Cjufjfj(M.s(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer«
Urednlfitvo In upravnlitvo: Kolodvorako ulico 8t«»v. 16. — Z urednikom so moro govoriti vaak dan od 11. do 12. nro. — Rokopisi bo no vračajo. — Insoratl: Šestatopna potit-vrita 4 kr., pri večkratnem ponav an	86 Popust. — Velja *a Ljubljano v upravnifitvu: zu colo loto 6 gUl., 7.a pol lota 8 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na meieo 60 kr., posiljatev na dom volja moaočno 9 kr. voč. Po poiti velja aa oelo
___ loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 50 kr. in za jedon mosoo 85 kr.
V Ljubljani v četrtek, 3. septembra 1885.
Tečaj II.
Ljubljana, 3. septembra.
Volilno gibanje na Francoskem, ki dolgo časa ni moglo priti v pravi tok, dobilo je zadnji čas več življenja. Kakor znano, stojd si na Francoskem tri glavne stranke nasproti, stranka zmernih republikancev ali oportunistov, stranka radikalnih republikancev in pa stranka monarhistov. Ti zadnji bodo volilni boj pač brez upa na zmago.
V	času od zadnjih volitev sem opešala je ta franka tak<5, da pri obstoječih razmerah nikakor roore nadvladati nad,privrženci ljudovlade; da ji pa izvanredni dogodki pripomogli do krmila, ^udi ni pričakovati. Sicer se ta stranka rada sklicuje na to, da so Francija ravno za to, ker je ljudovlada, prezira od druzih vlasti v Evropi in da bi kot monarhija vso drugo ulogo igrala v krogu evropskih držav. Tudi se ne da tajiti, da so v tej stranki možje, ki šc vedno upajo, da jim ^ srečnih okoliščinah pribitč monarhijske države pomoč misleč, da je v interesu teh držav sa-1“'h, (ia se v Evropi ne okrepča republikanski ’ A ti politiki so v vsakem oziru v veliki zmoti. Evropske države nimajo nikakega vzroka po strani gledati francoske ljudovlade, dokler ji st°jč na čelu zmerni elementi, kajti ni dvojiti o J^m, da bi maščevalna ideja v Franciji, ako bi tola monarhijska, še vse drugače procvitala, nego so to godi zdaj. Ravno tako napačno pa je tudi Misliti, da bi Francija kot monarhija zamogla zadeti še kedaj ono celi Evropi imponujoče mesto, akor ga je zavzemala pod Napoleoni. Nikdar ne S.me 86 prezreti, da nekedaj ni bilo Nemčije, in a tudi Avstrija in Rusija svoje dni nista bili 0 Mogočni, kakor sta sedaj. A navzlic vsemu
Listek.
Prokleta!
^°inan Spisal Emilo Richobourg; po E Vncanovi prnilo-lavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
Po kratkem odmoru nadaljuje: »In otrok?
Denar
njegove matere je prav za prav njegov, in
Par! . Pa, da‘vidimo,3'kako^to/6’ "i8Cn\r°" li torbico izročiti patronu? Poznam'3?le&i’ žena umre, obdrži si on vse, in ubo^*
'»o videl nikoli okroglega. Patron otroka 'obd”*-Pri sebi, pretepal ga bo, kakor drugo, .nateza!« za najdeni denar, ter kaj postane otrok? Glumat POskakač! Iz te moke ne bo kruha. Croquefer ne bo imel nikoli denarja, le-ta obdržim jaz. Če žena ozdravi, dam ji ga nazaj; če umre. . . .“
Tu je stal ubogi Pavliha pred zapletkom. Nazadnje pa se povoljno reši iz te tragedije. Zapre sopet torbico, odreže ključ od nje ter si ga vtakne
temu dvigajo monarhisti na Francoskem v oči-gled bližajočim se volitvam ponosno glave in napenjajo vse žile, da si razširijo tla med prebivalstvom in da pomnožč svoj upliv.
Nič manj srdito se pripravljajo tudi radikalni republikanci na volilni boj. Kakor je to uže prirojeno in lastno vsem radikalnim strankam, naj so uže pri nas, ali kje drugje, odlikujejo se tudi radikalci na Francoskem po svojem hrupnem in divjem nastopanji. Od kraja do kraja potujejo njih kolovodje in pridigujejo svoja načela, katere znači nepremišljenost iu politična kratkovidnost.
Najmanj so do sedaj storili v volilnem gibanji zmerni republikanci, bodi si, da so si svoje zmage po polnem v svesti, bodi si, da čakajo še na pravi trenotek. Vender pričelo so je tudi na njih strani uže delovanje. Zlasti prejšnji premier Jules Ferry je nekolikokrati uže nastopil. On ni ravno nasprotnik sedanjega kabineta. Saj se politika sedanjega ministerskega predsednika Brissona tudi ne razločuje mnogo od njegove. Da pa Jules Ferry pri svojih nastopih vse jedno kaže na svoje zasluge, da je v vseh njegovih govorih dovelj prozorna namera in želja, zopet sebe spraviti na premierjev stol, ne zdi se nam čudno, ako si pred-očujemo, v kakih okoliščinah je odstopil, iz kakih uzrokov je moral napraviti prostor svojemu nasledniku. Mala nezgoda, ki je ob meji Kitajske zadela francosko vojaštvo, razburila je bila duhove v zbornici v toliki meri, da je Jules Ferry, ne da bi bil tudi le poskusil zagovarjati se, odložil vladno krmilo. Ko bi večina zbornice ne bila tako burno postopala, ko bi bila le 24 ur še počakala, prepričala bi se bila, da ni bilo nikakega povoda premierju izrekati uezaupnico ter siliti ga k odstopu.
v žep. Zmerom v temi tipajoč, odpre malo škrinjo — svojo — v kateri se je nahajalo nekaj cunj, katere bi imele predstavljati »perilo" in rudeče-progasto njegovo glumaško (clownsno) oblačilo.
