TRGOVSKI LIST Časopis za. trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za moaemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.963. LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 29. septembra 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 112. Komercializacija naših državhih železnic. Že dolgo se govori o komercializaciji državnih železnic. Potrebo po komercializaciji poudarjajo v zadnjih letih gospodarski krogi stalno na vseh svojih zborovanjih. Zahtevi se ni dalo doslej še konkretnejše oblike, zaenkrat se samo poudarja, da je treba železniško upravo rešiti birokratizma, da jo je treba temeljito reorganizirati in postaviti na zdravo komer-cielno bazo. Nemogoči predpisi, okosteneli birokratični aparat, so ustvarili nevzdržno stanje, ki paralizira naš promet in ogroža vse naše gospodarstvo. Če žile ne delujejo, mora organizem propasti in če železnice ne morejo vršiti svojih funkcij, mora neizogibno slediti pogibelj gospodarskega organizma. Gospodarski krogi so radi bolehanja naših prometnih razmer najbolj trpeli in potrebno je bilo dolgoletnega vpitja in nebroj opominov,, da so se slednjič tudi merodajni krogi zavedli težkega in resnega položaja, "v kojem se nahajajo naše železnice. Pripravlja se konferenca, na kateri bo dana tudi gospodarskim krogom prilika, da iznesejo svoje težnje, da izrazijo svoje želje in s predlogi pripomorejo k ozdravljenju ali vsaj izboljšanju razmer. Dvomimo, da pridemo že v doglednem času do zadovoljive rešitve, toda zadovoljni smo, da so prišli merodajni krogi vsaj do spoznanja, da je nujna remedura neobhodno potrebna, makar da so prišli k temu spoznanju samo vsled sile razmer! Nebroj predpisov, ki se vsaki dan menjajo in izpopolnjujejo, komplici-rajo poslovanje do absurdnosti. Ne samo, da se mora za nepotrebno pi-sarenje vzdrževati velikanski urad-is 1 aparat, ki stane in občutno podraži upravo, ampak je tudi osobje izven pisaren, kakor n. pr. prometno psobje, tako obremenjeno s strogimi *n cesto do skrajnosti zamotanimi Predpisi, da s tem v prav občutni meri trpi služba sama. Ne glede na svojo naporno službo mora prometnik tudi na velikih postajah, kjer mora odgovorni službi posvetiti vse sile, sestavljati poročila in statistike. In tudi sprevodnik, ki spremlja vlak, se mora celo med vožnjo ukvarjati s sestav- ljanjem številčnega pregleda potujočega občinstva, uporabljene tonaže itd. Mar je pri tem čuda, kakor se je slišalo na zadnji konferenci železničarjev, da je kontrolor naletel na sprevodnika, ki je izgotovil to statistiko že predno je nastopil vožnjo! Kako naj se potem s takimi poročili računa in kolike vrednosti so take statistike?! In kako je z nabavami materiala pri železnici? 0 tem bi se dale napisati knjige. Naj navedemo samo primer, da se je morala pred kratkim podati na pot cela komisija, sestoje-ča iz treh višjih uradnikov samo za to, da je nakupila neznaten paket zobotrebcev za nek salonski voz! Da morajo imeti ti trije višji uradniki primerne dnevnice in poleg tega še pisarniško osobje za sestavljanje zapisnikov, je pač samo po sebi razumljivo. Kako dragoceni so pač taki zobotrebci! In da je od nabave materiala pa do uporabe istega potrebno okoli 80 podpisov, tudi če gre za pet-dmarske vrednosti, ni nič čudnega. Seveda tudi ni prav nič čudnega, da mora voditi tako gospodarstvo končno do popolne propasti. O kaki smotreni tarifni politiki ni pri nas seveda govoriti. Vse,računa le s finančnim efektom. Deficite je kriti s povišanjem tarif! To povzroča najmanjši študij, a s tem da vodi taka tarifna politika do gospodarskega poloma, se pri nas ne računa. Vladni režimi se menjajo, novi režim odlaga odgovornost na prejšnji in da krije deficite, koje je povzročila pogrešna politika prejšnjega režima, mora kajpada zvišati tarife. Tako smo doživeli, da smo v zadnjem letu radi previsokih tarif izgubili 90% tranzitnega prometa in da tudi notranji promet pada in peša. Edino, kar nasv danes še tolaži, je dejstvo, da so že tudi vladni krogi spoznali nevzdržnost položaja in da uvidevajo potrebo po nujnih in temeljitih reformah. Želeli bi le, da bi se pri tem ne prenaglili in da se pri reorganizaciji upoštevajo želje onih, ki danes radi slabih prometnih razmer največ trpijo in ki imajo v tem oziru tudi najboljše izkušnje! Svetovni žitni pridelek. Tendenca ameriških žitnih borz je kazala v zadnjih dneh nazadujočo tendenco. Znižanje cen ima deloma vzrok v poročilih o večji padavini v Avstraliji, koje pridelek so pred krater X3Jed suše smatrali še za ogro- loi/r* vteV° dosegel letošnji pride-lok pac v,smo, ki fe v zadn]ihF,5,11, m mogel zaznamovali. Odločilna za kanaTkaS?V,Mevilek b»e«la kanadska letina, ki zaostaja letos, kakor smo ze poročali, ]e Prav malo za rekordnim pridelkom leta 1923 in ki Prekaša vse letine od tedaj naprei ,^di USA izkazujejo prav dober pri-le T ’in so cene na borzah hitro pad-sevedFl ®ibania se 3e hitro P^astila Določan!1!!1 šPekulacija. Po sedanjem h; o in! toia Prav mal° izgleda, da noročil« i,enc? spremenila, čeprav se ne clasiio "ekaterih evropskih dežel pridetaH^skoraj o Ug°,dn°' S a blago je včasih tako vlažno, da na konserviranje ni mo- goče misliti in se mora žito večkrat porabiti za krmo. Zlasti neugodni so v tem oziru zaključki v Zahodni Nemčiji in v Franciji. Kljub temu je pa rancija uvozno carino na žito dvig- t 8 Za 'Tu za dvakratno izmero, la odredba, izdana v svrho zaščite poljedelstva, se je pa izkazala za brezuspešno, ker je cena ameriške pšenice vendarle prenizka. V Srednji Evropi je pridelek dober, in ne bo nobena dežela navezana na večjo im-porte. Tudi jugoslovanski pridelek bo izdatnejši in boljši, kot so se glasila prva poročila. Glede Rumunije glej posebno poročilo. V Rusiji se je kako-yost^ žita bistveno zboljšala. Rusija jamči za svojo pšenico 48 odstotno lepilno vsebino, a množina pridelka je vsled geografično neugodne razdelitve razmeroma majhna. Splošni zaključi je torej ta, da bo letos zelo veliko žita. Zakaj se naš izvoz sadja ne razvija uspešno? Na vprašanje zakaj se izvoz našega sadja ne razvija tako kakor bi bilo želeti, je navedel praktik, priznani strokovnjak naslednje glavne vzroke: 1. Našega kmeta sadjarja še do danes nismo mogli in ga tudi do doglednega časa ne bomo mogli vzgojiti v smislu večje cenitve sadja, ga prepričati, da je pravočasno in pravilno obiranje, primerno shranjevanje sadja do onega časa, dokler ne pride kupec, ne samo kupcu, ampak tudi njemu v korist. Premalo je še uvideven, premalo strokovno izobražen in premalo trgovec v smislu reelnega prodajalca. Preveč čaka na kupca, mesto da bi ga iskal, vsled tega mu segnije mnogo sadja, ali pa ga pretvarja v jabolčnik, ki se ponavadi porabi doma, če ga proda, pa ne dobi iste cene, ki bi jo dobil za sadje. Sortiranje sadja mu je komaj po imenu znana stvar. Vendar smemo trditi, da pot pelje kvišku, sicer počasi, ali vendar. 