Poštnina plačana t gotovini
PLANINSKI VESTNIK
GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
11
LETNIK X ★ LIV ■ ■ NOVEMBER ★ 1954
VSEBINA:
Dušan Mevlja: Planinska diskusija.........585
Ob osemdesetletnici...............585
S t a z i k a Cernič: Listi iz chamoniškega dnevnika.....586
Lilij ana Avčin: Smuški raj v Kaninu........597
L. St.: Planica...............tso5
Jos. Wester: Planinski spomini in zapiski iz 1. 1953 ....	606
Dr. Josip Sašel: Usodno ime...........612
Vilko Muzi: K obletnici ArnoStove smrti.......615
DruStvene novice ... ............617
Iz planinske literature..................626
Razgled po svetu ...............628
Priloga: J. Cermak: Mala in Štajerska JUnka Prilogo natisnila tiskarna »Ljudske pravice» v LJubljani
Planinski Vestnlk je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdala ga Imenovana Zveza, urejuje pa urednläki odbor / Revija izhaja dvanajstkrat na leto, po potrebi v snopičih po dve številki skupaj / Članke pošiljajte na uuslov: Tine Orel, Celje, I. gimnazija I Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Likozarjeva uliC3 St. 12, poštni predal 214. telefon štev. 32-453 / Tu sc urejajo: reklamacije (ki se upoštevaio dva meseca po Izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, računi, razvid naslovov / Tiska tiskarna »Jože Moškrlč« v Ljubljani / Letna naročnina znaša din 400.—, ki Jo morete plačati tudi v štirih obrokih po din 100,— / Tekoči račun revije pri Narodni banki eo2-T-m I Spremembo naslova Javljajte na Upravo Planinskega Vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami.
Planinci • smučarji!
Uporab I ja (te
le smtiške maže in lake izdelka naše delavnice Zaščitite
svojo opremo proti rji s kad-miranjem, kar Vam hitro in solidno napravimo
Suuulco xh J-Muiuiilo jyf-MUn(> C-ja.ui. najceneje in naflolfc \tof-eavi
športna delavnica
RIEMSKAR KOSTA
LJUBLJANA, TRŽAŠKA 40b - Tel. 20-963
Dušan Mevlja:
Planinska »diskusija«
O, meni je dobro, tu gor i i> planini. Vso žalost sem pustil za kazen doma Ostala objokana je v dolini, zdaj «eter v pozdrav mi veselo iyra.
O, meni je dobro, tu gori v planini. Sestanek z zarja večerno i mam in z zvezdami svetlimi v mesečini in z bori sanjavimi tiho kramljam.
O, meni je dobro, tu gori v planini. S potočkom diskusijo zvonko imam, s fazani In srnami in s petelini kot s starimi znanci ves dan klepetam.
OB OSE MDESE T LE T NIČI
Planinska ideja je močno /.ukoreninjena o jugoslovanskih narodih in planinci imajo danes n vseh ljudskih republikah SDoje republiške organizacijo, ki so obenem članice zvezne Planinske zveze Jugoslavije v Beogradu. V preteklosti pn so šli naši narodi vsak svojo razvojno pot in tako jc- tudi razvoj planinstva v vsaki republiki drugačen.
Prvo, kar moramo ob letošnji osemdesetletnici planinstva v Jugoslaviji ugotoviti, je. da so početki planinstva, planinska ideja in prva alpinistična dejanja pri nas slurejšu. In ne le to. Celo posamezne planinske skupine, nekaki zarodki organizacij, so eksistirale pri nas že prej kot pred osemdesetimi leti. Zanimivo je, da se takšne planinske skupine niso pojavile le v Sloveniji, ki je nekaka klasična dežela planinstva n Jugoslaviji, temveč so se ljubitelji prirode organizirali o zaključene krožke tudi že na 11 rvuškem.
V Sloveniji je planinska ideja stara že preko 150 lel. Še v 18. stoletju je bil izveden prvi vzpon na Triglav: že takrat je Valentin Vodnik zapel svoj »Vršac*, ki ni le še danes zelo cenjena oda na veličastno gorsko naravo, temveč nekaj verzov nekateri literarni zgodovinarji tolmačijo celo kot prvo slovensko izpoved materialističnega pogleda na svet. O Valentinu Staniču imamo Slovenci napisano že lepo literaturo: nekdo je o njem napisal celo doktorsko disertacijo, ki pu je danes žal nedostopna — vendar delo tega velikana slovenskega alpinizma še danes ni o celoti ocenjeno. Prehiteli so nas Nemci in tako smo razbrali celo iz ameriških revij oceno dejanj, izvršenih pred 130 leti.
Planinstvo ni organizacija, ki bi neposredno temeljila v ekonomskih razmerah neke dobe ali ki bi obetala ali celo mogla dati nek finančni dobiček. V preteklem stoletju je bilo planinstvo še v znatno večji meri kot danes povezano z znanstvenim delovanjem in o pionirski dobi planinstva je bilo alpinistično zadovoljstvo nad izvršenim dejanjem celo za znanstvenim prizadevanjem. Tako je tudi pri Hrvatih nastanek planinske organizacije tesno povezan z njihovim
585
znanstvenim življenjem; prvi idejni in tudi organizacijski voditelji so bili znanstoenki.
Pobudo za ustanovitev Hrouškega planinskega društva jc dal v poletju 1874 v Ogulinu graški univerzitetni profesor matematike dr. Johannes Frischauf. Seme je padlo na rodovitna tla. Liški Srb Buda Budisavljevic in univerzitetni profesor dr. Djura Pilar, utemeljitelj znanstvene geologije pri Hrvatih, ki se je šolal v Bruslju in ki je po-poinornu obvladal vse zapadnnevrnpske jezike, — sta dala pobudo za ustanovitev Hrvaškega planinskega društva v decembru 1874. Prvi predsednik društvu je bil zdravnik in botanik dr. Josip Kalasancij Schlosser-Klekonski. To je bila prva planinska organizacija na Balkanu. ustanovljena le malo za podobnimi organizacijami rtu Nemškem, Angleškem in francoskem.
Osemdesetletnico svoje planinske organizacije so letos slovesno proslavili predvsem Hrvati. Toda osemdesetletnice prve planinske organizacije na jugoslovanskih tleh ne praznujejo le Hrvatje, !<> je letos praznik vseh jugoslovanskih planincev. "Nova Jugoslavija raste in zori v močan organizem in kulturne vrednote preteklosti so danes v enaki meri lusi vseh jugoslovanskih ljudi.	—b
S t a 7. i k a černič:
LISTI IZ CHAMONIŠKEGA DNEVNIKA
Mont Blanc
13. VIII. 1953.
Danes se je Scrge odpeljal domov.
Na jasi pod mladimi gabri stoji sedaj samo še moj šotorček — sam in kot zapuščen.
Hribovci smo čudni ljudje. S Sergem sva se bila pred tem videla enkrat samkrat; drug o drugem sva vedela le malo več kot to, da obstajava in da hodiva v hribe. In vendar sva preživela teh deset dni v chamoniških gorah kot dva stara, v dobrem in slabem prekaljena prijatelja. Koliko večerov sva predebatirala kasno v neč! Kako vroče sva zagovarjala vsak svoje stališče! Na koncu, v samem bistvu vprašanja, pa sva bila vendarle istih misli; čeprav tega eden al: drugi ni hotel z besedo priznati.
Sedaj sem pa kar naenkrat ostala sama.
Lc počasi se spet privajam na samoto.
16. VIII. 1953. »
2e nekaj dni sem vsak dan dvakrat mokra do kože. Na ja'sno nebo se pripode nevihtni oblaki in ulije se ploha kot za vesoljni potop. Gorje tistemu, ki je takrat brez strehe; jaz po navadi sem.
Delam krajše izlete po dolini sem in tja. Toda želim si višine in bleščečih ledenikov.
Sanjam Mont Blanc.
586
17.	VIII. 1953.
2e od včeraj dežuje kar naprej. V šotoru ne vzdržim več.
Tavam po chamoniških ulicah, vsa premočena. Pa se spomnim, da bi lahko obiskala Jacqueline, dekle, ki sem jo spoznala prvi dan — še v Le Touru. Z mamo stanujeta v prijazni sobici nekega penzijona.
Topel sprejem. Kako se priieže, po tolikem dežju in mokri samoti!
Klepetamo o tem in onem.
Medtem je nehalo deževati in postalo jc svetiejc, celo tu v sobi. Krepak sever razganja sivino in prve lise modrega neba se svetijo med razcefranimi oblaki.
»In kaj boste počeli jutri?«
»Ce se bo zares naredilo vreme, grem na Mont Rlanc.«
Odločitev je prišla sama od sebe, preprosta in jasna kot te besede.
»In družba? Ste že zmenjeni?«
Ko sem povedala, da mislim iti sama, se je usula name taka toča besed, da sem obnemela. V trenutku sem uvidela, da nima smisla ugovarjati in vljudno sem poslušala do konca.
»Da, morda imate prav.« V zadregi sem se zagledala proti oknu.
Skozi odprta vrata balkona jc valovil svež, oster zrak; kot da prihaja prav z ledenikov. Na umitem nebu pa jc od večernega sonca obžarjen blestol ves greben od Goüterjev do Mont Bianca tako toplo in tako ponosno, da sem za trenutek pomislila, da mora biti tarn gori bivališče bogov.
In sedaj vem, da jc ni sile, ki bi mi preprečila, da poskusim priti v one sončne višine.
18.	VIII. 1953.
Danes sem se zbudila preje kot običajno. Zunaj se komaj dani; toda nebo je jasno.
Čutim rahel nemir. Kot pred velikimi dogodki.
Z voljo se umirim. Počasi pozajtrkujem, pospravim šotor in pustim v njem üistek s podatki, kdaj in kam sem odšla; če bi m£ morda kdo iskal.
Tako. Vse je v redu, šotor skrbno zaprt. Sedaj pa na pot!
Kaj gre moja ura prav? Pozno jc že, pa je še vse nekam sivo; nikjer nobenih svetlih, jutranjih barv.
Ozrla sem se naokoli.
Ali je mogoče? Nebo se je bilo medtem prekrilo z umazana mreno in čez visoko sedlo na severozapadu vdirajo v dolino grozeče črni oblaki.
Obstala sem sredi ceste kot ukopana. ln kaj sedaj?
Ob pogledu na to sivino, ob misli na dež in na vlažen rnraz je zbledela v meni slika v večernem soncu obžarjenega, ponosnega grebena — -vizija, ki mi je dajala toliko poleta. Gore brez sonca so zame mrtve.
587
Tcda dnevi mojega dopusta tečejo h kraju. Glavno merilo so jim pač — franki; in ti kar vidno kopne. Še nekaj dni, pa se bo treba odločiti za odhod. — Ce torej ne grem danes, bo prepozno.
Morda pa bo jutri vseeno lep dan? Kaže sicer ne, toda v tem muhastem poletju je vse mogoče. — Kot odmev iz prvih hribovskih spominov mi je prišel na misel pregovor, ki nam je bil včasih parola: »Kdor lepega vremena v dolini čaka, ga bo v hribih malo doživel«. Nikoli mi ni bilo žal, kadar koli sem sc ravnala po njem.
Toda to jc samo filozofiranje! Poglejmo raje stvarno, kakšen je položaj.
Pred mano je kakih deset kilometrov ceste do vasice Les Hou-ches, kjer se začne žičnica, ki te pripelje 800 metrov više na planino Bellevue. Od tam vozi montblanški »tramvaj« (ozkotirna železnica zelo staromodne konstrukcije) do Nid d'Aigle (= orlovsko gnezdo), ki leži ob robu ledenika Bionassay. Ce bi torej tudi ošiljene prekljc padale z neha, do Nid d'Aigle se mi nc more zgoditi nič drugega kot to, da zapravim prccejšen del svojih zadnjih rezerv za žičnico in da mi Mont Blanc kljub temu splava po dežju. To možnost vzamem v zakup!
Dalje! Od Nid d'Aigle do Tete Kousse je nekaj ur hoda p" kamnitem svetu, kjer se človek menda zelo lahko izgubi. Neprijetna stvar, zlasti če me dobi neurje. Najhuje je pač to, da jc to svet, ki ga šc nikoli v življenju nisem videla; če pridem tja že v megli, mi bo tudi osnovna orientacija po terenu onemogočena. — V skrajnem primeru bo torej res treba ostati na Nid d'Aigle.
Cc pridem pa na Tete Rousse, bo stala pred mano zapadna stena Aiguille du Goüter, na vrhu katere stoji na višini 3800 metrov zavetišče, od koder potem naslednjega jutra jurišaš na zadnjih tisoč metrov višine, ki te še ločijo ocl vrha Mont Bianca. Vem, da stena ni težka — toda v megli? In če je št' zasnežena povrhu?!
Stojim sredi ceste in skušam pretehtati vse »če«-je, ki se lnhko vrinejo v moj načrt. Neumnost! So stvari, ki se ne dajo predvideti — tudi moja je vmes. Šla bom pač, do koder bo šlo.
In tako hodim sedaj od etape do etape.
Deset kilometrov ceste mi ni dišalo nikoli, najmanj pa danes, v časovni in vremenski negotovosti, ln tako sem mirno — z rutino, bi kdo rekel — ustavila prvi avtomobil; prijazen gospod, doma iz Vcrsaillcsa, me je zapeljal prav do žičnice. Pametna stvar, tale avto-stop! Tn vendar se najbrže nikoli ne bi sprijaznila z njim. čc mc ne bi k temu prisilile razmere: vsesplošna stavka železnic in pošle, ki traja že ves čas mojega bivanja v Franciji.
Vožnja z žičnico ni nič. posebnega; razen morda njene — za naše razmere — visoke cene,
Bellevue. Širna zelena pobočja, črede krav, raztreseni stanovi. Idealni smuški tereni. — Barometer: nizko. Toda dežuje še ne.
Nid d'Aigle, le Desei t de pierre ronde. Sh vedno ne dežuje; tudi megle ni, vsaj take nc, da bi se človek v njej izgubil. Je pa to res »puščava okroglega kamenja«; kot. razbil kraški svet.
588
Foto Furaex
V zahajajočem soncu blesti ves greben od Goütcrjcv do Mont Bianca... (od desne proti levi: Aiguille du Goüter, Dome du Goüter, Mont Blanc)
Za kratek čas so se celo razgrnili oblaki in v daljavi sem zagledala zapadno steno Aiguille du Goüter.
To pa ne bo šala! Stena je izredno strma in vsa bela od sveže zapadlega snega.
Neverjetno se mi zdi, da bi še danes prišla na vrh te zasnežene stene, na višino 3800 metrov, v varno zavetje Refuge du Goüter. Saj ne bo šlo ...
Kljub temu pa hodim vedno z istim tempom naprej. V smeri proti vznožju »moje« stene, proti Tčte Rousse.
Se strmo snežišče, nato pa nekakšna ledeniška planota in na skalnem otočku nekaj kočic, krog in krog obitih z aluminijevo pločevino. To je privatno zavetišče Tete Rousse, zgrajeno predvsem za turiste, ki trumoma prihajajo sem, da si od blizu ogledajo mont-blanške strmine.
Ni me mikalo v to družbo. Poiskala sem si zavetje in samoto med skalcami, od koder imam odprt pogled proti Aiguille du Goüter.
Poslalo je svetleje in tudi ozračje ni več tako moreče težko. Toda stena je vztrajno zavita v meglo.
Kako born pa našla smer, če še stene ne vidim? Da bi se vsaj hip razkadilo, samo da se orientiram — potem pa naj že bo, kar hoče.
Končno sem dočakala tudi to. Ze vidim: na samem začetku prečenje zelo strme grape, nato dobro razčlenjena, toda strma in zasne-
589
žena stena do vrha. Na najvišji točki vršnega grebena, za robom, mora biti Refuge du G outer.
Sedaj sem mirna; vem, da bom šla naprej in da bom tudi prišla na cilj.
Spokojno sem žvečila svoj opoldanski obrok, potem pa naenkrat nisem več vzdržala na mestu. Skočila sem pokonci, v naglici zmetala robo v nahrbtnik in jo ubrala po ledeniku navzgor.
Kako se mi mudi! Kot da se bojim, da bi me ujela noč — čeprav sedaj dobro vem, da imam časa na pretek.
Grapa je res strma; toda v led so že vsekane stopinje in igraje sem preko. Naprej je pa plezanje lahko; naklonina se kar nekako porazgubi. Smer sledim brez težave, čeprav je veliko snega.
Bajte do zadnjega ne vidiš; ko pa stopiš na rob stene, si že tudi pred vrati v zavetišče.
Vsa zasopla sem, pa menda bolj od nestrpnosti kot od naglice. Moj današnii cilj je dosežen.
Neverjetno, koliko potrpljenja je treba, da si človek v tej nadmorski višini napolni želodec. Vsak grižljaj petkrat prežvečiš, preden ga z muko spraviš po grlu navzdol. Toda pil bi brez kraja; to pa tudi ni mogoče, saj je voda tu prav tako draga kot vino v dolini.
Ko sem prišla, je bila bajta prazna; potem pa so kmalu začele kapati naveza za navezo in čudoma se sprašujem, kam bo v edinem prostoru koče polegel ves ta svet.
Spet tisti neprijetni občutek, da si med množico sam. Toda življenjski prostor jc tu sila omejen: nekaj kvadratnih metrov sobe, okoli bajte pa več kot deset korakov že ne moreš narediti brez derez na nogah. Led, strmina, burja, pa še megla povrhu; kdo bi tiščal iz toplega zavetja!
Ko pa je prodrl skozi meglo en edini, bledi žarek sonca in potrkal na okno bajte, sem bila takoj na nogah. Oblekla sem sc, kot za na turo — in že škrtajo dereze v strmino nad bajto.
Sedaj sem na samem vršnem grebenu Aiguille du Goüter. Tu je košat — kar za dva metra ga bo v šir; proti jugovzhodu se razleze v širne ledene strmine Dome du Goüterja (— kupola G.), proti seve-rozapadu pa sc zoži na nož in se prevali v prepadno severno steno.
Pač neprimeren kraj za sprehajanje. Pa vendar ne vzdržim več v bajti — tu mi je lepše. Burja poje svojo pesem, podi in razganja megle, za trenutek odkrije prepadne vesine, ki se spuščajo na ledenik Taconnaz pa jih spet hitro zakrije; potem pa — živo nasprotje — razgrne za ped modrega neba. Torej le še ni izumrla nebesna modrina!?
Tolčem z nogami, tarem si roke. Hladno je.
Toda lepo!
Vse pogosteje razgrinja burja krpe modrega neba in kmalu moram skrivati lice pred strahotno močjo vodoravnih sončnih žarkov, ki prodirajo skozi tanke plasti megle. Bo le treba spet nazaj v zatohlo sobo.
590
Pred vrati koče se prestopa skupina ljudi. Pomešam se mednje, poslušam razgovore, opazujem tipe. Večinoma so vodniki, od mladih »aspirant guide« (vodniški pripravnik), do starih originalov, ki so jim gore sklesale obraz in izraz.
Z enim od njih sem se, sama ne vem kako, zaplela v razgovor.
»Nameravate jutri sestopati na Grands Mulets?«
Nič hudega sluteč sem odgovorila, da ne upam. »Veliko snega je padlo zadnje dni, pa bo del ledeniških razpok gotovo pokrit. To je pa le prenevarno, če je človek sam.«
Mož rne je pogledal brez razumevanja. »Tam vendar nihče ne hodi sam.«
»Saj prav zato se bom morala vrniti po isti poti, nazaj na Refuge du Goüter.«
Tedaj pa je mož kar bruhnil iz sebe. »Pa menda ne greste sama na Mont Blanc?! Ali ste znoreli? Saj to je nezaslišana neprevidnost!«
In spet se je us-ula name ploha besed in očitkov kot doli pri Jacqueline.
Scene — kakršne koli in s katere koli strani — so sila neprijetna zadeva. Na vse kriplje se trudim, da bi jo skrajšala. Nadvse mimo mu dopovedujem, da sem hribov vajena in da se mi na tej strani, kjer skoro ni ledeniških razpok, ne more zgoditi nič hudega.
»Je že prav. Toda sama . ..«
Moje prepričevanje menda ne zaleže mnogo. Toda glavno je, da se je mož vsaj malo pomiril in da se drugi ne ozirajo več za nama. Tedaj pa mu spet nekaj šine v glavo.
»Ali ne bi hoteli iti z nami? Enega klienta imam, pa greste prav lahko tudi vi z nama.«
Nikoli nisem bila rada v gorah z ljudmi, ki so mi tuji, toda ta skrb me je razorožila. Morda bi bilo res bolj pametno, da ne grem sama? Pa še to: čutim, da tolike ljubeznivosti le ne smem odbiti.
Povem mu, da vrvi in vodnika res ne rabim, da mi bo pa prav ljubo, če se bomo jutri skupaj vzpenjali proti vrhu.
Stari vodnik že išče svojega klienta.
»Gospod!
Poglejte, gospod, tale gospodična namerava jutri sama na Mont Blanc. To je velika neprevidnost. Ali ne bi šla raje z nama?!«
»Seveda, seveda,« dobro rej en gospod si me je ogledal od pet do glave, »toda — no, to bi vas stalo polovico stroškov za vodnika.«
Vsa lepota, ki je bila v meni, se jc v trenutku zrušila.
Kot da sem pes, ki ga je gospod oplazil z bičem in ga nagnal v kot.
Bila sem ponižana in razžaljena.
ir
Saj pravzaprav res nc vem, zakaj mc jc to toliko prizadelo.
Morda zato, ker sem bila tako sama med množico.
Morda zato, ker sem s tolikim spoštovanjem prišla sem gori, ker je bilo tu vse novo, neznano in veliko.
591
Morda zato, ker je bilo v meni toliko lepega.
Kako mi je bilo hudo! Potlačili so moj ponos in mi vzeli vero vase.
Le kako sem mogla kdaj pomisliti, da bom prišla na Mont Blanc?!
Ko nas jc ob osmih zvečer oskrbnik razmeščal po pogradu, je moral zapisati tudi moje ime. Kot vsi doslej, je obupal tudi ta in napisal nazadnje samo državljanstvo.
»Club alpin yougoslave,« sem povedala tiho, tako tiho, da ja ne bi slišal nihče razen njega.
Kaj bi bila dala, da mi tega tudi njemu ne bi bilo treba povedati!
19. VIII. 1953.
Spanja je bilo malo. In ko smo vstajali, je bila taka gneča okoli miz, da sem skodelico čaja izpila kar stoje.
Stopila sem pred bajto.
Tema je še. Toda nebo je jasno in na njem trepetajo redko posejane zvezde.
V	globini, neskončno daleč, je svetlobna meglica, rahla kot sen. Odsev ženevskih luči.
Vse drugo je odeto v mehko temo in v veliko tišino.
Prva naveza se že vzpenja v strmino. Njihova luč boječe tipa po snegu.
Kmalu za njo se od bajte odtrga druga, nato tretja.
Tudi jaz sem pripravljena, toda brez luči sem. Počakati moram.
Sklenila sem, da grem; negotovosti ni več. Toda nek čuden nemir je v meni. Ves čas imam občutek, da se bo zdaj zdaj spet kdo obregnil obme. Stojim ob strani, da ja ne bi bila komu v napoto.
Kaj res ni prav, da grem? — In če zgrešim smer? če se izne-nada spremeni vreme? Če se zgubim v megli?
Bolje bo, da hodim za petami eni od navez. V varni razdalji seveda, da me kdo ne nahruli.
In za eno od poslednjih navez sem se od bajte končno odtrgala tudi jaz.
Pod nogami strma snežna vesina, nad glavo temno nebo z redkimi zvezdami. Vse drugo je noč, polna skrivnostne tišine.
Vsa moja bit je samo še pričakovanje. Zdi se mi, da za cele trenutke tudi srce pozabi utripati tako velika in tako polna je tišina vsenaokrog.
V	strogo odmerjenem tempu grizemo počasi v breg. Ona dva daleč pred mano, jaz ponižno za njima.
Nekaj časa po grebenu Aiguille du Goüter, nato po širni strmini Dömea.
Najprej ine je počasnost vodniške navezo pred mano navdajala s spoštovanjem, potem pa mi je bila kmalu odveč. Rada bi šla naprej; toda prehiteti jih ne smem — to vendar ne gre.
592
Foto Fatrraz
Ledeno kraljestvo Mont Bianca (od leve proti desni: Mont Maudit, Mont Blanc 4808 m, Dome du Goüter)
Kljub temi skušam razpoznati okolico. — Vesine Dömea padajo strmo v globino, proti dolini ledenika Bionassay. Na drugi strani, prav nasproti nam, je ledeni orjak Aiguille de Bionassay. Tudi v mraku se motno svetijo ogromne, neverjetno strme ledene ploskve njegovih širokih pleč.
Ne vem, ali je noč ali dan. Še vedno je tema, toda veliko bolj redka, bolj mehka kot preje. Kot da se z neskončno počasnostjo tema raztaplja, tako neopazno prehaja noč v dan.
Čudovito je porajanje svetlobe na teh ogromnih ledenih površinah. V temi si jih samo slutil; tudi sedaj so še temne, toda nc več črne. Vse žametne so — ločiš jih od okolice; potem pa postajajo vedno bolj svetle, še bolj žametno mehke — dokler jih nazadnje ne nadahne rožnati soj - dah sonca, ki je še daleč za obzorjem.
Toda to šc ni življenje. — To je le brezkončen mir.
Kolika tišina!
Sloj teme se vedno bolj raztaplja; toda to, kar se razgalja, ni belo. To je nerazumljiva mešanica žametnega mraka in žarečih vrtnic, z rahlim nadahom ledenega bleska beline.
Skrivnostno porajanje dneva v tem ledenem kraljestvu me je tako prevzelo, da sem pozabila na ponižanje in na občutek manjvrednosti. V meni je samo še veliko pričakovanje.
593
Naprej, naprej!
Čutim, da bom danes otela goram še eno veliko skrivnost.
Tedaj pa se naenkrat z bridkostjo zavem, da pot pred mano ni prosta; svoji navezi sem že čisto za petami. In spet se — iznenada
vzdrami spomin na včerajšnje ponižanje; le kje bi jih upala prehiteti!
Vtem pa se je za nami pojavila še ena naveza, ki se nam s krepkim; koraki približuje.
Smo že drug za drugim. Toda zadnja dvojica d?'ži svoj tempo, treba jo je spustiti naprej. Prehitevata.
Sedaj je priložnost! Prilepim se jima za pete in že smo vsi trije spredaj.
Še ozrem se ne za onima dvema.
In spet ista slika; ledena strijiina, spredaj naveza, za njima jaz. Razdalja med nami jc manjša.
Žametne barve onih trenutkov, ko ni nc dan ne noč, se vtapljajo v jutranjo sivino. Tedaj pa v to mrtvo sivino kane še kaplja življenja: rob strmine visoko nad nami je poljubil prvi žarek sonca.
