36 številka.
Ljubljana, v torek 14. februarja 1905. *
XXXVIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izim§i nedelje fn praznike, ter veWa po pošti prejeman ta avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K nO h, za en meseo  2 & 30 h.   Za LJubljano s posipanjem  na d»m za vse eto 24 K, za pol leta  12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plaža za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K SO h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, čo se tiska trikrat ali  večkrat. — Dopiil naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah St. f», iu sieer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t j. administrativne stvari.
I)
Slovenski Narod" telefon št. 34.
Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Gleispaciiovo pravosodje.
Govor poslanca dr. Ivana Tavčarja v poslanski zbornici dne 10. t. m.
II.
Pristranost in zakono-lomstvo.
Grof Gleispach in njegov© sodišče sta so zavedala naklonjenosti, ki jo napram njima goji vodja pravosodnega ministrstva. Komaj se je DEmreČ pričela Kieinova era — ts slavna era, od katere se je toliko pričakovalo, se je nadsodišče v Gradcu v svoji kazenskopravni judikaturi odloČilo k nasilstvu, k protizakonitemu, s a mo ! a s t n e m u dejanju, česar bi si nikdar ne upalo sto riti pod vlado g spoda dr. Korberja.
Jaz obdolžujem na tem mestu imenovano nadsodišče javno pristranosti in zakono-fomstva. (Cujte! Cujte! — Živahni
medklici)
Eoo izmed glavnih načel našega takozvanega pravnega reda je, da se nikdo ne sme odtegniti svojemu zakonitemu sodniku. (Medklici) To načelo je zlasti v kazenskih zađevab, kjer gre ponaj-veČ za življenje ali vsaj za svobodo, tako, da dovoljuje izjeme samo v naj-redkejših slučajih.
Vzemimo, gospoda moja, slučaj, da bi se vložila tožba proti kakemu nemškemu poslancu, in sieer pri so-dišču v Hebu, kamor tudi spada po zakonu. Mislite si dalje, da je to tožbo vložil eden izmed čeških poslancev proti nemškemu poslanca in mislite si končno, da bi deželno nadsodišče v Pragi delegiralo za razsodbo v tej kazenski zadevi sodišče v Pragi, da bi se na ta način odtegnil nemški poslanec iz Heba svojim porotnikom in bi se izročil pcroti v Pragi. Kakšen v i h ar ogorčenja bi nastai po vseh nemških pokrajinah nase Avstrije, ako bi se prigodilo kaj takšnega! Nebesni obck bi pokal in ne morem si kaj, da bi ne priznal, da bi bilo to ogorčenje, da bi bil ta vihar upravičen. Ali denimo, da bi me   razžalil  visoko  čislani tovariš
Pommer z dopisom, ki bi ga bil poslal kakemu dnevniku v Gradec.
J%z bi torej stavil kazenski predlog v Gradcu in bi istočasno tudi vložil prošnjo, ki bi se vposlala v rešitev dež. nadsodišČu v Gradcu in v kateri bi prosil za delegacijo ljubljanskega porotnega sodišča, da bi se na ta način odtegnil profesor Pommer graškim porotnikom in se žrtvoval poroti v Lubljani. Na tako prošnjo bi, mislim, ne dobil od nadsodišča graškega nobenega drugega odloka, kakor da spadam v blaznico.
Čisto drugače pa postopa deželno nadsodišče v Gradcu, ako se gre za tožbe nemških poslancev proti slovenskim poslancem.
Omenjam tu dve kazenski zadevi, za kateri je pristojno porotno sodišče ljubljansko, ki je pa obevzad njem času, toda že pod tako-zvanoKleinovo ero delegiralo v Maribor. (Cujte! Čajte! Neza-slišno!) Prosim, da se mi oprosti, ako se bom sedaj bavil s slučajem, ki je v zvezi z mojo osebo.
Ta slučaj je posebno zanimiv in dovoljeno mi bode, da se pečam ž njim, ker podaja izgled zato, kako se izvršujejo pri nas zakoni v dobi,k j je pravosodno ministrstvo prišlo v srečen položaj, da ga vadi gospod Klein.
Stvarni položaj je tale:
Meseca oktobra leta 1904. je priobčil »Slovenski Naro d«, v Ljubljani izhajajoč dnevnik, čigar odgovorni urednik sem jaz, neki dopis z južnega Štajerskega.
Iz razprav štajerskega deželnega zbora sem rszvidel, da se čuti deželni poslanec in župan ptujski, gos, Josip Ornig po dotičnem dopisu žaljenega in da je vložil proti meni in proti odvetniku Brumnu kot dozdevnemu dopisuiku tožbo pri porotnem sodišču v Ljubljani.
Ker svobodomiselnega moža ne žalim rad in ker se je dotični dopis dejansko priobčil v listu brez moje vednosti, sem takoj prosil Orniga za pojasnilo in  mu   ponudil primerno
zadoščenje. Moja ponudba se je, lahko trdim, nevljudno odklonila, ker je imel nemški župan ptujskiže najbrže takrat nadsodnijsko zagotovilo v žepu, da bo za dotično zadevo delegirano nemško porotno sodišče v Mariboru. (Čujte! čujte!)
In res je vložil tožitelj Jos. Ornig začetkoma januarja leta 1905 prošnjo za delegiranje mariborskega sodišča.
V tej prošnji se je naglašalo, da sem državni in deželni poslanec, da sedim v deželnem odboru kranjskem, da sem član deželnega šolskega sveta in da sploh opravljam' mnogo javnih častnih služb, da torej ni pričakovati, da bi me ljubljanski porotniki spoz nali kr i vi m. (Živahni medklici.)
Kakor vidite, bo pri nas jako nevarno, sprejemati državno-zborske mandate i n druge častne službe, v katerih se človek izčrpa za takozvani javni blagor, ker se vedno riskira, da se človeka v kazenskihz adevah potisne pod nemško sodišče. (Čujte! Čujte!)
Delegiranje mariborskega sodišča.
Ia sedaj se je dogodil čudež! Famozna prošnja za delegiranje se je 14 januarja 1905. odposlala iz Ljubljane. In že štiri dni kasneje je nadsodišče izdalo sklep (Cujte, čujte!), ki se glasi takole:
»G. kr. nadsodišče v Gradcu, IV. senat kot sodišče II. instance je po zaslišanju c. kr. drž. nadpravdnika v svrho, da se izvede kazensko postopanje v zasebnih tožbah Jos. Orniga in 14 tovarišev, Jos. Toplaka in dr. Avg. pl. Plachkija proti dr. J o -hannu Tavčarju« — gospodje si vedno dovoljujejo zabavo, da me imenujejo Johanna, dasi mije ime Ivan in se tako nazivljem tudi v ministrskih izjavah — in proti dr. Brumenu radi prestopka razžaljenja časti potom časopisja v smislu § 6 2. k. p r. r. določilo* da se mesto pristoj-
nega o. k r. dež. sodišča v Ljubljani delegira c. kr. okrožno Bodidče v M ari bor u. (Medklici.)
O Um se obvešča reševaje poročilo z dne 14. januarja 1905, G. Z. Pr. VIH 8/4/37, s povratkom predloženih spisov c kr. dež. sodišče v Lubljani in o. kr. okrožao sodišče v Mariboru v nadaljno ukrepanje.«
Podp.s: G le is p ac h! Kaj opazimo predvsem na tem odloku? Da se za kazensko postopanje zoper dr. Brumna in dr. Tavčarja delegira so-d'šče v Mariboru. In sedaj prosim premisliti, da jas v tej zadevi še nisem bil nikoli pri sodišču zaslišan in da me ta visoka zbornica dosedaj še ni izročila. Ia zmogla se je umetnost, da Dom v tistem trenotku, ko me visoka zbornica izroči, stal pred delegiranjem nemškega sodišča v Mariboru kot pred popolnim in pr&vomočnim dejstvom. S svojim odlokom me je grcf Gleispach oropal mi sicer pristoje č i h pravnih sredstev ter s tem tudi izrazil, da temeljito zaničuje pravice visoke zbornice. (Pritrjevanje. — Medklici)
Iz dejstva, da je nadsodna odločba prišla iz Gradca v štirih dneh, sklepam, da gre za nasilje, ki je bilo že poprej p r o -računjeno (Pritrjevanje), katerega se je udeležil tudi višji državni pravd nik, v njegovo sramota bodi omenjeno. (Medklici)
Sedaj si oglejmo zakon! Isti do-voljule v § 62. kaz. pravd, reda, da smejo nadsodišČa taka delegiranja odrediti. Vendar zakon izrecno poudarja, da so taka delegiranja dovoljena le izjemoma, le iz vzrokov javne varnosti ali iz drugih važnih vzrokov. Najnesram-b e js« v tem odloku pa se mi vidi poglavitno to, da se gospodje IV. senata niso najmanj potrudili, da bi za odrejeno delegiranje navedli tudi le najmanjši, najrevnejši vzrok. Resnično! suverenejše preziranje zakona se mi še ni pripetilo!
Seveda bi bil grcf Gleispach s svojim IV. senatom graškega nad* sod šča v najhujši stiski, ako bi moral povedati prave vzroke svojega odloka Ker potem bita grcf moral priznati, da je vzrok delegiranja n aj t i e d i n o v tem, da bi bi i jaz, ki bi po Ornigovem mnenju v Ljubljani ne mogel biti obsojen, tem zanesljiveje ob-soien po nemških porotnikih v Mariboru. (Pritrjevanje. — Medklici.)
Gela stvRr je tako jasna, kakor le kaj Grof Gleispach hoče izvršiti nad menoj maiijustični umor, najbrže iz maščevanja za to, da se njegove justične korupcije v »Slovenskem Narodu« ostro, toda pravično k riti k u jejo.
Najostudnejša na stvari ostane osolnost, da sem zakonitim sodnikom sedaj odtegnen, ker imam baje upliv na Kranjskem.
No, gospođa moja, pomislite, kaka je stvar glede Orniga na Štajerskem. Mene odtegnejo iz ravnokar naštetih vzrokov porotnikom v Ljubljani. Na drugi strani pa so me isti sodniki lahkega srca potisnili pod nož nemškim porotnikom v Mariboru, dasi bo dobro vedeli, da je Ornig nemški poslanec in župan v Ptuju, da stoji za njim celo krdelo nemške 1 j u d -ske stranke, in da v Mariboru ni mogoče sestaviti porote, da ne bi sestala iz samih somišljenikov in političnih prijateljev župana Orniga. (Tako je! Čujte! Čujte!)