2. Druga ovira je neenakomerna letina, torej eno leto preveč, drugo premalo sadja. Inozemski trg potrebuje trajnega in rednega dobavitelja. Vsled goratega terena Slovenije je pri nas le ekstenzivno sadjarstvo možno in rentabilno. Temu je deloma tudi pripisovati neenakomernost v rodovitnosti. Mnogo se ne bo dalo pomagati, vendar smo prepričani, da bi se dalo tudi v tem oziru marsikaj doseči in sicer s primernim gnojenjem in negovanjem sadnega drevja ter s pravilnim, razmeram prilagode-nim sadnim izborom. 3. Izvoz hira tudi radi pomanjkanja lepega, kakovostnega in sortiranega sadja, če že kakovostnega ne, lepo pobarvanega, ki privablja kupce. Zdi se nam, da se je nekoliko preveč glasovalo za renski bobovec. V enem de-cenju bo ž njim naš trg preplavljen. Sadni izbor za Slovenijo naj bi se oziral tudi na manjše okolice, seve v zmislu produkcije kakovostnega sadja, z majhnim izborom, da bi se dd-bilo več enake robe (malo vrst a odgovarjajočih). S precepljenjem starejšega, tem razmeram ne odgovarjajočega sadnega drevja, bi prišli kmalu do cilja. 4. Manjka nam izvoznikov večjega stila, z večjo obratno glavnico. Izšolani sadni trgovci, dobri poznavalci zunanjega trga so redki, kot bele vrane. Pač pa kvarijo našo trgovino razni nepoklicni prekupčevalci. Manjka večje število nabiralnih skladišč, vsaj v glavnih sadnih centrih in večje skupno centralno izvozno skladišče, (n. pr. v Mariboru) s primernimi prostori za shranjevanje, vlaganje in razpošiljanje sadja. Potrebne bi bile primerne kleti, kjer bi se dalo sadje shraniti do onega časa, v katerem bi se dosegla najboljša cena na zunanjem trgu. Premalo se izkorišča konjunktura. Le pregledane, vsem razmeram odgovarjajoče pošiljke, bi se smele odpremiti. Stroga kontrola bi bila tu neobhodno potrebna. Moderna avkcijska dvorana naj bi nudila kupcu inozemcu in tuzemcu primerno izbiro in omogočila hitro nakupovanje. Cas je ravno v trgovini zlato. Takšno skladišče bi moralo biti v zvezi z moštarno, ali pa konzervno tovarno, ki bi preostalo in neod-govarjajoče sadje predelali v jabolčnik, sadne soke ali druge trajne sadne sadne konzerve. Zakaj lahko Wur- tenberžani izvažajo toliko sadjevca in brezalkoholnih pijač! Večkrat so to ravno izdelki iz našega sadja. Koliko lepega blaga gre ala rinfuza v inozemstvo z mnogo prenizko ceno, dosegli bi mnogo večji izkupiček, ako bi se vse sadje predhodno sortiralo. Daleč smo še v ozadju in mnogo bo še segnilo sadja, predno pridemo do spoznanja in cilja. 5. Nimamo še nobenih zakonitih ali vsaj uzančnih določb, glede enotnega sortiranja, vkladanja in razpošiljanja sadja. Še vedno tavamo v temi glede izvozne posode. Boj za in kontra ameriški, tirolski, nemški, karolinodvor-ski zaboj in način pakovanja ne pride do konca kot 30-letna vojna. Premalo je razumevanja za dobro stvar od strani države, pa tudi od drugih merodajnih činiteljev. Reelna in primerna baza za izvoz, katero bi morali uvaževati vsi izvozničarji, nam je neobhodno potrebna, 6. V sezoni izvažanja in razpošiljanja sadja nam manjka večkrat primernih vagonov, ali se pa ti vagoni ne dostavljajo pravočasno. In kakšni so včasih? Pred eno uro so se v njih transportirale še svinje, kmalu na to se v površno osnažene in smrdljive vagone naklada sadje. Premalo se upošteva dejstvo v tu- pa tudi v inozemstvu, da je naše sadje brzovozna roba, ki se ne sme prekladati in stati cele dneve na postajah,, izloženo raznim vremenskim neprilikam. Tudi nepotrebno in neprevidno premikanje teh vagonov je škodljivo. Koliko sadja se pokvari na transportih, ker nimamo primernih špecijalnih vagonov s primerno ventilacijo, hladilniki itd. 7. Pomanjkljiva je tudi reklama za naše sadje v inozemstvu od strani naše državne uprave. Naša zastopništva v inozemstvu bi se morala nekoliko več pobrigati za potrebno propagando. 8. Naš narod je preveč kratkoviden, zanašamo se na drugega in še-le takrat se pobrigamo za stvar, ko nam teče voda v usta. Več smotrenosti, več uvidevnosti in več komercijelnega duha je treba, hoja po starih potih ne pelje do blagostanja. VOLITVE ZA INDUSTRIJSKI ODSEK ZBORNICE TOI V LJUBLJANI. V torek, dne 27. septembra t. 1., so se pri Zvezi industrijcev vršila pogajanja radi sestave enotne kandidatne liste za industrijski odsek. Dosegel se je sporazum med vsemi interesiranimi skupinami in so se pogajanja uspešno zaključila. Po tem sporazumu bo Zveza industrijcev vložila kandidatno listo za industrijski odsek, kakor se je sporazumno sestavila. * * * Gledališka razstava. Vsled velikega zanimanja in obilnega obiska je sklenila uprava velesejma, da podaljša gledališko razstavo, ki se nahaja v paviljonu K, do pondeljka 3. oktobra. Opozarjamo vse interesente, da si to izredno uspelo kulturno prireditev ogledajo. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. in popoldne od 1. do 6. ure zvečer. Vstopnina znaša Din 2.—. Prosvetna društva, šole in druge korporacije, ki najavijo upravi velesejma svoj poset, dobe znižano vstopnino po Din 1.— na osebo. Začasni dohod na gledališko razstavo je preko sejmišča skozi glavni portal ob Gosposvetski cesti. Italijansko pospodarsko poročilo. Poročila o italijanskem gospodarskem položaju si zelo nasprotujejo. Tu naj povemo kaj pravi Alberto de Stefani, bivši italijanski finančni minister. Osrednji statistični urad izdaja mesečne preglede. Izšel je pregled za avgust. Podatki v njem nam omogočijo bolj natančno ocenjevanje italijanskega gospodarskega položaja. Lahko verjameš tej ali oni številki, ki ti bolje ugaja; presoja posameznih pojavov.ni pri vseh enaka. Ta je bolj občutljiv za to, drugi za drugo, kakršna je pač njegova skušnja, njegova korist ali njegova logika. Poglejmo najprvo nekaj podatkov, tičočih se konsuma. Prodaja domačih tobačnih izdelkov se je v prvih letošnjih sedmih mesecih v primeri z isto dobo lanskega leta dvignila od 175.000 na 181.000 met. stotov, prodaja soli od 1,941.000 na 2,020.000 stotov. Število blagovnih ton v času od 1. januarja do 30. junija se je od lani na letos zvišalo pri izvozu za 542.000, pri uvozu za 136.000; junijska trgovska bilanca nam pravi, da se uvoz krči, da pa ostaja izvoz na približno enaki višini. Znižal se je izvoz živalskih živil, svežega in kon-serviranega sadja, navadnih vinskih vrst, bombaževega in volnenega blaga, surove svile in svilenih odpadkov in klobukov; a nazadovanje izvoza teh predmetov je razen pri klobukih le malenkostno. Nasprotno se je pa zvišal izvoz sledečih blagovnih vrst; riža, krompirja, zelenjave, oranž, citron, mandljev, lešnikov, oljčnih tropin, olivnega olja, lanu in lanenega blaga, bombaževega sukanca, umetne svile in njenih odpadkov, cinka, živega srebra, avtomobilov, žvepla, marmorja, raznih kislin, govejih kož, usnjenih rokavic in slamnikov.« Stefani objavlja nato podatke o uvozu in izvozu ter pravi: »Nobena dialektika ne more ugotoviti v teh podatkih znamenj splošne krize.