Sedaj šele je zares dan.
Svet je v trenutku zablestei: sonce, modro nebo, po ledenih strminah milijon kristalov. Višino 4000 metrov smo že davno presegli.
In v meni je naenkrat toliko moči, toliko poleta, toliko prekipevajoče radosti!
Le kje bi še mogla hoditi počasi?!
Samozavestno sem sedaj prehitela navezo pred sabo, nato naslednjo, ki sem jo zagledala v daljavi, potem še eno in še eno.
Ncodoljiva sila me vleče navzgor, v sončne višine ponosnega montblanškega grebena.
Ko sem na vrhu Dome du Goüterja (4303 m), je pred mano ne-omadeževana belina, do koder seže oko. Na moji poti ni nikjer več nikogar.
V srcu pa pesem teh od sonca obžarjenih, brezmejnih ledenih ploskev.
Z vrha Domea se greben spusti nekoliko navzdol; tam pa, kjer se nato spet ostro dvigne v zadnji vzpon, tam je sredi beline majhen skalen otoček — kot oaza v puščavi. In na to kamenje je pripet Refuge Vallot, zadnje, najvišje človeško bivališče. Zavetje v sili za tiste, ki jih Mont Blanc sprejme z meglo, z neurjem in z viharjem. Zavetišče leži nekoliko pod grebenom; na skalcah poleg njega že od daleč zagledam peščico ljudi; to je šc nekaj od tistih, ki so odšli iz bajte zdavnaj pred mano. Počivajo.
Zamika me, da bi skrenila s poti, da bi si šla ogledat to visoko postojanko.
Toda ne! Naprej, naprej! — Za vse drugo bo čas na povratku.
Neodoljiva sila me žene dalje. Zdi se mi, da je močnejša od moje volje in da se ji ne bi mogla upreti, četudi bi hotela.
Mudi se mi. Samo tega ne vem, zakaj.
594
Toda še preden sem prišla do višine Vallot-ja, se je v gosjem redu odtrgala od njega cela skupina, ki je ■sedela na skalcah. Vem, to je skupina Nemcev iz mladinskega centra UNCM, z dvema francoskima vodnikoma; spomnim se jih iz Goüterja.
Zgrozila sem se ob misli, da moje obzorje ni več brezmadežno belo in da pot pred mano ni več prosta.
Kot da greben ne blesti več tako silno, kot da je nebo naenkrat, manj modro.
Pospešila sem korak, stekla sem — toda zaman. So že pred mano na grebenu; dvanajst ljudi, v strnjenem gosjem redu.
Smer, ki jc doslej potekala po strmih, toda širokih plečih Dömea in po udobnem hrbtu od Dömea do Vallot-ja, se tu ustremi v zadnjem, čeprav še precejšnjem vzponu do vrha. Greben sc zožuje in se končno, tam zgoraj, zoži na nož. Zdi se mi, da ga bo treba preiti jahajc.
Toda tu še ni tako ozko; še jih lahko pr^hitim.
Z obupno odločnostjo sem se zagrizla v strmino.
Z naletom sem pridobila višino zadnjih treh, s solidnim tempom dosegla četrtega, nato petega; z muko dosezam šestega. Toda pred mano jih je še šest!
Sredi med njimi sem; v njihovo vrsto se nc morem ukijučiti, ob strani pa tudi ne bom mogla dolgo hoditi. Treba je torej takoj sedajle prehiteti še ostale.
Čutim, da bi to zmogla — toda izžela bi iz sebe vse preveč sile. Pred mano pa je še ves resnejši del vzpona na Mont Blanc: čedalje bolj strm, čedalje bolj zračen greben od Vallot-ja do vrha še celih pet sto metrov višinske razlike.
Obstala sern ob strani in počakala, da je bila spet ccla kolona pred mano.
Sedaj hodim za njimi, počasi in umerjeno.
Ne grizem se več; zdi se mi, da sem v teh nekaj trenutkih prešla iz mladostnega naleta v umerjenost zrelih let, ko človek, sicer v polni moči, ne razmetava več svojih sil.
Toda čutim jo in zavedam se svoje polne moči! Uživam v njej.
Zaman čakam, da me bo začela dajat; višina; ne težke sape, ne utrujenosti ne čutim. Zdi se mi, da bi se mogla vzpenjati po tem čudovitem grebenu brez konca.
•ir
In vendar je enkrat prišel tudi poslednji korak navzgor.
In nato vrh. Najvišji na kontinentu.
Nebo je brez oblačka, svet kot umit.
Pred mano je sedaj ves svet gora kot na dlani.
Toda v tem hipu vidim in čutim samo celoto in njeno veličino. Najraje bi zaprla oči — da bi ujela v sebi vse odtenke tega doživetja. Ne zanima me zakaj in kako —• o tem bom razmišljala v dolini; sedaj hočem popiti to opojno čašo do dna.
595
Ko nekaj trenutkov za tem le spet stojim na realnih tleh 4808 metrov visokega vrha kontinenta, je postal realen tudi svet gora pod mano. Iz morja vrhov prepoznavam najprej sedaj že domače in tako drage mi oblike ehamoniških velikanov tu, tik pod sabo; toda čim dlje gre pogled, tem širše je to morje, tem manj ga poznam. V daljavi prepoznam le edinstveno obliko stotine kilometrov oddaljenega Matterhorna.
Iščem Oisans in svoje stare znance: La Meije, Ailefroide, Pel-levoux. S tc strani jim ne poznam oblik.
Iščem Monte Roso in švicarske velikane, vse tiste, katerim poznam obstoj in obliko.
Ne najdem; preveč jih je.
Kaj bi dala, da bi mc sedajle nekdo z besedo in z roko popeljal po tem neznanem svetu!
»Mademoiselle, vous habitez Grenoble?«
Pred mano sloji eden od vodnikov skupine, s katero sem prišla na vrh. Kot da me je zdramil iz sna, ga pogledam začudeno in ne razumem, za kaj gre. Mož ponovi vprašanje.
Se bolj začudena zanikam.
»Pa vendar poznate Bernarda, Sergea, Georgesa .. .?«
Menda so sc mi morale oči zasvetiti, ker je takoj nadaljeval.
»Saj ste bili lansko leto na Ailefroide, ali ne?!«
Ko je omenil prijatelje in »mojo« Ailefroide, sem vsa zaživela. Topio mi jc postalo in kar naenkrat nisem bila nič več sama na tem velikem vrhu.
Toda še vedno ne razumem, od kod me mož pozna. Previdno pobaram.
»Poznam samo Bernarda in Sergea; ona dva sta mi pripovedovala o vas. In ko ste včeraj oskrbniku omenili Club Alpin yougo-slave, sem bil prepričan, da dekle, ki namerava sama na Mont Blanc ne more biti nobena druga kot tista, ki je bila lansko leto na Ailefroide.«
Odkar pomnim, so se mi zdeli komplimenti prazna slama za puhle glave. Tcda komplimenta, ki mi ga je dal — neznanki — gorski vodnik na vrhu Mont Bianca, sem sc razveselila iskreno in prostodušno kot otrok. Morda sem za trenutek celo pomislila, da ga zaslužim.
Toda samo za trenutek ...
Kot da je bral v očeh mojo vročo željo, me je vodnik nato popeljal po vseh vrhovih tega gorskega morja, ki se peni in buta vse više in više, v višine svojega očaka Mont Bianca.
In na vrhu najvišje od njih sem doumela, da so mi gore siccr poklonile najlepše ure mojega življenja, da pa sem od vsega njih bogastva uspela nagrabiti le smešno majhen delček.
Kajti od vznožja najvišje od njih pa vse do daljnih obzorij je še brezbrežno morje neznanih gora in nedoživetih doživetij.
596
JLilijana A v čin
V
SMUŠKI RAJ NA KANINU
o smo se sredi aprila vračali po štirih prelepih dnevih v Bovec, smo med potjo modrovali, da bi bilo vsekakor treba nekaj napisati v »Vcstnik« o Kaninu. Saj ljudje niti ne vedo, kaj smo si priborili nazaj v drugi svetovni vojni! Miha ali pa Marijan, smo dejali, naj bi s peresom izrazil itžitke, ki so nam bili dodeljeni v teh dneh, in vzbudil skomine po njih tudi drugim. Včeraj pa sem prebrala lepo napisani članek dr. Prešerna »S poti na Kanin«, kjer nam približa tega mogočnika v poletnem žaru. Zdi se mi prav, da ga ugledajo tisti, ki ga še ne poznajo, tudi v zgodnje-pomladnem blišču, in preden pozabijo prvi članek, naj sledi še drugi. Miha in Marijan tako hitro ne bosta utegnila, bom poizkusila pa
Kar čedna četica nas je bila, ko smo jo, malo pozno sicer, šele ob pol štirih popoldne mahnili iz »izhodiščnega taborišča« hotela Kanin v Bovcu. Ekspedicijo jc vodil Bara sahib Miha Potočnik, ostali sahibi pa so bili Lev Baebler, Marijan Lipovšek in jaz kot mem - sahib. Moj mož je moral zaradi splošno poznanega strahotnega nahrbtnika sprejeti še vedno častno vlogo šerpe, ki so mu jo iz istega vzroka prisodili že pred šestimi tedni, ko sva smučala po Komni. Pa ni nič nasprotoval. Spremljali so nas trije domačini — Bovčani 7. Borisom Ostanom na čelu. Kulija, ki je nosil hrano, smo imeli pa proti običajem himalajcev le enega. Takole židane volje smo se podali na pot. »Glej zlodja!« je dejal Miha, ko je v bližnji cerkvici zazvonilo. »So nas že umeikali!«
Po pomladnih tratah — čeprav jc bilo že sredi aprila — je le še skromno zelenelo in cvelo. Letošnja zima se je pač zavlekla. Po nebu so se vlačile negotove megle in oblaki. Mi mesta siti in pomladnih gora željni ljudje pa smo verjeli, da bo jutrišnji dan lep in veder. S Francetom sva bila še celo domišljavo prepričana, da prinašava lepo vreme, saj sva ga bila prinesla tudi februarja na Komno, čeprav sva šla na Dot v najgrši odjugi z debelo meglo in so nama »Komničani« pripovedovali, da je prej ves teden deževalo. Teden, ki je sledil, je bil pa prepoln sonca.
Pri graničarjih smo s svojimi posebnimi dovoljenji hitro opravili in vodnik nam je kar malo z zavistjo zaželel srečno pot. In je tudi bila. Najprej po zelenih pašnikih, ki jih bodo kmalu posule z belimi lisami črede drobnice, nato po skalovitem gozdu. Pod težkimi nahrbtniki sino precej sopihali in »dilcc« so rezale v rame, a prav smo se zavedeli teže na hrbtih šele malo nad planino Gozdec, ko smo stopili v sneg — iri se je udri. Deset korakov varnih, enajsti v jamo do kolen in čez! Presneto utrudljiva reč, če sc pričenja mračiti in veš, da je še lep kos poti pred tabo! Ko pa je našo pot posrebrila
597
mesečina, si kljub naporu nismo megli kaj, da n*j bi občudovali in zopet občudovali. »Se dobre pol ure!« je dejal Marijan. »Se deset minut!« je menil France. Preteklo ni niti toliko in Dom Petra Skalarja se je temno dvignil pred nami. Kar prav, da je bilo poti konec! Huda je bila s temi bremeni na hrbtih. Nusač nam je nosil samo najosnovnejšo hrano — morali smo namreč do soli vse imeti s seboj, kajti koča se v tem času odpre le na posebne želje — sami pa smo nosili vsak svojo osebno ropotijo ter suho hrano za na 'ure in tega je bilo dovolj.
Pred vrati je ležal visok zamet, da smo zlezli skozenj kot v jazbino. Mi prepoteni, zasopli, utrujeni, v kuhinji pa ogenj v štedilniku, poleg stoji kuharica v belem predpasniku in prijazni oskrbnik Zajec, ki nas veselo pozdravlja. Prisrčni stik s kočo je bil tu! Sedli smo za mizo in se pošteno maščevali za težo jedilnih zalog v nahrbtniku. In ker se še nismo znebili peze vsakodnevne dolinske utrujenosti, smo jo prvi večer kmalu pobrali spat.
Naslednje jutro . . . Jasno nebo, žarko sonce, bleščeči sneg: morje luči okoli nas! Celo ljubezenski spev ruševca nekje na Malem Skednju! V naših srcih pa otroška radost in sreča. Kje globoko pod belimi meglicami je ležalo mesto in njegove tisočere skrbi! Stali smo pred domom in strmeli. Ne bom naštevala, kaj vse se vidi izpred doma in kaj z vrhov. O tem je dovolj povedal v svojem članku dr. Prešern. Prav gotovo pa ni dvoma, da je vse to še brez primere lepše v tem času, ko razen redkih otočkov ma oblih travnatih glavah vse pokriva snežna belina, ko se v dalji lesketajo vrhovi, kot da so iz samega iedu, v zraku pa vendarle trepeta pomlad in njen topli dih ti ogreje dušo in telo.
Pri zajtrku smo se pomenili, kako bomo najbolje izkoristili dneve: zgodaj zajtrk, nato na ture, kosilo ob treh ali štirih, potem, če bomo le preveč neugnani, še kaj malega smučanja do večerje. Za prvi dan smo si zastavili dva cilja: najprej vsi skupaj na Prestrelje-nikovo okno, potem pa se razdelimo: Miha, Marijan in Boris Ostan iz Bovca na Prestreljenik, France, ki je že nekajkrat bil gori, in midva z Levom, ki sva bila najbolj lačna smučanja, pa na Prevalo. Pa smo bili prvi dan še malo nerodni v pripravah in dom, ki smo ga sinoči v temi le malo videli, je bil še preveč nov, da si ga ne bi natanko ogledali in hvalili njegovo prijetno ureditev. Čeprav je France, ki je bil že po vojni dvakrat tu in torej vse poznal, sitnaril in priganjal k odhodu, smo odrinili, ko je sonce že kar toplo grelo v hrbte.
Hoja je bila vse drugačna kot prejšnjega večera. Sneg je bil še trd in se ni udiral, na hrbtih pa le malenkost najnujnejše opreme in hrane. Brez besed smo se vzpenjali med 'kontami s hrbta na hrbet, ko se je vedno mogočneje odpirala pred nami vsa prostranost Kanin-slcih podov, a govorili so obrazi. Mihov je imel vse druge poteze kot v dolini, Marijanu je bilo videti, da vso to lepoto ne samo zre, ampak tudi sliši, Lev pa ... Midva s Francetom, ki ga poznava kot »smuško blaznega«, sva iz njegovega sijočega obličja spoznala, da je že uganil.
598
kako fin zrnec se bo naredil vprav takrat, ko bomo na Oknu, ki smo ga žc videli pred seboj, in nemara je celo natanko izračunal, koliko kristijanij bo »pritisnil« od vrha v dno globačc.
Res smo bili kmalu v Oknu. čudovit pogled na drugo stran! V dalji vrhovi, pod nami pa italijansko zavetišče Gilbert!, pred katerim je gomazelo ljudi, saj bi se naj ta dan vršila mednarodna tekma v veleslalomu. Ker pa so tudi to okno pozabili zapreti, kakor onega v Prisojniku, je pošteno vleklo skozenj in spravili smo se v zatišje, da se malo ogrejemo. Molče smo zdeli in uživali na soncu, le Blanka, lepa črna ovčarka, 'ki je spremljala svojega mladega gospodarja iz Bovca in njegovo prijateljico, simpatično bovško učiteljico (ki sta šla do tod tudi z nami), je tekala sem in tja, kot da ne bi pretekla vse naše včerajšnje poti vsaj trikrat. Čudili smo se njeni živahnosti, pogumu in neutrudljivosti tudi na največjih strminah. Pozna se ji, da jo urijo za lavinskega psa.
Na Lcvovo prigovarjanje smo se dvignili. Je že vedel, zakaj. Kajti nataknil je smuči — le on jih je privlekel v Okno , zaukal :n sc kot sam beli vrag zakadil navzdol po naklonini, ki smo jo drugi skromno premagali peš. Krenili smo v levo in prišli do sedla na vznožju Prestreljenika. Tu si je naveza Miha-Marijan-Boris pritrdila dereze in France jim je dal še nekaj napotkov, saj so šli na vrh v zimi prvič. Mi trije pa smo sc z dilcami na nogah pognali na drugo stran proti Prevali. Tu sonce šc ni utegnilo zmehčati snega in imel je občutno »brzino«. Zadnje rebrasto nevarno pobočje nad skalami je bilo tako trdo, da so smučke na ves glas pele tisto neprijetno pesmico tr-tr-tr, ko na koncu pristaneš z že kar klecajočimi koleni. Na Prevali je bilo vse živo smučarjev iz Italije in tudi nekaj iz Avstrije. Kot martinčki so se greli na soncu na naši strani, kajti na italijanski je močno brilo in je bilo vse ledeno. Ko jc privozil France s svojo vojaški podobno kapo s ščitkom, je živahno čebljanje kar nekam potihnilo in grižljaji datijev in banan so zastali v ustih. Pa le za kratek čas. Sedeli smo nekaj časa na skalah in čakali, če bi prišel kak tržaški Slovcncc, da bi izvedeli kaj o tekmah. Ni ga bilo. Pa tudi pravih tekem ne, kot sem pozneje izvedela, kajti sneg se šc opoldne ni odtajal.
Poslušali smo, kako v dveh jezikih hvalijo prelepi dan in pritegnili smo še v našem. Mojo pozornost je zbudil čuden možakar, ki j c lezel čez rob sedla. Glavo je imel pokrito z modro tenčico, ki mu jc frfotala čez obraz in ramena. Morala sem se mu smejati. Ko bi ga bila posnemala! Kajti naslednjega dne zvečer sem bila opečena do ušes in še čez in dva dni nato sem se zbudila zjutraj s tako oteklimi očmi, da sem komaj gledala.
Cas je bil, da se vrnemo. In res, že od daleč smo videli naše prijatelje, kako sestopajo z vrha. Sli so pa prav previdno in počasi in skrbno varovali z vrvjo. Prestreljenik v tem času ni pretežak problem, a eksponiranost je huda, naklonina tudi in brez derez bi po poledenelih plateh ne prišli daleč. Tako pa so sc s turo in še bolj z razgledom močno pohvalili.
599
Glavni užitek dneva pa je bil še pred nami: dolgi smuk do koče nazaj. Treba je bilo pohiteti, čc smo hoteli še izkoristiti zrnec, preden prične pomrzovati, kajti sonce se je že malo nagibalo in sence od Konjce in Laške planje sem so se daljšale. Zapodili smo se navzdol. Prvi seveda Lev, zadnja seveda jaz. Pa sem se kar začudila. Noge, ki so zaradi večletnega materinskega premora v smučanju bile na betonskem snegu na Komni še nekam okorne, so na vsem lepem ubogale. Čudoviti sneg ,in idealni teren, ki mu ga nima para Slovenija in moj mož trdi, da tudi Davo.s ne -— te prisili k lepi vožnji. Vsi blaženi smo se spuščali navzdol in tu in tam zaustavili, da se še bolj pripravimo na naslednji užitek. Mislila sem, da bo šc kar trajalo, na, pa me je zaneslo čez rob in koča je bila tu.
V koči pa topla juha in imenitno kosilo! Razigrani srno posedli okoli mize in komaj opazili dva nova gosta iz Zagreba, fanta okoli dvajsetih let. Tovariš Ostan ju je že poznal, češ da sla bila že tu in da sploh rada zahajata v naše hribe, sama pa sta se hvalila, da potem tudi svoje vtise zabeležita v hrvatskem planinskem glasilu. BiH smo kar očarani nad tolikim bratskim navdušenjem za naše planine. Z veseljem smo jima razlagali, kako in kaj prideš na la in oni vrh. Vse sta hotela natančno vedeti .. .
Do večerje smo postajali ckoii koče :n se veselili bajnega razgleda v večernih odtenkih. Ko se je zmračilo, smo pa posedli okoli štedilnika in se predali tistemu božanskemu brezdelju, ki ga lahko uživaš samo v gorskih večerih, na hribih, ko ti je še v kosteh prestani napor združen s tolikimi lepotami, pa se že notranje pripravljaš na neznana doživetja prihodnjega dne. N'koli ne občutiš tega miru v dolini, ko ti vedno gloje v srcu ta ali ona grozeča skrb in se tega črva ne iznebiš, če še tako globoko pogledaš v kozarec. Tu gori se ga pa. In to brez vina.
Polni krasnih vtisov prvega dne smo se odpravili spat z novim pričakovanjem v srcu: Jutri je na vrsti sam Kanin!
•fir
Dingo jutro je vstalo v vsem sijaju. Le še topleje je bilo kot prejšnjega dne. Vedeli smo, da je danes dolga pot pred nami, zato smo bili naglo nared. In že smo se s smučmi na ramah vzpenjali v gosjem redu po strminah gor in dol, vsi kar z derezami — polo-vičkarni, le »vodji naveze« s celimi. Res naglo, varno in brez truda se je dalo s tem pripomočkom na podplatih napredovati. Pogled pa se je tudi tam, kjer bi bilo pametneje upirati oči pod noge, kradel na levo ali desno, objemal in božal lepoto okoli sebe, kot da bi sc bal, da zamudi le trenutek jutranjih preobrazb vršakov, ki se le redko pokažejo v tako čisti lepoti, kot so se nam danes. Hoja čez Kraljišče ni kratka ne poleti, ne pozimi. Mislim pa, da jo poleti, ko žge in pripeka, že malo preklinjaš, medtem ko je bila nam sedaj, ko smo goloroki in neobloženi stopali v. vedno enakim korakom naprej, pravi užitek. Sneg je bil trd in naše pse smo lahko mirno pustili počivati v koči.
00
Foto Boris ostati, Bovec
Laška Planja s Kanina
Lepo spočiti smo prišli na vznožje Kanina. Pa le kateri je? Okoli nas se je v vsej belini bočila visoka gorska pregrada brez kakih izrazitih vrhov. No, France, ki je že večkrat stal na njem, nam jc pokazal pravega in zdaj se je vnela debata, kod naj gremo; ali po strmem žlebu v levo, ko nismo mogli presoditi, ali je zgoraj odprt ali nc ali po podobnem, toda malo položnejšem v desno ali pa še bolj desno za robom po zasneženih in najbrž tudi poledenelih strmih plateh, ki pa so od spodaj videti še najlažje. Odložili smo smuči in nahrbtnike, navezovali smo se že, pa še nismo bili edini. Prvo varianto smo vsi soglasno odklonili, preveč negotova je bila. Za drugo se je vnemal Miha, za tretjo pa France. Ostali smo kar ponižno poslušali, kaj odredita »ta glavna dva«.
601
Sli smo po drugi. V prvi navezi Miha, jaz, Marijan, v drugi France, Boris, Lev. Pobočje je postalo vedno bolj strmo, vstopili smo v žleb. No, tu smo videli, da o kaki »položnosti« ni govora (iz dalje takile pogledi pač varajo) in da tudi hitro ne bo šlo. Bilo je zelo trdo, tu in tam pod snegom celo led. Dereze so morale krepko grizti in Mihov cepin pošteno kopati. Sonce pa je vedno k repke je »tolklo« (kot je dejal Bovčan Ostan) v nas in v sneg, tako da so bili naši ubogi obrazi napadani od dveh strani. Zc smo pričenjali čutiti .. . Preccj časa je trajalo, da smo se izvlekli na greben, potem pa je šlo kar lagodno do mesta, kjer je France že vnaprej povedal, da bo treba pošteno preskočiti. Miha jc to res naredil, ker pa so snežne razmere to dopuščale, sem jaz namesto tistega skakanja bo]van rajši spodaj obplezala. Ostali so naredili enako. Se eno neprijetno mesto po krušljivih poličkah, potem pa smo prijetno prikoračili na vrh.
Odprl se nam je razgled, da je beseda zastala. Z ljubeznijo jc drsel pogled preko tako dragih domačih vrhov, ki bdi nad njimi naš Triglav in mogoče s šc večjo, z grenkobo pomešano, po tistih, ki so tudi naši, pa vendar naši biti ne smejo: mogočni Poliški Špik, prelepi Viš. ln te krasne, vabeče doline: Rezija, Reklanica! 2e šc pride čas, srno se tolažili, da ne bi preveč bolelo. .. Sedli smo h kratkemu počitku in malo založili. Ura je bila ena, torej smo hodili dobrih pet ur z vsemi postajami vred. 2c med vzponom, še bolj pa zdaj smo videli, da sc hoče malo oblačiti, a očitno je bilo, da bomo danes še ves dan v lepem užili. France in jaz sva obenem obviscla z očmi na tistem ponosnem vrhu, ki se kakor odsekan nos osamljeno dviga nad dolino Tolminke: Krn! Za trenutek sva še enkrat zaživela lepi, nepozabni februarski dan pred šestimi tedni, ko sva se v še jasnejšem, a silno mrzlem dnevu vzpela nanj in ko je bilo od Velikega Kleka pa do beneških lagun vse najino. No, morja danes nismo videli. Lcvove misli so bile pa drugje: »Fantje, če ga hočemo še ujeti, kar dol!« Kaj pomeni ta »ga«, menda ni treba pojasnjevali strokovnjakom za sneg. Res, tudi nam je šlo za užitka polno vožnjo!
Naglo smo sestopali, lc Miha je včasih malo porobantil nad »umetnikom«, ki se je zasanjal v krasote okoli sebe in pozabil varovati mamo dveh malih otrok. Zlcb smo navzdol mnogo hitreje opravili. Stopnje so bile že vsekane, medtem so se tudi dodobra zmehčale, tako da smo jih zlahka sproti poglabljali. Na pobočju proti koncu smo se že vdirali do beder. Dasi ni bilo nevarnosti za spodrsljaj ali plazove, smo se vendarle razvezali šele pri smučeh in nahrbtnikih. Še krhelj pomaranče vsak, potem pa hajd na smučke in navzdol! O paradiž za smučarje! Kdor si vdan tej strasti, semkaj se podaj, ne bo ti žal! Le vreme in sneg ti želim taka, kakršna smo imeli mi. Lepa je Komna in njene lahko dostopne smuške ture. Toda z lepoto in dolžino kaninSkih smukov se ne more niti oddalec primerjati. Kakor da bi bilo tu vse nalašč tako postavljeno in speljano za smučarja - uživača!