Škrinja je bila	majhna, ali	pri	vsem	tem
poluprazna. Hranila je vso imovino mojstra Jeroma Goša; pod glumaško svojo obleko položi torbico ter skrinjo zopet zapre. Potem se zavije med gozde od platna, zavije se v viteško dvorano ter zaspi.
Ko se vzbudi, bil je uže svetel dan. Zapeljejo proti Grayu. Pred neko gostilnico se vstavijo. Dočim so konje odprezaH, približa	se	JeromeGoš
ženski izbi patronovi	ter povpraša	po	mladi	naj-
deni ženi.
»Ni	še po polnem	mrtva,	pa	ne bo dolgo
trajalo,"	mu odvrnejo.	»Ona ima	odprte oči in
diše, pa ne premakne uda ter niti ne zine." — nAli jej najmejo sobo?" — »Bedarija! Patron jo da odnesti v bolnišnico." — »Tako!* dč zmedeno Pavliha. — »Da, patron bi jo pač moral obdržati, ker prav	čedna je . . .	bila bi	za	ljubovnico; pa
rešiti ni	je več možno,	večera	ne	učaka." Pav-
liha skoro ne vzdihne. »In mali deček ?" povpraša. »Ah tisti! Tisti je pa užo zopet ves vesel. Zdaj čaka, da so mu mati	prebudi, misli,	da le	spi.
Jules Ferry je takrat na vsa britka očitanja molčal, dobro vedoč, da bode bližnja prihodnjost zopet njemu ugodna in da bode v javnem življenji kmalu zopet prevladalo drugo prepričanje o njem. Molčal je lahko, kajti imel je mirno vest. A zdaj je prišel zanj zopet čas, da govori, da prežene napačno mnenje, ki vlada sem in tja morda še o njem. Govoril je do sedaj v Lyonu in Bordeauxu. Njegovi govori ne odlikujejo se po visokoletečih, lepodonečih, a puhlih frazah, tem bolj pa po neki preprostosti, a jedrnatosti. »Republika mora biti vlada", je vskliknil in s temje-dinim stavkom obsodil je bridko radikalno stranko, katera ne more iu ne želf priti do miru, katere glavna in vsaj na videz jedina naloga je, da preklicuje jedno miuisterstvo za drugim raz vladnega krmila. Dobro uvažujoč, da v takih okoliščinah država na zunaj ne more imponovati, niti ne razvijati svoje moči, namignil je s temi besedami, da treba pred vsem skrbeti za večjo stalnost vsako-dobne vlade, da treba poiskati sredstev, s katerimi so zabrani v prihodnje, da Je eksistenca kakega ministerstva zavisna od vsacega še tako lahkega pihljeja. Nedvojbeno ima v tem oziru Jules Ferry prav, to spričuje nam dovelj jasno usoda, ki je njega samega doletela.
Proti monarhistom obračal se je posebno v tistem delu svojega govora, v katerem naglaša, da Francija nikakor ni osamljena, kar bi tako radi monarhisti dokazali. In tudi te besede Ferryjeve so povsem resnične. Francija ima, odkar so se njeni odnošaji k Nemčiji tako prijateljsko začeli razvijati, mnogo več zaslombe v trocarski zvezi, nego monarhijska Italija, ali pa tudi Anglija. Upati je, da bodo te besede odličnega državnika od-
Njega obdrži patron. Gibčen je; postal bode mož od kavčuka, kateri svoje noge ovije okolo vrata."
—	»Lepa prihodnjost," misli si Goš.
Croquefer pride v tem trenotku blizu. Imel je prehlajen, hripav glas.
»Pred vsem bodi stvari enkrat konec," dejal je. »Nočem, da žena pri meni umre. Dva od vas morata jo takoj odnesti v bolnico; nosilo dobote tu nasproti v kosarni. Med tem grem k županu ter naznanim tam naše igre v viši dramatični šoli. če pojde stvar dobro, potem vam dam v prekrasnem tem hotelu tu veliko kosilo z vinom in črno kavo. Bum, bum, bum! ... Pa hudirja! Ravno sem mislil o tem. Kaj počnemo z malim frkolinom? če mu odvzamemo mater, bode kričal. Moramo ga odvesti. Ti Pavliha, ti si otrošk prijatelj. Vzemi frkolina ter obhodi z njim mesto, v tem odnesejo mater. In če bi hotel jokati, kupiš mu za ta krajcar kolač, s katerim mu zamaši usta. To je moj ukaz. In zdaj naprej! Veliki boben naprej! Bum, bum, bum!"
Otroka so odtrgali od matere navzlic temu, da se je tako branil; izročili so ga na to Pavlihi, kateri ga vzame z zelo bijočim srcem v naročje, poljubi ga na obe lici ter se ž ujim oddalji.
mevale po vsem Francoskem in da se jim bo tudi verjelo. Pri obstoječih razmerah je pot, po kateri je Jules Ferry namenjen hoditi, jedino prava za Francijo. Bližnje nam volitve pokažejo, v koliki meri se je francoskega prebivalstva polastilo ono prepričanje, katero prešinja sreč nekedanjega premierja, v koliki meri raste ali pada vpliv zmerne republikanske, ali njej nasprotnih strank.
Šolstvo na Kranjskem.
Stanje šolstva v novomeškem okraji I. 1884/85.
V	tem letuje bilo, kakor poročajo „Dol. Nov.“, v tem okraji 21 enorazrednic, 6 dvorazrednic in 2 čveterorazrednici. Celodneven pouk je bil na 8, popoludneven na 21 šolah. Bilo je 25 slovenskih, a 4 so bile nemške šole; 27 šol je bilo za oba spola, 1 je deška, 1 dekliška šola. Na novo se je otvoril 1 razred (na dvorazrednici na Mirni). Šolska poslopja so v obče dobra; tudi zdravstvene razmere zadostujejo. Šolsko pohištvo pa le po nekem zadostuje. Zasebne ljudske šole ni bilo nobene, bile so pa tri šole za silo. V šolo je hodilo 2268 dečkov in 2119 deklic, vkup 4387 otrok. Za šolo godnih otrok se je štelo 4882 (3042 dečkov, 2840 deklic). V primeri s šolo godnimi otroci kaže se, da se je hoja v šolo od lanskega leta nekoliko izboljšala. V srednje ali druge šole je hodilo 39 otrok, 4 so se doma poučevali. Telesno ali duševno za šolo nezrelih otrok je bilo 96. Takih otrok, kateri radi velike oddaljenosti, radi pomanjkanja šol in razredov, zaradi revščine niso mogli v šolo hoditi, je bilo 1142. Od šole oproščenih (v zmislu § 17. postave od 29. aprila 1873. leta) je bilo 562 otrok, za ponavljavno šolo je bilo 1151 godnih, hodilo jih je pa v šolo 919. Učiteljev je bilo 36, učiteljic 5. Poučevalo se je v obče dobro in vedenje učiteljev je bilo lepo, skoro bi rekel
—	prav dobro.