« Število parnikov in jadrenic, ki so v prvem letošnjem polletju prišli v italijanska pristanišča in odšli iz njih, je znašalo ca. 233.000, za 10.000 več kot v isti dobi lanskega leta; število ton se je pomnožilo od 17,966.000 na 18,793.000, število popotnikov od 3,478.000 na 3,671.000. Železniška statistika nas o razvoju prometa pouči samo do inkluzivno marca. A to zadostuje za ugotovitev, da tonaža po železnici 'prepeljanega blaga *ietos |ni nič manjša kot lani. Glede na — v zlati valuti — podra-ženje življenja smo upravičeno pričakovali, da se bo tujski promet skrčil. Imamo statistične podatke za prvih letošnjih sedem mesecev in ti nam pravijo, da se je izkrcalo v italijanskih pristaniščih letos 60.000 popotnikov, lani v isti dobi pa 55.000. Zlasti je treba poudarjati, da je bilo Amerikancev letos 22.400, lani pa 18.400. — Tu dobri' Stefani vedoma ne poroča prav; večji del tujcev, ki pridejo v Italijo, pride po železnici in le majhen del po morju. — Imovina vlagateljev pri poštnih in drugih hranilnicah se od maja 1926 do maja 1927 ni zmanjšala, če pomislimo iia zvišano nakupno moč papirne lire; spremenila se je od 23.254 milijonov na 22.703 milijonov. Številčno so šle torej vloge nazaj, po vrednosti pa ne. V maju leta 1926 je bilo 100 zlatih lir isto kot 500 papirnatih lir, leto nato pa 358. Če računimo v zlatu, so se hranilne vloge dvignile od 4651 milijonov na 6340 milijonov. Se večji dvig, v zlatu izražen, zaznamujejo hranilne vloge pri navadnih depozitnih bankah, pri najvažnejših ljudskih in provincialnih bankah ter pri posojilnicah. Tudi pri agenturah Narodnega zavarovalnega zavoda vplačane premije rastejo, prav tako tekoči računi in poštne nakaznice. Spričo vsega tega ne smemo pripisovati pomnožitvi konkurzov iri poravnav v zadnjih mesecih posebne važnosti in tudi ne pomnožitvi prote-stiranih menic; to je poudarjala že milanska trgovska zbornica. Podobna znamenja bi se bila pojavila tudi, če bi bili vpeljali stabilizacijsko politiko. Državne finance niso zadostna razlaga za slab gospodarski položaj. Itd. Sedaj lahko z zadoščenjem priznamo, da je gospodarsko delovanje zasebnikov odgovarjalo zahtevam vladne valutne politike.' Tako Stefani. Pridenemo še par oficijelnih podatkov o gospodarskih razmerah Italije. Uvoz v avgustu 1926 je znašal 671.377 ton, v letošnjem avgustu pa 590.137 ton; to pomeni nazadovanje 12%. Izvoz v avgustu 1926 234.437 ton, letos 238.778 ton, napredek 1.8%. Vrednost v avgustu 1926 importira-nega blaga 2009 milijonov lir, v letošnjem avgustu 1241 milijonov; vrednost eksportiranega blaga pa 1689 milijonov in 1092 milijonov; čeprav i© bil eksport po tonah letos vefcji kot lani, je šla vrednost zelo nazaj. Vsega skupaj je znašal uvoz prvih lanskili osem mesecev 18.313 milijonov lir, letošnjih 14.543 '/•> milj. lir; izvoz lani 11,495 milj. lir, letos 10.212J/o milj. lir. Deficit trgovske bilance je letos manjši kot lani. — Obtok bankovcev je šel v avgustu za 127 milj. lir nazaj. — V avgustu so ustanovili 134 novih delniških družb z glavnico 42.8 milj. lir; 62 družb je zvišalo glavnico za 329.1 milj. lir. Likvidiralo je 42 delniških družb z glavnico 84.1 milj. lir, glavnico -so ^manjšale 4 družbe za 29.2 milj. lir. Razširjajte »Trgovski list«! Štev. 112. ZBOLJŠANJE V OGRSKI MLINSKI INDUSTRIJI. Bralcem »Trg. lista« je znano, v kako težkem položaju se je nahajala lani ogrska mlinska industrija. Sedaj beremo, da se je v novi kampanji položaj te industrije izdatno zboljšal. Ameriška moka je tako draga, da se njena konkurenca za ogrske mline ne ho dosti poznala. Ogrski velemlini so s kampanjo že pričeli. Iz prejšnje kampanje preostale zaloge so prodali in nabirajo sedaj nove zaloge. Sedaj morejo izrabljati zopet 25 do no odstotkov svoje kapacitete, dočim so izrabili lani samo 15 odstotkov kapacitete. * * * OGRSKI VINSKI TRG. Položaj tega trga je še negotov; raču-nijo s produkcijskim zaključkom 2 'A milijonov hektolitrov, povprečno 12 hi na oral. Domači konsum je porabil v preteklem letu i ,200.000 hi. Pri razmeroma nizkih cenah bi se mogel ta konsum dvigniti za ca. 50%, torej na 1,800.000 ton, in bi preostalo torej za eksport 700.000 do 1,0(X).000 hi, kakršen bo pač pridelek. Eksporterji pravijo, da je eksport mogoč, če bo .maksimalna cena za liter fiksirana s 50 filerji. Producenti zahtevajo zaenkrat 60 do 70 filerjev. V sled velike konkurence italijanskih, jugoslovanskih, grških in bolgarskih vin se eksport najbrž ne bo mogel razviti v za-željenem obsegu, in računijo zato s padcem vinskih cen doma na Ogrskem. RUSKO NOTRANJE POSOJILO. Podpisovanje za notranje rusko 200-milijonsko posojilo v svrho industrijali-zacije se vrši v znamenju največje agitacije. Časopisje, industrija, banke, vse javne organizacije so mobilizirali, da bi skupno vsoto kolikor mogoče hitro realizirali. Posojilo je namenjeno najširšim ljudskim plastem, pri kolektivnih podpisih se vplačajo lahko tudi majhni zneski v desetih mesečnih obrokih. 20.000 serij v znesku 25 milijonov rubljev je namenjenih izključno le za zgradbo jeza Dnjepr in tamoSnjo ludrocentialo, ki bo impozantno delo. Te serije imajo tudi zadevne opombe. Tudi krogi koncesionarjev se zanimajo za to posojilo; tako je na primer podpisal ameriški ve-ledelničar dr. Hammer pol milijona rubljev. Sovjeti so prepričani, da bo posojilo kmalu pod streho. * * * BOJ ZA PREMOGOVNE CENE NA NEMŠKEM. Neprestano se vršijo na Nemškem razgovori med producenti premoga in med državnim gospodarskim ministrstvom. Sedaj so industrijci.z ozirom na zopetni ■dvig produkcijskih stroškov zahtevali še enkrat vsaj 7 'A% zvišanje cen. To zahtevo označajo kot zelo zmerno. Kljub temu je pa drž. gospodarsko ministrstvo zahtevo vseeno odklonilo. Ministrstvo je reklo, da je splošni gospodarski položaj proti vsakemu zvišanju cen premoga in da se mora na ta položaj ozirati. Trgovina. Sladkorna kampanja v Bolgariji. Velika poletna vročina je sladkorni pesi v Bolgariji zelo škodovala. V septembru je bilo pa preveč dežja, pesa se je vlage napila in je začela po naložitvi hitro gniti, dočim je v tleh se nahajajoča pesa pognala nove liste. Čeprav je s sladkorno peso obdelani svet letos večji kot lani, bo zaključek vsled slabega pridelka in manjše sladkorne vsebine zaostal za lanskim. Lani so napravili HI 70 vagonov sladkorja, letos ga bo manj. Domača poraba Bolgarije znaša 2600 vagonov, samo 4’62 kg na osebo. 