Do bajte smo privozili, ko so padale že scnce nanjo. Zdelo se mi je, kot da se vračamo v dom, ki je že dolgo naše varno, tako pri-
602
jetno zatočišče. In zopet je dišalo pozno kosilo tako, da bi ob pogledu na nas najbolj trmasti izbirčnež začutil volčji tek. »Sle kaj videli Zagrebčana?« je vprašal oskrbnik. Zanikali smo. No, potem sta pa šla najbrž na Prcstreljenik. Ampak kako vendar, saj od tam bi se morala že zdavnaj vrniti, tudi če nista kaj prida alpinista in smučarja! Zunaj se je nagibal popoldan, »ln šc makarone sta velela skuhati«, je pristavila kuharica. Kaj, če sc jima je kaj primerilo, jc bila prva misel nas vseh? A Fiancetu, ki jc realist, jc šinila v glavo žc druga: »Naj no stopi kdo pogledat v njuno sobo!« Stopila sta dva in se vrnila dolgih obrazov: gori je visel le oguljen suknjič in na mizi je ležala štruca kruha. Toliko hrane, kot smo je videli pri njima, vendar nista mogla vleči s seboj na poldnevno turo. In vse ostalo zraven! Tu sem se jaz spomnila, da sem videla pri enem debelo zlato uro z več težkimi obeski, kaj čuden predmet za v te hribe. Ostan je povedal, da je drugi pripovedoval o teti v Ameriki .. . France ni odlašal s sodbo: »No, tariva že pijeta chianti v Gi 1'bertiju!« Tu se je Miha, pravičnik, razhudil, češ kaj pa če se je le kaj pripetilo, če sta potrebna pomoči itd. Oba? Eden b; gotovo .prišel po nas, če bi se drugemu kaj primerilo. Nihče ni več prida verjel v to. Sicer pa, saj sta imela za Kanin vsa potrebna dovoljenja.
Dogodek nam je zagrenil večerno kramljanje. Nič več nas ni tako veselil srebrni mesečni svit pre jasne noči. Ali je mogoče, da nekdo pobegne v tisto Italijo, ki jo kot v zrcalu vidimo v vsej revščini, brezizhodni bedi in zlagani našopirjenosti v vseh izvrstnih neorealističnih filmih? Da jo 'potegne tja čez v takem božanskem dnevu iz take prelepe dežele? Ali nista vedela, da ju poberejo prvi karabinerji in stlačijo v prvo taborišče? Molče smo se odpravili spat. Morebiti pa le ni res? Jutri bomo videli.
■ir
Ko smo se naslednjega jutra zbrali okoli mize v kuhinji, je povedala kuharica, da sta Ostan in oskrbnik odšla že o prvem svitu pogledat za pogrešanccma. Vreme zunaj pa jc kazalo, da nc bo ves dan, kot bi bilo treba. Danes smo hoteli na Konjco. Pri vzponu smo pogrešali svežine prejšnjih juter, bilo je nekam soparno. Na vzvišeni glavi, ko ni bilo več daleč do vznožja našega današnjega vrha, smo se ustavili, da si privoščimo malo razgledovanja. »Glej Ostana in Zajca!« je nekdo vzkliknil. Hodila sta sem in tja po grebenih. Nato sta se obrnila nazaj. Sklenili smo, da ju počakamo. »Sta šla?« smo zavpili, ko sta se prikazala v globači pod nami. »Sla,« je bil lako-nični odgovor. Nič več nismo komentirali. Še čudno, da se nista pri tem ubila, kot smo pozneje videli.
Vreme se je medtem že kar pokazilo, Konjco je zagrnila megla. France, ki misli, da mu ni več obstanka, če ne zleze na hrib, če že stoji pod njim, je pregovoril Miho, da sta šla vendar naprej. Jaz pa, ki sem bila že močno okužena z Levovo smuško boleznijo, sem pritegnila njegovemu modrovanju, da je boljša šc ena dobra smuka kot pa slaba tura brez razgleda na sicer neznan vrh. In Marijan? Našel si je majhen travnat prostorček, privezal na glavo robec, da bi mu
603
vsaj malo varoval opečeni obraz in že se je zamaknil. Midva z Levom pa — juhej! — navzdol. Čudovito je šlo, le prehitro sva bila doli. Jaz sem sicer huda nasprotnica vzpenjač, a tedaj sem si jo zaželela. Ko bi bilo mogoče še petkrat takole nizdol! Pa če ni, ni. In trening tudi nekaj velja. Zadela sva torej smuči na rame in jo mahnila še enkrat v breg. Ob drugem smuku sva pa že morala ugotoviti, da je soparna pripeka skozi meglo sneg preveč razmehčala. Zato se za tretji vzpon nisva več odločila, temveč zavozila pošev h koči, kamor sta pa od zadaj po nasprotnem pobočju Konjce pridrvela ob istem času tudi Miha in France. Na vrhu Konjce sicer nista bila, ker je tik pod njim postala megla neprodirna in bi bilo vsako poskušanje naprej nesmiselno, zato sta pa kar prekipevala od navdušenja nad najlepšim kaninskim smukom, ki da sta ga nazaj grede odkrila. Od mesta tik pod grebenom, od koder sta prišla, pa do bajte manj kot 10 minut v eni sami potezi! To res niso mačkine solze, kajti povsod drugod je lc treba tu in tam med vožnjo še malo vkreber. nikjer ni proge brez postanka. Seveda je bil sklep takoj tu: po kosilu gremo vsi še enkrat gor.
Vreme pa nam ta dan ni bilo naklonjeno. Megla se je cclo zgostila in tako ni bila ta popoldanska pot proti Konjci noben poseben užitek. Dovolj pa je bilo, da sem sama spoznala, kako sila nevaren utegne biti Kanin že v navadni megli, kamoli v snežnem viharju. Zgubiš se, da se zlepa ne izmotaš, pa najsi ga še tako »poznaš«. Le iglu te lahko reši pred zmrznenjem. Torej pozor, kdor nam bo sledil! Ko smo prišli više, se je mahoma razgrnilo in topla luč poznopopol-danskega sonca jc oblila nas in vrhove pred nami. V trgajočih se cunjah megle smo celo imeli priliko občudovati »glorijo«, pojav, ki ga pozna pač vsak planinec, ki ne hodi po hribih samo v brezoblač-nih dneh. Na Konjco bi bilo malenkost skočiti, a časa ni bilo na pretek in spodaj se je megla vedno bolj trdovratno ulegala po pobočjih in kotanjah. Zdrseli smo vanjo. K sreči srno imeli Mihove in Francetove sledi, sicer bi utegnila postati takale vožnja kar neprijetno nevarna. Se tako smo vozili zelo previdno in počasi in se neprestano ustavljali. Tokrat nam je bela, neotipljiva gmota okoli nas preprečila, da bi uživali kot prejšnja dneva Skoda, res! Kajti morali smo priznati, da nista Miha in France prav nič pretiravala dopoldne. To jc bila res tekmovalna proga brez primere!
Počitek v koči se je prilegel. Zatrpali smo s stoli ves prostor okoli štedilnika in v prijetnem pomenku je minil čas do večerje^ Noč pa vsaj zame ni prinesla oddiha. Dasi so imeli tudi ostali presneto čudne obraze, se ni mogel nihče meriti z mano, ki sem bila čisto nabuhla in se nisem smela z obrazom niti pritakniti ležišča. Današnji dan sem namreč v svoji nespameti smučala brez očal, češ saj ni skor nj nie sonca, pa je bila redka megla še veliko hujša.
A
Zadnji dan! Ko smo prilezli s svojimi himalajskimi obličji iz sob, smo sklenili, da moramo biti urni. Kajti zunaj je bilo sicer lepo jasno, vendar pa je bilo čutiti, kot da ne bo dolgo ostalo pri tem.
604
Hitro smo zložili poslednje ostanke prehrambenih zalog za dobro juho, pojedli, se poslovili od naše pridne kuharice in prijaznega oskrbnika Zajčka, pa tudi od gostoljubnega Doma Petra Skalarja z zaobljubo, da še poromamo k njemu. Kar hudo nam jc bilo, da gre prelepi izlet h kraju. Pa le ne zahtevati preveč! Gotovo jih je bilo to zimo malo, ki bi užili toliko lepega kot mi.
Zdaj smo sc vzpenjali čez Kraljiščc že po pravi poli, ki smo si jo utrli v teh dneh, pa jc vendarle šlo bolj počasi, kajti danes so bili na hrbtih spet nahrbtniki z vso potrebno in nepotrebno robo. Na Prevali je obilica razmetanega papirja in oranžnih lupin že od daleč dokazovala, da je bila nedavno v gosteh cela vojska okrepčila potrebnih smuških trpinov. Pritegnili smo vezalke na čevljih, skrajšali naramnico na nahrbtnikih, jaz pa sem za visak primer tudi dobro zapela vetrni jopič. Pa ni bilo potrebno. Res bi bil neroden, kdor bi se vračal po tem idealnem snegu v tej prav tako idealni dolini, kjer lahko tudi ponižen vozač brezmejno uživa, ko ga zanaša v lepih krivuljah z enega brega na drugega po gladki, enakomerni, ne prehudi strmini! Kar pijani smo bili od veselja, ko smo pristali na šopih trave — žal preje, kot je bil sodil France po svojih izkušnjah iz prejšnjih let. Krnice ne bomo pozabili, kajti nc vemo ji para pri nas!
Privoščili smo si kratek počitek in poslednje pomaranče, nato pa zvezali smučke. Bila sem kar malo žalostna. Ali jih bom letos še kaj rabila? Res sem jih še, ko smo šli maja na Staničevo kočo in potem Za Cmirom dol v Vrata, toda v najslabšem možnem snegu. Tako velja, da sem zaključila s smuko na tisti travi pod Krnico. Nege, ki so bile pet dni vajene le snega, so sprva nekam nerodno štorkljale po «odrasti poti navzdol. A bil je vseeno lep ta povratek v zeleno cvetočo pomlad bovške doline, saj smo nosili v potešenih srcih bogastvo preživete lepote; iz njega bomo črpali moči in dobre volje premnog pusti dan v mestu.
Miha je imel namen zvečer še uradovati in tako smo se v Bovcu kar na hitro poslovili od Ostana, Zajca in pa od Marijana, ki se je bil namenil še čez Sedmera jezera. Do zadnjega smo sc tudi z očmi poslavljali cd gorskega mogočnika, ki se nam je bil tako priljubil. Pozdravljen, Kanin, in na svidenje! In želimo ti še mnogo, mnogo obiskovalcev!
L. St.:
VCANICA
(ub 20-letnici)
Leteli leteli, leteti.
Leteti, leteti, (etefi.
Znebiti se spon zemlje! Človeka davni je sen'.' Ali davni ne sive spomin, ko le ptič, krili razpeti, meril je meje višin?
Za hip zastane dih in srce. Slednji trenutek je vek. — Niti sen niti davni spomin, duh le more krila razpeti, nositi telo iz nižin.'
605
Jos. Wester:
PLANINSKI SPOMINI IN ZAPISKI IZ L. 1953
6. Pohod na Vrh sv. Ilije (9ßl in) na Pelješeu
ri stvari so na svetu najveličastnejše, in te tri stvari so: planine, puščava in morje! Temu izreku francoskega slikarja pritrjuje pesnik Aškerc v nekem svojem potopisu.1 Veličastje gorskega sveta vsi poznamo, puščave so nam preveč oddaljene, morje, naše morje pa nam je vabljivo blizu. In tako jc tudi mene po lepo uspeli planinski turi preko Razorja v Trento zamikalo šc k morju v sončno Dalmacijo.
Prvotni načrl, tla bi se za teden dni usidral kje na najjužnejšem koncu, na črnogorskem Primorju, morda v Budvi, sem moral opustiti, lccr od pristojnih turističnih činiteljev na dopis nisem dobil nikakega odziva; zvedel sem le to: da je ondašnji glavni hotel prihranjen za določene koristnike. Zato pa obišči kak dalmatinski kraj, ki ga še ne poznaš! Tn teka izjema sta mi bila mesto in otok Korčula.
Kakor v kaleidoskopu sc mi utrinjajo spomini na moje dalmatinske obiske: na najsevernejši otok Rab,2 na velikonočni izlet z Lloydovim parnikom iz Trsta v Zader — bilo je to še pred prvo svetovno vojno — na Šibenik in slapove Krke, na Split, na zaliv Sedmerih kaštelov, kjer me je bil v Kaštelu starem gazda pozdravil kot »prvo lasto« — bilo je to sredi marca 1939 — od koder sem se v snežnem metežu vračal preko Like. Rad se spominjam bivanja na Hvaru, kamor me jc bil zdravnik napotil po kirurgično odpravljeni angini. Le kratek mi je bil sejour v prijetni Makarski, od koder me je bila planinska sla ponesla na razgledni Vrh sv. Jure na Rio-kovu.s Tn Dubrovnik, ta zgodovinski in kulturni dragulj Dalmacijo, mi je bil za prve svetovne vojne, ko sem več ko dve leti kot črno-vojniški oficir poveljeval železniški straži gori na Ilumu v kršni Hercegovini, edini redni izletniški cilj, kamor sem se zatekal ne samo po službenih poslih, temveč tudi zaradi razvedrila in duševnega poživila v teh jugoslovanskih Atenah. — Po kongresu Savcza jugoslovanskih planinskih društev v Dubrovniku septembra meseca 1935 nas je večja družba napravila izlet na Orjen, do prevala pod vrhom seveda z avtomobili. Drugi dan nato pa sc nas je četverica napotila v Cetinje, ko smo se spotoma povzpeli še na vrh Lovčena, kjer smo se v mavzoleju vladike Petra Petroviča Njegoša poklonili duhu tega globokoumnega poeta in vladarja modrijana. In Hercegnovi, to slikovito položeno mestcce ob vhodu v Boko kotorsko, mi je bil v septembru 1914 izhodišče moje bolj romantične ko krvave vojaške petletke. —
1	A. Aškerc, Med slovenskimi jadranskimi ribiči. Slovenija 1 (1907), 63.
2	Gl. Planinske ture na Kabu. PV, 1934, 216.
3	Gl. Met na Biokovo. PV, 1937, 161.
606
Dobro zamišljeni načrt, da bi se preko Trebinja in Bileče, nekdanjih mojih vojaških torišč, dalje preko Nikšiča, Titograda in Ce-tinja pripeljal v Budvo, kjer bi se za teden dni pomudil, sem moral, kakor že rečeno, opustiti ter ga drugače usmeriti. Nastani se na Korčuli, ki je še nc poznaš, oglej si na sosednjem polotoku Orebič in se ob ugodni priliki dvigni še na njega razgledni vrhunec, na Vrh sv. Ilije! To ti bodi »piecc de resistance« — poglavitni dožitek tvojega dalmatinskega pomudka!
Z udobnim parnikom »Dalmacijo« sem bil dne 5. septembra dospel v Korčulo. Skušal sem pozanimati hotelske goste za planinski izlet na Pelješac, ali vabitev ni imela uspeha. Zvedel pa sem, da je tam preko preliva v orebiškem hotelu med gosti pretežna večina Slovencev. Mislil sem si: kjer so Slovenci, tam je tudi nekaj planincev med njimi! Zglasil sem se pri njih in našel med njimi tri dobre znance, ki sem jih zlahka pridobil za izlet k Sv. Iliji. Ze naslednji dan sta mi dva vabljenca — naj ju nazivljem Dolgokraki in Slokobedri — vrnila obisk, ko sta bila lastnoročno preveslala tisti 2 kilometra široki kanal, ki loči otok od ccline. Naglo smo se domenili za turo, čeprav 'smo pogrešali primerno planinsko opremo. Drugi dan sem se že zgedaj popoldne preselil v Orebič, kjer sem dobil v »slovenskem« hotelu družbo in prenočišče.
Da bi dneva nc prebil jalovo ter se malo treniral v strmohodu, sva se s tovarišem, ki sva si znanca še iz šolskih let, napotila v breg na sijajno razgledišče na Podgorju, k samostanu in cerkvi Včlikc gospe (150 m). Kamnita pot se vzpenja ves čas v cipresovem gozdu. Pol ure sva hodila, da sva se znašla na planem pomolu pred božje-putnim svetiščem. S te ploščadi se ti razgrne krasna krajinska slika: ves korčulanski preliv z mestom in vzhodnim koncem otoka. Mo-trilcc raz miselne narave se tu lahko zasanja v nekdanje čase, ki jih je doživela in preživela Korčula. V sivi davnini so jo ustanovili trgovski Grki, ki so otok nazvali Korkyra melaina (Črna Korkira) zaradi temnega gozdovja, ki je otok preraščalo. Ta prilastek so ji nadeli pač v razliko od istoimenskega otoka v Jonskem morju (sed. Korfu ali Krf). Bajka pa sega še dalje nazaj, ko omenja trojanskega kneza Antenorja kot ustanovitelja te naselbine. Zgodovinarji vedo, da so trgovske Grke spodrinili osvojevalni Rimljani. Tem so sledili vzhodni Gotje, za njimi hrvatski Neretvanci. Nato so si lastili otok Bizantinci, Ogri, bosenski kralj Tvrtko, naposled pa so se Korču-lanci morali predati Benečanom, ki so nato gospodovali do campofor-mijskega miru (1. 17D7). Spričo več ko tristoletne benečanske zasedbe ni čudo, da je osnutek mestnega jedra romanskega tipa: poiotoček s hribom, po čigar grebenu teče stopinjasta magistral«, vanjo pa se kot žarki stekajo strme prečne uličice. Na temenu stoluje katedrala sv. Marka s ponosno oblikovanim stolpom. Okrnjeno mestno obzidje se kaže v še ohranjenih štirih obrambnih stolpih v obliki topih stožcev. Prav s tega razgledišča pred Veliko gospo opazovalec laglje premotri arhitektonsko skladnost stare Korčule kakor v mestu sa-
07
mem. To jc odprt muzej, ki ga naj mestna uprava skrbno čuva kot dragoceno zgodovinsko in kulturno vrednoto.
Ob tem pogledu mi je še neka misel šinila v glavo: morda je bil slavni potnik in potopisec Marko Polo, ki so ga bili Gen o veža ni v pomorski bitki z Benečani zajeli, res domačin iz Korčule. Prihodnje leto bodo slavili 700-lctnico njegovega rojstva Benečani in Kor-čulanci.1 Kdo ima prav? Za domovino starogrškega Homerja se je v starodavnosti prepiralo celo sedem mest.
Ko sva se lepega krajinskega prizora nagledala, sva obiskala šc sloveče grobišče. Kamnite grobnice in beli nagrobni spomeniki pričajo, da počivajo tu pokojniki imovitih kapitanskih rodbin iz Orc-biča in Kučišta. Zlasti vzbuja pozornost žlahten kip iz belega marmorja, lik mlade žene, umotvor slavnega hrvatskega kiparja Ivana Rcndiča.
Vračal sem se v zadovoljni ubranosti, saj mi je ta strmohodni izletek potrdil, da so mi noge, pljuča in srcc v redu in sem tako nared za višjo turo v neznano mi kraško pogorje. Estetski užitek pa m: je nudil mnogolični razgled s te prelepe podgorske postojanke. — Med večerjo v tesno zasedeni hotelski obednici smo Ugotovili, da se nas je sedmerica namenila na »gadjegorski« pohod: poleg petih Slovencev in Slovenke še Danica Sarajevka, tako da ne bomo samo člo-veki, ki pojdemo drugo jutro na goro, ampak — ljudje.
Rano zjutraj smo nastopili planinsko pot, v lahnih čevljih, brez natrpanih nahrbtnikov, nekateri cclo brez palic. Ker smo vedeli, da na vsej poti ni strehe, kaj šele koče, kjer bi dobili kaj krepčila, se je bil vsak oskrbel z brašnom kruha in konserv, svežilne vitamine pa naj bi nudilo grozdje in smokve, sadje poznega poletja.
Orebič je še dremal v jutranjem snu, ko smo v podjetni ubranosti stopali na njega obali tja do razpotja, kjer napisna tablica »Vrh sv. llije«, v oklepaju »Perunovo brdo«, kaže smer, kamor nam ie bilo krenit:. Orebič se po svojem raztegnjenem položaju bistveno razlikuje od strnjene Korčule. Tu se vrste domovi in vile domSčih kapitanov brodarjev, obdani z vrtovi in nasadi subtropičnih rastlin, ki jih oživlja živa voda, speljana po vodovodu, kar vse Korčula bridko pogreša. Ta obala, dolga nad en kilometer, je primerna proga za udobno sprehajanje in kopanje, ves čas ob nasadih smokev, na-ranč in citron, palm in kaktusov. Tu prevzema obiskovalca prirodna mnogoličnost, tam v Korčuli pa njen. arhitektonski in zgodovinski obraz.
V nakazani smeri jc naša odprava zavila na kolovoz, držeč v selo Ruskoviči. Tu so nam povedali, da pot v breg ni markirana, a da jo je težko zgrešiti. Vendar smo si hoteli najeti domačega vodnika v nam vsem neznano pečevnato višavje, ali mož je bil že odšel
4 Gl. Vikt. rirnat, Slavni popotnik Marko Polo — Korčulanec. TT 1954, številka .10. Potovanje Marku Pola. Iz angleščine prevedel dr. Vlad. Brezuvnik. Mladinska knjiga 1954. Ljubljana 1954.
Dr. Jakša Herceg, Korčulanin Marko Folo. pivi evropski istraživač Dale-kog istoka. Split 1954. — Zivko Tekarič, Marko Polo i pitanja njegovog po-rliekla. »Turistički pregled« 1954, hr. 4/5. Zagreb 1954.
608
Orebič, v ozadju Vrh sv. Tlije
zdoma po drugih poslih. Torej hajdimo na svojo roko, na slepo srečo! Tistih 960 metrov, ki so bili nad nami, bomo že kako zmagali, dasi smo izurjeni gorohodei bili v znatni manjšini. Saj je približno le toliko vzpona, kakor iz Savske doline (ok. 250 m) na vrh Kuma (1219 m).
Iz Ruskovičev drži v .strmino opuščena ježna pot, ki so jo bili menda še v avstrijski dobi nadelali za dostop k lovski koči pod glavnim vrhom. Resda bi rdeče lise, kakršnih smo vajeni v naših gorah, hodcu utrjevale zavest, da stopa v pravi smeri, vendar so nam obrobni kamni ježne steze, sicer na več mestih pomanjkljivi, bili zanesljiv kažipot. Ko smo dospeli v višino kakih 300 metrov, se nam je razgrnil obsežen gorski zatrep, na pol amfiteater, zgrajen iz mogočnih apnenskih slojev. Nato pridemo v gozdnat svet, koder sc pot strmo vijuga. Spominjala me je steze od Žagane peči proti Kokr-skemu sedlu.
Ko smo dospeli na dozdevno sedlo (ok. 600 m višine), se nam kakor za odškodbo za dokaj enolični strmohod odgrne prelepa veduta: ves Korčulanski preliv z mestom in otočki, na južnem robu otoka z vinorodno Lumbardo, domovino trpkosladkega grka. Menda sc je bil do te razgledne točke vzpel 1. 1838 saksonski kralj Friderik Avgust II., oni kronani botanik, ki se je 14 dni prej mudil šc v naših krajih.4 O tem potovanju poroča tržaški kronist B. Biasoletto, da se je kralj napotil iz Orebiča na planinsko (»alpestre«) in neplodno (»sterile«) gorovje, znano pod imenom »Monte delle Vipere«, kjer ni iskal samo neznanih rastlin, ampak je motril tudi lepe poglede. »Tišino, vladajočo v tej samoti, je včasi prekinilo petje kmetske deklice, ki si je ob zahajajočih Febovih žarkih dajala duška zaljubljenim občut-
5 Gl. Ob jubileju »kraljeve rože«. PV, 1938, 233.
609
kom,«0 Tako sentimentalne motnje gluhe tišine mi zgodnji gorohodci žal nismo doživeli.
Poslej je postajala steza vedno bolj skalovita. Vijugasto se vzpenja pod mogočno stenovje, v katerem se dviguje »sklad nad skladom«. Vlogo stezosledca in obenem prednjaka naše odprave je dobro opravljal okretn: tovariš Slokobedri, ki smo mu sotrudniki sledili v krajših presledkih. Na vrhnjem prevalu nas je naš prvohodec pričakal, sedeč in gosteč se z brašnom. Zakaj ta odmor? Malo shojena steza sc sumljivo prevegne navzdol; megle, ki so sc mrenile ob pe-činastih stenah, pa niso dopuščale zanesljive orientacije. Toliko sem vedel, da moramo prehoditi še neko »livado«, preden nastopimo zadnji vzpon proti vrhu. Po kratkem posvetu smo jo udarili naprej in navzdol, da smo prispeli na »livado«, ki bi jo mi pravilneje nazvali dobravo, zakaj ta gorski gozdič jc porasel z brinjem, borovjem, pi-njami in raznim pritlikavim drevjem.
Da smo hodili v pravi smeri, nam jc bila v potrdilo nekdanja lovska koča, sedaj prepuščena razpadu. Kako dobro bi se tu v višini ok. 800 metrov počutil izletnik pod varnim krovom! In koliko več obiskovalcev bi imel Sv. llija, če bi se jim pod vrhom nudilo, če ne nočišče, pa vsaj zavetje, oskrbljeno s frugalnim prigrizkom in napitkom! — Zadnja proga se dviga zopet po golih kraških tleh. Ce bi ne bilo megle, bi lahko že opazili triangulačno kozo na Ilijevem vrhu. Tako pa smo oprezno stopali po še dokaj vidni stezi, pravim oprezno, zakaj doli v Ruskovii'ih so nas bili opozorili, da se tod nahajajo še mine iz vojne dobe. Tako nevarno navlako bi morala ljudska oblast pospraviti, kakor tudi vse municijske zaboje in granate, katerih smo tem več opazili, čim bolj smo sc bližali vrhu. Taki zoprni tujki grdo kazijo naravno licc, najsi je še tako divje in raz-drapano. Nič pa bi me ne motilo, če bi tu siknil kak »poskok« (gad ali modras) — saj se del gorskega čoka zove Zmijino brdo — alf če bi me oblajal šakal, pasja žival, ki ima na Pclješcu domovinsko pravico. Se bolj pa nas je oznevoljila suha megla, ki je zagrinjala skalni vrh. V kotanji, kjer je nekdaj stala vojaška koliba, je še nekaj ogredja te stavbe, ki bi se dala za silo šc popraviti. A kdo naj tč stori, ko ni na vsem Pclješcu nobene planinske organizacije, domačini pa očividno nimajo brige za take naprave!
