yu issn 0040-1978
leto xxxix., št. 45 Ptuj, 20. novembra 1986 cena 80 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Podelili Rdečo vrtnico (stran 2)
Najboljša tovarna sladkorja v SFRJ (stran 3)
Pinčarjev mlin v turistično ponudbo? (stran 4)
Iz naših krajev (stran 4 in 6)
Učenci pred nedeljskim referendumom (stran 7)
UVODNIK
V	nedeljo se bomo
odločili
Morda se kdo izmed nas še sprašuje, ZA KAJ BOMO GLA-
SOVALI. Verjetno mu čas ni dopuščal, da bi se udeležil zbora de-
lovnih ljudi ali občanov v svoji krajevni skupnosti ali svoji stano-
vanjski soseski. Dve številki biltena S samoprispevkom zgradimo
več, namenjeni vsem občanom občine, sta prikazali rezultate in po-
trebe, da tretjič glasujemo ZA uvedbo občinskega samoprispevka.
Že ob načrtovanju sklicev zborov smo se zavedali, da ne prihajamo
v krajevne skupnosti zgolj zaradi uvedbe tretjega občinskega samo-
prispevka. Želeli smo več. Želeli smo slišati še o drugih problemih,
ki vas ta čas tarejo. Res, je, da smo z večjimi težavami, ^ katerimi
se posamezne krajevne skupnosti trenutno ukvarjajo, seznanjeni.
Toda, vsaka stanovanjska soseska, vsaka vas ima svoje probleme,
ki so za občane vsakega območja v ospredju. Tega smo se zavedali
družberiopolitični delavci, ko smo vas obiskovali v zadnjih mesecih.
Pričakovali smo, da boste postavljali v osprednje vaše probleme, ki
so tudi problemi celotne občine. V mnogih primerih jih lahko rešuje-
mo z manjšimi sredstvi, seveda pa sta potrebni volja in medsebojno
razumevanje.
Zadovoljni smo, da smo v vseh okoljih našli skupna hotenja. V
nekaterih okoljih je bila razprava kritična, vendar strpna in kon-
struktivna. Dala nam je smernice za nadaljnje družbenopolitično
delo. Posamezna odprta vprašanja na zborih delovnih ljudi in obča-
nov zaslužijo pozornost občine, cele republike, vendar jih lahko re-
šujemo le skozi daljše časovno obdobje. Zelo bogata razprava na
zborih delovnih ljudi in občanov kaže. da znamo biti strpni, da ima-
mo posluh za solidarnost in da smo pripravljeni skupno reševati na-
loge. V vsaki, seveda tudi v naši družbi, se z uspešno izvedenimi na-
logami odpirajo nove potrebe. Hotenja za boljše in lepše so nujen
pogoj za dinamičen razvoj naše samoupravne socialistične družbe.
Mnogokrat negodujemo nad odprtimi vprašanji in mislimo, da
jih rešujemo prepočasi. Če se spomnimo, kako je bilo pred leti, vidi-
mo, da smo v zadnjem obdobju napravili velik korak naprej. Toda
želimo si. da bi nam bilo jutri še lepše. Našim otrokom hočemo
ustvariti še boljše delovne in življenjske pogoje, tako v šolskih klo-
peh kot doma. Prav tako želimo boljše zdravstveno varstvo. Vse to
je mogoče doseči s skupnimi napori, s samoodpovedovanjem za
krajše ali daljše časovno obdobje. Ta posluh pa smo imeli zmeraj.
Morda smo včasih z nezaupanjem gledali na krajevne ali občinske
funkcionarje, ki so vodili akcije za krajevne ali občinske samopri-
spevke, ali prihajali k nam s posebnimi pogodbami, da združujemo
sredstva za skupne akcije. V začetku smo morebiti z majhnim ne-
zaupanjem glasovali ZA samoprispevek, ali podpisali posebno po-
godbo :a združevanje sredstev, na koncu pa smo se uspehov veseli-
li. To so kilometri asfaltnih cestišč, zgrajena vodovodna mreža, po-
ložena kanalizacija, razpeljano telefonsko omrežje, novi domovi
krajanov, nove transformatorske postaje, novi otroški vrtci, nove
osnovne šole in ne nazadnje — nov in sodoben srednješolski center.
V	nedeljo se bomo odločali o novem skupnem programu. Odloča-
li se bomo za dodatne prostore v zdravstvu in osnovnem šolstvu,
odločali se bomo za hitrejšo modernizacijo cestnega omrežja in za
funkcionalno ureditev prostorov naših novinarjev.
Referendumski program tretjega občinskega samoprispevka je
rezultat mnogih aktivnosti. Sredstva za izvedbo programa bomo
združevali na ravni občine s samoprispevkom, na ravni republike v
obliki vzajemnih sredstev izobraževalne skupnosti, pomemben del
potrebnih sredstev pa bodo združili porabniki sredstev tretjega ob-
činskega samoprispevka.
Čas za razmišljanje se izteka. Pred nami je trenutek, ko bomo
glasovali »ZA« uvedbo tretjega občinskega samoprispevka zaveda-
joč se. da sprejemamo naš program in da se odločamo za enako
združevanje sredstev iz osebnih dohodkov, kot jih zdaj združujemo
za izgradnjo šolskega prostora. Z 31. decembrom 1986 preneha
združevanje za izgradnjo šolskega prostora, z začetkom novega le-
ta pa bomo združevali sredstva za novi referendumski program.
Dragi občan, vabimo te. da se čim prej udeležiš glasovanja na
svojem glasovalnem mestu in s tem izpolniš svojo dolžnost in pravi-
co. Želimo si. da z uspešno izvedenim referendumom počastimo tu-
di dan republike. Prepričani smo. da bo uspeli referendum tvoj in
naš skupni uspeh. In srečni bomo. ko bomo odpirali nove kilometre
asfaltnih cest. nove prostore zdravstva, šolstva in informativne de-
javnosti zavedajoč se, da smo glasovali ZA hitrejši razvoj ptujske
občine.
ZA OBČINSKO KONFERENCO SZDL
PREDSEDNIK:
Anton ZOREČ
_____/
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. november 1986 - XEDNIK
Melioracija
na 1200 hektarih
v kmetijski zadrugi Lovrenc
na Dravskem polju so z izvaja-
njem melioracij pričeli leta 1982,
ko je bil sprejet ustrezen republi-
ški odlok. Do danes so uredili
nad sedemsto hektarov prej za-
močvirnjenih ali drugače za kme-
tijsko obdelavo neprimernih po-
vršin.
Začeli so na območju Mihov-
ce—Jablane, skupaj s Kmetij-
skim kombinatom, zasebne zem-
lje je bilo na tem območju okoli
80 hektarov. Že na naslednjem
območju Župečja vas -Mihovce
pa je šlo za izključno zasebne po-
vršine in tu so opravili melioraci-
jo na 277 hektarih. Sledili sta ob-
močji Jablane —Gaj z 208 hekta-
ri in v letošnjem letu še Apače s
164 hektari.
S tem v Kmetijski zadrugi Lo-
vrenc svojih obveznosti in načr-
tov pri izboljševanju kmetijskih
zemljišč še niso zaključili, saj
prav v tem času pristopajo k me-
lioraciji območja Mihovce—Ja-
blane na površini 238 hektarov.
Poleg tega jih za prihodnje leto
čaka še melioracija na površini
130 hektarov, gre za območje
projekta številka osem, ki delno
sega že na območje sosednje ob-
čine Slovenska Bistrica.
Tako bodo v tej kmetijski za-
drugi zaključili s pridobivanjem
boljših kmetijskih površin, sku-
paj bodo tako opravili melioraci-
jo na 1200 hektarih. Istočasno pa
tudi na teh območjih poteka
združevanje zemlje, ki zajema
nekoliko večje površine. Tako je
bilo doslej v komasacijo zajetih
že okoli 1.150 hektarov.
Kljub temu, da so bila tudi na
njihovem območju v začetku teh
posegov pri lastnikih zemlje veli-
ka nasprotovanja, sedaj v zadru-
gi ocenjujejo, da je več kot 90
odstotkov kmetovalcev zadovolj-
nih L melioracijo in komasacijo.
Zadovoljni so predvsem lastniki,
ki imajo svoje kmetijske površi-
ne zaokrožene in v bližini kmetij.
V vseh primerih tega seveda ni
mogoče upoštevati, vsekakor pa
prinašajo taki posegi v kmetijski
prostor prednosti v prvi vrsti
lastniku zemlje, pa tudi celotni
družbeni skupnosti, ki zagotavlja
velika finančna sredstva.
J. Bračič
Zlati znaki TGA
Ob 32-letnici obratovanja TGA Kidričevo bo jutri, 21. novembra,
slavnostna seja delavskega sveta te delovne organizacije, na kateri bo
zbranim govoril predsednik kolegijskega poslovodnega organa Dani-
lo Toplek, dipl. oec, zatem pa bodo izročili tudi štiri Zlate znake
TGA. Za dosežene uspehe na gospodarskem področju jih bodo preje-
li:
—	Skupina delavcev obrata elektrolize A,
—	Stanko Pulko, diplomirani organizator iz tozd Tovarna glini-
ce,
—	Jože Škerget, neposredni proizvajalec iz tozd Predelava alu-
minija in
—	Stevo Klikovič iz tozd Vzdrževanje.
Kot smo poročali, so v počastitev tovarniškega praznika že včeraj
(v sredo) izvedli tradicionalno srečanje upokojenih članov kolektiva,
ki se gaje udeležilo blizu 800 upokojencev. Jutri ob 12.30 bodo v raz-
stavnem prostoru upravne zgradbe TGA odprli razstavo fotografij in-
vesticij v teku, ki jo je pripravil mednarodni mojster fotografije, sicer
član tega kolektiva, ing. Stojan Kerbler. V soboto, 22. novembra, pa
bo za občane z območja ptujske občine potekal informativni dan. Pod
geslom »odprta vrata TGA« bodo obiskovalcem omogočili pogovor z
vodstvom tega kolektiva ter tudi ogled proizvodnje in novogradenj.
Delovnim ljudem TGA Kidričevo ob njihovem prazniku iskrene če-
stitke!	—OM
SKUPNOST
PODRAVSKIH OBČIN
Od septembra 1986 do junija 1987 ima mandat v Svetu skupnosti
podravskih občin ptujska občine, zato svetu sedaj predseduje Gorazd
Zmavc, predsednik skupščine občine Ptuj. V torek je bila prva seja v
novem mandatu, ko so najprej sprejeli program dela tega organa. Ta-
ko kot običajno bo delo temeljilo na skupnih nalogah v Podravju, ki
so zajete v statutu sveta skupnosti in v Družbenem dogovoru o skup-
nih planskih elementih do leta 1990. Seveda pa bodo program aktiv-
nosti sproti dopolnjevali z aktualnimi zadevami.
Ocenili so tudi izvajanje družbenega dogovora v tem letu in sliša-
li informacijo o projektu Maribor 2000, s posebnim poudarkom na
odprtost v regijo. Razpravo so namenili tudi ugotovitvam in sklepom
izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice o gospodarskih
gibanjih v Podravju do letošnjega septembra, na seji pa imenovali še
delovna telesa sveta.
N. D.
Podelili Rdečo vrtnico
v delavskem domu Franc Kramberger v Ptuju so v ponedeljek
popoldan na priložnostni slovesnosti podelili Rdeče vrtnice najbolj
prijaznim trgovinam v špecerijski, tekstilni in tehnični dejavnosti. V
prvi skupini je dobila največ glasov prodajalna Koloniale, za katero
je tudi glasovalo največ kupcev; med tekstilnimi je največ glasov
zbrala Tekstilna hiša Emone-Merkur v Murkovi ulici; pri tehničnih
pa Oprema, prav tako Emone-Merkur.
Na slovesnosti je v imenu sindikata govoril predsednik Stanko
Debeljak, v kulturnem programu pa so se predstavili člani tambura-
škega orkestra DPD Svoboda Ptuj, ki letos slavi 50 let dela.
Marjan Ber, predsednik občinskep odbora sindikata delavcev
trgovine občine Ptuj je pohvalil letošnjo odzivnost na anketo. V pri-
hodnjih letih pa bodo v ocenjevanje vključili tudi gostinske obrate, ki
jih bodo razdelili v skupino gostiln in skupino bifejev.
MG
Kupci so dali največ glasov prodajalni Koloniale
foto: MS
Z ukinjanjem tozdov se razkorak
med razvitimi in nerazvitimi še poglablja
Ni naključje, da so se v Ormo-
žu lotili poglobljene razprave
okrog ukinjanja temeljnih orga-
nizacij in vseh problemov, ki iz
tega izvirajo. Predsedstvo občin-
skega sveta ZSS Ormož je o tem
razpravljalo že na deseti seji, do-
polnitev pa dalo ob obisku pred-
sednika slovenskih sindikatov
Miha Ravnika 11. novembra.
V ormoški občini je sedem di-
slociranih tozd s sedeži DO v
Ptuju, Mariboru in Slovenski Bi-
strici, v katerih je zaposlenih'679
delavcev, in 24 delovnih enot,
katerih sedeži so v Mariboru,
Ptuju, Ljubljani in Tržiču, s 643
zaposlenimi. Domače temeljne
organizacije zaposlujejo nekaj
nad 2500 delavcev, že omenjene
pa 34 odstotkov ali 1322.
Marles je v ormoški občini v
septembru ukinil dve temeljni
organizaciji. Notranjo opremo v
Središču z 59 zaposlenimi in Ža-
go v Ormožu z 20 zaposlenih. S
tem, ko se ukini temeljna organi-
zacija, postane problem kako bo
s prispevki in davki. Zato v Or-
možu predlagajo, da bi se pri-
spevki zbirali po domicilu, ne pa
po sedežih temeljnih organizacij.
Tone Luskovič je med drugim
povedal, da si ukinjanje tozd
vsak po svoje razlaga, običajno
gre za ekonomske razloge, vpra-
šanje pe je, če je v resnici tako.
Ni mogoče pristajati na ukinja-
nje dobro stoječih tozd, ker je
pač nekdo ugotovil (strokovne
institucije), da je samoupravna
organiziranost prevelika in da je
slabo gospodarjenje delovne or-
ganizacije mogoče rešiti na ta na-
čin. Menil je, da moramo pri teh
procesih videti tudi idejnopoliti-
čni vidik. V Sloveniji je kar tretji-
na manj razvitih območij, z uki-
njanjem tozd pa se razkorak med
razvitimi in nerazviti le še pogla-
blja.
Franc Polič je opozoril na dru-
go stran-ustanavljanje novih toz-
dov - ki niso bili napredek.
Vprašal je tudi, zakaj delavci ne
bi mogli kakovostno soodločati
tudi v poslovnih enotah.
Miroslav Tramšek je izluščil
vprašanje bodočega razvoja po-
slovnih enot, ker se v sedanji or-
ganiziranosti ni nič zgodilo.
Tomaž Bolcar je zaskrbljen tu-
di za razvoj tozd, ki so še v obči-
ni. Občina Ormož je že dalj časa
brez pravega razvoja. Na to opo-
zarjajo tudi letošnji devetmese-
čni poslovni rezultati. Kje so raz-
vojne službe? Temeljne organi-
zacije zapuščajo kadri, ki so šele
pred kratkim prišli iz šol.
Milan Ritonja je vprašal, zakaj
se sindikat lahko sedaj bori? Po-
treben bi bil drugačen način raz-
delitve dohodka.
Tone Luskovičje v ponovni
razpravi opozoril, da Ormožani
ne iščejo pomoči. Prizadevali si
bodo za ustvarjanje ekonomske-
ga interesa — zato, da se bo
spodbudil razvoj manj razvitega
območja. So za enakopraven dia-
log.
Miha Ravnik je dejal, da gre
pri ukinjanju temeljnih organiza-
cij za izredno resno vprašanje.
Zato je prav, da se v sindikatih
lotevajo vprašanj samoupravne
in poslovne organiziranosti zdru-
ženega dela in njenega prilagaja-
nja razvoja — to pa ni ukinjanje
temeljnih organizacij. Vprašal je,
zakaj v teh letih iz te množice de-
lovnih enot ni nastala nobena
tozd. Sedaj z ukinjanjem tozd —
torej s samoupravnimi spremem-
bami skušamo rešiti ekonomske
odnose.
Samoupravne spremembe v
Marlesu so nesprejemljive, de-
lavci pa so se zanje odločili in to
z visokimi odstotki »za«, je med
drugim poudaril Miha Ravnik.
Kaj je potrebno najprej razviti v
delovnih enotah? Jedra. V delov-
nih enotah se ustvarja začasni
dohodek, iz njih se mora v dolo-
čenem času ustanoviti tozd.
Poudaril je, da delavci niso
pobudniki sprememb — pobude
dajejo vodilni ljudje. Kako bo-
mo ta proces zaustavili? Pri tem
gre že za pravo tekmovanje. Obi-
čajno pa za to v sindikatih zve-
do, ko je referendum že razpisan
ali celo izglasovan.
Delovne enote bo potrebno
razvijati. V Sloveniji žal še nima-
mo sklada, ki bi ga lahko koristi-
li v takih odnosih. Poleg tega
manjkajo programi, trenutno so
na voljo le trije veliki. Nujno pa
se bo potrebno odločiti za sku-
pen razvoj in izločiti zaprtost, ki
postaja že kar tradicionalen
spremljevalec slovenskega zdru-
ženega dela.
Delavci morajo biti o procesih
ukinjanja tozdov pravilno obveš-
čeni, pri tem je potrebna velika
budnost sindikata, ki se mora
skupaj z drugimi boriti za osveš-
čenost vseh zaposlenih, da ne
bodo glasovali za ukinjanje te-
meljnih organizacij zgolj na ne-
kih strokovnih ugotovitvah, ki so
običajno brez podatkov o samo-
upravnosti in ne upoštevajo, da
gre v vseh teh primerih za druž-
bena sredstva.
Miha Ravnik se je med obi-
skom v ormoški občini pogovar-
jal tudi s sindikalnimi delavci
Slovina in Tovarne sladkorja,
obiskal pa je tudi vinsko klet.