35 odstotna poravnava tvrdke Neu-rath. Na zborovanju upnikov že večkrat omenjene insolventne dunajske kovinske tvrdke Neurath je ponudila tvrdka .55 odstotno poravnavo, ki bi jo polagoma izvedli. Odločitev upnikov, ali to poravnavo sprejmejo ali odklonijo, bo prišla šele čez nekaj tednov. Predpogoj, da tvrdka ta poravnalni znesek izplača, je nadaljevanje obrata z zmanjšanem obsegu glede trgovine; glede drugih obratov pa ostane dosedanji obseg nespremenjen. Rumunski izvozni previšek. Predsednik rumunskih žitnih eksporterjev A. Manisalean pravi, da bo mogla Romunija eksportirati letos 100.000 vagonov pšenice. Največji zaključki so se izvršili doslej 7. Belgijo, Francijo, Nemčijo in Anglijo. /a izvoz razpoložljiva množina ječmena obsega 60.000 do 70.000 vagonov; ta množina je sicer za četrtino manjša kot lanska, a njena kvaliteta je prav izborna in nadomesti kvantiteto. Cena na debelo v Italiji in drugih državah. V Rimu je dne 24. t. m. izšel seznam cen, ki ga izdaja osrednji statistični zavod po dvakrat na mesec. Po tem seznamu so bile v drugem tednu meseca septembra v primeri s cenami na debelo v Italiji cene na debelo v Združenih drtavnh « 5-9 od sto višje, v Neu> čip za 2-3 od sto, v Angliji pa so bile cene na debelo prilično enake cenam v Italiji. Ti podatki, pravi agencija »Volta«, dokazujejo, da je bilo popolnoma neosnovano mrmranje onih, ki so trdili, da bodo ostale cene vedno tako visoke, kakor so bile nekaj časa po revalutaciji lire, ki so bile v Italiji višje, nego po vseh drugih državah. Istotako se opaža padanje tudi pri povprečni višini cen na debelo. Dočim so zaznamovali povprečno višino cen na debelo v prvem tednu meseca 485'3 točk, v drugem tednu 484 ‘> točk, je padla ta povprečna višina v tretjem tednu na 4.83‘2 točk. V primeri z istimi razdobji v preteklem mesecu pa so tekom tekočega meseca padle cene na debelo nič manj nego za 29 odnosno 30 odstotkov. LISTEK. Dr. R, Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. (Nadaljevanje.) Če se je pa društvo v roku § 6 društv. zakona, torej pravočasno prepovedalo, imajo predlagatelji po § 8 društv. zak. pravico, da se zoper prepoved, izrečeno po deželnem oblastvu (velikemu županu), v 60 dneh pritožijo na ministrstvo za notranja dela. Skoraj dva meseca traja torej prizivni rok, dočim je običajni rok za prizive zoper odločbe vel. župana 4 tedne. Tudi iz tega se razvidi pojačena zaščita pravic udruževanja, ki jo uvaja društveni zakon. Z ozirom na te smernice ni ovire, da se za potekanje tega roka, ki v § 8 dr. z. ni točneje označeno, smiselno uporabljajo določbe zakona o pravnih sredstvih z 1. 1896, tako da prične rok potekati od dneva, ki sledi vročitvi odloka o društveni prepovedi. Zoper prepovedi, izrečene po ministrstvu, kot najvišji upravni instanci, ni priziva. Zato govori § 8 tudi le o prepovedih, izrečenih po deželnem oblastvu. Ako je torej min. izreklo, bodisi o I. instanci (pri društvih ali zvezah s podružnicami) ali v 2. instanci kot prizivno oblastvo pftepoved društva, potem je stvar v administrativnem postopanju končana in vsaka nadaljna pritožba v tem postopanju izključena. Mogoča je le še tožba na državni svet, ki jo je v smislu zakona o^ državnem svetu in upravnih sodiščih z 1. 1922 vložiti v 30 dneh po vročitvi ministrske odločbe. Ako se je oblastvo, torej veliki župan ali ministrstvo, odločilo, da društva ne prepove, ali pa če se je prepoved v prizivnem postopanju razveljavila ali pa ako se oblastvo v roku § 6 sploh ni odločilo, ima društvo pravico, pričeti s svojim delovanjem. Prvi korak pri tem delovanju je sklicanje ustanovnega občnega zbora, na katerem pokličejo predlagatelji ne-zabranjenih pravil po vsebini teh pravil društvo v življenje. Ta pravica ne more zastarati in torej ni vezana na noben rok. Predlagatelji lahko šele čez eno ali več let ustanove društvo; nasprotno ne določa zakon nikake dolžnosti, da mora predlagatelj, potem ko so bila pravila vzeta na znanje, društvo tudi ustanoviti. Nasprotno pa se morajo pravila še pred ustanovitvi- jo društva predložiti društvenemu oblastvu. Sklicanje ustanovnega občnega zbora, predno so pravila oblastvu predložena, ni le po § 36. društv. zak. sodno kaznivo, ampak je tudi vsako delovanje društva pred tem rokom brez pravnih učinkov in zato tudi tako izvršena izvolitev društvenega oblastva neveljavna. Ako pa se celo društveni občni zbor skliče ali pa društveno delovanje prične, čeprav so bila pravila prepovedana, je smatrati to dejanje kot prestopek kazenskega zakona (§ 297 in 55 avstr. kaz. zak. § 102 srbsk. krim. zak.). Društvo zadobi svojo pravno osebnost z faktičnim činom konstituiranja društvenega vodstva, ki se vrši na ustanovnem občnem zboru. Mnogokrat ima društvo interes na tem’ “a se ta pravni obstoj na nedvomen način dokaže, tako n. pr. če hoče prirediti društveno zborovanje ali pa sklepati pogddbe, nastopiti s prošnjami ali tožbami izven okraja, kjer ima svoj sedež, odnosno izven okrožja društvenega oblastva. Ker se odobrena pravila društev drugim oblastvom v državi, osobito velikim županom in srez-kim poglavarjem, ne naznanjajo (treba bi bilo za to ali več kot 300 uradnih obvestil ali pa razglasov v »Službenih Novinah«) je jasno, da državna ob- lastva, razen pristojnih društvenih ob-lastev nimajo o pravnem obstoju društva nikakega znanja in da tudi ne vedo, ali je delovanje tega društva v njih okraju odnosno okrožju v skladu z zakoni. Za ta primer je preskrbljeno v § 9 d. z., ki daje društvu pravico, da prejme na zadevno vlogo od svojega deželnega oblastva (velikega župana) pismeno potrdilo o svojem pravnem obstoju po vsebini predloženih pravil. Tudi to potrdilo nima značaja konstitutivnega upravnega akta, ampak je samo posvedočba, torej deklarativni akt. Veliki župan te posve-dočbe ne more izdati zgolj na podlagi njemu znanega odloka, s katerim so se vzela društvena pravila na znanje, ampak se mora informirati pri upravnem oblastvu prve stopnje, ali se je društvo v resnici ustanovilo. Srezko oblastvo mora biti o tem poučeno, ako je le društvo pravilno postopalo po § 12 društvenega zakona, po katerem je društveno načelstvo dolžno, da prijavi svoje člane tekom treh dni po izvolitvi njih stanovališča. Prošnje za zgoraj omenjene posvedočbe o pravnem obstoju društva ne vlagajo več predlagatelji, kakor pri pravilih, ampak jih vlaga že društvo samo po svojem načelstvu, ker je tedaj društvo že konstituirano. Prošnja za posvedo- Nemški kalij. Naročila na nemški kalij so presegla do 14. septembra znesek 900.000 met. stotov čistega kalija in so prekoračila lanski september za ca 75.000 met. stotov. Zanimivo pri tem je, da so se pomnožila zlasti naročila iz Amerike, kjer so v zadnjem času toliko govorili o bojkotiranju nemškega kalija. Vidi se, da ameriški konsumenti nikakor ne sledijo pozivu trgovskega ministra Hooverja na bojkot. Industrija. Cementna tovarna »Majdan« v Splitu. Ta velika tovarna je prešla v roke ameriškega milijonarja Petrinovič Comp. To je naj večja tovarna cementa v iDalma-ciji, ki producira dnevno 60 vagonov cementa. Veliko i^)djetje je bilo prej v italijanskih rokah. Ameriški rodoljub, ki je doma iz Supetra na Braču in se je povzpel v vrste ameriških in svetovnih finančnikov, hoče tovarno še povečati in moderno rekonstruirati. Znano je, da konzumira Amerika v veliki večini cement iz Dalmacije. Imenovani je kupil tudi velik magacin kolonijalne firme Pa&kesc & Aljinovič na Francoski obali v Splitu, kjer namerava graditi ogromno stavbo, kjer bodo nameščeni biroji njegovega parobrodskega društva, hoteli, trgovine in dr. prav po ameriškem vzorcu. Stavba je bila prvotno določena na 15 nadstropij, je pa baje občina proti temu, ker bi ta miniaturni nebotičnik zaprl krasen razgled z Marjana. Stavba bo imela samo 7 nadstropij. General Motor Corporation. Bilanca fe velike Fordove tekmovalke za prvo polletje 1927 izkazuje 129,250.000 dolarjev čistega dobička napram 93.3 milijonom v isti dobi lanskega leta. Po odplačilu navadnih