Kmetijski napredovalni šoli ste bili samo 2. Delavnost krajnih šolskih svetov je bila le srednja. Od nadzorovanih 38 razredov jih je bilo 20 prav dobrih, 12 dobrih, 5 srednjih in 1 nezadosten. Šolskih otrok je šolo zanemarjalo 383, to je 18°/0. sole za silo (3) so štele 82 otrok. — 27 učiteljev ima spričevalo učiteljske sposobnosti, 7 spričevalo zrelosti, 2 sta bila brez spričevala. Učiteljice (5) imajo vse uže drugo spričevalo. Na treh slovenskih šolah se je nemščina obligatno poučevala, na 1 pa prostovoljno. Na 19 šolah se je nekoliko v telovadbi, na 17 pa v ročnih delih poučevalo. Šolar-skih knjižnic je bilo 24 z 2246 zvezki. Okrajna učiteljska knjižnica je štela 357 knjig v 455 zvezkih. Občine so imele 25 lastnih poslopij, 1 pa najeta poslopja; od teh je bilo 9 prav dobrih, 12 dobrih, 6 povoljnih in 2 nepovoljni poslopji. 14 šol je preskrbljeno s predpisanimi učili, 15 pa ne z vsemi.
Trenotek pozneje odnesejo neobčutno Lucilo na nosilu v bolnišnico, kjer jo takoj sprejmejo. Glumači izrečejo po pravici, da jim mlada žena ni znana, da so jo našli onesrečeno na deželni cesti ter jo s saboj vzeli. Zdravnik, Lucilo pre-iskavši, zmaje z glavo rekši:	»Če	se	ne	zgodi
čudež, ubožica je zgubljena."
Te besede naznanijo Gošu, kateri je z otrokom pohajal blizu bolnice.
»Tedaj je pri kraji ž njo!“ reče sam sebi. Otrok pa zavpije jokaje:
»Hotel bi zopet k mami! . . .“
MZopet sirota več na svetu!" zamrmra Pavliha. »Ubogi otrok! Pa jaz te nočem zapustiti! Tvoja uboga mati, ki se tu notri bori s smrtjo, slišati me se ve da ne more: pa prisezam jej, da hočem ti biti oče."
Vrnil se je k vozu. Vsa družba je bila odšla v gostilnico. Vzame svojo Skrinjico, ne da bi ga kdo opazil, zadene Bi jo na ramo, prime otroka za roko ter se zgubi v stranski ulici.
Kmalu najde mesto, kjer so bili dostavniki, t. j. vozi, ki gredo ob določenih urah do določenega mesta. Voz iz Auxonne in Dijona je imel ravno oddrdrati. Goš naroči sedež za-se in za
Šolskih vrtov je bilo 25. Na šolskih drevesnicah raste 11 999 drevesec. Pocepljenih je 2416 dre-vesec. Letos je bilo 1212 drevesec cepljenih.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Med levičarji vlada še vedno nejedinost gledč ustanovitve »nemškega kluba“. Jedni nečejo prav nič vedeti o njega ustanovitvi, drugi zopet zahtevajo, naj bi bil samo nekak podklub, kateri bi se v vseh vprašanjih ponižno klanjal volji glavnega kluba, tretji pa hotč po polnem nezavisen, samosvojen klub, kateri bi se držal programa samonemštva ter bi z vsemi močmi branil „zatirane" Nemce v Avstriji. To je v istini lepa sloga, s katero se levičarji zmerom bahajo!
Iz Češke dohajejo prav žalostne vesti, pi epir med obema narodnostima donaša uže sadove. Zopet poročajo listi, da so dve uri od Liberca, v Langenbrucku, nemški razposajenci napali češke prodajalce sočivja. Vnel se je hud pretep; ranjenih je bilo osem Čehov. Pričela se je stroga sod-nijska preiskava. Ne bodemo trdili, kdo provzroča te nemire — a gorje mu, kdor veter seje....
Sedmograško kulturno društvo pričelo je uže svoje delovanje. Dn<5 31. m. m. imelo je v Kološvaru prvi občni zbor, pri katerem se je govorilo več govorov. Zborovanje otvoril je župan Haller, izrekajoč nadejo, da bode to društvo našlo zaupanje tudi pri drugih narodnostih, ob jednem pa je poudarjal, da more v tej domovini bivati pač več narodnosti j, a kot narod more biti samo jedna“. Po teh besedah je pač lahko uvideti, kaj nameravajo Madjari s tem društvom, in lahko je uganiti, koliko zaupanje bode našlo pri drugih narodnostih.
Tuje dežele.
Albanci napali so zopet dnč 27. m. m. srbsko ozemlje pri Mokrem Kamenu ter ubili dva žandarma. Srbi se pritožujejo pri Turčiji, naj varuje meje, a ta stori menda sila malo v ta namen, inače bi se bili pat uže preprečili tolikrat. se ponavljajoči napadi na srbsko ozemlje. — Morilec poslanca Jakovljeviča naznanil je soudeležence pri tem umoru, in med temi je tudi radikalni poslanec Gjurič. Gjurič, kateri je v zaporu, zvedši, da je ovaden, hotel je skočiti z okna svojega zapora ter storiti konec življenju, a straža mu je to za-branila.