MG
Miha Ravnik: »Pri ukinjanju te-
meljnih organizacij gre za izredno
resno vprašanje ...« foto: MŠ
O samoupravni organiziranosti združenega dela se je Miha Ravnik po-
govarjal s sindikalnim predsedstvom in predstavniki DPS
Aktivnosti v ptujskih sindikatih
Razprava o osnutku Resolucije o
politiki uresničevanja družbenega
plana občine Ptuj za obdobje
1986 - 1990 v letu 1987
Danes popoldne zaseda v
ptujskem delavskem domu Fran-
ca Krambergerja plenum občin-
skega sveta ZSS Ptuj. Glavna
razprava je o osnutku občinske
resolucije o politiki družbenega
in gospodarskega razvoja ptuj-
ske občine za leto 1987. Predtem
sta o osnutku resolucije razpra-
vljala Svet za družbenoekonom-
ske odnose in Predsedstvo občin-
skega sveta ZSS Ptuj. Namen
razprave je, da se oblikujejo sta-
lišča sindikatov, ki bodo posre-
dovana na seji Družbenopoliti-
čnega zbora in Zbora združenega
dela Skupščine občine PHuj. Raz-
prava pa poteka tudi o oceni sa-
moupravne organiziranosti te-
meljnih in drugih organizacij
združenega dela ter o vprašanjih,
o katerih smo že poročali v prejš-
nji številki Tednika.
Sklican zbor delavcev s področja
samostojnega osebnega dela
V ptujskem delavskem domu
Franca Krambergerja se bodo
26. novembra ob 17. uri sestali
člani osnovne sindikalne organi-
zacije ZSS delavcev, ki so zapo-
sleni na področju samostojnega
osebnega dela v občini Ptuj. Raz-
pravljali bodo o tekočih gospo-
darskih gibanjih v občini Ptuj in
njenem razvoju v letu 1987, o po-
slovanju Sklada za izobraževanje
na področju samostojnega oseb-
nega dela v občini ftuj, o spre-
membah osebnih dohodkov po
kvalifikacijskih skupinah in ko-
lektivnih pogodbah. Ocenili bo-
do delo v letu 1986 in sprejeli de-
lovni program za leto 1987. Spre-
jeli pa bodo tudi program prosla-
ve 25. obletnice delovanja osno-
vne sindikalne organizacije ZSS,
ki je bila ustanovljena leta 1961.
Sindikalni delavci ptujske gumar-
ne razpravljali o konkretnih pro-
blemih in nalogah
Ptujsko gumarno sta 14. no-
vembra obiskala član Sveta ZSJ
Janez CIGLAR in sekretar Re-
publiškega odbora sindikata de-
lavcev kemične in nekovinske in-
dustrije Slovenije Franc RIBlC.
Skupaj s predstavniki občinske-
ga sveta ZSS Ptuj sta se udeležila
razširjene seje izvršnega odbora
osnovne organizacije ZSS, na ka-
teri je bila razprava o rezultatih
gospodarjenja v devetih mesecih
letošnjega leta in o nalogah za
razreševanje konkretnih proble-
mov, s katerimi se sooča ta delo-
vni kolektiv. V razpravi so bile
nakazane perspektive, ki jih na-
kazuje pripravljen predlog dol-
goročnega razvojnega programa
TOZD Gumama Ptuj v okviru
delovne organizacije SAVA
Kranj. Za tem sta sodelovala na
zboru delavcev, predtem pa si
ogledala celotni proizvodni pro-
ces in se skupaj z drugimi sindi-
kalnimi delavci pogovarjala z de-
lavci v neposredni proizvodnji.
Kmalu seminar za vodje delegacij
samoupravnih interesnih skupno-
sti
Svet za delegatski sistem in sa-
moupravljanje pri občinskem
svetu ZSS Ptuj je sklenil, da se 9.
decembra organizira celodnevni
seminar za vodje delegacij in
konferenc delegacij združenega
dela za samoupravne interesne
skupnosti. Na seminarju bodo
tudi razpravljali o delovanju de-
legacij in delegatov združenega
dela v skupščinah samoupravnih
interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti. Svet je razpravljal tu-
di o oceni samoupravne organi-
ziranosti združenega dela, o ka-
teri je istega dne razpravljalo tu-
di Predsedstvo in danes tudi Ple-
num občinskega sveta ZSS Ptuj.
Priprave na občinsko sindikalno
konferenco o zaposlovanju
Pri občinskem svetu ZSS Ptuj
je začela z delom delovna skupi-
na, ki ima nalogo, da pripravi
gradivo za občinsko problemsko
konfereenco o problematiki šti-
pendiranja, pripravništva in za-
poslovanja. Gre v prvi vrsti za
vprašanja, za katera so mladi ži-
vljenjsko zainteresirani, sindikati
pa želijo s svojo problemsko
konferenco dobiti tudi odgovor,
kdo je na listi nezaposlenih de-
jansko zaposlen?
Sestalo se je Predsedstvo občin-
skega sveta ZSS Ptuj
Predsedstvo občinskega sveta
ZSS Ptuj je na 9. seji, 12. novem-
bra, razpravljalo predvsem o
vprašanjih, ki so na dnevnem re-
du današnjega zasedanja Plenu-
ma občinskega sveta ZSS Ptuj.
Med drugim so zelo resno spre-
govorili o samoupravni organizi-
ranosti in problemih, ki bremeijo
delavce v združenem delu. Oce-
nili so delo med drugo in tretjo
plenarno sejo občinskega sveta
ZSS Ptuj in finančno poslovanje
občinske organizacije ZSS Ptuj.
Obravnavali in sprejeli so poro-
čilo gradbenega odbora o obnovi
prostorov Delavskega doma
Franca Krambergerja. Sprejeli
so sklep o izvedbi letnih pro-
gramskih konferenc osnovnih or-
ganizacij ZSS, poročilo o obisku
občinske delegacije pri naših de-
lavcih na začasnem delu v
Frankfurtu, poročilo o izvedbi
aktivnosti ob 25. obletnici sode-
lovanja bratskih občin SRH in
SRS, obravnavali pa tudi druga
aktualna vprašanja.
FB
O protestnih ustavitvah dela
v sredo, 12. novembra, se je na magistratu v
Ptuju na redni seji sestal aktiv komunistov delav-
cev neposrednih proizvajalcev pri občinskem ko-
miteju ZKS Ptuj. Sekretar aktiva Janez Zemljarič
je člane najprej seznanil z vsebino posveta sekre-
tarjev aktivov, ki je bil koncem oktobra pri pred-
sedniku CK ZKS v Ljubljani. Iz razprave na tem
posvetu je bilo razvidno, da je stanje povsod po
Sloveniji približno enako, da je takšno kot so ga
tudi ocenjevali na sejah aktiva.
Enotni so bili v oceni, da so aktivi imeli doslej
premajhno vlogo in vpliv na sklepe in usmeritve v
ZK. Delno je vzrok v premajhni aktivnosti samih
članov aktiva neposrednih proizvajalcev, delno pa
jih tudi tisti, ki bi jih morali, premalo upoštevajo.
»Stanje ni brezupno, ni takšno, da ne bi vedeli,
kaj nam je treba narediti. Potrebujemo le dovolj
enotne volje in zavesti o tem, kaj nas povezuje z
našo organizacijo ZK«, je med drugim dejal Mi-
lan Kučan, predsednik predsedstva CK ZKS, v
sklepni besedi na posvetu.
V skladu s tem so sprejeli usmeritve, da se bo
aktiv komunistov delavcev neposrednih proizva-
jalcev tudi v ptujski občini bolj posvečal proble-
mom 00 ZKS v gospodarstvu in vsemu tistemu,
kar je s tem povezano — od organiziranosti (tež-
nje po ukinjanju TOZD) do programov razvoja in
nagrajevanja po delu in njegovih rezultatih.
Pod drugo točko so na seji aktiva govorili o
problemih, ki pogojujejo protestne ustavitve dela
v OZD. Ugotovili so, da doslej v letošnjem letu ta-
kih primerov v ptujski občini ni bilo, bili pa so tri-
je izsiljeni sestanki, vendar so v vseh primerih za-
deve rešili po samoupravni poti. Razprava o tem
družbeno občutljivem vprašanju je imela namen,
da tudi komunisti ptujske občine damo svoj pri-
spevek k vsebini priprav na sejo CK ZK Sloveni-
je, ki bo govorila o prekinitvah dela.
Janko Bezjak, sekretar predsedstva OK ZKS, je
člane aktiva podrobneje seznanil z razmerami na
posameznih področjih gospodarstva v ptujski ob-
čini, Ervin Hojker, podpredsednik OS ZSS Ptuj
pa je poročal o prizadevanjih sindikatov v OZD.
Potrebna je enotna in skupna akcija vseh subje-
ktivnih sil v OZD — od samoupravnih organov in
vseh DPO do delegacij pri reševanju problemov
takoj in sprotno. O vsem tem pa je treba delavce
tudi sproti, celovito in objektivno obveščati. Pri
tem velja posebej poudariti, da mora biti sindikat
vedno na čelu delavcev, saj s tem uresničuje svojo
ustavno vlogo.
Sklepna ugotovitev iz razprave je bila, da so
razviti samoupravni odnosi, ki sežejo do sleherne-
ga delavca, dobra povezanost v delegatskem siste-
mu, učinkovito vodenje in nagrajevanje po delu,
ob vsem tem pa sprotno, resnično in celovito ob-
veščanje delavcev glavni pogoji, da do izsiljenih
sestankov ali celo prekinitev dela ne bo prihajalo.
Prav tu je vloga sindikata, ZK in ZSMS v OZD,
da s svojo aktivnostjo zagotavljajo vse navedeno
in tako delujejo tudi preventivno. To je predvsem
v korist delavcev neposrednih proizvajalcev, ki
morajo v praksi občutiti, da so sredstva, na kate-
rih delajo, resnično njihova in da z njimi gospoda-
rijo. Poudarjeno je tudi bilo, da bi morali več raz-
pravljati o tistih OZD, ki so nadpoprečno uspe-
šne.
FF
TEDNIK
20. november 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Pred
referendumom
Stanko Meglic iz Skorbe 36 b:
»Sem za samoprispevek. V na-
ši vasi smo z njegovo »pomočjo«
marsikaj naredili. Z občinskim
bomo sedaj reševali vitalne stva-
ri. Pozdravljam, da so nam i^o-
kojencem znižali obveznost. Časi
so že taki, da brez skupnih odre-
kanj in skupnih vlaganj ne bo
šlo.«
Štefan Jurančic iz Ptuja:
»Zakaj sem >>za«? Zato, ker
bo tudi naša krajevna skupnost
od tega nekaj imela. Menim pa,
da bo odločitev težka, saj je ži-
vljenjska stiska vedno hujša. Na
drugi strani pa iz dneva v dan ra-
stejo potrebe po hitrejšem reše-
vanju najbolj žgočih problemov.
Pričakujem, da bodo tudi drugi
občani spoznali nujnost take
odločitve.«
Ivan Kmetec iz Leskovca:
»Samoprispevek je nujen za
razvoj. Mladi ga »podpiramo«,
sa.j bomo mi tisti, ki bomo kori-
stili vse nove pridobitve, katerih
sicer brez samoprispevka ne bi
bilo. Na vseh koncih in krajih
bomo govorili v prid napredka, o
prednostih, ki jih prinese vsaka
referemdumska odločitev.«
Lojzka Marinkovič iz Ptuja:
»Absolutno sem »za«, posebej
^r zadeva zdravstvo. Tako me-
f^ijo tudi vse moje sodelavke. Pri-
pominjajo pa, da bi morali več
'Narediti pri cestah, saj se skoraj
^se vozijo in dnevno »občutijo«
^so cestno luknjavost.«
Tekst: MG
foto: M. Ozmec
V zdravstvu za
prostore in opremo
v tem srednjeročnem obdobju bo ptujsko zdravstvo poskušalo
rešiti nekaj vitalnih vprašanj. Pri tem računa na prispevek širše druž-
bene skupnosti, ki bo z odločitvijo za samoprispevek postavila osno-
vo za posodobitev in razširitev ginekološko-porodnega oddelka, po-
sodobitev in razširitev ambulant v dispanzerjih in dokončno ureditev
toplovodne oskrbe vseh prostorov ob Potrčevi ulici s priključitvijo na
kotlarno Rabeljčja vas.
70 odstotkov 3. občinskega samoprispevka bomo torej namenili
za potrebe zdravstva in zato da bomo ohranili doseženo raven zdrav-
stvenega varstva, če že ne izboljšali. V Zdravstvenem centru dr. Jožeta
Potrča Ormož Ptuj so ocenili, da bodo iz samoprispevka po cenah
leta 1986 dobili milijardo in 200 milijonov dinarjev, ki jih bodo ople-
menitili še s sredstvi lastne amortizacije. Milijardo bodo namenili za
sanacijo in posodobitev na ginekološko-porodnem oddelku, z 200 mi-
lijoni naj bi omilili prostorsko stisko dispanzerskih dejavnosti, z 250
milijoni pa rešili vprašanje toplovodne oskrbe.
Znotraj zdravstva bo največ sredstev dobila bolnišnica in sicer za
sanacijo ginekološko-porodnega oddelka, ki dela že na robu dovolje-
nih sanitarno-tehničnih predpisov. V porodnišnici se letno rodi od
1200 do 1500 malčkov, ki že ob rojstvu »spoznavajo« družbeno skrb
zanje. Zato je tretji občinski samoprispevek izpit za našo solidarnost
in humanost.
MG
Tokratni »ZA« tudi
za šolarje v Juršincih
in Cirkulanah
z nedeljskim glasovanjem na referendumu za III. občinski samo-
prispevek bomo občani ptujske občine odločali tudi o usodi juršin-
skih in cirkulanskih šolarjev, ki ta čas živijo in delajo v zelo težkih
prostorskih pogojih. V obeh šolah so brez kabinetov in telovadnice,
brez ustreznih prostorov za kuhinjo in jedilnico in kar je najbolj pere-
če -f- brez zadostnega števila učilnic. Posledica je popoln dvoizmen-
ski pouk, stiska na vsakem koraku in nemoč pri organiziranju izven-
šolskih dejavnosti ali dejavnosti tako imenovanega prostega časa.
Osnovna šola v Juršincih je bila zgrajena v letu 1895 in nato dva-
krat obnovljena, danes pa jo obiskuje 316 šolarjev. Šola v Cirkulanah
je bila zgrajena 1898 leta in ima v tem šolskem letu 333 učencev.
Tudi tokratna skupna solidarnost naj bo odraz naše volje in že-
lje, da pomagamo mladim v teh dveh krajih, tako kot so krajani teh
dveh krajevnih skupnosti že tolikrat pomagali tudi drugim območjem
ptujske občine. Hvala!
mš
Zavod Radio — Tednik
Ni naša navada, da bi veliko govorili o svojih problemih, zato
naše obiskovalce, dopisnike, sogovornike in druge naše goste začudi,
da v takšnih razmerah, glede na delovne pogoje, sploh lahko normal-
no delamo. Verjetno smo v tem letu, ko se pripravljamo na tretji ob-
činski samoprispevek, o sebi povedali več kot vsa leta doslej.
Vsem delovnim ljudem in občanom pa želimo povedati le to, da
ne stremimo za novimi bleščečimi prostori, temveč želimo stavbo, kjer
bo naša dejavnost strnjena na enem mestu in kjer bo delavcem zago-
tovljeno normalno delo glede na funkcionalnost, zdravje ter dostop-
nost vsem delovnim ljudem in občanom, našim sodelavcem in naro-
čnikom.
Zato je v referendumskem programu predvideno, da se za Radio
Tednik odkupi in uredi stavba v Ptuju, da bodo naše časopisne in ra-
dijske informacije še aktualnejše in da bo posnetega še več gradiva
naših ljubiteljskih skupin, ki jih je v ptujski v primerjavi z drugimi ob-
činami zelo veliko, saj trenutno v Ptuju nimamo primernega prostora
za takšna snemanja in venomer iščemo improvizirane rešitve.
Tednik prebira v naši občini skoraj polovica gospodinjstev, radij-
ski program pa poslušajo v vseh krajevnih skupnostih na srednjih ali
ultrakratkih valovih.
Naši delavci so obiskovali predreferendumske razprave po kra-
jevnih skupnostih, z veseljem ugotavljamo, da ni bilo veliko pripomb
na naše delo, vse predloge in graje pa smo si zapisovali in jih že upo-
števamo, oziroma jih bomo vključili v naše letne načrte.
F. Lačen
Poslušajte
in pokličite
nas!
Radio Ptuj se bo v nedelj-
sko glasovanje vključil s celo-
dnevno oddajo v živo (od 8.
do 19. ure). V njej bodo poro-
čila z glasovalnih mest, pogo-
vori v študiju, veliko glasbe
in seveda tudi običajni ne-
deljski program. Članom gla-
sovalnih odborov zato pripo-
ročamo, da nas na glasoval-
nih mestih poslušajo, hkrati
pa vabimo, da nas občasno
pokličejo na telefonsko šte-
vilko 771 223 in sporočijo
sprotne rezultate na njiho-
vem glasovalnem mestu.
Hvala!
Uredništvo
»ZA«
tudi zaradi
naših cest
Lahko bi rekli da ni bilo pred-
referendumske razprave, na ka-
teri ne bi občani potarnali o sla-
bih cestnih povezavah. In prav
so imeli, saj imamo v ptujski ob-
čini omrežje kategoriziranih cest
najgostejše v republiki, stanje vo-
zišč pa je zelo slabo, saj imamo
še polovico cest neasfaltiranih,
makadamskih.
Zato je še kako pomembno, da
bomo v sedanjem srednjeročnem
obdobju do leta 1990 poleg red-
nega programa izgradnje in vzdr-
ževanja cest na območju ptujske
občine z dodatnimi 300 milijoni
zbranih sredstev iz tretjega ob-
činskega samoprispevka, ople-
menitenimi s sredstvi skupnosti
za ceste in krajevnih skupnosti
modernizirali še 14 km cest,
27 km pa obnovili z asfaltom.
Oba programa smo podrobneje
obrazložili in objavili v 42. števil-
ki Tednika, ki je izšla 30. okto-
bra. Tokrat dodajamo le, da bo-
mo z zbranimi sredstvi iz tretjega
občinskega samoprispevka v ob-
dobju od leta 1987 do 1992 mo-
dernizirali in ojačali 26 odsekov,
dolgih od 1 do 2,5 km in sicer v
skoraj vseh izvenmestnih krajev-
nih skupnostih in da gre skupaj
za 41 km lokalnih in regionalnih
cest, ki jih krajani s svojim kra-
jevnim samoprispevkom ne bi
mogli zgraditi v tem času.