Medtem ko sc je večja polovica naše družbe v podrti kolibi predajala uživanju krepčil, smo se trije podjetnejši pohodniki, Dolgo-kraki, Slokobedri in Brzonogi, preko strelskih jarkov in žičnih ovir primotali do piramide na vrhu. Prav takrat se jo megla občasno vsaj toliko razčesnila, da se nam je cdprl pogled na Ncrctvanski zaliv, na t. zv. Malo more. Hvaležni smo bili soncu, kadar je malo pomežiknilo. Zal pa nam je ostal zastrt ves srednjedalmatinski arlii-pelag, ki se v vedrini gotovo sijajno odraža nad morsko gladino. Rad bi bil tu pozdravil stare znance Vrh sv. Jure na Biokovu, Orjen in TiOvčen, a krmežljavo ozračje tega ni dopuščalo. V jasnem vremenu
6 Bartolom. Biasoletto, Viagßio di S. M. Fcderieo Augusto, re d? Sas-sonia ... Trieste 1841, 59.
610
se baje vidi celo Monte Gargano na italijanski celini. Vendarle smo bili zadovoljni, da smo zavzeli dominantni višek sabljasto oblikovanega Pclješca, največjega, nad 71 kilometrov dolgega dalmatinskega polotoka, ki ga le 1,2 km široka zemeljska ožina pri mestecu Stonu, t. zv. Stonska prevlaka, stika s celino. Ko bo velika luka Ploče (Kardeljevo) ob izlivu Neretve končana in bo v njej najbrž zelo živahen promet, se bo zaradi skrajšanja morske poli proti jugu pojavila potreba, da Stonsko ožino prekopljejo in narede plovno tudi za večje ladje. Površna meritev mi kaže, da bi ta pot znašala okoli 32 km, medtem ko zahteva obvoz vsega polotoka okoli 110 kilometrov. Taka skrčitev morske poti bi pomenila znaten prihranek premoga ali nafte in časa. — Mene je tiral čas, ker sem moral še za poldan prispeti na orebiški molo, od koder odrine kmalu po 12. uri zadnji motorni brod proti Korčuli. Po planinskem urniku sem takole računal: če si hodil vkreber vsega skupaj 4 ure, moreš priti z vrha do vznožja zložno v poltretji uri. Ura pa je kazala 9 in 30 minut. Ko sem se oil tovarišije, ki sc jim kot Orcbičancem ni prav nič mudilo. Doslovil, sem nemudoma nastopil samohodno povratno pot.
Lahko sem sledil stezo mimo bivše lovske koče do »livade«, a tu sem v zaraščeni dobravi, zamišljen v bogve kake probleme, zablodi! v divjino. Kmalu sem se zavedel, da sem krenil preveč na desno, a za malo se mi jc zdelo, da bi se vrnil na zgrešeno stezo. Presodil sem, da sem se že nekaj sto korakov oddaljil od znatno više držeče poti, vmes pa so zgolj čeri in ostro nazobčani grebeni. Vso to nasršeno barikado mi je bilo treba prekobaliti, pri čemer so največ trpeli podplati na sandalah, sicer pa je bilo to plezanje le izdatna telovadba za vse štiri okončine. Tod menda še ni stopala človeška noga. Želel sem si, da bi v tej divjini preplašil kakega šakala in tako videl to redko zver v prosti naravi. Erjavec pravi o šakalu, da omahuje med volkom in lisico, da se te živali podnevi skrivajo, ponoči pa se strašno dero, tulijo, lajajo in zavijajo, »urlikajo« ter se tako sklicujejo, ker hodijo vedno le v družbi na lov.7 To mora biti divji nočni koncert roparskega kolektiva! — Se druga zanimiva zver mi je takrat bila v mislih: mungo, davitelj strupenih kač. Menda so te azijske kune, iti jih jc bila še avstrijska uprava dobavila iz Indije, da bi zatrle strupeno golazen dalmatinskih otokov, že temeljito opravile svojo življenjsko nalogo. Zakaj nobenega »poskoka« nisem dobil pred oči, čeprav so Italijani to goro nazivali Monte Vipera, Biasoletto celo Monte delle Vipere, kakor da bi gadov kar mrgolelo na njej. S takimi mislimi sem si blažil osti-o prečkanje preko štrlin, rež in robov, da sem naposled le stopil na pravo pot pod zgornjimi stenami. Dobrih 20 minut mi je vzel ta blodni zavinek. Zato sem moral tempo nizhoda pospešiti, da bi še ujel ladjo za Korčulo.
Dobri dve uri po odhodu z vrha sta bili minili, ko sem brzih korakov prispel v Ruskoviče. Prijetno me je presenetilo, ko mi je prijazna ženica, s katero smo se zarana razgovarjali, povedala, da se je en tovariš naše družbe že vrnil. Nemalo mc je začudilo, da me je
7 Gl. Fr Erjavec, Zbrani spisi. Izd. Fr. Slodnjak, II, 235.
Gll
Siokobedri prehitel, dasi je bil odšel za menoj. Vračal se je pač po znani krajši poti, medtem ko mi je moja blodnja povzročila znatno zamudo. V slast nama je šlo sočno grozdje, ki So ga domačini prav ta dan trgali in mastili.
Poldan jc bila ura v orebiškem zvoniku, ko sem v sončni pripeki prihitel na pomol in se je žc bližal motorni čoln, ki naj me odpelje domov v Korčulo. Kar pristopi prijazen možak ter me ogovori po — angleško; imel me je za tujca, menda spričo mojih hlač do-kolenk. Ko mu v hrvaščini povem, da prihajam z Vrha sv. Ilije, se nekako začudi, da 011 še ni bil tam gori, na svoji ladji pa je preplul že vse Sredozemsko morje, Atlantik in Indijski ocean tja do Avstralije. Rad bi se bil še dlje razgovarjal z dobrodušnim kapitanom, izkušenim svetovljanom, saj bi mi utegnil povedati mnogo zanimivega o tujih krajih in tudi o domačih razmerah, a moj brod je bil medtem že nared, da odrine. Primorskega človeka vabi »morja široka cesta« v širni daljni svet, celinca pa vleče v gorsko višavje, če mu je do tega, da mu telo ne opeša, se pogled ne zamreni in duh ne poplitvi. Tako sem razmišljal, sedeč na krovu ladjice, ki me je po morski gladini lahno nesla preko preliva. Kakšen nasprotek škripavi hoji po hrapavi gorski poti! t
Ljubka Korčula, sončni Orebič, kršni Sv. Ilija! O da bi vas šc kdaj videl, a to ne samo na mrkem zemljevidu, v slikani knjigi ali na pisani razglednici! Hvala vam, pozdravljeni!
Dr. Josip Sasel: ..
USODNO IME9
Splošno je znano, da je v Karavankah najvišji Stoi 7. 223G m, manj znano pa, dd gre riruRO mesto po višini nekoliko vzhodnejšemu vrhu 2180 m. Ta znatni vrh 7. impozantno severno steno zbuja s koroške strani splošno občudovanje in je imel tudi staro, prastaro ime Vrtača na kartah, pri domačinih pa Visoka Vrtača. Od leta 1922 uveljavlja tu R. Badjura ime Nemški vrh, Korošci se protivimo (str. 4G PV), on razdraženo reagira (str. 442—447). Gostobesedno zatemnjuje bistvo problema; tako prav nepotrebno ofcrazlaga, da sne čuti potrebe zagovarjati se« zaradi koroškega plebiscita; čuti pa očitno povezanost izzivajočega imena z dogodki leta 1920 Da predvsem to pojasnim.
Današnji čas je preveč odmaknjen, da bi dojel, koliko gorja se je vsulo na koroške Slovence po nesrečnem plebiscitu. V oni dobi, ko je tam divjal najhujši luror, je R. D. leta 1922 v Vodiču prvič postavil ono povsem novo ime na novo nastalo državno mejo. Sprva sam imel to za pomoto; šele okoli leta 1930 je postalo jasno, da misli resno.
Odločil sem se rojake onstran Vrtače opozoriti na to, kaj se pri nas kuha. Jasno ju bilo — usodno ime jih ne sine zadeti nepripravljene. Predsednik izobraževalnega društva »Vrtača kar ni mogel verjeti; vzkliknil je: Ali tam vsaj človeško, če že ne bratsko čutijo z nami-: Ali vedo, kaj moramo tu pretrpeti. kaj preslišali zaradi slovenščine? Ko bodo forštnarji in frboltarjl zvedeli za ta Nemški vrh, bodo rjuli na našo revščino — kar slišim jih: To imate vašo kranjcovjc! Dali so vam po buči z vašo »Vrločo*! Kam pojdete ž njo, ko pa je tam gori Nemški vrh! Nemci vam Vrtačo puščajo, Kranjci jo jem-
* S leni člankom zaključujemo polemiko o Vrtači v naScm listu. Op, uredništva.
612
ljejo — zakaj pa? Zato, ker vas ne marajo, ker vas imajo za Nemce, zato hočejo proti vam imeti »Nemški« vrh! Oni vam brco, vi pa jim ležete... (Globoko se je oddahnil.) Kar slišim te šlagerje, kar vidim naše zbegane ljudi. Povej tam, da vsa nemškutarija tu na nas kriči »bika se buj od spredjä, konja od zadjä, Kranjca pa od vsah strani« — pa mi upamo, da si bodo vendar dali dopovedati: ne dregajte v naše odprte rane, ne prerokujte usode z »Nemškim« vrhom! Ce hočejo imeti svoje ime, naj ga imajo, samo to ne! Odpravite Nemški vrh brez hrupa.
Taka (po možnosti dobesedno podana) navodila sem dobil. V njih je izraženo bistvo problema: ne dregajte v odprte rane, ne prerokujte usode! Spomenico, katero sem nato napisal (bistveno objavljena v PV 19.14, str. 93 Nova specialka Bled), sem poslal tudi Klubu koroških Slovencev na Prevaljah; ta je na svoj obširen protest zbral še podpise SPD podružnic na Prevaljah in v Mežici dne 13. ozir. 16. V. 1933 ter vlogo naslovil na 1. Osrednji odbor SPD Ljubljana, 2. uredništvo TV Maribor, 3. Geograf, inštitut Univerze Ljubljana. Pretiak izvirnika sem dobil v roke, iz njega povzamem med drugim: ». .. narodnostni pridevnik dobijo geograf, imena vselej z neko upravičenostjo. Pogosti pridevniki Laški, Nemški, Windisch sc utemeljeni v preteklosti, proces nastanka je dovršen. Vse kaj drugega pa je, ako se na novo pojavi tali pridevnik, zlasti pa. kakor v našem primeru, ob državni meji in po nesrečnem plebiscitu. Tu, na tako prominentnem mestu dobiva novo ime prav fatalen pomen. Valovi nasilne germanizacije butajo z vso silo tik do Visoke Vrtače, tu se vrši neizprosen boj za biti in nobiti Slovencev, napet proccs, pri katerem ne odloča razum in logika, ampak strast, fanatizem, šlagerji. Ta proccs v najbolj napetem stanju je živa, pekoča sedanjost, proccs, ki gre na živce in nam reže v narodno telo. Ali pri tem ni že naravnost herostratsko, da hočemo ravno z naše strani prejudicielno vreči v ta boj na življenje in smrt šlager »Nemški« vrh, katerega bodo Nemci nedvomno in logično izrabili v dokazovanje, da južni prebivalci nc čutijo narodne enotnosti s Korošci, da jih imajo za Nemce. Po vsem tem je naravno, da morajo koroški Slovenci občutiti ime Nemški vrh namesto Visoke Vrtače kot izdajstvo z juga, kot sunek v hrbet in izključitev iz kulturne slovenske zajednice, kot nagrobni napis »Deutscher Bergs in smrtno obsodho pri ž.ivem telesu! Zato z vso odločnostjo protestiramo proti imenu Nemški vrh ... predlagamo Visoka Vrtača ...«
Poudarjam: ta protest je bil podpisan sredi maja 1933 za koroške Slovence v Sloveniji ter za planince cele Mežiške doline. R. R. hoče namreč spor prikazati kot mojo osebno zadevo.
Obširno razmolriva R. B. »Kako, kdaj in kdo« je prenesel ime globeli Vrtača »povsem nepravilno« na vrhunec 2180 m, »k do si je izmislil za 2180 m ime Visoka Vrtača« ter končno vzklika: »Naj dr. Šc. to ime še tako vztrajno pridiga in nam ga vsiljuje... jaz v tako .ljudsko' ime nc verjamem.«
Neobičajna je taka — znanstvena polemika!
Predvsem sem prisiljen povedati o sebi, da sem bil tako rekoč pod Visoko Vrtačo rojen, da mi je mati že v zibeli prepevala o Vrtači, da sem v mladosti pastirjeval pod Visoko Vrtačo in okoli nje.
Pa meni R. B. ne verjame!
Ali verjame vsaj dejstvom? Dr. Tumi? Ta je pred zadnjo vojno poizvedoval na oni strani Vrtače in poroča o tem na str. 292 PV 1948, da mu je vodnik Boštč kot Visoko Vrtačo »imenoval greben od Krnice 1838 m ali, kakor pravijo Korošci, Vateljca, pa do vrha 2180 m. Trdil je, da Korošci sploh drugega imena ne poznajo.«
Tako je pričal dolgoletni slovenski župan v Slov. Plajbcrku.
Ali verjame R. B. vsej, prav vsej predvojni kartografiji in turist, literaturi naši (Matični zemljevid, PV 1913, str. 76 slika in legenda), češki (Slovinske Alpy — Praha 1910, Alpsky včstnik 1909, str. 108), nemški itd. itd.
Ali verjame vsaj sedanjemu občinskemu odboru v Slov. Plajbcrku? v njem Ima avstr. soc. dem. stranka večino, odbor pa je protestiral proti povsem novem imenu Deutscher Berg na novi avstr. karti in lerja nazaj — Vrtačo (tako me je pred kratkim informiral tajnik Slov. plan. društva v Celovcu).
613
Daleč, daleč smo prišli! Svetli so bili časi, ko se je 23. julija 1892 v višinah Stola porodila ideja slovenskega planinstva kot narodno obrambne organizacije (PV 1953, str. 211), danes, leta 1954, pa planinski pisatelj na ves glas zagovarja nc, ..novejši Deutscher Berg za drugi najvišji vrh v Karavankah z. argumentom, ki ne odgovarja dejstvom (PV 1953, str. 22).
Kaj je s temi »polomijami«?
Onstran Vrtače je še živ spomin, da je vrh 1930 m (— Srednja peč) pri Korošcih dobil ime Nemški vrh zato, ker se je neki Nemec v onih čereh ubil. Koroško (ne pa gorenjsko) ime je avstr. mnper pripisal temu vrhu v obliki Deutscher Berg (vidno na vseh avstr. specialkah). znak, da bi ga bil gotovo raje nadel Vrtači, če hi bil tedaj imel količkaj opore pri domačinih. To je bilo rojstvo usodnega imena, vrženega v ta svet, ne da bi imeli Gorenjci zanj mesta. Ime je postalo razpoložljivo, blodno. Ako upoštevamo, da jc imel baron Born prav do te bližine svoje revirje, ako upoštevamo duh njegove uprave in dull drugih nemških magnatov v Tržiču, moremo skoraj z gotovostjo domnevati, da je kak tak lover ali gozdar zanesel kukavičje jajcc in med pastirji razširil povišanje razpoložljivega Nemškega vrha na mesto, kjer ga jc R. B. leta 1922 prvič zabeležil. Tu je Nemški vrh doživel ravnokar ponovno melamorlozo v Deutscher Berg na avstrijski karti. — To ko resnične polomije!
Ves zajet v predstavo o kraški »vrtači« šteje K. B. ime »Visoka Vrtača« za — nesmisel. Zopet se podaja na filološko polje in naleza Vrtačo na Prokrustovo postelj glagola »vrteti«, ki da ustvarja globel, ne pa vrhunec. Kaj pa, če ni od vrteti? Sploh pa: ali so geografska imena za to, da jih poklicani in nepoklicani učenjaki obglavljajo kot nesmisel? Ce so za orientacijo, pa so tudi paradoksna imena dobra (koliko jih je pri nas in po svetu!), še bolje se vtisnejo v spomin. Pripominjam, da Korošci nimajo pojma o kraški vrtači. Pri njih meriti Vrtačo s tem pojmom jc toliko, kot hoteti reducirati vse slovenske doline po kalupu kraške »doline«.
Trdil sem, da je bil pri anketi leta 1940 zaslišan tudi R. B. O tem in o začetku ankete sploh sem bil obveščen z dopisom Glavnega odbora SPD Ljubljana z dne 28. avgusta 1940, G. V. 503/40 T. D.; gl. udbur pravi, da se jc obrnil »na g. Radjuro glede pravilnega naziva Nemškega vrha v zemljevidu Karavanke« in prejel njegov odgovor naslednje vsebine: »Iz vašega dopisa G V. 548/40 T. D. z dne 9. VITI. t. 1 razvidim, da .Slovenci s Korotana' (i. e. dr. Sašelj) še danes trdovratno vztrajajo, naj se Nemški vrh 2180 m iz naših zemljevidov izbriše. Po mojem -mnenju to nikakor ne gre, kajti po tem ,koroškem' receptu bi morali...«
Glavni odhor me končno poziva, naj sporočim >>svoje stališče k izvajanjem g. Radjtire«.
Ali bo R. R. še trdil, da se je murni spor obravnaval brez njega?
O končnem rezultatu me je Glavni odbor obvestil z dopisom G. O. 707/40 T. D. od 23. X. 1940, kateremu je bil priložen prepis dopisa Geografskega društva na Univerzi v Ljubljani z dne 17. X. 1940. Ta prepis obsega 35 tipkanih vrstic ter po splošnem zgodovinskem uvodu glede imena Nemški vrh v Karavankah piše dobesedno: »Odbor Geografskega društva je na svoji seji dne 14. t. m. upošteval navedena dejstva in bil soglasen v mnenju, da nam ne kaže uporabljati imena Nemški vrh, ki je videti zelo mlada označba, marveč se oprijeti onih imen, ki jih za vrhove uporahljajo tudi na koroški strani.«
Temu pristavlja Glavni odbor SPD: »Mnenje Geografskega društva je za nas merodajno ter bomo v bodoče opustili uporabo imena Nemški vrh v Karavankah. S tem je zadeva za naše društvo končana..
To jc torej avtentično besedilo. Odločba predpisuje: 1. opustiti ime Nemški vrh, 2. oprijeti sc koroških imen za vrhove.
Ali sc K. B. drži tega? Sam priznava da ne, pri tem pa s poz.nano gesto smelo kaže na mene: ta je tudi tak...
Problem, katerega napihuje R. B. iz pridevnika »Visoka« pri Vrtači, z.a domačine na koroški strani ni problem. Oni pravijo v splošnem Vrtača za vso steno s prelazom, posebej pa »črez Vrtačo« za prelaz, »Visoka Vrtača« pa za greben z vrhom. Tudi drugi vrhovi: Obir, Stol, Kepa itd. dobijo pridevnik »visok« šele po konkretni potrebi.
614
Poden z Visoko Vrtačo
Ugotavljam končno: Ime Nemški vrh je R. R. pripisoval Vrtači (Visoki) 2180 m od 1922 do 1940. Njegovo prizadevanje ni imelo drugega uspeha, kakor da je prišlo to blodno ime na naši uradni specialki Bled k vrhu 2027 m, kjer še sedaj visi, čeprav ga tam nihče noče! Leta 1940 so naše najvišje znanstvene instance to ime prepovedale — K. B. ga še danes vsiljuje!
Problem, katerega dela R. B. iz imena »Visoka Vrtača«, naj nekoliko osvetli gornja slika.
Ospredje zavzema široki dol, gozd prekriva moreno nekdanjega ledenika z Vrtačo doli. Po pobočjih se okoli in okoli vrstijo kmetije. V ozadju na desni jc še nekoliko vidna obla glava Visokega Stola, na levo od nje pa ostri stožec Svečiea. Njeno levo pobočje se niža na prelaz črez Vrtačo«; R. B. predlaga za ta prehod ime »Vrtaška škrbina«, po sliki bo sam presodil, da tu ni kake »Škrbine«. Od tega prelaza na levo se polagoma dviga poldrug km dolgi rez (korošk: izraz!) Vrtače do vrhunske glave 2180 m. Pod ime »Vrtača« zajemajo Korošci vso impozantno steno s prelazom vred; samo če hočejo ta pojma ločiti, pravijo grebenu Visoka Vrtača. V njeni steni zbuja pozornost .Turjeva drča, segajoča od vrha do vznožja, pu tem, da ob šentjurjevem še v snežni odeji porjavi od krušečega se kamenja. Posamezne dele tega reza in stene opišejo domačini dosti natanko z imeni spodaj, n. pr. nad Dolgim rtišjem, nad škreovimi pečmi, nad Orlovo pečjo, na Črnivjem, nad Orgljicami itd. Od leve se stegujeta v do" dva pogozdena hrbta (Mategva in Vranja peč), ki oklepata dolec Vrtalšje.
Vilko M a z i: K OBLETNICI ARNOŠTOVE SMRTI
(20. X. 1053)
Nam planincem kolikor nas je šc z rojstno letnico 18..., ni v odnosih med življenjem in smrtjo domalega nubenih neznank več. Sinteza tistega zaporedja je, kakor smo ga tolikokrat doživljali v gorah: vzpon — vrh — sestop.
615
Za nami je tudi že vrh življenja, v sestopu smo in tam nekje je konec poti. Blizu, ali Se ne, nespameten, kogar bi to vznemirjalo... Tudi na drugih naših poteh dostikrat nismo vedeli, kako se bodo končale. Takrat jc bila to naša in samo naša skrb, kdaj pa kdaj celo grozna; pravcata tekma med biti ali ns biti... En sam nepremišljen korak, en sam neroden prijem bi jo bil utegnil odloČiti v našo pogubo. Tale poslednja uganka nas pušča docela ravnodušne. Zakaj to ni več naša skrb, ampak zgolj skrb usode, tiste usode, ki nam je dala življenje in ima edina pravico, da nam ga po svoji volji vzame. Rodovi pred nami so se temu pokorili, rodovi za nami se še bodo, in mi smo samo boren člen v tej neskončni verigi...
Take misli sva predla z Arnošlom tisto popoldne, ko smo pokopavali Janka Mlakarja. V spodobni pieteti do velikega pokojnika, brez cmerave sentimentalnosti in brez tope resignacije; možato! — Se na pokopališču mi je potem začel pripovedovati, da zbira obsežno gradivo za monografijo o Valentinu Staniču, pa da bo imel s tem še precej opravka. Nič ue vem, ali je zbral vse, kar je hotel, zakaj videla se nisva več. Koj za Mlakarjem je bil on na vrsti...
Ne pomnim zlepa, da bi se bil koga po njegovi smrti tolikokrai in tako živo domislil kakor ravno pokojnega dr. Arnošta Drileja. Sam ne vem, kako to, saj do zadnjih let ni bilo med nama nikdar kakih posebnih vezi.
Spoznala sva se žc v prvi gimnaziji in si ostala dobra znanca tudi potem, ko je mene zaneslo na učiteljišče. Poteklo je nato več let in z njimi tudi prva svetovna vojna, da sc nisva več srečala. Šele v planinah sva si kasneje nekoč spet segla v roke. Pa le mimogrede. In tako še kdaj pa kdaj. Skoraj zmerom sem ga našel v vedri družbi, 3d ji je vedrino dajal ravno on sam s svojim klenim humorjem in dobrodušnim sarkazmom. Več stikov sem dobil z njim kot urednikom Planinskega Vestnika. Moji prispevki so mu bili, kakor je rad -zatrjeval, všeč.
Ko sem mu bil k nekemu potopisu priložil še nazorno situacijsko skico, je menda odkril v meni tudi nekaj risarskega talenta. Pa me je naprosil, da bi mu narisal potrebne zemljevide za njegov novi planinski Priročnik. Dasi sem imel takrat v delu panoramo s Triglava, sem njegovo ponudbo kar rad sprejel. Tcrn rajši, ker se mi je tako nudila priložnost, da pridem z njim dosti na teren, zlasti na primorske hribe, ki so bili dotlej tudi meni nepoznani.
Tako sva se šele v tem času dodobra spoznala. V nepozabnem spominu so mi ostala nešteta pota, ki sva jih družno prehodila: Nanos, Jelenk, Idrijski Javornik, Vremščica, Porezen, Bavški Grintovec in še toliko drugih!
2c tain na Razdrtem, kjer sva začela, sem se mu od vsega srca nasmejal, ko se je sredi vasi zastonj mučil s polomljenim vodnjakom, da bi potegnil iz njega vsaj skop požirek. »Zares pravo Razdrto!« je žalostno zmajal z glavo in stopil za mano. Takih je bilo potlej še nič koliko!
Poznal jc šc tako neznaten cvet po imenu, pa tudi nahajališča redkih rož. Da bi mi pokazal posebno zvrst jegliča, primulo venusto, sva lezla po hudih strminah severne strani Jelenka, kjer edino uspeva. Na Nanosu me je opozoril na jesenček (dietamnus albus L.), ki ima prijeten duh po limoni. In tako še na marsikako zanimivost, ki je prej nisem opazil.
Pa njegovo duhovito kramljanje na počivališčih o vsem, kar si hotel: o znanosti ali umetnosti, o gospodarstvu ali politiki, o ženskah ali o športu, najraje seveda o planinstvu, kjer jc bil razgledan, kakor le malokdo med nami. Da ne prezrem šc njegovega prikupnega baritona!
Nedavno tega sem moral spet vedriti v tisti zapuščeni betonski kasarni pod Možicem, kamor sva se bila nekoč zatekla v hudi plohi. Vos topel in svetal je postal ta pusti prostor, ko mi je zapel očetovsko arijo Germonta iz Traviate, prolog iz Giumačev in še nekaj domačih. Tokrat je zoprno odmevalo, čc sem se le prestopil ali zakašljal v njem. O, kako sem te spet pogrešal, dragi Arnošt! Prav takrat sem sklenil, da sc ti oddolžim s temi skromnimi vrsticami in ti tako za obletnico Ivojc končane poti sporočim s Prešernom, da »Niso suhe nam pri j allem oči, ki se spomnimo tebe..
616
DRUŠTVENE NOVICE
Naša najsevernejša planinska postojanka je vsekakor koča Tmrm-jnik na Do.iču (Prekmoi je), ki jo je diie 4. Vil. t. 1. odprlo agilno PD Murska Sobota. Postojanka stoji v neposredni bližini meje med Jugoslavijo. Madžarsko in Avstrijo. Cerajvno ima komaj 400 m nadmorske višine, (o ne zmanjšuje njenega pomena in vrednosti za razvoj planinstva v Vr&k-murju. Leži sredi lmrovega gozdička in ima, čeprav je to naša najnižja planinska postojanka, vsa njena okolica povsem planinski značaj, okoliški vrhovi pa nudijo •idealen razgled jio vsem Prekmurju. Koča Je last Gozdnega gospodarstva in jo je društvo preuredilo v prijazno ln udobno planinsko postojanko.
Otvoritve se je mlelf/.ilo mnogo članov in okoliškega prebivalstva, zlasti številna pa je bila planinska skupina Bellini-.:, katere pevski zbor je pod vodstvom svojega pevovodje tov Gonz.c zapel več pesmi, sledile so recitacije tov. Darinke Skalarjev«. za veselo razpoloženje pa so skrbeli tamburaši. Otvoritve so se nadalje udeležili org. sekretar okrajnega komiteja ZKS v Murski Soboti, predsednik občine Kuzma, zastopniki PZS in drugi.
