Od L nov. dal)* naročnina mesečno 80 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din. za Inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva nL6/ITL TeL 40-01 do 40-05 VENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka is dneva p« praznika. Cek. raSj Ljubljana št 10,660 za naročnino in štev. 10.349 ca inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 d« 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto. Trbovlje Misli za velihi teden Bog je ljubezen. Najvišjo stopnjo pa je božja ljubezen dosegla s smrtjo samega božjega Sina na križu. V tej veliki daritvi se je Najvišji žrtvoval za malega, nedolžen za krivega, da I>i porušeni nravstveni red zopet spravil v ravnovesje. Ta žrtev učlovečenega Boga je zaradi lega tako čudovita, ker je zavestna, hotena žrtev. Nasproti vsem. ki spričo Križanega govore o neki slabosti, bojazljivosti in nemoči, je treba poudarili, da gre v resnici za največjo moč in najvišji pogum, — za pogum namreč, sprejeti nase najtežje iu najbolj poniževalno, kar je na zemlji mogoče: prezir, zasmeh, blatenje, izdajstvo celo najboljših prijateljev, smrt izvrženca iz človeške družbe. Vsega lega Križani ni prenašal kol neizogibno usodo, kot zgolj posledico človeškega sovraštva in nasprotnih naravnih sil. temveč je sprejel na sebe kot nalogo, ki si jo je prostovoljno sam izbral. Zaradi tega je kaj naravno: da so se v vseh časih našli plemeniti ljudje, ki so globoko razmišljali in občudovali ljubezensko žrtev Križanega. Trpljenje Križanega je bilo mnogo stoletij pri narodih v ospredju njihove duhovne pozornosti. Tako so v srednjem veku naslale pasijon-ske igre in čudovite slike Kristusovega trpljenja, ki so jih slikali največji umetniki. Na la način so nastala tudi globoka premišljevanja mnogih svetnikov in nešteto svetih duš, ki so črpale iz te verske skrivnosti moč in pobudo za svoje življenje, polno odpovedi in žrtev. Od tod se je končno porodila Iudi volja zahodnega krščanstva, da 7. mečem v roki i/.lrga nevernikom kraje Kristusovega bivanja na zemlji: Betleheni, Nazaret, Oolgoto. Kadarkoli so se veliki in plemeniti možje poglobili v skrivnost božje ljubezni, ki ima svoj najvišji vrh v daritvi na križu, vselej jih je veličina in lepota le žrlve popolnoma prevzela. Pa lo niso bili samo bogoslovci in mistiki, temveč tudi svetovljani, ki se sicer radi uda.ja.jo tudi čutnemu veselju in uživanju zemeljskih dobrot, ali ki z željnimi požirki srkajo znanost in umetnost. Kdor se je še poglobil v skrivnost žrlve Križanega, je v tej njegovi žrtvi si>07.nal najvišje, najlepše in edino odrešilno, kar človek more doživeli in ua kar more zidali svoje upanje. Lope de Vega je eden izmed vodilnih zastopnikov svetovne literature. Napisal je do dva tisoč gledaliških del, v katerih je obravnaval vsa mogoča vprašanja človeškega življenja. A končno je svojo modrost izlil v en sam stavek: >0 Kristus, ti si večna modrost, ti si knjiga življenja!« Prav zalo je Michelangelo strnil spoznanje svojega življenja v sledečo misel: »Mojega hrepenenja ne more ulešiti ne slikanje, ne klesanje, ampak le ljubezen, ki je na križu za nas razprostrla svoje roke.« Nimamo tu prostora, da hi navedli življenjsko modrost neštevilnih drugih velikih zastopnikov vede in znanosti, ki so se mnogoiu^it po dolgih življenjskih bojih in skušnjah dokopali do spoznanja, da je za človeka največja dobrota in odrešilna za-v -st, da je nekoč živel Odrešeni k in umrl iz ljubezni do slehernega izmed nas. V resnici člove-šlvo nima nobenega spomina, ki bi se le od daleč moglo s tem primerjati. ltožja ljubezen in žrtev učlovečenega Boga z nezntagljivo silo oblikuje v vseh časih tudi človeško mišljenje in hotenje. Oh tem zgledu je človek doumel, da je največje na zemlji žrtvujoča ljubezen. Ljubezen je tista najmočnejša sila. ki ureja in druži ljudi. Ljubeče, žrtvujoče se duše so zmožne, da obnavljajo družbo in da jo vodijo k pravemu redu in pravičnosti. Seveda je potrebna tudi sila in moč, samoobramba in boj za prostor na soncu. Toda največja moč in silnejše gibalo življenja pa je in ostane ljubezen. Santo ljubezen, ki se žrtvuje, dviga človeka nad moralo živalskega vrta, nad nagone, ki jih pozna pragozd. Samo ljubezen more preprečiti boj vseh proti vsem, v katerem ostane zmagovalka najmočnejša roparica v okolišu. Največje učinke in naj-žlahtnejše sadove pa rodi največja ljubezen, namreč ona čista ljubezen, v kateri se človek daruje samega sebe v službi najvišjih vrednost. Ta ljubezen je prava zmagovalka v zgodovini sveta. Svet v resnici živi od prostovoljne žrtve in da-ritvene smrti nedolžnega in pravičnega. V zgodovini narodov se vedno znova ponavlja skrivnostna resnica, da ljudstvo živi od nesebičnih žrtev in darovanja svojih najboljših, najmočnejših in najbolj čistih, ki se prostovoljno za druge darujejo. Žrtve teh najboljših so človeštvu ustvarile najvišje dobrine, kar jih pozna človeški rod. In še vedno je ljudstvo svojim najboljšim plačevalo s preži ranjeni, z nasmehom, s sramotenjeni in včasih tudi s smrtjo. Po nekem starem verovanju mora v temelje stavbe, ki naj bi bila trajna, biti zazidano nedolžno življenje. Mogoče je ta bajka vzeta iz zgodovine, ki v resnici v temelje svojih trajnih dei zazidava nedolžno življenje. Največje učinke in uspehe je v zgodovini dosegla vedno žrtev, darovana iz ljubezni. Ali mar ni tako? Poglejmo samo žrtev Križanega! Ko bi bil oslal le' učitelj ali govornik, bi še daleč ne dosegel tega, kar je dosegel s svojo žrtvijo. Šele potem, ko se je žrtvoval, so ga razumeli in mu popolnoma zaupali. Ko bi naš Gospod ne umrl na križu, ko hi se njegovo mirno in skrito življenje ne zaključilo s tragičnim koncem, bi njegov nauk bila lepa /.godba, toda Odrešenik ubogih in zaliranih bi morda postal Pavel ali kdo drugi. Kristusova beseda »Tako se mora zgoditi«, ima izredno globok pomen tudi. če na žrtev gledamo iz čisto človeškega gledišča brez ozira na Boga, upoštevajoč le naravo in način človeškega mišljenja. Še danes je tako. Vsaka prava krona je v veliki meri tudi trnjeva krona. Brez lega pa ne stori dobro niti tistemu, ki jo nosi. uiti tistim, ki so podložni in vladanl. Tudi politične, gospodarske in družabne* zamisli. če jih preveva misel na žrtev in ljubezen, lo se pravi misel na plemenito skupnost in pravično sožitje, imajo še vedno trajno privlačno silo. Možje, ki so na teli temeljih gradili svoje delo. ko si ohranili hvaležen in svetel spomin v zgodovini. A kaj je ostalo od dol, ki jih je narekovala sebičnost in želja po lastni slavi in moči? Kaj je ostalo od osvojilev Cezarja. Aleksandra Macedonskega. Mohameda, Napoleona? \ edno znova se v zgodovini ponavljajo gibanja, ki jih vodi samoljublje, napuh in želja po čim večji oblasti. Vsako takšno gibanje si ustvari tudi svojim sebičnim gononi ustrezajoče filozofi jo. Toda konec je vedno grob in često tudi prezir in za-smeh, kakor so ga doživeli že nešteti osvajevalci v zgodovini človeštva. Vse velike osvojitve, te. oiso zgrajene na pravičnosti, nimajo trajne vred- Adua je padla Včeraj so angleške čeie zasedle na severu Abesinije Aduo, na jugu pa prekoračile reko Avaš 140 km od Addis Abebe V Cirenajki načrino angleško umikanje London, 5. aprila. Reuter: Angleško vrhovno poveljstvo v vzhodni Afriki je danes javilo, da so angleške čete zasedle Aduo. Leta 1806 so Italijani tu pretrpeli hud poraz od abesinskih čet. 40 let kasneje je fašistična Italija mesto spet osvojila in postavila v Adui spomenik z napisoni, da je italijanska sramota oprana in da so nekdanje italijanske žrtve maščevane. Italijanske čete so Aduo izpraznile na begu iz Asmarc. Zdaj bežijo še bolj proti jugu proti De-siju in Addis Abebi. Angleško letalstvo jih je venomer preganjalo in uničilo cele transporte na raznih cestih. V Eritreji in Abesiniji so angleška in južnoafriška letala uspešno podpirala napredovanje naših čet. Letala so bombardirala |x5Stajo Metaharo, v/hodno od Addis Abebe, in jo obstreljevala s strojnicami. Prav tako so napadla motoriziran transport blizu Avaša. Ko so naše čete zavzele Diredauo, so na ta-mošnjem letališču našla dvanajst poškodovanih ih šest zgorelih letal. Kartum, 5. aprila. Reuter: Po Reuterjevem poročilu so do srede angleške in imperialne čete v bojih okrog Asmare zajele 4000 italijanskih in 600 domačih vojakov. Angleške sile so obkolile mnogo vojakov, ki so bile v Adui v Abesiniji. Zaplenile so tudi mnogo vojnega materiala.. Prodor tudi na Avašu Kairo, 5. aprila. Reuter: Južnoafriške čete, ki so prodirale iz Diredaue, so prekoračile reko Avaš, nekako 140 km od Addis Abebe. Na jugu se britanske imperialne sile vedno bolj bližajo reki Avaš, nekako 210 km od abesinske prestolnice. Na vseh abesinskih odsekih, tako pri Neghe-liju, Javeli, Gambeli in Debra Markošu naše čete dobro napredujejo. Nairobi, 5. aprila. Reuter. Južnoafriške čete so postavile most čez reko Avaš in jo prekoračile. Italijani so razdrli cesto in železniške mostove. Angleške ogledne čete napreduje|o navzlic hudemu obstreljevanju s topovi in strojnicami. Reka Avaš, ki je komaj sedem metrov široka, se vije skozi gorske tesni in tvori težavno prirodno zapreko. V sredo so naše čete zavzele Asba Littorio blizu Miessa. Pred Massauo še vedno pogajanja London, 5. aprila. Reuter: Vojno poročilo iz vzhodne Afrike pravi, da doslej šc ni bilo italijanskega odgovora na angleško zahtevo, naj se Massaua vda. V bojih okrog Asmare so angleške čete zajele približno 4oročeno, .la se zaloge življenjskih potrebščin v Asmari nagibajo h koncu in da se prebivalstvo, ki ga je okoli 100 tisoč, nahaja v kritičnem stanju, v kolikor se njegova preskrba ne bo mogla vršiti preko Massaue. Poziv je bil izročen v ultimativni formi z rokom današnjega jutra. Italijanska zanikanja o uporih Rim, '). aprila. Štefani: V inozemskem tisku se uporno objavljajo vesti, po katerih so se dotna-činske čete v Abesiniji uprle proti Italijanom. Te vesti so poj>oliK>nia netočne. (AA.) Abesinija: Naše napredovanje se na vseh odsekih zadovoljivo nadaljuje. Berlin, 5. aprila. DNB: V toku včerajšnjega dne so nemške in italijanske čeie nadaljevale prodiranje v Cirenaiki v smeri proti severu. Sovražnik se v tem delu Cirenaike umika. Nemške in italijanske Cele so zavzele Benghazi. (AA.) Italijanska poročila Nekje v Italiji, 5. aprila. Štefani: Uradno poročilo šl. 302: Cireitaika: Italijanske in nemške čete uspešno razvijajo akcije v zoni Agedabijo ler so včeraj prispele do Benghazija, danes pa so motorizirani oddelki nadaljevali napredovanje vzhodno od Benghazija. Nemška letala so bombardirala neko sovražno motorizirano kolono v okolici So-loha. V toku zračnih borb so nemška letala zbila tri angleška letala. Med tretjim in 4. aprilom so sovražna letala izvršila napad na Tripolis in napravila gotovo škodo. Neka naša letalska formacija je izvršila napad na lelalsko oporišče Ueraklijon na Kreti, fino sovražno letalo je bilo zažgano na tleh, drugo pa poškodovano, lino naše letalo se ni vrnilo v svoje o|x>rišče. Vzhodna Afrika: Naš odpor se nadaljuje na raznih odsekih. Na Rdečem morju se je neka naša manjša enota potopila zaradi sovražnega bombardiranja. Drugi dve ladji sla potopili sami |X>sadki. Posadki sla bili rešeni. Nemci čakajo na izjavo Položaj pri Benghaziju Umikanje se bo nadaljevalo Kairo, 5. aprila Reuter. Pooblaščen zastopnik britanskih oboroženih sil je izjavil: Dovolili bomo sovražniku, da bo prodiral proti vzhodu vse do tiste točke, kjer se bomo mogli spustiti v boj, ki ga bomo uspešno končali. To je izjavil zastopnik britanske vojske, ki je zapustil Benghazi četrt ure prej, preden so ga izpraznile zadnje britanske čete. Isti zastopnik je dalje izjavil, da je razvoj položaja v zahodni puščavi podoben položaju, ko je Grazianijeva vojska prodirala proti Sidi-el-Bara-niju v lanskem letu. Nesmiselno bi bilo, da bi v tem odseku puščali nekatere svoje manjše prednje enote in jih tako šibke izpostavljali nevarnosti. (AA.) London, 5. aprila, o. Tu se navaja izjava generala Wawella, ki je povedal, da se bodo angleške sile v severni Afriki umikale še dalje. London, 5. aprila, o. V Libiji se izvaja koncentracija naših čet dalje. Naše letalske sile so izvedle z uspehom napad na pristanišče Tripoli, Angleži o nemškem sunku Kairo, 5. aprila. Reuter: Pooblaščen predstavnik angleškega vrhovnega poveljništva je v svoji izjavi o operacijah na odseku pri Benghaziju med drugim izjavil sledeče: Sovražne čete, ki operirajo pri Benghaziju, so motorizirane ter razpolagajo z oklopnimi avtomobili, pehoto in letalstvom. Ncmci so te operacije začeli tri tedne prepozno ter imajo vsekakor namen vplivati na operacije v Eritreji, od koder naj bi Angleži morali umakniti gotove čete ter jih vreči v Libijo. Nemci preje niso mogli priti Itilajnom na pomoč, ker njihovo moštvo in vojni material prihaja s Sicilije po morju, to pot pa angleško letalstvo in mornarica stražita. Na vprašanje, ali sovražne čete lahko nastopijo pohod skozi puščavo, ki je široka 200 km, je angleški vojaški predstavnik izjavil, da zavisi uspeh take operacije samo od tega, da se pusti sovražnik presenetiti, toda taka presenečenja se težko ponavljajo. Na kraju )e angleški vojni strokovnjak naglasil, da se ni treba niti najmanj vznemirjati zarodi teh zadnjih dogodkov, ker se angleška strategija na tem odseku nahaja v zanesljivih rokah onih vojskovodij, ki do podrobnosti poznajo način vojskovanja v puščavah, kar nemškemu poveljništvu manjka. (AA.) Uradno poročilo Kairo, 5. aprila. Reuter: Uradno sporočilo glavnega štaba na Srednjem v7.hodu se glasi: Libija: Nadaljuje se koncentracija elementov v ospredju. (AA.) Eritreja: Do zdaj je bilo naštetih v Asmari čez 3000 ujetnikov, številni drugi pa še naprej prihajajo v mesto od sovražnikovih čet, ki so jih zaradi hitrega napredovanja v vzhodni smeri proti Massaui in ob glavni cesti proti Desiji naše čete zajele. Ruševine ob cesti proti Massaui zadržujejo začasno naše napredovanje na tem odseku. Na drugih straneh se operacije razvijajo z uspehom. Berlin, 5. aprila, b. Na današnji konferenci tiska so ponovno govorili o Jugoslaviji, Nemčija ie vedno čaka na izjavo jugoslovanske vlade. Po deklaraciji jugoslovanske vlade bo Nemčija šele znala zavzeti mišljenje in bo prišlo do razjasnitve. Jugoslovani ne zapuščajo Romunije Vichy, 5. aprila. Reuter. Uradna francoska agencija je dobila poročilo iz Bukarešte, ki zanika, da bi jugoslovanski državljani zapuščali Romunijo. Jugoslovansko poslaništvo v Bukarešti izjavlja, da noben jugoslovanski državljan v Romuniji ni prejel niti ukaza niti nasveta, naj Romunijo zapusti. Vseameriški vojni posveti Po vsej Ameriki viada velika razgibanost zaradi zadnjih dogodkov Rio de Janeiro, 5. aprila. Reuter. Na povabilo iz Washingtona se bo vrhovni poveljnik brazilske mornarice, admiral Castro Silva, v kratkem odpeljal v Ameriko. Admiral Silva si bo ogledal ameriške pomorske postojanke in preučil razvoj ameriške mornarice. Podobna vabila iz Washingtona so prejeli vrhovni mornariški poveljniki drugih latinskih ameriških držav. Lima, 5. aprila. AA. DNB: Po vesteh iz male peruanske luke Castana ob obali Tihega oceana se je tam izkrcalo 9 članov posadke nemške ladje »Miinchen«. Okoli 40 km od Casme je pristal ob obali rešilni čoln, v katerem je bilo večje število nemških mornarjev. Peruanska oblastva so internirala okoli 30 nemških mornarjev ter jih poslala v Callao. Rio de Janeiro, 5. aprila. Reuter: Danes so uradno sporočili, da se bo načelnik braziljske ad-miralitete admiral Castro Silva odpeljal 18. t. m. v USA. Castro Silva se je odzval vabilu, ki so ga Združene države poslale pomorskim poveljnikom brodovij latinske Amerike, naj obiščejo pomorska oporišča in si ogledajo napredek mornarice Združenih držav. V kratkem bo obiskala USA tudi seniora Alsira Vargas Peisoto, hči predsednika republike Vargasa in žena državnega predsednika v Riu de Janeiru. Odpeljala se je danes s svojim možem z letalom v USA, kjer bo izročila prometu novo ladjo »Rio de Janeiro«. (AA.) nosti, — to je nauk zgodovine vse do današnjih dni. Že mnogi bleščeči osvajalci niso pustili za solioj drugega, kakor kvečjemu s sovraštvom in kletvijo obležen spomin. Toda ali ne vnaša povdarjanje ljubezni in žrtvovanje nekaj trpkega in temnega v človeško življenje? 0'lovek naj bi se vendarle veselil lepega stvarstva, ne pa se mu odpovedal in ga žrtvoval. Ne smemo pozabiti, da je zemlja solzna dolina, ne sicer |>o prvotnem božjem načrtu, ampak ker je človek zlorabil svojo svobodo in si tako nakopal hudo pokoro. Toda veličina krščanstva je ravno v tem, da ume dati bolečinam smisel in da trpljenje sprevrže v zasluženje. Krščanski človek more bridkosti življenja uporabili za spravo in zadoščenje za sebe in za druge. Trpljenje mu more služili, da v sebi razvije najboljše in najvišje sile. ki jih je človeška duša sploh zmožna. Tudi za to resnico imamo potrdilo v mnogih velikih svetnikih, pa tudi v mnogih glol>okih mislecih iz nekrščanskega svela. ki so v trpljenju zoreli, križ neprestano doživljali in ga celo vzljubili. Vendar pa ljubezenska žrtev in daritev ni edino in tudi ne zadnje v našem življenju. Je to noč pred jutrom vstajenja; so vice, ki jim sledi raj. Žrtev Kristusa in kristjanov ni kakor žrtvovanje budistov, ki jim odmiranje svelu poiuenja varstvo pred nemirnim preseljevanjem duše. Tudi ni isto kakor žrtev slojikov, ki so skušali oslali brezčutni in ravnodušni spričo neizbežnega trpljenja. Žrtve krščanskega človeka so žrtvovanje junakov, ki skozi mrak iu trpljenje korakajo pravemu in polnemu življenju nasproti. Polnemu življenju Iudi že v tostranosti, ker v trpljenju ojeklenela volja more včasih dovršili čudovite stvari. Dokaz temu je premnogo hogalo življenje, ki ustvarja |H>d ognjeni žareče volje ob vodi in kruhu, na trdem ležišču, pri nekaj ur spanja skoraj nemogoče stvari iu v kralkih mesecih ali v nekaj letih rodi in doseže več, kol kdo drugi v petdesetih letih. Tudi za lo imamo potrdilo v vsakodnevnem življenju ... Križani je tudi od smrti vstal. On, ki se. je predal uničenju, ni ostal izničen, ampak je poslal nosilec najmočnejšega, zmagovitega življenja za vse čase. Pred zmagovito silo velikega Žrtvoval-ca se rušijo naravni zakoni, se lomijo skale, padajo stražarji na svoj obraz. Kar je večnega in neumrljivega, je vrglo raz sebe okvir časovnega. Velikemu petku sledi Velika noč. Vstajenje (lo-s>|Kxlovo. Drin. Ameriški odgovor na nemški protest Wushingtoii 5. aprila DNB: Zunanje ministrstvo je objavilo besedilo ameriškega odgovora na obe italijanski protestni noti. Hull je v odgovoru na italijanske proteste obrazložil, da se |m> ameriških zakonih smatra za prekršek, ako kak kapetan v ameriških teritorialnih "odah namenoma |>o-škoduje kako ladjo. Ta ameriški zakon pravi, da je ameriška vlada pooblaščena tako ladjo zasesti in odstraniti i/, nje vse častnike in posadko. (AA). Tokio. 5. aprila. Domei: Večina japonskih državljanov, ki so do sedaj prebivali na zahodni |k>I-obli v republiki Panama, se je odločilo za vrnitev v domovino. Prva skupina lio odpotovala iz Paname 24. aprila. Vzrok izseljevanja je ta. ker so ameriške oblasti podvzele v zadnjem času korake proti Japonski ter zaradi neprijaleljskega zadržanja proti Ja|>oncciii v obče. Nemški protest v Mehiki Mexika Cit.v, 5. aprila b. Uniled Press javlja: Neki govornik niehikanske vlade je izjavil, da ima mehikiinska vlada pravico zapleniti italijanske in nemške ladje, ker osiščni sili dolgujeta Mehiki 12 milijonov dolarjev za nafto. Mexico, 5. aprila. DNB: Nemški poslanik v Mehiki v. Kolentiert je poslal včeraj popoldne mehiškemu zunanjemu ministrstvu nemški protest zaradi zaplembe nemške ladie »Orinoco« in ladje »Hameli« po mehiških vojnih oblasteh. Nemški poslanik je zahteval od mehiške vlade, naj ukine zaplembo ladij in spusti internirane posadke tako, da se lahko vrnejo na ladje. Mehiško z.unanje ministrstvo sedaj proučuje protest nemškega poslanika. Tudi Urugvaj Montevideo, 5. aprila. Reuter. Zdaj se je tudi Urugvay pridružil ostalim latinskim ameriškim državam glede postopka z italijanskimi ladjami. Po poročilu iz Montevidea je policija zaplenila dve italijanski in dve danski ladji. Gre za italijanski ladji »Apamello« in »Fausto« ter za danski »Lsura« in »Chass«. Vse te ladje so se zatekle v Urugvay že pred nekaj meseci. 1216 letal mesečno Washington, 5 aprila. Reuter: Poroča se, da je bilo v Združenih državah marca letos zgrajenih 1216 letal, od katerih je bilo 1074 danih na razpolago ameriški in angleški vladi. (AA.) Rio de Janeiro, 5 aprila. Havas: Načelnik bra-ziljske admiralitele admiral Casiro Silva bo odpotoval v kratkem z letalom v Združene države. (AA.) Bog vodi usodo narodov Dr. Knezovič piše v »Hrvatskem kIhmi« o sedanjem položaju v svetu in pravi med drugim: Na vojno ne smerno gledali zgolj z naravnega stališča diplomatskega, vojaškega, gospodurskega aH katerega drugega. To ni dovolj. Na vojno 1110-damo gledali z nadnaravnega stališča'. Vsako stvar, vsak dogodek moramo gledati tako. kakor ga udi l!og gleda. Ravno tu je največja usodnost vseli ljudi, zlasti državnikov in vojakov, da vse presojajo samo z naravnega stališča. Sploh ne računajo. da ima liog opravka z vojno iu diplomacijo. Zato pa nam gre vse tako narobe. Vsak normalni človek mora priznati božjo suverenost nad vsakim poedincem in nad celim svetom. Vsak pameten človek pa bo ludi priznal, da večji dol krščanskih narodov v praksi ne priznava liožje suverenosti, ampak brezobzirno krši njegove za-povedi, kakor da lioga sploh ni. Večji del človeštvi se je v duši ločil od Boga in v vsakdanjem življenju živi samo za telo, za ta svet in se klania zlatemu teletu. Ljudje so pozabili na lioga, na dušo. na večnost. Pa je vendar to edini cilj našega življenja! Materialna kultura se lahko povzpne na najvišjo stopnjo, pa vendar ne more biti cilj. marveč le sredstvo zn daluji človeški cilj v blaženi večnosti. Pri vseh strahotah in negotovostih se moramo vedno jasno zavedati, da božja previdnost l>di kakor nad posamezniki, lako nad celimi narodi. Papež Pij XII. je nekoč rekel, da ima la rod priložnost, doživeli razne težave in grozote in da je to križ, ki ga je temu rodu dodelila Previdnost. f'e pomislimo, kolikšno vrednost ima trpljenje za nas same in 7,a druge, nam lio lažje v teh negotovih in temnih časih dvignili duha kvišku, kjer vlada mir, ki ga nihče ne more motiti.