mesto Čataldža je v rokah Bulgarov.
Atene, 27, marca. Kraljevo truplo so pripeljali sem, ljudstva je povsod vse polno.
Sofija, 27. marca. V sobranju je danes mi-nisterski predsednik Gešov proslavljal junaštvo bolgarskih in srbskih vojakov, ki so vzeli Odrin, najmočnejšo trdnjavo na Balkanu.
Princ Vincenc Windischgraetz, edini sin predsednika gosposke zbornice, ataše pri avstrijskem poslaništvu v Rimu, se je blizu Rima ustrelil.
Obrtna šola v Ljubljani in obrtniki v Kranju.
Stranka svinčenih podplatov v Kranju ima svojega politika in svojega financijeja. Prvi jo zastopa na zunaj, drugi pa ureja njene finance. Oba sta v svoji ulogi precej dvomljive vrednosti. Za danes si oglejmo rotovžkega politika. Predvsem manjka temu možu logike. Zato vidi protislovja tam, kjer jih ni in dela zaključke, ki so precej čudni. Kako se more . Gorenjec" zavzemati za obrtnike v Kranju, ko je pa deželni odbor odklonil prošnjo ljubljanske mestne občine, naj prispeva k stroškom za zgraditev državne obrtne šole v Ljubljani? Vidite, tako deželni odbor skrbi za obrtnike, tako kriči in se dela, kakor bi bili obrtniki radi tega ukrepa deželnega odbora občutno oškodovani in kakor bi bil to dokaz, da se S. L. S. ne briga prav nič za obrtnike.
Nato odgovarjamo sledeče: Ljubljana je dobila za zgradbo te šole 900.000 K od države. S tem denarjem se že da nekaj napraviti. A kar liberalci vzamejo v roko, nič se ne posreči. Šola se je zidala po .Hribarjevem" načrtu, to je tako, da je bilo k tem 900.000 K treba priložiti še več novih 100.000 K. Vsega tega bi ne bilo treba, ko bi bili liberalci poslušali S. L. S. Ta je svarila in svarila, a vse nič ni pomagalo. Liberalci v Ljubljani so zabavljali, da se je vse kadilo, a delali neumnosti naprej. Ko pa je bilo treba plačati, so pa lepo ponižno prilezli pred deželni odbor in držali klobuke v roki: .Prav ponižno prosimo."
Deželni odbor jih je seveda zavrnil, ker ni njegova naloga, plačevati kozle, ki jih streljajo liberalci. Ti kozli so strašno dragi in če bi se deželni odbor postavil na to stališče, bi bile deželne kase kmalu prazne, kakor so prazne kase ljubljanske mestne občine.
Kdor torej trdi, da je deželni odbor radi pomanjkanja smisla za obrtniške potrebe, odklonil prevzeti del stroikov za zgradbo obrtne šole, kaže s tem le, da je tisti čas, ko se je to na dolgo in široko obravnavalo v javnosti, temeljito prespal. In rotovški politik slovi kot velik zaspanec. Prav verjetno, da je ravno takrat prišel nadenj tisti kritični čas, ki ga imajo medvedi in polhi čez zimo.
Ljubljanska občina je morala zgraditi vso stavbo na svoje stroške. To je rotovžkemu politiku strašno hudo. Mi si ne moremo prav misliti, v čem bi bili pri tem oškodovani obrtniki, posebno obrtniki našega mesta. Mogoče, mogoče pravimo, nam to pojasni veieumni rotovžki po* litik v prihodnji številki svojega glasila.
Rotovžki politik je seveda mnenja, da je to, če se je zgradila v Ljubljani obrtna šola, za obrtnike mesta Kranja velikanska pridobitev in da lahko na kolenih zahvalimo Boga in liberalce, da se je ta šola zgradila. A tu mož očividno pomen te iole za obrtnike v Kranju daleč, daleč precenjuje. Naši obrtniki v Kranju nimajo od ljubljanske obrtne šole posebne koristi. A ta se ne bomo pričkali z gospodom rotovžkim politikom.