Nehote se vidi človeku čudno tudi sledeče: Pripadam v kompe-tenco ljubljanskega sodišča. Maribor je ob periferiji Spodnje Štajerske. V sredini j • okrožno sodišče Celje, tudi dobro nemško misleče sodišče, tudi sodišče, pri katerem je bil ravnokar imenovan tudi eden Slovenec. Ake so že hoteli misliti ca delegiranje, prišlo bi pravičnemu sodniku vendar na misel,  delegirati celj-
LISTEK.
Gospa Angela.
(Dalje.)
Pr<iv za prav je bil Ivo Grebin revež. Goapa Karolina je ž njim v obče jako grdo ravnala. Obvladala ga je popolnoma. Ivo je bii preslab, da bi s? mogel otresti njenega vpliva. Vezalo ga Te nanjo le to, kar je sam spoznaval kot svoja najslabša na g cen j* Gospa Karolina je b^la strastna, skoro perverzna natura in to ji je dajtlo moč, da je zapredla Iva v svoje mreže. Ta ženska iz rodu zavržene Dalile je bila vedna nevarnost ne le za Iva Grebina domaČi mir, nego tudi nevarnost za njegov socialni položaj. Ia vendar se je ni mogel iznebiti. Poskusil je to £e mnogokrat, a vselej se je skesano povrni!. Ta tajni greh je zastrupljal njegovo dušo m njegovo srce, sramoval se ga je, a mu vedno zopet pcdlegeJ.
Angela je biia preveč poštena,
da bi dvomila o lojalnosti in resnicoljubnosti svojega moža. Ta je bil med kraroljamjem o brezpomembnih rečeh tako mimogrede povedal, da je nehal občevati z gospo Karolino ZoriČevo, ki so jo na kratko imenovali »črno majorko«, in Angela se je tega neizmerno razveselila. In to njeno veselje je bilo toliko večje, ker se ji je dozdevalo, da je Ivo storil ta korak iz ljubosumnosti do Mirka Tkalca.
»Da, da, Ivo je ljubosumen na Mirka« je veselo poskakovaje vriskala Angela, ko se je v svoji sobi bavila s svojo toaletto. »Pmiv dobro mu pristoja ta ljubosumnost Postal je pozoren, prijazen, postrežljiv in lahko so reče celo galanten «
S -rila je na stoleo pred velikim zrcalom in na njen lepi obrazek je legel izraz obžalovanja.
»Škoda, da je vse to prepozno,« je vzdihnila, »škoda, da ni prej prišel, zdaj je moje sroe zanj izgubljeno. — O Mirko — tvoja za vedno«
Bilo ji je resnično žal, da je tako.   Njenemu samoljubju je silno
ugajalo, da je Ivo, ki jo je vedno podcenjeval, ki jo je zanemarjal in celo preziral, kateremu je bila eelo nekako antipatična, sedaj našel, da je vredna njegove pozornosti, da je postal galanten in celo ljubosumen. Zakaj pač ni prišel prej, dokler se ni bližje seznanila z Mirkom. Zdaj je bilo prepozno! Preveč jo je bil zanemarjal, poniževal in žalil, da bi mu to mogla kdaj odpustiti. I a Če bi mu to ia odpustila, njiju razmerje bi se a tem ne moglo izprememt', saj bi ce s'c?r izneverila Mrku.
'Angela je zafdela do lap, potem pa se zasmejala na ves glas čudnemu protislovju, da bi prolomila zvestobo, če bi ljubila svojega moža. Zdaj ni smela nikogar ljubit", ne Mrka, ker bi s tem grešila proti zakonski zve stobi, in Iva, ker bi s tem grešila proti ljubezenski zvestobi.
Sklep, da na greii proti tej zvestobi, ki jo je bila dolžna Iru in Mirku, je bil trden. Isto tako pa je trdno sklenila, da ostanejo njena čuvstva posvečena Mirku. On je bil prvi in edini moški, ki  jo je res-
nično ljubil in ker ni mkdar zahteval več, nogo mu je hotela sami dovoliti mu je bila resnično hvaležna. Morda bi se biia ža usmilila vsled žalosti in ljubosumnosti zaradi I?o-vega razmerja z gospo Karolin^, da ni prišel dobri, ljubeznivi, zabavni in nad vse pozorni Mirko, da ji ni utrdil volja prezirati početje svojega mola.
Toda, četudi je bila trdno odločena, ljubiti do smrti Mirka Tkalca vendar se ji je zdrdo, da bi čisto nič ne škodovalo, Če bi se njen mož vanjo malo, le prav malo zaljubil, samo toliko, da bi bilo bglje, ž njim prijazno občevati in da bt ljudje ne imeli vpogleda v pravo razmerje, med njima.
Ia iz tega spoznanja se je po rodil sklep, da na diskreten način poskusi pripraviti svojega moža do tega, da bi se vanjo nekoliko zaljubil. To bi omogočilo prijazno občevanje med njima in to bi bilo zanjo velik* triumf in v nekem oiiru tudi osveta.
Gospa Angela se je svojih skle-
pov zvesto držala in jih vestno izvrševala.
Prišel je določen dan in prišla je točno ob določeni uri v Židovske ulioe in M.rko jo je spremil do šivilje in potem sta hodila po drevoredu na Coj-sovi cesti oelo uro gor in dol in se pogovarjala o svoji ljubezni. Angela niti zapazila n», da je bil Mirko tudi to pot precej "hladen, tako je hitela ga zagotavljati, da ga ljubi iz vsega srca in da ga bo vedno ljubila.
A še dosti veselejša in srečnejša je bila, kadar sta s možem sama sedela pri obedu ali pri večerji. Ca-srh so bilo to zanjo najmučnejŠe ure, sedaj jih je komaj pričakovala in če je Ivo izrekel kako laskavo besedo, ji je bilo tako toplo pri srcu kakor nikdar poprej. Večkrat si je Angela priznala, da se je položaj bistveno it premeni I; prej je bila doma nesrečna in le vesela, Če je bila z Mirkom, zdaj je bila doma vedno vesela med tem ko se na svojih promenadah z Mirkom ni kar nič več tako počutila, kakor v prejšnjih dneh (Dalje pnh.)
b k o sodišče, ker je v sredini. Mi imamo v Celje približno prav isto pot, kakor gospodje is Ptuja do Celja. Dočim leži Maribor Ptujča nom prav blizu, imamo mi ia Ljub ljane v Maribor napraviti zelo dolgo pot. In okrožno sodišče v Celju se ni delegiralo. Zjokaj ? Ker bi se pri celjskem okrožnem sodišču moglo pripetiti, da bi se sestavila porota, v kateri bi sedelo vsaj pet Slovencev. Potem bi bila obsodba že nemogoča.
Zaradi tega previdni nemški sodnik ni delegiral aeljskega okrožnega sodišča za ta kazenski slučaj, temuč delegiral je kazensko sodišče v Mariboru, da je obsodba gotova. (Medklici.)
Pomen tega škandala.
Taka je podob?, gospoda moja, justice v Avstriji. Gre za j u s t i č n i škandal, ki živo spominja na čase, ko je angleške sodne dvorane okuževal prosluli priča Titus Oates, ko je angleško pravosodstvo oskru-njal zloglasni nadscdnik lord Jt-ffrevs!
Zadeva ima, v kolikor je z me* moj v zvezi, le majhen pomeo. Ako se visoki zbornici, v kateri sem nepoznana osebnost — tukaj nisem tako poznan, kakor na Kranjskem, po Ornigovem mnenju — z'jubi, me izročiti ter napraviti Ornigu zabavo, da me pusti po nemških porotnikih zadaviti, naj se zgodi? Dal se bom mirno zadaviti, dasi menfm, da tudi za nemške porotnike nebo posebna odlika, da morajo fungirati kot krvniki predsednika na d s o d išča grofa Gleispach a. (Pritrjevanje )
Gospoda moja! Navzlic vsemu temu nima ta zadeva samo osebnegaozadja. Moja oseba izgine tu kaj t nič. Vendar ostane slučaj največjega pomena. Tu se po dolgem čaBuinpod vlado, ki hoče zakone izvrševati po duhu tankovestno in ki je obljubila najnatančnejšo n e p r i stranost vupravi,hoČe storiti odiozni poskus, izročati slovanske časnikarje nemškim porotnikom pod sekiro. (Pritrjev&nje ) N a S p o d -njem Štajerskem divja nemško časopisje brezspon ter liizbira posebno čast političnih nasprotnikov za tarčo.
Ako se napadeni v slovenskih glasilih branijo, proglasijo jih iz Gradca za brezpravne d o č i m uživajo napadaloi popolno varstvo zakona.
Nevarno pri tem je, da taki zgledi radi n&jiojo posnemanja. Danes sem jaz zadeti, jutri lahko konzervativni časnikar iz Kranja kje zapade isti usodi*
Danes je graško nadsodišče napravilo poskus, kdo nam je perok, da jutri ne stori istega nadsodišče v Trstu ali ono v Brnu?
Pravim tedaj, stvar nima samo osebnega ozadja, tiče se vseh, ki bi mogli priti v položaj, da postanejo žrtve takega justičnega uboja, kakor sem postal jaz.
Zaradi tega apelujem na vae, ki se jih tiče, da pravočasno vae ukrenejo, kar je potrebno v varstvo zakona.
Gospoda moja! Da v takem položaju in pod takimi razmerami malo dvomim nad izjavo gospoda ministrskega predsednika, da se bo pod njim vodila državna uprava s strogo nepristranostjo, in da se bodo zakoni vestno izvrševali po svojem duhu, je pač samo ob sebi umljivo. S tem končam. (Pritrjevanje in ploskanje.) _
?cjna &a Daljnem Vztoku
Z mandžurskega bojišča.
»Novemu Vremenu« se poroča iz Sujatuna z dne 10. t. m.: Ob fronti tretje armade je položaj neizpreme-Djen. Artiljerija neprestano obstreljuje
sprednje japonske pozicije in skoro vsak dan se vrše manjši boji.