« »Hrvatski dnevnik« napoveduje skorajšnje razčiščenje Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« navaja v uvodniku pisanje belgrajske Polilike . da v Rel-gradu prav nič niso dvomili, da se bo dr. Maček odločil lako. kakor se je odločil. Temu dodajo »Hrvatski dnevnik : V zvezi s tem moramo tudi mi reči, da tudi mi nismo niti trenutek dvomili, da Belgrad v sedanjih časih niti ne bo poskušal spremeniti sedanjega stanja banovine Hrvatske v njeno škodo. Vedeli smo, da je predsednik vlade Dušan T. Simovič že na prvi vladni seji izjavil, da na Hrvatskem ne Im> ne osebnih, ue stvarnih sprememb. Zato ludi zadrževanje dr. Mačka v Zagrebu po tej seji ni imelo svojega vzroka v tem. da bi on računal, da bo sedanja vlada vzpostavila stanje pred 2(>. avgustom 1939 in uničila lisle državne akte. s katerimi ie urejen sedanji Ifoložaj banovine Hrvatske. Itazlogi. zakaj je dr. Maček potem Se oslal v Zagrebu ter se posvetoval s svojimi najožjimi sodelavci, so čisto drugi. Dr. Maček je razpravljal in razmišljal o tem, kaj bi lahko •storil, da reši mir v tem delu Evrope in da tako obvaruje svoj hrvatski narod, s tem pa tudi srbski in slovenski narod pred vojnimi strahotami in nesrečami. Ko je slišal razna mnenja in poročila, se je odločil, da l>o šel v Belgrad in zapore! veliko nalogo.« Na koncu pravi uvodnik: -Danes. ko je dr. Maček v Belgradu. kier ga čaka veliko delo, hrvatski narod želi, da bi uspel- » svojo mirovno ofenzivo. To mu žoli listi narod, ki je pripravljen napisati še eno lepo stran zgodovine, lies ne more biti nič lepšega, človečnejšega in primernejšega za kak narod, kakor delali za mir. Samo po sebi se razume, da uspeh lega dela ne zavisi samo od predsednika dr. Mačka in od hrvatskega naroda. Mi Hrvati lahko vnesemo v to delo samo svojo dobro voljo in svoie čutenje. Kolikšno je upanje za uspeli tega dela. mi seveda ne vemo. lahko pa predpostavljamo. da je predsednik dr. Maček v času, ko se je odločil za ta korak, razpolagal z elementi. ki so niti dali upanje, da njegov trud ne bo brez posledic, ker se sicer ne bi odločil za tako tvegan korak. Dokler bo opravljal to delo, tako dolgo bodo naše narodne vrste stale duhovno združene in pripravljene, 7. vedrim duhom in bistrim duhom pričakovati razvoj dogodkov. ^ se kaže, da Ik> šlo hitro naprej in da se bo položaj skoraj povsem razčistil. Potem se bo videlo, koliko je dr. Maček uspel s svojim prizadevanjem, ki ga vodi najplemenitejša želja in glolmka človečnost.« » Vreme« o živčni vojni Rclgrajsko »Vreme« piše: »Prepustili smo vesti naših sosedov, naj obsodi neresnična poročila o naši državi. To je torej njihova zadeva. Mi pa maramo v vsej resnosti in zaupanju premisliti, kaj prav za prav ta smešna in netočna poročila pomenijo. Ta poročila služijo temnemu1 psihološkemu in živčnemu pritisku na naše državljane in to prav po največjem in najdragocenejšem prazniku v naši skupni zgodovini. Med našimi sosedi, s katerimi hočemo živeti v miru. se je našel nekdo, ki je mislil. da bo s psihološkim in živčnim pritiskom skalil naše upanje v samozavest, zatemnil našo slogo, oslabil našo moč in nas prisilil, naj pokleknemo in 50 vrnemo k staremu. Vsemu svetu je danes lahko jasno: teden dni — od sedemindvajsetega marca do danes — smo bili cilj velikega živčnega pritiska, ki nam je hotel v prvi vrsti skaliti navdušenje in vero. nas navdati s strahom in skrušiti našo moč. Vse je ostalo brezuspešno. Zdravi živci in zavest našega ljudstva so zmagali.« , Nikar ne bodimo malodušni! »Gorenjec« piše v delavskem obzorniku: »Ce nas čas preizkuša, se nuiože naše moči 7. rastočo zavestjo. da vzdržimo. Opustimo vse. kar slabi našo slovensko skupnost. Delavci, prežeti 7. globoko narodno zavestjo, so odporni tudi v svojem stanovskem ponosu, da je dobrobit domovine njihovemu boljšemu zaslužku v korist. Kar je tuje, ni naše; kar pa je naše. pripada našim. Bolj kot kdaj pa se oklenimo svojih narodnih voditeljev. Vse nergače pa zavrnimo. Iz naroda smo zrasli in 7, njim delimo dobro in hudo. tudi žrtve, če Ireba. Delavski stan na plan. v (lomoč narodni in državni skupnosti. Slovenski narod 7. nami lahko računa. Delavsko življenje nas je utrdilo v stanovskih bojih tudi 7.a narodne nravice in svobodo in nezavisnost države.« Pred deklaracijo naše vlade Zagreb, 5. aprila, o. Današnje »Novosti« poročajo iz Belgrada naslednje: V političnih krogih pričakujejo, da se bo zdaj, ko so notranja vprašanja urejena v popolno Zadovoljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, 7.ačela sestavljati izjava kralievske viade. s katero bo vlada stopila pred javnost. Pričakovati je treba, d? bo ta izjava točno povedala načelno stališče ^ed^njn vlade glpde notranje, zlasti pa glede zunanje politike. Spremenjena uredba o ljubljanski tehnični fakulteti Belgrad, 5. aprila, m. Na predlog tehnične fakultete iu senata vseučilišča kralja Aleksandra I. v Ljubljani ter na podlagi S 41. odst 2. zakopa o vseučiliščih je prosvetni minister dr. Krek z odlokom 21. marca 1941. predpisal uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe tehničnih fakultet vseučilišč v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani z dne 17. aprila 1935. l>'ji, kakor tudi uredbo o spremembi in do-]x>liiilu le uredbe. § 1. V S- 2. se spremeni odstavek 4. in glasi: Tehnična fakulteta ljubljanskega vseučilišča obsega naslednje oddelke: arhitektonski, gradbeni, elektrotehnični, strojni, kemični in rudarski. § 2. V S- 17., v odst. 3.: V Ljubljani« v oddelku A« zavodi se spremeni točka 4. ki sc glasi: -4. Zavodi za splošno, anorgansko, tehnično in bio-kemijo«; za točko 18. se dodajo nove točke 19. 20. 21. 22. 23. ki se glase: '10. zavod za organsko kemijo. 20. zavod za organsko tehnologijo, 21. zavod za anorgansko kemično tehnologijo. 22. za vod za analitično kemijo. 23. zavod za fizično in teoretično kemijo«. V 17. odst. 3. »v oddelku B kabineti in seminarji se črtajo točke 13.,- 14., 15., 16 in 17.; točka 18. se postavi kot točka 13., točka 19. sc posivi kot točka 14. in točka 20. kot točka 15. S 3. V S 52. odst. 3. (na tehnični fakulteti v Ljubljani) v oddelku »strojno električni oddelek« se spremeni naziv strojno električni oddelek- ter se glasi .električni oddelek-, a tem odstavkom se doda še nov odstavek, ki se glasi: »Strojni oddelek parili, klipni, in turbine z notranjim ogrevanjem, hidravlični stroji in stroji za predelovanje snovi.« § 4. V § 61. na koncu odstavka se prvi znak..., izpusti te.r se dodasta besedi: »topilniški inženirji«. S 5. Uredba je z objavo v »Službenih novinali« stopila v veljavo. Pripravno stanje naših vojn h sil Belgrad, 5. aprila, m. Današnje iVreino« prinaša kraljevo zapoved, s katero je vojna ""sila kraljevino Jugoslavije postavljena v pripravno stanje. Zapoved se glasi: Mi Peter II., po milosti božji in volji ljudstva kralj Jugoslavije, odrejamo na predlog ministra vojske iu mornarice, po soglasnem sklepu ministrskega sveta 'ii po členu K zakona o ustroju vojske in mornarice: Vso vojne silo kraljevine Jugoslavije so postavljene v pripravno stanje, prieenši s 1. aprilom 1941. Minister /.a vojsk« iu mornarico naj izpolni t« zapoved Kraljeva zahvala naši vojski Belgrad, 5 aprila, o. Službeni vojni list prinaša naslednjo naredbo: »Svoji vojski in mornarici izražam priznanje in pohvalo za zvesto in domoljubno vedenje v trenutku, ko sem 27. marca letos stopil na prestol. Vse častnike, vojne uradnike, podčastnike, kaplarje. rodove in mornarje iz vojsko in mornaric« kličem, naj tudi vnaprej izpolnjujejo svojo dolžnost zvesto in vdano, kakor so to dobili doslej, vse za blagor naše drage in mile domovine. Romunski poslanik ostane v Belgradu lirlf/md, 5. npr. ni. V tukajšnjem romunskem poslaništvu zanikajo vse novice, ki se, širijo, da je romunska vlada naročila poslaništvu, da zapusti Belgrad. Romunsko poslaništvo izjavlja. da nobena tyh novic ne ustreza resnici, ker takega naročila itiso dobili ne romilrfsjti državljani, ne poslaništvo v Belgradu. Izredna pooblastila duhovnikom v vojni službi Zagreb, 5, aprila b. Predsedništvo škofovskih konferenc je dalo naslednje pooblastilo glede |H>-oblastitve duhovnikov v službi v vojski: Vsem aktivnim vojaškim duhovnikom rimsko katoliške vere in duhovnikom, ki so poklicani na orožne vaje ali služijo rok v kadru na vsem področju kraljevine Jugoslavije, je izdana oblast bi-liacije v nedeljah in drugih zapovedanih praznikih in kadar je potrebna posvetitev presvete Evhari-stije tudi ob delavnikih, držeč se rubrik in strogih predpisov glede posta. Vsem navedenim duhovnikom je dana spovedma jurisdikcija vsem vojaškim osebam v vojski in mornarici, borcem iu vsem ostalim pripadnikom vojske in mornarice. Jurisdikcija, dana aktivnim vojaškim duhovnikom velja ludi za mesta vojnega razporeda. Jurisdikcija. ki je dana duhovnikom na orožnih vajah ali pri službi v kadru, velja od trenutka prijave na vojno dolžnost in 7.a čas vršenja službe v vojski.'Ta jurisdikcija velja ne oziraje se na mesto, kjer se vrši vojna dolžnost. Te |urisdikcije se lahko poslužuje za odvezo vseh grehov in cenzur kakršnih koli rezerviranih injunetis de jure injungendis, v kolikor gre za cenzure, ki so specialissomo modo rez.ervirane sveti stolici ali o cenzuri, o kateri se govori v dekretu svete Penitentiarie »Lex saeri celibatus« od 18. 4. 1936. Obstoji obveznost, da se mora obrniti v roku 6 mesecev sveti Penitentiarii sub poena reincin-dentiae. ^ Obvestilo je podpisal zagrebški nadškof dr. Stepinac kot predsednik škofovske konference. Nov upravnik dvora Belgrad, aprila m. Na predlog ministra za vojsko in mornarico je postavljen s kraljevim ukazom /a upravnika dvora brigadni general Dragomir Mirkovič, poveljnik pohote drinske oblasti. General Mirkovič je bil rojen 1801 v Belgradu. kjer jc obiskoval ljudsko in srednjo šolo. Po končanih srednješolskih študijah pa je vstopil v ni/jo vojno aakdemijo. ki jo jc končal leta 1019. kot pehotni podporočnik. V vseh balkanskih vojskah in v svetovni vojski se je odlikoval s svojo hrabrostjo in je znan kot eden najboljših vojakov naše vojske. Po zedinjenju je vstopil v višjo vojno akademijo, ki jo je dovršil leta 1925. Važno za pošiljanje paketov Belgrad, 5. aprila. AA. Začenši s 5. aprilom pa . aprila, in. Tekom današnjega dne so imeli posamezni člani kraljevske vlade vse polno sestankov in razgovorov, na katerih so razpravljali o vseli političnih vprašanjih. Tudi gradbeni minister dr. Kulovec je imel tekom današnjega dne več sestankov. Obiskal je tudi ministrskega predsednika generala Simoviča, podpredsednika dr. Mačka, in ministra za vojsko in mornarico generala Iliča. V predsedništvu ministrskega sveta je bilo posvetovanje, ki so se ga udeležili zastopniki posameznih političnih skupin, ki sestavljajo se-danjp vlado, lega posvetovanja se je udeležil g. predsednik dr. Kulovec. Tekom današnjega dne se je g. predsednik dr. Kulovec razgovarjal dalj časa v svojem kabinetu z ministrom dr. M. Krekom. Belgrad, 5. aprila, m. Z izjemo § 115. pravilnika za delo odsekov finančnih ravnateljstev in za računovodsko blagajniško poslovanje davčnih uprav z dne 23. decembra 1930 lahko upokojenci, ki so poklicani na orožne vaje pooblaste enega izmed članov svoje družine za prejemanje pokojninskih prejemkov. Zato je treba vložiti posebno vlogo, ki jo je osebno prinesti izplačilni blagajni, da ta potrdi njegovo istovetnost ali pa poslati preko pristojne oblasti v obliki raporta a I i poslati po pošti, ki pa jo mora potrditi policijska ali občinska oblast, da ugotovi istovetnost upoklicanega upokojenca. Izplačilne blagajne bodo potem prejemke upokojenca vpoklicanega na orožne vaje izplačevale tistemu članu družine, ki ga je za to pooblastil. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 5. aprila, b. Danes je bil v vseli šolah na področju hrvatske banovine končan pouk, ker so nastopile velikonočne počitnice, šolski pouk se bo zopet pričel dne 2*5. aprila, o čemer bodo šolske oblasli še enkrat obvestile učence po tisku in oglasih. Mostar, 5. aprila, b. V Mostarju oziroma v okolici Mostarja so se v zadnjem času pojavila pogosta zastrupljenja celili rodbin od kruha. Tako se je pred 4 dnevi v Potokih zastrupila družina petih članov 7. durom amonijem. Jedli so kruli od »bari*, to je »seteria italieac, ki spada v vrsto prosa. Pred dvema dnevoma se je pojavil podoben primer v vasi Obličiči pri Mostarju, kjer se je zastrupila družina 7 članov, ki so jedli isti večer pečen kruli. Zdravniška preiskava je ugotovila, da se je tudi ta družina zastrupila z zgoraj navedenim strupom. Split, 5. aprila. Včeraj je bila tukaj velika procesija za mir. Procesijo, katere se je udeležila velika množica vernikov, je vodil škof dr. Bonifačie. Procesija je šla od cerkve svete Kranjc do cerkve Gospo 7 žalosti. Pridigoval je Ambrož Vlaho. Vernikom jc bil podeljen blagoslov V Iraku položaj še ni jasen London, 5. aprila. Reuter: Diplomatski urednik Reuterja pi.še, da se zdi, da je v Iraku nastal prevrat. Poročila so še nejasna. Rašid Ali drži ta trenutek oblast v rokah. Regent se mudi zunaj prestolnice. V Londonu še ni potrdila o odstopu generala Taha el Hašimija, predsednika iraške vlade, in o sprejetju njegove ostavke. Regent si še ni izbral osebe, ki naj ji poveri sestavo nove vlade. Dosedanji predsednik iraške vlade je odstopil, ker ni mogel zboljšati političnih razmer v državi, regent je pa zapustil prestolnico. Rašid Ali si j« po sodbi angleške vlade nezakonito prilastil oblast. (AA.) London, 5. aprila. Reuter. Rašid Ali, vodja »©-vega državnega udara v Iraku, je danes izdal izjavo, v kateri pravi, da se bo držal vseh obveznosti do vnanjih držav in da bo spoitoval angleiko-iraški dogovor. V londonskih krogih pripominjajo, da Je bil državni udar docela nezakonit. Raiid Ali je moral pred nekaj meseci odstopiti, zdaj pa je izrabil priliko, ko je parlament počival in kraljevi namestnik bil odsoten, da je uresničil svoj načrt, ki ga je ž« dlje časa koval. V Londonu so nasproti novim dogodkom še vedno zelo rezervirani in budno spremljajo ves razvoj. Prevrat zatrt? Ankara, 5. aprila, b. Po poročilih iz Bagdada se izve, da je iraška vlada dala nalogo za aretacijo 20 oseb, ki so pripravljale državni prevrat v Bagdadu. Po vesteh, ki pa še niso potrjene, je tndi bivši iraški zunanji minsiter Nuri Bei bil ^'pleten v to zaroto. V Turčiji novi vpoklici Carigrad, 5. aprila. Havas: Vojaški uradi v Carigradu so nujno po7.vali rezerviste Vofnika 1930-31 na orožne vaje. Vpoklicani rezervisti bodo takoj dodeljeni svojim enotam. Rezervni častnfki, ki zaradi starosti ne morejo vršiti aktivne službe na bojišču, bodo dodeljeni pasivni zaščiti. (AA). London. 5. aprila, a V Turčiji so poklicani novi letniki ikk! orožje. Fronta v Albaniji I»ondon, 5. aprila o. V Albaniji krajevni uspehi grških čet, kjer so Grki ujeli nekaj italijanskih vojakov. Atene, 5. aprila. Atenska agencija: Uradno poročilo vrhovnega poveljiiištva grških oboroženih sil št. 160, ki je bilo izdano sinoči, se glasi: Po srečnih lokalnih operacijah smo zasedli močne sovražnikove postojanke. Ujeli smo čez 70 sovražnih vojakov, med njimi enega častnika. Sovražne čete so pustile za seboj velike količine vojnega materiala. Na drugem delu bojišča so naši topovi v borbi proti oklopnim avtomobilom odbili sovražni (loizkus napada na naše postojanke. Nekje v Italiji, 5. aprila Štefani: Uradno sporočilo št. 302 glavnega štaba' italijanske državne oborožene sile se glasi: Lokalne akcije na odseku 9. armade. Naše letalske sile so izvršile napad na koncentracijo sovražnih čet. Druge letalske enote so izvršile napade na ladje v pristanišču Krfa. Potopljeni sta bili dve ladji, ena od 8000 in druga in 3000 Ion. Poškodovanih je bilo še več ladij. (AA). Italijanski oklic Grkom Atene 5. aprila. AFI. Italijani so izdali na grško vojake oklic za predajo. V oklicu pravijo med drugim: »Priznamo, da ste hrabri vojaki, toda naše cesarstvo je veliko in vam ho prineslo svobodo, ki so vam jo vzeli Angleži. Odložite orožje in se vdajte. Dajemo vam 24 ur na razpolago.« Na zapadli poleti na Bristoi in Brest Berlin. 5. aprila DNB: Izve se, da je bilo v toku današnjega dne zbitih več angleških lelal vrste »Spitfire« v bližini Hokavskega preliva |>o srditi borbi 7. nemškimi »Messerschmidti«. Druga zračna borba med nemškimi in angleškimi letali se je odigrala ob južni angleški obali. Tudi ob tej priliki sta bili zbili dve angleški letali vrste Spit -firet. Podpolkovnik Molders je v toku le druge zračne bitke zbil svojega (iS nasprotnika. Z nemške strani ui bilo izgub. (AA). Ivoiirion. 5. aprila. Reuter. Po uradnem poročilu so nemška letala snoči priletela nad Anglijo in si izbrala /.a glavni cilj mesto Bristoi. Čeprav je napad trajal več ur in je bilo vrženih mnogo zažigalnih l>oiiib. je bila škoda prav neznatna in število nesreč zelo majhno. En nemški bombnik je bil sestreljen, nek drug pa hudo poškodovan. London je doživel le kiatek alarm, tako da je bila lo petnajsta noč, da niso sovražna lelala na angleško prestolnico vrgla nobenih bomb. Podnevi je sovražnik prilelel na neko mesto v severovzhodni Škotski in ga precej močno bombardiral. lako da je škoda dosti velika. Bern. 5. aprila DNB: V toku minule noči je več angleških letal napadlo nekatera mesta v za-padni Nemčiji. Kol izve DNB. ob loj priliki ni bila prizadela nobena škoda. (AA). Berlin. 5. aprila DNB: Nemška vojna letala so izvršita v minulj noči napad na pristaniške naprave v Bristolu. Vrženih je bilo ve<č bomb, Opa- ziti ie bilo več |>ožarov pristaniških naprav. Razen tega napada so posamezne eskadrile izvršile še več napadov na luko ob vzhodni angleški obali. (AA). Berlin. 5. aprila. DNB: V toku noči med 4. in •>. aprilom, so manjše enote angleških letalskih sil letele nad zapadno Nemčijo. Nemške protiletalske baterije so sprejele sovražnika z močnim ognjem, ter mu niso dovolile preleteli obmejnih pokrajin. Angleška letala, ki so letela nad Pore-njeni in Weslfalijo. so vrgla \e<č bomb ,nastalo je nekaj požarov, toda večje škode ni bilo. (AA). London, 5. aprila. Reuter: Snoči so angleška letala jionovno liombardirala Brest v severni Franciji, kjer sla zasidrani nemški ladji Scharn-horst in Gnoisanau. Ves pristan so zasula 7. l>om-bami. Nastali so ogromni požari prav v bližini ene omenjenih križark. Vrhu tega .so naše letalske edinice napadla petrolejska skladišča v Rotterda-imi in industrijske naprave v Porurju. Podnevi so naša letala napadla 2 pomožni ladji ob zahodni francoski obali in nekaj iskalcev min. Od vseh polelov se dve naši letali nista vrnili. Undon. 5. aprila Reuter: Uradno sporočajo, da so angleška letala v noči med petkom in soboto izvršila napade na Brest. V loku lega tedna je hil lo že tretji napad na to luko. V luki sta se nahajali nemški vojni ladji »Gneisenau« in >Scharn-horste. Od začetka sovražnosti je bii to 49 napad na Brest Pogum Francije v nesreči BHBYmiRH krema se uspešno uporablja zoper spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kcže pri otrocih in odraslih, Naglo suši od potu ali aeči vneto in odrgneno kožo. Dobiva m • vseh lekarnah In tfrogarl|ah po rani din 12-— za Škatlico V zasedeni Franciji, h koncu marca. svojevrsten je razvoj na francoskih borzah. Od tedna do tedna kaže lyonska borza, kamor se jo zatekel finančni svet, večje številke za obveznico, za rento in delnice. V deželi je prav za prav bilo malo tovarn razrušenih. Kljub temu pa tovarne ne morejo delati kakor bi rade, ker jim manjka surovin. Zaradi tega mora pojav, ki ga opazujemo na borzah, imeti druge vzroke. Ti so v prvi vrsti razvrednotenje denarja in neinožnost spraviti denarne vrednosti v inozemstvo. Izvoz kapitala je pod zelo strogim nadzorstvom. Kapital, kolikor ga je v ootoku, nima diuge možnosti, da se udejstvuje, kakor da išče zatočišča na borzi za vrednostne papirje. Tako se je zgodilo, da v času, ki poudarja, da hoče uničiti kapitalizem in pluto-kracijo, zopet najznačilnejši pojav tega sistema prihaja do veljave. To bi moglo dokazovati, da kljub mnogim eksperimentom zadnjih desetletij kapitalistični sistem še davno ni pokopan. Mnogi so celo prepričani, da je to najboljši sistem, ako ga javna oblast pravilno nadzoruje in okrnjuje njegove pre-tiranosti in škodljive izrastke. Dvig cen pomenja tudi, da ljudstvo verjame v vstajenje Francije in da zopet upa na boljše čase. Vlada si prizadeva, da se to čisto naravnj čustvo ne bo zopet naenkrat sprevrglo v nezdravo špekuliranje. V ta namen je izšlo že več odredb. Tako je bila na primer določena skrajna višina dividend. Promet z delnicami pa je le poimenski. V Lyonu so dovoljena le malenkostna nihanja do 3% vrednosti delnic, seveda v razmahu od enega do drugega zasedanja borze. Če bi bil razvoj na primer v Parizu drugačen, bodo tudi tam uveljavili podobne predpise, ki bodo preprečili izrastke špekulacije. Prvi sestanki na borzi v Parizu, na kateri so prišle v promet zopet delnice, so pokazali zaradi številnih nakupov izrazito dviganje cen delnicam, ki je v dveh dneh prehitelo dvig, ki je bil dosežen v Lyonu komaj v nekaj mesecih. Podražitev življenjskih potrebščin se ceni na 100% prav toliko, pa so doslej narasli tudi tečaji delnic. Prav zaradi tega tudi vladi ne bo več dolgo mogoče vztrajati pri dosedanjih mezdah in dosedanjih podporah za brezposelne. Kakor je vse to gibanje samo po sebi zanimivo, tako ima lahko nevarne posledice. Ker prav borza prva zopet v celoti dela v normalnem teku, je to znamenje, da je želja po igri in špekulaciji mnogo večja, kakor želja po ustvarjanju. Prav zaradi tega lahko razumemo, zakaj je maršal 1 Petain tako resno govoril v Grenoblu in Viennu in naznačil, da bo vlada v prihodnjih mesecih' nastopila z veliko avtoriteto in energično posegla v razvoj. Na vsak način pa je treba iniciative, ki se na gospodarskem trgu sedaj vedno jasneje kažejo, usmeriti na prava pota. Prav zato pa se je odločil maršal Petain tako rekoč čez noč in sporočil: Zidali bomo železnico skozi Saharo. To so sicer trdili tudi že drugi pred njim. Za čas? velike kolonialne razstave, ki je bila nekako pred desetimi leti, ni Pariz govoril o ničemer drugem kot o tem načrtu. Ze pred dvajsetimi leti sta sprejela zbornica in senat tak načrt, ki je določal zgraditev saharske železnice. Ze pred šestdesetimi leti se je ta ideja prvič sprožila v Franciji; seveda ni to edini načrt, ki bi ga bil parlament obravnaval v vseh smereh in ga na koncu vrgel med stare zaprašene akte. Na dobrih pobudah ni Francija nikdar trpela pomanjkanja. Tudi podjetnosti "ni manjkalo, pač pa vztrajnosti in volje za delo. Kolikor je bilo te volje, pa se je navadno razkadila že v lepih govorih v parlamentu. To pot pa gre zares. Dela v Afriki bgdo nudila velikemu številu brezposelnih zaslužek in jim tako omogočala življenje. Nameravana železnica naj bi prevažala premog iz območja Colomba-Bechar in kasneje rudo iz Bou-Arfa. Giaditev železnice naj bi to omogočila že v prvem letu, nato bi jo pa podaljšali do Timbuktu, do reke Niger in končno do Francoske Guineje. V koliko bodo pri tej nalogi sodelovali nemški tehniki in koliko bo pri tem porabljenega nemškega gradiva, za sedaj še ni jasno. Vsekakor je sprožena velika graditev in Francozi si bodo stekli lepo priznanje in slavo, da so se odločili za tako veliko delo prav v sedanjem položaju. Če mora Francija zasedbenim oblastem dati vsak dan 400 milijonov frankov, potem bo vendar še kje mogoče sneti tistih pet milijard frankov, potrebnih za zgraditev te tako važne železnice in za izvršitev tega. tako silnega kulturnega dela. Francoski meščan, ki je sicer malenkosten in znan kot malomeščan, se je to pot izkazal z maršalom na čelu doraslega situaciji. Kar dobro je, da bo prav ta načrt usmeril mišljenje ljudi nekam drugam, zakaj problem preskrbe z življenjskimi potrebščinami postaja z vsakim dnem bolj pereč. Državni tajnik za preskrbo Achard je dal časopisju nekaj kočljivih podatkov. V zadnjih letih je namreč Francija uvozila skoraj tretjino, namreč 27% vseh živil, ki jih je porabila. Namesto dotedanjih 6.600.000 ton, ki jih je uvozila Francija v mirnem času, pa sedaj uvaža letno le še 2,600.000 ton. Pri tem pa je produkcija Francije same zaradi vojne hudo nazadovala. Namesto običajnih 600.000 ton masla, olja in masti je na razpolago le 280.000 ton. Stanje živine je padlo po različnih vrstah živine za 10 do 40 odstotkov. Poleg tega je Francija v zimi leta 1930.