glavničnih dividend na prednostne delnice, ki zahteva znesek 4,400.000 dolarjev, ostane še znesek skoraj 125 milijonov dolarjev za izplačilo dividende 14.35 dolarjev na navadne delnice; lani v prvi letni polovici 11.56 dol. Poročilo uprave pravi, da so v prvi letošnji polovici prodali trgovci 810.481 avtomobilov, lani 620.190, tako da se je prodaja dvignila 'za 36 odstotkov. Mezdni konflikti v nemški industriji. Po vesteh iz Berlina je bilo predvideti, da bo prišlo po povišanju uradniških plač prej ali kasneje tudi do mezdnih gibanj delavcev. Železničarji stoje na čelu tega pokreta; apelirali so na delavske organizacije, da se takoj spustijo v borbo za povišanje mezd. Borba se je začela zelo resno v vseh strokah in ni izključeno, da bo prišlo tudi do ustavitve dela po nekaterih obratih. Denarstvo. Devizni promet beograjske in zagrebške borze. Devizni promet zagrebške borze je pretekli teden znašal 143.4 milijone dinarjev (napram 41.9 in 36.2 mj-lijona dinarjev v predhodnih dveh tednih), devizni promet beograjske borze pa 31.5 milijona dinarjev (napram 38 odnosno 29.75). Kakor smo že poročali, je čbo se ne sme odkloniti, ako so vsi pogoji zanjo dani; ako pa društveno oblastvo dožene, da se društvo ni ustanovilo, potem njegovega obstoja seveda ne more posvedočiti, ker bi bilo to v nasprotstvu z dejanskim stanjem. Priziv zopet tak odlok gre na notranje ministrstvo in sicer velja tu splošni prizivni rok štirih tednov, po zakonu o pravnih sredstvih z leta 1896. Postopanje pri spremembi pravil. Kar velja za nova pravila, to velja g asom § 10 društv. zak. tudi za postopek pri izpremembi pravil. Tudi izpremnjena pravila se morajo društvenemu oblastvu predložiti, da jih vzame na znanje. Tudi tu je oblastvo vezano na formalne in materijalne Predpise §§ 4—8 drz. zak. . Vendar obstojajo tu po naravi stva-n same sledeče razlike: Prp’nGlefle osebe predlagateljev. 1 rea'agatelji spremenjenih pravil niso vec fizične ali juridične osebe, sto-amnal!Zift društvene organizacij, orp-anib f društvo samo po svojih i. VPravičeni ga zastopati na z aj. 0 dotični legitimaciji teh organov se bo društveno oblastvo kakor pri vsaki vlogi lahko prepričalo. 2. Sprememba pravil ni več povsem devizni promet ljubljanske borze v preteklem tednu znašal 13.9 milijonov (napram 12.7 odnosno 12.1). Nemško državno posojilo. Pisali smo o 30 milijonskem dolarskem posojilu Prusije. Sedaj pa beremo, da hoče najeti tudi nemška država na ameriškem denarnem trgu posojilo, in sicer v znesku 50 milj. dolarjev. Zaenkrat vprašanje še ni perfektno, vendar se bo pa morala Nemčija prej ali slej obrniti na inozemstvo za tako posojilo, ker se bodo uradniške plače zvišale. Govorijo Uidi, da bo najela inozemsko posojilo tudi nemška državna pošta. Svetovni obtok'denarja. Nemški državni statistični urad je naračunil obtok vsega denarja na svetu v začetku leta 1927 na okroglo 94 milijard mark proti 71 milijardam v letu 1913. Svetovnotrž-ne cene so se dvignile od leta 1913 do letos za 50 odstokov, obtok plačilnih sredstev pa samo za 30.8%. Ta različni razvoj je najbrž posledica plačilnega prometa brez gotovine in pa v nekaterih deželah se vršeče večje obtočne hitrosti denarja. Iz naših organizacij. Iz trgovskega društva Merkur«. Učne tečaje za tuje jezike, knjigovodstvo, stenografijo itd. in plesni tečaj otvori trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani tudi letos. Prijave sprejema društvena pisarna, Gradišče št. 17, I. nadstr, do 3. otkobra 1927. Odbor. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent zbornice v torek, dne 4. oktobra t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje štev. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. RAZNO. Vprašanje proste izbire zdravnikov v socialnem zavarovanju. Dne 25. in 26. t. m. se je vršila v Rogaški Slatini letna skupščina jugoslovenskega zdravniškega društva, na kateri je prišlo poleg drugih važnih stanovskih vprašanj na razpravo tudi važno vprašanje socijal-nega zavarovanja. 2e dolgo časa se cu- jejo glasovi, ki zahtevajo, da se pri socialnem zavarovanju odpravi dosedanji pavšalni sistem uradniških zdravnikov in da se uvede sistem proste izbire zdravnikov. 0 tem vprašanju je referiral na kongresu v Rogaški Slatini g. dr. Stefanovič iz Beograda, ki je plediral za prosto izbiro zdravnikov, a dr. Korenič iz Zagreba in dr. Fodor iz Beograda sta bila za dosedanji pavšalni sistem. Debata je bila zelo živahna in dolga ter se je zaključila s sledečo kompromisno resolucijo: Jugoslovensko zdravniško društvo smatra na temelju iznešenih referatov na podlagi diskusije, da ni svobodna izbira zdravnikov v delavskem zavarovanju za sedaj izvedljiva in da se ima za sedaj obdržali dosedanji pavšalni sistem. Ce nastopijo potrebni pogoji, bo društvo v sporazumu z Osrednjim uradom sklenilo, da se uvede sistem proste izbire zdravnikov. Pospeševanje avstrijskega poljedelstva. Zakonski načrt o pospeševanju poljedelstva v Avstriji bo v kratkem predložen pristojnim mestom. Načrt zahteva za vrsto let zagotovitev določenih zveznih zneskov za poljedelstvo. Mislijo porabiti v ta namen v dobi 5 do 10 let vsako leto najmanj 10 milijonov šilingov. Kazdelitev zneskov bi izvedle poljedelske korporacije. Izreden pridelek sladkorne pese v Ukrajini. Kakor poročajo ruski listi, je letošnja sladkorna pesa v Ukrajini izredno bogata. Površina zemlje, posejane s sladkorno peso, je znašala 508 tisoč desjatin, to je za približno petino več nego lani. Pri spravljanju tega izrednega pridelka je zaposlenih 325 tisoč delavcev. Mnogo delavcev je bilo najetih v drugih pokrajinah Rusije, zlasti v Kur-ski guberniji. Pridelano peso bodo obdelali v 140 tovarnah, ki bodo producirale okoli 1,203.000 ton sladkorja, namesto 900.000 ton, kakor se je prvotno predvidevalo. V mnogih tovarnah bodo morali radi tega razširiti obratovanje. Drobne vesti. Poljski merodajni krogi ‘so sklenili, da bodo zvišali delniško glavnico državne Kmetijske banke od 2.5 na 100 milijonov zlatov. — Reforma avstrijskih zveznih gozdov je že dobro napredovala in se je posrečilo, da so krili v prvi letošnji polovici iz tekočih dohodkov vse investicije in da so dosegli celo majhen prebitek; lani je v isti dobi znašal deficit več stotisoč šilingov. — Zasebna obrestna mera na Nemškem se dviga. — Francoska zveza surovega železa je znižala cene za oktober pri hematitu za 10 frankov, pri Telalon 2578 Ustanovijo • no I. 1886. fOVARNA KfS/i Telofon 2578 Ustanovljeno I. 1886. Jernel Jelenič, Ljubljana« Stara pot 1 (poleg Leoniiia) priporoča svoj priznano dobri »Ha jaronikov" (r špiritov in vinski kis ter prvo* vrsten kis za vlaganje sočivja. fosfornem surovem železu za 40 frankov itd. — Regulirali bodo Labo med Kolinom in Rudnikom, kar bo slasti za eksport sladkorja zelo pomembno. — Hranilne vloge na Pruskem so se tekom prvega letošnjega polletja dvignile za 605 milijonov mark. — Govori se, da se je ameriški državni oddelek izrekel proti 30 milijonskemu dolarskemu posojilu Prusije, češ, da posojilo ni namenjeno produktivnim svrham. Banke se sedaj trudijo prepričati državni urad, da je posojilo namenjeno produktivnim svrham. Gre, kakor smo že omenili, za iz-gradbo pristanišč in za melioracije. Po našem mnenju je to produktivno. — 1. G. Farben hoče priti že v oktobru z velikimi množinami sintetičnega bencina na trg, najprvo s 120.000 tonami, ki so že prodane. V bodočem letu bodo napravili 300.000 ton bencina, morebiti tudi nekaj več. Državna nemška železniška družba je dovolila za prevoz sintetičnega bencina nižjo voznino, da izenači cenejši morski dovoz inozemskega petroleja. — Češkoslovaška tvrdka Sykora hoče zgraditi na Ogrskem novo tkalnico in jo hoče opremiti s 3000 statvami. Tvrdka prihaja na Ogrsko s 300 statvami in z obratnim kapitalom 1 milijona pengo. — Sladkornopesni pridelek na Ogrskem prav dobro obeta. Toplo poletje je sladkorno vsebino zelo dvignilo. 