7. t. m. je general Kuropatkin nadzoroval utrdbe na skrajem desnem krilu, pregledal zemljanke (podzemeljske jame, v katerih stanuje ruska vojska), se zahvalil lovcem, ki 80 se v zadnjih bojih posebno odlikovali ter izročil trem prostakom zaslužni križec sv. Jurja in trem častnikom red sv. Ane a napisom: »Za hrabrost«
Kakor pripovedujejo Kitajoi, so Japonci v vsi južni Mandžuriji naložili visoke davke, živila pa kupujejo samo s papirnatim denarjem, ki nima skoro nobene vrednosti.
Z ozirom na zadnje boje pri San-depu so J ponoi konoentrirali svoje sile na ravnini zapadno od železniške proge. Japonci so na to mesto pritegnili več vojev z drugih pozicij in na mnogih točkah ojačili svojo artiljerijo b težkimi oblegovalnimi topovi. Danes zvečer so s projektorji obsvet-ljevali naše pozicije, pričakujoč napada z naše strani.
Sicer pa je na celi fronti vse mirno. Vreme je lepo, dnevi so jasni in solučni. Pri lahkem vetru pade temperatura na 18 stopinj.
Is Tokija pa se javlja z dne 13 t. m.:  Rusi  so v soboto še nadalje obstreljevali desno krilo japonske ar made. Na desnem krilu grade nepre stano  utrdbe,  v   Mentapanu pa so zgradili močan for in ga armirali s 24 topovi. Japonci so v bližini Hsien šanga obkolili oddelek ruske konje-nioe. Trije Rusi so bili ubiti, enajst pa jih je bilo ranjenih.
Kuropatkinovo poročilo.
General Kuropatkin je poslal 12 t m. toie poročilo: Danes zjutraj ob štirih je napadlo 300 japonskih konjenikov železniški most pri Feng-tselongu in poškodovalo neznatno Železniško progo. Po kratkem presit dku se je zopet uvedel splošni železniški promet.
11. t m je japonska pehota napadla Tutsišnance, a je bila odbita. Istega dne je sovražnik obstreljeval s težkimi topovi Putiiovski grič in Sahejang. Eden častnik je bil ubit, več pa jih je bilo ranjenih. Po overovljenih poročilih smo v času od 25. do 29 januarja ujeli 343 Japoncev, od katerih je bilo 122 ranjenih.
Poveljnik druge ruske armade.
Po poročilih iz Sahetuna je te dni dospel na bojišče general Kaulbars ter prevzel poveljstvo druge mandžurske armade. Načelnik ger.erainega štaba, general Ru s k i, ostane na svojem mestu.
Zasežen parnik.
Reuterjev urad poroča iz Tokija: Japonske torpedovke so pri otoku Jtseu zasegle parnik »P ar o s«, ki je imel na krovu stavbni materijal za ladje in Živila in je bil namenjen v VladivoBtok.
Pismo ruskega častnika.
»Varšavski Dnevnik« je priobčil pismo nekega ruskega častnika z bojišča, v katerem je čitati: »Kuropatkin je izreden genij. Do najmanjših podrobnosti je vse preskrbljeno. Ni* verujte, ako se zatrjuje, da trpi armada pomanjkanje. Vsega je v izobilju in general Kuropatkin ne štedi nobenih sredstev, da bi ne bili njegovi častniki in vojski preskrbljeni kar najboljše. Slrategičnih uspehov naše armade se nečem dotakniti. O tem imam svoje mnenje, katerega pa nečem nikomur vsiljevati. Pravim pa, da ni vse, kar se je storilo, tako slabo, kakor se morda misli v Rusiji«
Zavarovanje delavcev,
Praga, 13. februarja. Zveza industrijalcev v Pragi je imela včeraj svoj občni zbor, na katerem se je tudi razpravljalo o reformi delavskega zava rovanja. Vsi govorniki so kritikovali tozadevni načrt, ki se predloži v do-gledneni časa državnemu zbora. Načrt je na škodo podjetnikom ter naloži industriji novih bremen. Skoraj enoglasno se je izreklo, da načrt v sedanji obliki ni sprejemljiv.
Dunaj, 13. februarja. Danes je bilo veliko zborovanje, ki so ga priredile številne industrijske in obrtne or-
ganizacije zaradi ustanovitve državnega zavarovanja za starost in onemoglost. Podjetniki so se izrekli, da so voljni prispevati k zavarovalnini svojih uslužbencev.
Kriza na Ogrskem
Budapešta, 13. februarja. -Odlična vojaška oseba piše v „N. Fr. P.*: „Optimisti, ki so mislili, da bo včerajšnja Kossuthova avdijenca neposredno pripomogla k nagli rešitvi krize, so menda že uvideli svojo zmoto. Kossuth je pač včeraj poročal o znani zahtevi svoje stranke, namreč glede vojaških reform z madjarskim poveljevanjem in glede čimhitreje ustanovitve samostojne ogrske carine, toda krona je te zahteve le poslušala, ne da bi karkoli odredila. Kdor pa pozna nazore krone, bo tudi uvidel veliko razdaljo med nazori krone in željami neodvisne stranke. Razdalje je toliko, da pač ni misliti na hitro, ugodno rešitev krize. Umevno je, da smatra krona za svojo dolžnost, varovati stališče monarhije kot velesilo pri rešitvi krize, na kar pa se Kossuthove zahteve ne ozirajo."
Budapešta, 13. februarja. DoČina so vse opozicionalue stranke zadovoljne z uspehom Kossuthove avdijence, so v liberalnem taboru zelo slabe volje ter zatrjujejo, da Kossuthova avdijenca ni prav nič pripomogla k rešitvi krize.
Budapešta, 13. februarja. Neodvisna stranka bo imela prihodnje dni konferenco, da ngladi grofu An-drassvju pota za sestavo ministrstva.
Budapešta, 13. februarja. „Buda peš ti llirlap- piše: Iz opazk, s katerimi je spremljal vladar Kossuthovo razkladanje, se je Kossuth lahko pre-prčal, da bi glede gospodarske ločitve bil vladar pripravljen, izpolniti želje ogrskega prebivalstva, toda v vojaških zadevah velja stališče nnon possumus.4*
Dunaj, 13. februarja. Grof T i s z a je imel po avdijenci daljše posvetovanje z grofom K h u e n o m II e d e r v a r yj e m. Govori se, da. postane grof Tisza skupni finančni minister.
Dogodki na Balkanu.
Carigrad, 12. februarja. Izjava italijanskega ministra Tittonija o italijansko avstrijskih dogovorih in o nepovoljnem položaju v Macedoniji je napravila ua sultana in njegovo vlado močan vtis.
Solun, 12. februarja Železniška družba, ki oskrbuje promet med Solunom in Carigradom, je dobila od turške vlade obvestilo, da mora imeti v De-deagaču pripravljenih 12 lokomotiv za transport 26 vagonov topov in 36 vagonov streljiva. Obenem se je družbi aaročilo, pripraviti vse potrebno za transport konj in topničarjev, ki odidejo že menda prihodnji teden iz Carigrada preko Dedeagača v Soluir in Mona8tir. Turčija se za vse eventualnosti dobro preskrbuje.
Nemiri na Ruskem.
Petrograd, 13. februarja. Na pol opalisču v Lodzu so dosedaj pokopali 144 oseb, ki so padle v zadnjih izgredih. Nad 200 ranjenih leži v bolnišnicah.
Petrograd, 13. februarja. W i 11 e je izjavil nekemu inozemskemu dopis niku, da se misli kmalu popolnoma umakniti iz političnega življenja. Dosedaj ni storil tega, ker mu je car zaupal važne naloge za koristi Rusije. Nadalje je rekel Witte, da je za mir, toda ne po vsaki ceni. Posebno ne sme nihče svetovati carju da bi dovolil vojno odškodnino.
Petrograd, 12. februarja. Občni zbor ruske tehnične družbe je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, naj se skliče vseruski shod, da razpravlja o delavskem vprašanju. Na shodu morajo biti zaztopani delavci, kapitalisti in znanstveniki.
Petrograd, 12. februarja. V Lodzu so tovarnarji dovolili delavcem 60urno delo na teden in zahtevano zvišano plačo, toda le proti pogoju, da začno v ponedeljek delati, sicer se vse tovarne zapro na nedoločen Čas.
Spor med Švedsko in Nor-vežko.
London, 13. februarja. Zvezno razmerje med tema dvema deželama je začelo popuščati. Norvežani se čutijo v marsičem zapostavljene. Sedaj zah
tevajo z vso odločnostjo samostojno konzulatsko zastopstvo za Norvežko. Kralj pa noče o taki delitvi ničesar slišati.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. februarja.
— Že zopet katoliški shod V Ljubljani? Kakor klerikalno »Hrvatstvo« poroča, se je škof Anton Bonaventura danes zjutraj pripeljal v Zagreb, da se posvetuje z zagrebškim nadškofom glede sodelovanja hrvatskih klerikalcev pri katoliškem shodu, ki ga namerava letošnje leto sklicati Jeglič v Ljubljano. — Ker še Slovenec« kot škofovo g'asiio ni doslej ničesar izdal o tej nakani škofa Bonaventure, ne vemo, v koliko odgovarja poročilo hrvatskega klerikalnega lista resnxi. Sicer je pa prav verjetno, da misli Jeglič na prireditev 3 katoliškega shoda v Ljubljani. Klerikalna stranka, katere vrhovni nerodni voditelj je škof, je v zadnjem času izgubila mnogo terena, napredna ideja je že prodrla v najširše sloje narodove, zato se klerikalci boje, da bi ta proces napredoval in zato ga tudi skušajo na kakršenkoli način zajeziti. Škof misli to naj?agije doseči z novim katoliškim shodom, s katerim si upa širša mase še ožie prikleniti nase in na svojo stranko A še drugi nagibi vodijo Bonaven-turo, da priredi baš letos katoliški shod. Kakor je znano, namerava le tos otvoriti evoje zavode v Št Vidu. Ker hoče imeti pri tem mnogo šta-faže, da se bo petem lahko reklo, da je ves narod bil navzoč pri otvoritvi, da mu izkaže svojo zahvalnost za njegovo delo, da so k slovesnosti prihiteli celo Hrvatje itd., zato hoče škof Tone baš letos imeti katoliški shod. Boji se, da bi se otvoritev njegovih zavodov obnesla prekla-vrno, zato naj župniki prižero svoje ovce in kozle v Ljubljano, da bodo delali štafažo. Će pa misli škof, da bo s katoliškim shodom kaj škodoval napredni stranki, se jako moti. Kolikor so dosedanja take prireditve pokazale, se lahko reče, da tudi letos nameravani katoliški shod ne bo prinesel, če se tudi pokličejo hrvat ski klerikalci na pomoč, tistih uspehov, ki jih pričakuje škof Bonaventura, pač pa lahko povzroči, da se bodo že itak obstoječa politična na-sprotstva še znatno poostrila in da postane strankarski boj še hujši in brezobzirnejši, kakor doslej. Komu pa ta barba največ škoduje, nam ali klerikalcem, to bi pa lahko po sedanjih skušnjah presodil že škof sam. Ako res hoče Bonaventura boj do skrajnosti, naj ga pa ima, mi se ga ne strašimo, ker mi se v njena samo krepimo, dočim gube klerikalci, na čelu jim duhovniki, vsled te borbe dan na dan več na ugledu in veljavi med ljudstvom.