-40. vse preveč klala in je zato sedaj pomanjkanje mesa še bolj občutno. Nedostatek skoraj štirih milijonov ton živinskih krmil pa pomeni, da ho produkcija mesa padla za 600.000 ton na leto. Pridelek pšenico bo vrgel le 43 milijonov stotov, medlem ko je mirno-dobska Francija pridelala povprečno 78 milijonov stolov, v dobrih letinah pa celo do 85 milijonov stotov. V sredi lanskega poletja je bila Francozom na razpolago le še ena desetina riža ,ki ga je sicer Francija uvozila Se manj kot desetino običajne količine pa je bilo na razpolago ječmena, koruze pa komaj dvajsetina. Prav zaradi tega bodo v pri- Ko govorimo o Južni Ameriki, mislimo predvsem na države, ki težijo s svojo gospodarsko razgibanostjo proti velikemu zalivu ter gospodarskemu in kulturnemu osrčju Južne Amerike, proti La Plati. La Plata je velik morski zaliv med argentinsko prestolnico Buenos Airesom ter med urugvajsko prestolnico Montevideom. Vanj se iztekata veliki reki Parana in Uruguay. 96 odstotkov zunanje trgovine Argentine in Urugvaja gre skozi ta zaliv. Na skoraj isti višini je odstotek zunanje trgovine v Boliviji in Paragvaju. Kar še tiče Brazilije, je ta država vezana na ustje La Plate ne samo zaradi svojega sosedstva ter rečnega omrežja, ki se širi proti Argentini, temveč tudi zato, ker se nahaja mesto Corumba ob severnem toku Uruguay in ker predstavlja ta reka najbolj važno pot v Matto Grosso. Znan je načrt, po katerem naj hi se železniška proga podaljšala iz brazilskega pristanišča Santos prav do mesta Corumba ter bi s tem bil Atlantik spojen z neizčrpnim bogastvom Matto Grossa. Tako bi dobili železniško zvezo Paragvaj, Matto Grosso ter najbolj industrijski kraj v Braziliji: Sao Paolo. Konferenco v Montevideu sta prav za prav predlagali dve najšibkejši državi, znani iz medsebojne borbe v Gran Chacu: Bolivija in Paragvaj. Namen konference je, da se odpomore tema dr- hodnjih mesecih postale omejitve še hujše, edina tolažba pri vsem je ta, da bo vsaj na razpolago zopet zgodnja sveža zelenjava, čeprav draga, in da so Angleži pripravljeni nekoliko popustiti z blokado, za kar se ima Francija zahvaliti ameriški intervenciji. Zato je upravičeno upanje na srečen izhod iz sedanje stiske, saj Francozi, čeprav težko prenašajo vse te omejitve, kažejo vendar obilo dobre volje in discipline, sedaj pa celo pomembno iniciativo, ki naj bi v Afriki z graditvijo železnice nudila množicam brezposelnih dela in hrane, s čimer bi bila francoska domovina razbremenjena. žavama z raznimi ukrepi, bodisi finančnega, bodisi zgolj gospodarskega in političnega značaja. Na pobudo Argentine pa se je delokrog konference razširil. Gospodarsko politiko Argentine vodi dr. Pi-nedos, finančni minister, ki skuša nadomestiti zaradi vojne zapore izgubljeni zunanji trg 7. notranjim trgom. Pod tem vidikom je treba razumeti njegova potovanja v Brazilijo in v Čile, ki so bila kronana z uspehom in ki so jim sledili važni gospodarski ukrepi tako v čilenski republiki kakor tudi v Braziliji. Doseglo se je precej tesno gosjio-darsko sodelovanje, ki se je kmalu nato razširilo tudi na urugvajsko republiko. Značilno za te dogovore in jiogajanja je to, da se vršijo na pobudo Argenlinije. Vendar pa doslej še ni veliko uspeha, pogajanja so zavlačujejo, Urugvaj se brani carinske zveze, ki bi prinesla korist-le Argentini itd. Glavna točka dnevnega reda na prihodnji konferenci južnoameriških držav v Montevideu bo spet načrt carinske zveze. Načrt za to splošno carinsko zvezo je izdelal argentinski zunanji minister dr. Roca. Vendar se že predvideva, da bo načrt naletel na velike težave ter se bo le najbrž uveljavil načrt, kakor ga je predložil Washington. Morda je treba že pod tem vidikom gledati najnovejše dogodke, ki so se odigrali te dni v pristaniščih Južne in Severne Amerike. Kakor vemo, nemška letala že dalj časa ljuto bombardirajo angleška pristanišča na zapadni obali nasproti Irski. Najbolj prizadevajo zaliv reke Mer-sey pri Liverpooiu in ustje Clyda zapadno od Glas-gowa. Zaradi tega je razumljivo, kako veliko mora biti Angliji na tem, da bi imela na irski obali oporišča za svoje letalstvo. Toda z izjemo male severnoirske province Ulstra je Irska danes popolnoma samostojna in nevtralna država, ki je zvezana z Anglijo dejansko samo po carinski prednostni pogodbi, dočim jo vsi zgodovinski spomini od bivše angleške samovlade na zelenem otoku, ki je irskemu narodu prizadevala najhujšo škodo in krivice, slej ko prej ločena. To se je v minulih letih, ko sta se Irska in Anglija pogajali za nOv položaj zelenega otoka v skupnosti britskega imperija, pokazalo, ko je Irska odklonila prisego zvestobe angleškemu kralju, dasi bi bilo to pomenilo spričo osvoboditve irskega naroda na vseh področjih političnega in gospodarskega življenja golo formalnost. Irci pač v svoji večstoletni zgodovini trpljenja niso mogli pozabiti časov, ko so bili pregnani s svoje zemlje ali so morali stradati, da ne bi jih docela pobili ali jih vse izselili. Kako hudo je to, vedo danes najholj tisti narodi, ki so bili v teku sedanje vojske izmenjani in so se morali ločiti od zemlje, ki so jo njihovi dedi obdelovali pol tisočletja in več. Koliko Ircev se je borilo v polkih velikega Napoleona, o katerem so upali, da bo uničil britsko silo in jim lako pripomogel do svobode. Šele v desetletjih pred in po minuli svetovni vojni se je zaradi dalekovidnosti angleških državnikov temeljito izpremenilo razmerje med staro Anglijo in njenimi kolonijami, ki so se začele preoblikovati v več ali manj samostojne države ali dommione r. ■ jemo Ind je, ki prav tako hrepeni po takem položaju,, ki bi dvignil stari in kulturni, a skrajno osiromašeni indski narod. Kar se tiče Irske, je s svojo sktajno in vztrajno domo-ljubnostjo in privezanostjo na svojo vero in tradicijo sama največ pripomogla k svojemu osvobo-jenju in Anglija, ki ni mogla več s starimi metodami izdreti tega trna v svoji peti, je ta razvoj pospešila. SeVtua pd je fH/,f>oioZenje Kanade, Avstralije In Južne Afrike zelo drugačno od razpolo- deset tojiov kalibra 256, nadaljnjih sedem pa vsaka [K> dvanajst tojiov istega kalibra, tri razreda Maryland pa imajo jio osem tojiovskih žrel s premerom 406 mm Temu nasproti pa morejo Japonci postaviti svoje štiri oklojinice razreda Kongo, ki nosijo na svojih krovih j>o osem tojiov s premorom 356 111111, štiri enoto razreda Huso in Ise, ki na njihovih krovih štrli v zrak po 12 topovskih cevi kalibra 356 mm, dve ladji razreda Nagato pa nosita po osem topov premera 406 mm. Kazvidna jo torej enaka strelna zmožnost obeh mornaric, toda številčna premoč Amerike med ladjami iste starosti (razmerje tojiov kalibra 365 je 124:80, kalibra 406 pa 24:16) v prid Amerike. V splošnem sta torej obe brodovji precej enakovredni. To jo najbrž razlog, zakaj Japonska tako hiti z gradnjo svojih treh oz. štirih oklopnic velikank. Ta korak je seveda našel primeren odmev v podobnem sklopu Amerike. Videti je, da jo morje postalo pozorišče največjih in najbolj razburljivih tekem sedanjosti. Jako pomembno vlogo j>a imajo na neizmernih površinah Tihega oceana nosilke letal. Japonska ima šest enot te vrste. Prve tri so bile spuščene v morje v letih 1922-28, ostale so pa mlajšega izvora. Tudi pod ameriško zastavo plove šest fiopol-noma novih modernih letalonosilk, ki so bile zgrajene v letih 1927-10. Njihova nosilnost se giblje med 14.000 in 33.000 tonami. Osemnajstim ameriškim težkim križarkam stoji nasproti dvanajst japonskih, ki so bile zgrajene v letih 1925-31, ameriške so pa nekoliko mlajše in so izplule na morje v letih 1927-37. Oborožitev je podobna. Skupna nosilnost vseh ameriških enot te vrste znaša 171.800 ton, proti japonskim 107.000 tonami. V lahkih križarkah je razmerje v korist Japonske, in sicer 25 proti 16, vendar gradi Amerika še šest novih. Lahkih torpedovk ima Amerika 253 (156 zastarelih), Japonska pa 177. Napram 112 ameriškim jiodmornicam stoji 17 japonskih. Zaključiti moramo, da je ameriško brodovje bolj močno, masivno, japonsko pa je bolj gibljivo. Zelo pomembna je hitrost zbiranja, |>osel)iio na Tihem morju, kjer so ameriška oiiorišča precej raztresena. Pogled na zemljevid nam da sledečo sliko: Na vzhodu je na ameriški obali veliko oporišče San Francisco, na severu pa Dutch llar-bour .središče tega sestava pa je na otočju Hawai in Midway. Na zapadu sta pa jako izpostavljeni postojanki Manilla in Guam. Zeio dragocena pridobitev za Ameriko bi bila pritegnitev Singapura, s tem bi bil ameriški položaj jako okrepljen. To vprašanje je sedaj tudi predmet razgovorov me.l VVashingtonom in Londonom. Vse kaže, da 1k> tudi tukaj angleško-ameriško sodelovanje zelo tesno, posebno šo z ozirom na to, da je Avstralija v vojni s silami osišča. Japonski sestav oporišč je bolj zaključen in osredotočen. Iz položaja je razvidno, da prihaja hitrost jajionskega brodovja še posebno do izraza, kajti moralo bi so v primeru vojno postaviti po robu nasprotniku, ki je prišel nadenj od severa, juga in zapada. Pri tem nam pa pride v sjiomin matematična natančnost, e kalero je japonska mornarica v znani bitki pri Čušimi uničila veliko rusko brodovje, ki je prišlo po dolgi jioti iz Evrope. Odveč bi pa bilo izgubljati besede o višiui in preciznosti ameriške tehnike. Omeniti je treba še to, da je ogromna večina ameriškega brodovja zbrana na Tihem morju, kajti na Atlantiku je sedaj po moči svojega brodovja najmočnejša velesila Anglija. V tej luči nam postane jasno marsikaj iz sedanjih mednarodno j>o-litičnih dogajanj, zvez in prijateljstev. Tudi nad Tihim oceanom se zbirajo temni oblaki. Tek ma med obema tihomorskima orjakoma zavzema vedno večjo razsežnost. V ladjedelnicah rastejo mogočne oklopnice 7. doslej nesltiteno oborožitvijo. Diplomati za sedaj še govorijo jx>mir-jevalne besede, toda za njimi slutimo admiral i teto, ki hočejo pridobiti na času. Kmalu pa utegne nastopiti trenutek, ko Pacifik ne bo več zaslužil tega imena. ženja Ircev, ki ne morejo čez noč postati prijatelji naroda, čigar režimi so ga dobrih 600 let in več zatirali. De Valera, ki danes kot vodja irske države ni noben zaslepljen fanatik, mora imeti obzir tudi do znane opozicije v lastni državi, ki se imenuje »Irska republikanska armada'. Ta je slej ko prej navdihnjena maščevalnih čustev proti Angliji in je še med to vojno obremenila svojo vest z dina-mitnimi atentati v Londonu, ki niso imeli nobenega pametnega razloga in smisla. Ta opozicija bi se jiostavila takoj na stran Nemčije, ako je ne bi krotila avtoriteta de Valere, ki pa mora seveda na drugi strani računati s skrajnimi nacionalisti, ako bi Irsko prepustil Angliji kot strateško torišče, in tako izzval državljansko vojno, ki bo opu-stošila deželo in olajšala stališče Nemčije, pa tudi s te strani nakopala Irski strašne težave. Protiutež proti irskim skrajnim republikancem so mnogoštevilni Irci, ki živijo v Ameriki, kjer Američani skušajo ta mnogoštevilni element pridobiti za ideološko vojno proti Nemčiji. To bi bilo tako v interesu Anglije, kakor Amerike, ker bi tudi tej oporišča na irskih tleb prišla zelo prav za obrambo konvojev, ki vozijo ameriško orožje in blago, proti napadom nemških letal in še bolj delovnih nemških jiodmornic, ki čedalje bolj hudo razsajajo po srednjem in severnem Atlantiku. Toda zdi se, da na tak preobrat irske javnosti ni mogoče računati in tudi zadnji Rooseveltov govor na Irskem ni napravil pričakovanega vtisa. Ameriški načrti gredo med drugim za tem, da bi Amerika Irski odstopila velike množine surovin in živil, katere l?t Irska pod svojo zastavo prepeljevala v Anglijo, zato pa bi Amerika dovolila velike kredite. Ce bi se Irci tega bali, pa bi Amerika sama to blago iz irskih pristanišč prepeljevala pod lastno zastavo. Irci pa se tudi tega branijo, ker bi tudi to neizogibno zaneslo borbo na irska tla, čemur se Irska hoče za vsako ceno izogniti. Irci pravijo, da je edino največje jamstvo njihove neodvisnosti popolna nevtralnost v sedanji orjaški borbi. Ali bo pa borba zares prizanesla irskemu ozemlju, to ni mogoče vedeti, ie pa siaiišče irske popolnoma razumljivo. Moč ameriške in japonske mornarice Ko jjotuje jajionski zunanji minister Macuoka po Evropi in se |>osvetuje z državniki raznih držav, bo gotovo zanimivo si ogledati moč najvažnejšega japonskega orožja, to je vojne mornarice. 01» tej priliki se bomo v svrho primerjave tudi nekoliko pomudili pri japonskem sosedu na drugi strani Tihega morja, pri Ameriki. Ko se je v decembru prejšnjega leta skalilo razmerje med Jajionsko in Ameriko ter Anglijo zaradi odprtja burmanske poti Čankajškovi Kitajski, je bilo stališče japonskega zunanjega ministrstva še precej pomirljivo, pa tudi na ameriški strani je bil odmev dober in se je tako hrup počasi polegel. Pogled na razvoj in stanje obeh mornaric nam bo morda nekoliko pojasnil »miroljubnost« tihomorskih sosedov. Po washingtonskem pomorskem sporazumu je hilo določeno razmerje med anglosaksonskima mornaricama in japonsko s 5:3. So to pogodbo je bila tudi določena mejna nosilnost bojnih ladij, ki je bila postavljena na 35.000 ton. Japonska vlada pa je leta 1936 to mejo prekoračila, ko je sklenila zgraditi 3 oklopnice z nosilnostjo 43.000 ton (naknadno so dali v gradnjo še četrto). To je bil en del japonskega pomorskega oboroževalnega programa v letu 1937. Gradili so jih v največji tajnosti v ladjedelnicah Yokosuka, Kure in Sasebo. Poročila iz italijanskih in ameriških virov pa trdijo, da znaša nosilnost teh oklopnic 46.000 ton in so baje oborožene s topovi kalibra 406, morda celo 457. Vse ostalo pa ie skrivnost jajjonske ad-miralitete. Vendar vidimo že iz tega, da so to pravcati pomorski orjaki, ki doslej še niso pluli po svetovnih morjih. Pomiri ji vost japonskih in ameriških diplomatov bi se dala razlagati tako, da hočejo s tem Boji v Eritreji in v Abesiniji pridobiti na času, kajti omenjene enote so še v gradnji. Tudi Amerika gradi z veliko naglico nove, velike bojne ladje. Ameriški kongres je namreč v marcu 1939 odobril graditev dveh velikih 45.000 tonskih oklopnic, ki pa bosta spuščeni v morje predvidoma šele leta 1943. Zato pa Amerika z mrzlično naglico gradi svoje velike oklopnice lz gradbenih programov za leta 1937, 1938, 1939, ki bodo najbrž istočasno gotove kot japonske. Mjkado iz dežele vzhajajočega sonca pa razpolaga že sedaj z desetimi linijskimi ladjami, izmed katerih sta najmlajši dve iz leta 1922. Sem spadajo štiri ladje vrsle Kongo iz let 1913-15. Njihova nosilnost znaša 29.330 ton in razvijajo brzino 26 vozlov. Posadke imajo 1100 mož. Isto nosilnost, posadko, hitrost pa 26 vozlov imata Huso in Yamashuro (1915-17). To so najbolj masivne, mogočne, a počasne ladje. Ise in Hyugaj (1917-18) ki sta podobni zadnjima dvema, imata pa močnejšo oborožitev in hitrost 23.5 vozla. Sem spadata še Nagato in Mutsu (1920) z 37.700 tonami. Na drugi strani Tihega morja pa reže valove 15 velikih ameriških oklopnic. Njihova tonaža se giblje med 26.000 do 33.000 tonami in razvijajo hitrost 20 do 21 vozlov. Četudi ima ameriška mornarica večje število teh enot, so pa nekoliko počasnejše. Njihova oborožitev pa je naslednja: Arkansas 12 toj>ov kalibra 305, dve takšni pomorski trdnjavi Newyork in Nevada nosita po irske države Gornja slika kaže razvoj bojev po zavzetju Kerena in operacije proti Asmari in Masavi. — Spodnja slika pa kaže prodiranje ob železnici proti Addis Abebi. Angleži so zavzeji mesto Miesso in se zadnje dni bijejo nudi boji za prehod cez reko a vas, v bližini mesta Avaš. kier se iiaiijani iruuiju, da bi zadržali angleško prodiranj*. iužna Amerika išče izhoda Sedaj stoji še neodločena pred vprašanjem, ali naj si ustvari južnoameriško ali vseameriško skupnost Uradno poročilo zavrača lažnjiva in brezvestna poročila o grozovitostih zoper Nemce pri nas Belgrad, 5. aprila. Z uradne strani je bila agencija Avala naprošeu«, da objavi tole: Kampanja spuščanja neresničnih in y celoti izmišljenih vesti o stanju v naši državi in o dozdevnem preganjanju pripadnikov nacionalnih manjšin se naduljuje. Med ponavljanjem velikega dela že doslej objavljenih »izgredov« iu »grozot«, storjenih dozdevno proti Nemčiji in ostalimi manjšinami, prebivajočimi v naši državi, prinašajo nekateri tuji listi in radijske postaje danes informacije za svoje bralce in poslušalce, da se število umorov Nemcev po-nnožuje, da je dane« nevarno govoriti nemški, madžarski in romunski v Jugoslaviji, da so v mestu iu okolici Kranja zažgaii iu da je popolno- ma zgorelo več nemških naselbin, da so zažgali več nemških vasi na jugoslovanski meji, da so v iloku v Sremu zažgali mnogo nemških posestev, da nemške naselbine v dolini Save gore, da so nemškega podžupana vasi Perdanje pri Modosu ubili, in da je neki Srb z nožem v Novem Sadu napadel na ulici tri Nemce, jih ranil, enemu pa prere/al vrat — in še celo vrsto »gro-zovitosti«, ki si jih more izkonstruirati domišljija dozdevnega obveščevalnega organa. Vsakdanje nadaljevanje čudne in skrivnostne kampanje daje misliti, da se želi doseči neki cilj, dokler pa ta cilj ni znan, se nihče ne more ubraniti vtisu, da se ta kampanja ne more skladati z iskrenimi težnjami za utrditvijo miru in poglobitvijo prijateljskih odnošajev med sosedi. itovice, Koledar Nedelja, 6. aprila: 6 postna, cvetna; Cele-stin I., papež. Ponedeljek, 7. aprila: Herman Jožef, spo-znavalec; llepezig, spoznavalec; Cirijak, mučenec. Torek, 8. aprila: Albert, škof; Koncesa, mučenica; Dionizij, škof; Edezij, mučcnec. Letopis 6. aprila 1860 se je rodil v Ljubljani najplodovl-tejši slovenski humorist in satirik Srečko Ma-golič. Ker ni imel sredstev za študiranje, se je izučil tiskarstva v tiskarni Rudolfa Milic in bil kot izredno spreten strokovnjak v svojem 24. letu imenovan za tehničnega vodjo, nekaj let kasneje pa za tiskarniškega ravnatelja. Poleg svojega poklica je sodeloval tudi pri raznih slovenskih časopisih in tudi pri nemškem strokovnem mesečniku »Tcchnisches Jahrbuch fiir Buch- und Kunstdruck«, ki je izhajal na Solnograškem. Kot fotograf je bil odlikovan v Amsterdamu, kot telovadec pa v Ljubljani. Tudi red sv. Save mu je bil podeljen. Kot prijatelj narave se je poprijel tudi slikarstva z izrednim uspehom v skupnih razstavah 9 poklicnimi slikarji v Ljubljani, v Belgradu ln Sofiji. Od leta 1926. pa je priredil že štiri razstave sam v Jakopičevem paviljonu z nepričakovanim uspehom. Tudi tri šaljive liste, »Škrata«, »Rogača« in »Ježa« je že urejal. Pri »Slovencu« sodeluje že nad trideset let kot šaljivi in satirični podlistkar. 6. aprila 885. i. je umrl na Moravskem slovanski blagovestnik sv. Metod, ki je četrt stoletja širil in utrjeval krščanstvo med Slovenci v moravski in panonski kneževini. Poleg ogromnega dela, ki ga je sv. Metod vršil kot voditelj še neurejene cerkvene pokrajine, kot pastir in vladika, kot pisatelj in diplomat, je vodil ffObisk" za april Spet nas Je razveselil »Obiske — morda še noben mesec tako kakor to pot. saj smo prav zdaj tako zelo potrebni vsega, kar nas iz razburjene vsakdanjosti prestavlja drugam, v svet lepote, fantazije, oddaljenih zanimivosti, pozabljenja. Vsaka nova številka tega odličnega našega mesečnika pomeni vsaj majhno presenečenje po svoji svežosti, novosti in vsestranosti. Vsaka številka nekaj novega — po vsebini in po obliki, to se zdi, da je geslo, ki sta si ga zastavila urednika in ki ga revija tako močno uveljavlja. Četrta letošnja številka je v slikovnem, bakro-tiskanem delu posvečena na naslovni Btrani veliki spremembi v našem skupnem drtavnem življenju. Druga stran nam prinaša bajen lelalski posnetek svetopisemske pokrajine ob Jordanu — za Veliko noč. Tretja stran nam kaže Veliko noi doma — ob blagoslovu ognja. Obred je izvirno posnel na Jesenicah naš fotografski mojster SI. Smolej. V sredi dobimo dve strani prelepih posnetkov iz Plečnikove vseučiliške knjižnice »najlepše hiše v Ljubljani*, kakor je po pravici to krasoto označila revija. Fotoannterska stran prinaša spomladanske in velikonočne posnetke mojstrov dr. Freliha, Kocjan-čiča Petra in Pr. Krašovca. Za tem najdemo v baktrotisku še učinkovito stran znanih in neznanih filmskih obrazov in čudovito »\'omlad prihaja«. Vsebinski, obilno ilustrirani del prinaša najprej faksimile Cankarjevega uvoda v »Podobe iz sanj« iz leta 1917 — aktualne besede tudi za danes, skoraj simbol... Književnost začenja v tej številki novela »Prestopek zcper čast*, z ilustracijami Marija Preglja. Miha Maleša je prigodna slika »Veliki teden*. »Guam, prva straža Amerike proti Aziji* je niz učinkovitih in izvirnih fotografij o tem neznanem, pa danes tako važnem otoku v Tihem morju — z zgoščenim besedilom seveda. Sentimentalna grška >Amaryllis* se nadaljuje. M. Javornik razodeva prezanimive »Shakespearove skrivnosti* z dešifrirano avtobiografijo Bacona-Shakespeara, razvozljano iz ranih Shakespearovih in drugih tedanjih del. Razprava je porazrejena 7. lepimi slikami Sodobno zanimiva je resnična »Zgodba o vohunih*, v kateri Američan Harland razjasnjuje enega največjih in najbolj zapletenih sabotažnih primerov iz pretekle vojne. Med zgodbo so pomešane zanimive slike o Newyorku in njegovih možnostih. Ilustrirani prikaz *Smrtna pol na Aconcagno* je izpod peresa Argentinke A P. de Torresove. V literarni, pretresljivi obliki prikazuje tragično smrt slovenskega duhovnika Ka-stelica pod najvišjim vrhom Amerike. »Novi obrazi prastarih svetih tal* je v učinkovitih slikah in besedilu podoba Palestine v današnjem spreminjanju. Eden najzanimivejših prispevkov v tej številki 1 Dr. St. Mikuž je prispeval ilustriran umetnostni članek »O slikah Maksima Gasparija*, najpopularnejšega slovenskega slikarja. Z njim revija izpopolnjuje majhno vrzel v dosedanjem vsebinskem sporedu. Mladi Zorko Simčič se nam v »Življenju doma* odkriva kot pošten in mnogo obetajoč humorist. Obilo zanimivega, privlačnega ter izvirnega je spet v obsežnem uvodnem delti, v šahu, ugankah, kriminalni zagonetki itd. Vie priča, da je »Obi«k< prav danes revija za sleherno družino in vsakogar — naročite ga torej za borili 72 din pri upravi, Ljubljana, trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica. ves čas gigantski boj z nemško cerkvijo, ki je hotela zatreti vse njegovo delo. Zadnja leta so mu grenile posebno spletke nitranskega škofa Vihinga in nezaupanje moravskega kneza svetopolka. Pokopan je sveti Metod najbrž blizu tam, kjer stoji sedanje Starž Mžsto pri Velehradu; kajti na tem mestu je po vsej priliki iskati tedanjo moravsko prestolnico Vele-hrad. Po Metodovi smrti je nemško-latinska stranka pod Vihingovim vodstvom uničila njegovo delo. Z lažnjivimi poročili in ponarejenimi pismi je Vihing dokazoval v Rimu Metodovo nepokorščino sveti stoliei in njegovo dozdevno krivovernost. Papež Štefan V. je po teh poročilih v posebnem pismu obsodil dozdevno krivoverstvo Metodovo in slovansko bogoslužje ter prepovedal od Metoda določenemu nasledniku Gorazdu izvrševati pastirsko oblast. V boju, ki je nato nastal med Metodovo (Go-razdovo) in Vihingovo stranko, so podlegli Metodovi učenci in bili po večini pregnani iz Moravske (v letih 885—890.). Slovansko bogoslužje je na Moravskem propadlo, ohranilo pa se je med Hrvati, makedonskimi Slovani in Bolgari, kamor so ga zanesli izgnani Metodovi učenci. 