'Tovarne računijo za bodočo kampanjo s produkcijo 15.000 vagonov sladkorja. m m Ljubljanska borza. Tečaj 28. septembra 1927 Povpra- ševanje Din Ponudba Din DEVIZE: Berlin IM 13-51 1094-- 7-9975 276-10 56-64 168-03 308-76 13-54 1097-- 8-0275 276-90 56-84 '168-83 310-75 Curih 100 tr Dunaj 1 šiling London 1 funt Newyork 1 dolar .... Praga 100 kron Trst 100 lir TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. septembra 1927 se je pripeljalo 319 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči od 5 do 6 tednov stari komad 100 do 125 Din, od 7 do 9 tednov 150 do 200 Din, od 3 do 4 mesece 320 do 400 Din, od 5 do 7 mesecev 420 do 450 Din, od 8 do 10 mesecev 550 do 650, 1 leto stari 1000 do 1100 dinarjev; 1 kilogram žive teže 10 do 11.50 Din, 1 kilogram mrtve teže od 15 do 18 Din. Prodalo se je 216 komadov. pripuščena svobodni volji društva, marveč je društvo pri tem aktu vezano na določila svojih pravil, ki jih ne .sme kršiti. Društveno oblastvo je tu upravičeno, zahtevati dokaze, da se je pri spremembi postopalo v smislu društvenih pravil, ker ima po § 21. in 24. uradoma' paziti na to, da društvo ne prekorači ali ne prekrši svojega statutaričnega področja. Ako bi se kaj h.kega zgodilo, odpade kar spočetka glavna podstava za veljavnost izpre-membe društvenih pravil. Mogoče je n- pr., da se je že društveni občni zbor nepravilno sklical ali da se je na sicer pravdno sklicanem občnem zboru iz^ glasoval sklep o spremembi pravil proti statutaričnim določbam, ki zahtevajo kvalificirano večino ali celo kvalificirano navzočnost članov, ali da na občnem zboru sploh ni prišlo do sklepa vsled odpora večine društve-nikov, ali da je sklepal o spremembi pravil za to nepristojni društveni odbor itd. Ali se je predlagana sprememba društvenih pravil izvršila redno in pravilno, to posname društveno oblastvo iz zapisnika občnega zbora, ji ga ima v smislu § 18. zadnji odst. c rustvenega zakona pravico vsak čas vpogledati in zato tudi zahtevati, da se mu predloži v izvirniku ali poverjenem prepisu. 3. Sprememba pravil se tiče samo točk, ki so bile spremenjene. Zato se društveno oblastvo za točke, ki so ostale neizpremenjene, vobče ne bo zanimalo; zato je tudi v interesu društva, da radi hitrejše rešitve oblastvu označi ona določila, ki so bila spremenjena, in da to tudi točno unese, če mogoče z besedilom sprememb v zapisnik občnega zbora. Seveda, ako bi bile spremembe tako bistvene, da bi vplivale na celotni ustroj ali da bi vodile v smer, ki očito nasprotuje v § 6 drž. zak. navedenim izključilnim razlogom, potem sme oblastvo ne samo te spremembe, ampak tudi celotne društvo prepovedati. Glede priziva veljajo roki § 8 dr. zak. Kjer pa teh pomislekov ni, ne sme oblastvo zahtevati spremembo svoje-časno odobrenih in od društva neiz-premenjenih odstavkov pravil. Zoper to naziranje bi se dalo ugovarjati, da so izključevalni razlogi, ki utemeljujejo prepoved, izrazito javnopravni, se tu ne more govoriti o pridobljenih pravicah stranke, ampak da je oblastvo vsak čas upravičeno, da v varstvo javnih interesov: pravnega reda, zakonitosti in zaščite države prekliče svoj prvotni odlok. To stališče pa nasprotuje odločno ustavno zajamčeni pravici svobodnega udruževanja in tu- di smernicam sedanjega društvenega zakona. Ako se to stališče sprejme, potem se zanaša v življenje in delovanje društev, ki so čestokrat velikega gospodarskega in socijalnega pomena, pravna nesigurnost, potem bi se uvajal po stranskih vraticah v sistem društvene svobode, v istini odkrit koncesijski sistem, ki bi bil tem nevarnejši, ker bi zadel že delujoča društva in ogrožal ne samo pridobljene pravice teh društev, ampak celo vrsto tretjih oseb in naprav. Ako se spremembe pravil ne vzamejo na znanje, odnosno ako se te spremembe prepovedo, se s tem dru* štvo kot tako še ne prepove, seveda z izjemo, ki je bila obravnavana v točki 3. Društvo bo pač v tem primeru, ako se ne pritoži, delovalo po prejšnjih nezabranjenih pravilih. Da se .to v resnici vrši, za to se ima pobrigati policijsko oblastvo prve stopnje. Sredstva za to mu daje zakon v § 12, odstavek 1 in 2 in v §§ IB, 14, 15, 18, 20, 21 in 25, torej z nadzorovanjem njegovega delovanja, s pregledovanjem zapisnikov občnih zborov, društvenih letnih poročil in razglasov, z nadzorovanjem društvenih zborovanj po odposlancu policijskega oblastva itd. (Dalije prihodnjič.) Slovenski javnosti — jasna beseda. Sedem let se že bije borba za železniško zvezo tSlovenije z morjem. Sedem dolgih let se je podpisani odbor boril za pošteno stvar, namreč za istočasno in prvovrstno zvezo Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola z po-stoječo progo Zagreb—Sušak, katero so začrtali naši železniško-gradbeni strokovnjaki gg. inženerji M. Klodič A. Hrovat in R. Kavčič. Na podlagi te skupne proge bi bila d e 1 a Slovenija na en mah zvezana z našim Jadranom. Ogromna večina slovenskih občin, med temi tudi mesto (Ljubljana, se je izrekla za Klodič - Hrovat - Kavčičevo skupno progo, iblotako gospodarske korporacije, na zborovanju v Novem mestu dne 10. januarja 192ti pa so se zastopniki vseh slovenskih političnih strank izjavili za našo progo. Ta je že leta 1922 postala zakon, katerega pa niso diktirali politični razlogi, temveč naši domači železniški strokovnjaki, ki naše razmere .in potrebe gotovo .najbolj poznajo. Toda vse to ni oplašilo naših denarno močnih nasprotnikov, da ne bi delali proti nam, ki smo imeli na svoji strani — samo resnico. Toda resnica zmaguje počasi, a sigurno in po sedm.ih letih je resnica vendar zmagala. Skozi vsa ta leta smo se obračali ob vsaki važni priliki na slovensko javnost, a obračali smo se nanjo, ker smo imeli za sabo mišljenje priznanih strokovnjakov. To smo vedno smatrali za edino pametno stališče .in ga smatramo še danes, ko v sedmem letu dela in borbe za pošteno stvar pogumno stopamo pred slovensko javnost, da ji konč-noveljavno pokažemo rezultate svojega dela — rezultate, ki jasno kažejo, da je bila naša stvar zares pravična in dobra. Oprti na izvajanja svetovno priznanega geologa univ. prof. v Leipzigu dr. Kossniatn in direktorja geološkega inštituta v Budimpešti, Loczy Lajoša in drugih znanih geologov smo opozarjali skozi celih sedem let slovensko javnost na plazovit teren okrog Musilove proge (Kočevje—'Brod na Kupi— Brod Moravice), katere gradba in vzdrževanje bi požrlo ogromne milijone in bi služila samo lokalnim interesom, medtem ko služi naša proga interesom cele Slovenije. (Na vsa ta opozarjanja, dokaze,, razloge itd., objavljena v treh naših brošurah itd., nismo dobili nikoli stvarne protidokumentacije. Da smo torej upravičeni izreči to trdo sodbo, bodo dokazala sledeča dejstva: Od železniškega ministrstva v začetku julija t. 1. na lice mesta poslana komisija geologov, sestoječa .iz univ. prof. gg. Lukovifia in Kocha, je konštatirala: 1 Da se Musilova proga nahaja od Kap-tola pa vse do Brod Moravi«- iikljufno v karbonskem labilnem terenu, t. j. okrog 30 km pri trasi, ki je dolga 44 km. Izhod tunela na Gorici je v eminentno plazovitem terenu, taka trasa se iz geološkega -tališča nikakor ne more priporočati. 