Rotovžki politik vidi torej to stvar v precej drugačni luči, kakor pa je v resnici. On ima kakor rodoljub stare šole pred očmi koristi .celega slovenskega naroda". Le berite, kako navdušeno piše, kako korist bo imel .slovenski narod* od te obrtne šole. A pri tem mož pozablja na svoje domače mesto. Mi pa mislimo, da bi moralo biti ravno narobe: najprej se je treba ozirati na to, kaj koristi Kranju in šele potem pridejo vpoštev koristi .slovenskega naroda". S tega stališča, pa so kranjski mestni očetje zadnji, ki bi se smeli navduševati za to šolo. S stališča malega obrtnika v Kranju bo ta obrtna šola v Ljubljani prej škodovala kot koristila. Posledica te šole bo, da se bo gorenjska obrt boljinbolj koncentrirala v Ljubljano. Ljubljanska obrtna šola bo razvoj v tej smeri prav gotovo pospeševala. Že sedaj je konkurenca iz Ljubljane obrtnikom v Kranju zelo škodljiva; vedno bolj postajajo odvisni od Ljubljane. V bodoče bodo pa še bolj. Zato bo velika obrtna šoia v Ljubljani razvoju slovenske obrti, posebno večje, v splošnem sicer brezdvomao koristila, špecijelno za obrtništvo v Kranju pa utegne imeti prav zle posledice. Zato je treba precej velike predrznosti, priti pred kranjsko obrtništvo s slavospevi na ljubljansko obrtno šolo. Če bi rotovžki politik malo več mislil, bi bil s svojo modrostjo raje doma ostal.
Mestne novice.
Proti prekupčevalkam. Velika nadloga na kranjskem trgu so prekupčevalke. Vsak tržni dan jih je polno v Kranju. Pridejo že zgodaj zjutraj v mesto s svojimi jerbasi, ali pa tudi brez njih, če jih puste pod mestom. V prvih jutranjih urah že pokupijo, kar je treba, potem pa najdi z blagom križem svet. Meščani pa, ki pridejo šele pozneje na trg, ne dobe ničesar več. Pa še to, kar ostane, morajo plačati dražje, kajti takoj po odhodu prekupčevalk navadno cene poskočijo. Včasih jajec, kuretine in drugega podobnega blaga v poznejših urah sploh ni več dobiti, tudi za drag denar ne. Tako dobro so očedile trg te prekupčevalke. Zato se upravičeno obrača nevolja meščanov proti zanikrni mestni upravi, ki dopušča take razmere. Menda tudi tukaj mestna uprava stoji na stališču, da se nič ne da narediti. To je seveda prav komodno stališče, za katero bodo imenovane babnice mestnim očetom od srca hvaležne. Splošno je namreč znano, da prav mnogo teh prekupčevalk nima za ta posel potrebnega patenta. Nekaj je pa tudi takih, ki imajo takozvani mali patent, prodajajo pa, kakor bi imele pravico do neomejene prodaje. Tukaj bi se dalo pošteno zagrabiti. Treba bi bilo le nastaviti posebnega tržnega nadzornika, ki bi imel nalogo ob tržnih dneh, pogledati malo za temi babnicami. Ta človek bi moral seveda dobro poznati trg, pa tudi prekupčevalke, ki so polne zvijač, da jim ne more vsak blizu. Mnogo je takih, ki kar pred mestom čakajo na kmetice, ki gredo na trg, in jajca in kuretina je prodana, še preden pride na trg v mesto. Meščani in kmetice pa so na izgubi. Zato bi moral dotičnik imeti vse potrebne sposobnosti, da pride tem pre-kanjenkam na sled. Morebiti bi bil za ta posel dober tisti žandar, ki ga ima Okrajna bolniška blagajna najetega, da preganja „sim;Jante". G. Ciril Pire, načelnik Okrajne bolniške blagajne, pa tudi vsemogočni na rotovžu, naj o tem malo premišlja. Glede prekupčevalk pa bi omenili še sledeče: Njih število se je zadnje čase zelo pomnožilo. Človek naj gre le malo v okolico, povsod sreča katero. Ta ponuja jajca po hišah, ta kure. druga zopet kaj drugega. Po večini so to ženske, ki se jim ne ljubi delati na polju. Zato so se lotile tega poklica. Zakaj pa ne? Saj, da sme z jerbasom od hiše do hiše, ji ni treba drugega, kakor, da se zglp.si na okrajnem glavarstvu. Brez težav dobi dovoljenje in postane pre-kupčevalka. Na kmetih poslov silno primanjkuje. Zato bi bilo dobro, ko bi c. kr. okrajno glavarstvo malo omejilo izdajanje takih patentov. Posebno naj bi pazilo na to, da nobena ženska ne krošnjari okrog, če patenta nima. To se pa sedaj tudi dogaja.
C kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju
priporočamo naš članek: Razmere v Okrajni bolniški blagajni v Kranju, v primerno uvaževanje.
•Zapreti te bomo dali S* Kakor čujemo od tretje strani, je g. Rudolf Kokalj ženi M. Trpina, kateri se je blagajna najprej branila izplačati bolnišnino za čas lečenja njenega moža v bolnišnici, a se je pozneje, ko je žena vdrugič prišla, vendar premislila in podporo vseeno izplačala, zadnjič enkrat zapreti!, „da jo bo dal zapreti, ker je okoli raztrosita, da ji blagajna noče izplačati, kar ji gre.* Žena se je pa odrezala : .Saj ste mi prvič rekli, da nič ne daste. Kaj me zmerjate?" Mi to navajamo le kot dokaz, da v Okrajni bolniški blagajni uradniki napram zavarovancem, kadar jim ni kaj prav, večkrat argumentirajo s tem, da .jih bodo dali zapreti". Nečuveno, kar si ti ljudje vse dovoljujejo.
Pregled mer in tehtnic v letu 191 & Županstva naj nemudoma vce potrebno ukrenejo, da se bode izvršil v letu 1913 pregled mer, uteži in tehtnic v občini, Tega pregleda se bode udeleževal kot izvedenec c. kr. meroskusni mojster. — Glede dneva, ure, kdaj se ima vršiti pregled, se naj županstvo sporazume samo s c. kr. meroskusnim uradom v Kranju vsaj do konca aprila j. 1913. O priliki tega pregleda sestavljene zapisnike je tekom 8 dni c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju predložiti.
iz okolice.
Mestno fehnico v Kranju popravljajo. Kmetje, ki prihajajo iz okolice v Kranj bodo videli to delo in si bodo zraven marsikaj mislili. Posestniki iz Čirčič, Hrastja, Prebačevega, Vo-klega, Vogelj in Trboj so vedno želeli, da bi mesto napravilo pod mestom javno tehnico. Za prebivalce teh vasi je sedaj strašno neprijetno vlačiti blago namenjeno na tehnico po strmem klancu navzgor in zopet nazaj. Ta težava je posebno velika včasih po zimi. Zunaj Kranja leži po cestah še debel sneg, tako da z vozom ne moreš voziti in treba je naložiti sani, ko gre posestnik v mesto. Na klancu pa je že sneg skopnei. Ko pride kmet s sanmi v mesto, vidi, da ne bo mogel po saneh pripeljati blaga po klanca v mesto, kjer je tehtnica. Kaj naj napravi? Hočeš nočeš, mora iskati voza po mestu. Koliko krompirja zvozijo iz okolice po zimi v Kranj. A pod klancem je treba vse prekladati s sanij na voz, je treba iskati priprege in človek ima tisoč komedij, preden spravi krompir na tehtnico nad
mestom. Koliko truda, koliko časa to stane! Kmetovalci iz okolice si sedaj pomagajo s tem, da se pri prodaji krompirja s trgovcem pogode, da bodo krompir doma stehtali. Če hoče, lahko pošlje zraven svojega človeka, da vidi, če je vaga prava. V Kranj dati tehtati krompir pa že nobeden več noče; raje ne proda, kot pa da bi imel take sitnosti s tem krompirjem radi kranjske tehtnice. Če pomislimo, da gre na leto iz okolice na Kranj po cele velike vagone krompirja, si lahko izračunamo, kako škodo ima mesto radi tega. Mesto samo sebi noče dobro, ne samo, da se ne mara ozirati na želje okoličanskih posestnikov. Pa ne samo pri prodaji poljskih pridelkov se pogreša tehtnica pod mestom. Ravnotako tudi pri prodaji živine. Sicer pa je sramota, da je v Kranja ena sama tehtnica. Kranj ima o tržnih dneh velikanski promet z okolico. Zato je naravnost škandal, ki mu ga nI para, da mesto ni v stanu zgraditi dveh tehtnic Ali je Kranj res tako be-raški? Okoličanski posestniki z veliko pravico majejo glave in se čudijo veliki umnosti kranjskih mestnih očetov. Vsak občinski odbor v okolici ima več modrosti kot pa ti gospodje. — Tako nam je pripovedoval neki posestnik iz ene zgoraj omenjenih vasi in mi smo njegove besede zapisali, kakor jih je povedal.