6. aprila 1520 je umrl v Rimu najpomembnejši mojster renesančnega slikarstva Rafael Santi (1483—1520). 6. aprila 1528 pa je umrl v Niirnbergu drugi veliki renesančni umetnik Alfred Diirer (rojen 1. 1471.). Iskal je neumorno v umetnosti skladnost lepote z naravo. Napisal je tudi več knjig o perspektivi in proporcijah. Posebno znani so njegovi številni bakrorezi. 6. aprila 1917 je napovedala Amerika Nemčiji vojno, Proti angleški blokadi je v svetovni vojni namreč Nemčija začela obsežno podmorniško vojno in že leta 1915. so bile vode okoli Vel. Britanije in Irske proglašene kot bojno polje. Ko se je vojaški, politični in gospodarski položaj osrednjih sil leta 1917. zelo poslabšal, je Nemčija mislila, da bo Wilson imel nanjo ozir pri svoji mirovni misiji, ki jo je začel. Zato je sicer njegovo mirovno posredovanje sprejela, toda istočasno začela brezobzirno podmorniško vojno. Posledica tega je bila takojšnja vojna napoved Združenih držav Nemčiji. Tej vojni napovedi pa so kmalu sledile tudi države Srednje in Južne Amerike. 7. aprila 1348 je Karel IV. Luksemburški ustanovil v Pragi univerzo, ki je bila prva v Srednji Evropi in je kmalu štela okoli 10.000 slušateljev. Najpomembnejši profesor praške univerze v prvih desetletjih po ustanovitvi je bil brez dvoma Jan Hus, ki je sicer bolj znan kot verski reformator, vendar ima velike zasluge tudi za razvoj praške univerze. Pod njegovim vplivom je praška univerza izgubila nemški značaj; kralj Vaclav je z reorganizacijo univerze zagotovil večino Čehom, mnogo nemških dijakov in profesorjev se je tedaj izselilo v Leipzig (1409). 7. aprila 1711 je umrl cesar Jože! I. (1705—1711); njegova smrt je pomenila važen preobrat v španski nasledstveni vojni, ki je tedaj divjala med Habsburžani (Avstrija) in Bourboni (Francija) za posest Španije. Ker je bil Jožef 1. brez otrok, bi njegov brat Karel, ki je bil določen za španskega kralja, združil v svoji roki Španijo, Avstrijo in nemško cesarsko krono. Tako povečanje habsburške moči pa ni šlo v račun Angležem, ki so doslej podpirali Habsburžane. Zato so pospešili konec vojne in pomagali vnuku francoskega kralja Ludovika XIV Filipu (V.), da ie postal španski kralj; le obljubiti je moral, da se Španija ne bo združila s Francijo. Seveda so Angleži odnesti bogat plen; najvažnejša njihova pridobitev v španski nasledstveni vojni je Gibraltar, ki je Angležem odprl vrata v Sredozemsko morje (1714). Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospodična Jelka Skubic, sodna uradnica. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne z Žal, kapela sv. Andreja, k Svetemu Križu. ■f- Nn Igu je umrl gospod Janko Benedik, preglednik finančne kontrole. Pokopali ga bodo danes ob pol štirih popoldne na pokopališču na Igu. -f- V ljubljanski bolnišnici je umrl v 69. letu starosti gospod Franc Smolej, posestnik v Dovjem. Pogreb bo v ponedeljek ob 11 dopoldne iz mrtvašnice državne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Osebne novice = Poročila sta se v Ljubljani g. Bradač Ludvik, polic, stražnik, in gdč. Grdadolnik Tončka. — Naše iskrene čestitkel = Promocija. Za doktorja prava bosta pro-movirala na univerzi kralja Aleksandra I. oh 12. v ponedeljek. 5. aprila g. Josip Močnik, sin pok. rud. glavarja iz Ljubljane in g Jože Bombe k iz Sv. Marjete niže Ptuja. Iskreno čestitamol Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Dobrim in čutečim srcem. Revna mati sedmerih otrok v starosti 2 do 15 let, prosi dobre ljudi za pomoč, ker je po odhodu svojega moža v službo domovine ostala brez sredstev za življenje. Darove prosim na upravo »Slovenca«, kjer je moj nasiov. Bog vam že vnaprej stotero povrnit — Ob priliki prevzema kraljevske oblasti po N|. Vel. kralju Petru EL je ban dr. Marko Natlačen sprejel brzojavke sledeče vsebine: »Prosvetno društvo, FO in DK v Sostrem pošiljamo s svoje seje dne 30. marca 1941 izraze globoke in neomajne vdanosti Nj. Vel. kralju Petru 11. in kličemo živel kralj Peter II., živela Jugoslavija « — »Blagovolit« tolmačiti na najvišjem me«tu čustva globoke vdanosti in neomajne zvestobe Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. — Prosvetno društvo, Fantovski odsek, Dekliški krožek — Oplotnica.« — »Prosvetno društvo v Šmihelu izreka Vašemu Veličanstvu ob prevzemu kraljevske oblasti globoko vdanost in neomajeno zvestobo.« — Gospod ban dr. Marko Natlačen je ob tej priliki prejel več dopisov od raznih društev in korporacij, v katerih ga prosijo, da naj na najvišjem mestu v njihovem imenu, sporoči izraze globoke vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II Dopise so poslali sledeči: Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vincen-cija Pavi. v Ljubljani, Krščanska šola za Slovenijo, Fantovski odsek in Dekliški krožek - Čatež pod Zaplazom, Prosvetno društvo v Blagovici, Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Blagovici, Občina Blagovica, Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. — »Vrtčeve« poverjenike, čč. duhovščino in E. n. učiteljstvo obveščamo, da smo list razposlali, epo prosimo, da ga skušajo oddati naročnikom, ostale izvode pa shranijo do pričetka pouka. List smo ustavili le onim, ki imajo večie zaostanke naročnine Z listom vred smo razposlali drugo letošnjo knjižico, povest »Rokec«. — Uprava — Opozarjamo naše čitateije na oglas tovarne čevljev »Pek o«. = Učiteljska samopomoč v Ljubljani obvešča zadružnike, da je redna letna skupščina, sklicana za dne 6. aprila 1941 v Celje, odložena za nedoločen čas. — Zadružna uprava. Darujte za starološkl »Dom slepih« zavod za odrasle slepe! Čekovni račun 61. 14.672 • »Dom slepih«. Ljubljana — Poglobitev vzajemnosti med trgovci hi kupci spada tudi med zahteve današnjih težkih časov. Od posledic vojne je bil med prvimi zelo občutno udarjen trgovski stan, kajti staro pravilo »blago išče kupca« je prišlo ob vso veljavo. Trgovstvo ni bilo udarjeno samo v gmotnem, temveč tudi v moralnem pogledu, /godaj so se začele prazniti zaloge trgovin, v javnosti pa se je širil glas, da so draginje in jMunanjkunja krivi trgovci, ker baje skrivajo blago. Naposled je vendarle prišlo do spoznanja, da imajo trgovci velike težave pri iskanju blaga in da shrambe mnogih premožnih družin daleč presegajo zaloge trgovcev. Ko je postalo splošno znano, da so v trgovinah strogo odmerjene in kontrolirane zaloge, cene in zaslužki je trgovstvo dobilo popolno zadoščenje, težav pa s tem ni konec. Zaloge mnogih važnih življenjskih potrebščin so zelo pičle in trgovec ima velike težave in skrbi pri razdelitvi, misliti pa mora tudi na to, kako bo važne življenjske potrebščine delil takrat, kadar postanejo zaloge še manjše. Pri tem velikem vprašanju bi morala priti do izraza vzajemnost med trgovcem in kupcem. Trgovec, ki prosi svoje stranke, naj ne zahtevajo zaloge za ves mcsec naprej, pride v zamero, ker stranka nima uvidevnosti in občutka za potrebe skupnosti. Če bi kupovali vsi le za potrebe enega tedna, ne bi bil danes nihče prikrajšan in trgovec bi bil rešen mnogih težav. Kupci pa bi morali tudi upoštevati žrtve naših trgovcev v socialnem pogledu. Dobavitelji so od trgovca že lani zahtevali denar v naprej, trgovec pa blago še vedno kreditira svojim strankam. Razumljivo in upravičeno je vprašanje, kako dolgo bo to še mogoče, vzajemnost ter čut pravičnosti pa zahtevata, da bi stranke tudi same nekaj prispevale k olajšanju trgovčevih težav na ta način, da se ne bi posluževale plačilnih olajšav, spadajo že nekako po tradiciji k dobremu razmerju med trgovcem in kupcem. — Prosvetna društva opozarjamo na knjižni oglas za Vovkove »Zaplankarje«, odlično, najnovejšo kumoristično knjigo, ki jo je ilustriral llinko Smrekar. Knjiga naj ne manjka v nobeni knjižnici. Poslužite se naročilnice, ki je priložena oglasu. Prosvetna zveza vsem društvom knjigo najtopleje priporoča. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. — Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, cla se trgovsko nadaljevalna šola do nadaljnega ne vrši. — Moj vzor je izmed najlepših nabožnih knjig v svetovnem slovstvu. Za velikonočno darilo ne poznamo lepše in bolj primerne knjige. V elegantni mehki vezavi stane 20 din, v platno vezana 25 din. Naročila sprejema prodajalna Ničman v Ljubljani, Kopitarjeva 2. —_ Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 27. A. kosu z dne 1. aprila (941 razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za leto 1941 s pravilnikom o izvrševanju proračuna, v svojem 28. kosu z dne 5. aprila 1941 pa uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o varstvu pred napadi iz zraka, uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o preskrbovalnih ustanovah, naredbo o spremembah in dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in briketov, naredbo o spremembah naredbe o kontroli uvoza volne, dlake domače in angorske koze, umetne volne, volnene preje in preje »fioea« in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. — Novo splitsko pristanišče so začeli graditi. Trgovska industrijska zbornica v Splitu se je pismeno obrnila na ravnateljstvo pomorskega prometa in prosila za informacije, v kakšnem stadiju je gradnja severnega splitskega pristanišča. V pismu omenja trgovsko industrijska zbornica, da je večkrat posredovala pri merodajnih činiteljih glede vprašanja rekonstrukcije železniške proge Solin— Split in razširjenja železniške postaje Split—Pred-gradje. Prometno ministrstvo je predloženi načrt odobrilo tako glede ureditve proge in za razširjenje postaje. Izdatki so bili proračunani na 21 milijonov dinarjev, gradili pa bodo v etapah, kakor pač bo napredovala gradnja splitske severne luke v Vranjičkem bazenu. Na to pismo je ravnateljstvo pomorskega prometa odgovorilo, da so se dela za gradnjo severne splitske luke že začela in da se vrše po odobrenem načrtu. Dela bodo popolnoma končana leta 1943. — Velika tatvina dragocenosti pojasnjena. Pred kratkim je bil ženi šibeniškega primarija dr. Josipa Pazinija med vožnjo v Zagreb med postajama Knin in Padjeni ukraden ročni kovčeg, v katerem so bile družinske dragocenosti v vrednosti nad 50.000 dinarjev. Policiji se je posrečilo dobiti vse dragocenosti in jih vrniti okradenki. Ljubljana, 6. aprila Gledališče Drama: Ponedeljek 7. aprila: Matura. Red Premierski. — Torek, 8. aprila: Matura. Red Torek. — Sreda 9. aprila: Matura. Red Sreda. Opera. Ponedeljek 7. aprila. Zaprto. — Torek 8. aprila: Tri sture škatle, lled B. Radio Ljubljana Nedelja, 6. apr. — 8 Jutranji pozdrav. 8.15 Instrumentalni dueti: klavir in harmonij. 9. Napovedi, poročila. 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 10.15 Verski govor g dr. Gvido Rant — Trpljenje n. G. J. K. po Mateju). 10.30 Mandoline in balalajke (plošče). 11. Harmonika solo (g. Stanko) in tercet sester Finkovih (pri klavirju g. prof. M. Lipovšek). 12.30 Poročila, objave. 13. Napovedi. 13.02 Koncert operne glasbe. Sodeluje ga. Ivanka Ribičeva in ga Mila Kogejeva, članici hublj Opere, in Radijski orkester. Dirigent D. M. Sijanec. 16.30 Prosvetno delo ZFO (g. dr. Franc Blatnik). 17. Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila. 17.30 Koncert Akademskega pevskega kvinteta: Pesmi v harmonizaciji Fr. Kramarja. 18.15 Godbe na pihala (plošče). 19. Napovedi, poročila, objave. 19.30 Ura slovenske pesmi in besede. Sodelujejo: Radijski komorni zbor in Radijski orkester. 21. Plošče. 21.15 Samospevi ob spremljevanju citer (gdč. Št. Korenčan, g V. Skok). 22. Napovedi, poročila. 22.15 Pisano polje (plošče) — Konec ob 23. Ponedeljek, 7. aprila. — 7. Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12. Zvoki iz Španije (plošče). 12,30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13 02 Opoldanski spored Radijskega orkestra. 14. Poročila, objave. 17 30 Komorni trio. 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.30 Plošče. 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). 19. Napovedi, poročila, objave. 1925 Nacionalna ura: Zagreb govori. 19.40 Plošče. 20. Koncert operne glasbe, Sodelujejo: ga Ksenija Vidali, g. Ivo Anžlovar, člana ljubhj. Opere, in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec. 2130 Slavni solisti (plošče). 22. Napovedi, poročila. Cerkveni vestnik II. Vnanja Marijina kongregacija pri uršulin-kah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse! Voditelj. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinc ded.. Rimska cesta 31. V ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta 48. Marijana Kovačeviča je policijski stražnik aretiral v trenotku, ko je hotel vlomiti vrata neke trgovine. V preiskovalnem zaporu je Kovačevič priznal, da je ukradel v vlaku kovček z dragoce-nostimi. Po tej tatvini je Kovačevič po stranskih potih prišel v Zagreb, kjer je oddal kovčeg Jakobu Hasanbegoviču iz Bosne, ta ga je pa za 6mešno cetio prodal svojemu rojaku Seidu Kolarju, prodajalcu preprog v Zagrebu. Njegova družina je zelo bogata in živi v Sarajevu. Kolar je poslal dragocenosti svoji ženi v Sarajevo, ki je dragocenosti takoj vrnila, ko je zvedela, da eo bile ukradene. — Streljal na lakonBko dvojico. V vasi Srbo-branu je mladi kmet Jožef Ivun s samokresom streljal na Josipa Romanija in njegovo ženo ter ju hudo ranil. Nato je šel domov, kjer se je na podstrešju obesil. Kaj je vzrok tega groznega dejanja, se ne ve. Zman šano število potniških vlakov Od 5. aprila so nastopile zaradi zmanjšanega števila potniških vlakov pri prevozu potnikov naslednje omejitve: Državni uslužbenci morajo imeti razen osebne legitimacije še dovoljenje svojih predstojnikov, druge osebe pa dovoljenje upravnih oblasti. Brez takšnega dovoljenja potniške blagajne ne bodo dajale voznih listkov. Izvleček iz novega voznega reda Kakor je znano iz uradne objave, je stopil dne 5. t. m. v veljavo novi vozni red. Vsi vlaki iz starega voznega reda so ukinjeni. Proga Ljubljana—Zagreb: Iz Ljubljane odhaja vlak ob 3.31, na Zidani most prispe ob 5.32. Z Zidanega mosta nadaljuje pot proti Zagrebu ob 6.08 in prispe v Zagreb-Sava ob 9.05. — Iz Zagreba proti Ljubljani odhaja ob 16.07, v Zidani most prispe ob 19.07, v Ljubljano prispe ob 22.02. Zidani most—Maribor: Z Zidanega mosta odhod ob 19.42, prihod v Celje ob 20.27, odhod ob 20.42, prihod v Pragersko ob 22.36, prihod v Maribor ob 23.12. Maribor—Zidani most: Odhod z Zidanega mo-mosta ob 1.25, prihod v Pragersko ob 2.12, prihod v Celje ob 4.05, odhod 4.20, prihod na Zidani most ob 5.03. Ljubljana—Bohinj. Bistrica: Odhod iz Ljubljane ob 7.55, prihod v Kranj ob 9.03, odhod 9.17, prihod na Jesenice ob 11.37, odhod 11.50, prihod v Bohinjsko Bistrico ob 12 59. Bohinj. Bistrica—Ljubljana: Odhod iz Boh. Bistrice ob 16.14, odhod z Jesenic ob 18, odhod iz Kranja ob 19.26, prihod v Ljubljano ob 20.35. Jesenice—Rateče Planica in nazaj: Odhod z Jesenic ob 12.47, prihod v Rateče Planica ob 14 11 Odhod iz Rateče Tlaiiice ob 16.03, prihod na Jesenice ob 17.10. Ljubljana—Rakek in nazaj: Odhod iz Ljubljane ob 22.47, prihod na Rakek ob 1.28. Odhod z Rakeka ob 1.20, prihod v Ljubljano ob 2.46, Ljubljana—Karlovac. Ljubljana odhod 22.55 Grosuplje odhod 0.14, Novo mesto odhod 3 06 Karlovec prihod 6.53. Karlovec—Ljubljana. Karlovec odhod 20 29 Novo meslo odhod 1.53, Grosuplje odhod 5.27, Ljubljana prihod 6.28. Crosuplje-Kočevje in nazaj. Grosuplje odhorI 0.32, Kočevje prihod 3.18; Kočevje odhod 2.25, Grosuplje prihod 5.1". n Ljubljana-Vrhnika in nnzaj. Ljubljana i ril-'\>r,,,1,.,,ka Prihod s-2°; Vrhnika odhod 20.5j, Ljubljana prihod 21.30 Ljubljana—Kamnik in nnzdj. Ljubljana odhod 18.51, Kamnik prihod 19 51; Kamnik' odhod 6.40. Ljubljana prihod 7.37 (0-,Lj"h.!-!,lnn-TZn,10«- Gdhncii iz Ljubljane 5,51 12.31, 19.31; prihodi v Ljubljano 6.42 14" r>o">'> T v Krnnj-Tržir in nazaj. Kranj odhod 9.0%, Trzic prihod 9.34; 'IržiČ odhod 18.0 Kranj prihod 18.27. ' * Novi velesejmski paviljoni hitro rasejo Pahlmann-ov Caj ublažuje HilSCl) in r0Zhra|0 SlUZ Dobiva se v vseli lekarnah Orig. zavitek 125 e Din 87.- p. s. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povesi davnih dedov certna dvorana. Celotna dograditev tega načrta bi bila veljala težke milijone in bo zato seveda izvedljiva v etapah skozi dolgo vrsto let. Najnujnejše pa je vsekakor, dati sejmišču sodobne razstavne prostore in zato so lani na jesen začeli graditi najprej paviljone kot prvo etapo modernizacije našega velesejma. Gradbeno podjetje Angelo Battelino iz Ljubljane se je obvezalo, da bo razstavne paviljone dogradilo in uredilo do spomladanskega velesejma. Čeprav je kasno na jesen začelo z delom, so vendar že jeseni mogli zgraditi nekaj temeljev, medtem ko so v glavnem podrli stare paviljone in pripravili stavbišča. Letos spomladi so zgodaj začeli z delom, tako da je sedaj, ko nas ločita še dva meseca od običajnega pomladanskega vele- i Notranjščina dolgega paviljona ob Latermanno-vem drevoredu. sejma, velik del gradbenih del že končan. Vsega skupaj so namesto prejšnjih paviljonov, katerih je bilo ob zunanjih robovih razstavišča pet, začeli graditi lo tri. Namesto dveh paviljonov ob Latermanovem drevoredou, gradijo sedaj enega samega, a zelo dolgega. Namesto dveh ob Celovški cesti prav tako enega samega in zato toliko daljšega, paviljon ob cesti, ki vodi v Tivoli pa bo približno prav tak, kakor stari, samo s to razliko, da so bosta nova paviljona ob Latermanovem drevoredu in ob cesti v Tivoli skoraj stikala, med njima pa bo še ličen stranski vhod na sejmišče. Vse paviljone gradijo v tako imenovanem skeletnem sistemu. Tanki železnobelonski stebri bodo nosili vso zgradbo paviljonov in tudi strešno konstrukcijo. Paviljoni so zgrajeni v taki velikosti, da se l>o dala s pridom uporabiti stara in še trdna konstrukcija strešnega ogrodja, ki bi sama veljala že težke tisočake. S tem je bil dosežen lep prihranek. Pokriti pa bodo vsi paviljoni z valovito salonitno streho. Dolgi paviljon ob Latermanovem drevoredu je v surovem že popolnoma dograjen. Postavljena je nanj žo strešna konstrukcija, ki je tudi že pokrita s salonitom. Široke odprtine med posameznimi nosilnimi železobe-tonskimi stebri so že zazidane z opečnimi votlaki. Sedaj bodo v kratkem zavedi vzidavati okna in obmetavati zidove, nakar I mi treba še podložiti tla, pa bo paviljon v glavnem urejen. Paviljon ob cesti v Tivoli je še najbolj dograjen. Je seveda prav tako pokrit, vendar že vzidavajo okenske okvire in vrata. Prav tako zidarji hitro obmetavajo stene. Najbolj je šo zaostal drugi res dolgi paviljon ob Celovški cesti. Pri tem so že vlili iz železobetona vse nosilne stebre in sedaj snemajo z njih leseni opaž. Na severnem koncu pa že grade strešno konstrukcijo, ki jo bodo v kratkem začeli že pokrivati.Nato l>o treba še izpolniti odprtine med nosilci in nadaljevati s podrobnim obrtniškim delom. To je letošnji program preureditve velesejma. Ni nam treba posebej poudarjati, da bodo novi paviljoni iteprimerno bolj lični in solidni kakor stari. Posebno dobro pa je pri novih paviljonih rešeno vprašanje odprtih razstavnih koj na notranji strani razstavišča. Ze stari razstavni paviljoni so imeli na notranji strani razstavišča z lesenimi pregradami predeljene koje, ki so bile prekrite in primerne za razstavljanje manj občutljivih predmetov. Te odprte koje bodo imeli tudi vsi novi paviljoni. Ob notranji strani novih Ogl. reg. br. 1S03/1M6 razstavnih paviljonov gre Se vrsta betonskih stebrov, ki nosi ravno železobetonsko streho, ki jo vpeta v steno paviljona. Tako je nastalo stebrišče ob paviljonih, kjer bodo kasneje uredili odprte razstavne koje. Zelezobetonska streha toL odprtih razstavnih koj je seveda precej nižja, kakor so paviljoni sami, saj morajo paviljoni Imeti na obeh straneh okna. Ker so pn paviljoni zelo visoki, ne trpi zaradi tega niti razsvetljava paviljonov, niti ličnost odprtih razstavnih koj. Posebnost zaso je tudi stranski vhod na križišču Latermanovega drevoreda in drevoreda, ki vodi v Tivoli. Tam se stikata paviljona tako, da nastaja med njiina trapezu podoben odprt prostor, ki je prekrit z visoko železobetonsko kupolo. Pod njo Ik> nekakšna avla, iz katero ho vstop na razstavišče. Dosedanjo upravno poslopje ob glavnem vhodu bo začasno še ostalo. Prav tako ostaneta še nedotaknjena lepo urejena paviljona M in N na sredi razstavišča. Vso drugo staro navlako pa bo treba z razstavišča odstraniti, sicer l>o mod starimi in novimi zgradbami preveč kričeče nasprotje. Paviljon ob Celovški pesti gradijo. V ozadju sestavljajo že ogrodje ostrešja. Treznostni fe don končan - delo se nadaljuje 80. Iztok: »Oj volkodlak, moj si!« Iztokova pest ga davi, nož zaškrta ... 81. Hunn zastane krik v grlu in pade po dolgem v travo. 