2. Župnekova proga (Kočevje—Oabar— Delnice). Preko polovice te trase gre skozi karbonske formacije, a zanjo veljajo istotako vse slabe lastnosti teli formacij, tako da se ta trasa ne more priporočati z obzirom na nepovoljne geološke prilike. 3. Klodiž-Hrovat-Kavčičeva proga (Kočevje in Črnomelj—Lukovdol—Srpske Mora-vice). Cela ta trasa leži v terenu, ki je po svojem morfološkem karakterju brez oso-bitih terenskih in geoloških težkoč. Proga leži torej v popolnoma zdravem terenu, razen zadnjih 150 (reci: stopetdeset) metrov, ki se jih je pa lahko izogniti. Komisija inženerjev, imenovana od železniškega ministrstva, je istotako v mesecu juliju imela proučiti vse v poštev prihajajoče trase za zvezo Slovenije z morjem. Ta komisija pa ni dosegla zaželjenega rezultata: ni se namreč izrekla niti za eno niti za drugo varijanto, vendar pa priznava, da je Kk>d;ič-Hrovat-Kavčičeva proga v interesu vse Slovenije, medtem ko so druge samo lokalnega značaja. Komisija je bila sestavljena iz gg. inženerjev Baboviča, Vaskovica, Dimitrijevida in Alačeviča. Nadvse čudno je, da se komisija ni hotela izreči jasno in da v gotovih stvareh direktno izbegava priti stvari do dna, to tembolj, ker je morala ta komisija imeti za podlago mnenje geologov, ki so dokazali, da je 'Klodič-Hrovat-Kavčičeva trasa najboljša. Dokaz za našo trditev nam je vseuč. prof. g. inžener Alačevič iz Zagreba, ki je hil član te komisije in je dal oddvojeno mišljenje, ki ga mi tu doli navajamo, vsekakor pa je dokaz neinformiranosti, če kdo trdi, da se je komisija izrekla za Zupnekovo varijanto, ki je več ko polovico svoje dolžine v strogo plazovitem terenu in predstavlja najdražjo izmed vseh varijajit. Vsej slovenski javnosti povemo, da je ta varijanta definitivno pokopana, to je izjavil sam železniški minister, vojaška oblast ter najnierodajnejši faktor pri Direkciji za nove gradnje, ki je prišel po gori-omenjeni julijski komisiji osebno na teren, da preišče sam, kar prejšnja komisija ni mogla oziroma ni hotela jasno ugotoviti. Po rezultatu študij tega najmerodajnejšega faktorja je mogoča trasa iz Kočevja edino po Klodič-Hrovat-Kavčičevem načrtu preko Starega trga na Srpske Mora vice; to si naj Kočevje dobro zapomni, kajti druga trasa, ki pridp v poštev, je trasa iz Ribnice preko Grčaric, Bele vode. Lazca, Novega kota, Trš-ca. Črnega luga na Delnice. Čeravno bi bilo zelo interesantno, če bi navsezadnje Kočevje ostalo brez vse zveze, moramo priznati, da je trasa iz Ribnice samo poskus, da se pTS-študira vse dane možnosti. Proga iz Ribnice bi bila dolga okrog 78 km in bi tekla samo 10 km oddaljena od italijanske meje in to v dolžini 20 km; tu se misli radi meje celo na ozkotirno izpeljavo. Priznati moramo, d« je Kočevje gospodarski centrum z jako razvito lesno in tekstilno industrijo .itd., ki se nikakor ne sme pustiti ob strani. Naša borba stoji slej ko prej na stališču, da je treba tudi krajem okrog Čabra in Prezida pomagati z zgraditvijo dobrih cest ali z ozkotirno šumsko železnico za eksploatacijo tamkajšnjih gozdov. Zato ima naš odbor tudi v tem oziru že podrobno izdelan načrt, kako odpomoči tem krajem. Toda zveza Slovenije z morjem mora biti res v interesu cele Slovenije in kot dokaz za to navajamo mnenje univ. prof. ing. Alačeviča. Prosimo pa vse Slovence, 'ki jim je količkaj na tem, da dobi Slovenija gospodarsko osamosvojitev, da se potrudijo in res pazljivo preč-itajo mišljenje nepristranskega človeka univ. prof. Alačeviča. Prosimo pa zato, da bo slovenska javnost res vedela, za kaj gre, zakaj nemala krivda, da nismo še dosegli zveze Slovenije z morjem, zadene slovensko javnost samo, ki se je dala begati zaradi nestvarnih razlogov, ker se ni poglobila sama v stvar, ki ge uprav za njo eminentno življenjskega pomena. Upamo, da ta poziv ne bo ostal glas vpijočega v puftfiavi. MIŠLJENJE UNIV. PROF. ING. ALAČEVIČA, člana komisije iz julija meseca t 1., dostavljeno železniškemu ministru, se v glavnem glasj: Od vseh mnogobrojnih študiranih varijant za zvezo Kočevje s sušaško progo so ostale samo tri, o katerih se more razpravljati, in to: 1. preko Čabra na Delnice, 2. preko Broda na Kupi na Brod Moravice, 3. preko Starega trga in Radenc na Vrbovško (Srpske Moravice). Ad 1. Kočevje—Čabar—Delnice (Župne-kova proga). Čeravno je za relacijo Sušak najkrajša zveza, se ne more priporočiti radi ogromnih terenskih težkoč vsled planinskega karakterja terena, kateri po velikem delu sestoji iz karbonskih in verfen&kih škriljev: cev, ki so za gradnjo nevarnost. Tudi bi nova proga bila poleg postoječe sušaške proge jako draga in v daljših delih nesi-gurna. Zaradi neposredne bližine državne meje in obilice umetnih objektov je ta proga za slučaj komplikacij jako nesigurna in bi bila takoj prekinjena. Poleg tega bi se v slučaju rokade Ljubljana—sušaška proga in v slučaju deževnih perijod, radi plazovi-tosti tal moglo zgoditi, da postane proga za dalj časa neuporabljiva in to ravno v slučaju največje potrebe. Proga je približno 60 km dolga in je najdražja od vseh varijant. Odločno sem proti taki progi. Ad 2. Kočevje—Brod na Kupi—Moravice (Musilova proga). Z ozirom na popolno «p-sigurnost in labilnost tal na velikih širinah in globinah na odseku Brod na Kupi—Brod Moravice in na dejstvo, da bi se z izpeljavo te nove proge izpod že postoječe sušaške na nevaren način ogrožala že postoječa proga, se strinjam z mišljenjem ostalih gospodov članov komisije, da je trasa študirana od Direkcije za gradnjo novih železnic od Broda na Kupi do Brod Moravice neizvedljiva. Kar se tiče padcev in lokov, sem mišljenja, da se na vseh novih progah v zvezi s sušaško progo uporabijo enaki uspe,ni in minimalni loki kakor na sušaški progi (16°/oo, 25°/oo in r — 275 m). Tudi priključek pri Brod Moravicah je zelo nepovoljen in bi zahteval velikih del za novo postajo in to za dirigiranje in delitev vlakov v obeh smereh. Iz tega razloga in zaradi slabega terena ni priporočljiv noben priključek na odprti progi izmed Srpskih Moravic in Delnic. V slučaju kakega drugega priključka od Broda na Kupi s sušaško progo med