Otvoritev planinskega doma na Mirni gori (llHa m). Dom so zgrad il In svečano izročili svojemu namenu dne 11. VII. t. I. črnomaljski planinci, nasi še pred dvemi leti organizacijsko in gospodarsko šibko PD Črnomelj se je leta 1053 krepko oprijelo dela in zgradilo na Mirni gori sodoben planinski dom, ki je v okras Dolenjski in v ponos celotni planinski organizaciji. 7.a postavitev tega doma Je žrtvoval OLO precej finančnih sredstev, prav tako pa tudi PZS ln razni delovni kolektivi, vendar gre v največji meri zasluga za i ZRi. nI: lov doma predsedniku društva tov. Kllnarju Martmu in tajniku tov. Lu-šinti Stanku,
Otvoritev se je izvrSMa r.a zelo prisrčen način. Najprej je zaigrala godba na .pihala državno himno, nato pa je pozdravil vse zbrane planir.ee društveni predsednik tov. Klin ar. sledili so pozdravi gostov, vmes pa je godba zaigrala nekaj planinskih pesmi, oktet belokranjskih fantov pa je .zvedel nekaj pevskih točk. Dom je otvnril predsednik OLO Črnomelj tov. Žunlč.
Turistično-gospodirsko razstavo Je priredilo Turistično društvo Ljubljana ob pritoki letošnjega II. Ljubljanskega festivala. Razstava ie bila otvorjena rine 30 junija t. 1. v prostorih bivše kavarne 3Emona■ v Ljubljani ta je vzbudila splošno zanimanje.
PD Trbovlje Je izvedlo svoj planinski teden v času od II do 18. VII. t. 1. predvajali so planinska filma »V borbi s sfr-mtno« in »v soncu vISin., organizirali množične izlete na Kum ii na Planino, ter predavanje tov. Janka Blažeja iz
Ljubljane o »Vzponu na Nanga Parbat«. Kresove so kurili na Mrzlici, Planini. Bukovi gori in na ostrem vrhu, prireditev pa so zaključili s skupinskim izletom na Mrzlico, na katerem Je sodelovala luili delavsk i godba na pihala. Na pobudo društva je večina trgovskih podjetij opremilo svoje zložbe v planinskem stilu, društvo pa je v izložbi podjetja »PolUštvo« priredilo zanimivo planinsko razstavo, ki ie nazorno prikazalo razvoj planinstva v Zasavju.
PD Majšperk nam sporoča, da jc na- , / mestno na Donačkl gori skrinjico z vpisno v knjigo 'in štampiljko, ki sla na razpolago vsem obiskovalcem tega vrha.
Novo planinsko postojanko na Ratl-toviu (1666 m) je otvorilo dne lö. Vil. 1.1.
PD za Selško dolino v Železnikih. Čeprav je bilo tedaj zelo neugodno vreme, so množice planincev vztrajale in pazljivo sledile Izvajanjem govornikov. Kočo je s kratkim nagovorom otvoril »redsednik OLO tov. Košmelj Miran, m eil gosti pa je bilo opaziti tudi predsednika PZS tov. Fedorja Koširja, zveznega poslanca za ta Okraj lov. Borisa ziherla, loma .Brejca, Vlada Vodopivca, sekretarja Ljudske skupščine tov. dr Miho Potočnika .n druge. Sodeloval je tudi planinski pevski moški zbor, ki jc zapel več lepih planinskih pesmi.
Kctfa sicer ni velika, saj ima prostora le za okrog 40 oselt, vendar so pa vsi prostori zelo racionalno izrabljeni. , Spodaj je kuhinja, jedil mi-a in oskrbni- \/ kova soba, v zgornjih prostorih pa sta dve sobi s po dvema posteljama in dve sobi s pogradi. Jedilnica jo urejena v kmečkem slogu.
Kako nam je bila ta postojanka po-trolma, nam prav prepričljivo pove število planincev, ki so prišli na olvorilov le koč«. Skromno cenjeno je to število znašalo najmanj 1500. Zato pa moramo izroči PD za Selško dolino v Železnikih, ki je žrtvovalo za zgraditev in obnovo požganc Krekove koče na Katitovcu ogromno truda in žrtev, iskrene čestitke .11 pri-znanje.
pri zbiranju finančnih sredstev za to kočo SO i-znatno prispevali OLO Kranj, PZS. kmetijske zadruge v Cešnjicl, Mar-ttajem vrhu. Selcah, zalem logu. Sorici in Bukoviei, kovinska zadruga Nlko v Železnikih ter vse dolinske občine ter razna druga podjetja, med njimi tudi poedini kmetje, ki so največ prispevali z lesom. Zelo uspešna je bila tudi nabiralna akcila domačina tov. Metoda Demšarja, direktorja Mavrice v Ljubljani, ki je vrgla nad din 100 000 —, Gradnja doma je stala okrog 5 milijonov dinarjev
PD Slovenj Gradec je proslavilo 35-lei-nico obstoja svojega društva dne 8. VIII. t. 1. pri svoji keči pod Kremžarjevlm vrhom. Poročilo o društvu bo sledilo.
617
Triglavski dom na Kredarici (2515 m)
slovesna otvoritev povečanega in preurejenega Triglavskega doma na Krcda-rir.i. v nedeljo dne 8. avgusta 1. 1. je doživel Triglavski dom na Kredarici velik planinski praznik. Sprejel Je pod svoj krov in okrog sebe nad 400 planincev in plannk. ki so prišli samo zato, da bi se udeležili slavnostne otvoritve jiovečanega in ureurejenega Doma na Kredarici.
Zamisel preureditve Triglavskega doma na Kredarici ni nova. saj Je to že dolgo narekovala potreba. Ni pa biio odločnega gospodarja Doma, ki bi to zarr.tsel uresničil. PD LJubl.jana-niatie.il je končno našla takega gospodarja v osebi tov. Staneta Kersnlka-Jelovčana. Dogradil je prizidek v dolžini 6 metrov proti ledeniku in za vso to dolžino podaljšal že obstoječo jedilnico, uredil nad jedilnico nove spalnice, kuhinjo pa prestavil v suteren. V jedilnici je namestil popolnoma novo opravo in v vse prostore napeljal butan plin, ki daje svetlo belo luč. Jedilnica je sedaj velika in sveUa, hkrati po udobna. Kuhinja ima poleg navadnega Štedilnika še Štedilnik na" butan plin, ki ima to prednost , da je kurjava s tem plinom veliko cenejša od drv, kurjenje samo pa prak-tičncjSe. Vsi prostori so opremljeni z iepi-nti planinskimi slikami, delt znanega planinskega fortoamsrterjH tov. Copa Jakca. S pridobitvi/jo novih prostorov Je Dom znatno zvišal svojo kapaciteto — saj sedaj lahko prenočuje v Domu hkrati 130 planincev. v skrajnem primeru pa tudi več.
Otvoritveno slovesnost je pričel društveni predsednik tov. Stajdohar Tone, k: Jc pozdravil vse zbrane planince in zastopnike oblasti, med njimi podpredsed-nka Izvršnega sveta LR S tov. dr. Marjana Breolja, predsednika rzs tov. Fedorja Kopija. zastopnika OLO Radovljica in vse ostale zastopnike planinskih društev. Finančno poročilo o gradnji Je podal društveni podpredsednik tov. Ivo Marsel. I/, tega sledi, da so izdatki v zvezi z obnovo Doma dosegli B milijonov dinarjev. Je to sicer velika vsota, ki pa se bo vsekakor dobro obrestovala. Po pozdravnih nagovorih in izrečenih čestitkah so društveni delegati izročili razna darila. PD Ljub-ijar.a-raatlca pa je v znak hvaležnosti za njegove zasluge pri obnovi tega Doma podarilo gospodHrju tov. Kersniku lično plaketo, predstavljajočo Triglavski dom na Kredarici. Za veselo razpoloženje je skrbel kvartet »Fantje na vasi«.
Vsa zbrana množica planincev se je nato podala na stezo nedaleč od Doma, kjer je društvo odkrilo spominsko ploščo Mihi Bizjaku, ki se Je ponesrečil pred sedmimi leti.
Dne 5. IX. t. 1. je PD Velenje otvorilo kočo na 1'aškem Kozja k u (1C63 m). Otvoritev Je btta ena od uvodnih slovesnosti tedna Štajerska v borbi., kajti prav po teh vrhovih je imela XIV. divizija najhujše horbe.
otvoritve so se udeležili poleg društvenih funkcionarjev še podpredsednik okrajnega ljudskega odbora, republiški poslanec tov. Tumšek, zastopnika PZS ter zastopniki sosednjih PD ln Partizana.
H gradnji tega doma so pristopili že v letu 1953 ln investirali preko 3 milijone dinarjev. Koča ima v pritličju gostinsko sobo za 50 oseb, kuhinjo in ostale priti-kline, v zgornjih prostorih pa bo 20 postelj hi na skupnih ležiščih prostor za 40 oseb. T.e/.išča pa zazdaj še niso urejena, ker društvu primanjkujejo finančna sredstva. Iz Pake drži proti koči dobro markirana pot, po kateri se Je v času NOB prebijala XIV diviziji
Z dograditvijo te postojanke Je PT> Ve1enjc ukinilo planinsko zavetišče, ki ga je doslej oskrbovalo v neposredni bližini te novozgrajene koče.
petdesetletni jubilej TD Ajdovščina. Dne 12. sept. 1954 so praznovali p.aninci iz Ajdovščine in okolice redek jubilej. Slovesno so namivfi proslavili 50-letnico ustanovitve planinskega družtva v tem mestu. Ta večer se je zbrala večina članov tega društva v slavnostno okrašeni kir.odvorani k slovesnemu zborovanju, na katero so prišli tudi zastopniki ljudske oblasti, organizacij in podjetij ter zastopniki PZS ter PD Nova Gorica in Vipava. Zborovanje je vodil najstarejši društveni član tov. Brajnik Rudolf, ki Je .podal tudi ob Širno in podrobno poročilo o nastanku in delovanju tega društva od njegove ustanovitve, t. J. 12 septembra 1903 dalje.
Predvsem je navedel zgodovinske Dodatke o organizaciji slovenskega planinstva sploh, t. j. od ustanovitve Slovenskega planinskega društva v Ljubljani leta 18S3 in nato v naslednjih letih njegovih podružnic širom po slovenski zemlji, med katerimi je bila ena prvih, na primorskem pa sploh prva .Ajdovsko-Vipnvska podružnica SPD v Ajdovščini« ustanovljena leta 1903. Kakor je dala glavni povod za ustanovitev SPD poleg ljubezni do planin in gorohodstva njegovih ustanoviteljev, njihova želja in odločnosl, postaviti močno obrambo proti prodiranju tujcev na naše narodno ozemlje, takti so tudi ajdovski rodoljubi in ljubitelji planin pod vodstvom letos umrlega učitelja, planinca in lovca Edmunda čibeja ustanovili podružnico SPD, da Iii zajezili prodiranje tujca v planinske predele Trnovskega gozda. Z delovanjem mlade podimžnice, ki je bila že takoj v začetku in vsa leta tja do Izbruha prve svetovne vojne zelo delavna. je bilo ob vedno bolj naraščajoči narodni zavesti ljudstva, to potujčevanje kmalu popolnoma zajezeno. Le eden glavnih njihovih ciljev, namreč postavitev koče na Cavnu, lega ponosnega m prevladujočega vrha predalpskega predgorja ni bil dosežen.
Prva svetovna vojna in čctrtstoiel.na italijanska okupacija je sicer njihovo organizirano planinsko delo zatrla, toda duh planinstva tiull za časa okupacije ni zamrl. Zato ni nič čudno, da je bila po osvoboditvi in še pred priključitvijo Primorske k Jugoslaviji že meseca avgusta 1945 zopet Ajdovščina od nekdanjih po-
618
družnic SPD na Primorskem prva, ki je obnovila svojo delovanje v slavnem ob sodelovanju mladine iz delavskih vrst, poleg nekaterih nekdanjih starejših članov. v naslednjih letih je društvo obnovilo vse nekdanje planinske naprave. Obudilo pa je tudi naert po postavitvi planinske postojanke r.a Cavnu in ga začasno rešilo na 1,1 naön, da je ob podpor Gozdne uprave, ki je odstopila v logarjev! hiši «no sobo, v tej uredilo sk umno planinsko zavetišče, ki ga je imenovalo po rojaku Anlcr.u Bavčerju, ki je med NOB d£l svoje življenje. V naslednjih nekaj li-tih je društvo postavilo pod Golaki ^Iztokovo kočo«, pri izviru Hublja pa malo izletniško kočo Za 50-letnl jubilej i)a si Je društvo postavilo nalogo, nadomestiti zavetišče na Cavnu z novo kočo, ki bi Izpolnila stare sanje primorskih planincev. Celimi jim trenutno finančno stanje to onemogoča In je gracir.jo koče za nekaj časa odložilo, od svoje namere ne bodo odstopili ter k pripravljalnimi deli nadaljevali do uresničenja.
Sledil je kratek kulturni pi-ogram s fodeiovanjem pevskega zbora »Lipa«, ki je 'apel neka: lepih planinskih pesmi in nekaj recitacij, ki so Jih podal: društveni člani tov. Kalinova In tov. Rajner. Društvu je nato čestital zastopnik PZS tov. Prosenc Zivojin in mu i/. očil diplomo, nato pa > čestital tudi tov. Brajniku Rudolfu in mu izročil srebrni častni znak, s katerim ga Je odlikovala Planinska zveza Slovenije za njegovo dolgoletno uspešno planinsko delo. čestitkam so se nato nri-družili tudi zastopnik PD Nova Gorica tov. Hvnln in dingt. Nato je s.edilo privajanje planinskih filmov. Z ogledom društvenih originalnih zapisnikov ml leta 1903 dalje te: starih smučk norveškega izvora, ki jih je uporabljal že leta 188S sedaj pokojni Edmund CibeJ — kar vse je bilo razstavljeno v dvoran: Jc bil ta lepi planinski praznik zaključen.
Planinski teden PI) Mengeš. Društvo ga je i/.vedlo od 22. do 2S. VII. t. 1. predvsem z množičnimi izleti. Ena skupina planincev se Je podala s kamionom na Smarjetno goro, kolesarji pa so se odpeljali v Kamniško Bistrico, druga skupina Je odšla na Kamniško sedlo, tretja pa na Kisovec. Mladinci so jmdal' na Krvavec. Ta skup na Je štela 19 mladincev in tt! pionirje, stare od 4 do 5 let. ki so se pri hoji nad vse pričakovanje odlično izkazali. Zlasti ;e v tem pogledu pohvaliti Pionirja brata Kompare. ki sta hodila bolje kot vsi ostali. V okviru planinskega tedna so izvedli tudi skioptično predsva-nje o naših gorah, ki Jim ga Je omogočila TZS ter predvajanje planinskih filmov. f>be prireditvi Je vsakokrat posetilo najmanj 200 planincev.
DruStvo je sklenilo uvrstiti planinski teden med svoje vsakoletne redne prireditve.
Kov planinski dom pod Veliko Kopo na Pungartu (1377 m) so slovesno o tvorili dne 4. VII. t. 1 Dom je otvorii predsednik PD Slovenj Gradec tov. Miloš Grmov-ScJc, ki je v svojerr. govorj tudi očrtal burno zgodovino te postojanke.
Prvič so slovenjgražki planinci zgradili dom na tem mestu leta 1937. Ker je bil dom leta 1942 med narodnoosvobodilno vojno požgan, so po vojni takoj pristopili k njegovi obnovi. Dne 1. VT 1947 bi se imela ve::*,i otvoritev te postojanke, do
Dom pod Veliko Kopo na Pung3rtu (1377 m)
tega pa ni prišlo, ker je bil dom tri dni prej zopet požgali. SlovenjgraSki planinci pa tudi tokrat niso klonili, zgradil: so hov, večji in udobnejši planinski dom, k: ima v sobah in na dveh skupnih ležiščih okrog 7(1 ležišč. K dograditvi tega impo-zantnega pianiskega doma, ki stoji na važnem prehodu Iz Mlslinjske v Dravsko dolino in tvori nujen člen v mreži planinskih postojank na tem delu Pohorja, je mnogo pripomogel njihov okrajni ljudski odbor deloma pa tudi PZS to številni delovni kolektivi. Precej Imančnih sredstev je zbralo tudi PD Slovenj Gradec samo z razpisom notranjega posojila med svojimi člani.
Marljivim slovenjg:af.k;m planincem s tov Oermovškom Milošem na čelu. ki kljub dvakratni težki nesreči niso obupali, temveč še v tretje zgradili nov planinski dom, gre za njihovo požrtvovalno delo vse priznanje.
Prizidek k Planinskemu domu v Logarski dolini. Ze takoj ob dograditvi Planinskega doma v Logarski dolini, ki ga je zgradilo PD Celje lansko leto, ;'e bilo gotovo, da Je Dom premajhen, zdasti pa je bila premajhna jedilnica. Brez finančnih sredstev, vendar pa s trdno voljo, se je društvo lotilo tudi tega dela in takoj 7,ačelo t zidavo prizidka — jedilnice. Dogradilo je veliko, moderno in sodobno jedilnico, nad njo pa uredila Se vrsto spalnic. 7.1, priz.idck so Izdali nad S milijonov dinarjev, potrebovali pa bodo Se najmanj en in pol milijona dinarjev za parket v jedilnici m ureditev novih spri me. Z dograditvijo nove Jedilnice je pd Celje znatno zvišalo kapaciteto Duma, hkTali pa ga moderniziralo tako. da se po svoji eleganc lahko meri z vsetni tovrstnimi planinskimi hoteli doma in v inozemstvu, pd Celje zasluži za svoje delo vsekakor vse pr-znanje in iskrene čestitke.
PD Kum Trbovlje je izvedlo planinski praznik dne i. VIII t. 1. na Kumu (1219 m). Ob številni udeležbi planincev so na predvečer ob zvokih kmečkega tria taborili ob tabornem ognju, naslednjega dne pa odkrili spominsko ploščo padlim planincev v KOV. Sodelovali so pevci in godba, nagovor ob odkritju plošče pa je imel tov. Borslner Slavko. Po proslavi se je razvilo živahno planinsko rajanje. V dvorani Svobode so predvajali tudi planinske filme.
PD v Cerknici je dne 8. VILI. t. 1. priredilo planinsko zabavo pred Kulturnim domom v Cerknici, povezano s kratkim izleti na bližnje izletniške točke Prireditev Je v moralnem kot v finančnem jiogledu dobro uspe'«.	L. n.
619
pn Maribor je odprlo postojanko tudi na. Kozjaku PD Maribor jc sin umi kol iz.rerloo delavno, vztrajno in uspešno društvo. v izrecno kratkem Sašu jc s svojim delom in s svojo pobudo obnovilo planinstvo na prelepem Pohorju s tem. da je obncvilo bi zgradi-lu vrsto planinskih do-jitov, med njimi najlepšega, ponos jugoslovanskega planinstva, Ribniško kočo. S cdogorje severno od Drave. Kobansko s Kozjakom pa je do z.i»dnjega časa ostalo brez planinske postojanke. V nedelo
10.	oktobra 1951 pa je stopil tudi Kozjak ponovno v zgodovino slovenskega planinstva.
pil Manibor Je namreč na ta dan po-\ vabilo slovenske plan:nee n« otvoritev Koče na Zavcerjevem vrhu, ki jo je zgradilo v kratkih treh mesecih To Izpričuje, df »fanatiki« Ribniške koče še vedno k: epko delajo z istim zanosom za razvoj slovenskega planinstva. Prostor za kočo jc teliral navdušen obiskovalec Kozjaka tov. voglar. posestnik pjwcele pa /.a svoje zenrlj.šče nd terjal nobene odškodnine, pri gradnji koče so pokazali veliko razumevanje |«>se5tniki Kike. Grace m Slker, denarna sredstva pa jc društvo dobijo od obeh okrajev, delovnih kolektivov, zadrug in poedincev. pomafia.a je tudi H.A. ki jc dala društvu za prevoz gradbenih sredstev motorno prevozno sredstvo, kl sc ne ustraši st rm h kovaških kolovozov, v nedeljo 10. okt. vreme sicer nI bilo »godno za izletnike, tudu kljub mrčavemu jesenskemu dnevu, v katerem je dišalo po snegu, se je na prelepi razgledni točki zbralo nekaj sto ljudi od blizu in dalei. Ob
11.	uri te zbranim planincem .spregovoril predsednik pn Maribor ing. Friderik Degen. Povedal Je, kako jc do gro«lnjc koče prišlo, kdo ...n največ zaslug pri tem delu in čemu naj služI.
Potem so abor pozdravili še zastopnik lovcev tov. Cvirn, predsednik občine, sekretar PZS tov. Felih m drugi zastopniki. K otvoritvi so med dru.»:mi prispeli tudi zastopniki okr.tjev lov. Bole iz Maribora, tov. Jerman in Gradišnik iz Celja, guverner Narodne banke tov. Dolinšek, Tried starejšimi planinci pa je zbor lahko pozdravil zaslužnega mariborskega planinca d Senjorja in tov. Pajtlerja. ki je član s.over.ske planinske organizacije vse od 1. 1803.
Po oficialni otvoritvi se je kljub čemernemu vremenu razvila prosta zabava na solidnem, plesišču pred kočo. Posebrm lep odziV je otvoritev koče našla pri domačinih. ki so planinsko kofo pozdravili kot mejn k v zgodovini Kozjaka. kot živ spomenik narodne zavesti in ljubezni do rodne zemlje Bil je to pomemben dan. nov praznik PD Maribor, ki mu k uspehu v Imenu vseh slovenskih planincev iskreno čestitamo.	T. O.
Dne 17. in 1S. VTT. t. 1. je PD POljčane V priredilo na llcču planinski tnbur, ki je kar zadovoljivo uspel.
TTT. medrepubliški zlet planincev. Dne 25. VII. t- 1. Je bil v Fužinah v Gorskem Kotarju ni. medrepubliški zlet planincev, povezan z 80-lctnieo hrvaškega Ln hkrati jugoslovanskega planinstva, z leta sc je udeležilo okroH 2.VX) planincev iz vseh republik. Poleg predsednika PSJ tov. Radota lCušiča ln ostalih članov PS.T so se zleta udeležili tudi vsi predsedniki oziroma zastopniki republiških pianlmk'h zvez, med
gosti pa Je bilo opaziti tudi org, sekretarja CK Zveze komunistov Hrvatske tov. Zvonka Brktča. generala Kosto Nač» pod-prerisednilka Sabora Hrvatske tov. Karla Mrazoviia ln druge vidne Javne delavce kakor tov. Zlalana Sremcn, tvieo oretiča, M: ko Spiijaka ln Milutina Baltiča. Nadalje sta btla tu predsednik planinske organizacije Zapadne Nemčije "g. dr. Heizer in zastopnik grške planinske organizacije g Filos Janekos. Pismene čestitke so poslali predsednik Sabora Hrvatske in častni predsednik PSH tov. dr. Vladimir Bakarič. UIAA, planinski organizaciji v Avstriji ter Svlci. otvoritveni govor je imel predsednik PSH tov. Vjočcslav Hdjevac, nakar so jubilantu čestitali še predsednik PSJ tov. nade Kušii, zastopniki republiških planinskih zvez in drugi. Poleg čestitk je PSH prejel tudi vdč dragocenih durii, on sam pa je PSJ poklonil lep album.
Olicialnemu delu proslave jc sledila regata na Bajcr jezeru 4n vaterpolo, izredno lepo sončno vreme pa je omogočilo udeležencem tudi izvedbo vrste izletov kakor na Medvedjak. mtoraj, na Spilja-Vrelo v vratih in na Viševico, obisk jame I.ipr hi ostalih jam, kakor tudi oglfid hidrocenlrale, jezera T .(.-kvarka in gradbenih del na Lokvah. Zvečer so kurili taborni ogenj. Zlet jc bil zaključen dne 27 vn i. 1. na Platku s proslavo Dneva vstaje.
v založbi »Minerva« neosrad, Tcrazi-
je 13, je izšla v srbohrvaškem jeziku knjiga ~7,maga nad Evereitonv. delo Johna Uunta. vodje angleške ekspedicije, ki je v letu 1R5S zavojevala najvišji vrh Himalaje. Knjiga vsebuje 49 fotografij na umetniškem papirju in 30 originalnih risb med tekstom. Je tehnično odlično opremljena, z barvnim ovitkom in tiskana na specialnem papirju. Cena v pulplatno vezani knjlp.i je din 540.—.
Knjiga Zmaga nad Everestam« je po svoj i v.sebini, literarni in dokumentarni vrednosti ter značaju delo, ki lio gotovo zanimala najširše kroge eita'.eljev.
Zvezni odhor za kongres planlnccv Jugoslavije je zasedal dne 29. TX 1. 1. v prostorih PSJ v Reogradu in sprejel vrsto sklHpov, ki naj omogočijo da bo kongres naj slovesne J5a manifestacija planinstva v tem Jubilejnem letu. Na kongresu bodo podani razni referati kakor politični in Strokovni, b alpinizmu in GRS. o čuvanju prirodnih redkosti naših planin, o izgradnji planinskih domov ter skioptično predavanje o vzoonu na Men' B anc. V okviru kongresa bo ludi razstava planinske fotografije ln umetniških slik ter planinski muz.nj, predvajani pa bodo tudi planinski filmi, zagrebška planinska društva bodo cb kongresu organizirata za goste krajše iziete. Ce bodo republiške planinske zveze pravučas-no poslale gradivo, bo za kongres izšel tudi zbornik, 'ki bo vseboval h Is torta t vsake poedinc planinske zveze. ti«ka« na njenem jeziku. PSJ bo odlikoval z zlatim In srebrnim častnim znz'icm one planinske delavce, ki Jih bodo republiške planinske izwz.e predlagale v odlikovanje, zn udeležence kongresa pa bo PSJ Izdal še posebne kongresne znake, sklenili so, da naj bi se kongresa udeležili vsi funkcionarji republiških plar. nskih zvez, medtem ko naj bi društva, ki imajo do 500 članov, p».-»!«!« |io enega, društva s 500 do
620
1COO č.ani po dva in ostala društva z več kot looo člani P£ tri delegate. Delegati bodo gosti PS.T. Društva naj Iii delegate za kongres izbrala na članskih sestankih ill poslala res najzaslužnejše in najaktivnejše planinske delavce. Na kongres bodo poleg vidnih predstavnikov javnega in političnega življenja povabili tud vse mo-zemske planinske organizacije, članice UiAA, kakor tudi funkcionarje te Asociacije.
Kongres se bo vršil dne 28 to M novembra t 1. v Zagrebu.