82. Skokoma je pri konjih, obrzda hitro dva — brzde so bile privezane na vratu — plane na enega in izgine z obema. Na koncu doline ga je že čakal Radovan, ki skoči na drugega konja in skupno oddirjata proti Bizancu. Paviljon ob cesti v Tivoli. V ospredju železohetonska streha odprtih koj. V ozadju kupola nad stranskim vhodom ob Latermannovem drevoredu, zadaj na desni začetek dolgega pavlijona ob Latcrmannovem drevoredu. Ta naslov pove vse. Teden je minul. Ni bil srečen ta teden za treznost, ker je bii teden največjega nemira in razburjenja. Ko je bila pozornost obrnjena vse drugam, cela dežela pa kakor razgrebljeno mravljišče. Kaj hočete! Stori se pač, kar se v danih razmerah da storiti. Toliko bolj je potrebno, da se bo delo nadaljevalo. Vsekako je bil ta teden storjen na tej poti velik korak: organizacija zasnovana po vsej deželi. Seveda šele zasnovana. Treba jo je zdaj voditi in spopolniti. Spopoln.iti toliko bolj, ko je zdaj večina našega moštva odšlo z doma. Napoveduje se nam »nov evropski red«. Prav v tem: glede treznosti, nravnosti in dostojnosti mora nastopiti nov, boljši red! Slovenska javnost mora priti do prepričanja, da so ravno lepe nravi najlepša lastnost in največje bogastvo naroda, ki daleko presega vse materialno blagostanje. Tega prepričanja pa še strašno manjka. Vse hlasta samo za materialnimi dobrinami: veliko imeti in »dobrot živeti. Če je to »dobro« res dobro, je pa vprašanje. Dobro živeti se ne pravi samo dobro jesti in piti, marveč predvsem: pošteno živeti, trezno, dostojno in krepostno živeti. V tem je veličina človekova in vsega naroda. Ideja treznosti, nravnosti in dostojnosti mora postati predmet vsesplošnega zanimanja slovenske javnosti, predvsem inteligence — ne pa samo ozkega kroga, kakor da je to kak zaseben šport posameznikov, ki imajo slučajno veselje do tega! | Vprašanje alkoholizma kriči in naj že I konično predrami vse zaspance, ki tega krika doslej niso hoteli slišati. Koliko se pri nas piše! Koliko imamo listov! In vsi listi imajo preveč tvarine, da je objaviti ne morejo. A kdo piše o tem kričečem vprašanju? Koliko prinašajo naši listi o tem? Saj uredništva hi gotovo sprejela, a skoraj nihče jim kaj takega ne pošlje. Kako potrebno bi bilo, da hi zlasti naši listi, namenjeni za ljudstvo, »Domoljub«, »Slovenski gospodar« in drugi ljudi stalno o tem poučevali. Kako potrebno bi bilo gospodarstvo tako preusmeriti, da bi ne služilo toliko alkoholizmu, od česar ima gospodarstvo le škodo! Toda pišejo se vse mogoče razprave o gospodarstvu in gospodinjstvu, kak članek o tem pa redkdokdaj kje bereš. — Tudi nabožni listi bi naj bolj priporočali dejansko krščanstvo, ki je ljubezen do bližnjega v vseh mogočih oblikah. Ne pisati toliko samo o idejnem krščanstvu; stalen refren nabožnih listov hi moral hiti: Brez dejanske ljubezni do bližnjega resničnega krščanstva ni! — Prav posebno pa so dolžni — pravimo: dolžni — posvečevati vso pozornost nravni in srčni vzgoji, treznosti in nravnosti, vsi mladinski listi! Koliko se pri nas govori in predava! O čem? O vseh mogočih rečeh iz devete dežele; a to, kar nas v domači deželi na duši peče, ne pride na vrsto. Društva imajo že tudi namen svoje člane zabavati; a predvsem izobraževati. Izobraževati pa ne samo umsko, marveč zlasti srčno. Sicer bi društva nadaljevala in stopnjeval^ to Slika predstavlja tri rojake: Hrvata, Srha In Slovenca, ki t slogi in ljubezni skupaj opravljajo svojo vojaško dolžnost. Vsi so prežeti ljubezni do domovine, katero nad vse ljubijo in za katero so so pripravljeni tudi žrtvovati Franjo Neubaer: Narod Ti kliče: Hozana! V Jeruzalem jezdiš ponižen, krotak, a vendar si slaven vladar in iunak. Tvoj narod te zbira okrog Tebe povsod, in plašče razgrinja pred Tebe na pot. In seka, nastilia drevesnih Ti vel, navdušenje raste, ko jezdiS naprej. Vse kliče: Hozanat Ti. Davidov Sin, prihajaš o imenu Gospoda višini Tvoj je zamišljen pogled in obraz, oziraš se v bližnje prihodnosti čas. Pred sodnim boš stolom Palitonim stal in rod Te bn isti psoval in izdal. Polnih dvajset let je ljubljanski velesejem | shajal z zasilnimi lesenimi paviljoni, ki so bili I zgrajeni na razsežnem sejmišču ob Latermano- I vem drevoredu in Celovški cesti v prvih letih velesejma. Čeprav so bili prvotni paviljoni mišljeni le kot zasilne zgradbe, ki naj bi jih v nekaj letih nadomestili solidno in lepo zgrajeni paviljoni. Razmere so se spreminjale in zato je moral ljubljanski velesejem lepe načrte vedno odlašati in se zadovoljiti z vedno bolj zanemarjenimi in slabimi paviljoni, ki so zadnja leta že spominjali na zanikrne barake. Pred nekaj leti pa je vele-sejmska uprava dobila znatno podporo enega milijona dinarjev za zgradbo sejmiških paviljonov in jo bila s tem dana osnova za začetek gradbenih del. Ker je vzporedno s tem pripravil arhitekt Glanz sodobne in praktične načrte za vse sejmišče in vse zgradbe na njem, se je velesejemska uprava lani na jesen, potem ko so bili prvotni načrti še nekoliko predelani odločila, da bo začela delati nove velesejmske paviljone. Po celotnem načrtu naj bi stalo ob glavnem vhodu moderno zgrajeno in učinkovito portalno in upravno poslopje. Nanj bi se naslanjali paviljoni, ki bi šli ob drevoredu, ki vodi v Tivoli in Latermanovem drevoiedu, kakor tudi ob Celovški cesti. Severni del razstavišča, na katerem je najstarej&i veselič-ni prostor med Latermanovim drevoredom in Celovško cesto, pa bi bil zazidan z mogočno palačo, v kateri bi bila tudi izredno velika kon- veliko napako, ki jo dela šola, da polni samo glavo, srce pa prazno pušča. Tudi naša literatura bi morala na to stran svojo pozornost obrniti. Imamo pač veliko iger, kjer se pijanci prav neumno m surovo obnašajo na odru — kar je presneto majhna umetnost — nimamo pa skoraj igre, ki bi ljudi blažila in vzgajala za treznost in dostojnost. Pohvalno je treba omeniti Radio, ki bo imel odslej vsak mesec predavanje o treznosti in posebej še vsak mesec o dostojnosti. S tem bodi Treznostni teden zaključen — a o tem pa ne spregovorjena zadnja beseda. p IJUBI14N4 < Materinska proslava v opernem gledališču Ljubljana, 5. aprila. Včeraj zvečer je imelo kot že petnajst let doslej Krščansko iensko društvo v Ljubljani mate-rinsko proslavo v opernem gledališču. Kakor vsako leto je tudi letos napolnilo gledališče občinsH-o na čelu z banom dr. Natlačenom in gospo, g. županom dr. Adlešičem in gospo, zastopniki cerkvenih oblasti, francoski konzul z družino, oslali od-ličniki in občinstvo, med katerim letos nismo videli toliko »atekov< kakor po navadi. Slavnostni govor je imel g. dr. Stanislav Žitko, ki je poudarjal posebno duhovne vrednote krščanske družine ter naloge, ki jo ima žena-mati za narod in državo. »Ko so o t?žki narodni nesreči, ki je lani zadela Francijo, dajali izjave ugledni Francozi sami, so naštevali za glavni vzrok — raipad družine«. je začel svoj lep govor. »Nova Francija zdaj oficielno postavlja za eno prvih javnih dolžnosti, da družine postanejo zopet močne in duhovno zdrave«. In potem je razvijal misel, kako modema doba ne priznava družinskemu življenju duhovnih vrednot ter jo smatra samo za rodno silo. Tako se tak na roti sam brani najboljšega sredstva za vzgojo skupne narodno volje. Nato se ozre na pomen družine v krščanskem smislu, kakor ga je poudaril papež v svoji okrožnici ter poudarja za temelj družine prav te duhovne vrednote, katerih nosite-ljica naj bo — in je — mati. Ona otroku razodeva najprej Boga, ona mu vceplja pravo razmerje do družbe, do bratov in sester in do bližnjega. Ona tudi vzgaja narodno zavest in goji ljubezen do jezika, do grude in do države. In prihodnjost naroda je odvisna od dobre ali slabe vzgoje mater. Zato je prerojonje družine največji klic naše dobe. In Slovenci smo srečni, da imamo tako dobre in tako slovensko prepojene matere; njihovemu trpljenju se moramo zahvaliti, da smo se kot narod ohranili. Za konec se je obrnil ljubko še na prisotne otročiče in jih pozval, naj imajo radi svoje matere in naj ostanejo zvesti duhu, ki jim ga matere vcepljajo v njihova srca. »Ljubi Bog pa naj poplača slovenskim materam vse trpljenje in veliko ljubezen!« Po tem lepem govoru je ostali spored večera obsegal samo Kupfičevo pravljično igro Zakleti grad Peričnik. Znani mladinski pisatelj, ki je že lani dosegel velik uspeh s Triglavsko rožo, je sedaj zopet zajel v isti narodopisni kot ter z raznolikim etnografskim gradivom ilustriral pravljico gobarja Božetka o hudobnem roparskem graščaku in dobri njegovi hčerki Marjetici, ki se druži z vaškimi otroki, katere graščak sovraži in jih z valptom preganja. Zato se grad po kletvi romarja-berača spremeni v ruševine in v slap Peričnik, ki umiva solze naroda, hčerka pa v kačo, katero sedaj rešuje mlad. a pogumen pastirček in jo reši v veliko veselje otrok. — To je bila zgodba kot nalašč za otroke, jiolna sijaja in pravljične snovi. Pridobila bi pa sama na sebi, če bi se igrala v hitrejšem tempu in z manjšimi presledki ter deloma tudi z boljšo zasedbo nekaterih vlog, kar pa je danes v teh dnevih težka izbira. Po malce predolgem uvodu se je prava zgodba živahno razvila ter nudila veliko užitka mladini. Igra zahteva odrasle igralce in otroke, kar lepo poživlja dramo. Izmed odraslih je najl>olje rešil vlogo berač, potem graščak, Marta, Budislava, Materin duh in valpet, glavna teža pa je bila na gobarju Blažetku, ki pa bi moral biti v kretnji in besedi starejši (80 leti), dasi je bil v petju odličen. Med otroki pa se je najbolj postavii mali Čatež, ki je resničen igralski talent, f>otem pa seveda glavna nosilca dejanja pastirček in Marjetira. Otroci angelj-čki, metuljčki, zajčki, vile in celo črn muren so poživljali igro ter so bili posebno otrokom v zabavo, celo pri srčkani zadregi ob uspavanki. Končni prizor se je zaključil naravnost na operni način, ter je zopet potrdil upanje, da bo prav Kun-čič tisti, ki bo ustvaril nekoč še krasen libreto za narodopisno slovensko opero. Režiral je g. J. Jerman. Res lepe napeve, ki prihajajo iz srca in so segali v srce, je uglasbil g. A. Mav, pri klavirju pa je spremljala gdč. Lesko-vic. Naše otroke pa je z veliko ljubeznijo izučila gdč. Vencajzova, duša vseh teh proslav, ki ji zato gre tudi največja zahvala. Čeprav je bilo v zraku dneva materinskim proslavam precej nasprotno razjjoloženje, smo v tem večeru zopet doživeli ceno in vrednost naših mater pa tudi ljubezen naših otrok in Bog naj našim materam in našim otrokom da miru In našemu mlademu rodu še lepe dni pod svobodnim soncem! Iv. Zajcev »Križev pot« Tam ob tivolskem bajerju v opuščeni stanovanjski hišici ima naš kipar Zaje svoj atelje. Pripomniti pa moram takoj — to pa zato, da ne bi vzbudil zavisti — da mojster ne kraljuje sam v opuščenem domu: v večjem prostoru zasedajo naši penzionisti-kvartopirci, v manjšem pa kraljuje kipar-mojster. »Majhna je, majhna, moja delavnica,« zatrjuje vedno naš mojster. »Prav oprezen moram biti, sicer se takoj zadenem ob razpostavljene predmete. Zares, majcena neopreznost — ogromna škoda! Zadosti škode mi napravi zima! Ce stalno ne kurim, zmrzne glina in delo je — uničeno. Poglejte, Trinajsto postajo! Od hudega mraza je vse popokalo in sedaj — gneti na novo I Pa kaj hočem? Potrpeli je treba, trikrat potrpeti. Poglavitno je — delo! Delam pa rad, čeprav nosim že dva in sedemdeset križev. »Križevega pota« sem se lotil s posebnim veseljem. Je naročilo. Naročil ga je msgr. Šker-bec, dekan v Kranju. Najliolj mi ie uspela — vsaj tako sodim jaz za sebe — »Štirinajsta postaja.« 01» pogledu na delo — »Križev pot« je napravljen iz žgane gline — sem se spomnil kitice, ki je bila napisana nekje pod »Štirinajsto postajo«; »Bridko objokovan, bo Jezus v groh dejan; o grešnik moli Ga, tvoj greh je zdaj opran.« Ogledoval sem Jezusa, učenca Jožefa iz Arimateje in Nikodema; ogledoval žene, ki objokujejo Zve-ličarja; mislil sem ob pogledu na Zveličarjevo mrtvo telo, na vse prijatelje Jezusove, ki so ga tedaj objokovali, ter dejal mojstru Zajcu: Koliko gorja bi bilo prihranjenega, če bi se Zemljani vsaj enkrat dnevno spomnili Jezusovega trpljenja... »Zadoščalo bi, če bi se dnevno spomnili samo »Štirinajste postajo«: Jezus je Vstajenje in Življenje; kdor v Jezusa veruje, bo živel, četudi um rje,« je s posebnim poudarkom zaključil mojster Zaje najin razgovor. —r— Članom ljubljanskega ambulatorija OUZD Člane OUZD ln njih upravičene svojce opozarjamo, da je zaradi odsotnosti precejšnjega števila zdravnikov otežkočeno nakazovanje zdravniških obiskov na domu članov. Zaradi tega naj zaprosijo člani ali njihovi svojci za zdravniške obiske na domu v res nujnih in neodložljivih primerih. Zdravniške obiske bo nakazoval urad pri okencu št. 1 (Miklošičeva cesta 20, pritličje, levo), kamor je treba prinesti potrdilo delodajalca z navedbo točnega naslova. Iz istih razlogov opozarjamo člane in njihove svojce, da se poslužujejo tudi zdravniških ordinacij v atnbulatoriju le, čo je zdravniška pomoč zaradi zdravstvenega stanja nujno potrebna. Pripominjamo še, da sta ordinaciji g. dr. Ja-nežiča Pavla od 9.30 do 12.30 in g. dr. Debelaka od 10. do 19. ure do nadaljnjega ukinjeni. Bolniki, ki so se zdravili pri imenovanih zdravnikih, bodo porazdeljeni v druge ordinacije. Ob 30 letnici zvestega službovanja Prvega aprila je minilo trideset let, odkar je nastopila pri zasebni učiteljici gdč. Mariji Dolinar službo kuharice Francka G rožni k iz Velike Kostrevnice. Vsa ta dolga leta je s svojim neumornim deloin, s svojo veliko skrbnostjo in iskreno vdanostjo dan za dnem, od zgodnjega jutra pa v pozno noč opravljala vsa ona mala in velika dola, ki se brez prestanka vrste v velikem gospodinjstvu, ki je skoraj vso to dobo (27 let) obsegalo tudi internat gdč. učiteljice za dijakinje, ki so študirale v Ljubljani. Koliko dela in truda, koliko skrbi — posebno v težkih letih svetovne vojne — je imela Francka pri včasih celo dvanajstih, kar malo razvajenih gospodičnahl Pa vendar je znala vse z vzgledno potrpežljivostjo in pridnostjo prav narediti. Moč za svoje požrtvovalno življenje je črpala pri Onem, ki ga je v Njegovih cerkvah obiskovala dan za dnem, tam je oblikovala svoj plemenit značaj. Gotovo se bodo vse bivše go-jenke — sedaj morda že visoke gospe — razkropljene širom slovenske zemlje, danes z veseljem in hvaležnostjo v srcu spomnile dobre Francke, njenih pridnih rok in plemenitega srca. Spomnili se je bodo vsi oni, ki jih je obdarovala njena dobra roka. Njenega jubileja se veselimo vsi, ki jo poznamo, posebno pa še gdč. učiteljica, s katero sta v dobrem razumevanju in naravnost vzglednem družinskem razmerju preživeli toliko leti Ob tem jubileju želimo Francki vsi, da W ji dobri Bog dal še veliko zdravih let in obilno plačilo za njeno zvesto in vztrajno službovanje, za vse njeno tihe žrtve, ki jih le On pozna. Vem, da bo v svoji skromnosti huda zaradi teh vrstic. Zapisane pa so morale biti njej v priznanje, mnogim drugim pa v bodrilo in zgled vztrajnega, vestnega in nesebičnega službovanja. m iz lastne pkedilnice h m (i kul>lte najceneje pri mm ■ ■ ■ ^^ ,tlMA\gosposvetska c. 1 1 Dodatno belo moko na nakaznice, ki jih bodo bolniki dobili na mestnem fizikatu, bo mestni preskrbovalni urad delil samo pri tehle trgovcih: Faj-diga Ivan na Napoleonovem trgu, Pavčič Božidar na Tyrševi cesti, Belič Vera v Verovškovi ulici, Rozman Ana na Sv. Petra cesti, Oblak Marija na Tržaški cesti in Zorman Janez na Sv. Jakoba trgu. Še enkrat opozarjamo, da prične mestni fizikat deliti res samo resnično bolnim nakaznice za dodatno moko za mesec april v ponedeljek, 7. t. m., ob S zjutraj ter jih bo delil tudi nadaljnje dni vsak dan samo od 8 do 10 dopoldne. Da ne bo nepotrebne hoje in opravkov, naj si lastniki nakaznic za dodatno moko dpbro zapomnijo, da na nakaznice za mesec april dobe dodatno moko samo pri naštetih trgovcih. 1 Križanski molki kongreganisti imajo danes popoldne ob pol šestih redni mesečni shod. Po skupnem češčenju presv. Zakramenta bo govor, po litanijah pa darovanje za namene družbe. Važna oznanila glede velikonočne kongregacijske procesije. 1 Mleko so podražili. Nekatere ljubljanske mlekarne so sjx>ročile svojim odjemalcem, da veljajo od 1. aprila naprej za mleko nove cene, t. j. 3.50 za liter mleka; doslej je bilo mleko jjo 3 dinarje liter. Mlekarne trdijo, da je banovina dovolila to podražitev mleka, kar j>a gotovo ne odgovarja resnici, ker je vendar še vedno v veljavi uredba ministra za prehrano, ki določa da se do I. avgusta ne smejo fiovišati nobene cene. Prosimo merodajno oblast, da poseže vmes. 1 Poselska zveza opozarja služkinje in gospodinje, da je izdala drugi natis »Poselskega reda« nekaj tisoč izvodov. Izvod velja 3 din in se dobi v pisarni »Poselske zveze« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22, II., desno. Ker je bilo vedno veliko povpraševanje po »Poselskemu redu«, upamo, da bodo sedaj tako služkinje kot gospodinje pridno segale po njem. — Danes ob 5 popoldne bo občni zbor »Poselske zveze« v Križevniški ulici št. 2. 1 Bolničarke-samarijanke R. K. vabi mestni zaščitni urad na sestanek v določeno rajonsko postajo ob 10.30 dopoldne v nedeljo, 6. t. m. Sestanek je obvezen. 1 Razstava »Lade«. V nedeljo, 6. t. m.„ o 11 11 dopoldne bo imel v Jakopičevem paviljonu ob priliki razstave slovenske in srbske »Lade« vodstvo predsednik slovenskega umetniškega kluba »Lada« v Ljubljani proi. Ivan Vavpotič. Vabljeni vsi prijatelji slovenske in srbske umetnosti! 1 Zaradi pomanjkanja vprežne živine in drugih prometnih sredstev moralo mestno cestno nadzorstvo omejiti pobitanje smeti. Zato mestni smetarji ne bodo mogli več pobirati smeti na perife- riji, temveč jih bodo pobirali samo še v središču mesta, dokler se razmere ne zboljšajo. 1 Za mestne reveže je nakazal g. Josip M a z i z Gosposvetske ceste 100 din v spomin g. Franca Blažona; ga. Marica Blinc, Večna pot 23, je poslala za revne otroke 200 din namesto venca na grob kapetana g. Radmila Todoroviča. Zavetišču za najbednejše v stari cukrarni je nakazal kino »Union« 1000 din, ker je zaradi tehničnih ovir moral odpasti napovedani spored 5. marca ter je bilo navzočemu občinstvu objavljeno, da bodo za honoriranje tega sporeda' določeni zneski naklonjeni dobrodelnemu namenu. — Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. i Tudi v resnih časih ne pozabite na kulturne dobrine in stopite v Jakopičev paviljon. Oglejte si razstavo »Lade« ter si ob pravi umetnosti ustvarite pristno in plemenito razve.. J.. /'i •*• » . i, 4, . -Jr / V • lii ■ . - i , k A i dinarjev, jabolka po 10 do 14 din kg. Gospodinje, ki kupujejo kuretino in druge življenjske potrebščine, zlastipremožneiše gospe, da ne plačujejo na trgu pretiranih cen, ker s tem povzročajo samo draginjo in so ubožnejši sloji potem zelo prizadeti. Kdor bi zahteval pretirano ceno za svoje blago, naj ga takoj prijavijo tržnemu nadzorstvu, da se napravi red. tn stojničar bo prodajal orehova jr-drca po 44 din. V trgovinah pa so po 48 din. c V Šmarju pri Jelšah je umrl 76 letni Martin Jesen ko. c Važno opozorilo prehranjevalnega urada. Vse družine,, katerih člani so obvezniki in so vpoklicani na orožje vaje, morajo takoj vrniti prehranjevalnemu uradu krušne karte, sicer bodo kaznovani. e Vagoni semenskega in živilskega krompirja bodo prispeli iz ljutomerskega okraja, toda le, če bodo upostavljene prometne zveze. c Nesreča pri gašenju gorečega poslopja. V Pristovi pri Celju se je pri gašenju razpadajočega poslopja ponesrečil 17 letni Julij Arzenšek. Pri gašenju je nanj padel težak tram in ga podrl v ogenj. Julij je dobil hude opekline in so ga takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je nevarno. c Gozdni požar na Miklavževem hriba. Ob 8 popoldne so otroci zanetli požar v kapucinskem gozdu na Miklavževem hribu. Ogenj je zajel več kv. metrov lese, vendar so gasilci jwžar pravočasno lokalizirali in pogasili. Škoda je malenkostna. c Levo roko si je zlomil v zapestju pri padcu po stopnicah 13 letni sin delavca Penič Josip iz Lave pri Celju. c Zagrebška policija je prijela nekega elektromonterja iz Laškega, ki je v bližini Zagreba ponarejal stodinarske bankovce. Poli-oija je zaplenila 19 falzifikatov. c Žalosten dogodek na Brnici. Pri Joštu, po domače Pavleku, so našli obešenega na podstrešju 29-letnega čevljarja Pavleta Jošta. Otroci so namreč sledili sovi, ki se je skrivala v hiši. Jošt je ležal na tleh, ker se je pretanka vrv zaradi teže telesa utrgala. Jošt je bil živčno bolan. Trbovlje Vrtnarski tečaj. Za izboljšanje vrtnarstva v Trbovljah bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 8 v šoli Trbovlje trg vrtnarski tečaj Predaval bo vrtnarski strokovnjak inž. Ciril Jeglič iz Ljubljane. Tečaj je brezplačen. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za vrtnarstvo, posebno pa naše gospodinje. Okrajno načelstvo v Laškem strogo prepoveduje uničevanje gozdnih nasadov, posebno trganje mladih poganjkov na smrekah. Krivci bodo kaznovani z zaporom 15 dni ali z denarno globo 2000 dinarjev. Slovenj Gradec Ustavitev obrata. Tovarna meril- Ivana Miko-liča je popolnoma ustavila svoj obrat. Podjetje navaja razlog, da je moralo ustaviti obrat, ker so vsii moški bili poklicani na orožne vaje ter so ostale samo ženske. Res je, da je bila večina moških poklicana na orožne vaje. Toda kljub temu bi tovarna lahko obratovala v zmanjšanem obsegu, ker vemo, da je nekaj moških vendar le še ostalo doma. Pri količkaj dobri volji bi podjetje lahko obratovalo v zmanjšanem obsegu z moškimi močmi, ki so le ostale stalno, dočim bi se lahko ženske menjale tedensko ali pa štirinajstdnevno, tako da bi vsi imeli zaslužek. Sicer bi bila tudi ta rešitev, da bi 6e zaposlile one ženske, ki so zaslužka najbolj potrebne, odpustile bi se naj pa tiste, ki imajo doma zemljo in druge dohodke. Teh je precej. Zadeva ni bila na ta način rešena. Vemo pa, da podjetje kakih kompromisnih rešitev noče. Te izkušnje imamo že od lanskega leta. Tudi v tovarni usnja Fr Ks. Potočnika je bilo mnogo moških odpoklicanih na orožne vaje. Od vseh 45 delavcev je ostalo z vsemi ženskami vred komaj 15 delavcev. Podjetje pa vendar, čeprav v zmanjšanem obsegu, še nadalje obratuje. Isto je s tovarno kos Kfillner in sin. Od vseh 30 delavcev, ali nekaj čez, ki so zaposleni v podjetju, je ostalo doma komaj 8 delavcev. Razen tega je podjetnik sam zapustil našo državo kot nemški državljan. Toda podjetje z 8 delavci, ki so ostali še doma, dela nemoteno kar naprej, čeprav v skrčenem obsegu. To bi lahko storilo tudi podjetje tovarne meril Ivana MikoHča, če bi le bilo količkaj dobre volje. Tudi vemo, da so v tovarni kos in usnja zaposleni večinoma samo moški in le malo žensk, pa delajo dalje, dočim vemo tudi, da v tovarni meril prevladujejo ženske, zakaj ne bi tudi to podjetje lahko delalo dalie in nudilo potrebnim zaslužek. CELJE L \ K U J S fe MARIBOR Lfubavna tragedija v Rušah Maribor, 5. aprila. Danes okoli pol tretje ure zjutraj se je odigrala v Rušah pretresljiva ljubavna tragedija. Žrtev te tragedije je postala 19 letna deklica. V tamošnji tovarni za dušik je bil zaposlen tovarniški delavec 22-letni Jožef Žnidarko. Na Jožefovo se je v Mariboru spoznal z 19 letno Marijo Praprotnik iz Leš pri Prevaljah. Kakor pregovor pravi, je bila to ljubezen na prvi pogled, tako se je tudi Žnidarko zaljubil v mlado, brhko deklico. Deklica je bila doma v Lešah in se je vračala k 6taršem. Žnidarko se je pripeljal z deklico v Ruše, v nedeljo bi se morala poročiti. Žnidarko. pa je opazil, da je hodila in govorila tudi z drugimi ter je postal ljubosumen. Snoči je prišlo med obema do prerekanja. Okoli pol 3 so se slišali klici na pomoč. Žnidarko je imel sobo v tovarniški koloniji. Dva tovariša sta vdrla v njegovo stanovanje in našla Praprotni-kovo z razbito lobanjo, Žnidarko pa je nezavesten ležal na tleh. Zadal ji je rane s kladivom, ki ga ur>orabljajo za žeblje. Z istim kladivom se je tudi sam nekajkrat udaril, nakar si je prerezal žile na desni roki. Kljub hudim poškodbam je Žnidar prišel k zavesti in je orožnikom j>ovedal, da je izvršil dejanje iz ljubosumnosti. Hotel je napraviti .konec, vendar mu to ni uspelo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Na lice mesta je prišla komisija, ki je odredila prevoz Praprotnikove v mrtvašnico. • m Huda nesreča avtobusa. Včeraj popoldne se je odigrala v Slovenskih goricah huda nesreča mestnega avtobusa, ki je vozil na progi Maribor-Murska Sobota. V Senarski pri Sv Trojici se je naenkrat zlomil volan avtomobila, ki je zdrknil v jarek in je bilo pri tem več oseb ranjenih. Štiri osebe so bile tako ranjene, da so jih morali odpeljati v mariborsko bolnišnico. Največ se jih je ranilo na pobitih šipah. Prvo pomoč je nudil ranjencem dr. Kramberger od Sv. Lenarta. 