In ko boste dragi krajani v ne-
deljo glasovali o uvedbi tretjega
občinskega samoprispevka, vedi-
te, da je 15 odstotkov zbranih
sredstev samoprispevka name-
njenih tudi za vaše ceste, zato ne
oklevajte in obkrožite ZA!
- OM
Najboljša tovarna v Jugoslaviji
Spravilo sladkorne pese gre h koncu in v tovarni
sladkorja napovedujejo, da bodo v letošnji kampa-
nji, ki bo zaključena v proizvodnem delu do 15.
decembra, predelali okoli 240 tisoč ton sladkorne
pese in proizvedli 35 ali 36 tisoč ton sladkorja.
Podatki o proizvodnih rezultatih 370-članskega
delovnega kolektiva uvrščajo ormoško tovarno
sladkorja med 22 jugoslovanskimi tovarnami na
prvo mesto. Najboljši so po izkoriščenosti biolo-
škega sladkorja, pa tudi po porabljeni energiji. Če
je jugoslovansko povprečje v izkoristku sladkorja
iz sladkorne pese 81 ali 82 odstotkov, ga v ormoški
tovarni izkoristijo kar 86 odstotkov. To pomeni pri
letošnji količini predelane sladkorne pese kar oko-
li 2.500 ton sladkorja več, vrednostno pa okoli 600
milijonov dinarjev.
To so predstavniki tovarne v petek med drugim
povedali predstavnikom političnega in gospodar-
skega življenja Pomurja in Podravja ter predsedni-
ku republiškega komiteja za kmetijstvo Milanu
Kneževiču. Poleg teh nadvse spodbudnih poda-
tkov pa so opozorili na težaven finančni položaj
tovarne, ki vse od ustanovitve pred šestimi leti po-
sluje z izgubo. Ta je sicer manjša od izgube v osta-
lih jugoslovanskih tovarnah sladkorja in znaša v
letošnjem devetmesečju 778 milijonov dinarjev.
Čeprav je številka visojca, pa predstavlja le 12 od-
stotkov povprečne izgube v jugoslovanski industri-
ji sladkorja.
S temi podatki so želeli delavci tovarne opozori-
ti na čuden položaj, ko z najboljšim možnim de-
lom ne morejo poslovati brez rdečih številk. To
dejstvo povzroča nejevoljo med delavci, ki se ne
morejo pohvaliti z dobrimi osebnimi dohodki, ta-
ko stanje je vzrok, da odhajajo sposobni strokov-
njaki, brez njih pa ni mogoče ohranjati dosežene
kakovosti proizvodnje.
Kolektiv tako upravičeno terja od družbe, da
ustvari ugodnejše pogoje za to gospodarsko dejav-
nost. Navsezadnje nenehna izguba zmanjšuje
ugled tovarne in njenih strokovnjakov ter vseh de-
lavcev. Pri tem pa še zdaleč ne mislijo samo na po-
dražitev sladkorja, ki je sicer tudi neusklajena s
proizvodnimi stroški. V prvi vrsti je potrebno
ustvariti trajne in zdrave ekonomske odnose v ce-
lotni reprodukcijski verigi — od pridelave pese do
proizvodnje sladkorja in njegove prodaje.
Tovarna sladkorja Ormož je svoje zmogljivosti v
lanskem letu izkoristila že 90 odstotno, tako kaže
tudi letos. Vendar to s pomočjo sladkorne pese iz
sosednje Madžarske, ki predstavlja kar četrtino su-
rovine. Ker čez dve leti preneha pogodba s to dr-
žavo, je potrebno povečati pridelavo pese na do-
mači zemlji. Tu imamo rezerve v površinah, še več-
je pa v količini pridelka na hektar. Povprečen pri-
delek je danes okoli 40 ton, boljši pridelovalci pa
dosežejo tudi 60 in 70 ton. Tako bi lahko povpreč-
je z malo več pozornosti strokovnih služb povečali
za nekaj ton. Tako bi za polno izkoriščenost zmo-
gljivosti tovarne zadostovalo le nekaj odstotkov
več hektarjev v kooperacijski proizvodnji.
Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo
Milan Kneževič je dejal, da je potrebno povečati
odgovornost kmetijstva do pridelovanja slakorne
pese. Še posebej zato, ker smo vložili v melioracije
ogromna sredstva, pričakovanih rezultatov prav v
pridelavi sladkorne pese pa ni. Obljubil je tudi
ugodne pogoje za nabavo potrebne mehanizacije
za pridelavo pese in tako bi lahko dejali, da se tu-
di tej dejavnosti obetajo boljši časi. In če se ob
koncu še enkrat spomnimo na izredne rezultate v
slovenski tovarni sladkorja, moramo zaključiti, da
kolektiv upravičeno terja takšne (boljše) čase.
J. Bračič
Predsedniki SZDL o
nedeljskem referendumu
JOŽE LOVRKNCIČ, KS RO-
COZMCA: »Pri nas smo že
pred več kot dvema tednoma
imeli zbore krajanov po vseh va-
seh. Odziv ie bil slabši, saj je bilo
tedaj še zelo veliko dela na po-
ljih. Kolikor pa se pogovarjam z
ljudmi menim, da je razpolože-
nje zadovoljivo in upam, da bo
referendum uspel. To je želja
vseh, ki v krajevni skupnosti de-
lajo, saj smo v pripravah naredili
vse, kar se je po naših močeh da-
lo.«
IVAN NAHBERGER, KS
lURNIŠČE: »Aktivnosti pred
referendumom vodimo z vso res-
nostjo in odgovornostjo. Do zbo-
ra krajanov je razprava potekala
v glavnem v druAenopolitičnih
organizacijah, 13. novembra pa
smo imeli zbore, na katerih smo
se opredelili do referendumske-
ga programa. Vprašanje, ki je na
teh razpravah najbolj prisotno in
ki je bilo prisotno že tudi leta na-
zaj, je problem kanalizacije ozi-
roma odplak in smradu, ki priha-
jajo iz farme prašičev Kmetijske-
ga kombinata. Te probleme že
dalj časa rešujemo in pričakuje-
mo, da bo z gradnjo D kanala to
kmalu rešeno.
Glede samega referendumske-
ga programa menim, da ni boja-
zni da zanj ne bi elasovali.«
STJEPAN ČANAČIČ, KS
BUDINA-BRSTJE: »Tudi pri
nas smo naredili vse, da bi tretji
občinski samoprispevek uspel.
Imeli smo tudi zbor krajanov, na
katerem smo program obravna-
vali in krajane seznanili tudi z re-
ševanjem vprašanj, ki nas že dol-
go tarejo. Že pri predhodnih raz-
pravah so prišla v ospredje vpra-
šanja podtalnice v spodnjem de-
lu Budine, neurejenega odlaga-
lišča smeti, prečna cesta med Bu-
dino in Brstjem, neurejenost
bankin ob cesti skozi naselje Bu-
dina, kajti ob deževju povzroča
to metanje umazanije na fasade
hiš. . . Pripomba krajanov pa se
je nanašala tudi na referendurn-
ski program,— menijo, da je
neumestno, da bi dajali denar za
ureditev cest drugod, sami pa
imajo neurejene. Vseeno pa pri-
čakujem, da bo referendum pri
nas uspel.«
IVlIRKO OBRAN, KS
ZAVRČ: »S pripravami smo pri
nas začeli že zelo zgodaj. Pro-
g^ram smo temeljito obravnavali.
Pripombe smo imeli predvsem
na program zdravstva, ker je ne-
redno delo splošnega zdravnika
v času študijskega izpopolnjeva-,
nja in neredno delo zobozdrav-
stvene ambulante povzročalo
krajanom precej težav. Tudi ob
programu za šolstvo so krajani
razmišljali, da ni prav, da morajo
njihovi otroci zaradi prostorske
stiske v šoli Cirkulane vstajati ze-
lo zgodaj, ker pričenjajo s pou-
kom ob sedmi uri. V programu
za ceste smo vključeni, za po-
dročje informiranja pa se s pro-
gramom strinjamo in ima ta del
precej podpore. Za referendum
pričakujem, da bo uspel, vsaj
glede na to, kakšna so razmišlja-
nja med krajani.«
MATILDA SIMONIČ, KS
FRANC OSOJNIK: »S pripra
vami smo pričeli že zelo zgodaj
in smo prepričani, da smo nare-
dili že sKoraj vse, kar je potreb-
no. Razprave še potekajo, v pri;
pravah pa nam pomagajo učenci
osnovne šole. Kljub terhu, da os-
novna šola ni prišla v program s
svojo potrebo po prostorih in bo
iz programa zgrajeno zaklonišče
ter glede na to. da so tudi sred-
stva za izgradnjo štirih učilnic že
zagotovljena, so krajani s progra-
mom zadovoljni in se zavedajo,
da referendum mora usoeti.«
GORDANA KODRlC, KS
LESKOVEC: »Tudi pri nas smo
v pripravah dobro delali. Imeli
smo posvete z občinsko delejgaci-
jo, sestanke družbenopolitičnih
organizacij in zbor krajanov.
Naš problem je že kar nekaj de-
setletij oporecnost vode, ki jo
moramo vsakih osem dni klorira-
ti, da bi jo lahko koliko-toliko
uporabljali. Širša družba bi nam
morala pri tem pomagati, saj te-
ga nismo sposobni sami urediti.
Voda pa je tako pomembna za
naše življenje, da brez tega ne bo
šlo. Zaradi tega smo tudi izgubili
zobno ambulanto, pa tudi zdrav-
stvena ambulanta ne more delati
več kot enkrat na teden. Naša
krajevna skupnost združuje za-
selke po hribovitem področju in
veliko je starejših ljudi, ki težko
prenašajo pot do ptujske bolniš-
nice. Venclar kljub vsem tem te-
žavam upam, da bo referendum
za samoprispevek uspel in tudi
sami se trudimo da bi.«
ANKETO PRIPRAVILA:
Darja Lukman
SLIKE: Martin Ozmec
Jože Lovrenčič
Ivan Nahberger
Stjepan Čanačič
Mirko Obran
Matilda Sinionič
Gordana Kodrič
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
20. november 1986 —
TEDNIK
KS Hajdina
v minulem tednu so potekali zbori krajanov tudi na območju
krajevne skupnosti Hajdina. Največ jih je bilo v petek, 14. novembra,
ko so se sestali v vaških skupnostih Gerečja vas. Zgornja Hajdina in
Skorba. V Gerečji vasi so imeli vaščani največ pripomb na ureditev,
iziroma izgradnjo telefonskega omrežja, nakar čakajo že več kot pet
let.
Živahna razprava je bila tudi v Skorbi, kjer so se krajani z vsebi-
no programa za tretji občinski samoprispevek sicer v celoti strinjali.
Njihova pripomba je bila le glede upravičenosti do glasovanja. Meni
li so namreč, da bi na referendumu lahko glasovali le tisti občani, ki
bodo prispevek tudi plačevali. Sicer pa so imeli vaščani tudi nekaj ze-
lo resnih pripomb zaradi neurejenosti poti za pešce ob magistralni ce-
sti, ki vodi skozi vas in predstavlja za otroke in ostale udeležence v
prometu veliko življenjsko nevarnost. Nezadovoljstvo so izrazili tudi
zaradi težav pri postavitvi novega avtobusnega postajališča, ki so ga
zgradili pred kratkim z vsemi ustreznimi dovoljenji in po projektu,
prometni inšpektor pa je pozneje prepovedal ustavljanje zgibnih avto-
busov. Tako bodo po vsej verjetnosti morali zgraditi novo postajališ-
če, ker sedanjega (čeprav novega) širiti več ne morejo. Ker pa je pred-
račun za novo postajališče izredno visok, so se dogovorili, da se bodo
v tem tednu sestali s predstavniki občinskega komiteja za urbanizem,
gradbeništvo in komunalne zadeve.
V Slovenje vasi so se sestali na zboru krajanov v nedeljo in se z
vsebino referendumskega programa pravtako strinjali, potarnali so le
o težavah z avtobusnim postajališčem, ki ga želijo čim prej pokriti.
Želijo tudi novo postajališče ter ureditev svetlobnih opozorilnih zna-
kov ali utripajočega semaforja za pešce na zaznamovanem prehodu.
-OM
KS Turnišče
Medtem ko na referendumski program v krajevni skupnosti Tur-
nišče na tamkajšnjem zboru krajanov ni bilo bistvenih pripomb, so
opozorili na številne probleme, ki spremljajo življenje v tej obrobni
mestni krajevni skupnosti.
Kdor vsaj malo pozna razmere na tem območju bo uganil, da so
krajani znova opozorili na problem kanalizacije, ki jo bodo leta 1988
pričeli graditi skupaj s kombinatovo farmo prašičev in Perutnino. Na-
dalje jih skrbi prometna Zagrebška cesta, po kateri hodi veliko število
otrok in odraslih pešcev. Na cesti ni urejenih bankin, zato je nujno
zgraditi pločnike. Sklenili so, da na ta problem opozorijo Cestno pod-
jetje, pripravljeni so prispevati tudi sredstva krajevnega samoprispev-
ka, k sodelovanju pa vabijo še sosednjo krajevno skupnost Ivan Spo-
lenak, saj je del te ceste na njenem območju. Tudi miličnike prosijo,
da posvetijo prometu na tej cesti več pozornosti. Dodali so še to, da v
zimskih dneh perutninski tovornjaki, ki jih perejo v klavnici, zmočijo
cesto in s tem povzročajo poledico ter povečujejo nevarnost prometa
na Zagrebški cesti. Se celo vrsto problemov bi bilo mogoče našteti,
med njimi naj omenimo le še problem prodajalne na Turnišču. Mne-
nja so, da bi mora! MIP namesto bifeja urediti v prizidku mesnico, saj
imajo gostiln dovolj. Tudi z oskrbo niso povsem zadovoljni, pred-
vsem ne z oskrbo s kruhom.
JB
KS Leskovec
Precej krajanov se je zbralo na razpravi v domu gasilcev. Tudi tu
ni bilo na referendumski program bistvenih pripomb. Zelo glasno pa
so povdarili, da moramo nenehno zbirati solidarnostna sredstva in
pomagati zaostalim območjem v Jugoslaviji, da pa sami, ki živijo na
zelo zaostalem območju, niso deležni solidarnosti. Še vedno nimajo
pitne vode, mnoge haloške ceste so neprevozne, na telefonijo v tem
delu Haloz pa mnogi gledajo kot na luksus, čeprav bi zaradi oddalje-
nosti prav tu morali najprej poskrbeti za povezavo s svetom. Dejali
so, da se jih loteva občutek, da ne sodijo več v ptujsko občino. »Mla-
di hočemo,« je dejala ena izmed razpravljal, »da bi se življenje v kra-
jevni skupnosti ohranilo, pa zato nimamo pravih možnosti.« Se celo v
centru Leskovca ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja. Zato se šte-
vilo ljudi zmnajšuje. Zdomec, ki je doslej ogromno prispeval za raz-
voj krajevne skupnosti, je razočaran nad odnosom elektrikarjev, tudi
nad postopki miličnikov, ki ga po njegovih besedah ne obravnavajo
tako kot ostale krajane. Sicer pa je bilo pripomb na račun elektrikar-
jev več. Med drugim smo slišali tudi to, da ljudje težko gledajo, kako
šest ljudi kar šest dni postavlja električni drog. Številne so bile tudi
pripombe na vzdrževanje cest, mostov. Pa na zdravstvo, ki haloškega
in kmečkega človeka obravnava drugače kot mestnega. Navedli so vr-
sto konkretnih primerov. Vsa razprava je izzvenela v zaključek, da ni-
so proti samoprispevku, da pa zahtevajo večjo odgovornost posamez-
nikov in organizacij pri razpolaganju z družbenimi sredstvi.
JB
KS Cirkovce, naselje Mihovce
v nedeljo so imeli zbor krajanov tudi v naselju Mihovci. To je bil
hkrati tudi prvi sestanek v novem domu krajanov. Predstavnika ptuj-
skega zdravstva in Radio Tednika sta predstavila referendumski pro-
gram za področje zdravstva in informativnih sredstev, za druga po-
dročja pa predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Pleteršek. Raz-
prave o programu ni bilo, obveščenost krajanov je sicer dobra, dogo-
vorili pa so se kako bodo izpeljali referendum. V nadaljevanju zbora
so se pogovorili še kako bodo dom krajanov dokončno uredili. Na to
pridobitev so v zelo ponosni, saj so dom zgradili z lastnimi sredstvi in
delom.
d. 1.
Novi kilometri asfalta
v Zavrču
v tem predelu Haloz so krajani dolgo čakali in zbirali denar, da
so najpomembnejše cestne povezave dobile sodobno, asfaltno prevle-
ko. Ob krajevnem prazniku so namenu predali asfaltiran cestni odsek
v Drenovec, v prejšnjem tednu pa je asfaltno prevleko dobila cesta v
Hrastovec, v prijetni predel Haloz, v dolžini 3300 metrov, ob tem pa
je modernizirana tudi okolica šole, do pokopališča. Z denarjem kraja-
nov (krajevni samoprispevek in posebne pogodbe v precejšnjih zne-
skih) in veliko pomočjo družbe se jim je tako dolgoletna želja in veli-
ka potreba uresničila. To je bilo čutiti tudi na nedeljskem zboru kraja-
nov, na katerem so obravnavali program tretjega občinskega samopri-
spevka. Posebnih pripomb na ponujeni program niso imeli, posebej
pa so zadovoljni, da bodo njihovi otroci, ki nadaljujejo šolanje v os-
novni šoli v Cirkulanah, dobili ustreznejše pogoje za učenje in razvoj.
V prihodnje pa si bodo prizadevali, da bi sodobnejše pogoje pridobi-
la tudi njihova petrazrednica saj kaže, da se ob boljših pogojih za ži-
vljenje število otrok ne bo zmanjšalo temveč ravno nasprotno. Kot
problem, ki jih tare že nekaj časa, pa so izpostavili neredno delo
zdravnikov v njihovi splošni in zobozdravstveni ambulanti. Zavedajo
se težav, ki jih ima zdravstvo, vendar bodo o tem kljub temu obvestili
vodstvo zdravstvenega centra v F*tuju.
1. k.