V	»paniji se demonstracije proti Nemčiji nadaljujejo; in teh demonstracij udeležujejo se vsi stanovi. General Salamanca, katerega je nemški cesarjevič ob svojem slednjem potovanji po Španiji odlikoval z visokim nemškim redom, poslal je ta red nemškemu cesarjeviču nazaj, češ, da hoče »prostor, kateri je nastal na njegovih prsih, izpolniti z drugim odlikovanjem, katero si pridobi
otroka, katerega gorko povije v šal njegove matere.
Voz je bil oddrdral pred kakimi dvajsetimi minutami, ko se vrne Croquefer ploskajoč z rokami v gostilnico. Od župana je namreč dobil dovoljenje, da sme osem dnij v tem kraji ostati in svoj šotor razviti na bregu Saone.
»Ven z velikim bobnom! Bum, bum, bum!" velel je svoji trumi. „Koj po zajutreku, katerega hočem jaz plačati — brez vaših plač! — odpremo svoje gledališče, prvo na svetu! In jutri zvečer prva ve-li-kan-ska predstava o nesrečni »Falški grofinji Brabantovi", ali: »Coprniški ribnik v mološkem gozdu"! Sodelovanjem vseh en-gažiranih umetnikov. Glavno ulogo, srno, igra izučeni pes Azor, imenovan čudež obeh polut . . Bum, bum, bum! Azor, daj mi taco; pravo! Dobiti imaš dve kosti mestu jedne, in če svoje igre dobro izvršiš, kos sladkora za polizek. Bum! . . . Mi smo tukaj, prijatelji, v bogatem, cvetočem mestu ... ne vem kolikih prebivalcev. Pa stanovalci so tu: plemeniti, radodarni, ljubeznjivi po-znatelji umeteljnosti in dobrotniki vsemu lepemu! Bum! Veliko bomo zaslužili! V zlatu bomo plavali! ... Pa kje je Goš, stari Gos? Pokličite mi
v vojski proti Nemčiji, če bode hotela vlada porabiti njegove moči."
Kitajska je voljna vedno bolj napredovati po vzgledu Evrope ter osebito pospeševati trgovino. Poroča se, da je kitajska vlada sklenila, da se gradi več železniških prog. Francozi se posebno zanimljejo za te sklepe, kateri bi bili v njihovem interesu.
Dopisi.
Iz Trsta, 1. septembra. (Cesaričina Štefanija v Trstu.) Slovenec je zvest državljaD, udan z vso čisto svojo dušo vladarju svojemu; to svojo ljubezen do vladajoče hiše in do cesars^8 pojavlja o vsaki priliki, posebno pa tedaj, kadft'' stopi kak član cesarske hiše med njega; tedaj W ponižni in udani Slovan ne more izmisliti dostft sredstev, s kojimi bi izrazil patrijotične svoje čute. Taka prilika nudila se mu je pred kratkim, ko j« potovala z Dunaja v Miramare presvitla cesaričina Štefanija s svojo mlado hčerko uadvojvodico Eli' zabeto. Povsodi pozdravljali so jo z največjo navdušenostjo, osebito slovesno pa je bila sprejeta v Trstu, kamor je prišla minolo sredo iz Miramare. Sprejem ta popisuje „Ed.“ tako-le:
V	sredo zjutraj je bila cesaričina prvikrat v Trstu, in sicer se je pripeljala v odprtem faetonu s parom lepih Lipicanov, katere je vodila s krepko roko sama; prišla je do železniške postaje, pote«' pa obrnila proti Greti in od tam pod trdnjavo Krekič krenila zopet proti Barkovljam in zopet v Miramar. Ljudstvo jo je precej spoznalo ter spoštljivo pozdravljalo, ona pa je vsak pozdrav s prisrčno prijaznostjo vračala. Minoli četrtek se je p° vsem mestu raznesla vest, da pride ob 5. uri po-poludne s parnikom na mol sv. Karola, od koder se popelje s kočijo proti sv. Andreju. Vsled tega je ob bregu pred namestništvom in ob molu sv-Karola čakalo uže ob 4. uri na tisoče ljudi, skoro vsi oni, ki so se vdeležili pogreba ponesrečenih ob 3. uri, zbrali so se potem po 4. uri ob bregu; čakali so potrpežljivo skoro (lo šeste, ker prepričali so se, da cesaričina res pride, kajti v znožji mola pri stopnicah so čakali namestnik, vojašk' poveljnik fml. Kober, poveljnik mornarice kontre-admiral Wipplinger, mestni župan in mnogi drug' dostojanstveniki. Nekoliko pred 6. uro se je od daleč pokazal parobrodič, ki je plul od Miramara proti Trstu, nekoliko minut potem, ko jo bil uže blizu brega in je ljudstvo razločevalo, da je tam cesaričina z majhnim spremstvom, začelo jo frene-tično klicati „živio“ in »evviva", na vseh ladijal« so klicali mornarji, na bregu pa kakih osem do deset tisoč ljudi.
Ti klici so postajali vedno močnejši in ko S1’ je cesarjevna izkrcala, podali sto jej dve gospifl krasen šopek, pozdravil jo je namestnik ter je.l
Goša! Mi ne moremo iti k lukuličnemu obed" brez Pavlihe, kajti Pavliha, gospodje moji in g° spč, opona je umeteljnemu templju: on je, ki s svojim glasom vabi za umetnost uneto ljudstvo, d» polni tempelj in denarnico. Bum, bum, bum!!1'
Klicali so Pavliho. Zaman so ga iskali P° vsem mestu. Goš in otrok sta izginila. In nikd° ni slutil, da sta uže na potu v Dijon.
II. del.
1.
Majevo solnce sveti na modrem nebesu. letne tiče so se povrnile ter se veselijo v brst®' čem zelenji. Dolina sableuseška, vsa polna cvt*tl|C’ istinito je krasna. Reka se vali kakor srebern tr* po pašnikih, krasno blesteč se.	'
Na pristavi seuillonski se ni spremenilo (1' črede žvenkljajo na pašnikih, petelini pojo, njeta mekečejo; dečak •/. nagimi rokami vzd^j^ stare grablje ter si pri tem poje v škoduj' H' narodno pesenco.