43 letni starešina finančne kontrole v Apačah in Dora Duša iz Sv. Benedikta v Slov. goricah sta si razrezala desno roko. Hudo je bila poškodovana 29 letna soproga šolskega upravitelja lika Zlatič iz Sv. Benedikta v Slov goricah, ki si je zlomila desno roko. Njena 10 letna hčerka Katja pa je tudi dobila ob-čutnejše poškodbe na desni roki in po obrazu. Vsi ti so v mariborski bolnišnici, ostali pa v domači oskrbi. Iz Maribora je avtobusno podjetje takoj poslalo drug avtobus, da so ostali lahko nadaljevali potovanje. m Opozarjamo na oglas v oglasnem delu »Šoferje sprejmemo«:. m Nehvaležni sin. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 59 letnega prevžitkarja Ignacija Vrhnjaka iz Ribnice na Pohorju. Vrhnjak je povedal, da sta bila s sinom zaposlena na hlevu pri pospravljanju sena. Pri delu sta se sprla in je sin z gnojnimi vilami udaril očeta po glavi ter mu zbil zobe in zlomil nos. Nato je starček padel še s podstrešja na tla ter si pri tem zlomil desno roko in se potolkel po glavi. m Iz tovornega avtomobila je padel. 31 letni Anton Pirečnik iz Slovenjega Gradca je po nesreči padel iz tovornega avtomobila in se pri tem hudo poškodoval. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnišnico. m Avtomobilsko kolo jc izgubil. Avtopodjet-nik Stanko Komelj je izgubil kompletno rezervno fcoio na progi Maribor—Slov. Bistrica, ali pa Maribor—Murska Sobota. • m Ob kolo jc prišel. Ernest Potočnik iz Kozja-ka pri Sv. Kungoti je prijavil, da mu je bilo ukradeno v Melju kolo znamke »Traber«, vredno 800 dinarjev. m Tat v stnnovanjn. Železniški uradnik Dušan Vogrinec v Gosposki ulici 13 je prijavil tatvino kolesa iz nezaklenjene predsobe, ki je bilo vredno 800 din. m Ročni voziček jo bil ukraden železničarjev! ženi Luciji Godnič iz Peker. Med šesto in sedmo uro snoči se je ga. Godničeva zadržala v Franko-panovi ulici, kjer je pustila tudi ročni Voziček, v vrednosti 200 din. Neznanec ji je odpeljal voziček, namesto njega pa je pustil starega in slabega. m Roparski napad na nedolžnega kmeta. Posestnik Anton Kreft, stanujoč v Kutincih v občini Sv. Jurij ob Ščavnici je prišel ob tričetrt na dve na policijsko stražnico ter povedal, da ga je neznan moški napadel v Studenškem gozdu. Neznanec mu je vrgel debel kamen v glavo tako močno, da je padel, vendar je prišel k sebi ter začel klicati in groziti, da bo streljal. Pri sebi je imel 3.000 din. Neznanec se je ustrašil ter zbežal, proti Lipovcem. Kreft prijx)vedu'je, da je prenočeval v neki vasi, kjer se mu je pridružil neznanec in ga nagovoril, da ga bo spremljal, ker je Kreft vodil konja v Li-pušin k vojaškim oblastem. Pri oddaji konja je bil navzoč tudi neznanec ter videl, da ima Kreft večjo vsoto denarja. Ko sta se vračala, ga je neznanec 22 Jules Verne: Lov na meteor Potem sta oba podala sodniku bankovec za pet dolarjev. »Za nagrado,< je dejal Cet. »Za siromake,« je rekla Arkadija. Ne da bi čakala, sta se poslovila od sodnika in sama med seboj. Odšla sta v mesto. Ko ju ni bilo več, je stopil sodnik v hišo. Kosilo ga je že čakalo. »Katra,< je dejal služabnici, »veste, kaj bi moral izobesiti pred hišo?< »Ne vem. gospod.« »Napis: Tu poročamo na konju in razporoča-mo stoje.« 13. poglavje. K,TER VIDIMO, KOT JE ŽE SODNIK PREDVIDEVAL, KAKO SE POJAVLJA TRETJI LOPOV IN TAKOJ ZA NJIM ČETRTI Bolje je, da ne opisujemo globoke boli Hadd-lesonove družine in Francisovega obupa. Lahko bi se bil poročil proti volji svojega strica, ko hi to lahko storila tudi Jane. Haddlesona ni mogel nihče preprositi, celo Lou. neugnana Lou je bila odbila, čeprav je prosila, se prilizovala in jokala. A zdaj ju niti prositi niso mogli več, ker sta odpotovala v daljnje dežele. Kako nepotreben je bil njun odhodi Takoj drugi dan so objavili westonski časopisi vest, podpisano od J. B. K. Loventala, ki ie zelo spremenila položaj. Ni govorila več tako nežno o westonskih veličinah. Glasila se je: »Sporočilo, ki sta ga objavila dva ljubitelja zvezdoslovja iz VVeslonn. je zelo razburilo ljudi. Zato nam je dolžnost, da povemo, kako je s to stvar;©. nagovarjal, naj gresta skozi studenškii gozd, ker je tam bližnjica proti Mariboru. V sredini gozda se je neznanec ustavil. V tem trenutku je pobral kamen in ga vrgel Kreftu v glavo. Moški je star okrog 18 let, srednje postave, črnopolten, nosi po-nošeno obleko, na glavi ima sivo kapo in je obut v stare visoke čevlje. Neznanca pozna hlapec gostilne, v kateri je Kreft prenočeval. m Vandalizem. Hišnik Valentin Poljanšek, | Pregljeva 16 je prijavil policiji, da je snoči okrog ' Zunanji pregled Na bojiščih so bili pretekli teden najbolj v ospredju dogodki v Afriki. V Abesiniji prodirajo Angleži od treh strani proti Addis Abebi. Od severa gre njihov sunek bolj proti morju in ne toliko v neposredno smer proti Addis Abebi, to pa zato, ker imajo tam Italijani še precej močne oddelke svojih čet, ki skušajo angleškim silam preprečiti prodiranje v osrčje Abesinije. Tu so zadnji teden dosegli Angleži precejšnje uspehe. Po padcu trdnjave Kerena, ki se smatra za ključ do severne Abesinije, je padla tudi prestolnica Eritreje Asma-ra. S padcem Asmare je Eritreja izgubila zadnjo prometno žilo, ki jo veže z glavnim mestom Abesinije. Zato se italijanske čete zdaj ne umikajo ob obali, ampak so prepustile Eritrejo nasprotniku ter gredo proti jugu v smeri proti Addis Abebi. Le pristanišče Massaua je še zasedeno od italijanskih sil, toda tudi tukaj je treba vsak čas pričakovati odločitve. Močna skupina angleških čet prodira proti Addis Abebi od vzhodne strani po železniški progi, ki veže Addis Abebo s francoskim pristaniščem Džibutijem. Prodiranje teh čet se izvaja razmeroma naglo. Po zasedbi Diredaue je hitro padla tudi Miessa. Angleške čete so na tem odseku oddaljene od glavnega mesta le še 140 kilometrov. Tudi v Severni Afriki so boji ponovno oživeli. Kar nenadoma je prišla vest, da so nemške in italijanske motorizirane sile zasedle EI Ageilo, zadnjo angleško postojanko v Cirena.jki. Toda tej zasedbi niso pripisali nobene važnosti. Pač pa je bilo nemalo presenečenja, ko smo zvedeli, da so Angleži pretekli četrtek izpraznili Bengazi, glavno mesto Cirenajke ter se umaknili, kot poročajo, na pripravljene obrambne postojanke. Kmalu nato so Bengazi zasedle nemške in italijanske motorizirane čete. Kako si razlagamo ta umik? Angleži pravijo različno. Ena razlaga trdi, da je to le puščavska taktika, ki je precej podobna taktiki pomorskega bojevanja. Ni važno, kje se vrši bitka, važno je le, da se uničijo sovražne sile. Druga razlaga pravi, da se Angleži sploh umikajo iz Cirenajke, ker so predaleč od svojega oporišča v Egiptu. Zato bodo najbrž pomaknili ali pa so že pomaknili svoje čete spet na prvotno črto ob egiptsko libijski meji ter od tam iskali stika z nasprotnikom. Tretja razlaga pa pravi, da se Angleži umikajo zaradi tega, ker imajo na tej fronti le majhno število čet, ki so jih v večini umaknili na balkansko fronto. Nasprotno pa naj imajo nemško-itali-janski napadi v Severni Afriki ta namen, da razbremenijo fronto v Abesiniji, kjer Angleži naglo napredujejo. Diplomatično delovanje se v glavnem vrti okrog dogodkov na Balkanu, to je okrog novo nastalega razmerja med Jugoslavijo in Nemčijo. Na Madžarskem je umrl nesrečne smrti predsednik vlade Tcleky. Izvršil je samomor. Naslednjo vlado je sestavil Bardossy. Kakor izjavljajo v Budimpešti, se madžarska politika tudi pod novim ministrskim predsednikom ne bo v ničemer spremenila. Veliko so časopisi pretekli teden pisali o potovanju japonskega zunanjega ministra Macuoke. Pravkar se izšle nove letošnje šmarnice J. M. SEIGERSCIIMIED : Morila, kraljica miru Knjižica obsega 108 strani in stane din 25"—. Šmarnice so pisane v prijetnem doraačnostnem slogu, v jedrnatih in strnjenih premišljevanjih ter prepletene s številnimi zgledi ter bodo dobro služile duhovnikom in vernikom pri majski pobožnosti. Naročajo se V JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI Sprva obžalujemo, da dajejo ljudje tako važna poročila, ne da bi jih podvrgli pregledu strokovnjakov. Kot da bi teh ne bilo! Sai izpričujejo njihovo znanje mnogo diplome in ga uporabljajo v mnogih uradnih zvezdarnah. Priznamo, da je slavno videti nebesno telo, ki je [>ovrh tega še tako prijazno, da hiti mimo v nebo uperjenega teleskopa. Toda ta srečen slučaj še ne more ljubiteljev pretvoriti v prave matematike. Če tega po zdravem razumu nočejo prepoznali in se nepremišljeno lotijo problemov, ki zahtevajo strokovno izobrazbo, lahko napravijo takšne napake, kot je bila ta, ki jo po svoji dolžnosti moramo jx>praviti. Res je, da je meteor, za katerega se zanima vsa zemlja, pretrpel neko izpremembo. Toda gospoda Forsyte in Haddleson sta storila napačno, da sta se zadovoljila samo z enim opazovanjem in sta na podlagi tega osnovala svoje napačne račune. Sprememba meleorjevega premikanja se ni končala 11. maja. ampak je trajala še dalje. Na splošno so se spremembe pričele že 10. maja in trajajo še danes. Te spremembe so imele doslej svoje učinke, da so jele meteor približevati zemlji in ga hkrati odmikati od njegove poti. Do 17. maja se je ta razdalja zmanjšala za 78 kilometrov. Ta dvojna izprememba ni bila izvršena le enkrat, ampak obstoji iz mnogih sprememb, ki trajajo vse do 10. maja. Doslej še ni bilo mogoče dognati vzroka teh sprememb. Na nebu ni bilo videti nič, kar bi moglo to pojasniti. Neprestano pa raziskujemo in bomo vzrok kmalu odkrili. Naj bi bilo karkoli, prehitro je Se, da bi kdo določeval meteorju pad. ali pa bi mu ga celo krajevno in časovno določil. Ce bo ta vzrok trajal še dalje, ho meteor res padel, vendar danes še nič ne potrjuje tega. Njegova hitrost se je zaradi pomanjška poli zvišala. Zato meteor danes še nima nobene težnje, da hi padel, razen, čo bi sila, ki oa premika, izginila. pol 12 vrgel nekdo tričetrt kg težak kamen v okno tn mu razbil šipo, škode je 50 din. m Goljufu je nasedel. Delovodja Delavske pekarne Slavko Ceh iz Tezna je prijavil policiji, da je 27. marca posodil kolo, ki je last Delavske [lekarne 36-letnemu pleskarju Matiju Budarju. Bu-dar mu je obljubil, da bo kolo istega dne vrnil, pa tega ni storil. Kljub temu, da je Ceh večkrat zahteval, naj mu kolo vrne, se je Rudar zagovarjal, da se je kolo pokvarilo in ga je dal v popravilo, kateremu mehaniku pa ne pove. Ceh sumi, da ga je prodal. Kolo je znamke »Jiiger«, evid. številka ' 22.403, tovarniška številka 11618, čmopleskano, m I vredno 800 din. Ta japonski veljak je obiskal Nemčijo in Italijo ter spotoma še Stalina v Sovjetski Rusiji. V Rimu so je dolgo zadržal tudi pri sv. očetu ter njegovem državnem tajniku. Kaj je bil namen njegovega potovanja, se ne ve. Nekateri Časopisi so pisali, da je njegovo potovanje mirovno. V to zvezo spravljajo tudi njegov obisk pri sv. očetu. V splošnem pa so oči vsega sveta obrnjene na Balkan, kjer je pričakovati v kratkem razčiščenja. Da torej zaključimo: pad meteorja je verjeten, ni pa golov. Svetujemo torej mir pred vsako eventual-nostjo, ki bi ne mogla prinesti nikakega koristnega zaključka. Potrudili se bomo. da bomo dnevno obveščali občinstvo o poteku dogodka.« Ali sta Cet in Arkadija vedela za to poročilo? To je ostalo neznano. Zvezdogleda sta, prvi v Saint Luisu in drugi v Nev Yorku, dobila ukor. Zardela sta kot bi bila dobila klofuto. Kakršno koli je bilo njuno ponižanje, morala sta se ukloniti. S takim učenjakom, kot je bil Lovental, se nista mogla prepirati. Ukročena sta se vrnila v Weston. Forsyte jo žrtvoval svojo plačano karto do San Francisca, Haddleson pa je moral prepustiti lakomnemu strežniku ceno svoje kabine, ki jo je bil plačal do Buenos Airesa. Ko sta se vrnila domov, sta se nestrpno povzpela na svoja stolpa. Nista potrebovala dosti časa, da sta se prepričala, da ie imel Lovental prav. Hitro sta začutila posledice svoje zablode. Ljudska naklonjenost ju je zapustila. Bolelo ju je, da sta bila naenkrat brez tistega sladkega napitka, ob katerem sta se sladkala dolgo časa. Pričela ju je mučiti resna skrb. Pred njima se je pojavil tretji tekmec. Sprva je bila to le zamolkla graja, kasneje pa je postala uradna vest, razglašena s trobento na vse strani. Težko se je bilo boriti proti novemu lopovu, ki je okoli sebe zbiral ves kulturni svet. Ko bi zvezdogleda ne bila tako zaslepljena od svoje strasti, bi bila lahko že prej predvidela, da so bo ta vmešal v stvar. Namesto da sla se med seboj tožila, bi bila lahko s trezno pametjo spoznala, da se bodo razne vlade zanimale za milijarde, ki bi bile lahko vzrok največji denarni krizi. Toda zvezdogleda nista mislila pametno in sta se zato zelo čudila, ko sta zvedela, da se bo zbraja mednarodna konferenca. Povpraševala sla. ali je to res. Vest je bila točna. Člani te konference so bili že določeni. TINTENKULI „TIKUU patentno nalivno pero za pisanje, risanje in kopiranje, ima rdeč obroček z vtisnjenim imenom »Ti n t e n k u h" I Din 125"— / Din 160-— v boljših trgovinah ali pri firmi „LOGOS" — BEOGRAD Pošt Fah 386 Telefon 25-4-59 Sestala se bo v VVashingtonu, malo pozno, ker so imeli nekateri poslanci daleč do Amerike. Vendar so sklenili, da jih ne bodo čakali, ampak, da se bodo vršile predhodne seje, katerim liodo prisostvovali r>ooblaščeni diplomati prizadetih držav. Določeni poslanci bi gotovo prišli med tem časom. Na teh predhodnih sejali hi razčistili razna osnovna vprašanja, tako, da bi Konferenca imela določen program. V spisku držav, ki bi sodelovale pri konferenci, je bil ves kulturni svet. Slednja carevina. kraljevina in republika je imela določenega svojega poslanca, pričenši z Rusijo in Kitajsko, ki sta ju zastopala, prvo Ivan Saratov iz Rige, drugo pa njegova exelenra Ti-Mao-Či iz Kantona, do republik San Marina in Andore, čijih zanimanja sta branila gosjioda Beveraci in Hamoncho. Vse težnje so bilo dovoljene, vse nade zakonite, ker še ni nihče vedel, kje bo padel meteor, čo ho sploh moral pasli. Prvi predhiMni sestanek je bil 25. maia v VVashingtonu. Pričeli so ' z urejevanjem vprašanja Forsyte-Haddleson. To je bilo končano v petih minutah. Zvezdoslovca, ki sta bila nalašč zaradi tega prišla v VVashington, nista prišla do besede. Odbili so ju kot dva bedna gobavca. — Lahko si mislite, kako sta besnela, ko sta se vračala v Weston. Nihče se ni zmenil zanju. Niti v tisku, kjer so ju prej zasipavali s cvetjem, se ni zdaj našel noben list, ki hi ju branil. Dosti je bilo pesmi »spoštovana meščana westonska<\ »umna zvezdoslovca« in »kot skromna, tako odlična matematika«. Zdaj se je pela druga pesem. »Zakaj sta bila šla v Washington? Prva sta videla meteor!... In potem? Ali je zato od njiju odvisno, ali bo meteor padel? O takih stvareh res ni bilo vredno govorili.« Tako so pisali časopisi. Sit transit gloria mundil Ko so torej odpravili to vprašanje, so se lo-lotili resnih poslov Od nedelje do nedelje Notranji pregled Pretekli teden je bil zelo bogat notranjepolitičnih dogodkov v naši državi. Predsednik vlade, general S i m o v i f je izdal ukaz št. 1, v katerem poziva ljudstvo k miru in prepoveduje vsako izseljevanje, ker zanj ni prav nobenih razlogov. V ukazu je tudi povedano, da hoče naša vlada voditi prijateljsko politiko z vsemi našimi sosedi in odstraniti vsak dvom glede naših iskrenih teženj jx> ohranitvi dobrih odnosov z našimi sosedi. — Sprejet je bil nov državni proračun in izdan nov finančni zakon. Državni proračun izdatkov znaša za 9 mesecev (do konca leta 1941) 14.115,124.000 din. V novem finančnem zakonu sta dve važni pooblastili, ki zlasti zanimata nas Slovence: prosvetni minister lahko po odobritvi ministrskega sveta pri OUZD v Ljubljani najame posojilo 6 0 milijonov din za nakup zemljišča in za zgradbo poslojiij za klinično bolnišnico mcdicinsko fakultete v Ljubljani. Gradbeni minister pa sme v sporazumu s finančnim ministrom pri Državni hipotekami banki najeti 15 milijonov din posojila za dovršitev začetih del na skupnem vodovodu za Suho krajino v kočevskem in novomeškem okraju. — Za novega bana donavske banovine je bil imenovan dr. M i I o r a d V I a s k a r i 6 , za bana moravske banovine Božidar K r s t i č (doslej ban zetske banovine) in za bana vrbaske banovine d r. N i k o 1 a j S t o j a -n o v i č. — V »Službenem vojnem listu« je bila objavljena nova uredba o vojni disciplini. — V četrtek je bil dosežen s p o r a z u m m cd Zagrebom in B c I g r a d o m. Dr. Maček je s[>oročil hrvatskemu narodu, da stopa spet v vlado ter je pozval narod, naj v polni ineri izvrši svoje vojaške in državljanske dolžnosti. V posebni izjavi časnikarjem je povedal, da Ik> poskusil vse, da bi našemu ljudstvu ohranil mir, to največjo dobrino človeštva. Z novim sodelovanjem s Srbi si bodo Hrvati zavarovali pridobljene pravice HSS, »ki bodo ne samo spoštovane in utrjene, temveč tudi poglobljene«. V petek je prispel dr. Maček v Belgrad, kjer je prisegel in ponovno prevzel posle I>rvega podjiredsednika naše vlado. Tako smo zopot vsi Srbi, Hrvati in Slovenci združeni v neomejeni ljubezni do svoje skupne države, ki jo bomo skušali v miru graditi naprej, če bi bilo potrebno, pa jo bomo prav tako z združenimi močmi branili. — Za vrhovnega inšpektorja vse jugoslovanske vojske je bil imenovan vojvoda Peter Bojovič. Prenehali so vsi mandati starih izvoljenih in imenovanih senatorjev. — Te dni je iz naše države na lastno željo odpotovalo nekaj tujih državljanov, Nekateri tuji listi in tuje radijske postaje so začeli objavljati te dni izmišljena poročila o slabem ravnanju s tujimi državljani ter pripadniki narodnih manjšin v naši državi. Naše oblasti so ta poročila takoj siužbeno zahikala, kar pa ni imelo mnogo uspeha, ker so tuji listi in radijske postaje začele ta poročila ponavljati in objavljati še strašnejše in še bolj fantastične novice. Tako so vedeli povedati med drugim tudi to, da v okolici Kranja gore nemške vasi, čeprav pri nas vsak otrok ve, da v okolVj Kranja in na Gorenjskem sploh nobene nemške vasi ni. Nekateri pošteni Nemci in tudi nemški konzul v Ljubljani, so izjavili, da je vse to neresnično. Tako je nemški konzul v Ljubljani »obžaloval, da so nekatere tuje radijske postaje o slabem ravnanju z narodnimi manjšinami širile vesti, o katerih neresničnosti in neosnovanosti se je mogel sam prepričati na mestu.« Podobno izjavo je podal tudi italijanski konzul v Splitu. Naše ljudstvo gleda na vsa ta izmišljena poročila popolnoma mirno in dostojanstveno. Še tako gorostasne izmišljotine ga ne bodo spravile s tira, niti ga vznemirilo ali mu vzele sposobnost treznega političnega presojanja. Nnše ljudstvo se zaveda, da prav nobenemu pripadniku tujih narodnih manjšin ni skrivilo niti lasu in mu ga tudi no ho, ker ve, da šo živi Bog, ki plačuje pravico in kaznuj« krivico. Gospodarstvo Draginjske doklade upokojenim rudarjem in topilničarjem ter nezgodnim renfnikom Draginja, ki je začela nastopati ob koncu preteklega leta, je povzročila, da je Glavna bratov-ska skladnica v Ljubljani kot osrednja nosilka rudarskega zavarovanja v Sloveniji pristopila k temu, da zboljša življenjske prilike svojih upokojencev in nezgodnih rentnikov. V ta namen je določila iz svojih sredstev 1,300.000 din, poleg tega pa je k izvedbi tega programa velikodušno prispevala kraljevska banska uprava po posebni odredbi gospoda bana s podporo 2,000.000 din. Še manjkajočo vsoto 3,600.000 din za popolno kritje potreb bodo s posebnimi prispevki zbrala rudarska in topilniška podjetja v Sloveniji in zavarovani člani bratovske skladnice. Pomoč upokojencem in nezgodnim rentnikom je zamišljena v obliki izrednih doklad, kot je razvidno iz sledečega: 1. 