V Starošincah čakajo
na telefon
Udeležba vaščanov na sestan-
ku, kjer so govorili o programu
3. občinskega samoprispevka, je
bila sicer skromna, razprava pa
dokaj pestra. Udeleženci sestan-
ka pripomb k programu niso
imeli, zato pa so toliko bolj ži-
vahno govorili o svojih krajevnih
problemih. Najbolj so se razžive-
li, ko so govorili o telefonskem
omrežju in cestah.
V krajevni skupnosti Cirkovce
že lep čas želijo razširiti telefon-
sko omrežje, za to pa potrebujejo
novo centralo, ki bo hkrati pri-
spevala tudi k boljši kakovosti
telefonskih zvez. Odločili so se,
da bodo stavbo za telefonsko
centralo zgradili sami, PTT orga-
nizacija pa bo poskrbela za ka-
bel in centralo. V ta namen kra-
jani že zbirajo denar, najbrž pa
bodo sedaj dogovorjeno vsoto
150 tisoč din za priključek pove-
čali, sicer denarja ne bo dovolj.
Predvideno je namreč, da bi do
uresničitve programa prišlo ko-
nec tega srednjeročnega obdob-
ja.
Glede cest so vaščani Staro-
šinc dejali, da jih težki tovornja-
ki, ki vozijo skozi vas gramoz,
močno poškodujejo. Ne vedo
pravzaprav, kako bi vožnjo teh
tovornjakov preprečili, čeprav
vedo, da so tovornjaki pretežki
in ne bi smeli voziti tako obre-
menjeni. Omejitev bi bila dvore-
zen meč, saj tudi krajani vozijo
težje tovore — živino, krmila in
podobno, vendar bolj poredko
kot je to primer z omenjenimi to-
vornjaki. Dogovorili so se tudi,
da bodo Mesokombinat Perutni-
no Ptuj opozorili na neizpoljeno
obvezo zasaditev dreves ob
farmi, ki bi bila zaščitni zeleni
pas.
V načrtu imajo še asfaltiranje
dovoznih poti, za kar imajo po-
treben lasten denar, kot tudi ure-
ditev javne cestne razsvetljave.
N. Dobljekar
»Razkošje
žMjenjau
Viktor Knez je letos spomladi
v samozaložbi izdal dve drobni
knjižici pesmi, nastalih v času od
leta 1938 do leta 1985. Leta 1938,
ko je služil vojsko, se je začel
ukvarjati s pesnikovanjem in ri-
sanjem, prvič pa je objavil svojo
pesem 1969. leta v Tedniku ob
obletnici Ptuja in sicer pesem
1000-letna ladja. Zatem je pisal
le zase, kot sam pravi, šele 1978.
leta se je ponovno predstavil jav-
nosti, ko je objavil pesmi v prvi
številki Tednikove priloge Do-
mača rast.
Od takrat je dokaj pogosto ob-
javljal v tej prilogi, njegove pe-
smi pod psevdonimom Vladimir
Jasni pa so opevale predvsem
človeka, njegova dejanja in oko-
lje, v katerem živi. Sedaj se je
odločil za izdajo izbora pesmi, ki
jih je moč kupiti v knjigarni Mla-
dinske knjige v Ptuju. Knjižici
sta izšli v nakladi po 100 izvo-
dov, cena prve je 500, druge pa
300 din.	N. D.
KS Videm
V tej krajevni skupnosti so izvedli razpravo na štirih mestih: na
sedežu krajevne skupnosti, v Lancovi vasi, Tržcu in v Pobrežju v no-
vem domu krajanov. Tudi tu so menili, daje vse, kar je zapisano v re-
ferendumskem programu, potrebno. Ob tem pa opozorili na maloma-
ren odnos do ljudi in družbenih sredstev ter zahtevali zaostritev odgo-
vornosti. Povsod so bila v ospredju vprašanja v zvezi z izkoriščanjem
gramoznice v Tržcu, ki postaja največji krajevni problem. Krajani
zahtevajo, da vodstvo krajevne skupnosti nemudoma pokliče (znova)
republiškega inšpektorja. Ce bo šlo tako naprej, bo gramoznica v
dveh mesecih povsem izčrpana, saj vozijo težki kamioni gramoz sedaj
že tudi ponoči. Pri tem pa uničujejo tudi ceste, ki so jih krajani mo-
dernizirali z lastnimi sredstvi. Najbolj jih moti, da so predvsem ceste
ob gramoznici v obupnem stanju. Opozarjajo tudi na to, da bo ob
predvidenih modernizacijah cest na njihovem območju potrebno vo-
ziti gramoz od drugod in sprašujejo, kje je tu gospodarnost in kje od-
govornost tistih, ki o tem odločajo. Menili so, da če ni mogoče proble-
ma rešiti z dogovarjanjem, bodo prisiljeni »ukrepati« po svoje. Opo-
zorili so tudi na nevarnost, ki jo pomeni magistralna cesta Hajdina—
Macelj in na neurejene prehode, kjer so bili v prvotnem načrtu pred-
videni nadvozi.	JB
Pinčarjev mlin, novost v turistični
ponudbi Ptuja?
Pisani viri omenjajo Pinčarjev
mlin že pred letom 1885. V svoji
posesti ga je imelo gospostvo
Turnišče. Nato je »izginil« — pi-
sani viri ga nekaj desetletij ne
omenjajo. V obdobju med 1920
in 1930 so ga posodobili, leta
1930 ga je prevzel Pavel Pinčar,
ki je dobil obrtno dovoljenje 3.
marca 1932. V nadaljevanju je
»doživel« še več registracij, prva
povojna je vezana na leto 1947.
Takrat je imel Pavel Pinčar v po-
sesti stroj — valjčni mlin in par
kamnov. Mlin je bil na vodni po-
gon.
Mlin ima danes častitljivih 150
let. Pavel Pinčar je najprej okoli
leta 1965 opustil mletje, zatem
tudi žaganje. Ko je leta 1970
umrl, so ga prevzeli »sorodniki,
danes je v lasti Marjana Lenarti-
ča, ki se že nekaj časa trudi, da
bi mu povrnil nekdanji sloves in
dejavnost. Z usposobitvijo pa bo
»razgibal« turistično ponudbo
mesta.
Po ogledu predstavnikov Za-
voda za spomeniško varstvo Ma-
ribor, je upanje, da bo mlin po-
novno oživel, poraslo. Obnova je
povezana z velikimi vlaganji, ki
jih Lenartič ne bo zmogel, pri
Zavodu pa so obljubili, da mu
bodo pomagali.
Mlin naj bi služil kot etnograf-
ska zbrika in če bo lahko tudi
mlel in žagal, bo tudi »vračal«
vložena sredstva.
MG
Marjan Lenartič
Pinčarjev mlin nosi letnico 1830
Foto: M. Ozmec
ABSOLUTNI ZMAGOVALEC -
KOČNO PRI ZGORNJI POLSKAVI
Okolje je ogledalo človeka in njegove dobe, kulture, socialnih in
gospodarskih razmer, njegova kakovost pa eden najpomembnejših de-
javnikov turizma. Turistična zveza Slovenije že od leta 1968 prek svojih
društev in zvez organizirano spodbuja k urejanju okolja. V ta namen vo-
di in usmerja posebno akcijo IZBIRAJMO NAJBOLJ UREJEN
KRAJ V SLOVENIJL
Letos je komisija Turistične
zveze Slovenije za varstvo oko-
lja, ki jo vodi Zvonka Kneževič,
ocenjevala 27 finalistov, ki so se
zasluženo prebili do končnega
ocenjevanja. Kraji so bili razvrš-
čeni v tri skupine in sicer: turisti-
čni kraji, izletniški in tranzitni
kraji ter manjši turistični kraji.
Novo v letošnji akciji je tudi to,
da so kraje z največjim številom
turističnih prenočitev vključili v
posebno skupino; prejšnja leta
so bili vedno pri vrhu. Gre za
Bled, Portorož, Postojno, Raden-
ce in Rogaško Slatino.
Najboljši kraji iz vsake skupi-
ne so prejeli priznanje na prire-
ditvi, ki je bila 7. novembra v
Žalcu. Ob tej priložnosti je
Zvonka Kneževič tudi povedala,
da so se letos izredno potrudili v
manjših krajih, kot v Polzeli, Ko-
čnem nad Polskavo in v Veliki
dolini pri Mokricah. Neverjetna
energija in občutek za kulturo bi-
valnega prostora pa so pokazali
v Kočnem pri Zgornji Polskavi,
ki je letošnji absolutni zmagova-
lec.
V posebni skupini turističnih
krajev je letos slavil Bled z oceno
4,8 točke; med turističnimi kraji
Kranjska gora z oceno 4,6 točke;
med izletniškimi in tranzitnimi
kraji Žalec z oceno 4,6 točke ter
med manjšimi turističnimi kraji
Kočno pri Zgornji Polskavi z
oceno 4,9 točke.
KJE JE PTUJ V TEH PRIZA-
DEVANJIH? Stari Ptuj je naj-
večje mesto, ki ga je komisija le-
tos ocenjevala, zato so razsežno-
sti ulic, številni gostinski lokali
in izjemna kulturnozgodovinska
dediščina mesta rahlo zmedli ko-
misijo.
Mesta nikakor ni bilo močp
spraviti v kalup siceršnjih oce-
njevanj, zato je komisija obiskala
gostinske lokale, ki so elegantni,
se veselila urejenih parkov in ze-
lenic ter dala vse priznanje skrbi
za ohranitev starega in prenovo
manj starega.
Najmanj všeč ji je bilo, da je
na oknih premalo cvetja in da so
vrtovi, vsaj v središču mesta pre-
malo »agresivni«. Poseben čar in
turistično privlačnost dajejo me-
stu toplice — nove, moderne in
urejene.
Za vse to je Ptuj prejel oceno:
4,2 točke.
KAJ LAHKO PREVZAMEMO
V PTUJU?
»V komisiji za urejanje okolja
pri TD Ptuj se v glavnem držimo
republiških usmeritev, vendar
smo pri našem ocenjevanju prišli
bliže k človeku. V republiškem
merilu tekmujejo samo kraji, v
našem tekmovanju pa krajevne
skupnosti, OZD, gostilne, trgov-
ske organizacije, hišni sveti in tu-
di krajani. Družbeni sektor oce-
njuje komisija, krajevnim skup-
nostim pa je prepuščena izbira
posameznikov, ki najbolj skrbijo
za lepo in urejeno okolje,« je
sklenila Zvonka Kneževič.
mg
Komisija je pri ocenjevanju
upoštevala splošno urejenost
kraja in okolice, prometno ure-
jenost. urejenost javnih lokalov
in njihove okolice ter urejenost
krajevne infrastrukture. Poleg
tega je bila pozorna na vrsto
velikih in malih stvari, ki obli-
kujejo celotno, posebej pa turi-
stično podobo kraja. Najvišja
skupna ocena je pet.
Ptuj mora imeti še več cvetja!	(posnetek: I. k.)
TEDNIK - 20- november 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE — 5
TV NADAUEVANKA O PRIMOŽU TRUBARJU
NA MALIH ZASLONIH
Po petmesečni laboratorijski
obdelavi m montaži, ko so bili
posneti zadnji prizori TV nada-
ljevanke o Primožu Trubarju pri
Sulu v Seničnem (Tržič), je pred-
časno na račun hitre montaže
projekt Primož Trubar zaključen.
Ta vsebuje televizijsko nadalje-
vanko v štirih epizodah in celo-
večerni film Heretik (97 minut),
pripravljen pa je bil ob 400-letni-
ci smrti avtorja prvih dveh slo-
venskih knjig Katekizma in Abe-
cednika ter osvetljuje njegov iz-
jemni kulturni in zgodovinski
pomen ter razkriva njegove raz-
sežnosti. Za T V projekt, ki je od
zamisli do dokončne realizacije v
teh dneh trajal tri leta, je bilo
med snemanjem precejšnje zani-
manje. Dve novosti pri sami or-
ganizaciji sta dobili velik odziv
— namreč več kot 2600 statistov
so zagotovili s pomočjo Zveze
kulturnih organizacij občin, kjer
so snemanja potekala; v času
sušnih finančnih sredstev pa so
televizijci našli pravo pot v sode-
lovanju z delovnimi organizaci-
jami, ki so prispevale potrebne
izdelke in material, za protiuslu-
go pa se bodo na RTV Ljubljana
oddolžili pri propagandnih obja-
vah. Tako je osemnajst delovnih
organizacij iz Slovenije projekt
sofinanciralo z več kot milijon
dinarjev.
Scenarij je napisal Drago Jan-
čar, gradivo pa je bilo posneto
od 27. januarja do 11. maja letos,
v 54 snemalnih dnevih na 16.958
metrov filmskega traku, v delu
pa nastopa 72 vlog in 2.600 stati-
stov na 40 prizoriščih od Študija
1 na RTV Ljubljana, Kranja, Ra-
dovljice, Tubingena, Kopra, gra-
da Bogenšperka, Slovenj Grad-
ca, Celja do Praporč pri Lukovi-
ci. Direktor projekta je bil Mar-
cel Buh, režiser Anton Stojan, fo-
tografijo je izdelal Rado Likon,
glasbo skomponiral Jani Golob,
scenografijo Seta Mušič, kostu-
me Marija Kobi, masko Zoran
Lemaič in Kristina Janež, zvok
Franci Velkavrh in Igor Laloš,
montažo pa je izdelal Andrija
Zafranovič. Urednik TV nadalje-
vanke je Marija Brezovar. V
glavnih vlogah so nastopili: Pol-
de Bibič (kot Primož Trubar),
Bernarda Oman (kot njegova že-
na), Stevo Žigon, Ivo Ban, Boris
Juh, Joseph Bilous, Boris Cavaz-
za, Dare Ulaga in drugi.
Ob projekciji prvega dela na-
daljevanke na tiskovni konferen-
ci se je ustvarilo mnenje, da je
navdušila glasba, ki intonira te-
mačnost srednjega veka, izvrsten
je zapis tona, kar ni odlika dose-
danjih televizijskih del, kakovo-
stna fotografija, izjemna dovrše-
nost igralskih likov ter sodelova-
nje celotne ekipe pod vodstvom
Andreja Stojana, ki je delovala
homogeno. Projekt je veljal 95
milijonov dinarjev, od tega je
Kulturna skupnost Slovenije (na-
sploh je to prvi projekt sodelova-
nja Kulturne skupnosti in RTV
Ljubljane) prispevala 30 milijo-
nov dinarjev, ljubljanska televizi-
ja je namenila 35 milijonov di-
narjev, ostalo pa so sredstva av-
strijske televizije ter delovnih or-
ganizacij. Nadaljevanka bo sin-
hronizirana tudi za nemškogovo-
reče področje, na Celjskem ted-
nu slovenskega domačega filma
pa se že predvaja film na 35 mm
filmskem traku pod naslovom
Heretik v koprodukciji z Viba in
Vesna filmom. Film bo posnet
tudi na video kaseto, kot prvi
projekt stalne produkcije video
kaset pri RTV Ljubljana. Na ma-
lih zaslonih ljubljanske televizi-
je, je bila prva zgodba o Primožu
Trubarju na sporedu v nedeljo,
16. novembra, ob 20. uri, in sle-
dijo še tri epizode. Na jugoslo-
vanski televizijski mreži pa bo
nadaljevanka prikazana predvi-
doma od II.januarja 1987 dalje.
DRAGO PAPLER
Kamera Je zabeležila usmrtitev, dejanski trik pa je viden takole ...
Foto: D. Papler
Zakaj preprosto, če je mogoče zapleteno
»Pošiljam vam prvo stran pravilnika, ki se >na-
naša na nanašanje<, z željo, da ocenite lepoto be-
sede in razumljivost vsebine,« nam piše inž. R. P.
iz Ljubljane.
Gre za slovenski prevod Pravilnika o tehničnih
normativih za naprave, v katerih se nanašajo in su-
šijo premazna sredstva. Besedilo, ki je bilo obja-
vljeno pred enim letom v zveznem Uradnem listu,
je jezikovno hudo oporečno. Med kar 139 členi
(besedila je za drobno knjižico) jih je zelo malo
brez slovničnih, pravopisnih, slogovnih ali drugih
napak. Kot da sta se sestavljavec in prevajalec rav-
nala po znanem geslu »zakaj preprosto, če je mo-
goče zapleteno«, saj dosledno beremo o procesu
sušenja nam. o sušenju, o gradbenem objektu nam.
o zgradbi, o tem, da morajo biti ročne svetilke izve-
dene v protieksplozijski zaščiti nam. da morajo biti
protieksplozijsko zaščitene ali zaščitene proti ek-
sploziji, pa o tem, da je polzaprta kabina (bolje bi
bilo: napol zaprta) ločena od okolnega prostora s
stropom, podom in eno bočno stranjo, z dvema bo-
čnima stranema ali s tremi bočnimi stranmi nam. z
eno, dvema ali tremi bočnimi stranmi (verjetno bo-
lje: stenami) itd. Očitno je prevajalec preveč su-
ženjsko sledil srbohrvaškemu izvirniku, kar se
med drugim kaže tudi v grobih terminoloških spo-
drsljajih, npr. sušenje in pečenje premaznib sredstev
nam. sušenje in žganje (Slovenci apno, glino,
emajlirane in lakirane izdelke ipd. žgemo in ne pe-
čemo, ne pijemo prepečenice, ampak žganje!). Tu-
di koristni prostor lakirnice je v resnici uporabni
prostor, transportne naprave pa ne strežejo drugim
napravam v lakirnici, ampak jim služijo ali rabijo.
Ponesrečeni se nam zdijo izrazi prisilen v zvezi pri-
silno prezračevanje (umetno?),zlivanje v zvezi zliva-
nje in kapljanje premaznib sredstev z obdelovancev
(verjetno gre za odtekanje in kapljanje premaznih
sredstev), izključeni elektropotrošniki na vozilu pa
so izklopljeni porabniki električne energije.
Besedilo je nasploh zelo gostobesedno, na več
mestih težko razumljivo ali sploh nerazumljivo,
veliko je nepotrebnega ponavljanja (po naši sodbi
bi ga bilo mogoče skrčiti vsaj za polovico, česar pa
prevajalec seveda ni mogel in ni smel storiti), iz-
med številnih prevzetih izrazov pa bi kazalo marsi-
katerega zamenjati s primernejšim domačim, npr.