Na enem oknu se pokaže vese* ra 0V0( (MI deklišk obrazek.
Ta deklica ni več Lucila, nego Blanche.
Lucila je bila črnolasa, ta je plavolasa kakor
predstavil župana, kateremu je podala roko, katero je župan spoštljivo poljubil. Ko je potem stopila v kočijo, ni mogel voz skoro naprej, tako se je nagnjetlo ljudstvo, da vidi Štefanijo. Klicanja ni hotelo biti konec; ona pa je prijazno pozdravljala na vse strani ter kočijažu ukazala, naj počasi vozi. Pred njenim vozom se je peljal župan, ona je bila v vozu z dvorno damo grofinjo Tarouco, v drugem vozu sta se vozili dami grofici Palffy in Chotek, v tretjem dvorni pobočnik grof Bombelles z namestnikom baronom Pretisom, potem sta se vozila vojaški in mornarski poveljnik, za temi je bilo še kakih blizu 200 lepih ekvipaž, v katerih se je vozil cvet tržaške gospSde; — vsa ta dolga vrsta 86 je vozila proti Sv. Andreju, kjer je ob cestah uže stalo na tisoče ljudstva, ki je v enomer klicalo »živio8 in „evviva“, reči se more, da je bil včeraj ves Trst proti Sv. Andreju; to so bile po 20 do 50 mož debelo žive ograje in vse je bilo bolj podobno pravemu triumfalnemu vlaku, nego pa promenadi. Entuzijazem ljudstva je bil uprav nepo-Pisljiv. Ali vse je občudovalo lepoto, lepo rast, uljudnost in ponižnost cesarjevne, vsak pravi, da si ni nikoli mislil, da je visoka gospa tako lepa •n tako uljudna.
Reči se torej more, da je cesarjevna v hipu vsa srca si pridobila. Dvakrat se je tako v triumfalnem vlaku počasi vozila do Lloydove<;a arsenala, kjer so jej delavci posebno lepo ovacijo napravili, potem pa je dala voziti proti malemu molu, ki je na onem mestu, kjer je bila razstava; tam se je poslovila od razne gospode, kakor od namestnika, generalov in pa župana, pa je odšla s parnikom v Miramar. Ljudstvo pa je klicalo za njo, da se Je na vse kraje razlegalo: „živio“ in „evviva“. Kaj tacega je pač le redko kedaj videti, in kar je še več, vsa ta velikanska ovacija se je izvršila brez vsacega pripravljanja, kar zopet kaže, kakega mnenja je večina našega ljudstva.
V petek je bila cesarjevna uže o polu 8. uri v Trstu; konje je vodila sama ter se peljala skozi ulico Torrente, ulico Sv. Antona, potem po Novi ulici do nove peškerije, odkodar pa proti železnični postaji zopet v Miramar. Visoka gospa ustaja nekda jako rano!
V nedeljo udeležila so je Nj. visokost cesaričina Štefanija sv. maše, katero je ob 9. uri opravljal v miramarski kapeli škof dr. Glavina. Popoludne se je vozila po morji. V ponedeljek ob ® ‘/s- uri peljala se je zopet v Trst.
Kakor se čuje, nameravajo slovanska društva Prirediti visoki gospej dne 13. septembra serenado. Pelajo se uže obširne pripravo za to.
Domače stvari.
—	(NajviSjo odlikovanje.) Njogovo Veličastvo prosvitli cesar blagovolil je najmilostivoje pomoliti komisarju finančno straže g. Konstantinu vitezu
^era, boginja žetvi. Pa kakor nekdaj Lucilo, nabijajo tudi njo „gospodično seuillonsko."
Tajnost njenega rojstva so varovali. Rekali So jej, da ji je mati mrtva, druzega nič. To je Vse, kar deklica v6. Ona ima Jacquesa Melliera 2a svojega očeta. Pierre Rouvenat, ji je boter.
Ime Jean Renaudovo morda še nikdar ni bilo izgovorjeno pred njo.
In v istini, to ime se je uže pozabilo; jedva da se še v Civryu ali Frčmicourtu kak starši človek spomina „volčjega ubijalca". Od-kar se je Pngodil bil umor v noči 24 junija 1850. 1., po-
takVtenoveeaUle-Inn0g0krat Zeni,j°- K°lik° SG je
Pugodilo ter zopet pozabilo. Stara lja se je umaknila novi. Starčki od takrat
so v svojem grobU) a
otroci so danes
dorasli.
In ti nič ne vedo o tistih časih. Le kakikrat
noi»m k0raka'oč p0 ces,i proti Frčmicourtu, na nekom	,Tu	s0	a	c
sede tujec «i „d ine(lel 8tMr bo|j na_
.in o, poem (obode odgovor:	Nič	iiatančniSega
™j»°	«e	«g„j„t-ega].
mucke n »o Jevelu»i,t let st	,ed
"* J" »t,r« Jcllva	uk„	rož|mt	je
Fiidransporgu zlat križoc za zaslugo v priznanje, da je z nevarnostjo za lastno življonje rešil nokega Človeka iz smrtne nevarnosti.
— (Nj. ces. visokost cesaričina Stefa-n i j a) podarila je tržaškim rovežem svoto 500 gld.
— (Velikansko slavnost na morji) napravi v nedeljo 6. t. m. parobrodno društvo „Lloyd“ pred Mi ram aro m, kakih 10 Krasno razsvitljenik parnikov, dve godbi, nmeteljni ognji, električna razsvitljava, vse to napravi magičen efekt. Dne 9. t. m. pa se pričakuje v Trstu sam cosarjovič Rudolf, da prisustvujo slavnosti, ko v Lloydovom arsonalu zopot spuste v morje nov velik parnik. Za sprejem visokih gostov se nekda delajo v Lloydovem arsenalu volikansko priprave, slavoloki itd.
— (Ministorstvo za uk in bogočastjo) dovolilo jo tudi za prihodnjo šolsko loto g. prof. Maksu Pletoršniku deloma dopust, da izdeluje slovensko-nomški del Wolfovega besednjaka.