10% splošna doklada k dosedanjem pokojninskim prejemkom; 2. izredna doklada v izmeri, ki mora zagotoviti: a) vsakemu upokojencu osebno mesečne prejemke v celoti najmanj 300 din, za njegovo ženo najmanj 150 din in za vsakega otroka najmanj 50 din; b) vdovam osebno mesečne prejemke v celoti najmanj 200 din Ln za vsako enojno siroto najmanj po 50 din; c) dvojnim sirotam mesečne prejemke v celoti najmanj 200 din in za vsako nadaljnjo siroto najmanj po 50 din. Če sirote žive ločeno, se skupni znesek, ki odpade na nje, porazdeli na enake dele. Pri presoji upravičenosti do doklad pod 2. se upošteva dosedanja pokojnina, 10% splošna doklada, dohodek iz posestva, iz lastne olWti, iz redne zaposlitve, preživitek, pokojnina ali renta od drugih socialnih zavodov v državi ali izven nje in drugi dohodki. Izrednih doklad, navedenih pod točko 2., bodo deležni od 1. maja 1941 dalje tudi nezgodni rent-niki, ki prejemajo 50% ali višjo rento, ter vdove in sirote po nezgodnih rentnikih. Za dobo od 1. januarja do 30. aprila 1941 je bila razdeljena med nje podpora v skupnem znesku 100.000 din. Zaradi odmere doklad se naj obrnejo upravičenci v področju Glavne bratovske skladnice v Ljubljani na krajevne bratovske skladnice, ki jim izplačujejo njihove redne pokojnine in nezgodne rente. Kreditni zavod za trgovino in Industrijo v Ljubljani je imel 5. aprila t. 1. pod vodstvom predsednika, g. A. Šarabona, veletrgovca v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor. Sklenjeno je bilo, da se bo s 15 aprilom začela izplačevati 10%na čista dividenda. t. j. brez vsakršnega odbitka. — Vštevši linskoletni prenos, znaša čisti dobiček poslovnega leta 1940 3,145.861 din, in bo razdeljen po dosedanjih načelih. — V upravo so bili izvoljeni vsi dosedanji gospodje. Tudi ietalke služijo v vojski svojim domovinam Usoda raznih slavnih iportnih letalk v Franciji, Nemčiji In AngtlH Ko so nad svclom vladali še srečni in mirni oasi, je časopisje vsak dan [Miročalo o letalskih rekordih posameznih letalk, ki so njihova imena postala slavna. Marsikdo se še spominja teh imen Ena je bila Angležinja Amy Jolmson-Molison in njena rojakinja Joan Batten, druga jo bila Francozinja Marryso Iiilsz, tretja Nemka Elly Bein-horn, za njimi pa š* nekaj drugih slavnih ženskih letalskih imen Dandanes časopisje o letalih in pilotih piše še neprimerno več kakor takrat, toda ženskih letalk časopisje ne omenja več, ali pa vsaj sila redkokdaj. Minili so tisti časi, ko je na primer Angležinja Amy Molison letela iz Amerike v Ev-ropo, minili so časi, ko je Francozinja Marvsa IIilsx letela iz Pariza v vzhodno Azijo, ker dandanes listi poročajo le še o sovražnih bombnikih in lovcih. Ženske letnike pa se zdi, da so pozabljene. Vendar ne vse, kor so nekatere še krčevito branijo, da bi zašle v pozabo. Nekatpre so se ponudilo svoji domovini v službo ter na vežbališčih vadijo mlade letalce, kar pa nikakor ni kaj tako senzacionalnega, da bi listi o tem sploh poročali. Usoda francoskih letalk je morda še najbolj žalostna. Ko je bilo sklenjeno premirje, so bile obsojene v letalsko hrezdelje. Slavna francoska le-talka Marijsa llilsz živi sama in žalostna v svojem malem pariškem stanovanju. Pravijo, da ta nekdaj tako slavna letalka kar zavida svoji veliki rojakinji Heleni Boucher, katera je leta 1934., ko jo bila stara šele 32 let. na vrhuncu svoje slave z, letalom padla na tla in se ubila Yvonna Jourjon je med sedanjo vojno do zadnjega trenutka delovala na letališču SaintCvr, dokler ni premirje končalo njenega delovanja. Zdaj žalostna pretaka solze ter Nemška letalka liana Reitsch, ki je od Hitlerja dobila 28. sušca letos železni križ II. razreda za svoje veliko junnštvo, ki ga je izkazovala koi nemška letalka. Reitscheva jo druga ženska, ki jo kdaj dobila tak red. Prva ga je leta 1813. dobila Johanna Kriiger, ki se je odlikovala v osvobodilnih bojih zoper Napoleona. zaliva svoje cvetlice na malem balkonu svoje vile. Marysa Daslie je tudi delovala na pariškem letališču Orly, kjer je v bližini imela svojo vilo. Ko pa so nemški bombniki razdejali njeno vilo in je nastalo premirje, se je umaknila iz Pariza ter se preselila v rojstno mesto Bordeaux kjer zdaj misli, da bi se izselila v Južno Ameriko, kjer še ni vojne in kjer bi spet lahko delovala kot športna letalka. Nemškim letalkam se vsekakor bolje godi, ker one lahko še letajo, čeprav ne za šport. Največja in najbolj znana med njimi je vsekakor Elly llein-horn, ki po smrti svojega moža nima več pravega veselja z letanjem ter pravijo, da v svojih drznih lopingih išče le še tolažbe in smrti. — Druga je nič manj slavna Vera von Bissing, ki je njeno ime spet zaslovelo takoj ob začetku vojne. Vera Bissing je takrat prebivala na Angleškem, kjer so jo takoj po začetku vojno hoteli internirati. Ženska pa je pravočasno zavohala, kaj ji grozi, brž se je odpeljala na letališče, kjer je planila v svoje športno letalo ter v njem odletela tisti trenutek, ko je že prihitela na letališče angleška policija, ki jo je hotela zadržati. Letalka je srečno ušla v domovino. Dve mladi ženski letalki zdaj služita nemški vojni sili. Ena je Jequelina Cockrau, druga pa Ilanna Reitsch, ki njeno ime prav zdaj slave Nemci. Prva preskuša nove letalske modele, druga pa izvaja propagandne lete ter tudi preskuša nove modele. Hitler sam ji je te dni dal odlikovanje železnega križa, s čemer je ta letalka postala druga ženska v zgodovini, ki je deležna te vojaške odlike. Reitscheva je sprva študirala medicino, in sicer na izrecno željo svojih staršev, ki je niso pustili, da bi bila tratila čas z letalstvom. Ona se je staršem uklonila s pogojem, če sme mimogrede tudi športno letati. Kmalu pa je obesila medicino na kol in začela letati ter postala poklicna in slavna letalka, ki zdaj nemški armadi mnogo koristi, zlasti s svojimi propagandnimi poleti. Angleške Ietalke so letale še bolj iz športnega navdušenja kakor njihove francoske ali nemške tovarišice. Takoj po začetku vojne so Angleži ustanovili nekake ženske letalske jate, ki pa so bile bolj igračkanje kakor pa kaj resnega. Kmalu pa so si te ženske pridobile rešpekt, zlasti so se lansko poletje tudi v bojih odlikovale, ko so preganjale nemške letalce, kateri so takrat prvikrat v večjem številu začeli napadati Anglijo. Zdaj imajo celo eskadro pogumnih letalk, katerim poveljuje kapitan miss Doroth)/ Spincerjeva. Že več kot tri mesece se ta letalska jata samih ženskih letalk peča samo s tem. da spremlja angleške prevozne ladje, ki vozijo živež in orožje v Anglijo. Ženske Ietalke lete tem ladjam nekaj stotin kilometrov naproti, nakar jih spremljajo do domačo luke. Ce jih med potjo napade sovražni letalec, se spoprimejo z njim kakor bi bile same moški. V tej četi služi tudi slovita angleška letalka Daisy bruce, dalje Pavlina Goicer, M ona Friedlaufer ter še več drugih angleških gospodičen. ki navdušeno kot Ietalke branijo svojo domovino. K tej jati je spadala tudi nekdaj slavna letalka Amy Molison, katera je dvakrat preletela Atlantski ocean ter ima tri svetovne letalske rekorde. Ta letalka, ki se ni plašila nobene nevarnosti, pa je nekega dne ob najlepšem vremenu z letalom padla v Temzo in se ubila. Taka je zdaj usoda športnih letalk, ki pa si na eni kakor na drugi strani vendarle v svojem srcu ne žele nobene stvari tako goreče, kakor to, da bi nekega dne spet bil mir. Kako se branimo vohunov Molčati dandanes pomeni več ko zlato, ker pomeni življenje Švicarski dnevnik >Die Tate je pred kratkim prinesel članek o vojnem vohunstvu. List na podlagi znanih podatkov obravnava vprašanje, kako vojskujoče se države s pomočjo vohunstva znajo izvedeti na velike daljave sovražnikove skrivnosti. Zlasti dandanes, ko je brezžično radijsko oddajanje tako razširjeno in udomačeno, je to že kar lahko, ako državliani in vojaki doma ne molče. List potem navaja nekaj vzgledov, ki so prav zanimivi, kako vohuni odajajo svoja poročila 6vojim državam. Naj navedemo nekaj podatkov: Na Češkem n. pr. so Nemci odkrili tak radijski oddajni aparat, ne da bi mogli izslediti storilce. Poročilo je biio narekovano v gramofonsko ploščo. Ta plošča je bila nato na odlju-denein, skritem kraju pritrjena na oddajno napravo, ki je [>o električnem akumulatorju samodejno oddajala v ozračje znakovno poročilo. Napravo so Nemci sicer zaplenili, niso pa mogli prijeti nobene osebe. Kakor drugod ima tudi Amerika posebno izurjene strokovnjake, ki nadzorujejo ne samo tajne, marveč tudi javne radijske postaje. Skoraj vse ameriške postaje se vzdržujejo po večini s pristojbinami za radijsko reklamo zasebnih podjetij. V spretno sestavljeno radijsko reklamo vohun z dogovorjenimi črkami v reklamnem besedilu odda tajno poročilo svoji dr?avi. Izslediti v taki trgov-ski^reklami, ki je v svoji zunanjosti povsem nedolžna, je kaj težko. Ko je angleški prekooceanski parnik »S. S. Queen Elizabetlu odplul iz njujor-škega pristanišča z več sto letali za Veliko Britanijo, je nekdo oddal na njujorški radijski postaji navadno športno poročilo o neki bokserski tekmi. Dejansko pa je med besediščem tega poročila bilo znakovanje za neki sovražni parnik na visokem morju. Ta parnik je nato takoj obvestil svoje podmornice, naj angleško ladjo prestrežejo na določenem mestu. Dognalo se je, da se tudi z zdravniško tera-peutično pripravo, če ni blokirana, dajo sestavljati motnjam podobni tajni znaki. Tako znake more ujeti le posebno izvežbano in pazljivo uho sovražnega prisluškovalca in napraviti iz njih poročilo vohuna. Celo v radijska predavanja se vtihotapijajo odstavki, ki so razumljivi le čuječi sovražnikovi tajni službi. Tudi v glasu, ki se oddaja po radiju z gramofonskih plošč, se spleta vohunska zveza s sovražnikom. V gramofonske plošče se vrijejo z iglo znaki, ki povzročajo med oddajanjem glasbe rahlo prasketanje, ki iz določene zapovrstnosti teh znakov izurjeni prisluškovalec sestavi vohunsko poročilo. Iz teh podatkov lahko vsak sam jasno razvidi, kolikega pomena ne le za državo in njeno vojaško silo, marveč tudi zanj in za njegove svojce je, če zna molčati. Molk dandanes ni le zlato, kakor so doslej dejali, marveč je tudi državljanska dolžnost. Molk dandanes pa je tudi dolžnost in skrb za svoje življenje in zlasti za življenje svojih sinov in očetov ter bratov, ki stoje kjer koli na braniku domovine, katere pa spravlja klepetavost domačih lahko v smrtno nevarnost. Vohunu ni nič svetega. Brezobzirno bo izrabil vsakršno novico, ki bi jo dobil od lahkomiselnega državljana. In ta novica, sporočena v tujino, bi utegnila veljati življenje katerega izmed tistih, ki so takemu klepetavemu človeku dragi in ljubi, ne glede na to, da klepetulja škoduje svoji državi in svojemu narodu. Zato, ljudje božji, molčite, ne klepetajte I Molčimo in delajmo! Kakšen bo ameriški dom v prihodnosti Glavni urednik ameriškega časopisa »Archi-tektural Record« Roger Wade Shennan je te dni v svojem časopisu popisal, kakšni bodo ameriški domovi v bližnji prihodnosti. Popisal je ameriško hišo, sestavljeno na znanstveni podlagi, ki jo boš naročil v tovarni ter jo dobil narejeno postavljeno kar domov. V tem novem ameriškem domu bo prav vse, kar bo dotlej znanost ugotovila, da je za človeka udobno in zdravo. Shennan popisuje tako hišo nekako takole: »Ena soba bo prehajala v drugo. Premakljive ločilne stene ter druge naprave bodo omogočile, da se bodo posamezni prostori dali zmanjšati ali drugače porazdeliti, če bi bilo to lastniku potrebno ali bi mu drugače bolj ugajalo. Prostor v kleti bo potreben mnogo manjši, ker bodo tam postavljene celotne kurilne naprave ter naprave, ki bodo dajale vsej hiši dovolj svežega zraka. Tudi velikost stanovanj bo manjša, čeprav bodo prebivalci vendarle imeli v njih več prostora kakor doslej. Ni ■ namreč daleč čas, ko bodo vs! gospodinjski aparati j tako urejeni, da bodo potrebovali čim manjši prostor. Postavljeni bodo v »stanovanjskem srcut, kakor bi človek imenoval novi prostor, ki bi ga lahko primerjali s strojnico v kakem parniku. Kar se tiče kuhinj, jih boste lahko naročili kar v celoti že izdelane. Prav tako boste lahko naročili izgotovljene kopalnice, kopalne banje, stranišča in pralnice ter umivalnice. Vse to bo narejeno iz ene same kovinske plošče ali pa iz umetne kovine. Jfš tekočem traku nosijo strelivo sa angleški dvojni protiletalski top kar na lice mesta. Stanovanja kakor tudi vsa hiša bo kurjena po docela novih načelih. Lahko boste kupili hišo in stanovanje, kjer bo električna kurjava skrita v podu ali v stenah ali pa celo na stropu, ali pa kar tu in tam. Lahko boste naročili hišo, ki bo iinela take aparate, da vam bo dajala vedno svež zrak, ki pa bo po vaši želji tudi parfumiran. Tudi razsvetljava bo čisto drugačna. Že danes imate na razpolago svetila, ki gore za prozornimi stenami in dajo od sebe luč, ki je enaka dnevni svetlobi. Svetila pa, ki jih danes vsi poznamo, bodo v prihodnje popolnoma izginila. Ta stanovanja, da, kar cele hiše — pravi Sher-man — bodo v prihodnje kar v tovarni izdelovali. Kdor bo naročil hišo ali stanovanje, jo bo dobil izvršeno in postavljeno mnogo hitreje kakor pa se je nanjo mogoče vknjižiti. Veljala bo pa mnogo manj kakor zdaj ter ne bo skoraj nič dražja od avtomobila.« Srečni časi se bližajo Ameriki in Američanom, če bi taka dovršena tehnika prinesla prebivalcem takih hiš tudi kaj več notranje zadovoljnosti in sreče. Najdražji porcelan Iz Tokia na Japonskem poročajo, da si je velika tovarna porcelana več let prizadevala, da bi izdelovala najfinejši porcelan. Bilo pa je dolgo vse zaman. Zdaj pa se ji je vendarle posrečilo, da je začela izdelovati čajne skodelice, ki je na njih porcelan debel le eno petinko milimetra. Ta porcelan pa je tako prozoren kakor steklo. Lak, ki z njim to skodelice umetniško krase, je prav tako dehet kakor porcelan sam. Toda take skodelice izdelovali je vendarle sila težavna naloga. Pravijo, da se jim med delom večina razbije. Ce jih 500 izdelajo, je med njimi komaj ena taka, ki se ne razbije, vse drugo gre v nič. Zato pa tudi ni čudno, če so te skodelice tako drage, da samo ena stane nič manj kakor 15.000 Din v našem denarju. — Kolikor ie nam znano, se naši cenjeni bralci ne bodo potegovali za take sko-delice^ ŠPORT Danes v Sloveniji nI nobena športne prireditve Vse šfiortne prireditve 60 danes odpovedane, tako nekaj smučarskih in atletske, najbolj pa so prizadeti nogometaši. Že predvčerajšnjim smo javili, da to nedeljo ni nobenih nogometnih tekem, kakor nam je javila pisarna Slovenske nogometne zveze. Odpoved Slovenske nogometne zveze se glasi: Vse prvenstvene tekme, ki so bile določene za nedeljo, to je 6. aprila, so odpovedane. Prihodnje seje posameznih odborov SNZ bodo sklicane pismeno. Predsednik. V Belgradu in v Zemunu pa bosta jutri le dve tekmi, in sicer med Jedinstvom in Bato ter med Baskom in Gradjanskim iz Skoplja. Ti dve tekmi sta zaostali ligaški tekmi za vstop v državno ligo. V Zagrebu pa 6e bosta pomerila v prijateljski tekmi Gradjanski in Concordia. Ta tekma naj bi bila nekak zadnji preizkus sil pred vstopom v državno tekmovanje. Oba kluba sta v dobri izvež-banosti in vaji. Pred to tekmo pa bo za zabavo tekma med športnimi predstavniki in odborniki posameznih klubov in športnimi časnikarji. Tudi Hrvati tožijo, da nimajo igralcev in žogic Na pragu sezone smo že, živahnega igranja na teniških igriščih pa ni. Pomanjkanje žog se nad vse čuti, zlasti dobrih. Anglija več ne dovaža »Slazengers«, dovoz nemških »Continental« je tudi prenehal, laških prav tako, švedske so pa predaleč. Prav tako ni igralcev doma. Punčec in Pal-lada sta v Mentonu, Kukuljevič v Indiji, Mitič v Zagrebu. Kakor se zdi, o kaki mednarodni sezoni tenisa ni govora. Le Italijani, Nemci in Madžari sklepajo dogovore in določajo termine. Daviš cup tekem lansko leto ni bilo zaradi vojne. Prav tako ni bilo srednjeevropskih pokalnih tekem za gospode. Dame so igrale. Zmagala je Madžarska, ki je premagala Nemčijo s 3:2 in tako dobila pokal za eno leto. V donavskih pokalnih tekmah za leto 19-10. je bila zmagovalka Italija s 4 točkami, sie-dila ji je Hrvatska in na tretjem mestu je bila Madžarska brez točke. Prav tako je manjkal trener, kar se je poznalo pri igralcih, ki so bili večkrat v prav slabi formi. Lestvica igralcev za leto 1940. bi bila takšna: Gospodje, A skupine: 1. Punčec, 2. Mitič, 3. Pal-lada. V B skupini: 1. Inž. Jurica Zekan, 2. Viktor Rosenvvasser in 3. Beridav Novak. Dame: 1. Kovač, 2. Flori jan in 3. BaSkov. Ocenjen ni Kukuljevič zaradi pomanjkanja rezultatov. Hrvaška teniška liga ima 37 klubov s 101 igriščem in 1374 igralci in igralkami. Vsi klubi imajo svoja igrišča, samo trije klubi igrajo na drugih igriščih. športni drobiž Generalni komisar za telesno vzgojo in športe v Franciji Leon Borotra bo obiskal Severno Afriko v dneh športa, in sicer mesta Maroko, Alžir in Tunis. Ti dnevi športa bodo od 17. aprila do 4. maja. Ta obisk naj bi pokazal, kako se vlada briga za telesno vzgojo narodov v Severni Afriki. Na teh tekmah bo sodelovalo več sto najboljših francoskih športnikov, predstavnikov vseh vrst športa. Haškovi igralci so se ie vrnili g svojega potovanja po Nemčiji. Igralci namiznega tenisa Doli-nar, Marinko in Heksner bi morali še nastopiti na Švedskem, pa so Ge morali vrniti zaradi splošnih razmer. Svetovni rekord v dolžini leta v halona. Nev- jernov in Gajerov sta postavila svetovni rekord v letu v balonu. Vzletela sta 13. marca v gondoli balona Vr-73. Balon je imel plina 900 kub. metrov. Letela sta 69 ur in 30 minut, preletela pa sta 2800 km. Tekme Sofija—Bratislava niso igrali. Po odigrani tekmi na Dunaju so se Bolgari takoj vrnili v Bolgarijo. Dunaj : Sofija: 5:2. V četrtek je bila na Dunaju tekma med reprezentancama Dunaja in Sofije, v kateri so bili Bolgari premagani s 5:2. 27 svetovnih rekordov bi imeli Rusi v dviganju uteži, če bi bili člani mednarodne zveze. Puricelli ima na listi italijanskih strelcev 20 točk. Na drugem mestu sta Amadei in Menti II. s 16. točkami. Dva najboljša finska smučarja Iuho Kurikkala, zmagovalec v Cortini, in Eino Olkinuro, zmagovalec v Garmischu, sta si napravila velik načrt za letošnjo atletsko sezono. Kurikkala hoče potolči svetovni rekord na 25 km, ki ga ima do sedaj Ta-mila s 1:21.27, a Olkimura hoče premagati Mflki-jev rekord na 10.000 m in prekoračiti čas 29:52.6. Te namere so nekoliko neverjetne," toda Če pomislimo, da je Kurikkala že dosegel 1:24,33 na 25 km in Olkinura 30:55 na 10.000 m, lahko računamo, da se jima bo morda to posrečilo! V Londonu se je odigrala pred 25.000 gledalci semifinalna tekma za angleški cup med Arsena-lom in West llam United. Arsenal je zmagal z 2:1. Gole sta zabila Bastiri, Comptom, oziroma Morton. Italijanska časopisna agencija »Štefani« pa je pred kratkim poročala, da so ujeli na albanski fronti letalca Bastura. Kakor vidimo, je Bastii igral v soboto v londonskem Arsenalu. Nogomet v AnglijL V soboto so bile zopet nogometne tekme po vsej Angliji. Odigrali so že tretje povračilne tekme. Zmagal je Arsenal s 21 proti West Ham United, Cardiff City : Totem Hot-spurs s 2:3, Burnlev: Sheffield United 1:1, New-castle Unitet : Middlesbrough 3:0, — Nekaj zatem pa sta si stali nasproti moštvi angleške armade in zavezniške armade pred 11.000 gledalci. Angleži so zmagali nad moštvom, ki so ga sestavljali Čehi, roljaki, Holandci, Belgijci in Norvežani, z 8:2. Nov naskok v stratosfero Te dni pričakujejo, da se bosta v stratosfero v dvigalnem balonu dvignila v Argenlini tamkajšnji inženir Olivero in duhovnik pater Puig, ki sta oba znana znanstvenika. Oba znanstvenika sta že odpotovala v S. Raffaelo v pokrajini Mendoza, kjer se bosta v zrakoplovu dvignila z vrha 2000 metrov visoke gore. Vse priprave so že končane. Balon, ki je v ta namen pripravljen in ki naj se dvigne 30.000 metrov visoko, je 79.1 metra visok ter meri v premeru 56.6 metra. Prostornine ima v sebi 124.710 kubičnih metrov. Balonska površina meri 14.000 kvadr. metrov. Balon tehta s kabino in vsemi inštrumenti 2000 kg. Kabina je vsa narejena iz aluminija, ki so njegove jilošče debele po šiiri milimetre. Vsa kabina ima dva in pol metra v premeru ter ima pri- trjeno posebno padalo, da bi pri padanju šlo vse bolj gladko in brez težav. Iz S. Raffaela so pred kratkim spustili v višino poskusni merilni balon, ki se je dvignil 40.000 metrov visoke. Ko je padel nazaj na zemljo, so na njegovih merilnih aparatih videli, da je bilo tam gori 75 stopinj mraza ter da je pihal veter s hitrostjo sto kilometrov na uro. Tja v Mendozo sta že na poti znana stratosfer-na junaka iz Evrope profesor Piccard in profesor Cosyns, ki bosta ves polet obeh argentinskih učenjakov vodila s tal. Profesor Piccard je argentinskima učenjakoma dal na razpolago vse svoje znanstvene inštrumente, s katerimi je svoie časp on sam opazoval ter preiskoval stratosfero, ko se je bil dvignil prvi v stratosfero. Kaplja krvi in ptička Bilo je v onem času, ko je Gospod Bog ustvaril svet. In ni ustvaril le neba in zemlje, ampak tudi živali in rastline, ki jim je obenem dal tudi imena. Veliko zgodb bi utegnili povedati Iz onega Kaša. In če bi poznali vse te zgodbe, bi nam bilo jasno vse, kar je na svetu, in česar zdaj ne moremo razumeti. Tedaj se je zgodilo nekega dne. ko je Gospod Bog sedel v nebesih in barval ptičem perje, da ni bilo nič več barv v njegovih lončkih. In bi bil na ta način ostal lišček brez barve, če ne bi bil Bog obrisal vseh čopičev ob njegovo perje. In tedaj se je tudi zgodilo, da je dobil osel dolga ušesa, ker si ni zapomnil svojega imena. Pozabil ga je bil. če se je le odstranil za nekaj korakov na nebeške poljane In trikrat je bil prišel nazaj vprašat, kako mu je ime. Liubi Bog je postal končno že nepotrpežljiv; zgrabil ga je za uhlje in mu dejal: »Tvoje ime je: osel, osel, osel.« — In ko je tako dejal, je natezal oslova ušesa bolj in bolj, da bi bolje slišal in si bolje zapomnil, kar bi mu kdo povedal. Istega dne so bile kaznovane tudi čebelo. Zakaj, ko je bila ustvarjena čebela, je koj pričela nabirati med. In ljudje in živali, ki so vdihavali ta dobri vonj, so prihajali bliže in so ga pokušali. A čebela je hotela obdržati vse zase in je zapodila s strupenimi piki vse. ki so se približali satovju. To je videl ljubi Bog — in koj je poklical čebelo k sebi, da bi |o kaznoval. »Obdaril te bom z lastnostjo, da moreš nabirati med, ki je najslajše, kar sem ustvaril. S tem ti pa nisem dal pravice, da bi bila trdo-srčna do svojih bližnjih. A zdaj pomni, da bo morala vsaka čebela umreti, če bo pičila koga, ki bo pokušal med.« Ah da, to je bilo tedaj, ko je oslepel čriček in je mravlja izgubila perutnice. Toliko čudovitih stvari se ie pripetilo tistega dne. Gospod Bog je sedel ves dan vzvišeno in dobrohotno na prestolu in je ustvarjal in vdihaval življenje. A na večer se je spomnil, da bi ustvaril še majhnega, sivega ptička. »Misli na to, da se moraš imenovati taščica,« je dejal ljubi Bog, ko je bil gotov. In je dejal ptička na svojo dlan in ptiček je odletel. In l$o je ptiček letal nekaj časa okrog in je opazoval lepo zemljo, kjer bi moral zdaj živeti, si je zaželel videti samega sebe. Tedaj ie videl, da je ves siv in so njegove prsi prav tako sive kakor vse drugo. Taščica se je ozirala in vrtela okrog in se ogledovala v vodi, a ni mogla najti na sebi niti enega rdečega peresca. Tedaj je poletel ptiček k ljubemu Bogu nazaj. Naš ljubi Bog je sedel dobrohotno in milo na prestolu. Iz njegovih rok so se razvijali metulji, ki so se gugali okrog njegove glave, golobje so grulili na njegovih ramah in okrog njega so poganjale iz zemlje vrtnice, lilije in marjetice. Ptiček je bil ves preplašen in mu ie močno bflo srčece. A v lahnih lokih se je bližal boli in bolj ljubemu Gospodu Bogu in mu je slednjič j sedel na roko. ; Tedaj je vprašal nebeški Oče, kaj želi od | njega, in ptiček je odgovoril: >Le neka) bi te še rad vprašal.« »Kaj hočeš torej vedeti?« »Zakai nimam nobenega rdečega peresca? Saj sem vendar od kljuna do konca repa popolnoma siv? Zakaj nimam niti enega rdečega peresca?