— Pošten list je škofov »Slovenec« to se pokaže pri vsaki priliki. Oni dan smo priobčili dopis iz Št. Petra na Krasu, v katerem je bil pohvaljen ondotni postajenačelnik, da se je zavzel za ravnopravnost ter tudi dosegel vsakovrstne uepehe. »Slovenec« je to takoj pograbil in je napadel — ljubljanskega poatajena-čelnika g. inšpektorja Guttmanna in nas, pozval naj interveniramo, da tudi goBp. Guttmann stori to, kar je storil postajenačelnik v Št. Petru. Na to bodi Škofovemu listu povedano, da je g. inspektor Guttmann že davno storil vse to, kar je storil g. postajenačelnik.o v St. Petru. Kmalu potem je g. Guttmann prevzel vodstvo ljubljanske postaje, je dal samonemške napise v posamičnih oddelkih, v čakalnicah itd. premeniti v dvojezične. Potem je izposloval, da so se vsa določila in naznanila napravila v obeh jezikih in da je to dosegel, za to je bilo treba jako energičnega nastopa pri direkoiji. Že sedem iet so na ljubljanskem kolodvoru vsa določila in naznanila napravljena v obeh jezikih. Ostalo je le prav malo samonemških napisov, a g. Guttmann je pred nekaj časom dosegel, da so se tudi ti spremenili v dvojezične. Na Slovenskem je le malo postaj, kjer bi bila na*
rodna ravnopravnost izvedena tako, V iker po zaslugi g. Guttmanna v Ljubljani. Občni vozni red in karta za peron so povsod samo nemške, tudi v Št. Patru, in tega noben uradnik ne more izpremeniti. I* tega je razvidno, da pri g. Guttmannu naše intervencije ni treba, ker je že vse sam storil, kar je sploh storiti mogel. Morda bi bilo pa dobro, ko bi škof enkrat v »Slovenčevi« redakciji interveniral, naj vendar spodobnim narodnim uradnikom ne dela tako hudobno krivice, kakor jo je delal sedaj g. Guttmannu.
— Jz sodne službe. Sadni tajnik pri višjem deželnem sodišču v Trstu, dr. Fran Andrieb, ki nosi značaj in naslov deželnosodnega svet nika, je imenovan za svetnika deželnega sodišča v Trstu —S doi tajnik pri okrožnem sodišču v Gorici, dr. Božidar Stegu, |e premeščen k deželnemu nadsodišČu v Trstu.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes zvečer Verdijeva velika opera »Trubadur« z odličnim gostom g. Ernestom vite* zom Gamarotto v naslovni vlogi. Leonoro poje gospa Skalova, ciganko gdč. Stol zov a, grofa Luno pa g. O u f e d n i k, ostale manjše vloge so v istih rokah ko pri dosedanjih predstavah te opere. Za gostovanje vlada veliko zanimanje in je za današnjo predstavo le še malo sedežev na razpolago. — V č?trtek nastopi g. Ernesto vitez Camarottav drugič in poslednjič in sicer kot Don Jote" v Bizetovi klasični operi »Karmen«. — V soboto je repriza velike predpustne burke »K u so m na pomoč!«
— Krpanova Luca. Pa naj
še kdo reče, da se ljubljansko občinstvo  premalo   zanima   za gledališko umetnost vobče in za domačo drama tično obrt posebej. Seveda tiste južn; vročekrvnosti, ki priljubljenim primado-nam sprega po vsaki posrečeni ariji konje in jih lastnoročno vlači po ulicah, boš pri nas zaman iskal; — no, bilo bi tudi težko izvedljivo, ker, kolikor je nam znano, se naše primadone redko kdaj  vozijo domov.  Naše navdušenje se manifestira navadno le v prav p< nižnih  aplavzih,   sem  pa  tje kakem skromnem banketu  ali k večjemu v kaki včasih  tudi  ponesrečeni večerji Kar se je pa predvčeranjem pripetil glavniaktrici v Govekarjevem „Krpanu-, daleko nadkriljuje vse dosedanje manifestacije  umetniškega navdušenja, kar smo jih  doslej  doživeli  pod hladnim uasim podnebjem. Po zadnji popoldan ski predstavi »Martina Krpana" spran ljala je nešteta množica že precej ha varirano kobihco, ki  igra v navadu: narodni   igri    eno     glavnih vlog, od gledališča do domačih svisli, prirejala ji spotoma glasne in navdušene ovacije, krmila  jo  s  sladkorjem   in drugimi sladčicami, — na St. Peterskem pred mestju, kjer je navdušenje prikipelo do vrhunca in kjer je menda najti največ razumevanja za četveronožne umetnike v naših narodnih igrah, so pa obesili naši Luci velik venec okoli vratu. Takega triumfa doslej še ni doživel noben slovenski umetnik  in uboga Luca, ki v privatnem  Življenju  opravlja preco prozajiČen posel, da vsako jutro vozi mesarjem blago na trg, se tega gotovo tudi nadejala ni, da bode na stara leta s takimi  uspehi   igrala tako Častno vlogo. — Pri tej priliki pa moramo v svoji časnikarski objektivnosti vendarle konštatovati žalostno dejstvo, kako pri stransko je slavno občinstvo v svoji naklonjenosti proti različnim umetnikom. Ne da bi odrekali Luci velikih zaslug in nedvomnih umetniških kvalitet, čudimo se, da kozi, ki igra v »Desetem bratu4 isto težavno in odgovorno vlogo, in ki je to vlogo izvedla doslej še vse lej s finim umetniškim Čutom, občinstvo ni  izreklo  nikdar kakega posebnega priznanja  ali  izkazalo  kake posebne časti. Tako pristransko postopanje pri vesti mora pri občutneje organiziranih umetniških naravah do hude zavisti in medsebojnega sovraštva, ki je potem le na kvar napredku slovenskega gledališča.
— Umrl je trgovec g. Rudolf Kukeo, sin bivšem tovarnarja gosp. Simona Kukca iz Ž%loa. Naj v miru počiva!
—_ Narodna čitalnica v Ljubljani priredi svojim članom In pn njih vpeljanim gostom v v*t-tek, 17 t. m, plesni vondek v Bvnji dto rani v »Narodnem domu«. Začetki ob polu 9 uri zvečer. Slov. prosto voiioi in dijaki dobrodošli! Odbor opozarja ti* danes na venček v veiiki dvorani »Narodnega doma« dnu 25 t. m
— „Bob v Trnovem." Zi
V*bko mu*k*rado o«*VBktg% društva »Ljubljana«, katera se vrš> 19 t. m, v Sokolovi telovadnici »Narodnega
doma«, so dekoracije skoraj gotove jD se tekom prihodnjih dni prične z okraševanjrm dvorane. Da bo le-ta dekoracija kar nsjboJj odgovarjala na slovu maskarade. se odbor ni strašil ne dela in ne ogromnih stroškov, s&mo da kar najbolj ustreže in zadovolji cenjene obiskovalce. Ves prostor bo bogato okrasen z mlaji, venci jn zastavami, med kojimi bo stala c?{a vrsta Štantov z vsakojakimi alađoieam!, katere bodo nalašč za to niasksrado napravljene, in kjer bo lahko vsak fant kupil odpustka svojemu dekletu. Kakor čujemo, poselijo trnovska dekleta in fantje maska-rsdo £ot velika skupina v narodnih nošah, predstavljajoči kmetsko efeet. Plavžar s Krakovega pa pridno veiba vsak dan svoio godbo, da bo njega koncert v »črnetovi gostilni« kar najbolj sijajen in ker iie&e zaostati za meščansko godbo, obljubil nam je, da bp igral le ta večer tudi veliko opero »Sek Trabuoi«, s kojo dosegel je že na Silvestrov večer največji uspeh.
— Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega dru štva za bolne na pljučih. V
Četrtek, dne 16 t. m , se^vrži ob 5 uri popoldne v mestni dvorani odbo-?ova seja z naslednjim dnevnim re doro: 1 Naznanila predsedstva. 2 Posvetovanje o oskrbovalnim za jeiič-nike, ki se ima ustanoviti v Ljubljani, oziroma o en k »-.tj, ki se ima sklicati v ta namen. 3 Samostalni predlogi o ti borni kov.
— Podružnica avstr« slikarjev, pleskarjev, loščarjev ira sorodnih strok, v Ljubljani priredi v soboto, dne 18 t. ni. v prostorih na »Starem strelišču« i lesni venoek."
— Javna vinska pokuanja
v tuksjšnji deželni vinski kleti bo jutri, v sredo, od 7—9 ure zvečer. ?o pokušnji bo v kavarni »Evropa« Aincert društvene godb«*.
— Nesreča v Šmarju na dolenjski železnici. Opetovano je že »Slov. Narnda opozarjal na Revami položaj na postajie: Šmarje, kjfr se trikrat na dan križata dva vlaka. V*e te pritožbe niso imele ispeha.   Kako opravičene so bile te
ibe, ks.ža nesreča, ki se je na t: postaji /godila 12. k m. zveče. Ko sta priirdrala osebna vlaka, p'v: iz Novega mesta ob 7 ori 50 min, dragi iz Ljubljane ob 7 uri 51 m.,
je začulo vpjtje. Nekdo je po* nesreči!.   Železniško   osobje je našlo pod strojem človeka. Potniki so stopili z vozov in se jezili, zakaj da se križajo  osebni vlaki na  p -staji, kjer ni ne varnostnih priprav, ne za varstvo občinstva potrebnega osebja. Ponesrečenca so vsega krva vega in razbitega  privedli  v čakal nico in ne ve se če bo po&l<d:ci I -težka poškodba ali trajco pohab:j?uje ali smrt. Pri tem je pcmishti, da ima mož veČ nepreskrbljenih  otrok. Ali ni  mogoče,   da  s**  križanje vlakov odpravi s postaje Š nsrje in prenese v Grosuplje, katera postaja je dovej velika, ima obilo tirov, primerno ras svetljavo in dovolj osebja?