— (Pričetek šolskega lota.) Na tukajšnjem gimnaziji prične so šolsko leto dno IG. t. m. s sv. mašo. Dijaki, ki hote na novo vstopiti na gimnazij, oglasiti so imajo dne 12. in 13. t. ra. pri gimnazijskem ravnateljstvu. — Na učitoljišči prične se šolsko leto tudi dne IG. t. m, vpisavanje pa se bodo vršilo dne 14. in 15. t. m.
— (Učiteljsko spremembo na Kranjskem.) Za trdno so postavljeni gospodje:	Karol Benedik, zač. učitelj v Lidanah j Janez Pipan, zač. učitelj v Črnem Vrhu; Josip Windiscli, zač. učitelj v Vrhovcu (Hohenogg); Jurij Er k or, zač. učitelj v Morovocu; Josip Žirovnik, učitolj v Begunjah (kot nadučitelj na dvorazrodnici); Tomo Petrovoc, zač. učitelj v Čomšoniku. — Gospdč. Marija Kavčič, učiteljica v Loškem Potoku, prido na čvoterorazrednico v Stari Trg pri Ložu.
— (Narodno bralno ter prostovoljno gasilno društvo v Borovnici) prirodi „narodno svočanost" v oslavo tisočletnico Metodove ob prepri-jaznem sodelovanji slavnega pevskega zbora Čitalnice ljubljanske s svojim vodjo gosp. Vojt. Valento in p n. gospodov diletantov Čitalnico vrhniške v nedeljo 6. septembra t. 1. na planom pri gosp Lov. Verbiču v Borovnici. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 30 kr., za rodbino 80 kr. Svečanost zvrši se tudi v slabem vremenu. Program: 1.) „Pozdrav“ predsednika „N&rod. bralnega društva", gosp. Prana Pa-plorja. 2.) Nastop slavnega pevskega zbora Čitalnice ljubljanske. 3 ) „Slavnostni govor" govori gosp. drd. Danilo Majaron. 4.) Nastop slavnega povskoga zbora Čitalnice ljubljanske. 5.) Tombola. G) Nastop slavnega pevskega zbora Čitalnice ljubljanske. 7.) „Zamujeni vlak." Burka v jednem dejanji. Igrajo p. n. gospodje diletantjo Čitalnico vrhniško. — Ples. — Umetaljni ogenj. — Prosta zabava. — Mod posameznimi točkami igra godba.
—	(Razdelitev premij za konjerejo) vršila so jo za kočevski okraj dnd 1. septembra t. 1.
njen obrazek, tako nežno in mično nje telo, tako sveže in otroško nje smehljanje, nje pogledavanje! Saj živenje ji je potekalo kakor lep stžn: vse vile ho jo bile obdarile v zibeljki; narava ji je dala razuma, lepoto, melodičen glas, ljubeznjivost, milino in dobrotljivost; s kratka vse, kar more oča-rovati!
Krotkost, in blagočutje ji odsčva iz krasnih veselih očij. Kako so ji rožnata ustna, kako lepo se ji dela jamica na licih, kedar se smehlja! Kakor krona se ji ovijajo zlate kite okolo glave!
Jacques Mellier le malokrat ostavlja svojo izbo. Jedva ga je več poznati. Nesreča ga je potrla in zaznamovala; zlodejstvo se ne načini brez kazni. Bolj še ko leta, razdejal in ponižal ga je kes. On nema nobene volje več, nema več željd, nema več upanja Brez moči je. On ne hodi več, nego leze. Pa še more misliti, še so more spo-miuati. In spomin je njega mučenik, mišljenje njega naj veča muka!
Prečuva cele noči, in če zadremlje, onda ga mučijo strašne sanje. Potem se probuja hrOpeč, pot ga zalija in zaman poskuša, da bi odvalil s svojih prsij breme, katero ga preti zdrobiti. Njegova izba se napolnjuje s strahovi njegovih žrtev.
v Ribnici. Pripoznane in izročene bile so premije sledečim gospodarjem:	1.)	Za	kobile	s žebeti prejeli
so premije: Pran Vraž en 7 cekinov, Matija Jaklič 5 cekinov, poštar J. Pavzer 4 cekine in Matija Sigmund 3 cekine. 2.) Za 41etne breje kobile:	Janez
Škrab ec 5 cekinov, Matija H(5nigmann 4 cekine, Anton Žužek 3 cekine. 3.) Za eno- in dveletne kobile: Janez Kron, Janez Podboj in Matija Bar-tolme vsak 2 cekina. 4.) Srebeme svetinje za po-vzdigo konjerejo prejeli so:	Jurij	Labisa,	Anton
Čošark, Jože Češark, Štefan HUuigmann.
— (Ljubljanska hranilnica.) V minolem meseci avgustu vložilo je v ljubljansko hranilnico 1589 strank 409 368 gld.; izplačalo pa se je 18G9 strankam 320 622 gld. 77 kr.
— (Stari zvonovi.) Gorska podružnica župe Sv. Križa pri Turnu na Dolonjskem dala je bila letos zvonarji g. Samasi v Ljubljani preliti svoje tri jako stare zvonove, namreč liti so bili prvi 1430, drugi 1431 in tretji 1432. lota. Pač velika starost teh zvonov! Kajti uže prod polpotirai stoleti so našim pradedom slavo božjo oznanjali.
— (Konjska dirka) vršila so bode dne 13ega t. m. ob 2. uri popoludno v Žalci.
— (Kvadrovana pisalna tvarina) se ne sme rabiti v šolah — tako veleva ukaz ministra za bogočastjo in uk s 23. julija 1885. 1., štev. 11858. Zaradi zdravja so tedaj prepovoduje rabiti v šolah kva-drovane računsko ploščice, pisnice itd. Ravnatelji in šolski voditelji naj tedaj v začetku šolskega leta ukrenejo in pazijo, da se bode po tem ukazu ravnalo.