šaržo z vložkom, segmente z deli ali členi, regulira-
nje temperature z uravnavanjem temperature, nivo
premaznega sredstva z višino ali ravnijo premazne-
ga sredstva, cirkulacijo zraka s kroženjem zraka,
kontrolo ventilacije z nadzorom prezračevanja, eli-
minator kapljic z odstranjevalcem kapljic, komor-
ne sušilnike z zaprtimi sušilniki itd.
Vsi, ki sodelujejo pri nastajanju raznih tehni-
čnih normativov in pravilnikov, naj se zavedajo,
da mora biti vsako jezikovno sporočilo, tudi v teh-
niki, jasno in razumljivo, kajti samo takšno lahko
s pridom služi svojemu namenu, saj vendar želi-
mo, da bo jezik predvsem sredstvo sporazumeva-
nja, ne pa nerazumevanja.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi
s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JE-
ZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferen-
ca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Menoni in Simonič
v Koprivnici
v Mestni galeriji v Koprivnici
so prejšnji petek odprli zanimivo
likovno razstavo, na kateri sode-
lujeta tudi Maks Menoni in
Franček Simonič iz likovne sek-
cije prosvetnega društva Alojz
Arnuš iz Rogoznice. Gre za pred-
stavitev likovnih del, ki so nasta-
la na letošnji slikarski koloniji
PIROVAC '86, kije bila od l.do
10. septembra v Pirovcu na mor-
ju-
Kot gosta sta v koloniji sode-
lovala tudi likovna amaterja iz
Rogoznice, ki bosta dve svoji li-
kovni deli poklonila organizator-
jem kolonije in razstave.
mš
Delavska ustvarjalnost
ne pozna meja
Ko smo snovali srečanja likovnih amaterjev bratskih občin Hr-
vatske in Slovenije, nismo pričakovali, da bodo naši predlogi padli na
tako plodna tla. Res je, da smo se doslej srečevali le likovniki štirih li-
kovnih sekcij, res pa je tudi, da je ta čas nastal zajeten fond slikarskih
in drugih del, kar je vsekakor potrdila razstava del likovnih amaterjev
bratskih občin, ki je bila v paviljonu Dušana Kvedra od 23. oktobra
do 2. novembra. Razstava je bila med ptujsko likovno publiko ugod-
no sprejeta,.saj jo je v teh desetih dneh obiskalo več kot tisoč obisko-
valcev. Poudariti moram, nismo mogli razstaviti vsega, kar je nastalo
v teh nekaj letih, odkar smo se začeli organizirano srečevati. Del je to-
rej še mnogo več in je pravzaprav težko reči, zakaj so se avtorji odlo-
čili za razstavo prav teh. Z nekaterimi od teh del smo se že predstavili
v kolektivih Koprivnice, Krapine, Varaždina in Ptuja. Povsod, kjerko-
li smo se predstavili, so naša prizadevanja naletela na izredno dober
sprejern in odobravanje. Srečanja likovnih amaterjev, ki jih negujemo
od leta 1983, običajno trajajo dva dni.
Ker smo bili organizatorji prvega srečanja likovnikov iz likovne
sekcije PD Alojz Arnuš iz Rogoznice, je bilo le-to maja meseca v Ptu-
ju, udeležilo se ga je šest slikarjev amaterjev iz »Podravke 72« iz Ko-
privnice, troje iz RKUD Vilko Jurec Varteks Varaždin, trije iz DPD
Svobode iz Ptuja in šest članov — domačinov. Razstavo teh del smo
imeli v Delti Ptuj in v Podravki v Koprivnici.
Naslednje leto smo se štirje likovniki iz Rogoznice udeležili sreča-
nja v Koprivnici. Dva dni smo bili gostje prelepe podravske pokrajine
in prijaznih Podravcev. Razstava teh del je bila v Koprivnici.
Decembra leta 1985 sva se dva člana rogozniške likovne sekcije
udeležila likovnega srečanja v Varaždinu. Enkratna arhitektura stare-
ga Varaždina in razvejani rokavi reke Drave so nam dva dneva izpol-
nili z lepimi doživetji in spomini. Tega leta smo člani likovne sekcije
razstavljali v Podravkini poslovni zgradbi v Koprivnici in na skupni
razstavi v Krapini.
V maju letošnjega leta smo Člani likovne sekcije iz Rogoznice obe-
ležili 10-letnico delovanja. Srečanja, ki je bilo delovno in družabno,
trajalo pa je dva dni, se je udeležilo šest likovnikov iz Koprivnice, tri-
je iz DPD Svobode in šest domačinov. Ob tej priložnosti so bila pode-
ljena tudi posebna priznanja posameznikom, društvom in OOS za po-
sebne uspehe pri širjenju likovne kulture med delovnimi ljudmi in ob-
čani bratskih občin Hrvatske in Slovenije.
Od 1. do 10. septembra sva se dva člana Rogozniške likovne sek-
cije (Menoni, Simonič) udeležila srečanja likovnikov v Pirovcu na
morju. Na tem in vseh ostalih srečanjih ne gre zgolj in samo zato, da
bi nastalo čim več likovnih in drugih del, ampak gre tudi za spoznava-
nje novih krajev in lepot naše domovine, za širjenje kroga prijateljev
in znancev ter nenazadnje za utrjevanje bratstva in prijateljstva. Prav
zato pa niti ni toliko pomembno kje in kdaj se srečamo, ampak zakaj.
To pa je nadaljevanje in utrjevanje poti, ki smo si jo začrtali, to je pot
bratstva in prijateljstva delovnih ljudi, ki jim slikarski čopič ali kipar-
sko dleto bogati vsebino življenja. Ob vseh teh uspehih, ki jih beleži-
mo v štirih letih sodelovanja, ne smemo mimo ugotovitve, da nam je
pri izvedbi srečanj in organizaciji razstav finančno pomagal občinski
sindikalni svet iri nekatere delovne organizacije iz ptujske občine.
Če dosežene rezultate ocenimo kot uspešne, potem nam to daje
novo energijo za še bolj poglobljeno, pristno sodelovanje vseh, ki v
nadaljevanju delovnika čutijo željo po ustvarjanju in s tem prispevajo
kamenček v mozaik kulture.
MENONI
Z otvoritve razstave v paviljonu Dušana Kvedra (foto mš)
»Bojim se te! Bojim se te!« je šepetal in se privijal k njej, da ne
bi utonil v samoti spoznanja lastne ostudnosti. Ona pa je hodila zrav-
nana kot na ogled, čeravno je bila ulica temna in pusta, kakor da bi jo
pravkar izkopali v mestu, ki je bilo pred stoletji zasuto. Marin pa je
čutil pri srcu težko roko, ki gaje tako krčevito stiskala, da mu je ohro-
mila dušo. Rad bi izrekel besedo upora, toda ustnice so se mu v smeš-
nem molku pregibale v smeri ljubezenskih laskanj. Samo to je mislil:
kako bova hodila pozneje? Kajti sklenila sta, da jo bo po umoru po-
vedel peš v rojstno kočo. >Ali te ne bom moral zadaviti in vreči v po-
tok, da ti voda opere krvave roke? Jaz pa se bom ulegel zraven tebe,
da bom čutil tvoje telo in očiščujoči tok vode.<
Nocoj ni bilo neba, tudi megle ni bilo, toda oblaki so viseli nizko
in grozeče in dež je oklenil svet v ozko mokro kletko. Marinu se je
zdelo, da ne prideta nikamor, da se zaletavata od ene strani ulice na
drugo kakor zverini v kletki. Kje so tiste daljne, hladne zvezde, ki so
nii še sinoči sijale kakor materine besede nad bridkostjo sveta, kakor
mavrica, obetajoča odrešenje. In koliko ljudi se plazi nocoj drug na
drugega kakor midva s pripravljenim nožem,"v srcu pa ogaben strah
2a lastno življenje,
»Tukaj sva, ti se skrij za to drevo. Če te najdejo stražniki, se na-
Pravi pijanega. Jaz grem in ... se vrnem.« Stekla je naprej proti pri-
huljeni palači, kjer je prebival vojskovodja. Svetloba z njegovih oken
JO poplavlja, kmalu jo bo poplavila njegova kri. Sam sebi se je zasme-
jal- Tako ali tako! Oprijel seje drevesa. Na hrapavo mokro skorjo, po
l^ateri so polzeli potočki deževnice, je pritiskal svoje telo, da ne bi
utonil v poplavi bojazni zanjo, ki gaje prevzemala v vsakem trenutku,
f^ež gaje bičal skozi golo vejevje in odpadajoči zaostali listi so sedali
'lanj s svarečim šepetom. >Ti dobro drevo, sprejmi me vase, odvzemi
mi možnost telesnega in duševnega premika od svojih najglobljih ko-
renin !< —
Bil je doma v gospodarjevem vinogradu, ko so krčili doslužene
trte. Zgrbljeno rjavo deblo ni imelo skoraj nikakih korenin več, vso
svojo moč je pognalo v mladike, listje in grozdje. Slednjič je čepelo
brez moči v laporni zemlji kakor od revmatizma strta starka. Brez
usmiljenja so jih izkrčili in nato globoko prekopali zemljo za novi na-
sad.
»Oče, ali jih ni škoda?«
»Tepec, saj vidiš, da ne rodijo več. Vse gre isto pot, tudi človek.«
Bilo mu je laže. Za ovratnik mu je kapljalo, mokrota se mu je ra-
zlivala po telesu, izpod pazduhe mu je polzel pot strahu.
>Naj pade, naj gre isto pot, in človek, ki zapoveduje, da krčijo
mladi, rodeči nasad, je hudodelec.<
>Mogoče me vara?< Dvom mu je spodmikal noge. Sedel je na
zemljo. Tako je tudi varnejši pred stražniki. Obleka se mu je napila
vode. Ni čutil mraza, pač pa spoj z zemljo. >Ti pokrivaš nekje očeta, ti
pokrivaš nas vse, mrtve in žive, skrij me zdaj! Ne morem ji ubežati, še
pod zemljo bova skupaj. Grem tja, da vidim resnico.<
Vstal je in začel od drevesa do drevesa naskakovati palačo. Mo-
goče jo je Krapf videl in je vzdignil krik. Nastal je nemir. Morda je
vzbudila sum v njem. Preiskali so jo in so našli nož. >Na pomoč, na
pomoč!<
Začel je teči. Tik pred palačo se je ustavil. Široko, nevisoko po-
slopje je bilo skrito v temi, ki ga je tlačila v tla. Le iz dveh oken na se-
verni strani je lila v dežju valoveča svetloba, kakor kri iz ranjenega sr-
ca. Komu sveti? Ali je mrtvaška luč ali pa je odsev dveh združenih te-
les?
Popolna onemoglost, naveličanost in zaspanost so mu zlomile te-
lo. Naslonil se je na železno ograjo, ki je oklepala hišo. Vrniti se, vrni-
ti se domov k materi! Služiti njej! Solze so mu brez joka vrele iz oči.
Prazen čas je tekel skozenj in mu pralo dušo. Mati, saj bom priden,
samo rešite me iz te groze! Mati!
Dvoje rok gaje zagrabilo za vrat. Obenem seje naslonilo nanj le-
seno telo in ga začelo daviti. To je boj zanjo! Z vsem telesom, krepko
pričvrščenim na železni plot, je silovito stresel in obenem spustil ogra-
jo, tako da je z napadalcem vred padel. V naglem obratu je bil na vr-
hu. Kakor pes se je zakadil vanj. Spoznal je Krapfa, ki je odnehal in
je samo naglo in potuhnjeno nekam segal. Marin je ostrmel. Napada-
lec je izvlekel orožje, toda že ga je Marin z blazno naglico pričel biti
po obrazu. Ogabno ploskanje je odmevalo po ulici, kakor bi se človek
boril z vodo. Krapf se ni branil, trudil seje, da bi mogel sprožiti revol-
ver v Marina. Zdaj! Dušo mu je presekala radostna gotovost, toda v
istem trenutku se je zvil kakor košček papirja v plamenu in je zogle-
neval v božjastnem napadu.
Marin je začuden odskočil. Pred njim se je zvijalo človeško telo
in obnemoglo. Ali sem ga ubil? Blazen strah ga je navdal. Vendar je
pristopil. Prerpagal je grozo pred negibnim,zlomljenim telesom in se
sklonil nadenj. Ničesar ni razločil. Spustil je roko nanj, varno, kakor
bi segal v smrt. Na ustih mu je sedela kepa pen, kakor krastača. Udje
s truplom so bili strti.
Rezek vrisk je lopnil od zgoraj, od onih razsvetljenih oken men-
da. Marin je obstal kakor vkopan. Tudi tam se je zgodilo. Nato pa je
začel bežati. Pretekel je vso ulico proti svojemu stanovanju. Dež in
hladen veter sta mu vračala zavest.
»Rešiti se moram, rešiti se moram,« je ponavljal neprestano in
buljil v temo kakor v neprehodno steno. »Branil sem se, on me je na-
padel,« je glasno dopovedoval samemu sebi. Na Silvo se ni več spom-
nil.
Gospodinja je kot splašena mačka planila od štedilnika, s tako
naglico je planil v kuhinjo. Opazovala gaje zavzeto in pozorno, kakor
da bi nekaj slutila. »Nocoj je bila huda ura, Bog pomagaj in sveti križ
božji! Ali je tudi vas dobilo? Saj sama vidim. Strela vam je raztrgala
obraz.«
Marin je brez besed strmel vanjo. Zdaj je šele občutil pravi strah,'
ki mu je lezel z zoprno počasnostjo preko zatilja in glave v oči, ki bi
se rade skrile, pa se niso mogle pod lastne trepalnice, kajti te je plaz
strahu z lasmi vred dvigal nad glavo. Zatekel se je k starki in je skril
oči v njeni umazani črni obleki.
»Kaj te preganja sirota?«
»Hudič!«
Kriknila je od groze in njen strah je osvobodil Marina. Nevoljno
je vstal, starka se mu je zdela ostudna, opotekel se je v svojo sobo.
V temi je strašil bled obraz. »Ali si že tu?« je zamrmral, odločen,
da se bori s pošastjo.
»Dva gospoda sta vas iskala.« Bil je samo mladi Ropetz.
Marin se je oddahnil. »Kaj pa strašiš v moji sobi. Poberi se!«
Hotel je prižgati oljenko, toda vžigalice se niso užigale.
»Vi ste bili na dežju.«
»Ali še nisi izginil? Marš!«	Nadaljevanje prihodnjič
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
20. november 1986 - TEDNIK
Občinska gasilska
w
zveza Skofja Loka
darovala opremo
za gasilsko trojko
v Leskovcu
v soboto, 8. novembra je pred-
sedstvo Občinske gasilske zveze
Skofja Loka obiskalo nekatera
gasilska društva na območju ob-
čine Ptuj.
Člane predsedstva je pričakalo
vodstvo Zveze gasilskih društev
Ptuj (ZGD občine Ptuj). Pred-
sednik ZGD občine Ptuj Franc
Simeonov je pozdravil goste iz
Škofje Loke in jim zaželel dobro-
došlico ter prijetno počutje v na-
ši sredini.
Gostje so si najprej ogledali
gasilsko društvo Mihovce—Dra-
gonja vas, kjer jih je pozdravil
poveljnik in jim na kratko pred-
stavil življenje in delo društva.
GD Mihovce—Dragonja vas je v
minulih petih letih doseglo viden
napredek in uspehe. Tako so po-
mladili in povečali članstvo v
društvu, nabavili nov gasilski av-
to in drugo potrebno gasilsko
opremo ter zgradili nov gasilski
dom, ki ne služi samo gasilstvu,
ampak celotnemu družbenemu
in političnemu delu v teh vaseh.
Predsednik OGZ Skofja Loka
Rudi Zadnik se je ob koncu obi-
ska v GD Mihovce—Dragonja
vas zahvalil za topel sprejem in
pogostitev ter izročil društvu
spominsko darilo.
Pot nas je vodila nato v GD
Lovrenc na Dravskem polju, kjer
smo si ogledali centrsko društvo
A kategorije, ki je letos prazno-
valo 100 let dela. Tukaj nas je
sprejelo vodstvo s tovarišem
Medvedom na čelu, goste pa je
pozdravil tudi predsednik Požar-
ne skupnosti občine Ptuj Jože
Murko.
Ob ogledu doma in gasilske
opreme ter ob domači malici je
potekal tudi prijeten pogovor o
delu društva, načrtih in proble-
mih. Predsednik OGZ Skofja Lo-
ka seje ob koncu prisrčno zahva-
lil za sprejem in pogostitev ter
predsedniku izročil spominsko
darilo.
Gostje iz Škofje Loke so si na-
to ogledali GD Hajdina. Tudi tu-
kaj jih je prijazno sprejelo vod-
stvo, življenje in delo društva pa
je na kratko predstavil član
Upravnega odbora GD Hajdina
Jože Pavlinek. Tudi to društvo je
v minulih letih doseglo vidne re-
zultate pri prenovi društva v ka-
drovskem in operativnotehni-
čnem pogledu. Tudi vodstvu G D
Hajdina so se gostje vljudno za-
hvalili za topel sprejem in jim iz-
ročili spominsko darilo z vabi-
lom, da jih kdaj obiščejo v Škofji
Loki.
Goste in vodstvo ZGD občine
Ptuj je nato pot vodila v F*tuj,
kjer so si ogledali G D Ptuj in ve-
čnamenski gasilski dom v Ptuju.
V imenu GD Ptuj je goste po-
zdravil Alojz Korošec, ki jim je
tudi predstavil društvo in jih se-
znanil z nalogami in težavami, s
katerimi se srečujejo pri delu.
Gostje so si nato ogledali gasil-
ski dom v Ptuju, se vpisali v spo-
minsko knjigo in izročili spomin-
sko darilo gasilskemu društvu
Ptuj. Po krajšem razgovoru v Po-
žarni skupnosti in ZGD občine
Ptuj, o nalogah in delu ter pro-
gramih za delo v tem srednjero-
čnem obdobju, smo se skupaj z
gosti odpravili v GD Leskovec.
V GD Leskovec je goste po-
zdravilo in pričakalo vodstvo s
predsednikom Janezom Medve-
dom in poveljnikom Francom
Kozelom. Vsem gostom in vod-
stvu ZGD občine Ptuj so izrekli
prisrčno dobrodošlico.
Ker so si gostje želeli ogledati
gasilske »trojke«, ki jih ima GD
Leskovec organizirane v Veliki
Varnici in Belavšku, smo se od-
peljali na ogled teh »trojk«.
Življenje in trdo delo delovnih
ljudi v Halozah in delo gasilskih
»trojk« je bilo gostom predsta-
vljeno na lep in preprost način.