— Nezgoda. V Bizoviku je padel šeBt let stari France Aoiič v kotel vrele vodo in se je tako opekel, da je naslednji dan umrl.
— Žganjarjev konec. 43 letni posestnik Simon Lukan iz Laz je prišel te dni v Selo v kamniškem okraju in se je tam pri svojem pri-
' i|U Piršu nažlampal žfiranja. Žive cer so ga našli mrtvega v šupi.
— Slepar. Po višnj^gorskem in deloma žuzemsersk-m okra u se klati že dlje Časa neki 35 do 40 let Btar Človek, ki se izdaj« za trgovca z živino, zdaj za trgovca z lesom, navadno pa kot snubec Pri kmetih 3i izposoja vsakovrstnih reči potem pa izgine. Orožniki ga iščejo.
— Vlomi. V Zagorju so neznani tatovi vlomili pri trgovcu Jos. Zircmermannu in ukradli kakih 800 kron denarja. Tudi v Trbovljah bo najbrže ravno tisti tatovi vlomili na treh krajah. Pri trgovcu Spoiku in Molju so bili prepodeni z revolverjem, v rudniški restavraciji pa so dobili samo nekaj jedil in žganja.
— Čitalnica v Brežicah priredi na pustno nedeljo veliko ma-skarado, na katero se slavno občinstvo posebno opozarja. Kakor se vidi iz priprav, bode odbor obiskovalce učas posebno iznenadil.
— Pevsko društvo v Gornjem gradu priredi 26. t. m. v prostorih g. Mikuša veselico s petjem in plesom.
^ — Mlad slepar. Lani smo poročali, kako je 17lttai gimnazijec v Ptuju Ivan Kociper t-1" paril poŠto v Ptuju in v Mariboru, da je zavil nekaj nikla v papir ^a zapečatil <J pečatom ptujske posojilnice, kjer ;e oee hišnik, ter deklariral vrednost 1500 K v zlatu. Sleparija se mu sicer ni posrečils, vendar je bil obseje-n v enoletno ječo
— Vlak Je povozil neznanega moža v Šmartnem pri Slov. Gradcu.
— Umrl »e v G^pdcu V8»u5i 2iŠ5oi prof*«or dr. V. Gurlitt
— Podružnica „Z«eze klesarskih in lepotičarskih delavcev" v Nabrežini nam piše: Notico „Konec stavke v Nabrežini" v „Slov. Narodu" štev. 32 z dne 9. februarja je spremeniti v toliko, da stavka ni končana in ne bode še tako kmalu končala, kajti v 12 tednih se je dobilo komaj 23 krumirjev. Gospodarji nočejo na noben način sprejeti delavskega odbora, da bi se skupno pobotali in odklanjajo vsako posredovanje. Gospodarji se nočejo vezati z organiziranimi delavci le z namenom, da bi organizacijo razbili, kajti do sedaj je bila organizacija od gospodarjev pripoznana in sedaj so vsi delavci organizirani. £?)
— Rabijaten natakar. V Trstu v ulici Miramar  nasproti juž nema kolodvoru ie Iganjarna, v katero je prišel v Greli »tanujoči dninar Josip Osenčovski.  16 letni natakar v tej iganjarni, Makso Mermolja, je vzel revolver in je na Oaenftov skega ustrelil ter ga zadel na glavo. Osenčovski je težko ranjen. Mermolja so zaprli.   Kaj  je vzrok, da je Mer molja uatrelil, ni jasno.
— Mednarodna panorama.
Kdor še ni prepotoval Koroške, prepriča se labko ta teden v panorami, koliko naravnih in historičnih znamenitosti obsega ta dežela, da bi bilo res za večne čase neodpustno, ako bi se moralo reči: tudi v teh Jepih krajih ao nekdaj bivali Slovenci. Iimed turiat čn;h partij je peč najznamenitejša mimo najvišje gorske naselbine »Sv. Kri« na Veliki Klek z drugimi impozaotnimi gorskimi velikani. Krasni slapovi so »Jungfern sprun«« pri Pockbornu, slap v globeli »Riggaechiucht« Gcesov slap v Maltaki dolini itd. Izmed jez*-r vidimo Z rmsko, MiUs:attsko, FaSko, Rabeljako in Vrbsko Izmed mest omenjamo le Celovec. BeljaK, r3mund, Št. Vid. Zelo romantične lesre imajo Breze, Železna Kaplja in Volšperk. Znamenita gradova sta Ostrovica in Svinec. Sploh se v malokateri seriji vrsti tako pisana scenerija, kakor pri Koroški. — Prihodnji teden bomo i^ledaii svetovno razstavo v Pa nzu lf ta 1900
— Izpred sodišča. Kazenske razprave p^i tukajšnjem dež. sodišču. 1.) Anton Spetič, Andrej Bobek, Valentin Dovgan, Anton in Jakob Gustinčič, vsi posestnikov sinovi na Volčjem, pretepli so na Sveti večer m. 1. v hiši in pred hišo Franceta Dovgana fanta Franceta Logaja in ga zlasti na glavi težko ranili. Okvarjeuec si je bil sicer >am kriv svoje nezgode, ker e s svojo sitnostjo fante dražil in vznemirjal. Go-stinčič Jakob je bil obsojen na 7 tednov, Bobek na 5 tednov, ostali trije pa vsaki na 6 tednov ječe. 2.) Lorenc Ogrizek, delavec v Stražah, je vzel na poti med Opčino in Sežano Jožefu Mejaku kupcu s senom med tem, ko je utrujen na svojem vozu zaspal, iz telovnika listnico, v kateri se je nahajalo 340 K. Ogrizek se je peljal s praznim vozom za Mejakom, ko je pa tatvino izršil, prevozil ga je, da bi tako izbrisal sum od sebe. Listnico je proč vrgel, denar pa lahkomisljeno zapravil. Tatu so prišli na ta način na sled, ker je Ogrizek preveč z denarjem bahal, se pogajal za kup nekega zemljišča, ter poplačal nekaj starih dolgov. Obdolženec je dejanje odkrito priznal; obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. 3.) Janez BeČaj, kurjač na Rakeku je bil jezen na svoje mater, ker je v prepiru njegovi ženi krompir v obraz vrgla. Prišlo je tudi do besedovanja zaradi posojenih 36 K, katerih povrnitev je mati zahtevala. Sin jo je v svoji neje volji precej trdo za roko stisnil. Obsojen je bil zaradi tega na 10 K denarne globe.
— Ponesrečilo se mu je.
Sincči je okoli 7. ure zvečer prišel brezposelni pekovski pomočnik Av gust Pollik, stanujoč v Metelkovih ulieah štev. 19 v šapo na Martinovi cesti štev. 24 in s sekiro vlomil v kovčeg M haeia SuStiršiča, \i kate-tega mu j* ukradel 34 K denarja. M moidoči S*rabonov hlapec Franoe Kraljic je zasl šil ropot, poklical Su štaršiča, s katerim sta šla skupno pogledat v šupo, kjer sta našla vlom ljen kovčeg. Ko sta bila uverjens, da ni mogel iz šupe še nihče od.ti, sta začela iskali tata po mrvi in ga tudi nažia, ki je hil v njo zarit, kakor polh, u molil iz nje pite. Spravila sta ga % velikim vpitjem^ pokonci, mu odvzela denar, ter ga potem odrlsla policiji, ki ga je izročila v preiskovalni iapor c. kr. deželnega scdtšo*. Polhk je bii ie zaradi tatvine kaznovan.
— Tatvine. Včeraj popoldne je b 1 v neki špecerijski prodajaln ci ukraden posestniku Francetu B >n carju iz Vižrj arjev štev. 48 zavitek iemno - zelenkasto - rdečega sukna, vrednega 22 K 70 vin. Bončarjemed kupovanjem poateklenega papirja po-!ož.l zavitem na stran, kjer je stala neka postarna Ženska, ki je tudi začela kupovati tak papir, in ko se je okradeuec spustil s trgovskimi po
močniki med zbiranjem v poprovor, je ženska vzela sukno ter odšla. Sukna je 2 m 80 om. — V soboto je prišel v Dachsovo gostilno v Fiorjanskih ulicah neki neznanec in zahieval če trtinko vina. Med tem pa, ko je šla natakarica v drogo sobo, je gost snel s stene veliko sliko in odšel. Ko je Šel g. Dachs kmalo po tatvini pogledat k Btarinarjem, je našel tam svojo sliko, katero je bil tat prodal za 1 K
— Tudi perici Frančiški Peadirjevi je bilo včeraj iz Virantcve veže ukradenih 10 blazinic. Ko je šla potem oškodovana * t ranka k starinarjem, je istotako tam našla svoje perilo. Tatiea je baje že znana.
— Huda Ženska je Jožefa Mrmoljeva, stanuicca v Fiorjanskih ulicah št. 18. Navedenka je včeraj llletnega Frančiška Stauta a metli-nim držalom tako močno udarila po kolenu, da ga je znatno telesno poškodovala in so ga morali cddati v deželno bolnišnico.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Slovenoev, 36 Mace donoev in 37 Crnogoroev, nazaj pa je prišlo 20 Slovencev  in  20 Hrvatov.
— Ia Hrvatskega )« prišlo 60 šumar-i«v-Sinvencev,  na Weatfal8ko je šlo
25 rudokopov, v Heb 27, na Jesenice pa 20 Hrvatov, v Hrušico je šlo 18 M&Gr-doKcev nazaj pa je prešlo 20 Ogrov in 30 Hrvatov.
— Na južnem kolodvoru je bilo izgubljenof oziroma najdeno neka) moke, zavite* z ostanki blaga, hlače in nogavice, če lađa, pelerina in dežnik.