Letna skupščini planinske zveze Hrvatske. Zasedala jc dne 27. in 28 avg, t. 1. na Platku, vodil Jo je tov. Djuro Rački, liuik-clonar PD Prirodii ob navzočnosti 9 članov upravnega oübora PSH in «0 društvenih de'egaUrv, Skupščina je imela zelo slovesen značaj, saj PSH v novembru praznuje 80-letnl jubilej obstoja.
Podana sla bila dva referata, tajniški, ki le zajel dveletno delo zveze na organizacijskem, propagandnem, založniškem, markacijskem, alpinističnem, gorsko reševalnem, jajinar.-ikem, mladinskem :«i gradbenem sektorju, ter o finančno materialnem poslovanju zveze, ki ga Je podal načelnik gospodarske komisije.
iz tajniškega poročila posnemamo, da je hrvaško .planinsko društvo nastalo pred 80 leti kot sad znanstvenega dela prtioda-sloveev, ki jih jc znanost in neraziskana prlroda ter kraji njihove zemlje privlačevala k znanstvenemu preiskovanju dežele. Društvo Je tedaci štelo komaj kakih 300 članov, v glavnem učenjake ln znanstvene raziskovalce. Vzvišena ideja — temeljito spoznavanje domovine ln ljubezen <lo nje — ki je že tedaj prevevala organizatorje planinstva kot tov. Budo Budi-savfjeviča, Josipa Torbarja, ilr. Josipa Sloserja, dr. Djura Pllarja, Hirca uragu-t na in druge, pa Je po malem zbrala okrog sebe vse večje število članov tako. da je že prerl I. svetovno vojno štelo že nekaj tisoč članov. Narodna zavest ;n odpor proli potujčevanju sta ipovzdroöila, da so planinci vodili borbe z Madžari.
Kakor Je planinsko društvo spočetka imelo v svoji sredi po največ učenjake, zatem pa tudi že ostalo inteligenco, so se po letu 1925 pojavili v društvu novi ljudje, delavci in napredna inteligenca, ki so borbo za naciumilno ravnopravnost razširili ln povezali z borbo za socialno enakost :r. borbo proti ckaploataciji Nosilec te ideje v hrvaškem planinstvu je bilo društvo »Prijatelj prii-ode«, kl jc v planinskem pokretu odigra.o odlično svojo -vlogo ln zelo mnogo tudi doprineslo k pripravam za NOB. Poleg ostalega je to društvu tudi vodilo ostro borbo z reakcionarnimi elementi v drugih planinskih društvih.
Leta 1951 jc PSH imel 60 društev, v letu 1902 pa že 72 društev k 17500 člani. Konce leta 1953 je biio že 83 društev z 19SS8 člar.i. Ob skupščini je število društev skočilo že na 85. Po številu ln množičnosti je PSH tretja največja organizacija v NRH Od 312 društev, registriranih pri PSJ. odpade na Hrvatsko B5 društev, ixl skupnega števila planincev, ki J h Je v Jugoslaviji okrog 107 uoo, pa jih odpade na PSH z 19300 člani ena petna vseh članov, po socialnem sestavu ima 17". delavcev, 3'/» delavske mladine, 31'/» nameščencev, 30 V. študentov ln dijakov, 2 "o
kmetov in 17V» ostalih. Moških članov «*.»•/•, ženskih 37.2';.. Od lega planincev do 14 leta starosti 10,6 Vi. ali 2068 kar pomeni dvig za 2Vi od preteklega leta, od 14 leta do 24. leta 16,9','i all 3280, kar pomeni rahel padec napram iirejšnji-mu letu, ln od 24. leta dalje 72,5"« ali 13 95« t. j. 5 Vi dvig na.pri.in letu 1952. Medtem ko Jc starostna struktura članstva ugodna, ne zadovoljuje struktura po socialncm sestavu: v organizaciji je zastopan premajhen odstotek delavcev in delavske mladine.
Ss vez Je b.l v stalnem kontaktu z društvi in na njihove občne zliore redno pošiljal delegate, v Zagrebu in na Keki je formiral mestni odbor, ugotovil pa Je, da se ni obne3el kot stalni organ. Namesto tega je predlagal formiranje posvetovalnega telesa v enih mestih, kjer Je več društev. To telo naj Irl tvorili predsedniki in tajniki teh društev, sestajali bi se po potrebi in na iniciativo poedinih pd ali enkrat mesečno. S sklepom plenoma PSH na Slemenu dne 8 n. 1953 le bil v Zagrebu formiran ludi Svet planincev, ki ga sestavljajo zagrebška PD. svet je imel več sestankov, na katerem so razpravljali o organizaciji izleta na Plitvička jezera in o proslavi B0-letnice hrvaškega planinstva, Svet pa Je tudi potrdil kooptacijo nekaterih članov upravnega odbora PSH. Na poslednjem sestanku so razpravljali tudi o odnos i PD Zagreb napram psh. ki pu mišljenju zveze ni bil pravilen. pd Zagreb se je namreč srimolastno in brez pristanka psh proglasilo za PD Zagreb-matieo in tudi dalo v premet Jubilejne znake pod tem nazvom, končno pa pr> Zagreb tudi nI dovoljevalo psh finančnih revizij. Po mnenju psh pn Zagreb ni bilo upravičeno do tega naziva. Ime »matica je imelo nekdaj HPD v Zagrebu To društvo ;e pod tem imenom delovalo tudi med okupacijo in so bili l idi nekateri člani tega društva sodno kaznovani zaradi sodelovanja z okupatorjem. Ce se upošteva, da Je bilo nekoč v Zagrebu storjenih nek3j podobnih poizkusov preimenovanja imen, ki so na oko sicer povsem nedolžna, v stvari pa je šlo le za zbiranje malomeščanskih elementov, naravno PSH na tako preimenovanje ne bi mogel pristati, tembolj, ko je to javna napadlo tudi dnevno časopisje. Pravilnost domneve psh potrjuje oko.nosi, da so se po preimenovanju PD Zagreb v matico včlanili v to društvo stari planinci, ki so bili doslej popolnoma neaktivni Razen tega pa so se temu protivila lud: vsa ostala zagrebška plfm'nska društva, ker bi to pomenilo, da so ta društva %• nekakem podrejenem položaju nasproti PD Zagreb-matica in da so ta društva izšla iz pd Zagreb-malice, kar pa niti ni točno, o tem se je na skupščini živahno debatiralo in končno sklenilo, da pd Zagreb ukine naziv »matiea«. Nadalje Je bilo sklenjeno, da mora društvo vso še obstoječo zalogo jubilejn h značk uničiti, sklep skupšč ne psh pa sporočiti svojemu članstvu na svojem izrednem občnem zboru, ki naj ga rklieejo čimprej.
V pretekli dveletni poslovni dobi je PSII izvedel skupno 77 predavanj, povečini v Zagrebu, nekaj pa tudi izven nJega. Za projiciranje tonfilmov na ozkem tra'-cu je nabavil lastno kinoaparaturo, za katero je izdalo din 3.10 000. . Delaven je tudi fotoodsek, ki si je ustvaril že fototeko,
621
med drugim pa izdelal I udi reprezentančne albume. Dalje je izdelal dve kolekciji diapozitivov /a predavanja, predvsem o jamarstvu, storili pa so tudi že prve korake za razvijanje ln kopiranje color filmov. Največja propagandna akcija PSH je bila pač organizacija zleta na Plitvieah 27. VIT. 1953. ki je uspel nadvse zadovoljivo. Udeležilo se ga je nad 2000 planincev. Predavanje g. Herzog.i v letu 1852 o osvajanju Ar.apurne in s. Wylleja v letu 1953 o vzponu na Mount Everest je poslušalo nad 3600 planincev.
Njihova revija Naše planine« je Imela leta 1953 naklirdo 150(1 izvodov v obsegu 368 strani, v letu 1954 so dvignili naklado na 2000 izvodov ill pred videvajo, d« bo letnik obsegal 571! strani. Konec leta 1953 je revija Imela 1050 stalnih naročnikov. I.e'os so plasirali nadaljnjih Cuo izvodov revije po raznih bibliotekah ln šolah, Revijo zumenjiijejo k šestimi državami. Pri izdaji revija se borijo z velikimi težavami. Da h zvAäali Število naročnikov, so predlagali. da bi na vsako društvo poslali toliki) i/.vodov revije, kolikor ima društveni odbor članov. Kljub sklepu plenuma v lotu 1153, da mora l>iti vsuk ilpuštvenl funkcionar hkrati naročnik revije, se ,1e na revijo naročilo le zelo majhno števi.o odbornikov. Kačunaio. da bi na la naiin pridobili najmanj 606 novih naročnikov, v nasprotnem primeru bodo morali znižati naklado in obseg revije.
A'.pin ist* so eta lass izvedli v Julijskih Alpah tečaj, katerega se je udeležilo 37 tečajnikov, na Severnem Velebitu pa tečaj za vodiče, ki ga je obiskalo 18 tečajnikov. Udeležil so se tudi tečaja za organiziranje zimskih tur, ki ga je priredila Mednarodna unija v 8viol. Mlad;tiska kom sija je organizirala v Zagrebu planinsko šolo«, ki jo je obiskovalo 140 .srednješolcev. Sola je traiala en mesec ln Je bil njen namen seznaniti udeležence z vsemi osnovami planinstva. V psii deluje 9 alp. odsekov, od katerih je šest v Zagrebu in po eden na Reki, Jastrebarskem in v varaždinu. Skupno štejejo vsi odseki 35 alpinistov in 47 pripravnikov. Vzpone so vršili doma in v inozemstvu, predvsem na Mor.,t Dlancu ln Grossglocknerju. Gorska reševalna služba jc razdeljena na 6 ekip, kl uspešno vrše svoje naloge.
Aktivnih jamarjev imajo hrvaška planinska društva okrog 40. Preiskali so že okoli 135 Jam. V PSH je registriranih fi jamarskih odsekov. Po planu bi moralo 53 PD na svojem področju markirati določena pota. vendar je pa svojo nalogo Izvršilo le 20 društev.
Po zaključku plenuma od 8 II. 1953 je bil pri PSH formiran mladinski odsek. Največ pozornosti so posvetili delavski ln srednješolski mladini, pod vodstvom starejših so mladinci izvedli vrsto dobro uspelih aikclj. Društva so meta vidne uspehe z mladino povsod tam, kjer so se znala oovezati z vodstvi Sol. Mladinska komisija pri PSH pa je s svoje strani doprinesla svoj delež s planinskimi predavanji in predvajanjem planinskih filmov ne samo v industrijskih in srednjih šolah, temveč tudi »a učiteljiščih, da je na ta način tudi med bodočimi učitelj! vcepila planinsko idejo. Prav lakn pa sodeluje s Počitniško zvezo, taborniki ln pionirji.
Za gradnjo domov je savez prejc-l od Izvršnega sveta dotacijo din 8000 000,—, ki
jih je razdelil na 14 gradenj, Svet za prosveto in kulturo pa mu je /a pokritje primanjkljaja proračuna dodelil din 2 700000.—. Dohodki PSH so znašali v letu 1953 din 1 642 1311.—, od tega samo na članarini predvidoma din 471 999.—, Ta številka pa se bo verjetno precej znižala, ker več društev še ni vrnilo in obračunalo članskih znamklc.
Po daljši in živahni diskusiji je skupščina sprejela piavilnik PSH, f: 11 a i u ■ r i in disciplinski pravilnik ter vrsto sklepov v pogledu vsestranskega razmaha na vseli sektorjih dela. poleg plenuma pa je Izvolila tudi 15rlanski upravni odbor s tov. veco Holjevcem na čelu, tričlanski nadzorni odbor in 5 delegatov -za skupščino p3j.
V imenu PSJ jc pozdravil skupščino / daljšim nagovorom predsednik tov. Rade
IZ SEJNIH ZAPISNIKOV UO PZS
V vrstah si nitka! JUI šjnir t n ('ga društva Železničar v Mariboru se je pojavila težnja po usUwioviivi lastnega planinskega društva, oziroma planinske skupine v njihovem društvu. pzs jim je sporočila, dn lahko osnuje samostojno PD, če bo izpolnilo vse predpisane ixigoje, eü pa planinsko skupino v okviru pd Maribor.
pd Mojstrana je predlagala, da bi v počastitev 30-letn:ce smrt: dr. Klemenla 1 j Juga preuredili kapeheo v Vratih v 'Hram žrtev Triglava«. Njihova zamisel je ta, da bi v notranjosti kapel cc na steno naslikali severno triglavsko steno, na mestih, kjer so se poediriei sinri.no ponesrečili, pa b; namestili male ploščice z imer.cn in datumom nesreče. V tem Hramu /rtev Triglava bi namestili tudi album s slikami vseh ponesi ečenet-v. Temu primemo bi preuredili tudi okolico kapelice, do tega predloga j ill je privedla želja, da žc v steni odkrite spominske plošče, ki Jih je načel ^ob času, odstranijo in jih nado-meste s tem v Hramu žrtev, na ta način pa tudi zavro množico plošč ob vznožju stene n v njej, saj marsikdaj jemljejo tako potreben pogum ln koncentracijo planincem.
PZS se v načelu ne strinja s tem predlogom, vendar pa sodi, da jc možna boljša rešitev, morebiti Aljažev planinski muzej.
PD Mojstrana je tudi izrazilo željo po odkupu vseh grobov triglavskih žrtev na pokopališču v Mojstrani. Ker so nekateri grobovi stari Žc nad 30 let, jih hoče občina prekopati. Društvo želi, da bi vse te grobove obdržalo ln Še nadalje za nje skrbelo.
Dne 5. VII. t. 1. jc propagandna komisij ;i PZS izvedla tiskovno konferenco a poročevalci dnevnega časopisja, Tanjuga in Radia za popularizacijo naših gora. To je bilo potrebno in v interesu vseh društev tik pred otvoritvijo glavne letne sezone.
PZS je razpravljala tudi o izdaji vodnika po Sloveniji, ki je za vsako alpsko državo nujno potreben. Skušala ga bo založiti v zvezi s TZS ali samos'ojnn po posameznih podrraSJih. Z organizacijo naj se prične že letos in hkrati za gotove primerna denarna sredstva v proračunu za leto 1955.
Na zadnji seji komisije za planinska potu so se odločili za polemično kampanjo po časopl3lh. Jamarji namreč hočejo imeti
622
svoje markacije, gozdarji zopet svoje, svoje znake pa je uvedel tudi železniški sindikat v Mariboru. Komisija je mnenja, da morajo bit: pota enotno označena, ne glede na t«, kdo jih oskrbuje, prepričani so. da imajo pravico zahtevati zaščito znaka. Ce potrebuje kstlo šc posebne markacije za poedine odcepe, bi bil za to potreben poseben dogovor. Po polemiki, za katero imajo precej moralne osnove, bi predlagali Drž. sekretariatu za notranje zadeve, rta izda uredbo o zaščiti planinskih naprav.
V zvezi z uvedbo malega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo bo sflcušala PZS pukreniU korake na nero-dajnem mestu l.ud. za sprostitev togih obmejnih predpisov, ki zadevajo planince.
Gospodarska komisija PZS ima v načrtu nov osnutek proračuna PD. ker sedanja oblika ni več sodobna in ne ustreza današnjim zahtevam.
PZS je odklonila prevzem joma na Polževem, ki .11 ga jc hote! iz.ročiti v trajno uporabo OLO Ljubljana-okoliea, ker ta dom absolutno nima pflanlnskeßa značaja in je dolžnost PZS. da vzdržuje resnično planinske postojanke. Zelja PZS je. da dokončno že prekine z upravljanjem izrazito nižinskih in neplandnskih postojank ter podobnih hotelov, še prav posebno na v primerih, če upravljanje takih objektov ne bi prineslo nobenega dobička, ki bi ji sicer omogočil sanacijo številnih pasivnih višinskih planinskih postojank.
PSJ sporoča, da Je proslava 89-Ietriee jugoslovanskega planinstva, ki bi se morala vršiti dne 27. X. t. 1 v Zagrebu, preložena na 2«. XI. i. 1.
Skuj>ščir.a PS.T se vrši dne 18. in 19 decembra t. I. v Beogradu.
PD Novo mesto pretHaga zgraditev planinskega doma na Malčevem krču na Gorjancih. Gradil naj l>i se s pomočjo hrvaških planincev m ULO Novo mesto. S tem naj bi bila izpolnjena večletna želja novomeških to hrvaških planincev.
Kongres CAI sc je vršil od 4. do 10. IX. t. I. in je bila nanj povabljena tutL PZS.
Planinsko društvo nameravajo ustanoviti v Gorenji vasi pri Skofji I.oki. Novoustanovljeno društvo bi prevzelo v svojo upravo kočo na Blegašu. ki jc last Kmetijski' zadruge v Hotavljah.
Gospodarska komisija ugotavlja, da večini društev ni znano, katere inozemske planinske organizacije imajo pravico do članek h ugodnosti v naših postojankah, čeravno jim je bilo to 2e ponovno sporočeno. Zato t»> poskrbela, da bodo vsa društva :n njihov; oskrbniki o tem poučeni še pred pr eetkom prihodnje letne sezone.
Vse ulairnske postojanko t tid i še ne izvajajo sklepa zadnje skupščine PZS. po katerem Imajo člani PD v visokogorskih planinskih postojankah pravico do 10*/« članskega popusta pri hrani in pijani Ugotovljen pa je bil celo primer, da je neko društvo v svoji postojanki dovolilo ta popust le članom svojega društva. Tudi v tem pogledu bodn društva ponovilo prejela striktna navodila, v zvezi s tem se je predlagalo, da se i>o končani sezoni skliče sestanek vseh oskrbnikov koč in gospodarjev, na katerem naj bi se pre-debatirali vsi nedostatki. ki so se pojavili v kočah med soz-uno.
Na predlog propagandne komisije je UO PZS odklonil ponudbo g. Toma Weierja iz Anglije za predavanja o himalajskih ekspedicijah. ker bi bilo to predavanje zvezano s previsokimi stroški. P.ventualno se bo za to odločila šele na spomlad in v dogovoru z ostali republiškimi zvezami.
I.. R.
PLANINSKA FOTOGRAFIJA
Razstava planinske fotografije. Drugo leto v mesecu jutju se pripravlja prva razstava planinske fotografije v Ljubljani. Razstava bo lahko potovala po društvih, če se bodo za to zanimala. — Vsa pojasnila daje Fotoodsek pri PZS, L;ubljana, Likozarjeva ulica.
ALPINISTIČNE NOVICE
Naši alpinisti v francoskih Alpah. Od
30. julija do 17 avgusta letos se je mudila v MontblanškL gorski skupini ekipa H naših najboljših plezalcev Skupno so preplezale s plezalnih smeri. Obširno poročilo s fotografijami bomo priobčili v decembrski številki.
V Dolomit lil sta tud. letos plezala Ciril Debeljak iz Celja in Nadja Fajiligova iz Ljubljane. Preplezala sta nekaj sten v skupini Marmolate, med njimi dva prvenstvena vzpona.
Južna stena Schüsselkarspitze (Wetterstein) smer petcrs-Hariiiger sta v avgustu proplezala ljubljanska plezalca Aleš Kuna,-er in Tone Jeglič. Ta smer sodi med najtežje v Wetter steinu in je ocenjena s VT mestoma celo VI . Peters je bil eden najbolj znanih alpinistov pred vojno in je med drugimi preplezal tudi Grandes Jorasses v Zapadn h Alpah. S tem vzponom -.o naši piezalci skoraj povsem plc-zalsko obdelali slovito južno steno Schüsselkai-spitze.
Raz Kosskupe v Gesäuse sta v avgustu preplezala Ijnbljanfika plezalca Jože Govekar in franc Anžin. omenjeni vzpon so naši alpinisti že večkrat preplezali leta 1950. Tura je ocenjena s V mestoma V i . Svoje čase je bila to razvpita tura, katero so pa danes zasenčili drugi podvigi. Kljub temu pa je tura zr.ar.a ">o svoji trdni skali kot ena najlepših v Vzhodnih Alpah.
12. ponovitev Aschenlirennerjeve smeri v severni sLeni Travnika sta letos Izvedla Milan Sara iz LJubljane in Janez. Krušic iz Jesenic.
Prvu ponovitev Kocevarjeve smeri v Stenarju sta v desetih urah opravila Mitja Kilar i-i Jožica Mam iz Ljubljane. Smer ie bila preplezana avgusta 1950 in sodi po Kilar jevem mnenju med šest najtežjih Miner v Vzhodnih Julijskih AlpHh. Višina stene cca. 500 metrov (višina Stenarievega trikota). Plezalca sta pustila v steni cca. 10 klinov, sedaj je torej v smer' že cca. 30 klinov. Smer sta ponovila 17. sept 1054.
Čopov steber sta letos plezala Jože Govekar in Franc Anžta iz Ljubljane. Pred leti je b i» to zelo obiskana tura.
IZ DRUGIH REPUBLIK
Komisija za alpinizem in GRS pri rz Bili je izvedla od S. do 15. IX. t. 1. na planini Treskavicl začetniški alpinistični
623
tečaj. katerega sta se na njihovo željo udeležila tudi dva slovanska alpinista, ki sta tečaju nudila strokovno pomoč.
Od 15. do 2fi. TX t. I. so nato alpinisti taborili na planini Cvrsnici.
Od l. do 3. avgusta t. 1. se je vršil pri planinskem dcmu Gol err. o Jezero (2218 m) ill. republiäki planinski bdet, posvečen 10 letnici prvega zasedanja ASNOM-a in 8(J-ieW»ici jugoslovanskega pI<in.tnstvB. Izlet je organizirala Planinska zveza Makedonije. Izlet se je pričel dne 1. avgusta s slovesno otvoritvijo, nakar so se vrstili rele-rati o historiälti in razvoju jugoslovanskega planinstva, koreferat o historiatu in razvoju planinstva v Bitolju. predavanje o UK3. predavanja o lavni in flori Pelistra ter Ti.'ii'ip kajakašev Zvečer so kurili taborni ogenj, nastopila pa je tudi igralska sktipLnn.
NiAslednOa dva djieva so se vrnili l/.leti na Pelister am sosednje vrhovi* ter dvodnevni izlet od planinskega doma Golemo ;ezero preko Pelistra, Ljubojna in Braj-čine ter presrpanskega jezera na oteševo. od tu pa preko Galičice n« Ohrid.
PZS je zastopal tov. Prose-nc Zivojin.
Pianinsk i zveza Črne gore je organizirala dne 13. :n 14. julija t. 1. planinski izlet na Durmitorju - Zabljaku. Na predvečer Izleta so na Bobotovem in savinem Kuka izvedli lep ognjemet naslednja dneva pa so se vršili po želji krajši izleti, med drugam tudi na Roliolov Kuk. Strelska zveza Je pri tej priliki priredila repu-bl ?ko strelsko tekmovanje, na izletu pa so sodeloval; tudi pevci Radia Tilograd in godba JLA.
P Mlinsko društvo LJubotcn v Tctovu Je tudi letos izdalo v svrho propagande svojih gora precej obširne lepake, s katerim. vabi plan.nce in dopustnike na obisk svojih planinskih domov ln koč na Popovi Sapki, na Jelaku in Ljubotenu, od koder so možni tudi 'krajši ali daljši izleti na razne vrhove kakor Črni vrh, Titov vrh, L;uboten, na Llvadlčko jezero v višini 2H6<m td. Lepak vsebuje vet- lepih slik. ki .prikazujejo lepote Sar planine, navaja pa do nadrobr.osti lud. cene. ki veljajo v teh planinskih postojankah ter razne popuste.
V počastitev IKA-ietnleo prvega srbskega upera je PD Avala pri Medicinski visoki šol,i v Beogradu dne 11. julija t 1. otvorilo planinski dom ^Carapičev brest« na Aval i.
Pozdravili nagovor je imel društveni predsednik docent dr. p. Kostič hi prof. Aleksa Stariojevif' medtem ko jc prof. 7.. Sečanski podal historiat dogodkov iz Prvega srbskega uytira, povezanih 3 krajem, kjer je bil zgrajen ta dom m prebivalstva okolice Beograda. Nato jc sledilo odkritje spominske plošče in otvoritev Doma ki ra 1e izvršil tov. Djurica Jojkič. predsednik Ljudskega odbora mesta Beograda.
IZ OBČNIH ZBOROV
pu Tržič. Društvo se je v letu 1953 znašlo v veliki finančni ki./: Ne*iograje-n V/ Je bil še Dem pod Storžičem, prav tako Dum na Zelenici, nujnega popravila pa so bili potrebni Dom na Kofcah, koča na Dobrči in bivak pod Slor/.lčein. Ker je PZS že vnaprej sporočila, da z njene strani ni računali na k.ikc subvencije, iz svojih lastnih sredstev pa tudi niso mogli
kriti teb izdatkov, so obnovili le Dom na Kofcah ln kočo na Dobrči. bivak pod Storžičem pa so alpinisti sami popolnoma udarniško obnovili, v Domu pod Storžičem so montirali clriktr čno luč.
Konce leta 1953 je društvo izkazalo din 388 655.50 izgube kar je popolnoma razumljivo če pomislimo, da ;e bilo društvo razen matoikiistnc podpore s strani LO MO Tržič in SZDL Tržič, navezano zgoij na svoja lastna denarna sredstva, na drugi strani pa investiralo v Dom na Kofeab, kočo na Oobrč: in Dom pod Storžičem znatne zneske, vse njihove Številne planinske postojanke razen Doma na Zelenici in nobrče so bile aktivne. Oikii na Zelenici Je izkazal din 12 000,— ln koča na Dobrči din 31 000. izgube. Izguba gre predvsem na račun visokih prevoznih stroškov in nizkega prometa.
Članstvo v društvu je napru-m 1. 1952 v letu 1853 nazadovalo za cca 20 • Propagandni odesk je pokazal precejšnjo dc-iavnofii. Pniobčevai je članke v Tržiškem Vestntku in Planinskem Vestniku ter glcr-ba'. za objave v nidiiu, oskrbel vse postojanke z lepimi slikami, spominskimi obeski in knjigami m gledal, da so bila društvena izložbena okr.a stalno opremljena s planinskimi. slikami n rek vrv.it i. Načelnik odseka tov. prof. Costa pa Je brezplačno :zde.a! za Tlom na Kofcah. pod Storž, i čem, kočo na Dobrči in kočo na Križki gori (ki jo uprav, ja PD Križe) situaeijske. orientacijske zemljevide z obstoječimi poti in potekajočo transvcrzalo čez ves njihov pianinski okoliš. Od 14. dO 21. VI. 1933 so izvedli ob 45-letnici društva lepo zasnovan teden trži&kega planinstva.