Gospodarski del.
Na mlekarski Soli na Vrhniki se otvori sredi aprila t 1. mlekarski tečaj za moške, začetkom junija pa istočasno enak tečaj za ženske. Skupni pouk bo trajal do 15. septembra t. 1. Na tečaj se sprejme največ deset učencev in deset učenk v starosti 16 do 28 let. Stanovanje bo brezplačno za moške na mlekarski, za ženske pa na gospodinjski šoli. Izvenkranjci plačajo takoj pri vstopu moški 50 K, ženske pa 40 K šolnine. V svrho pokritja stroškov za hrano, vožnjo itd., kateri načeloma zadenejo udeležence same, pa je določil deželni odbor šest ustanov za moške po 150 K in šest za ženske po 100 K. Prošnje za vsprejem je vložiti pri deželnem odboru kranjskem najkasneje do 5. aprila t 1. Priložiti je zadnje šolsko in zdravniško spričevalo. Oziralo se bo pri vsprejemu v prvi vrsti na one prosilce, ki jih priporoče domače mlekarske zadruge.
Gospodarska kriza na Kranjskem. Po uradnih podatkih je bilo leta 1911. v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča 14.215 eksekucij, od teh v Ljubljani 5186; leta 1912. pa že 16.021, od teh v Ljubljani 5668. V okoliše novomeškega okrožnega sodišča je bilo 1911. leta 7271 eksekucij, od teh v Novem mestu samem 349; leta 1912. se je število eksekucij zvišalo na 8463, od katerih jih pa na Novo mesto odpade samo 224. Pri ljubljanskem deželnem sodiššu je bilo leta 1911. otvorjenih 13 konkurzov, leta 1912. pa 25; pri okrožnem sodišču v Novem mestu je bilo leta 1911. otvorjenih 8 konkurzov, leta 1912. pa 5.
Naprej v sadjarstvu. Janez Perne, kmet na Povlju pri Trsteniku je posadil pod vodstvom dež. sadjarskega učitelja Humeka nov, lep sadni vrt, večinoma s kanadsko rajneto. Kmetijska podružnica trsteniška pa je imela 25. marca sadjarski sestanek, pri katerem se je razpravljalo o raznih navodilih v »Slov. Sadjarju" ter so se ob jedcem razdelili cepiči raznih priporočljivih sadnih vrst.
Drnltoa.
Ljudski dom v Kranju. Podružnica Slov. dijaške zveze za Gorenjsko priredi v nedeljo, 30. t. m. prekrasno Grillparzerjevo žaloigro -Prababica". Igra je brezdvomno najlepše, kar je mogoče podati našemu ljudstvu iz takozvane klasične umetnosti, ima zdravo jedro in poljudno vsebino, vkljub zapleteni umetniški obliki. De* janje slika pretresljivo usodo v grehu spočetega rodu, ki mora nesrečno končati. Prva mati (prababica) ne najde v večnosti miru, se vrača, ljubi in preganja svoj rod, dokler ne umrje zadnji vnuk in ni tudi ona rešena. — Upamo, da prizadevanje našega dijaštva najde obilo odziva, Vabimo posebno naša izobraževalna društva iz okolice, da vidijo lepo uprizoritev res lepe igre. — Z Bogom za ljudstvo I
Brezje. Dne 25. t. m. je bilo v tukajšnjem društvu predavanje o Oberammergavskih igrah. Na podlagi skioptičnega razkazovanja je predavanje vrlo uspelo.
Predavanje v ŽabnicL V nedeljo dna 30. t. rn. bo predaval po popoldanski službi božji v Žabnici v izobraževalnem društvu profesor V. Marinko iz Kranja o balkanski vojni. Posebno možje in fantje so vabljeni, da se udeleže tega predavanja.
SLOVSTVO.
«Matlca Slovenska* namerava izdati Korespondenco dr. Jos. Vošnjaka in se obrača do vseh, ki hranijo katera Vošnjakova pisma, s prošnjo, da bi blagovolili to korespondenco dati v ta namen Matici na razpolago. Mar ivno je, da se bo iz te korespondence, kolikor se tiče Še živečih oseb, izločilo vse, kar bi segalo v čisto privatno življenje ali tangiralo osebno čast z ene ali druge strani.