— Ljubljanske drustiene
godbe koncert se vre i jutri zvtrčer v kavarni »Europa*, Dunajska cesta. Začetek nb 9  uri  Vstop prost
— Zaklalo se je v mestni klavnici v L{UbJ|ani od 30 ?*nuarj& do vStetena 4 februarja t «. 77 volov, 4 krave, 1 bik, 2 konja, 224 prašičev, 123 telet, 15 koštrunov in kozlov ter 47 fcozličev, vpeljalo se »e oa 31 telet, 4 kozhč'. 3 prašiči in 376 kg mesa
— Hrvatska  novice. —
Sabor je eprejel zvišanje piaČ državnim uradnikom. Potem so ae izvolili deiegatje v skupni državni ibor in tr.je či»ni v magnatsko zbornico Povi Tuskan je v imenu straoke prava protestoval proti vc-litvi ter izjavil, da se stranka prava volitve ne udeleži Izvolj^nh je bilo 40 dosedanjih vladnih pristašev. — U m r 1 je v Vuk'ovaru odvetnik in bivši postane« Mihajlo p I. R o -g u 1 i c.. 76 let star. — V D a brc v-niku je umrl prt f Janko Kuha rić. — Smrtna obsodba. Okrožno sodišče v M 'staru je po devetdnevniobravDavi obsodilo kmeta I?ana Dropuliča v smrt na vislicah zaradi oneč*ščenja cerkev  in ropa.
— Tovarna za sladkor se razen v Oieku ustanovi tudi v Potegi.
— Klub varaždinskih vse-učiliččnikov v Zagrebu priredi 26 svečana t. 1. v veliki dvorani »Narodnega doma« v Brežicah koncert s petjem in plesom. Č'ati dobiček je Damenjen za fond sokolske zastave. V spominu je še veselica, katero so priredili vseuČil*Ščmki prejšnja leta, zato se je nadejati, da bo tudi sedaj obisk zeio povol;en.
— Slovenci   v Ameriki.
Policaj ustrelil Slovenca. V Castle Gate (Utah) razsajajo koze ter je vsled tega prebivalcem prepovedano hoditi iz hiš ter prihajati v dotiko z bolnimi. Slovenec Jakob Oman, doma iz Rateč na Gorenjskem, menda ni vedel za prepoved ter je hotel iti na delo. Komaj pa je prišel na ulico, približal se mu je policaj ter ga ustrelil, ne da bi bil izpregovoril besedo. Nesrečnež zapušča v domovini vdovo in dve leti starega otroka. — Oropan Slovenec. V Roslvnu (Washington) si je Miha Jakše s 71etnim delom prihranil par tisočakov, da je oivoril gostilno. Dne 21. m. m. pa sta vdrla ponoči v njegovo g09tilno dva roparja ter mu vzela denar in vse dragocenosti.
— Slove n*e c — milijonar. V Alaski je neki Slovenec, ki ima pona rejeno ime Anton Stander. Leta 1896. je zasledil zlato rudo, ki mu je dala okoli milijon dolarjev. Svojega bogastva pa se bo kmalu zuebil, ker ne dela drugega kakor popiva ter se pretepa po gostilnah ter meče tisočake vlaeu gam. Prostitutki, s katero živi 5 let, je dal tretjino premoŽenja ter ji kupil lepotičja za 48.000 dolarjev. — V So. Lorainu je povozila poulična železnica Slovenca Janeza Gregoriča, Jersa. Truplo je bilo ua kose raztrgano. Nesrečnež je bil doma iz Nad-leska pri Ložu.
— Prodajo »Slovenskega Naroda" prevsela je • ■ ;i <i . tabakom« g «pa Terezij« Lebhn, Gorica, trg G Verdi št 21
* Najnovejše novice. Cesar Franc J o ž e f je poslal italijanskemu kralju  brzojavko, v kfetr-n se mu z<-.h v»ijuje. da je sx r.žil misel za Ustanovitev ir ednarrdneg.i vavoda a
ti
kmetijstvo. Kralj se je za čestitko presrČno zahvalil.
— Protikleri kalna zveza se ustanavlja na Dunaju Naloga zveze bo skupna brsmba vseh svobodomiselnih preti klerikalni pre-potenoi. Predsednik dotičnomu odboru je profesor Dorfler.
— Umrl jevlnomostu rektor bivde italijanske pravne fakultete vitez Sar tor i.
— Martin Dines, znan iz pod-kupovalne afere Szaparv Khuen, je umrl v bolnišnici v Cievelandu za logarjem.
* Nova afena grofice Moriti g noso. Juet'čni svetnik Korner je sporočil krahu v Draidane, da je naletel pri grcfioi na velike ovire ter mu nikakor noče izročiti otroka. Ven dar upa, da mu bo mogoče ie ta teden, izvršiti kraljevo naročilo ter pripeljati malo prinoezinjo Mooiko na kraljev dvor — Korner je imel buren nastop z grofico ter se baje ni prav nič kavahrsko vedel. Ko mu je namreč grofica odločno izjavila, da si otroka ne pusti vzeti, ji je vrgel Komer kraljev p:smeni ukaz pred noge. G.ofiea je pismo pobrala ter ga vrgla Kornerju v obraz z besedami: »Postite me v miru! Nisem več prest'.Jou;t«lt diiica, ne prinoesinja *li nadvojvodinja, temveč preprosta, obžalovanja vredna žena!« — Ker je italijanska viada odrekla pcmcČ, da bi se grofici otrok b silo odvzel, bu OLtorat Korner za aed»j pač bre* uspeha odpotovati iz Italije — Iz Draždan je prišlo več odličnih oseb, da stoje grofici na strani v njenem boju pro%i draždanski dvorni kame-rili Cesar Viljem je baje postal draž danskemu dvoru zarsdi obnovljene .Um lasobno grajo; tudi na dunajskem dvoru so zelo nejevoljni. *— Socialistična že^ka društva cele Saksonske izriče zveznemu svetu protest preti najnovejšim dvornim splet-kans.
* Železniški čuvaji v pra-gozdih. Težavna in utrudljiva je n-s služba avstrijskih železniških Ču-.vajev, vendar, ako pegledamo nevarnost', ki so v zvezi z dolžnostmi železniških čuvajev v afriških in azijskih puščavah in pragozdth. vi-limo, da se jim v primeri s temi reveži še dobro godi. Na gotovih afriških železnicah še danes ni nič dobavi dri* ga, da noBorožci ali druge večje zven napadajo vlake ali po--t-»je. Neki telegrafist na železnici Uganda je pri svojem povratku na postajo našel, da se je postajenaČef-n k z V8t*m oso t*jem zabarikadiral v aeki lopi iz strahu pred dvema l&Č-aima letoma, ki sta se postavila na že ezr-šfti tir, ondi rjoveč hodi a sem-mtja. H tro je brz »javil na drugo postajo ter izprosil navodil. Toda predoo ■»o ta prišla, sta oba leva izginila, ki sto se menda Že naveličala čakati. D itični postajenačelm* je pa n&jbrže od istega časa skrbel tudi za zadostno ronežino orožja. Pod pritiskom enakih razmer delajo v onih krajih Azije, kjer Živi tiger, tudi posebne Čuvajnice, za obrambo proti tem zve-rioam; to so nekake kamenite omare, ki so kakor kletke. Kako predrzni ao turi ob želetnici M»daras, se vidi z t*ga, da mnogokrat pridejo celo blizu p< staj v velikanski strah potnikov in uradnikov.
* Vodna sila in elektriciteta. Ntifca angleška statistika je izračunila, da deluje v vseh električnih delavnicah na svetu vodna moč za 2 milijona kcnj*K)h sil, in sicer imajo Zedini^ne države električnih tovarn bo 527 467 konjskih sil, Kanada 228.225 Italijo 210000. Fran-oiia 161343, o vica 133 302, Nemčija 81077, Švedii* in Norvegija 81000, Mehika 18 470 Avstro-Ogrska 16 000, Anghja 11905, Indijo 7 050, Japonska 3450, Afrika 2100, Brazilijo 800 itd Se bolj zanimivo pa je ve deti da bi se na leto porabilo 11 720 000 ton premoga, ako bi se te sile hotele proizvesti s parnimi stroji. To premog pa bi veljal melo radunjeoo 120 200000 K. Toliko si Človeški i*um prihrani i vodo.
* Koliko bi veljal vozni listek 3. rmxreda od zemlje do solnoa« Neki Amerikanec, ki gotovo nima skrbi za vsakdanji kruh, je izračunal, da bi veljala vožnja v 3. razredu po železnici — ako bi se se veda dala napraviti — od zemlje do solnca ravno 930.000 delarjev. Pri hi trosti 60 km v eni uri potovalo bi se ugodno do solnca 2,500.000 ur = 104.163 dni ali 285 in pol leta, preden bi kondukter zaklical „solnceu *aus-steigen!" (Nemci so si namreč že zagotovili pri vseh vladab, da mora biti službeni jezik tudi na tej Železnici nemški, sicer bodo z obstrnkcijo preprečili koncesijo. Že iz tega vzroka se bo skoraj gotovo projekt razbil.)
* Temperatura jedil in prebava« Za pravo in zdravo prebavo ne smejo biti jedila in p?ja<*e pod 9 stopinjami, pa tudi no nad 45 stopinj ce'zija. Izjemoma se sme o zauživati pijače, ki naj človeka cgr -
» jejo. 50 stopinj.   Sic«r pa i   a slove
Ški organizem že itak priprave, da zenač'jo tempe aturo zaužite jedi inpijače. Ako se pije mrzla pijača, dobi v žrlodou že v 6—8 minutah temperaturo telesa, vendar se pa prebava omejuje, ako mora že-iodec zaužito šele greti. Da nimo mrzla voda preslabega vpliva no želodec, dobro jo je pomešati z alkoholom, kar poznajo posebno dobro turisti
* Novo zdravila zoper influenco   rabijo  v zapadui  S visi.
Prišli so po naključju do njega. Ko je zhčela leta 1890 prvič razsajati influHTca, zbolelo je v Madretschu v treh tovarnah zelo  mnogo delavcev.
V črtrti tovarni, kjer se je delalo s trepeiitinom, po nisu imeli niti enega bolnika. Od tedaj so začeli tudi po hišah nastavljati terpentin. da je iz-hlapeval, in bolezen ni prišlo v hišo.