Propagandist tov. Costa je že leta 1945 organiziral na gimnaziji posebno gimnazijsko planinsko skupino.'ki Jc štela lansko leto U2 članov, iz te skupine je z lett izšlo žc več dobrih .plan 'K-ev in smučarjev. ki delajo čast skupini, skupina ima stalne tedenske sestanke ki jih vodi tov. Costa, prirejajo pa tudi izlete in taborjenja. Od IB do 24. januarja so Imeli smučarski tečaj na Kofcah, katerega se je udeležilo 27 dijakov in dijakinj Bna.ko skupino je lov. Costa organiziral na Vajeniški šoli, kjer ima 31 članov, pomembno«! te skupine Je p: edvsem v trm. da Imajo ti člani čim večjo oporo v svojih razvojnih letih, ker vemo, da so vajenci prenekaterikrat ravno v tem času prepuščeni samim sebi.
A-lp'nistl&ni odsek ima 19 članov in ft pripravnikov. Na svojih številnih sestankih se je seznanjal z vsemi novostmi v alpinističnem svetu in med letom izvršil v Julijskih in Kamniških Alpah preko 100 plezalnih vzponov. Postala GRS je zvišala stalež reševalcev od prvotnih 4 na 9, ki so vsi dobro nsposooljem za reševanje. Postaja se je tudi v tehničnem pogledu zelo izpopolnila in ima danes vse sodobne reševalne naprave. Reševali so v 12 primerih Postaja irnR tudi lavinskega psa, ki ga ima alpinist ln reševalec tov. Perko Marjan po čigar zaslugi si je oskrbelo lavinske pse tudi še več drugih reševalnih postaj
Na društvenem občnem zboru, ki se je vršil dne 29. 1. 1954 v restavracijskih prostor,h tovarne Runo v Tr/.iču, je dobil na tajnih volitvah za mesto predsednika društva najvišje Ätevilo glasov tov. S.11-berger Nadlslav, ki pa Je izvolitev odklo-
624
nil. Zato so sklesiiQi. da bo vodil društvo tov. Salberger le do prve odborove seje, na ikaleri Wo med seboj Izvollil novega predsednika. V odbor so nadalje Izvolili 12 tovarišev in tri namestnike, tri v nadzorni odbor in nadaljnje tri «Mane v društveno častno razsodišče
pd Bohinj je polagalo obračun svojega dela dne 25. marca l 1. Društvo Jc v minulem letu v svojih prizadevanjih naletelo na precejšnje ovire in ostalo brez vsakih gmotnih sredstev. Društveni do-iloliodki so bili tako minimalni, da so komaj zadoščali za redno vzdrževanje in oskrbo Vodnikove koče na Velem polju in koče pod Bogatinom Največje skrb je bila posvečena skleou zadnje skupščine, ki je naložilo društvu, da zgradi novo kočo na Velem polju Društvo smatra, da Je bilo pri delitvi kreditov v minulem letu nekoliko prikrajšano, ker je dobilo neko društvo za gradnjo kote, kl nima planinskega značaja, primerno dotacijo. PD Bohinj pa pr; tem ni bilo upoštevano. Društvo jc priredilo veselico, katere čisti dobiček pa je znašal le din 12521 Načrt z,i novo kočo je brezplačno izdelal tov. arh. Spinčič. Načrt nove koče predvideva kiet, kuhinjo, vežo, lepo prostorno jedilnico, v nadstropju pa 8 sob po 4 postelje, v podstrešju pa skupno ležišče zh 24 oseb. ločeno za moške in ženske. Koča bi lahko sprejela fifi gostov OLO Radovljica so zaprosili za subvencijo 3 milijone dinarjev. Stara Vodnikova koča na Velem polju le imela 1895 obiskovalcev, kočo pod Bogatinom pa je posetilo 3754 planincev, od tega v zimski sezoni 1413. Koča pod Bogatinom nujno potrebuje novo streho, za kar pa društvo nima denarnih sredstev, potrebno bi tudi bilo povečati jedilnico, za kar znašajo preračunani stroški din 9307«}.—. Pri koči pod Rogatinum sn dokončali električni daljnovod in cisterno. Sporazumno s PD Ljubljana matico in KZ Srednja vas so popravili pot na Komno. katero popravilo je stalo din 38384.—. Sodijo, da bi bil potreben na tej ccsti sezonski cestar Ugotovili so tudi, da bi bila potrebna za obisk njihovih postojank večja propaganda v dnevnem časopisju, brošurah in prospektih. Zaradi spora z zastopnikom PZS na zadnjem občnem zboru Je v društvu zavladalo precejšnje mrtvilo. Nekateri funkcionarji so popolnoma odpovedali. drugI pa se abstinlrall. Udeležba na sejah je bila minimalna, propagandni odsek ni pokazal nlkakc delavnosti. administrativno delo pa se Je opravljalo z veliko zamudo. Mišljenja so, da bi moralo društvo za administracijo najeti honorarno moč. kajti delo je spričo raznih evidenc tako narastlo. tla ga amater enostavno ne zmore več. Društvo šteje 480 članov, od tega 183 delavcev, 52 nameščencev, 84 kmetov, s« dijakov. 1M delovne mladine in 11 ostalih. Na Planinski Vest-nik le naročenih S8 članov. Postaja URS v Stari Fužini jc imela dve reševalni akciji. Markaeijski odsek je obnovil markacije iz fliaeria preko ftlupr v Tose. Ta pot je potrebna temeljite obnove, ker je skoraj neprehodna. Nadzorni odhor ni podal poročila o finančnem poslovanju odbora, ker od tričlanskega nadzornega odbora eden izvolitve ni sprejel, eden se je nahajal v bolnišnici, tretji i. j. tov. Jerai Jože pa ni mogel prevzeti te naloge, da bi sam v imenu nadzornega odbora pregled«! finančno poslovanje. Zato Je v Ime-
nu nadzornega odbora predlagal, da sc društveno finančno poslovanje pregleda kasneje n o tem poroča novoizvoljene mu odboru. Ker pa društvo v pretekli dobi ni pokazalo nikake dejavnosti in so bile zaradi tega iz vseh mogočih strani na splošno pritožbe, je ("'lansivo mnenja, da naj b: se del članstva odcepilo od matičnega društva in v Boh. Bistrici ustanovilo samostojno PD. Občni zbor Je nato razrešil upravni odbor s tem. da bo finančno poslovanje za preteklo leto pregledano kasneje. Ni pa tudi izvolil neve društvene upi ave, ker je bilo navzočih premalo članov iz drugih krajev. Za novi občni zbor je določil II IV 1954 v hotelu Jezero z edinim dnevnim redom poročilo nadzornega odbora In volitve novega odbora.
izredni občni zbor pd Bohinj se je vrSll dne 11. IV. 1954, kakor je bilo to sklenjeno že na rednem obenem zboru dne 25. ni. 1954 Tedaj namreč zavoljo slabe udeležbe članov ir.so izvolili noive društvene uprave, podano pa tudi ni bilo društveno finančno poruriu.
ponovno so govorili o tem, aH naj se v Boh. Bistrici ustanovi samostojno PD, sli le skupina, kl pa naj bi bUa tesno povezana z matičnim društvom. Obveljalo je mnenje večine kl fia je zastopal tudi zastopnik PZS na občnem zboru tov. Proseric Z.ivojiti da se ustanovi v Boh. Bistrici planinska skupina. Ko je občni zbor •prejel društveno finančno poročilo in dal upravnemu odboru ra-zrešnleo, je nato z-volil nov urpavni odbor, ki šteje s predsednikom 12 oseb. Da bi pa bilo društveno delo čim uspešnejše, so v upravni odbor izvolili dva odbornika V/. Srednje vasi. dva - Cešnjice. enega iz studorja, dva iz Stare Fužine, enega iz Jereke in Iii iz Bch. B strice, v nadzorni odbor so izvolili po enega iz Srednje vasi, Ribfevega laza in Boh. Bistrice. Na prvi odborovi seji je bil za predsednika i/.voljen tov. Stcndlcr Jože iz Srednje vasi.
Občni zbor pu Kočevje se je vršil dne 27. v. 195« v sejni dvorani OLO Kočevje.
Zbor je bil slabo obiskan, ker se društvo že dolgo iMuri z velikimi organizacijskimi težavami. Predvsem ni imelo sreče s tajnikom, ki se je česlo menjal, končno pa je ostalo celo brez njega. Društvo pa tudi ril znallo najti sLika s člani. Sin bo je vplivala na društveno delo tudi okolnost. da jc službeno tueslo predsednika na rudniku, tajnika pa v mestu. Da bi delo v društvu poživili so sklenili1, da bodo izvedli več skupinskih izletov in skioptična
predavanj;!.
Glavna skrb društva v preteklem letu je bila čimprejšnja ureditev koče pr Jelenovem studencu za Mestnim vrhom. Očistili so teren okrog koče, v njeni notranjosti pa izvršili razne adaptacije. TO postojanko bodo skušali odpreti že v letošnjem letu. za ureditev te koče so prejeli od Rudnika dotacijo din SO0(10.—, od OLO Kočevje pa enak znesek. Lesno -industrijsko podjetje Kočevje j!m je podarilo 3 m-' desk. Kudnik pa še železo za vse cVenske rešetke in zapore za vrata ter 5 železrJh postelj. Članstvo je opravilo 103 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti din 30 eoo,—Markiral: so le eno pot, vse ostalo čaka pridnih rok novega mar-kacilrltega odseka.	L. r.
25
v/
Jahrbuch des Österreichischen Alpenvereins, 1953. Letnemu zborniku uglednega ÖAV daje intonacijo nem-ško-avstrijska ekspedicija v Merklov spomin, o kateri poroča njen vodja Ilerrligkofer na 16 straneh, poleg njega pa še Frauenberger v članku »Pot proti vrhu« in Hermann Buhl v članku »Naskok na vrh«. Ostali so nam še povečini znani avstrijski ln nemški planinski publicisti, It. v. Klebelsberg, vodilni glaceolog, razpravlja o Pitztalu, W. Platikestei-ner o pokrajini in ljudeh iz Kauner-tala, Finsterwalder o prirodi in zgodovini, ki se kaže v ledinskih in geografskih imenih, G. Fromm o gozdovih in gospodarskih razmerah v dolini Pilz, Kauner in Radurschl, Ruef opisuje greben Kauner v ötz-talskih Alpah, H. Klinischer smuške ture v predgorju Ötztalskih Alp, Re-bitseh pa ture v Južnem Peruju, o katerih smo na kratko v našem »Raz-gleduc že poročali. F. Stadler razpravlja o zaledenelih stenah v Vzhodnih Alpah, Arnberger o jamah, Fhkart o gorskem vetru, H. Schöner pa nas informira o novih odkritjih v Kavkazu in opremlja svoj članek s seznamom sovjetskih vzponov na Kavkazu od leta 1929 do 1950. Zgodovinskega značaja je Langesov članek o odkritju Dolomitov od prvih angleških vzponov v letu 1057 do »veveric. v današnjih dneh. V Sehietzol-dovem članku o srečanjih v gorah bo Slovence morda najbolj mikal portret Gustava Jahna.	O.
W. Abalakov, Die Grundlagen des Alpinismus (planinski učbenik), prevedel H. Schöner, 1952. Ruski naslov te zanimive knjige, ki je prišla pred meseci v našo redakcijo, se glasi: » Osnove alpinizma, priročnik za začetnike. O sovjetskem alpinizmu smo po vojni v našem glasilu že marsikaj pisali, tu pa imamo knjigo najbolj znanega sovjetskega alpinista Abulakova, knjigo, ki smiselno dopolnjuje Sutulovskega knjigo »Na le-
denikih in vrhovih Srednje Azije«, o kateri smo tudi že poročali v »Razgledu«. V pričujočem priročniku obravnava Abalakov najprej načelna vprašanja sovjetskega alpinizma in njegove naloge (kolektivizem, patriotizem, nuiožičnost), nato urjenje začetnika, nastanek in strukturo gora, nato pa daje kratek pregled sovjetskih gorstev in glavnih svetovnih gorstev. Posebno poglavje je posvečeno vremenu v gorah, dalje ledenikom in posebno izčrpno nevarnostim v gorah, med katerimi obravnava za-padno kamenje, plazove, sonce, temo, meglo in neurje. Pozornost priteguje poglavje o opremi, obleki, osebni opremi in opremi naveze, skupine, saj se je o tem v svetovnem alpinističnem slovstvu zadnje čase mnogo pisalo. Krajše poglavje je posvečeno pripravi za alpinistična podjetja in vzpone. Drugi del knjige govori o tehniki hoje, o gibanju v koloni, o bivakih in prehodih čez gorske reke, o varovanju z vrvjo, o vozlih ln zankah itd. Obširno je poglavje o tehniki hoje glede na gorski svet — po travi, grušču, ledu, snegu. Knjigo zaključujejo poglavja o taktiki pri lahkih vzponih, o elementarni topografiji, o prvi pomoči, o gorski reševalni službi v SZ in o priporočljivi literaturi (pri čemer seve upošteva samo sovjetsko). Slede še norme in zahteve za pridobitev naslova alpinist SZ 1. stopnje« in seznam najboljših vzponov sovjetskih alpinistov ter tabela o sestavi hrane z navedbo kalorij.
T. O.
Appalachia, junij 1954. — Planinski klub tega imena v Bostonu, država Massachusetts, ZDA, izdaja mesečni buletin, poleg tega pa še dvakrat na leto zbornik istega imena. Klub šteje 5831 članov, kar je ob ameriških razmerah, kjer je nebroj planinskih klubov z manjšim številom članstva in glede na njegovo veliko ekskluzivnost zelo visoko število. V ta klub more biti sprejet samo tisti, ki
#
V
626
sta ga predložila dva starejša člana, ki nista iz njegove družine in ki v vsakem pogledu jamčita zanj, kajti pravila pravijo, da njegovi člani prihajajo ob weekendih in razsežnih izletih v tesnejše stike kakor pri drugih klubih.
Ruletin se bavi izključno z notranjimi društvenimi zadevami, z izleti peš, na vozilih in smučeh, s predavanji in družabnimi prireditvami, ki so svojevrstna lastnost ameriškega družbenega in tudi planinskega življenja. Zbornik sam pa je 1ÖU strani obsegajoča, zelo lepo opremljena knjiga. Vsebina je pisana, saj priubčuje kar celo vrsto pesmic in tudi kratkih povcstic iz planinskega življenja, kot jc n. pr. »kratka ž torij a«: Kamor morejo lc ptički. Vseknko precej germa-nofilsko navdahnjena Miriam Underbill pripoveduje, kako je neki Kari Bosch, razočaran po porazu v zadnji vojni, sklenil pripomoči nemštvu do zmage z drznim prvenstvenim vzponom na goro izmišljenega imena, kako je to po treh strašnih bivakih dosegel, potem ko je zadnji, naravnost čudovito neprehodni del premagal s pomočjo čudovitih tablet, o katerih je prej bral v Die Alpen.
Ce bi v zborniku ne bilo resnejših stvari, bi bil to nekak planinski magazin. Ta vendarle nI, ker vsebuje poleg opisov tur krajevnega pomena tudi članke, ki utegnejo zanimati tudi tujo javnost. Pod naslovom Onkraj tečaja se poroča o ledenih otokih severne Arktide, ki naj bi se uporabljali kot metereološke postaje (samo to?), Bradford Washburn pa postavlja vprašanje, če je mogoč dostop na Mt. McKinley, najvišji vrh Sev. Amerike na Aljaski, tudi z južne strani. Pred 48 leti je namreč dr. Cook presenetil svet z novico, da jc tod prišel na vrh, pa tudi z novico, da je prvi stopil na severni tečaj. Bil pa je kmalu razkrinkan v obeh primerili kot laž-r.ik in velik šarlatan. Prvotno se je mislilo, da je dostop mogoč samo z ene strani, 1951 pa se je posrečil dostop z zapada deloma s pomočjo letal (o tem smo svoječasno poročali), pisec pa dokazuje, da je mogoč tudi z juga, pač pa da je ta vzpon »himalajskih dimenzij«. Drugače zelo dolgo dopotovanje in postavitev temeljnega taborišča bi se dala opraviti s pomočjo letal.
Na vprašanje v članku Zakaj sem planinec ne pove pisec nič novega. Zelo točna pa utegne biti za nas njegova ugotovitev, ki se glasi dobesedno: »Planinstvo je samo redkim Evropejcem šport — je pa večini Američanov.
List poroča dalje o nekaterih prvenstvenih vzponih sirom po svetu, med temi tudi o onem na Cerro S. Valentin v Patagoniji, ne da bi tukaj navedel imena udeležencev, na Nanga Parbat in o prepirih v tej zvezi. Ocena Iluntove knjige o Everestu je ugodna, nad vse ugodna pa je ocena knjige Bferge der Welt v njeni angleški Izdaji The Mountain World. Skratka: List nudi dobro orientacijo o svetovnem planinstvu.	pr pr
Club Andino Bariloche, Expedition Patagnnica 1952—1953: San Valentin. — O Patagoniji vemo, da je strašno daleč tam na južnem repku •Tužne Amerike; ampak Bariloche in San Valentin? Sicer pa, ali Argentin-ci vedo za Jalovec in Ljubljano? Ko sem premetal nekaj knjig, sem mogel dognati, da je Bariloche mesto v Argentlniji, da obstoji prelaz istega imena čez Ande med Argentinijo in Cilejem in da je Sun Valentin (4050 m) najvišja gora v Patagoniji, ki je politično razdeljena med gornji državi. V Bariloclieju pa obstoji planinsko društvo Andski klub, ki poroča v svoji 48 strani obsegajoči brošuri o svoji odpravi na San Valentin, ki jc izvršila prvenstveni vzpon na to goro. Vse jc šlo lepo v redu brez človeških žrtev, dosežen je bil vrh po vožnji z avtobusi, parniki, z derezami ob lepem in grdem vremenu, po zmagi pa slovesen sprejem v domačem mestu k kolonami avtomobilov in slavoloki. Za nas, ki smo tako daleč od tam in ki so nas razvadila poročila o Everestu in Nangi, ne preveč zanimivo. Pa se nahaja v poročilu glede sestave ekspedicije tudi ta-lc stavek: -En definitiva, el grupo queda constituito asi: Dinko Bertoncelj, Gre-gorio Ezquerra, Emiiio Hernandez, Birger I.antschner, Otto Meiling, Juan .T. Neumeyer, Tonchcck Pangerc, Carlos Sonntag.« V nadaljnjem tekstu se pa omenjata kar na kratico kot Toncheck ali Tonehec in Dinko brez Pmigerca in Bertonclja. Kako neki naj Španec vc, katero od obeh je osebno in katero rodbinsko ime!
Dr. Pr.
627
Prvi zimski vzpon preko severne stene Gross Kuchen so izvedli 13. decembra 1953 Švicarji Piintener, Cla-passon, Bachmann in Gisler v svežem snegu in požledu. Stena je visoka 1400 m.
Mt. Shasta (4370 m) je gora v Kaliforniji, priljubljeni smuški cilj. Lani se je na njej smrtno ponesrečil švicarski študent. E. Hopf. Padel je 300 m globoko preko strme zahodne • strani. Pomoč so mu nudili tovariši takoj, iz aviona so vrgli celo vse, kar je potrebno za transfuzijo, toda pri transportu je umrl.
Piero Ghiglione, ki kljub svojim 70 letom še vedno nadaljuje z osvajanjem južnoameriških šestti«očakov, je bil sprejet v članstvo Alpine Clu-ba v T.ondonu.
Baltoro — ledenik spada med največje ledenike v Zahodni Himalaji in ga hrani cela vrsta manjših ledenikov (Yermanendu, Biarchedi, Vigne, Abruzzi, Godwin in Blanche). Reka Baltoro se izliva v Ind. Zaradi velikih ledenih vdorov v gorski verigi v HaramoS je dobil lani Baltoro ledenik toliko novega hraniva, da je v 3 mesecih prodrl 12 km, 6 m na uro, proti naseljem dolini in se ustavil komaj 3 km pred naseljem. Ta na-rastek ledenika je večji kot ves ledenik Miagc v Mont-Blancu, vsaj tako sodi prof. Ardito Desio. Nekaj podobnega se je nekoč zgodilo tudi s tem ledenikom. Po drugih virih ne gre za Baltoro ledenik, marveč za ledenik ICutiah.
Dr. I. C. Oblak ima svoj nekrolog tudi v Les Alpes (febr. 1954) pod naslovom »Samohodec dr. I. C. Oblak se je ponesrečil v Triglavskem področju«. Nekrolog, ki ga je napisal dr. Anton Urbane, poudarja njegovo J samohodstvo, oriše njegovo samotno gorsko smrt, nato pa ga na kratko označi kot zastopnika klasičnega planinstva, ki je v svojih spisih v Planinskem Vestniku vedno obsojal uva-
janje športaštva v gornistvo. Omenja njegovo kolesarsko turo z vzponom na Etno in njegovo oporoko, s katero je vse svoje premoženje zapustil ljubljanski univerzi in P7.S.
Vzpon na Nnn (7135 m) je vzbudil lani precejšnje zanimanje, zabeležili smo ga tudi v našem Vestniku. Juž-no-zahodna stran tega vrha je začuda podobna po obliki .lalovčevi »strehi«. Bazno taborišče je postavil Pierre Vittoz v višini 4700 m, tabor I. v vi- V šini 5400 m. že na pristopnem pobočju, tabor II. v višini 5850 m, tabor III. pa v višini Ö400in. Večji del so se pri vzponu držali tik nad prepadnimi stenami, ker je bilo tam bolj mirno, vse pobočje je namreč strašno p1a-zovito. Glavni junak vzpona, kakor znano, jc bila prikupna gospa Claude Kogan. Štiri zanimive fotografije s te ture najdemo v Les Alpes, febr. 1954.
Vulkan M trapi na otoku Javi v Indoneziji jc visok 2911 m in eden od 167 vulkanov v tej državi. Merapi leži sredi Jave in je baje v 15. stoletju porušil več lepih mest. Leta 1939 in 1931 je spet bruhal, nazadnje pa lani, kar pa je naprej napovedal Rene Naville.
Lorenz Saladin se je leta 1936 udeležil ruske ekspedicije in pri tem izvršil tretji vzpon na Can-Tengri v Tian Šanu. Satulovski, ki opisuje začetke sovjetskega alpinizima od 1928 \ do 1948, nič ne omenja dela, ki so ga v tistih gorah opravile evropske naveze, ne more pa molčati o Saladinu, ki je dobil sloves z dvema ekspedici-jama na Kavkaz (1933, 1934). Sovjetski alpinisti so ga povabili v SZ tudi naslednje leto. Plezal je z bratoma Abalakov in izvršil več prvih vzponov na pettisočake, drugi vzpon na Pic Trapez (6100 m) v Pamirju. Leta 1936 ga je v centralno Azijo privabil 7000 m visoki Can Tcngri, na katerega je prvi stopil Ukrajinec Po-grebcclu po triletnih poskusih. V njegovi družbi sta bila brata Abala-
628
kova (Evgenij je bii prvi na Pic Stalinu), Gutmann in Diadomov. 29. avgusta so na ledeniku inylcek srečali navezo, ki je izvršila drugi vzpon na Can Tengri, nato pa v snežnem viharju v petih dneh pri —30° C dosegla vrh. Sestop jc bil skrajno mučen, Saladin in Diadomov sta ozebla tako, da sla sc komaj vlekla. Gutmann jc zdrknil 250 in po snežni vesini, nakar sta ga Abalakov in Saladin zavila v šotorsko krilo in ga vlekla do tabora v višini 5650 m. Toda snežni metež ni hotel prenehati. Po devetih dneh so ■ nastopili pot. v bazno taborišče na ledeniku Inylček z dvema bolnikoma Diadomovim in Gutmannom. Slabo vreme pa je trajalo še tri dni, ozebline pa so terjale zdravniško oskrbo, ki je ni bilo, kajti Rusi so se zanesli na svojo izurjenost in niso v baznem taborišču pustili nobene rezervne ekipe. Po 13 dneh se je Saladlnu zaradi ozeblin vnel ves organizem, čemur je naslednji dan podlegel.
Vreme nam je leta 1953 in 1954 postreglo z nenavadnimi pojavi. — Glocknerska cesta je bila 29. decembra 1953 še odprta za avtomobile, za-\J to pa je zapadel meter visok sneg v začetku julija 1954. Zima in »frunki« ne prizaneso nikdar, pravi star slovenski pregovor, ki se jc izkazal tudi v pretekli zimi, saj je vasovala v naših gorah prav do pasjih dni.
Nova eora je nastala v Mcxici tam, kjer je nekoč stala vas Parieutin. V Michoacanu jc več ugaslih vulkanov. 23. februarja 1943 je v bližini inesta Uruapan počila zemlja in začela bruhali lavo in pepel in doslej / šc ni prenehala ter iz goreče snovi ustvarila v 11 letih 2700 m visoko goro, ki sc dviga 1000 m relativne višine iznad visoke planote Michoacan. Na leto gora zraste za 100 m, 27 cm na dan. Indijanci plemena Tarascan hodijo gledat to zares redko čudo, kako »mati zemlja dela« goro.
Ledeniki v Avstrijskih Alpah so v zimi 1952/53 po Klebelsbergovih opazovanjih spet nazadovali. Narasla sta samo dva, 56 opazovanih pa je J usihalo od 0,4 m do 106,2 pri ledeni-škem jeziku. Povpreček usihanja znaša 15,7 m. Ledeniki so sicer nekoliko manj pojemali kakor zimo poprej, vendar se je pokazalo v pretekli zimi vedno več kopnih skal tudi ob robovih ledenikov. Ablacija ledenikov je
torej ugotovljena tako za Avstrijo kakor za Švico. Privatni docent dr. H. Pashingcr se je posvetil samo Paster-zi, meril tudi debelino in hitrost na raznih točkah in ugotovil, da je izpod 2600 m nadmorske višine izgubil ta ledenik v zimi 1952/53 18 milijonov m8 ledu, I milijon več, kakor poprejšnjo zimo.
Dr. France Avčin je v letošnji aprilski številki »Les Alpes« objavil izčrpen članek o odkritju spomenika dr. Kugyju v Trenti. Članek jc posebej pomemben zalo, ker prinaša v ckscerptu vse, kar je napisal isti avtor v lanskem Planinskem Vestniku v št. 10 o Kugyjcvcm rodu Pod Lipo pri Podkloštru, kar bodo gotovo s pridom brali tisti, ki o slovenskem poreklu tega pesnika Julijcev ne marajo niti slišati, a kaj šele da bi črhnili besedo. Članek dalje lepo, a na kratko očrtuje plr-menito Kugyjevo osebnost, njegovo dobrosrčnost in resnično srčno kulturo. Članku je pridejana celostranska fotografija Kugyje-vega ■ pomenika, žal na navadnem papirju. Dr. Franre Avčin je član SAC, sekcije v Bernu.