— (Vromensko prorokovanje.) Za mesec septombor prorokuje Mathieu de la Drome tako le vreme: Od 2. do 8. jako spremenljivo vreme, dež in hudi vetrovi ob Adriji, posebno 4. in 5. t. m. Zadosti lepo vreme od 8. do 16. t. m., ali jutra bodo jako mrzla, sploh se temperatura zdatno zniža; nevihte na Jadranskem morji. Še precej lepo ali mrzlo vreme od 16. do 24. t. m.; v Franciji se je bati zmrzline; ali v avstrijskih in nemških hribih zapade sneg. Od 24. do 31. t. m. spremenljivo vreme, vetrovi, na gorah sneg; na Jadranskem morji veliko nevihte. S kratka: Lepo vreme od 1. do 15. t. m.; spremenljivo in mrzlo od 15. do 24. t. m.; jako spremenljivo in bolj slabo od 24. do 30. t. m.
Narodno - gospodarstvene stvari.
Vremenski pregled za mesec avgust 1885.
Priobčil Ferd. Seidl.
(Dalje in konec.)
Primerno menjavam v razdelitvi zračnega tlaka razvrstili so se tekom avgusta drugi vremenski vpliv-niki.
Vremenski zemljevidi tega meseca kažejo, da je bilo barometrovo stanje v Avstriji in večkrat po velikem delu srednje Evrope zelo enakomerno. To in primerne drugo razmero bilo je povod promuogim krajevnim ne-
Oni le-tam ima prestreljene prsi, in kri, katera mu lije iz rane, poplavlja izbo; ta tukaj zre ga očitajoč: zelena numerovana kaznjenška kapa pokriva mu do kože ostriženo glavo; votlim glasom kliče: „Kaj li si storil z mojo žen6?“ Tu se odpira krsta pred njegovimi nogami, mrliški prt se strga in Jacques Mellier zagleda od črvov razjedeno, gnjijočo ženo, katere mrtva ustna mu veuder molč6 trobentajo: „ Morilec!.. .“
In — o, naj veče gorje! V teh od žalosti razdejanih prsih živi poleg kesa še žgoče čutilo: na novo vzbujena ljubezen do izpojenega otroka, hrepenenje po Lucili! Kakor je bil Rouvenat sprevidel, tako se je zgodilo. Jacques Mellier ga je nekega dne s trepetajočim glasom zaprosil: „Veš-li, kje mi biva otrok? Pojdi, poišči ga, pripelji ga zopet v moje naročje!" — Stari pa je povesil glavo ter žalosten tožil: „Ne vem, kje biva. Odkar sem vzadnje videl Lucilo z njenim otrokom v Saint-Irunu, izginila sta oba, ona in nje otrok! Lucila je nameravala, kakor mi je pravila, povrniti se v gorovje Jura; pisal sem v vas, kjer je pet let preživela: tam jo niso več videli. Kaj se je zgodilo iz obeh? Sta li še živa, ali mrtva? Tega ne vem !	(Dalje prihodnjič.)
vihtam. Bile so deloma na naše planinske dežele omejene, drugekrati so se sproževale nad vso Avstro-Ogersko ali srednjo Evropo, 4. dan bile so razširjene celo skoro po vsoj Evropi. V ljubljanskih meteorol. poročilih, prijavljenih v „Laib Ztg.“, štejemo do 29. dnd devet dnij z nevihtami, ki pa niso vse dosegle mesta samega; dvakrat so se z viharno močjo prijavile, v trinajstih dneh je blisketanje na večer oznanjalo nevihte po daljni okolici. Tudi v Krškem smo imeli dovot dni z nevihtami in mnogokrat večerno bliskotanje, 8 dan ponovilo se je gromenje in bliskanje petkrat. — Marsikatere zavarovalne družbe izplačale so letos vse premije za škode po toči.
Velikanski prevrat 29. dnš smo uže omenili, in predobro nam je še v spominu.
Toplina se je prvih sedem dni avgusta višala (v Ljubljani do 8,4°C. nad normalom), in je bila 7. dan najviši v mesecu: 23,1°C., na to so nevihto in pa depresija iz nad Nemškega morja zrak srednje Evrope nekoliko ohladile (v Ljubljani za 2,4° C. pod normalno toplino); 11., 12., 18. pa je postajalo zopet topleje, ker je bar. višina pot zaprla hladnim vetrovom. 12. dan vspela se je toplina v Ljubljani najviše nad normalno, za 4,2°C. in je znašala 21,6° C. V drugi polovici meseca bile so bar. višine in nižine tako razpostavljeno, da so srednjo Evropo mnogokrat zadevali severozabodui vetrovi, pa tudi mnogoštevilne nevihte so pripomogle, da je toplina upadala do konca druge tretjine meseca. Na to pa je (dasi plitva) bar. višina srednji Evropi zopet moč solnčnih žarkov povrnila — dokler je nastopil vremenski prevrat zadnje sobote.
Toplina je znašala v Ljubljani zjutraj ob 7. uri povprek 15°C., ob 2. uri popoludntS 22,6°C. in ob 9. uri zvečer 17,2°C.; povprečna toplina mesečna je torej (15-1-22,6+17,2-+-17,2); 4-0,1 = 17,9“C.. v Krškem pa 18,4° C.
Dežja je bilo v Ljubljani ves mesec 248,G mm., v Krškem 206,2mm. Malo da ne polovica tega pripada zadnjim trem dnevom meseca.
Telegrami ljubljanskemu Listu.“
Tu lin, 2. septembra. Zvefcer ob 8. uri dospeli so sim nadvojvode Albrecht, Viljem in Rainer ter nasauski dedni princ s svojim spremstvom ter minister Welsersheimb; sprejeli so jih predstojniki oblastnij. Mesto je bilo slovesno okrašeno in raz-svitljeno. Med obedom je bila pred hfitelom ba-kljada z godbo. Po obedu ogledali so si nadvojvode razsvitljavo. Pozneje došel je tudi nadvojvoda Karol z Dunaja.
Pariz, 2. septembra. V Marseillu umrlo je včeraj 25 oseb na koleri.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 3. septembra.