V ta namen se postavi krežnik i vodo pomešanego terpentina na peč, do polagoma iihlapevo ter go ljudje oa ta način vdihavajo. Seveda se mora začeti rabiti to sredstvo It 0 pravem času, preden je kdo že bolan v hiši
* Človeški dobrodelec. Na
Hclgolandu nastavljeni poveljnik Roddart, je šel 1. januarja t. J. v so-
atužent pokoj. Ridd*rt še ni 50 let star. a »e v svojem 30 etnein delovanju v rt-šilnem Čolnu v svoji smrtni nevarnosti rešil do 600 ljudi. Oila-belost ga je prisilila opustiti svoj poklic.
štirimiljonsko mesto.
London im« dandanes 4 601985 prebivalce« Pisem se je leUs oddalo 730,6X00C0 in bnojavov 28 216000. Porok je bilo 40.215 Umnih vsled nesreč 2477 Tu niso všteta pred* mesti?.
Književnost.
—   „Učiteljski Tovariš"
ima sledečo raebino: Popravek. — Najnujnejša pomoč za učiteljsko deco.
— Naš denarni zavod. — KritikajoČi glasovi.— Razstava risarij v Zagrebu.
— V ofenzivi. — Iz nase organizacije.
— Književnost in umetnost. — Vest-nik. — Listnica uredništva. — Uradni razpisi učiteljskih služb. — Inserati.
Telefonska Is bržsjaiaa poročila
Dunaj 14. februarja. Poslanska zbornica riadaljuje danes razpravo o proračunu Govorilo je več poslancev, potem pa je dobila besedo vlada. Govor ministrskega predsednika Gautscha je napravil velik vt's Gautsch je razpravljal skoro o vseh aktualnih vprašanjih. Poudarjal je, da si je vlada pridržala svobodno odločitev ne samo glede narodnostnih nego tudi glede drugih vpraianj, da stoji vlada na stališču dualizma in da bo z vso odločnostjo tudi napram Ogrski varovala pravice Cislitvanske. Za Gautschem je začel govoriti vodja justičnega ministrstva Klein, ki hoče odgovarjati na izvajanja dr. Tavčarja glede Gleispacho-vega pravosodja.
Budimpešta 14 februarja An-drassvjeva prizadevanja zastran ustanovitve novega ministrstva še vedno nimajo po voljnega uspeha. Zlasti velike so težave s Kossuthovo stranko, v kateri je Kossuth sam eden najzmernejših mož in ne more s svojimi nazori prodreti. V petek pojde Andrassy zopet na Dunaj
Lvov 14. februarja. Vsi poljski listi v Galiciji, v Šleziji in na Po-znanjskem prijavljajo poziv, s katerim se z ozirom na sedanje gibanje v Ruski Poljski svare Poljaki, naj bedo previdni, ker njih sedanje gibanje nakoplje lahko narod* največjo nesrečo
Lvov 14. jebruarja. Poročila iz Varšave javljajo, da se tam zopet pripravljajo veliki izgredi.
Petrograd 14 februarja. V „Malem teatru" je biia viharna demonstracija proti vojni z Japonsko.
Pariz 14 februarja. V Tuionu so secialni demekratje vprizorili veliko demonstracijo proti carju.
Florenca 14. februarja. Med saksonskim kraljem in njegovo ženo, grofico Montignoso, se je dosegla poravnava. Grofici se zvišajo njeni dohodki in dovoljeno ji bo, da pride vsako leto obiskat svoje otroke.
Zahvala.
Načelnifitvo „Obrtniftke bolniške blagajne v Idriji" si usoja tem potom vsem rokodelskim pomočnikom za prireditev tako ugodno izpadle veselice, ki seje vršila dne 5. svečana t..l. v gost IniSkih prostorih g. Fr. Didiča v korist idrijske obrtniške bolniška blagajne, izreči svoje najsrčnejšo zahvalo. Obenem 83 isto tudi toplo zahvaljuje
vsem cenjenim darovalcem dobitkov, vsem pevcem in sploh vsem, ki so omogočili, da je veselica vrgla čistih 141 kron blagajni v korist.
Obrtniška bolniška Dlagajna v Idriji
dne 11. svečana 19^5.
Josip Rupnik, načelnik.
umrli so v Ljubljani:
Dne ia. febraarja: Rozalija Debevec, računskega revidenta žena, 44 let, Trnovske ulice St. 23, pljučnica in vnetje prsne mrene. — Terezija Zajec, zasebnica, 69 let, Pokopališka cesta 29, ostare'ost. — Anton Gregorič, umir. žtlez sprevodnik, 84 let, Rimska cesta 20, ostarelost. — Karo1 Kru-Sič, komptoari8t, 45 let, Slomškove ulice 3, paralvsis cordis.
V deželni bolnici:
Dne 10. februarja: Marja Čuber, lika -rica, 65 let, carcinoma uteri
Dne 11. februarja: Anton Vulkar, kaj-žar. 35 let, jetika. — Antca Bogataj, dela vec, 42 let, jetika.
Borzna poročila.
Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni kurzi dan. borze 13. februarja 1905.
Naložbeni impirji
majeva renta .... srebrna renta .... avstr. kronska renta
„   zlata „ ogrska kronska  „   . .
„    zlata     B   . . posojilo dežele Kranjska
* e
* o
4°
* o
i' *
41 i'' c posojilo mesta Sp.ut n       n Zadar AViVj bos.-herc. žel. pos. 190: 4     Češka dež. banka k. o.
Denar Blago
100*25 100-45
100*80 100-40
100-25 100-45
119-85 12005
98- 10 118-80
99- 50
98*30 119 — 101 —
100-— 101-—
ž. o.
100-101-30 10O l.v 10015
100*—
102-30 10065 100-50
101-40! 102-20
10750 108-50 100-10! 101*—
4Va° a zst pisma gal. d. hip. b. 4* > e pešt.  kom.  k.  o. z.
108'0 pr.......
41 a° c sast. pisma Innerst. hr. 4   •/     r      „     ogrske cen.
dež. hr.......I 100-50 101 20
4l , 0 z. pifl. ogr. hip. ban.   . I 10O-*s5 101*85 41 , , obl.  ogr.  lokalnih železnic d. dr.....■ 100*—
4« sc , obl. češke in d. banke . 4° c prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/. prior, dol žel.....
8«/p „ juž. žel. kup. 1 //t -4l aJ e avst. pos. za žel. p. o. .
Sročite.
Srečke od 1. 1860- , ....    187 —
„   . 1864 ..... 275- -
tizske......170 —
zem. kred. I. emisije
. n.
ogr. hip. banke .   .   .    274-— „     srbske a fra. 100'—   . 98*—
„     turške......133*75
Basilika        srečke .  .   .   .11   22 -
101 — 100-75! 101*75 99*—I 99-50 318 75 100-50
100 — 320 75 101-50
189 60 »80-— 17 1 50
Kreditne Inomoške Krakovske Lonbljanske Avst rud.^križa Ogr.     ■ r
Bndolfove »    .   . .
Salcborške r.    •   • •
Dunajske kom.   „    .   . .
Delni ee-Južne železnice .... Državne Železnice    .   . . Avstr.-ogrske bančne delnice AvBtr. kreditne banke   . ■ Ogrske      ,        „       . . Zivnostenake        „      . . Premogokop v Mosta (BriLs) Al p Laske motan .... Praške žel. mdr. dr. .   . .
Rima-Muranvi.....
Trbovijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe . Češke sladkorne družbe . .
Valnie.
C. kr. cekin.....
20 franki .......
20 marke.......
Sovereigns......
Marke........
Laski bankovci .....
RubUi........
Dolarji.  . 1.....
3C8 — j 318 — 300-—1 310 — 280---102 — 134 75 2320 487-— 84-— 92 — 70 — 56 50 33 50 69 — 81 — 548 —
476 —
79--88*— 66--54 — 31*50 65'— 77 — 538 —
89 30 651 35
1634*— 675 25 777-— 250 — 672 — 523 50
2492 — 6312"x 306' — 665 — 182-
11-35 1911 2348 23*93
117-35 95-40
263 75 4*84
9030 652 35
1644 — 676 25 778 — 251 — 678*— 524-50
2500 — 532'25 30850 569 — 186'—
11*39 19*13 2364 2401
117-66 95 60
254*50 6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 14. febraarja 1905.
Termin. Pšenica za april .   .   .   . »a 100 kg.
Pšenica „ maj . . . . „ 100 „ Pšenica „ oktober . . . „ 100 „ Bž        , april.....100 „
Koruza
Oves
■ april
100 100
K 19-92 m 1978
* 17-42 . 15-42
* 1492 . 14*20
E rekli**'.
jO vin. višje.
ffleteorologično poročilo.
Višina nad morjem 806 3.    Srednji Bračni tlak 736-0 mm
CD
°*azol metra' §>
vanJa 1 v mm \ S B t-* •*->
Stanje I baro- I
Vetrovi
Nebi
13. 9. zv.
14. 7.7). 2. pop.
7431
743 9 742 0
— 4 8 al. svzh. |del. jasno
-114
— 04
al. jzah. si. jug
•asnr jasno
Srednja včerajšnja temperatura: —4'5* nonna'e: —0 4°.      Padavina u 6 mm
Proda se iz proste roke
HiHiarip ia
v Zalokarjevih ulicah št. 9.
1
s
I
Tužnim srcem javljajo podpisanci
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je njih
iskreno ljubljena, nepozabna mati, oziroma babica, gospa
Fani Hoffmann
danes   ob uri  dopoldne, po
kratki, prav hudi bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 75 letu svoje dobe zaspala blaženo v Gospodu
Pogreb bo v sredo, dne 15. februarja, ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na Bregu st 20, na pokopališče k Sv. Krištofu
Svete mase zadušnice se bodo darovale v stolni župni cerkvi.
Draga rajnica se priporoča po-božnemu spominu.
V Ljubljani, 13. februarja 1905.
liiiittllfEek, vdova c kr. notarja, OI Kil 4 u u to bi i, vdova c. kr okr. sodnika, hčeri. — Zor«, t Udi-inlrn iQ s 11» ?t i * l u J i* Ift>zek, I « i*.«*ni tt«. lriim, Klli-ar«! m €ll*(n 4 vnuk in vnu-
kinje 6Ui
na Rimski cesti 18
z dvema sobama in pritiklino odda se takoj ali pa za majski termin. 472—2
Vpraša naj  se v stavbni pisarni F. SupanČiČa na Rimski cesti št. 20.