postajama Sušice in Delnice bi se proga podaljšala vsled večje višine, katero bi bilo treba premagati (Brod na Kupi 230 m nad morjem, Brod Moravice 541 metrov nad morjem, Sušice, Delnice pa 730 m nad morjem) približno za 11 km v primeri s progo na Brod Moravice in to vse v zelo težkem planinskem terenu. Niti s tem podaljšanjem se ne bi mogli izogniti karbonskim škriljevcem. Izpeljava in podaljšanje proge v takem terenu bi zelo podražilo že tako in tako drago progo. Zaradi nevarnosti terena velja isto, kakor je rečeno za progo preko Čabra in Delnice. Z ozirom na rečeno sem odločno proti izvršenju spoja Brod na Kupi—sušaška proga. Ad 3. Kočevje—Stari trg—Vrbovško— (Srpske Moravice) s priključkom jz Črnomlja (Klodič-Hrovat-Kavčičeva proga). Ostane nam še tretja varijanta po Poljanski dolini preko Starega trga, Radenc m Lukovdola, katero bi trebalo po najkrajšem in najpovoljnejšem potu privesti na že po-stoječo in za vse potrebe prometa zgrajeno postajo Srpske Moravice, ki ima 19 tirov, vodno postajo, [kurilnico J n vse ureditve velike dispozicijske postaje. Ona je obenem začetna postaja za gorski del sušaške proge. Kakor je komisija geologov konštatirala, pelje ta trasa skozi popolnoma čvrst in siguren k raški teren (vapnenec in dolomit). Po moje mišljenju je ta trasa Direkcije za gradnje novih železnic, od kater.ih imamo že slojne načrte in detaljni vzdolžni profil v glavnem tehnično dobro položena. Njena dolžina J c* 44.74 Um. Dolžina v relAci^i proti Kuiahu je od Kočevja—Stari trg—Radence—Srpske Moravice—Brod Moravice za 10 km daljša od one Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravice, a vsled manjših usponov in manjše premagane višine je virtuelna dolžina te proge ista, kakor ona preko Broda na Kupi na Brod Moravice. Stroški gradnje bodo nesporno daleko manjši od vseh ostalih varijant vkljub dvema velikima objektoma. Prvi je viadukt preko Kolpe pri Radencih, za katerega je izbrana najbolj ekonomična višina od ca. 85 m. Drugi je tunel skozi Lovnik, dolg 4930 m, ves v dolomitu in apnencu razen približno 150 m pri izhodu pri Vrbov-skem-Selu. Ta zveza je vojaško najbolj zaščitena, ker je bolj oddaljena od meje kot vse ostale varijante. Poleg tega je v čvrstem kraškem terenu in jo je težko resno poškodovati, a lahko jo je popraviti. Kar se tiče rokade, je zelo sigurna, ker ni niti preblizu in niti predaleč od meje, a kar je najglavnejše, ni treba prevažati čet po plazoviti, nesi-gurni progi okrog Brod Moravic. Kar se pa tiče visokega mostu, je znano dejstvo, da se tudi naj večji objekti zelo težko pogode iz aeroplanov, kateri letijo s hitrostjo od 100 do 200 km na uro in to v višini več tisoč metrov. Ravno tako je nesigurno streljanje iz topov na daljino od čez 45 km. Medtem ■bi se pa dalo izogniti temu nedostatku na ta način, da se viadukt napravi v etažah tako, da bi se eventualna poškodba dala lahko .popraviti. Poleg tega bi se dalo z majhnimi stroški za ta slučaj zgraditi eno cestno-vojaško zvezo z ostrejšimi loki, s leni da ge podaljša proga za okroglo 7 km in to z istim padcem, kakor na ostali progi in da se napravi obenem nizek most. V slučaju poškodbe velikega mostu bi se moral položiti tir po tem delu proge, ki bi sicer služila za cestni prehod preko Kolpe, 'ki bi bil za ta kraj itak nujno potreben. iNeracijo-nalno bi bilo samo zaradi eventualne in redke možnosti poškodbe za slučaj vojne z večjimi gradbenimi in prometnimi stroški voditi za vse čase progo Jia eno nižjo točko in tako dvigati tovor na večjo višino. Po vsem, kar sem gori obrazložil, predlagam, da se ta trasa vzame za podlago de-taljnega študija in izvedbo projekta, ker je nesporno najboljša od vseh predloženih varijant. Takozvana protivna smer te trase v smeri proti Jadranu je premišljena, ker je to razvijanje diktirano zaradi doline Kolpe in priključka na obstoječo progo, a ima veliko prednost pripravne in kratke zveze s Črnomljem, a preko Sevnice—Št. Janž z vzhodno Slovenijo. Poleg v^ega tega edino ta trasa preko Poljanske doline skrajša pot iz Slovenije v Dalmacijo preko Ogulina, kar puščajo vse ostale varijante v nemar, tako, da z njeno zgradbo prav lahko odpade direktni spoj Črnomelj—Ogulin .in to samo z neznatnim podaljšanjem te relacije. Takšna rešitev vprašanja bi bila vsekakor koristna za. državne finance, ker bi se s tem prihranili težki milijoni, kar se mora pri vseh novih železniških zvezah resno upoštevati, posebno z ozirom na dejstvo, da je potreba železnic po vseh krajih naše kraljevine zelo velika. S spajanjem prog se pa zmanjšajo tudi eks-ploatacijski stroški pri železnicah. Razlika v gradbenih in vzdrževalnih stroških bi znašala tudi do sto milijonov dinarjev, katere na drugih krajih nujno rabimo. Pri detaljnem študiju priporočam, da se proučijo vse možnosti direktnega izhoda od Lukovdola na postajo Srpske Moravice, pa četudi z za IX kilometra daljšim tunelom »kozi Lovnik, kateri bi bil ves v dobrem, čvrstem materijah). Obenem priporočam temeljiti študij direktne zveze Črnomelj z edinim prelazom preko Kolpe. Globoko mi je žal, da se nisem mogel v tem vprašanju zedinili z gg. kolegi, člani komisije, izjavljam pa, da so me pri teni vodili samo splošni državni interesi, a predvsem sem imel v vidu lažje razvijanje prometa in fiinmanjšo obremenitev državnih financ. Ing. Jerko Alačevič, univ. prof. Slovenci! Prebrali ste strokovnjaško mnenje univ. prot., uvideli »te stvarnost njegovih razlogov, ki »o jasni kot beli <1an. Za našo progo so se torej izrekli naši prvovrstni strokovnjaki kot gg. geologi, univ. protf. Lukovič iz Beograda, Koch iz iZagreba in univ. prof. ing. Alačevič iz Zagreba. To je najboljša pohvala za delo naših domačih železniških strokovnjakov-inženjerjev iKlodiča, Hrovata in Kavčiča. Ne]>obitno so torej dokazali strokovnjaki, da je naša proga najboljša. Kaj je torej storiti sedaj? Kdor hoče, da dobimo čimprej zvezo Slovenije z morjem, da se enkrat neha politika zavlačevanja, komur je za to, da se državi in Sloveniji prihranijo milijoni, ta bo z vsemi sredstvi delal na to, da se vsi Slovenci brez razlike strank združimo in enkrat kategorično zahtevamo začetek gradnje zveze Slovenije z morjem po Klodič-Hrovat-Kav-žičevem skupnem načrtu, ki je nesporno najboljši. To pa bomo dosegli le tedaj, če bomo naše narodne predstavnike, ki gredo v kratkem v Beogirad, pozvali, da si naj kot eno prvih in najsvetejših nalog postavijo dosego graditve zveze Slovenije z morjem v najkrajšem času. Odbor za zvezo dolenjskih železnic iz Kočevja in Črnomlja preko Lukovdola z reško progo. Anton 'Lufcin, predsednik; Jure Koce, tajnik. Veletrgovina |j LJUBLJANA - GREGORČIČEVA ULICA 23 - TEL. 25S2 1 Ljubljani Špecerijsko blago rasnomli delke. * Ra ■ -VT**' ' ‘ >• • rudninsko vodo. Lastna pralama saka. vo h* mlin *• dllews s električnim obrala«. Canlki na raspolagol tovarn« W rtmfcctl" kisa, d. i o. i* UuMtama naittnaHH in najokusnejši namizni kis is pristnega vina. ZOfctOJNtt« ponudboI TehnKno to NfliienKno eiteie urejena kisarna v Jugoslaviji. Uulillanr njilis i— a