Gostje niso mogli prikriti prese-
nečenja nad razbiganostjo in le-
poto ter trdim življenjem v prele-
pih Halozah, kot so jih imenova-
li. Ob slikovitem prikazu življe-
nja in dela v teh krajih in ob do-
mačnosti ter pogostitvi so gostje
iz Škofje Loke bili vidno prese-
nečeni.
Ko smo se proti večeru že pol-
ni lepih vtisov, vračali v gasilski
dom v Leskovcu, da bi strnili vti-
se in se pogovorili o bodočih
medsebojnih srečanjih, so gostje
iz Škofje Loke pokazali tudi z
nadvse humanim dejanjem, da
niso pripravljeni pomagati gasil-
cem na manj razvitem območju
le z besedami, ampak tudi mate-
rialno. Gasilskemu društvu Le-
skovec so podarili kompletno
opremo za gasilsko »trojko«, s
tomosovo motorno brizgalno, s
cevmi in drugo opremo. Za po-
darjeno opremo, predvsem pa za
zelo redko, vendar nadvse hvale
vredno gesto se je vljudno in do
srca zahvalil predsednik GD Le-
skovec, prav tako pa tudi pred-
stavnik sveta KS Leskovec Janez
Kmetec. Gostje, ki so bili prese-
nečeni nad pripravljenostjo in
zagnanostjo gasilcev v Leskovcu
in nad »trojkami«, so bili prepri-
čani, da sta oprema in orodje
prišla v prave roke in veseli, da
so pomagali tam, kjer je takšna
pomoč zares potrebna.
Predsednik OGZ Skofja Loka
se je prisrčno zahvalil za enkra-
ten sprejem in za čudovit dan, ki
ga je s svojimi sodelavci preživel
med gostitelji v občini Ptuj. Za-
želel je še več takšnih srečanj in
obljubil, da se bodo radi vračali
in tudi pomagali v takšne kraje,
kot so Haloze. Podelil je tudi
spominska darila vodstvu ZGD
občine Ptuj in GD Leskovec.
Za izjemno humano gesto
»pomagati gasilcem na manj raz-
vitih območjih« in za prijateljski
in delovni obisk se je gostom za-
hvalil predsednik ZGD občine
Ptuj in podelil OGZ Skofja Loka
spominsko darilo ter predsedni-
ku in poveljniku OGZ Skofja
Loka srebrni plaketi ZGD obči-
ne Ptuj, strokovni sodelavki in
tajnici OGZ Skofja Loka pa mo-
nografijo Ptuja. Zahvalil se je tu-
di za povabilo na obisk, ki smo
ga z veseljem sprejeli.
Štefan Vidovič,
dipl. oec.
Gostje in gostitelji v Leskovcu
NOVA ODLOČITEV O NAPREDKU
Krajevna skupnost Središče
ob Dravi gotovo sodi med naj-
bolj razvite v ormoški občini..
Vendar je ta razvitost zasluga
pripravljenosti krajanov, ki so
poJeg krajevnega samoprispevka
zbrali še precej sredstev po po-
godbah, vodstvo krajevne skup-
nosti pa je znalo pridobiti sred-
stva še iz drugih virov. Tako so
na vsak dinar iz samoprispevka
uspeli zbrati še 2 in pol dinarja iz
drugih virov.
V	petih letih zadnjega krajev-
nega samoprispevka so asfaltira-
li 15,5 kilometra cest, uredili no-
gometno igrišče in slačilnice,
zgradili telefonsko omrežje in
vsaka d"ruga hiša že ima telefon-
ski priključek. Do tretje faze so
zgradili mrliško vežico, ponatis-
nili so kroniko Središča, regulira-
li 1,5 kilometra potoka Črnec in
2 kilometra potoka Trnava. Za-
čeli so tudi z gradnjo telovadnice
pri osnovni šoli, stanovanjskega
bloka in zdravstvene ambulante.
V	krajevni skupnosti Središče
ob Dravi živi 2.300 prebivalcev v
petih naseljih. V nedeljo, 7. de-
cembra, se bodo že petič odločali
o podaljšanju krajevnega samo-
prispevka, saj jim le-ta zagota-
vlja nadaljevanje hitrega razvoja.
Delavci bodo v prihodnje prispe-
vali 2 odstotka svojega osebnega
dohodka, upokojenci z višjimi
pokojninami pa odstotek, kmetje
7 odstotkov katastrskega dohod-
ka, obrtniki od čistega dohodka
2 odstotka in zdomci v enkratnih
letnih zneskih po 10 tisoč dinar-
jev. Letno bodo tako zbrali 10
milijonov dinarjev, 25 odstotkov
sredstev bodo namenili za Skup-
ne potrebe, tri četrtine pa za raz-
voj posameznih krajev.
V GRABAH bodo asfaltirali
cesto, skrbeli za gramoziranje.
regulirali bodo potok Bobot,
zgradili transformatorsko posta-
jo. V SREDIŠČU načrtujejo
gradnjo pločnikov, vzdrževanje
objektov družbenopolitičnih or-
ganizacij, gradnjo kanalizacije
ter pripravo projekta za čistilno
napravo.
V OBREŽU bodo asfaltirali
ceste, zgradili novo trgovino, tra-
fo postajo, gramozirali ceste in
regulirali svoj del potoka Bobot.
Tudi v ŠALOVCIH jih čaka
asfaltiranje ceste, gradnja mo-
stov na potokih Libanja in Bobot
ter gramoziranje cest. V GODE-
NINCIH pa bodo poleg asfalti-
ranja ceste poskrbeli še za vodo-
vod in prav tako za gramoziranje
cest. Vse vasi pa bodo del sred-
stev namenile še za vzdrževanje
zajetij vode za potrebe protipo-
žarnega varstva.
Med skupne naloge so zapisali
nadaljevanje kronike, saj seda-
nja opisuje dogodke od prvih
znamenj življenja na tem območ-
ju do leta 1909. Dokončali bodo
mrliško vežico, zgradili bencin-
ski servis v Središču, obnovili
dom Partizana^ dokončali grad-
njo telovadnice ter stanovanjske-
ga bloka in ambulante.
To so le najpomembnejša po-
glavja iz razvojnih načrtov kraje-
vne skupnosti. Vsi plani so us-
klajeni z interesnimi skupnostmi
in organizacijami združenega de-
la, ki bodo izvajale dela in vlaga-
le sredstva, tu in tam bo potreb-
no zbrati še dodatna sredstva
krajanov, pa tudi rokave bo po-
trebno zavihati. Vsega tega se
krajani dobro zavedajo in ker ta-
ko smelo načrtujejo nadaljni raz-
voj svoje krajevne skupnosti in
ker so zadovoljni z dosedanjimi
dosežki, odločitev v nedeljo, 7.
decembra, gotovo ne bo težka.
J. Bračič
V novem stanovanjskem bloku bo prostor tudi za zdravstveno ambulan-
to.
Avgust Čulek, predsednik sveta
KS Središče: »Krajani bodo goto-
vo tudi tokrat glasovali za razvoj
svojega kraja!«
Jutri srečanje
starejših občanov
v hotelu Jeruzalem Ormož bo
jutri tradicionalno srečanje osta-
relih, ki ga pripravlja krajevna
skupnost Ormož. Povabili so 275
občanov, starejših nad 70 let.
Vse, ki se zaradi bolezni srečanja
ne bodo udeležili, bodo obiskali
na domu.
V kulturnem programu bodo
ob td priložnosti nastopili otroci
iz OS Stanko Vraz in cicibani iz
vrtca.
MG
V Ormožu imajo tudi Martinov sejem
Medtem ko so v Ptuju veselo martinovali, je ormoški Martin sejmaril. Tradicija sejmarjenja je v Or-
možu vezana na Velikonočni, Jakobov in Martinov sejem. Ponudba je bila tudi tokrat bogata, gledalcev in
opazovalcev veliko, kupcev pa bolj malo. Nekateri so svojo ponudbo prenesli tudi na prostor ob Ptujski
cesti, kar pa ni skladno z občinskim odlokom; pa je Martin kljub temu tudi tokrat »slavil«.
Tako je bilo na Martinovo v Ormožu
Slika: MŠ
Za razvoj največ sredstev iz samoprispevkov
Ormoško občino sestavlja osem krajevnih
skupnosti, ki so bile ustanovljene leta 1964. V
tem času so si posamezne zagotovile osnovne
pogoje za delo. Poročilo o delovanju krajev-
nih skupnosti v preteklem srednjeročnem ob-
dobju, ki je bilo nedolgo tega predloženo Iz-
vršnemu svetu in skupščini občine Ormož, to
potrjuje, vendar pa navaja tudi več drugih
podatkov, ki dajejo popolnejšo sliko o kako-
vosti razvoja teh skupnosti.
Večina KS ima sicer zadovoljive prostore
za delovanje, vendar imajo težave s kadri —
tako tistimi, ki delajo v krajevni samoupravi
kot tistimi, ki opravljajo dela za KS profesio-
nalno. Pri prvih ugotavljajo, da delajo v glav-
nem isti ljudje, medtem ko večina krajanov
stoji nezainteresirano ob strani in ne spreje-
ma nobenih nalog; pri drugih pa, da ob prev-
zemanju vse večjih zakonskih pristojnosti ni-
so vedno kos obveznostim. Naj omenim še,
da kot tajnike zaposlujejo administrativno-
tehnične delavce, da ima le-te šest krajevnih
skupnosti, v Kogu nimajo redno zaposlenega
tajnika, v Tomažu pa ta dela opravlja delavec
honorarno. V razpravi na Izvršnem svetu je
bilo glede tega slišati predlog, da bi strokov-
nejša dela lahko opravljala služba v KS Or-
mož, ki že sedaj opravlja računovodska dela
za vse KS.
Sredstva za svoje delovanje in razvoj dobi-
vajo na različne načine — največji pa je delež
sredstev iz krajevnih samoprispevkov —
53,3 % in sredstev po pogodbah občanov —
29,6 %. Ta sredstva pa so večinoma namenje-
na za modernizacijo cestnega omrežja, iz-
gradnjo vodovoda, kanalizacijo, urejanje na-
selij, širitev telefonskega omrežja, tam kjer so
to postorili že v letih do 1980, pa so sredstva
iz pogodb nepotrebna in s tem krajani v pre-
teklem srednjeročnem obdobju niso bili
obremenjeni.
Zanimiv je tudi podatek iz poročila, da je
bilo iz naslova samoprispevkov v letih
1981--1985 združenih 172.034 tisoč dinarjev
— delež iz osebnih dohodkov delavcev v
združenem delu je znašal kar 80,7 %, kmetov
10,7%, obrtnikov 3,3%, upokojencev 4,7 in
zaposlenih v tujini 0,7 %. Neenakomerno
obremenitev ilustrira še podatek, daje število
tistih, ki plačujejo delež samoprispevka
zbran iz katastrskega dohodka, približno,
enako število zavezancev, ki plačujejo samo-
prispevek iz osebnih dohodkov — okrog
4700. Zaradi obremenitve združenega dela je
leta 1984 občinska skupščina sprejela pro-
gram ukrepov za finančno razbremenitev go-
spodarstva v občini Ormož, kjer je med dru-
gim tudi zahteva po zmanjšanem obsegu in
stopnjah krajevnega samoprispevka pri uva-
janju novih samoprispevkov. Od takrat so iz-
vedle samoprispevke KS: Ivanjkovci, Ormož,
Podgorci, Tomaž in Velika Nedelja — nižje
obremenitve od prejšnjih so uvedli za vse za-
vezance v Ivanjkovcih, Podgorcih in Toma-
žu, v Ormožu pri kmetih in upokojencih, v
Veliki Nedelji pa pri delavcih, obrtnikih in
upokojencih. Za zaposlene v tujini pa so pri-
spevek povišali v vseh krajevnih skupnostih,
ker je določen v absolutnem znesku in je iz
leta v leto razvrednoten.
Razen modernizacije cest, kanalizacije, iz-
gradnje vodovoda in trafopostaj so v prete-
klem obdobju KS vlagale še v izgradnjo sta-
novanjskih blokov (Ivanjkovci, Velika Nede-
lja), obnovo dvoran (Ivanjkovci, Kog, Mi-
klavž), javno razsvetljavo, manj pa so svoje
načrte investicij uresničili na področju iz-
gradnje trgovskih lokalov, izgradnje in obno-
ve objektov s področja družbenih dejavnosti
(šole, ambulante) ter v širitvi telefonskega
omrežja. Iz preteklega srednjeročnega ob-
dobja so tako izpadle investicije s teh podro-
čij predvsem zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev v OZD in samoupravnih interesnih
skupnostih. Nekaj teh nalog pa je za KS pre-
nešenih v sedanje srednjeročno obdobje,
med njimi pa je za KS prenešenih v sedanje
srednjeročno obdobje, med njimi pa nekatere
že izpolnjujejo: stanovanjski blok v Središču,
poslovno-stanovanjski objekt v Veliki Nede-
lji ter telovadnici v Središču in Veliki Nede-
lji-
Iz poročila o delovanju KS pa ni razvidno,
s kolikšnimi" deleži so posamezne krajevne
skupnosti sodelovale v investicijah, kjer so
bili investitorji OZD in samoupravne intere-
sne skupnosti, ker posamezne KS teh poda-
tkov niso posredovale. V razpravi ob poroči-
lu, ki je bila na seji ormoškega izvršnega sve-
ta, so poudarili, da je potrebno zagotoviti tu-
di te podatke. V njej pa so izrazili tudi neza-
dovoljstvo z vzdrževanjem objektov in komu-
nalne infrastrukture, saj ti zaradi pomanjka-
nja vzdrževalnih del propadajo in izničujejo
napore krajanov pri zbiranju sredstev in iz-
gradnji ter z monopolnim obnašanjem neka-
terih delovnih organizacij — PTT podjetij,
ŽT podjetja in cestnih podjetij, ki postavljajo
pogoje in vratolomne cene svojih investicij-
skih in vzdrževalnih del proti katerim so po-
samezne KS nemočne. Tu bi bilo potrebno
združiti moči vseh KS ormoške občine.
d. 1.
TEDNIK - 20, november 1986
IZ NAŠIH KRAJEV - 7
3. občinski
samoprispevek
Zdaj se učimo v stari šoli. Po-
uk imamo v popoldanski izmeni.
Ne vprašajte me, kako me je
strah, ko se v temi vračam do-
mov skoraj 5 km.
Vas zanima, kakšna je naša šo-
la? Zelo je stara. Njena leta se ji
že krepko poznajo. Namesto, da
bi stopila v sončno in toplo gar-
derobo, stopim v mrak, ozko, za-
tohlo in vlažno klet, kjer se sezu-
jem in slečem. V tem prostoru ni
nič kaj prijetno, zato takoj odhi-
tim v učilnico, ki je tako majhna,
da je skoraj ni. Rada se učim,
ampak ko po televiziji vidim v
kakšnih prostorih se učijo dru-
god po naši ožji domovini, mi
postane tesno pri srcu. Imajo ka-
binetni pouk, velike prostore in
moderno opremljene telovadni-
ce, kuhinje, jedilnice . ..
Ah, boljše je, da o tem ne raz-
mišljam. Samo če se spomnim na
pouk telesne vzgoje, mi je še hu-
je. V telovadnici, ki je malo večji
razred, moramo paziti, da se ne
pohodimo. Prave opreme za telo-
vadnico si ne moremo niti pred-
stavljati, saj je še nismo videli.
Ko bi odrasli vedeli, kako si
želimo in POTREBUJEMO pri-
zidek s prostori, v katerih bi se
lahko boljše in z večjim veseljem
učili, bi brez pomišljanja glaso-
vali ZA.
Vem, da nam zaupate, saj smo
vaš jutri. In prav zato vem, da bo
3. občinski samoprispevek uspel,
s tem boste pomagali tudi zdrav-
stvu, Radio Tedniku in ureditvi
cest.
Damijana Horvat, 4. b r.
OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci
Naša stara šola
šola, ki vsak dan sprejme pre-
ko 300 učencev, šola, ki ima pre-
malo razredov, majhno telovad-
nico, to je naša šola, ki je stala že
v prejšnjem stoletju, šola v kateri
je gulila klopi že prenekatera ge-
neracija. Šolo so leta 1973 obno-
vili in takšna je še danes.
Telovadnica je zelo majhna,
pri telovadbi nimamo nikdar mi-
ru, ker telovadnica veže oba več-
ja dela šole tako, da je skozi telo-
vadnico prehod. Še slabše je z
garderobo, v kateri se preoblači-
mo vsi učenci, tovariš in kuhari-
ce. O pripomočkih za telovadbo
in opremi pa boljše da sploh ne
govorimo.
Razredi so vsestranski n. pri-
mer: učilnica, ki je namenjena za
zemljepis, ima na stenah pritrje-
ne vsemogoče stvari: risbe likov-
nega pouka, plakate za nemšči-
no, obrambo, matematiko, zgo-
dovino ... Kabinetov sploh ni,
vse je pritrjeno na stene, ali pa
stoji v kotih. Knjižnica je v »slo-
venski« učilnici, da o čitalnicah
sploh ne govorimo. Razreda za
gospodinjstvo tudi ni, edino
praktično delo pri gospodinjstvu
je na vrtu. Še to, da ne bom laga-
la, imamo en kabinet za likovno
vzgojo, ki pa je tako majhen, da
se v njem komaj obrneš, pa še v
glasbeni učilnici je, torej je na-
menjen za glasbeni pouk, ampak
kje bi potem bili bloki in pribor
za likovni pouk ...
Za učence »Male šole« sploh
nimamo prostora, pouk morajo
imeti v trsničarskem domu ob
učiteljskem bloku ...
Želimo si novo šolo za lepši
jutri in lepšo prihodnost naših
najmlajših.
Alenka Žmauc, 8. r.
OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci
Tudi naša šola bo
dobila nove prostore
s samoprispevkom občani pri-
spevamo k hitrejšemu napredku
občine. Pred nami je že 3. občin-
ski samoprispevek. Prvega in
drugega smo uspešno zaključili,
s prvim smo dobili SŠC Dušana
Kvedra, in s tem je bila izpolnje-
na dolgoletna želja občanov, da
čim več učencev obiskuje sred-
njo šolo v domači občini. Refe-
rendum mora uspeti, če so prejš-
nje generacije, ki so živele v
mnogo težjih pogojih, uspele,
bomo še mi.