Plazovi so zadnja leta postavili proueevalce zimskih pojavov pred doslej neznana dejstva. Prožili so se na-strminah, ki so 100 let veljale kot nc-plazovite in to v takih merah, ki si jih komaj predstavljamo. E. Rohrer narn v letošnji marčni številki »Les Alpes« razlaga najnovejše izsledke posebno glede prsnih plazov. Dosedanja delitev sc jc po izkušnjah obeh plazovitih zim 1950/51 in 1953/54 nekam zamajala. Vendar ne povzema nobenih zaključkov, češ da so spričo navedenih izkušenj tvegani. Omenja plaz, ki so ga 7. miniranjem sprožili na Mutschenu. Plaz se je bil razpršil v snežni oblak, prepojen z zrakom (aerosol), da ni prav nič škodil gozdu, mimo katerega je šel. Podoben plaz je v Sulzhachu (Sernftal) prizanesel gozdu, podrl pa nekaj poslopij, ki so bila pod gozdom, tako rekoč, v njegovem varstvu. Tak plaz se ni umiril v plazniri, marveč na široko enakomerno pokril ozemlje z 1 meter debelo plastjo plazovnega snega. Poleg teh dveh navaja še tri zanimive primere, ki jih ni mogoče kategorizirati po dosedanjih opredelitvah. Učinek zavisi predvsem od brzine plazu, ki pa je ni lahko izmeriti. Rohrer je
629
doslej najpočasnejši pršni plaz izmeril na planini Tersol (85 km na uro), najhitrejšega pa na Trinsci'hornu (305 km na uro). Pri velikih usodnih plazovih je skoraj nemogoče ugotoviti hitrost, saj ne vemo, kdaj pridejo in po navadi nastopijo šc medtem, ko sneži, ko se slabo vidi. Leta 1951 so zaradi zaščite prometa v dolini Raschitsch sprožili, pravzaprav odstrelili velik pršni plaz. Na svoji poti je podrl 1500 m3 lesa na panju in ga odnesel v dolino s hitrostjo 290 km na uro. Film je pokazal, da je bil plaz proti dolini vedno počasnejši, čim bolj se je širil. Rohrer poroča o dveh eksperimentih z umetno sproženima plazovoma po grapah, ob katerih je možno opaz.ovanje na različnih točkah, postavljanje aparatov, celo barvanje ...
Južna stena Aconeague, ki so jo
zmogli letos februarja Francozi (Be-rardini i.dr.) je visoka 3000 m in široka več kilometrov. Dviga se iz doline Ilorcones, nasproti Puente del Inca. Pravijo, da je eden najboljših poznavalcev Aconeague dr. Marmillod, ki je bil že večkrat na njenem vrhu, najtežji pristop pa je naredil po jugovzhodnem grebenu. Bazno taborišče so Francozi imeli zgrajeno z železnim ogrodjem in z valovito ploče-V vinasto streho pod skalnim pomolom. Ves pratež je oskrbela argentinska vojska in se tudi zdravijo v vojaški bolnišnici. Aconcaguo so dolgo imeli za edinega sedemtisočaka v Andih. Poljski »Taternik«, glasilo CAP, je prinesel razpravo o višini Aconcague, napisal jo je W. H. Paryski. Merjenja so od 1835 do 1925 nihala od 8797 m do 7286 m! Pravijo pa, da do leta 1855 ne moremo zaupati instrumentom. Paryski najbolj čisla merjenje Riso Patrona (leta 1808) in Schradeja (leta 1004). Riso Patron je izmeril 8958 m, Schräder 5 m manj. Aconcagua je torej detronizirana ... Na ameriškem kontinentu torej ni kote 7000 m, na afriškem pa nc 6000 m kajti najvišji vrh v Kilimandžari Ki-bo jc znižal neizprosni teodolit na 5064 m.
Marcel Kurz, 67 let stari švicarski alpinist in kartograf je bil imenovan 7, decembra 1653 za častnega člana Alpine Club v Londonu. Bibliografija njegovih planinskih spisov obsega šest strani, med njimi najbolj
znani »Zimski alpinizem« (1925), več vzornih vodnikov za letne, zimske in smuške ture. Bil je tudi na ekspedi-cijah na Olimpu, na Novi Zelandiji in trikrat na Himalaji. Goram, njihovi zgodovini in kartografiji je posvetil 50 let življenja.
Smučarski derby na grebenu Gor-ner januarja 1954 si je šel ogledat tudi eden urednikov »Les Alpes«. Max Oechslin. Mednarodnim kano-nom je priznal veličino, občudoval jih je, vendar pa jim je želel, da bi j kdaj doživeli tisto turno smučanje, ld. so ga uvedli pred 50 leti zato, da bi omogočili lepe zimske ture. Pisto nad Zermattom so ojačili šc s tako imenovanim snežnim cementom, tako da ni bilo več govora o naravnem drsenju smuči, pač pa je kritik slišal nekaj takega, kakor če bi smučal preko valovite pločevine. Ugotovil je dalje, da pri taki brzini ni več vse odvisno od znanja in moči, marveč tudi od naključja. Poželel je svetovnim asom s podaljšanimi hikory-stopali, naj si ogledajo darila, za katera so smučali pred 50 leti, kajti zdaj smučar kakor da nc vidi več prelepe zimske pokrajine, marveč samo mizo, kjer so razložena darila.
Nova alpska cesta je speljana v Silvretti. Zgradili so jo v zvezi z elektrarno v dolini Veliki Vermunt. Drži do višine 2058 m, kjer je elektrarna sezidala velik hotel »Silvretta«. Cesta , je privatna lastnina (Vorarlbergcr Ill-Werke A. G.) in se na njej pobira cestnina. Dolga je 25,3 km, ima 10 odstoten vzpon, široka je 3,5 m, ima pa mnoga izogibališča in prostore za parkiranje.
Znanstvena ekspedieija v Kašmiru in Baltistanu se je mudila vse leto 1953. Pravzaprav sta to bila švicarska botanika in zoologa F. Sehmid in J. Riitiger, ki sta preiskala lavno in floro doline Kaghan, dolge 200 km, dolino Kishanganga, mestoma pusto \J in suho, mestoma pa polno vegetacije, nato sta prodrla do planote Deo-sai (4800 m), nakar sta se preko prelaza Burji La (4900 m) vrnila v Bal-tistan. Prinesla sta domov cele zbirke rastlin in žuželk. Kdaj bomo brali o kaki naši znanstveni ekspediciji v himalajskem gorovju! Znanstvenika sta se mudila tam štiri mesece, imela sta s seboj ekonoma, kuharja in tri mule s pratežem.
30
Usodni dan na Matterhornu imenujejo 14. julija 1865, ko je Edvard Whymper dosegel njegov vrh po večletnem napornem prizadevanju. Po kratkem počitku je sledila tragedija. Od sedmih 50 prišli v dolino le trije. Mladi Hadow, šibka točka naveze, je zdrsnil in potegnil za seboj še Ilud-sona in lorda Francisa Douglasa in enega najboljših chamoniških vodnikov Michela Croza. Vrnili so se le Whymper in oba zcrmaltska vodnika oče in sin Taugwalder. Taugwalderja je ljudska govorica obdolžila, da je prcrezal vrv, da bi rešil sebe in sina. Ta neupravičeni sum jc šel Taugwalder ju tako na živce, da se mu je sko-ro oiiu'aeil um. Whymper se ni dovolj energično in dovolj zgodaj uprl tem govoricam. Tudi zapisnika o preiskavi nesreče, ki ga je vodil sodnik Cle-menz von Visp, niso objavili takoj, marveč šele leta 1920. Ta zapisnik daje Taugwalderju popolno zadoščenje. Tudi Whymperjevo poročilo v vpisni knjigi v hotelu Monte Rosa v Zer-mattu je neznana roka iztrgala. Nadrobna analiza nesreče je sledila šele v knjigi Carla Eggerja »Pionirji Alp«, ki je izšla v založbi Amstutz v Zii-richu leta 1945.
Lipurske otoke je leta 1951 pod vodstvom prof. Gygaxa proučevala skupina študentov Geografskega inštituta univerze v Bcrnu. Zamikali so jih vulkani, posebno na Stromboliju, najsevernejšem kiparskem otoku, ki ga imenujejo Sredozemski Fanal.
The Alpine Journal jc v št. 287 znova pogrel vprašanje, ali sta res leta 1845 Roth in Frankhauser prišla na vrh Wetterhoma ali ne. z namenom, da po več ko 100 letih pribori prvenstvo Angležu H. T. Speeru, ki je istega leta z dvema vodnikoma prav tako stopil na teme iste gore. Relež-kc tedanjih časopisov pa govore nedvoumno za Kotha in Frankhauserja.
Svetovno znani planinski muzej v Bcrnu je imel lani več jubilejnih razstav v proslavo 600-letniee mesta Berna v Švicarski zvezi. Razstave so prikazovale pomen Berna in njegovih meščanov za švicarski alpinizem, saj so že v 16. stoletju odhajali v bližnje gore in te skromne vzpone v heksa-metrih neskromno opisovali.
Našemu Dedcu je podohna zahodna stena Salčve v Švici med 1'Arete Jaune in Grand Diödre des Etlolles.
Več let so jo oblegali ženevski plezalci, toda šele lani sta Marcel Bron in Claude Asper zmagala s tehničnim plezanjem vse previse v tej 130 m visoki steni.
Švicarski ženski planinski klub CSFA — (Club Suisse de Femmes Al-pinistes) ima 5272 udov v 53 sekcijah. Največ jih je v Bcrnu (303), v Züri-chu (366), Ženevi (324) in Lausanni (312). Štiri mladinske skupine štejejo 80 mladih članic. Sedež je v Luzernu, sedanja predsednica je gdč. Friedel Baumann.
Ekspedicijska mrzlica je zajela pravzaprav ves svet, od vsepovsod rinejo v Himalajo in skušajo tam uveljaviti svoje alpske in andske izkušnje. Celo stari ing. Piero Ghiglione se je odločil letos marca meseca, da odide v Garhwal — Himalajo, da jo geografsko preišče in posname barvni film. Spremljali so ga dr. Roberto Bignami, ing. G. Barenghi in dr. G. Rosenkrantz. Vsi trije so nesrečno končali.
Mednarodna skupščina za alpsko meteorologijo je bila od 12.—14. aprila letos v Davosu. Pečala se je z referati o snegu in ledu, o glaceologiji, bioklimatologiji, padavinah, vetru, žarkih itd. Referatov je bilo 66! Koliko problemov so obdelali, ki jih srečujemo na gorskih poteh, pa zanje niti ne vemo.
Krimmlskl slapovi so končno zaščiteni pred Tiwagom (Tiroler Wasserkraftwerke A. G.). Slapovi so visoki 300 m, najvišji v Evropi in drugi po višini na svetu. Za zaščito edinstvene prirodne znamenitosti so prijatelji narave in planinci v Avstriji zbrali 122.000 podpisov, kar pomeni zares uspelo akcijo proti brezobzirni tehno-kratski miselnosti, ki zapleta Alpe v mreže žičnic, vzpenjač, gorskih cest, hotelov itd.
Japonce, ki so lani in letos prodirali na Manaslu, niso domačini nič kaj prijazno sprejeli. Lani jih je pregnalo neurje, letos pa so duhovniki in menihi domačine prepričali, da je suša nastopila, ker tujcem dovoljujejo vdirati v kraljestvo bogov. Prebivalci so ostro nastopili proti japonski ekspediciji, ki je na nepalsko vlado vložila prošnjo, naj se ji dodeli — dobesedno — manj vroč vrh. Prošnji ni bilo ugodeno.
31
UREDNIŠTVO JE PREJELO
V ZAMENO:
Speleolog, godina II. 1954, št. 1. Podnaslov v petih jezikih: časopis speleološke sekcije Planinskega društva »Zeljezničar« Zagreb. Glavni in odgovorni urednik: Slavko Marjanac, Zagreb, Tuškanac 81. Celoletna naročnina din 120.—. Cena št. 1 din 35.— Članki se ne honorirajo. Iz vsebine: M. Malez, Pečine otoka Iža i Uglja-na: S. Marjanac, Pečina Lipe kod lo-kova; Lj. Tolič, Pečina kod mjesta Vrana nedaleko Diograda na moru; S. Vukovfč: Istraživanje pretpečin-skog terena Vindije; D. Novak, Človek in jame; D. Dulič, Prilog poznavanju Barbastella barbastellus Schre-ber u našim krajevima; Bibliografija, pregled speleološke literature: obavl-jesti. Posebnost je povzetek v espe-rantu. Bibliografija vsebuje: »Popis slovenske literature iz področja spe-leografije v razdobju od 1945—1954«.
Naše planine, mjesečnik Planin-skog saveza Hrvatske, godina VI. br. 1, 2, 3, 4. To leto ima revija enoten ovitek in letnico 1874—1954 v znamenje 80 lclnice hrvatskega planinstva. Posebno poročilo prinesemo. Iz vsebine: št. 1: Vladimir Blaškovie, 1871 1954; S. Brczovuki, Aiguille du Geant; Šafar, U Savojskim Alpama; Redenšek, Spilje u radju; dr. Vrba-ški, Prve skije na Durmitoru; Ivan Gusič, Na Mangrtu i Jalovcu. Iz številke 2: Blazina Zvone, Sjcčanjc na Suvu Planinu; ing. Bctovie, Kisnjak — naš novi nacionalni park; O. Brak. Skijama po Medvednici; ing. H. Po-povič, Planina Rjelašnica; Br. Gole-šič, Vratite mi moje planine; Ryohej Morimoto, Radja se novo brdo; J. Plaček, Osvrt na održavanje markacija; Božiča Benčič, Naš izlet na Kal-nik; VI. Predenšek, Prvi jugosl. spe-leološki kongres; dr. Hiltscher - Šafar. Izveštsj o organizaciji gorske službe spasavanja; VI. Blaškovič, Po-stoje li i gdje se nalaze Kaševari? Iz št. 3. Hamdo Tabakovič, Uz Su-tjesku na Volujak; ing. Gropuzzo, Kamionom kroz pet država; Alma Ši-klofi, Utisci s otočja Kvarnera; Kučan, Otiš; Petar Lučič - Rnki. dr. A. Brilej; Ante Grimani, Uzidali smo još par stepenica. Iz št. 4. Kučan^ Kao u priči; Br. Golešič, Jalovec; Prof. Sonja Pavletič — ing. Stj. Retovič,
Značcnjc i namjena nacionalnih par-kova; ing. Ivan Smaljelj, Planina Ja-horina; Miograd Djordjevič, Beograd -ski alpinisti na vrhu Jungfrau (4158 m); VI. Blaškovič, Medvednica i planinarstvo. Vsaka številka prinaša članke pod zbirnim naslovom »lz pro-šlosti hrvatskog planinarstva«, zelo ažurna recenzija v rubriki Tz plani-narske literature, Vijesti iz domačega planinskega življenja in Zanimljivo-sti i t. inostranstva.
Proteus, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo, Leto XVI, 1953/54 št. G, 7, 8, 9, 10. Urednik dr. Lavo Cermclj, celoletna naročnina 250. din. Iz vsebine št. 6: dr. Lavo Čermelj. Od kod in kako se pridobiva »razstrelivo« za atomske bombe; Jo-van Hadži, Kako prenašajo živali in rastline zmrzal; Miroslav Zei, Na otoku Syltu; France Osole, Jantar — zlato severa; Dušan Novak, Barvanje ponikalnice. Hotenke. Iz št. 7: Anton Kuhelj, Ob 50-letnici motornega letalstva; Jovan Hadži, Led kot prezimovališče organizmov; Fran Planina, Otcčki ob datumski meji; Božo Škerlj, Drevesni kolobarji so razodeli sušo v XIII. st. Iz št. 8: Lavo Čermelj, Jurij Vega (Ob 200-letnici rojstva); I. Mich-ler, Vrtače in doline; Vid Grošelj, O bolečini; Anton Ramovš, Kostne bre-če na otoku Ižu; Anton Debeljak, Živalski priimki med Slovenci. Iz številke 9: Anton Pelcrlin, O današnjih perspektivah atomske energije; Hubert Pehani, O ptičjem letu; Jovan Hadži, Edina evropska kopenska pijavka živi v Sloveniji; Jože Stirn, Visokogorski kras na Malih podih pod Skuto. Iz št. 10.: Lavo Čermelj, Novi odmevi iz Arktike in Antarktike; Mario Pleničnr, Rudisti; Miha Ogorevc, Pontska azaleja pod Gorjanci; Miroslav Zei, Inštitut za morsko biologijo v Rovinju. V vsaki številki so zanimive rubrike: Odmevi, Drobne vesti, Za bistre glave, Prejete knjige, v številki 10 tudi Mladi prirodoslovec.
Glas planinara, maj 1954, god. I., br. 1, izdaja Propagandni odsek PD »Treskavica« v Sarajevu, Titova 6, mesečnik, številka stane 30.— din, izhaja na 20 straneh. Iz vsebine: Četiri dana na Zclengori; Putnik i planinarstvo; Jeli jugoslovanskim plani-narima potreban uspon na Himalaju (odg.: ne!); Slovenačka planinarska literatura (S Peršič).
632
MALA IN
ŠTAJERSKA
RINKA
"Predajte se športu in užitkom, ki vam jh5 nudi lepa prirodal
Na opreznost nikar ne pohabile — rizik o pa predajte zavarovanju/
"Zoper nezgode, za primer smrti in doživetja zavaruje:
DRŽAVNI ZAVAROVALNI Z AVO D
Direkcija za LR Slovenijo V LJUBLJANI • Telefon 39-121
ligssg
fm
LR SLOVENIJA	-
l&delu+e:
Okroglo jeklo Vijačno Jeklo Polokroglo jeklo Kvadratno jeklo Ploščato jeklo Tračno jeklo (topiovaijano) Lamele
Specialne profile
(okensko, segmentno, za obroče železniških sodov, za matične obroče. Bork-Nemški - GIuock)
Valjano žico
okroglo In ploSčato
Vlečeno in luščeno jeklo
okroglo
ploščato	•
kvadratno
šestoglato
Vlečeno jeklo se izdeluje kot:
svetlo vlečeno vtečeno ?ar|nno In vlečeno poboljšano
Detaljnejše podatke o vrstah, lastnostih, načinu termične obdelave dobite v katalogu Železarne Jesenice

ICtnctwatu, (Mniki, faneU+ske vadeuyt!
Pri nakupu elektromotorjev, električnih brusilnih in polimih strojev, električnih krožnih žag in hladilnikov se obračajte na tovarno
MOTOR ŠKOFJA LOKA
ELEKTRIČNI STROJI IN GASILSKA OPREMA
Telefon 240, Brzojav: MOTOR, Žel. postaja Škof ja Loka
Ijidelvt^emo:
ELEKTROMOTORJE, trofazne, asinhrone v zaščiteni In zaprti izvedbi od 1,21 kW do 6,2 kW
ELEKTRIÖNE BRUSILNE STROJE, t elektromotorjem 1,21 kW —2800ominza brmr.e plošč» do 210 mm, s stikalom 0.6 k W—2780 o.min za brusne plošče do 170 mm, s stikalom
ELEKTRIČNC KROŽNE ŽAGE, z elektromotorjem 0,2 kW 1400 o/min z zvezua trlkot stikalom
GASILSKE ČRPALKE, z učinkom 300 l/mln pri 4 atm. vklj. benolnskl motor 6 KS
GASILSKE ARMATURE, ročnlke, spojko .Storž, vodna zbiralce, trodelne rozdellloe Ud.
S.REME, električne alarmne sirena, z območ|em do 8 km In ročne alarmna sirene, z območjem do 0.3 km
Dobavljamo elektromotorje maloprodajni trgovski mreži in vsem Interesentom cirektno Iz tovarne
Na željo dostavimo
prospekte In cenike ★
Naž namen Je zadovoljiti potrošnika v kvaliteti in cent
VIomlmI - tuditi! Kam no okrepčilo po vrnitvi s plonin?
Sfimo v rrt;t»\ racijo »VI NO KOPER.. CELJE, k; Vam nudi v krasno •jre enlh p oatorlli ln ceneni t.or kulturni pogtrežM pristna koperskn vinu ter vsn ciniku alkoholne, kakor tudi brezalkoholni! jiljafie. Vsak 6a« ste tudi lahko postrežem s toplimi in mrzlimi jedili ter »peclalltetami po želji
lato te io^fo fi«f-MMcu uuun Ifulütlf&n Malik ^tajnim.
R E S TAY R ACIJA
»VINO KOPER«
CEUE, PREŠERNOVA ŠTEV. 2
Planinskim domovom, gostinstvu in ustanovam
JLi ]E T K O
0 V
1
l^T
J4.
CEUE
J
loloniale-živila
MARIBORSKA LIVARNA IN TVORNICA KOVINSKIH IZDELKOV
MARIBOR, Ulica Heroja Jevfiča II
Poštni p št 20 Tel. 24-13, 25-12 . 23-07 te Brzojav: Livarna Maribor rZDRI.UJEMO
medeninaste palice raznih dimenzij za avtomatsko obdelavo, odlitke vseh barvastih kovin, vodovodne, parne in sanitarne armature, gradbeno in pohištveno okovje iz medenine, niklano ali pokiotnano, črpalke, gibljive Spiralne cevi, odkovke ln odpreske i/, bakrenih, cinkovih in aluminijevih legur, peči za kopalnice Itd. VRSTMO:
pretapljanje in regeneracijo barvastih kovin
Naročila izvršimo kvalitetno in po konkurenčnih cenah Kupujemo odpadke barvastih kovin po najvišji dnevni ceni
P&uuMi Ui platoltoke!
Pod zaščito SOLEA kreme sonce, voda in veter ne morejo ogrožati Vcše kože, ampak lahko le pospešujejo njeno lepoto in zdravje
ISA
(ct^fTVCV
Zahtevajte. wMu> iw. poviod: $ OLE A (ccema!
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA VELIKO
LJUBLJANA
Nazorjeva ul. 4
jmMmm?
Poleg stalne zaloge tekstilnega blaga vseh vrst, konfekcije, trikotaže in pletenin na razpolago vedno dovoljne količine ostalih tekstilnih potrebščin
M
G O

ZA ŠPORTNE

REKVIZITE, OPREMO, TURISTIČNIH POSTOJANK, STINSKIH OBRATOV ITD.
Š& MARIBORSKA W TEKSTILNA
T OVA RNA
MARIBOR
Požtnl predal fit. 9 -tr Brzojavni naslov: TEKST1LTVOH MARIBOR Telefon: 24-32, 24-15, 21-12, 38-33, 36-08
PREDILNICE	TISKARNA
TKALNICE	ArRETURE
BARVARNE	SUKANCARNA
Proizvaja:
bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hla-eevino, klote, bombažne in umetno svilene podloge, Ilanele, popeline, cefirje, kretone, tiskanine iz bombaža in stanične volne, tkanine v imitaciji šantunga. Vse naše tkanine iz stanične volne kakor tudi šantung so apretirani proti mečkanju in so opremljeni s posebnimi zaščitnimi znaki, ki jamčijo za obstojnost apreturc tudi po večkratnem pranju
Izvaža:
sukance za šivanje, hlačevino, klote, svilene serže, popeline, ceiirje, kretone ter tiskanine za moško perilo in ženske obleke
Uvaža:
barve, kemikalije, utenzilije itd.
Uii nail izdelki io vmclhL [to izcedno dotu laraliteti ut nuddlt cetiah
I S K A R N A
»\m fhasktic«
TISKARNA
izdelava vseh vrst tiskovin, katalogov, časopisov, revij in knjig
K L I Š A R N A
izdelava eno- in večbarvnih klišejev
K N 3 I GOYEZHICA
vezava preprostih in najboljših del
ŠTAMPILJARNA
izdelava vseh vrst žigov in pečatov
LJUBLJANA, NAZOR3EVA 6
Narodna banka flRJ Centrala za MS
LJUBLJANA, CANKARJEVA CESTA 18
Hišna telefonska centrala 23-3» do 23-323 Kabinet telefon 20-030	Sekretar telefon 22-2U
DIREKCIJE:
Oddelek za analize ln ekonomska preučevanja	23-302
Gotovinski plan	23-157
Direkcija za kratkoročno kreditiranje: trgovina	2.1-539
proizvodnja	21-165
Direkcija za kreditiranje zadružništva ln kmetijstva	20-979
Direkcija plačilnega prometa z Inozemstvom	21-054
Direkcija za Izvrševanje proračunov	21-490
Inšpektorat	23-203
Personalni posli	21-303
Ekonomsko-telmični posli	21-482
Dlrckcija trezora (Titova 1)	21-750
Direkcija dolgoročnih kreditov in fondov	21-417
Služba plačilnega prometa	23-313
Devizno obračunsko mesto	S3-Q53, 23-057
ProvizorlJ za tečaje	20-043
★
PODRUŽNICE: Ljubljana Telefon štev.
600	20-50«, 20-693 . 21-076
601	21-667, 21-GS8, 21-756
602	20-264
603	21-269 23-427 21-786
605	653'15,' 654/15 (Posreduje p. Polje)
606	20-016, 20-816, 22-13«, 22-383 603	22-052
BIO	21-310, 21-270
6011	23-093, 22-162
5012	21-460, 23-431
Ajdovščina 2S Bled 290 Brežice 290 Celje-mesto S13 Celje-okollca 213 Črnomelj 13 Dolnja Lendava 26 Domžale so Dravograd 11 Gor. Radgona 28 Grosuplje 35 Hrastnik 25 Idrije 57
ilirska Bistrica ll Jesenice 292 Kamnik li Kočevje 42 Koper 8S
KranJ-mesto 14«, 252 KrarvJ-okolica 382 KrSko 19 Laško 30
Lenart v Slov. goricah 9 Litija 22 Ljutomer 4 Marlbor-mesto 22-85 Maribor-ok. 24-92, 23-7»
Maribor 8401 23-03, 28-93
Maribor 6402 31-23, 26-93
Maribor 6403 3fr-«4 Medvode 17 Metlika 15 Mozirje 11 Murska sobota 10 Nova Gorica 68 Novo mesto 21 Ormož 26 Piran 29 Poljčone 11 Postojna 98
Prevalje 9 Ptuj 24-23 Radovljica 225, 285 Rakek IG Ribnica 22 RliSe 24 Sevnica 4 Sežana 11 Slovenj Gradec is Stov. Bistrica 32 Slov. Konjice 36 Šempeter pri Gor. 21 Šentvid nad Lj. 27-38 ßkofja Laka 35 Šmarje pri Jelšah 28 Sog tanj 24 Tolmin 16 Trbovlje 4« Trebnje 18 Tržič M Vrhnika 13 Zagorje 28 Žalec ž
preden si nabavite za zimo potrebna oblačila, posteljnino in gospodinjske potrebščine, si oglejte neobvezno našo trgovino
PRED POŠTO"
da se sami prepričate o naši veliki izbiri in konkurenčnih cenah
Veleblagovnica
't/dB'fHdM,
jCJUBLJAnA