Iz proste roke je naprodaj
graščina
«*- Mofcnonoguf v zelo dobrem stanu Poleg nje je obširen  vrt,   10 oralov njiv, 20 oralov travnikov, 3 orale vino gradov in 500 (petsto) oralov rajič nega gozda v lepi rasti.
NatanČneji pogoji se izvedo pri lastniku Antonu Mavsarju v Mokronogu. 452—3
**,
/fi. I
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja   ob   bolezni in  za številno •spremstvo pri pogrebu naše iskren) ljuUjene,  prerano  umrle soproge, oziroma matere, gospe
Lije Debevec
za krasni venec, ki ga je nakit nil slavni mestni magistrat in druge cvetlične naklouitve, najprisrčneje zahva'jamo tem potom posebno preblago rod nega gospoda župaua Ivana Hribarja, gospode uradnike mestnega magistrata in gospode pevce za ganljivo nagrobnico :ter vse častite prijatelje in znance.
V Ljubljani, 13. februarja 1905.
508 Žalujoči
soprog in otroci.
Prafkar Ij-hIo :
Janez Trdina.
Verske bajke, stare in nove, Bajke in povesti o Gorjancih.
Zbranih spisov knjiga 2.      23—17
Ko je bil začel Trdina v 1. letniku „Ljubljanskega Zvonau 1. 1881. priob-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije naroda, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse ja bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in priobčujoč ga sir-Semu svetu, ponarodnel je pisatelj sam
Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot naj'epši književni dar, in sicer:
„Bahovi huzarji In Iliri"
bros 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s pošLnino 4 K 7J h.
Verske   bajke   in  Bajke in povesti o Gorjancih. I.
bros. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu
Lav. Schwentnerja
Razpis službe
Mestna občina radovljiška razpisuje službo
občinskega redarja
Prošnje s popisom življenja in spričevali naj se pošiljajo do dne 25. svečana tm I« na občinski urad v Radovljici. 506-1
Stev. 192.
Razpis.
501-1
Mestno županstvo v Črnomlju razpisuje sporazumno z visokim deželnim odborom
službo monterja
za vodovod Črnomelj—Semič—Kot—Petrova vas-
Letna plača 1440 kron.
Prosilci naj svoje prošnje vložijo do I. marca 1905 pri mestnem županstvu v Črnomlju.
Priložiti je 8posobnostna spričevala in krstni list.
2s/£estn.o ž-o.panstTTo tt Črncralju
dne 12. februarja 1905.
Janko Puhek, župan.
Proti debelosti
Nov način notranjega in nmanjega zdravljenja debelosti, bres porabe zdravil in brez
premene hrane ali načina življenja.
Da postanete vitki
in si obenem utrdite zdravje rabite samo •
pristno itiilijtinsko |f|»»||   Rti IO
ki so je iznafili čč. kauucinci. — Nič več debelih teles, nič ve* krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, nararioiiska rast in Povporab!. graciozna oblika stasu brez izpremenitve načina življenja, Hrane ni treba preminjati. Ni zdravilo. Preprosto prijetno zdravljenje brez vsake    Pređ vPoraBo-nevarnosti. Piirodni izdelek ki zdravju ne škodi, za kar jamčimo.   Prirodni učinek.
Samo hvalna priznanja Ural   miio   stane   z   natančnim   navodilom v škatljab s tremi velikimi kosi po 250 gr K 10—, 6 kosov K 16   , 12 kosov K HO— s poštnino in carino vred po povzetju, ali če se posije denar naprej. Za etikratno zdravljenje je treba vsaj 3 kosov. — Naročila naj se naslavljajo na izključljivo upravičene-^H tvorničarja
Lodovico Pollak v Milanu (Italija).
Pisma stanejo 25 h  dopUnice 10 h.  — Dopisuje se v vseh jezikih
417-1
Špecerijska oprava
(pmlclni, ŽtetaŽe itd.), je po zelo nizki ceni naprodaj 434—a
v Slomškovih ulicah št. 13.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo itd., se odda za majski termin.
Vpraša se na Dolenjski cesti npri RibčiT. 459-2
Stanovanje
obstoječe iz sobe in kuhinje ter priti klin, v bližini sodnijskega poslopja, se odda s 1. majem. 400—R
Več se izve Cigaletove ulice št. 3.
Sprejme se takoj spreten
v
Lopo n
mesečna soba
s posebnim vhodom, se takoj odda na Francovem  nabrežju &t. 7,
III. nadstropje.
Skladišče
ali primerna delavnica za mizarstvo
se išče bodisi za takoj ali pozneje.
Kdo — pove upravništvo „Slot Naroda". 498-}
Tipsfa vajene?
s primerno  Šolsko izobrazbo, ne 14 let star, ae sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom      503—j
Jakob Petrovčič v Trebnjsm,
in 475 2
&xx učenec.
!   Ivan Kravos, sedlar, Gorica.
Pristen -
preizkušen na deželnem kemičnem preizkuševalcu za živila v Ljubljani.
zz=-=z Liter 2 kroni. ==
Razpošilja v vsaki množini
IVAN MALI
v Škofji Loki. 238-10
Občni zbor
..Posoiilnice v Brežicah'*
se vrši 500 v nedeljo, due 26. svečana 1905 ob 3. uri popoldne
1 v lastni pisarni.
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Potrjen je letnega računa.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Čitanje revizijskega poročila,Zveze-ter ukrepi vsled istega.
5. Volitev načelstva.
6. Volitev računskih preglednikov.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob 3. uri sklepčen, se vrši isti dan v istem prostoru ob 5. uri drug občni zbor, in sklepa takrat vsako število zadružnikov.
Načelstvo.
lice se izurjena
natakarica
z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika ter dobrega in lepega vedenja.
Ponudbe   na  upravništvo „SloT, Naroda". 514-1
Stenografa
oziroma hitrega pisarja z
sloven8Ko in nemško pisavo, sprejme takoj. Plača po dogovoru.
499-1
Dr. Janko Jamšek
odvetnik v Litiji.
prijatelji, le pijmo ga — Gvekov brinovec
iz Kamnika:!
^22-5
pastile
kašelj. razkrajajo sliz-
II
w H
■F ■
m ar n
* = 'L •Kg :
m   H '
s a. k
ji   ti j.
?< g 25
.T' ' « i
3 369-
Ces. kr. avstrijske
'm
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
IZTrođ. Iz <vozri-Qgrsi x@d.a.
Veljaven od dae 1. oktobra 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jul. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobD vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, cei Selithal v Auj» Solnograd, tez Klein-Eteifling v  Steyr, v  Line, na Dunaj via Amstetten.  — Ob 7. uri 5 žjntraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dana*. &ez Self'hi v Solnograd, Inomost,   fiez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndeievic«, Plzen, Mariiiiie   rara, Heb,1 Francove vare, Prago. Lipsko -*%e*t Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ni 54 m dopo[đne osobu V Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, I^Jubno, Selithal, Solnograd, Leud - Gasteia, Zeli am 6 IuotEOst, Bregenc   Curih,   Ženeva, Pariz čez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 6ft ui popoldne osobni vl^k  v  Trbiž, bmohor,  Beljak,  Celovec,  Franzensfeste,  Mo takovo, Ljubuo,   e>z  Klc a-Reiilui; v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vai*e, Karlove v^re, F; k direktni voz I   in II. razr., Lipsko, na Dunaj Čez Amstetten.  — Ob 10. uri ponoči o.> vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo   direktui voz I. in II razreda). —  PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17  m s-jut Novo mesto. Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri & m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zveiV Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jnž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ur m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd j Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubuo, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. ras.). — Ob 7. uri iS m zjntraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne orobui vlak z Dn n*ja čez Amstetten  L psko, Prago (direktni voz I. in II. razi-edt), Franc.-ve var*3, Karlove i Heb, Maiijine vare, Plzeu. Budejevice, Solnograd, Line, Steyr,   Pariz, Ženevo, Curih, Bregen« Inomost,  Zeli  ob je/.eiu,   Lend-Gastein   Ljubno,  Celovec,   Smobor,   Pontabel. — Ob 4. bp 4-1 m popoldne osebni vlak  z  Dunaja, Ljubna, Selzthala,   Beljaka, Celovca, Monakovoga, mosta, Franzensfeste, Poutabla. — Ob 8. uri 44 m /večer oi<;bni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka Šinohorja, Celovca, Pontabia, Ce/. Selzibal iz Iuomusta. 8ol I     »la ćez Klein-Rt-'tl>a ', ,. Bi Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Frauc^vih varov, Prage in L^psuega. — PROGA NOVEGA  MESTA IN  KOČEVJA. Osobni vlaks.   Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Nove»a mes^ KofiBVJa, ob 2. uri       m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, K.>ce\ta .a ofa 8 UI zvečer istotako. — ODHOD  £Z LJCbLJANE drž. kol. V KAMNIK.   M*>..   v Cb /
ižH m zjutraj, ob  2. uri  5  m popoldne, ob  7. uri tO m zvečer. — Ob 10. uri       m i>w.< • samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol   1 ' NIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4V» m zjutraj, ob 10. uri b*) m dopoldne, ob 6 vi 10 mu Ob 8. un 66 ni pouoči sam» ob nedeljah in pravnikih m le oktobra.   - Č"*t* prihod.. • . -jc označen po srednjeevropske«) času. ki 'e za 'J min. ured krajevnim časom v Ljui-i-aui
.Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Več se izve istotam,
448-2
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje in priMlaJu
vuo vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
tkrijskl kapital H 1,000*000.
Zamenjava lu ekskomptuje -    Dala predujme na vrednostne papirja,
izžrebane vrednostno   papirje in    Zavar-a*e sredic« proti vnovčuje zapale kupone. ^-va.r-zri.1 izgru."bi.
Vinkuluje  in  devinkuluje   vojaško ženitninske kavcije. UtjT   E«koiu|tt fu lnkKM» inenl«3.   ^fe_AJ OLjT   Bonna n**rodila. Tt-Q
Podružnica m SPLJETU.
v tekočem računa ali na vložue knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga 8—18
Promet s čeki in nakaznicami.
izdajatelj io odgovorni urednik : Dr Ivao Tittar,
Laituioa tu tok .Narodne Unkaru«'
415
22