Učenci naše šole bomo s tem
samoprispevkom dobili nekaj
novih prostorov. Telovadnico,
kako dolgo smo si jo želeli! To
so bile le nedosegljive želje. Če
bo samoprispevek uspel, potem
bo naše hrepenenje uslišano. To-
krat, ko bo zgrajena telovadnica
(vem, da bo), jaz ne bom več ho-
dila v to šolo, vendar si jo želim
bolj kot kdorkoli. Naša stara te-
lovadnica, če jo sploh lahko tako
imenujem, je zelo majhna, pozi-
mi pa v njej zmrzujemo. Tudi z
delavnico je podobno. Naša šola
je stara nekaj stoletij, tudi opre-
ma v njej je zelo stara, hodniki
ozki, kuhinja tesna ... Nam torej
ni potrebna samo telovadnica in
delavnica, pač pa še veliko dru-
gega. Želimo si novo šolo. V naši
KS nimamo nobenega večna-
menskega prostora. Sedaj se je
že začel graditi, zato, občani
ptujske občine, glasujte ZA.
Mladi bomo res veliko dobili in
hvaležni vam bomo.
Glasujte ZA!
Gordana Jurgec
OŠ Maksa Bračiča
Cirkulane
Pohod do Gradišč
športni dnevi so vselej zanimivi za učence, terjajo pa precej dela
in priprav delavcev na šoli, ki so zadolženi za izvedbo takšnega dne-
va. Seveda mora biti tako organiziran, da so aktivno vključeni vsi
učenci, kar pa vedno ni mogoče.
V osnovni šoli Maksa Bračiča v Cirkulanah so organizirali prvi
športni dan v letošnjem letu in sicer je bil to pohod po haloški planin-
ski poti za vse učence, od 1. do 8. razreda. Seveda so tisti mlajši do 4.
razreda ubrali bližnjico po asfaltu do Gradišč, ostali so pa imeli pra-
vo pot, ki je bila kar dolga, da so prispeli do cilja. Pri Emeršičevih so
potem na primernem in že prej pripravljenem prostoru izvedli razne
tekmovalne igre; vlečenje vrvi, tek v vrečah, metanje krogov (obro-
čev), prenos jabolke z žlico, itd. Vsakdo je lahko pokazal svojo spret-
nost, borbenost in tudi znanje.
Športni dan je ob prelepem vremenu odlično uspel, žal pa je pre-
hitro minil, kakor so nam zatrjevali ob koncu učenci, ki so se nato
polni komentarjev in lepih vtisov napotili, seveda greš proti Cirkula-
nam.
Tekst in foto: A. P.
Na poti proti Gradiščam
V družabnih igrah so se pomerili tudi tovarišice in tovariši
Tako bi lahko bilo
večkrat!
Posnetek nam prikazuje gnečo pred osnovno šolo v Cirkula-
nah ... Toda žal ni ta gneča pred pričetkom roditeljskega sestanka ali
kakšne proslave. Takšen je bil začetek prvega šolskega dne, 1. septem-
bra. Res je posnetek izpred približno dveh mesecev, toda objavljen z
željo, da bi bil podoben obisk tudi ob roditeljskem sestanku ali pa ob
kakšni proslavi v šoli. Resnica je, da so še kar zadovoljivi obiski star-
šev, ko imajo otroka v prvem ali pa v osmem razredu, ko pa učenci
obiskujejo ostale razrede, so obiski sila skromni, da ne omenjamo
obiskov pri govorilnih urah. Temu primeren je tudi uspeh učencev, ti-
stih, katerih starši živijo v dobri veri, češ, bo že nekako, saj dobro po-
znajo zakon o osnovni šoli — vsi morajo končati osemletko.
Tekst in foto: A. P.
Pričakujemo, da bodo tako množično obiskana v nedeljo, na dan refe-
renduma, tudi glasovalna mesta
Vsi glasujte ZA
23. novembra bomo zbudili
starše, dedke in babice ter jih
opozorili, da je čas da gredo v
našo šolo. V naši šoli bodo glaso-
vali za nove šole, ambulante,
bolnice, ceste in drugo. Nekateri
otroci že sedaj hodijo v nove šo-
le, ki smo jih zgradili s samopri-
spevkom. Ce bi bil velik, bi gla-
soval ZA samoprispevek.
Tine Brodnjak 2. c
OŠ Franc Osojnik
Referendum bo v nedeljo, 23.
novembra. S samoprispevkom
zgradimo več. To je tudi način,
da si delamo boljšo bodočnost.
Brez samoprispevka ne bo na-
predka. Zelo si želim, da bi se vsi
odločili ZA.
Grabar Karmen 2. c
OŠ Franc Osojnik
Z REFERENDUMOM ZA NA-
ŠO BODOČNOST
Naši starši bodo glasovali za
referendum. V šoli si želimo veli-
ko jedilnico. Vsi bi radi imeli po-
uk zjutraj. Manjkajo nam tri
učilnice. Tudi bolnišnica je pre-
majhna. Bolniki se stiskajo v pre-
tesnih sobah.
Zato bodo naši starši glasovali
za referendum in za našo srečno
bodočnost. Andreja Kline 2. c
OŠ Franc Osojnik
8 - ZA RAZVEDRILO
20. november 1986 —
TEDNIK
Dober den! Zdaj pa srna mija z mojo Mico glih tak kak dvo ježeka.
Vse srna si za zimo pripravla — jesti, piti. drva, tudi živina nehode lačna
no naju tudi sneg nebi več preseneta. Letos bla je resen tokšna jesen, ke
so lehko tudi najvejkši vmajohi vse oh provem cajti naredili. Jaz že dugo
toti puklasti svet kločin pa že desetine let ne punim tokšne jeseni, sunčne,
tople, brez deža no blata. Pa še letina je kejko tejko dobra bila. če bi ma-
lo boljšo ceno mela. Saj vete kak je, da človik nikol neje čista do kunca z
ničim zadovoljen. Pa je tak tudi prav. Če hi Udje z vsem zadovoljni bili
nebi meli želje za napredkom.
Napredek pa nam obeta tudi toti naš občinski samoprispevek o ke-
rem bomo v nedeljo 23. novembra glasovali. Jaz sen van že ovokrot napi-
sa, da nas lehko samo obkroženi »ZA« reši prostorske stiske v ptujskem
špitoli tan kak se deca rodijo, da nas lehko toti ZA reši blata no proha
na cestah, da bomo tudi v šolstvi še kaj naredili, pa še pri radiji no Ted-
niki prostorske probleme rešili. Je pač hujdič, da brez samopri.spevka ne-
mremo več nareti nič!
Jaz vas vse občano no občonke pozivan, da že v ronih jutranjih no
dopuldanskih vurah pridete na volišča, ki bodo odprta na vseh kuncih no
krajih ptujske občine. Ven. da se v vsoken kraji najdejo tudi tokšni, ki čo-
kajo do zodje vure no s ten zajebovlejo volilne komisije pa še sebe poleg.
V naši krajevni skupnosti Suhi breg smo že razpisali nagrade za tiste, ki
bodo prvi opravli glasovanje: prva nagrada je dvo kobika šodra, druga
nagrada brezplačno celoletno kopanje v Ptujskih toplicah, tretja nagrada
pa dvo dni udarniškega dela na cesti. Zato se naj krajani potrudijo, da
nebo nibeden tretji pač pa prvi ali najmanj drugi.
Pa srečno. Vidimo se na referendumi. Vaš delegat LUJZEK
Območno srečanje pesnikov in pisateljev
začetnikov
v soboto, 15. novembra, je bilo v mariborski ob-
čini Tabor območno srečanje pesnikov in pisate-
ljev začetnikov. Srečanje so organizirali Mestna
zveza kulturnih organizacij Maribor, ZKO občine
Tabor in delovna organizacija Elektrokovina, ki je
bila gostiteljica srečanja.
Izbrani avtorji in gostje so se zbrali že dopold-
ne. Ogledali so si obrate DO Elektrokovina in se
udeležili otvoritve likovne razstave v enem od
obratov. Popoldne pa so imeli delovno srečanje.
Na začetku srečanja je nastopil pesnik in igralec
Tone Kuntner, ki je pozneje tudi sodeloval v po-
govoru, katerega je vodil predsednik žirije pesnik
Marjan Pungartnik. V žiriji sta bila še pisateljica
Nada Gaborovič in pesnik Slavko Jug. Iz naše ob-
čine sta bili za srečanje izbrani mladi pesnici Leo-
nida Rotvein in Silva Puhar.
Žirija je za republiško srečanje predlagala dva
avtorja in sicer Klausa Dietra Požgana iz Stročje
vasi pri Ljutomeru in Petro Vide iz Maribora.
B. B. G.
TEDNIK - 20. november 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
JUDO
Poln
izkupiček
Drave
v soboto opoldan je bil v špor-
tni dvorani Center v Huju eden
izmed turnirjev prvenstva v repu-
bliški judoistični ligi. Zraven eki-
pe Drave sta nastopili še vrsti
ljubljanske Olimpije (druga eki-
pa, prva je v zvezni ligi) in Rač.
Domačini so tokrat dosegli polni
izkupiček. V prvem srečanju tur-
nirja so gladko premagali ekipo
iz Rač, nato pa po velikem boju
še Ljubljančane.
DRAVA^ RACE 14:0 (56:0)
Do 60 kg: Iztok Blažič 2:0
(10:0) b. b.; do 65 kg: Bogo Mer-
nik-Cafuta 2:0 (10:0); do
71 kg: Vlado Cuš-Plečko 2:0
(3:0); do 78 kg: Vlado Lozin-
šek Roner 2:0 (3:0); do 86 kg:
Peter Letonja- Kirbiš 2:0 (10:0);
do 95 kg: Andrej Murko 2:0
(10:0) b. b.; -1-95 kg: Črto Soli-
na~Trčko 2:0 (10:0).
DRAVA-OLIMPIJA II 9:5
(35:17)
Do 60 kg: Blažič-Jerman 2:0
(5:0); do 65 kg: Mernik-Kovač
0:2 (0:10); do 71 kg: Čuš-Bace-
tič 1:1 (0:0); do 78 kg: Lozin-
šek-Prinčič 0:2 (0:7); do 86 kg:
Letonja—Medjugorac	2:0
(10:0); do 95 kg: Solina-Mo-
čnik 2:0 (10:0); -1-95 kg: Mur-
ko-Staniša 2:0 (10:0).
Posamezni izzidi pokažejo, da
so bili domačini premočni v tež-
jih kategorijah, kjer so dvoboje
dobili z iponi ali pa končnimi
prijemi. V zadnjem kolu bodo
Ptujčani sodelovali na turnirju v
Kranju, na katerem bodo zraven
njih in domačega Triglava sode-
lovali še judoisti Branika in Ko-
'stroja.
Lestvica pred zadnjim turnirjem:
I.	lvoReya 8 8 0 0 87:25 16
-2. Triglav	8 7 O 1 71:41 14
3.	Slov. Gradec 8 6 O 2 78:34 12
4.	Železničar 8 6 O 2 75:37 12
5.	Impol 11 8 6 0 2 59:54 12
6.	Olimpija II 8 5 0 3 69:43 10
7.	Drava	8 4 O 4 60:52 8
8.	Branik	8 3 0 5 40:72 6
9.	Šiška	8 1 O 7 45:67 2
10.	Golovec 8 10 7 35:77 2
II.	Kostroj 8 10 7 28:84 2
12. Race	8 0 0 8 23:87 O
Tekst in foto:
I. kotar
Bo Polajžerju uspelo?
Bolj ko se bliža tekmovanje za hitropoteznega prvaka §D MIP
Ptuj za leto 1986 h koncu, bolj je jasno stanje na vrhu. Tri turnirje
pred koncem vodi Danilo Polajžer, ki je zmapvalec zadnjih treh tur-
nirjev. Zmagal je tudi na minulem s 3 točkami prednosti, čeprav so ra-
zen odsotnega Janka Bohaka, ki je v tgem času na šahovski olimpiadi
v Dubaju, sodelovali vsi najboljši. Od 18 možnih točk jih je zbral 15,5
in med drugim z 2:0 premagal društvenega prvaka za leto 1986 Albi-
na Žganca. Nadaljnje uvrstitve minulega turnirja: Cič 12,5 točk, Br-
glez 11,5, Žganec 10, Seruga 9, Reberc 8,5, heguš 7,5 itd.
V posebnem točkovanju brzoturnirjev za leto 1986 je vrstni red
naslednji: I. Polajžer 95,5 točk (7 nastopov), 2. Bohak 84 (8), 3. Brglez
67,5, 4. Cič 65 (7), 5. Šeruga 54 (7), itd.
Zaradi udeležbe ekipe na republiškem članskem prvenstvu, ki bo
od 26. novembra do vključno 2. decembra na Bledu, bo naslednji br-
zoturnir že v petek, 21. novembra, ob 18. uri v društvenih prostorih.
Ker bo v tem času še vedno odsoten Janko Bohak, lahko pričakujemo
spremembo v skupni razvrstitvi, vsekakor pa bo do konca ogorčena
borba za 2. in 3. mesto, če bi nekako prvo že oddali Polajžerju.
Silva Razlag
V Cirkovcah so se
srečali mladi plesalci
v Cirkovcah na Dravskem polju bodo ob koncu tega meseca
proslavljali 200-letnico osnovnega šolstva zato so ob tej priložnosti
pripravili več spremljajočih prireditev.
Ena izmed njih je bila minulo nedeljo, ko so na domačem odru
zaplesale pionirske folklorne skupine Vinko Korže.
Dobro pripravljena in prisrčno izvedena revija je bila priložnost
za predstavitev štirih skupin: mladih plesalcev iz Cirkovc, ki jih vodi
Slava Knafelc, iz šole Franc Osojnik v Ptuju pod vodstvom Silve Far-
tek, skupina Rožmarin haloških dolin iz Dolene s svojo prizadevno
mentorico Francko Petrovičevo — in prvič mladi plesalci iz Destrni-
ka, ki jih vodi Ivanka Ogrinčeva.
Pohvaliti velja tudi krajane, ki so takorekoč napolnili veliko cir-
kovško dvorano. O reviji in jubileju šole pa sta jim govorila Dušan
Kožar, tajnik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, in Bogomir
Jurtela^ ravnatelj cirkovške osnovne šole.
mš
NOGOMET
Za konec
visok poraz
Aluminija
v zadnjem kolu prvega dela
prvenstva v območni nogometni
ligi so nogometaši Aluminija go-
stovali v Smartnem in visoko iz-
gubili. Domače moštvo jih je
premagalo kar z 8:0 (5:0). Kljub
temu, da so Kidričani nastopili
oslabljeni, je takšen poraz le pre-
visok. Tako so jesenski del' skle-
nili slabo, kot so ga tudi začeli,
vmes pa so bili ena boljših ekip v
ligi.
Aluminij: Škrget (Pšajd), Rih-
tarič, Selinšek, Jeza, Žitnik, Don-
čec, Letonja, S. Glažar, D. Gla-
žar, Ivančič (Strel), Turk. Lestvi-
Mladika v znamenju
zimskih športov
Od petka do nedelje je bilo v
športni dvorani Mladika kar pre-
cej živahno. Smučarski klub Ptuj
ie izvedel 10. sejem ZIMA —
ŠPORT, sejem raoljene in nove
opreme za zimske športe. V klu-
bu ocenjujej^o, da ga je obiskalo
približno 3000 obiskovalcev, v
prodajo pa so prejeli okrog 750
artiklov, ki so jih povečini tudi
prodali. Veliko pa je bilo tudi ti-
stih, ki so se seznanili s ponudbo
zimskošportnih središč pri nas in
s programom dejavnosti Smučar-
skega kluba Ptuj — nekaj pa so
včlanili tudi novih članov, v ce-'
loti ocenjujejo seiem kot uspe-
šno prireditev s katero morajo
nadaljevati tudi v prihodnje.
d. 1.
Poročilo o dosedanjih štiriletnih aktivnostih komornega zbora je podal
predsednik Boris PelcI. (foto: M. Ozmec)
Srečanje strelcev
v sezoni 1986—1987 sodelujeta v republiški ligi dve naši strelski
družini. S serijsko zračno puško v severovzhodni skupini tekmuje SD
Turnišče, v enotni slovenski ligi s standardno zračno pištolo pa SD
Jože Lacko, pod imenom Ptuj.
Pištoljaši Ptuja so minuli petek doma zaman čakali nasprotnika v
I. kolu, Proleterja iz Ljubljane. Po polurnem čakanju so predpisano
serijo odstreljali in brez borbe osvojili prvi dve točki. V naslednjem
kolu se bodo srečali z ekipo SD UNIOR v Zrečah.
Ekipa Turnišč pa se je v 3. kolu v nedeljo srečala na ptujskem
strelišču z ekipo SD PANONIJA iz Murske Sobote. Domačini so na-
streljali 1409, gostje pa 1394 krogov. Pri domačih sta bila najuspešnej-
ša Matjašičeva (364) in Planine (357 krogov), pri gostih pa Karo (365
krogov) in Turner (351 krogov). Ekipa Turnišč je v treh srečanjih dva-
krat zmagala in enkrat izgubila in to v gosteh v Murski Soboti z SD
Tišina. Sedaj ima 4 točke. V naslednjem kolu se bo v Rušah srečala z
domačo ekipo.
K. A.
Prva zasebna
prodajalna v Ptuju
Anica Žnidarič iz Ptuja je v Aškerčevi ulici 5 v soboto, 15. no-
vembra, odprla prodajalno rabljenega blaga »Mithras«, ki je prva za-
sebna prodajalna na drobno v ptujski občini. V njej bodo kupci izbi-
rali med različnimi vrstami blaga in po nižjih cenah.
»Mithras« je staro perzijski izraz — bog luči in sonca ~ pozneje
bog sonca. »Diši« po Ptuju, zato se je Anici ta izraz zelo priljubil.
Simbolizira tudi delo, saj človek v življenju nekaj doseže le s trudom.
Pričakuje, da se bodo kupci množično oglašali in s seboj prinesli
vso blago, ki ga ne potrebujejo več, ali pa pri njej kupili tisto, kar po-
trebujejo.
MG
'.....