Poučni del.
Koliko je kmetov. Vseh kmetov je na Ogrskem 70 odstotkov vsega prebivalstva, v Avstriji 61, v Italiji 59, na Ruskem 58, na Švedskem 50, na Danskem 48, na Irskem 45, na Francoskem 43, na Norveškem 41, v Zedinjenih državah 36, na Nemškem 35, v Švici 31, v Belgiji 21, na Škotskem 19 in na Angleškem 9 odstotkov.
Trgovina z umetnimi gnojili. Pod tem naslovom je priobčil v zadnji številki »Narodnega Gospodarja" dr. Krek jako temeljit članek, v katerem natančno opisuje, kje se razna umetna gnojila dobivajo in koliko se jih producira. Še bolj zanimivo, kakor to, je pa poročilo, kako proizvajalci gnojil in dobičkaželjni karteli kmete neusmiljeno žulijo, posebno naše avstrijske kmete. Ker se avstrijska vlada za to stvar tako malo briga, ima naš kmet zelo težko stališče in tudi zadruge imajo zvezane roke. Zato ima prav g. dr. Krek, ki pravi: „Prva in poglavitna reč je pa skrb za hlevni gnoj in gnojnico." O tem znamenitem članku, ki nam kaže eno glavnih ovir pri napredovanju našega kmetijstva, izpregovorimo o priliki še nekaj besedi j Omenimo pa že danes, da bi se avstrijski kmečki poslanci za trgovino z umetnimi gnojili morali malo bolj pobrigati, kakor so se doslej.
ZdraDlIstoo.
Zlatenica. Znano je, da človek lahko zboli za zlatenico vsled jeze in žalosti. Neki francoski zdravnik pa trdi, da pride včasih zlatenica tudi vsled strahu, zlasti pri dekletih.
Če je koga ugriznila razsrjena žival, se to ne sme vzeti za malenkostno reč. V slini razdražene živali je strup, in če se ta strup zmeša s človeško krvjo, so posledice hude. Zdravniki za ta slučaj priporočajo potenje. S potom se strup spravi iz telesa.
Revmatizem se spomladi kaj lahko dobi, če se človek malo prehladi. Ako kmalu po pre-hlajenju vzameš gorko kopelj, se najlažje obvaruješ revmatizma. Ako je revmatizem sedel v kak člen, ostani v postelji, dokler te člen boli. Če je po revmatizmu ostala v členku kaka trdoba, zavijaj člen v gorke obkladke, ali jemlji gorko kopelj. Mesa ne jej mnogo, tudi ne preveč slanih in dišavnih jedi in pij le malo alkoholnih pijač.
Ako vsled nervoznosti ne moreš spati, izpij zvečer eno čašo mrzlega čaja iz kozlika, močvirne detelje in poprove mete.
Banj en jezik. Ako si se v jezik ugriznil ali če si ga ogaral, daj žličico arnike v kozarec vode in s tem izpiraj jezik.
Za smeh in kratek čas.
„Mi." Sodnik: „No, Jozelj, ali smo spet kradli?" — Jozelj: „Ja, ja, pridemo spet v luknjo, kajne, gospod sodniki*
Sramežljivo. Tujec: .Smem li vprašati: Kdo so te sedmere gospice?" -— Oče: »Ona na desni je iroja hči — druge so pa njene sestre 1"
Duhovito. Gospa kmetu, ki pelje na njivo voz gnoja: »Kajne, oče, da imam prav, če trdim, da je gnoj duša vsakega kmetovalca?"
Kaj je pošteno. Mali judekvpraša očeta; »Kaj pa je to: »pošteno*? — Stari jud: »To je kmalu povedano. Če najdeš kako malenkost, ni treba nositi na policijo; se ne izplača. Če pa najdeš kapital, ti pa m treba poštenega imena!"