Rld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih........................93' —
>	>	>	»	srebro...........................83'45
Zlata renta............................................
6"/p avstr, renta.........................................100	15
Delnice nžrodne banke.................................... 868
Kreditne delnice........................................ 287	'60
London 10 lir sterling.................................. 124	45
20 frankovec............................................... 9-88
Cekini c. kr........................................... 6'85
100 drž. mark..........................................Gl'10
Tržne cene.
V Ljubljani, 2. septembra. Hektoliter banaške pšenice velja 6 gld. 92 kr., domače 6 gld. 34 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; oves 2 gld. 76 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; tur-šica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 77 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 60 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2V3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 54 kr., svinjsko 66 kr., drolmiško po 34 kr, — Piške po 40 kr., golob 17 kr.; 1 (X) kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdili drv 7 gld. 40 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rodeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
TJmr-li so:
V civilni bčlnici:
Dnč 31. avgusta. Jakob Vagaja, gostač, 56 1., ope-šanje.
Dn6 1. septembra. Jarnej Kavšček, rudar, 45 let, vsled telesne poškodbe.
Meteorologično poročilo.
Čns
op:t7.ovanja
Stanj o baro-motra
Tom po- Vet rovi J Nobo ratura
I Mo-i Urina ; v mm
7. zjutraj	737	18	9 4
2. pop.	1737	22	18 6
9. zvečer	739	40	14-6
vzh. sl. megla svzh.sl. j jasno bzv. ! obl.
000
V deželnem gledališči v Ljubljani.
Samo 3 predstave v Četrtek 3,, petek 4. in v nedeljo 6. septembra 1886
Nepal’	Par	Nepar
Velika
Daritev sprave na Golgati
povest trpljenja in smrti Jezusove
izvršuje 30 oseb družbe starobavarske pasijonske igre pod vodstvom Ed. Allescli-a.
O ena prostorom: kakor pri navadnih gledaliških predstavah. — Po dnevi se dobivajo vstopnice v gledališki pisarni a zvečer pri kasi.
g... B0 odpre ob 7. url. — Začetek ob polu 8. url.
Uradni glasnik
z dnš 3. septembra.
Razpisane službe: Pri c. kr. dež. sodniji v Ljubljani služba nadsodnijskega svčtnika do 16. septembra; služba začasnega davkarskega pristava na Kranjskem do 15. oktobra. — Dalje so razpisane naslednje učiteljske službe pri c. kr. okr. šolskih svčtih, in sicer: v Radovljici za jedno-razrednico v Breznici (450 gld. in stanovanje) do 20ega septembra; v Logatci za novo dvorazrednico v Begunjah (2. učiteljska služba), 400 gld. na leto, do 8. septembra; v Litiji za jednorazrednice v Hotiči (400 gld.), v Marijinem Dolu (400 gld.) in Žalni z 450 gld. na leto in prosto stanovanje do 15. septembra; v Kočevji: za novoustanovljeno jednorazrednico v Svitlem Potoku,
V dobrohotno pozornost!
Kakor sem tu izvedel, aranžiral je nek gosp. Jakob Deutsch, glumač, pred nekoliko leti v Ljubljani pasijonske predstave z nedostatnimi sredstvi in pred vsem nesposobnim osebjem, vsled česar vsa predstava ni ugajala religi-joznemu zmislu. Čestito občinstvo torej prosim, predstav naših ne staviti s prej omenjenimi v jedno vrsto.
Ed. Allesch, vodja.
inSa5^!TESeSH!iHTCK2SiL52S2SHi55H5iSH52S2E
Moje tak6 priljubljeno, ne prozorno, ampak istinito vsebinsko, povsodi kot izborno priznano
univerzalno glicerin-milo
priporočam vsakemu kot najnežnejo in zdravji kože ugajajoče umivalno milo. Isto odpravlja pri daljši porabi vse pege, kožne izpustke, preveliko kožino rudečico in podeljuje isti sploh največjo nežnost m čisto belino; komad stane 10 kr., 14 in 20 kr. — Neobhodno potrebno za umivanje otrok. Samo pristno iz tovarne	(49)	20	16
H. P. Beyschlag-a v Avgšpurku.
Jedina zaloga v Ljubljani pri
-j K. Karingerji Mestni trg štev. 8.
^SEsaiasasaiasasasasasasasasiisssasaHEsasasi
id
a
Dragi (Suchen), 400 gld. in stanovanje; za jednorazrednico v Št. G regorji, 400 gld. in stanovanje; na dvoraz-rednici 2. učiteljska služba v Loškem Potoku,' 400 gld. na leto; prošnje do 15. septembra.
W
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi ao po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
l£. v. Kleinniayr & Fei. Bamlierg-ova
knjigarna v Ljubljani.
1
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Mroga
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . . . 31/. od slo » 8 »	>	3 '/.j	»	>
» 30 »	»	...	33/. > >
v	Napoleondorih
30dnevna odpoved	....	3	od	sto
3mesečna	>	....	3'/,	»	»
6	*	»	....	3‘/,	»	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/2 proč. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez ohrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Lovov, Reko, dalje v Zagreb, Ariid, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po Vsproc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2proc. provizije za 3 mesece! na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—21
"V Trstu dnč 1. oktobra 1883.
Razno blago
za pletenje in tkanje
dr. Gustav Jaegra
normalno perilo, nogovice, žoki, plavarske hlače, znojni telovniki, rokavice,
jopiči za gospe
ki so nosijo vrh obleko itd., v velikem labiru in po najnlžjlli cenah pri
C. J. Hamann-u
Mestni trg. (52) is
lir. Ilirsdi
dobro znani spec-ijalni zdravnik za sifilitlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navddu	(68)	23
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni sedla ln v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok,
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 5 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popdludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
V založništvu našem izišla je na svitlo
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočasnlo iz vseh stanov.
Nabral
Anton 3Bresao-vn.llc
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stano 60 kr., franko po pošti 65 kr.
I|. v. Klein® &
lllH	knjigotržnica	v	Ljubljani.
%
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kl«inmayr A Fed. Bernh®*1* v r,i’llhlilu>i