Anica Žnidarič v svoji prodajalni
foto: MŠ
33 LET KOMORNEGA
ZBORA
Člani komornega moškega
zbora iz Ptuja, ki ga vodi dirigent
Franc Lačen, so se v četrtek, 13.
novembra, sestali na letni pro-
gramsko volilni konferenci, na
kateri so ocenili svoje pevske
aktivnosti v minulem štiriletnem
umetniškem obdobju in se dogo-
vorili za program nastopov in
koncertov v jesensko-zimski se-
zoni 1986 — 87.
Med drugim so zaradi poteka
mandata razrešili dosedanji
upravni odbor in za predsednika
ponovno izvolili Borisa Pelcla,
tajniške posle so ponovno zaupa-
li Petru Ilecu, blagajniške pa
Janku Grdiši.
Zaradi izredne homogenosti in
kolektivnega sožitja je komorni
moški pevski zbor iz Ptuja eden
redkih tovrstnih ljubiteljskih
pevskih kolektivov, ki z občasni-
mi pomladitvami deluje nepreki-
njeno že 33 let, poleg tega pa po-
meni v ptujskem in širšem pro-
storu svojstveno kulturno doži-
vetje - - je med drugim poudaril
profesor Jože Gregorc, ki se je
poleg tajnice občinske kulturne
skupnosti Nataše Vodušek odz-
val vabilu komornikov. Sicer pa
smo o aktivnostih zbora poročali
sproti, objavljali smo tudi nada-
ljevanko z gostovanja zbora po
Madžarski, v nedeljskih oddajah
radia Ptuj pa ste že nekajkrat
lahko slišali tudi njihovo ubrano
petje.
- OM
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem dr.
Antonu Tropu in dr. Lidiji
Trop ter sestram internega
oddelka-intenzivne nege
ptujske bolnišnice za zdra-
vljenje, nego ter topli humani
odnos do naše mame, kakor
tudi za potrpljenje in tolažil-
ne besede nam svojcem, ki
smo spremljali mamino tr-
pljenje in trpeli ob njej.
Dr. Marija Djurdjevič
KOŠARKA
Slovenska Bistrica-Ptuj 76:89 (33:49)
Košarkarji Ptuja so v postavi Marčič, Beranič, Filipič, Vlah in
Kotnik pričeli tekmo zelo dobro. Z agresivno igro v obrambi, z do-
brim skokom pod obema košema in hitrimi protinapadi so neusmilje-
no polnili koš domače ekipe in v petnajsti minuti povedli za devet-
najst točk (21:40)
V prvih minutah drugega polčasa so Ptujčani zaigrali nekoliko
slabše, predvsem so odpovedali pri skokih pod obema košema in do-
mačini so se v osmi minuti drugega polčasa približali že na devet točk
(51:60). Nato so gostje spet zaigrali agresivno v obrambi in s hitrimi
protinapadi v samo dveh minutah od 8. do 10. minute - ponovno
povedli za 20 točk (53:73). Tako je bil zmagovalec odločen že v sredi
drugega polčasa.
Strelci za Ptujčane: Marčič 22, Vlah 20, Beranič 20, Kotnik 13,
Filipič 9, Gailhofer 3 in Cobelj 2 koša.
Trenutno so košarkarji Ptuja s petimi zmagami in enim porazom
na vrhu lestvice II. slovenske lige-vzhod.
SAVA »COMMKRCF. B« (KRANJ)-Ptuj 50:58 (31:26) '
Prvi polčas so dobile domačinke, predvsem zaradi boljšega sko-
ka v obrambi in dobrega meta z razdalje. V drugem polčasu pa so
igralke I^uja precej bolje zaigrale v obrambi in napadu in vodile ves
čas s 4 — 8 točkami razlike ter na koncu zanesljivo zmagale.
Koše za Ruj so dosegle: Komik 15, Vogrinec 13, Sirec 8, Jane 8
in Pajenk 14.
MG
10 - ZA RAZVEDRILO
20. november 1986 — TEDiKl^lOVina
itfIK - november 1986
OGLASI IN OBJAVE
11
Društvo za ceste Maribor združuje interese cestnih de-
lavcev, projektantov, prevoznikov in družbeno političnih
delavcev z območja celjske, koroške, pomurske, posavske
in podravske regije z namenom, da bi v društvu stroko-
vno in koordinirano skrbeli za razvoj cestne infrastruktu-
re na omenjenih območjih. Po dosedanji praksi se člani
društva sestajajo nekajkrat letno in sicer vedno v drugem
kraju ali regiji. V četrtek, 13. novembra, so se tako sestali
v prostorih temeljne organizacije za vzdrževanje in var-
stvo cest v Ptuju.
V prvem delu četrtkovega strokovnega posveta izvršil-
nega odbora društva sta zbrane pozdravila predsednik
skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc in predsednik izvrš-
nega sveta Jože Botolin, ki sta obenem predstavila še ob-
močje in značilnosti ptujske občine, njenega kmetijstva in
gospodarstva.
V poznejšem pogovoru so se razpravljalci omejili le na
cestno problematiko na območju ptujske in mariborske
občine. Trenutno je največji problem večkratna prometna
preobremenjenost magistralne ceste Maribor Hajdi-
na- Macelj, ki je povrhu vsega še v izredno slabem sta-
nju. Edino rešitev vidi stroka v gradnji hitre ceste, za ka-
tero sta predvideni dve varianti, vendar se odgovorni še
niso odločili za najprimernejšo. Predlagali so sklic pred-
sednikov izvršnih svetov iz občin Ptuj in Maribora, kjer
naj bi po dokončni odločitvi stroke tudi funkcionarji dali
svoje dokončno mnenje. Čim prej pa seje treba lotiti tudi
prometne preobremenjenosti skozi mesto Ptuj - v ta na-
men pa že poteka izgradnja prve faze ptujske obvozne ce-
ste.
V nadaljevanju četrtkovega posveta so si udeleženci
ogledali prostore ptujske temeljne organizacije na Za-
grebški cesti, ki sodi med najbolje urejene te vrste v naši
republiki, za tem pa so si ogledali še del trase predvidene
ceste klopotcev, ki vodi skozi slikovite Haloze in je name-
njena predvsem turistični oživitvi tega — manj razvitega
območja ptujske občine.
OM
Nova tr^iovina
Mercator - Zarja Ormož
včeraj pri Veliki Nedelji^BBfcOdprl^
novo trgovino, ki se veže na . novj
stanovanjski objekt. Za uredita
so porabili 140 milijonov dinar- I
jev. Nova trgovina je sodobno 1
urejena in uvaja samopostrežni \
način kupovanja. V sklopu trgo-
vine je tudi bife, prodajne povr-
šine pa je 450 kvadratnih metrov.
Na včerajšnji slovesnosti, ki
sta jo pripravila krajevna skup-
nost Velika Nedelja in Mercator
-	Zarja, so podelili SOZD Mer-
cator najvišje občinsko priznanje
—	občinsko plaketo.
Položili so temeljni kamen
v Cirkulanah je bila v ponedeljek slovesnost, ki jo je dr. Vladi-
mir Bračič omenil kot zgodovinski dogodek — tak kot pred 200 leti,
ko so v Cirkulanah zgradili šolo, za tiste čase najlepšo daleč naokrog.
V neposredni bližini šole Maksa Bračiča so položili temeljni ka-
men pri gradnji večnamenske stavbe, v kateri bodo prostori krajevne
skupnosti in telovadnice, oziroma dvorane za kulturne prireditve ter
spremljajoči prostori. Tako se jim počasi uresničuje več kot desetlet-
na želja, da bi tudi v tem delu Haloz dobili prepotrebno telovadnico
in hram kulture.
Temeljni kamen je položil Jože Petrovič, predsednik gradbenega
odbora, slovesnosti pa so poleg učencev in krajanov prisostvovali tu-
di predstavniki izvajalske delovne organizacije ter krajevnega in ob-
činskega družbenopolitičnega življenja.
Dokončanje gradnje prizidka in tega večnamenskega prostora pa
je seveda v veliki meri odvisno od uspelega referenduma za tretji ob-
činski samoprispevek, v katerem bo del sredstev namenjenih tudi za
potrebe osnovne šole.
Polaganje kamna v Cirkulanah so obeležili še s krajšim kultur-
nim programom, v katerem so sodelovali domači pevci, recitatorji in
šolski pevski zbor.	mš
Temeljni kamen polaga predsednik gradbenega odbora Jože Petrovič.
Foto: mš
Teden od II. do vključno 18. novembra je na cestah ožjega območja
ptujske občine minil precej tragično. Miličniki postaje milice Ptuj in od-
delkov so tokrat posredovali kar v šestih hujših prometnih nezgodah, v
katerih so zabeležili eno smrtno žrtev (voznik osebnega avtomobila), kar
sedem oseb pa je bih v nesrečah hudo poškodovanih. Vzroki nesreč so bi-
li utrujenost ali bolezen voznika (?), izsiljevanje prednosti in neprilagoje-
na hitrost vožnje glede na stanje cestišča, v enem primeru pa tudi neo-
svetljen vprežni voz. Materialno škodo na vozilih so ocenili na prek tri
milijone dinarjev.
TRČIL V NEOSVETLJEN VOZ
Do hude prometne nezgode je
prišlo v torek, 11. novembra, (na
Martinovo) ob 17.15 na lokalni
cesti v Apačah pri Kidričevem.
Voznik osebnega avtomobila Da-
niel Zaje iz Apač je vozil pravil-
no od Apač proti Trnovcem. V
Apačah je dohitel neosvetljen
vprežni voz, ki ga je upravljal,
oziroma vodil Srečko Domade-
nik iz Apač. Zaje je voz zaradi
neosvetljenosti prepozno zagle-
dal in s prednjim delom avta tr-
čil vanj. Domadenik je dobil pri
trčenju hude poškodbe.
IZSILIL PREDNOST
V sredo, 12. novembra, ob
13.10 je prišlo do nezgode na re-
gionalni cesti v naselju Preša.
Voznik kolesa z motorjem Anton
Vedlin iz Preše 13 je peljal iz lo-
kalne na regionalno cesto, po ka-
teri je v tistem trenutku pravilno
pripeljal voznik tovornega avto-
mobila Alojz Rakuša iz Hlaponc.
V trčenju je dobil Vedlin hude
poškodbe, na vozilih pa je škode
za okoli 350 tisočakov.
ZAPELJAL NA NASPROTNI
VOZNI PAS
Do hude nezgode je prišlo tu-
di v sredo. 12. novembra ob
21.30 v naselju Placar pri Ptuju.
Kolesar Stanko Kopše iz Placar-
ja se je peljal z neosvetljenim ko-
lesom (neprižgano lučjo) po voz-
nem pasu, ki je namenjen za pro-
met iz nasprotne smeri. Po tem
pasu je nasproti pravilno pripe-
ljal voznik tovornega avtomobila
Janez Slešič iz Vitomarc, ki je ko-
lesarja prepozno zagledal in vanj
trčil kljub zaviranju. Kopše je
utrpel hude telesne poškodbe in
so ga prepeljali najprej v ptuj-
sko, zatem pa v mariborsko bol-
nišnico.
TRČENJE DVEH KOLES Z
MOTORJEM
V nedeljo, 16. novembra, ob
21.50 je prišlo do hude prometne
nezgode na regionalni cesti v
Novi vasi pri Ptuju. Voznik kole-
sa z motorjem Janko Krajnc iz
Kicarja je vozil po levi polovici
vozišča in pri tem trčil v nasproti
vozeče kolo z motorjem, ki ga je
upravljal Mirko Ozvatič iz Pla-
carja. V nezgodi sta bila oba voz-
nika hudo poškodovana, prav ta-
ko pa njuna sopotnika Mirko
Duh in Franc Ozvatič. —OM
MOPEDIST HLDO POŠKO-
DOVAN
V soboto, 15. novembra, zju-
traj ob 5.15 se je Ivan Zidar iz
Bresnice, KS Podgorci, peljal na
kolesu z motorjem po hribu
navzdol proti lokalni cesti. Pri
zavijanju nanjo se ni prepričal,
če ima prosto pot. Po cesti je
prav tedaj pripeljal z osebnim
avtomobilom Bogomir Plohi iz
Bratislavcev. Kljub močnemu za-
viranju trčenja ni mogel prepre-
čiti. Ivana Zidarja je vrglo čez
vetrobran, padel je na cestišče,
kjer je obležal hudo poškodo-
van. Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
VLAK V TRAKTORSKO PRI-
KOLICO
Vinko Medik iz Obreža 46 je v
četrtek, 13. novembra, vozil trak-
tor po cesti čez nezavarovani
prehod železniške proge, pri na-
selju Grabe v KS Središče. Trak-
torju je bila pripeta enoosna pri-
kolica — trosilnik gnoja. Prav na
prehodu se mu je prikolica odpe-
la in trosilnik se je zagozdil med
tiri. To je bilo ob 16.16, ko je iz
Ormoža proti Čakovcu pripeljal
motorni potniški vlak. Trčenja ni
bilo moč preprečiti. Na srečo pri
tem ni bilo telesnih poškodb, na
traktorju in lokomotivi pa je po
približni oceni škode za okoli 3
milijone dinarjev.
VAGONI OPLAZILI VLAK
Na železniško postajo v Pra-
gerskem je v soboto, 13. novem-
bra, ob 20.35 vozil motorni po-
tniški vlak iz Čakovca. Prav te-
daj pa je po sosednjem tiru, po
rahlem nagibu proge proti posta-
ji, začela drseti kompozicija de-
setih vagonov, natovorjenih s
premogom in pripravljena za
premik. Ocenjujejo, da pritrdilna
zavora ni delovala. Kompozicija
vagonov je oplazila vlak. Poško-
dovan ni bil nihče, nastala pa je
večja materialna škoda.
FF
ČELNO V TOVORNJAK
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v ponedeljek, 17. no-
vembra, ob 8.55 v naselju Skorba
pri Ptuju. Voznik osebnega avto-
mobila Josip Sakač (57 let) iz
Novega Marofa je na magistralni
cesti peljal iz smeri Maribora
proti Hajdini. V Skorbi je v bla-
gem desnem ovinku iz nepojas-
njenih vzrokov zapeljal prek ne-
prekinjene črte na nasprotni vo-
zni pas, po katerem je pravilno
pripeljal voznik tovornega avto-
mobila Franc Ferenčič iz Murske
Sobote. Prišlo je do silovitega
čelnega trčenja, pri katerem je
tovornjak potiskal Jugo še 16
metrov pred seboj. Voznik Sakač
je za posledicami umrl na kraju
nesreče, iz objema pločevine pa
so ga rešili s pomočjo ptujskih
gasilcev.
- OM
Pri silovitem čelnem trčenju je juga zmečkalo do polovice.
(Foto: M. Ozmec)
Na matičnem uradu v Ptuju je bilo v soboto, 15. novembra, spet
slovesno. Poleg treh »zelenih porok« so opravili še obred slovesne
podelitve imena, pred matičarja in pooblaščenega delegata skupščine
občine Ptuj sta stopila dva »zlata para« in po petdesetih letih življe-
nja v trdni zakonski zvezi to zvezo slovesno obnovila.
Franc in Marija Cafuta ob razglasitvi za zlatoporočenca v poročni dvo-
rani ptujskega matičnega urada	poj^. Langerbolc
Prvi zlati par sta bila FRANC in MARIJA CAFUTA iz Ijubstave
18, KS Videm pri Ptuju. Franc je bil rojen 20. 3. 1912, delal je kot de-
stilater in je upokojenec, Marija, roj. Mere, 28. 8. 1913, je delala do-
ma. V zakonu se jima je rodilo 5 otrok, danes imata 10 vnukov in tudi
že 5 pravnukov.
Janez in Liza Meško med svojimi najbližjimi ob slovesni razglasitvi za
zlatoporočenca	langerbolc
Drugi zlati par sta bila JANEZ in LIZA MEŠKO, kmetovalca v
Gajevcih 43, KS Gorišnica. V zakonu sta imela dva otroka, danes pa
ju razveseljujejo tudi 4 vnuki in dva pravnuka.
Ob zlati poroki obema paroma tudi naše čestitke!	FF
Rodile so:
Frančiška Kodrič, Kukava 13
—	deklico; Marta Irgolič, Sodin-
ci 22 — Boštjana; Olga Kmetec,
Vel. Varnica 85 — Suzano; Met-
ka ŠtrucI, Strajna 11 — Boštja-
na; Rahela Juršič-Cizerl, Volk-
merjeva 21 — Dašo; Ivana Bra-
tuša, Dornava 102 — deklico;
Verica Foštnarič, Dornava 142
—	dečka; Edita Furek, Prešerno-
va 16 — Mišela; Marjana Vau-
potič. Mala vas 24 — dečka; Ma-
rija Luknjar, Koračice 43 — Ma-
rijo; Dijana Djeraševič, Greg.
drevored 6 — Uglješa; Marjana
Jernejšek, Stoperce 52 — Doro-
tejo; Slavica Serec, Obrež 9 —
Majo; Marija Korez, Obrež 39
—	Saša; Mojca Ivanuša, Loper-
šice 35 — Natalijo; Marija Hor-
vat, Trnovska vas 23 — dečka;
Silva Štampar, Hardek 37 — Ti-
no; Anica Kovačič, Stojnci 90 -
deklico; Zdenka Colnarič, Do-
brina 13/a — Uroša.
Poroke:
Zvonko Grah, Tržeč 1/c in
Alenka Verhovšek, Lancova vas
89/b; Ivan Pernek, Kozminci 10
in Marija Lajevec, Kvedrova 5;
Bojan Potočnik, Sp. Jablane 7 in
Rozalija Pernat, Sp. Jablane 7.
I mrii so:
Franc Košar, Dom upokojen-
cev Ptuj, roj. 1900, umrl 8. no-
vembra 1986; Oto Borko, Čufar-
jeva 10, roj. 1908, umrl 8. novem-
bra 1986; Ivan Šprah, Draženci
2, roj. 1921, umrl 10. novembra
1986; Anton Golob, Pobrežje
126, roj. 1923, umrl 12. novem-
bra 1986; Nikolaj Čuhalev, Ul.
Lackove čete 21, roj. 1933, umrl
15. novembra 1986; Andrej Ska-
za, Prešernova 35, roj. 1930, umrl
14. novembra 1986; Franc Flor-
jančič. Mejna cesta 27, roj. 1901,
umrl 14. novembra 1986.
TEDNIK
izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO—
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako-..
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniiki kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
,Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-228. Celoletna naročnina
znaša 4.000 dinarjev, za tuji-
no 5.600 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvede, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.