Humor obsojenca. Ko se domači od njega poslavljajo, jim reče: »Saj se vidimo še jutri, predno me obesijo!" — Ko se peljeta z rabljem na morišče: »Zlomka vendar, kako je grdo vreme 1" — Rabelj: »Kaj porajtate vi, saj je to vaša zadnja pot!" — Namorišču: »Rabelj: »Oprostite, če vas bo malo zabolelo, jaz to delo šele vprvič izvršujem!" — Obsojenec: »Jaz tudi!" V tistem trenotku pride pomiloščenje. Obsojenec: »Je bil pa res že zadnji čas!"
Pri vojakih. Častnik: »Kajsi morete misliti, če ste na straži in slišite pse lajati?" — Vojak: »Da luna sije!"
V smrtni nevarnosti na morju. Kapitan: „Če se viharne poleže, smo v desetih minutah v nebesih!" — Potnik: „Bog nas varuj!"
Nevaren svet. V Novem Jorku pride lep, mlad mož k advokatu vprašat za svet, kako bi mogel bogato žensko odpeljati, ne da bi grešil zoper postavo. Advokat: ,Tu je le eno mogoče. Vi morate s tisto žensko le na konju pobegniti in reči, da je konj z vama pobegnil!" —■ Mož odvetnika lepo zahvali in gre. Drugo jutro advokat s strahom zapazi, da je njegova hči z onim moškim na imenovani način pobegnila.
Gliha zgliho. Gospa: »Zakaj te je gospodar proč dal?" — Dekla: »Ne bodite vendar tako radovedni, gospa! Ali sem Vas jaz že vprašala, zakaj ni mogla prejšnja dekla pri Vas obstati?"
Zoper navado. Grofinja: »Janez, zakaj se pa danes tako kislo držiš?" — Strežaj: »Milo-stiva gospa me Še niste danes kregali, pa je ura že sedem!"
Tudi za odrasle.
Poraba okrepčevalnega sredstva se izkaže mnogokrat kot zapovedana, in sicer ne samo morda za otroke, ampak tudi za odrasle vsake starosti, za ženske in za moške. Že desetletja znana slovita Scottova emulzija se je izkazala kot taka vedno kar najbolje, bodisi da se gre za prirojeno slabost ali za okrepitev po prestani bolezni. Že po razmerno kratki uporabi Scottove emulzije se opazi učinek. Življenska moč se zopet zbudi in dobi ase tudi dober tek.'Zaraditega raste hitro moč in dobi se veselje do življenja. Scottuva emulzija je tako lahko prebavljiva in okusna, da jo tudi lahko odraJčeni brez vsakega truda dalj časa jemljejo in lahko preneso. 3
Cena originalni steklenici S K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na SCOTT & BOWNE, O. r>>. b. H., Dunaj, VII., in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu 1 poši-ljalev potom lekarne 7a poizkusnjo.
.Tll-IJc* aiala za odpravo izoustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lilijino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmannova lilijina krema „Manera" 2a nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.   147 50—48
Ceno se proda
moško kolo
popolnoma novo. 59 3-1
Več se izve na Pungratu v Kranju št. 30.
Najboljši in najcenejši asbestni
strešni škrilj
iz tovarne v Mor. Žumperku. Zastopstva:
Franc Dolenz, Kranj Ignac Morič, Jesenice Jakob Lah, Rateče
(Gorenjsko).       56 2
t aj%a*l%^^njnonan*» p%%Aa^»ja^^»^»% M
Sprejme se
KUHARICO
ki je zmožna samostojno voditi malo gospodinjstvo.
Vpraša naj se pri upravništvu. 55 2
ZDbozdraunlSki in zobo-::     tehniški ate!j6 ::
Dr, Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Pr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—13
Želodčne bolečine
zlata žila, zaprtje, li&aj, kožni Izpustljaji in rane v nogah.
BREZPLAČNO poročam vsakomur, ki trpi na želodčni bolezni, neprebavlji-vosti in zaprtju, krvotoku, kakor tudi na zlati žili, lišaju, odprti nogi, vnetjih i. t. d., kako se je nebroj bolnikov, ki so po več let trpeli na takih bolečinah, hitro in trajno pozdravilo. Na razpolago je več kakor 10.000 zahvalnih in priznalnih pisem. 53 6—3
Bolniška sestra Klara Wiesbaden, Walkmühlstrasse 26.
44 5 Tisti, ki kupuje
tranerze, cement, eternit
In druge potrebščine pri
Peter IHajdičii ,,lTIerkur"
veletrgovina zlelezn.no In Špecerijskim blagom, Hrani.