« In ptiček jo zrl proseče z velikimi, črnimi očmi Oospoda Boga in je vrtel glavico sem in tja. Vseokrog je videl fazane, ki jim je bilo rdeče perje posuto z zlatim prahom, papige, ki so imele košate, rdeče ovratnike, peteline z rde- čimi grebeni. In kaj ge drugi — metulji, zlate ribice in vrtnicel Seveda je pri tem mislil ptiček, kako malo bi bilo potrebno — morda le ena sama majhna kaplja na prsi — pa bi bil lep ptič in bi zaslužil svoje ime. »Čemu bi mi bilo ime taščica ln mi je perje popolnoma sivo?« je ponovil ptiček in je menil, da bo dejal ljubi Bog: — Ah, moj mali prijatelj, vidim, da sem pozabil pobarvati z rdečo barvo perje na tvojih prsih, a potrpi le nekoliko — pa bo stvar urejena. Vendar se je ljubi Bog le milo nasmehnil ln dejal: »Imenoval sem te taščico In tako bodi tvoje ime. A sama glej, da si prislužiš rdečega perja na prsi.« In potem je dvignil ljubi Bog roko in je vnovič izpustil ptička na »vet V globokih mislih je ptiček letel skozi nebesa. Kaj bi tak majhen ptiček, kakršen je on, mogel prav za prav storiti, da bi si prislužil rdečega perja? Edino, česar se je utegnil spomniti, je bilo to, da si je izbral prebivališče v trnjevem grmovju. Med bodicami gostega trnjevega grmičevja si je napravil gnezdo. Zdelo se je. kakor bi upal, da se bo prilepil listič vrtnice na njegove prsi in mu dal rdeče barve. * Neskončno dolga doba ie minila po onem dnevu, ki je bil najveselejši na zemlji. Že so bili zapustili paradiž ljudje in živali in se razširili po zemlji. In ljudje so že toliko napredovali, da so znali obdelovati zemljo in pluti po morju. Preskrbeli so si obleko in okraske, da, že dolgo časa so si znali postavljati velike templje in mogočna mesta, kakor Tebe, Rim in Jeruzalem. Potem se je približal nov dan, kl bi morali v svetovni zgodovini še dolgo misliti nanj. In tisti dan je sedela zjutraj neka taščica na majhnem, golem gričku pred obzidjem Jeruzalema. In je pela mladičem, ki so počivali sredi nizkega trnjevega grmičevja v majhnem gozdu. Ptica taščica je pravila svojim malčkom o dnevu stvarjenja in kako so dobili oni svoje ime. Tako je pravila taščica svojim mladičem in tako je pravila že ona prva, ki je bila zaslišala božji glas in je izšla iz roke Stvarnikove. »In glejte,« je žalostno prenehala povest, »toliko let je minilo izza onega dne ustvarjanja, toliko vrtnic je že ocvelo, toliko mladih ptičkov je že izlezlo iz jajčec, da jih ne more sešteti nihče, vendar je taščica še vedno majhen, siv ptiček. Ni se ji še posrečilo pridobiti si rdečih peresc..« Mladi ptički so nastežaj odprli kljunčke in so vprašali, ali se niso potrudili njihovi predniki, da bi izvršili kako junaštvo in si tako pridobili predragocene rdeče barve. »Vsi smo storili, kar smo mogli,« Je pel Stiček, »a ni se posrečilo nikomur izmed nas. e prva taščica je bila srečala prav sebi enakega ptička. In ga je koj imela tako rada, da so vzplamtele njene prsi. — Ah, — je pomislila — zdaj razumem vse. Ljubi Bog je menil, da moram goreče ljubiti in pobarvati perje na prsih z gorečo ljubeznijo svojega srca. — A ni se ji posrečilo, kakor se ni posrečilo nobenemu izmed nas in se tudi vam ne bo posrečilo nikoli.« Mali, mladi ptički so otožno začivkali. Že so bili žalostni, da ne bo nikdar krasila rdeča barva njihovih majhnih, s puhom poraslih prsi. »Zaupale smo tudi v svoje petje,« jo pel stari ptiček v dolgih, zateglih zvokih. »Ze prva taščica je pela tako lepo. da so se ji širile prsi od navdušenja in je spet pričela upati. — Ah, — je mislila — moje perje bo zardelo zaradi gorečnosti moje duše za petje, -r- A se ji ni posrečilo, kakor se ni posrečilo nobeni potem in 6e tudi vam ne bo posrečilo.« Spet so otožno začivkali mladi ptički s svojimi napol poraslimi grli. »Zaupale smo tudi v svojo neustrašenost in hrabrost. Že prva taščica se je borila hrabro z drugimi ptiči in njene prsi so žarele od boja-željnosti. — Ah, — je mislila — moje perje bo zardelo od bojaželjnosti mojega srca. — A se ji ni posrečilo, kakor 6e ni posrečilo nobeni potem in se tudi vam ne bo posrečilo.« Mali, mladi ptički so začivkali polni zaupanja, da bodo oni vendarle poizkusili priti do zaželenega plačila. A ptiček jim je otožno odvrnil, da je to povsem nemogoče. Kako bi smeli pričakovati oni, kar se že toliko izvrstnim prednikom ni posrečilo doseči? Kaj hočejo storiti več, kot da bi ljubili, peli in se bojevali? Kaj bi... Ptiček ni dokončaj stavka. Zakaj skozi jeruzalemska vrata je prihajala velika množica ljudi. In množice so hrumele na vrh grička, kjer je bilo ptičje gnezdo. — Bližali bo ee jezdeci na ponosnih konjih, vojščaki z dolgimi sulicami, rabljevi hlapci z žeblji in s kladivi. In slovesno so stopali duhovniki in sodniki, ihteče ženske in pred vsemi temi je prihajalo divje hrumeče nižje ljudstvo kot zoprno tuleče spremstvo postopačev. Mali, sivi ptiček je drgetaje sedel na robu gnezda. Vsak hip se je zbal, da bodo pomandrali nizko trnjevo grmičevje in pomorili mladiče. »Pazite,« je začivkal malim, nebogljenim stvarcam. »splazite se prav tesno skupaj in se ne oglasite niti z glaskom I Tu prihaja konj, ki stopa prav tik nad nami I Ondi se bliža vojščak v sandalah, ki so podkovane z železom! Ondi drevi ves divji trop!« Mahoma ptiček ni več opominjal. Utihnil je in onemel in je skoraj pozabil nevarnost, ki je pretila vsem. Potem je brž skočil v gnezdo in razprostrl svoja majhna krila čez mladiče. »Ne, ne. to je prestrašno,« je začivkal. »Tega ne smete videti. Tamkaj hočejo pribiti tri može na križ!« In je razprostrl majhna krila tako na široko, da mladiči niso mogli videti, ničesar. Zaslišali so le bobneče udarce kladiva, glasno jadikovanje in besneče kričanje ljudske množice. Taščica je sledila vsemu temu strašnemu prizoru z očmi ki so se širile od groze. Ni mogla odmekniti oči od onih treh nesrečnikov. »Kako so ljudje vendar okrutni I« je čez čas začivkal ptiček._»Nl jim dovoli, da pribiieio uboge ljudi na križ. hnemu so pritisnili na glavo celo bode8o, trnjevo krono. Natančno vidim, da ranili trnji njegovo čelo in kaplja kri navzdol. In ta človek je tako lep in gleda tako milo krog sebe, da ga mora vzljubiti vsak. Ko gledam njegovo trpljenje, mi je, kakor bi prebodla ošiljena puščica moje srce.« Bolj in bolj se Je s trnjem križani zasmilil malemu ptičku. »Ce bi bila brat orel, pa bi potegnila žeblje, kl mu prebadajo roke, in bi zapodila mučivca z močnimi kremplji.« Taščica je videla, kako je kapljala kri s čela Križanega. Ni mogla nič več sedeti na gnezdu. »Čeprav sem le majhna in borna, vendar moram kaj storiti za ubogega mučenika,« je začiv-kala sama zase. In je zapustila gnezdo ter odletela v ozračje. V velikih lokih je obkrožala Križanega večkrat in se mu ni upala približati. Saj Je bii to plašen, majhen ptiček, ki se ni nikdar upal priti v človeško bližino. Toda polagoma se ie le ojunačila, zletela je h križu in izvlekla s kljunčkom ostro bodico iz čela Križanega. V tem pa |e padla kaplja krvi s Križanega na ptičkova prsi. Kaplja 66 je brž razlezla in pordečila vsa majhna nežna peresca na njegovih prsih* In Križani je odprl ustnice ln zašepetal ptičku: »Ker si usmiljen, si dosegel, po Wmer je hrepenel tvoj rod, odkar je bil svet ustvarjen.« Ko je prišel ptiček spet v svoje gnezdo, so mu začivkali malčki: »Tvoje prsi so rdeče, perjiče grla je bolj rdeče kot vrtnicel« »To je lo kaplja krvi g čela ubogega človeka. Ta bo brž izginila, če se bom kopal v potočku ali čistem studencu,« je odvrnil a čivkanjem ptiček. A čeprav se je kopala taščica še tako, vendar ni nikoli več izginila rdeča barva z njenih prsi. In ko so dorastli njeni malčki, »e je blestela krvavordeča barva tudi na njihovem perju na prsih, kakor se blesti še dandanes na prsih vsake taščice. (Selma LagerlSf.) Nemško vofaltvo v libffL Kakor hitro pride transport nemSkfli vojakov v kako libijsko pristanišče, takoj izkrcajo vojake in tanke, nakar hite vojaki na »zbor«, kjer prejemajo nadaljnja povelja. J a g o Seveda »mo hneli tudi psa, pravegs psa čuvaja, kakršen mora biti pri vsaki pošteni kmečki hiši. Bil je bernardinec najčistejše pasme. Spadal je k družini, saj je z nami, otroki, vred odraščal in je prejemal od našega očeta prav tako kot mi udarce s palico, če je kaj zakrivil. Prav dobro se spominjam tistega sivega novembrskega dne, ko je mati stala pri štedilniku in ie kuhala močnik. Da dobimo novega psa, ie pripovedoval«, velikega in močnega bernardinca. Otroci smo stali pri njej, držali smo se obodnega droga pri štedilniku in smo se ko navadno pozibavah s telesom nazaj in naprej. »Ali ima velik gobec?« sem vprašal, ker se mi je — ne vem, zakaj — dozdevalo, da je to silno važno. »Seveda ga ima,c je rekla mati, »pa ostri zobje so v njem.« Da s temi strahotno ugrizne, je dejala, in da bo treba pri igrah z njim jako paziti. Vsi trije smo se zagledali v mater, še mnogo nam je govorila o psu, tudi to, kako je treba z njim ravnati in še toliko drugega. V svojih vročih glavicah smo si naslikali velikanskega psa, ki venomer kaže zobe, je neznansko kosmat in fmif dolge kremplje ima. Vsi smo ga v silni radovednosti pričakovali. Takle pes, podoben levu, nam bo brez dvoma predrugačil življenje. _Ko je kmalu nato obstal voz pred hišo in se je nam radovednim fantičem, mahajc z repom, približal prekrasen bernardinec z dolgo dlako in neverjetno dobrohotnega izraza in naj-zvesteiših pasjih oči, smo koj vedeli, da je prispel v hišo četrti tovariš za naše igre. Koj Smo stekli k njemu in začeli božati po mehki dlaki. To je mirno prenašal in dozdevalo se je, da mu je dobro delo. Brez dvoma je bil istega mnenja kot mi, zakaj, mahoma mu J a h nivo oblizal po licih. ) in toplo kakor poljub Pl „ . iskali. Privihnili smo mu zobrno kvišku in smo je prišlo v glavo, da je mojega brata nad vse ' sal n toplo ustili oa sebe. Prav natančno smo ga pre- - „ - ')ra1 ljubeznivo oblizal po licih. To je bilo tako mehko in toplo kakor poljub. Nato ga nismo več £ in ni mogel prenesti, prav kot moj bralec ne, če smo mu zatrobili v ušesa. Brez besede smo sklenili, da sprejmemo Jaga, novega psa, v svojo tovarišijo. In tako se je tudi zgodilo. .. Jago je bil zmeraj tam, kjer smo bili mi trije. In kadar so psa poklicali, naj pride jest, smo drug za drugim tekli v hišo. Jago je hodil z nami tudi na pašo. Jago je pazil na krave, da se niso razbežale, in ie pazil na nas, kakor da bi bila to njegova edina, najvažnejša dolžnost. Ležal je pred našo stajo na pašniku in je zarenčal, čim je kak človek šel mimo, čeprav sto metrov proč. Jago je hlastni za mn-naini. in jih podil proč od nas in kopal nam jc najgloblje jame v zemljo in pri tem razbrskal vse krtine, du je prst kar tako frčala naokoli. Resnično, Jago je bil pameten. Nam se je dozdevalo, da to ni bil pes; vsaj jnz tega kar nisem mogel verjeti. Brez dvoma ie tičal v njem kak začarani princ. Saj sem lahko kar govoril z njitnl Razumel je sleherno besedo. Natančno je vedel, če nas je oče kaznoval. Nekoč sem prišel s slabim spričevalom domov. Imel setn slabo vest. Jago mi je prišel naproti, kakor zmeraj. Pa sem mu potožil svojo revo. Vse sem mu povedal. Jago je molčal in je capal poleg mene. Zdaj pa zdaj je povohal kako travo, cla jo je nato le s težavo pogoltnil. Pri tem se mu •e večkrat zateknilo in je travo spet izkašljal. Co nekoč trava Ie ni hotela ven, sem kakor iztirjen zdravnik segel z roko v žrelo in sem ga osvobodil. Vendar ni slušal mojega nauka, da naj nikar zmeraj ne žre trave, češ da to vendar psu ne pristoji. Saj, kaj pa takle človek ve o pasjem življenju i In na ta način sva prišla sicer malo kasneje, a vendarle domov. Moj oče me ie že čakal. In ko je pregledal moje spričevalo, je že segel po šibi. Jago je stnl poleg mene. Neverjetno pametno je opazoval mojega očeta. V pravem trenutku je planil k očetu, zgrabil s svojim velikanskim Robcem šibo in brž stekel ven. Oče je pustil mene in je pohitel za psom. Jago pa, le kako je bil zviti On, ki je bil tako poslušen, kar ni in ni slišal, ko je oče srdito klical za njim. Z enim pčesom je le pomeži-kaval in je ostal v pripravni razdalji, držeč šibo med zobmi. Nič ni pomagalo, Jago je bil pač bolj uren kot oče. Jaz pa? Meni se je zdelo najbolje, da sem izginil. Slišal sem le še, kako je mati klicala očeta, da naj gre v hlev, češ da tele šepa. In oče ie odhitel v hlev. Kasneje pa je nemara pozabil name in Jaga, saj je imel drugih skrbi preveč. Takrat je bila vojna in prav nič ni bilo lahko nasititi toliko kljunov. • Čez nekaj časa, ko sem zaslišal, da je odšel oče proti hlevu, sem se splazil iz svojega skrivališča, iz stiskalnice zn mošt, in sem požvižgal svojemu Jagu. Zaslišal sem cviljenje in kakor strela je šinil k meni, držeč šibo še zmeraj v gobcu. Da, to je bil moj rešitelj. Objel sem ga krog vratu in si v njegovem kožuhu osušil solze. Razkoračcnn je stal in molčal. Le njegove oči so sc zvesto svetile in po pasje zvesto so se lesketale. Mahoma sem vstal. Domislil sem se zgodbe o začaranem princu. Moral sem Jaga rešiti; to si je zaslužil. Prijel sem njegovo kuštravo gla- vo z obema rokama in sem ga poljubil na mrzli smrček. Potem sem počakal. Pa zgodilo, prav nič ne. se m nic Razočaran sem bil; saj sem hotel vendar pokazati svojo hvaležnost. V svojem obupu sem vzel šibo in sem jo na drobne kosce razlomil. In sleherni košček sem vrgel Jagu kot »aportl«. Po večkrat je moral steči sem in tja in slednjič sva bila srečna oba — jaz in moi Jatro (S. E.) MCA1>r SLOVENEC Domovina Domovina je dežela, ki je vsa napojena z znojem in krvjo naših prednikov. Dežela, v kateri počivajo naši dedi, ki so dali imena njenim goram, rekam in krajem, rastlinam in živalim. Dežela, po kateri so utrdili pota in steze in si gradili božje hrame. Dežela, v kateri je narodova duša sanjala in ustvarjala svoje pravljice in pripovedke, svoj epregovore in pesmi. Donfovina je dežela, v kateri imamo kot narod od Boga nam priznano domovinsko pravico, v kateri nismo ne tujci ne gosti, marveč domačini. Ta naša domovina krije v sebi kosti naših prednikov in je zibelka naših potomcev, ki bodo v njej živeli in trpeli, delali in ustvarjali in zapuščali sadove svojega truda nepregledni vrsti novih rodov. Domovina je sveta in nam more biti vsem enako dobra mati. Ljubezen do domovine je imela že od nekdaj največjo moč do človeškega srca. Iz domovinske ljubezni so ljudje ustvarjali slavna dela, žrtvovali zanjo življenje in imetje. Služba domovini je sladka in prijetna vsakomur, ki je dobrega srca in vedre duše. Ne moremo ji služiti s sebičnostjo in nejevoljo, marveč s plemenitostjo in ljubeznijo. Prijatelji mladi, ljubite in spoštujte svojo domovino! Kakor smo hvaležni našim dedom, da so nam ohranili materinski jezik in vero, slovensko pesem in slovenske knjige, tako bodo nekoč tisti, ki pridejo za nami. hvaležni nam za vse, kar bomo za domovino dobrega in koristnega storili. Pirhi za veliko noč Zadnjič je na vso sapo pridrobencal k meni ongavi Cenček, ki je poskočen kot kozliček in radoveden kot gozdni škrat. Še dober dan mi ni utegnil reči; kar koj me je začel izpraševati: »Količkov striček, ali ti kaj rad hrustaš pirhe?« »O, tisto pa, tisto!« sem navdušeno prikimal in iztegnil roko. Bil sem na žive in mrtve prepričan, da mi bo Cenček podaril kakšen prav lep in velik pirh... Saj je velika noč pred durmi in bi se kar spodobilo, da bi me Cenček že zdai razveselil z velikonočnim darilom. Pa sem se moral za pirh obrisati pod nosom, kajti Cenček je hitro zinil: »Jaz pa pirhov ne maram! Lani sem se jih tako najedel, da me jo mesec dni trebuh bolel.« »Čemu me pa potlej izprašuješ o teh rečeh?« sem se razjezil in si grozeče zavihal košate brke. »Zato, ker bi rad vedel, kako misliš o pirhih ti,« je modro odgovoril Cenček in me tako bistro pogledal, da sem pri priči uganil, kam meri. »Ahi, zdai pa že vem, kaj hočeš reči,« sem zabrundal in se v zadregi čohal za ušesom. >To hočeš reči. da pirhi niso najlepše velikonočno darilo in da je grdrt, če se kdo velike noči samo zaradi pirhov veseli.« »Tako je!« je moško prikimal Cenček. »Tudi moi očka pravi tako. On trdi, da je lepa knjiga stokrat več vredna kot pirh. Pirh pohrustaš — in ni ga več; knjiga pa ostane. Zato mi bo očka letos namesto pirhov rajši kupil nekaj lepih knjig za veliko noč. Samo to ga še skrbi in mene kajpak tudi, kakšne knjige naj bi mi izbral, da ne bi kupil mačka v vreči.« »Ta je pa modra!« sem rekel in pristavil: >Se koi vidi, da je tvoj očka preudaren in pameten mož.« »Tisto pa. tisto!« je pritrdil Cenček in hitro dodal: >Ta ludi ti. Kotičkov striček, si pameten mož, zato me pa pošilja k tebi. Tvoja beseda pri njem nekaj zaleže. Daj, povej mi, katere knjige se tebi zdijo najlepše darilo za veliko noč?« »Če nič drugega ne želiš, s tem ti pa lahko ustrežem,« sem rekel in mogočno ukazal: »Vzemi v roko svinčnik in piši I Kar po vrsti ti bom naštel nekaj knjig, s katerimi boš imel res veliko veselje, torej poslušaj! Te-le knjige ti priporočam: »Čudežni zaliv«. Pravljice. Potem pravljično zgodbo z Gorjancev: »Kresna noč na Kukovi gori«. Potem knjigo »Tinček in Tonček«, v kateri so opisani čudoviti doživljaji dveh .ameriških dečkov. V tej knjigi je toliko slik, da boš kar strmeli Potem ti gorko polagam na srce zbirko tiolgarskih pravljic in pripovedk: »Pri ognjišču«. Dalje čudovito povest »Mladost v džungli« in še tri prelepe povesti znamenitega pisatelja Sven-sona, in sicer: »Prigode malega Nonnija«, »Nonni« in »Mesto ob morju«. »Še katero?« je povprašal Cenček in oči so mu kar žarele od hrepenenja. »Počaki no, da si malo oddahnem,« sem za-godrnjal in mogočno pihnil gost oblak dima iz svoje pipice. »Še vse polno knjig ti lahko naštejem, če hočeš. Predvsem naj ti očka ne pozabi kupiti prelepi knjigi »Einil in detektivi« ter »Pikico in Tončka«. In če ima očka še kaj dinarčkov odveč, naj ti kupi tudi Grimmove »Pravljice« in »Malo trojko« od norveškega pisatelja Sc-ota, — bratcu Janezku pa »Slikanico ABC«, potom »Gu-liverjcva potovanja«, pa »Robinzona«, potem...« »Za zdaj bo pa dovolj!« me je prikinil Cenček, ki si je skrbno zapisal naslov od vsake knjige. Vtaknil je papir v žep in hotel odhiteti skozi duri. Pa se ie v zadnjem trenutku spomnil še nečesa in vzkliknil: »Najvažnejše bi bil pa kmalu pozabil! — Kje se pa vse te knjige dobijo?« »V trgovini z moko ali železnino gotovo ne,« sem se pošalil, »pač pa v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.« Jurček in njegova butara i. Vse dni od tihe nedelje pa do cvetnega petka je Jurček prosil mater, naj mu kupi obleko, da bo mogel na cvetno nedeljo nesti butaro v cerkev. Mati ga je vsak dan tolažila: »Čakaj, do jutri bom že spravila toliko denarja skupaj, da ti bom obleko kupila!« Prihodnji dan pa je morala mati kupiti po-trebnejše reči in z obleko spet ni bilo nič. Zaman je Jurček prosil in se žalostil. Na cvetni petek je bil semenj. Jurček je s solzami v očeh gledal, kako so matere kupovale obleke, Čevlje, klobuke, nogavice za svoje otrok — on pa je ostal praznih rok. »Vsi se bodo v nedeljo veselili, samo jaz bom doma čepel Kako ponosno bodo nosili mimo mene butare in oljke ter kako prezirljivo bodo gledali name!« Globoko užaloščen se je na cvetni petek vračal domov. Pot ga je vodila mimo županove hiše. Gospodinja je stala na pragu in ga prijazno nagovorila: »Jurček. zakaj si pa tako žalosten? V nedeljo boš nesel butaro v cerkev. Ali se tega nič ne veseliš?« Jurček je skomizgnil z ramo. Bilo mu je tako hudo. da je komaj zadrževal solze. Prijazni županji ni mogel odgovoriti niti besedice. »Nekaj blagoslovljenih šib prinesi k nam,« je nadaljevala županja. »Naš Tonček je že prevelik, da bi nosil butaro. Brez blagoslovljenega lesa pa tudi ne moremo biti. Ne bo zastonj, kar prinesi!« Jurček je zatrdno obljubil prijazni gospe županji, da ji bo prinesel polovico butare. Ko je prišel domov, je šele spoznal, kaj je storil. Le kako bo izpolnil obljubo? Mar naj gre v cerkev z zakrpanimi hlačami in suknjo? Otroci bi s prstom kazali za njim in se mu posmehovati. Jurček je bil v zadregi, v nemajhni zadregi. Ves popoldan je razmišljal, kako bi ukrenil, da bi bilo prav. Ze je hotel oditi k županovim, da bi odkrito povedal, kaj mu teži srce. Pa se je spet premislil. Zupanovi so bili njemu in njegovim staršem tako dobri. Mora jim ustreči. Kar zgrozil se je ob misli, v kakšni zadregi bi bili županovi poleti, ko bo treskalo in grmelo: v vseh drugih hišah bodo prižigali blagoslovljeni les proti hudi uri, samo županovi ne bi mogli tega storiti. Jezili se bodo na Jurčka in ga ne bodo nikoli več pogledali. Morda bo potem res v njihovo hišo udarila strela... Kar vroče mu je postalo oh teh mislih. Sklenil je, da bo zagotovo nesel butaro, pa čeprav v za-krpanih hlačah. Bog mu tega ne bo zameril, je bil prepričan v dno duše. Še istega večera se je odpravil v gozd. Kar sam je šel. Drugi vaški dečki so si že prejšnje dni preskrbeli šibe. 2. Prav ta večer je šel v gozd na lov lastnik mogočnega gradu nad vasjo. Zamišljeno je hodil sem in tja. Bil je slabe volje, saj ta dan ni ustrelil še nobene divjadi Na vasi je že odzvonilo večerni Ave, on pa je še zmerom blodil po gozdu. Zdajci je zaslišal čudno lomastenje pred Beboj. Skušal je razgrniti grmovje, da bi dognal, kdo je. Pri tem si je ranil roko na trnju. Zajavkal je od bolečine in v jezi ustrelil v smer, od koder je slišal lomastenje. Obupen stok je sledil strelu. Za grmovjem se je valjala drobna otroška postava in pretresljivo ječala. Lovec je ves prestrašen skočil k obstreljen-cu. Ranjeni deček — bil je Jurček — je še nekajkrat vztrepetal in fiolglasno zastokal, potem pa je obležal kakor mrtev. Graščak je zakričal na pomoč. Nobenega odziva ni bilo. Le odmev se je trgal od gore do gore. Skokoma se je pognal k studencu. Z obema rokama je prinesel vode in skušal očistiti rano na dečkovi roki. Deček se ni ganil. Graščak si ga je naložil na rame tn odnesel v grad. Graščak je stopil k dečku in ga pobožal po licu. Prijazno ga je vprašal, kaj je iskal tako pozno v gozdu. Jurček je povedal bvojo zgodbo od začetka do konca. Graščak, njegova gospa in zdravnik 60 ga z zanimanjem poslušali. Ko je Jurček končal, je gospa rekla: »Jurček, jutri te bo naš hlapec peljal domov. Starše smo že obvestili o nesreči. Preden odideš, dobiš lepo obleko. Preskrbela ti bom tudi najlepšo butaro, s katero se boš zelo postavil.« »Ali mislite, da bom res mogel nesti butaro? Gospe županji bi tako rad ustregel!« je dejal Jurček z žarečimi očmi. »Seveda, jo boš lahko nesel,« je prekimala gospa. Graščak je bil zadovoljen, da ni bilo hujših posledic. Jurček mu je bil na vso moč všeč. Sklenil je na tihem, da bo pomagal njegovim staršem. Prihodnji dan ga je grajski hlapec odpeljal domov. Na voz je gospa naložila vse polno dobrot in tudi nekaj denarja. Oče in mati sta bila zelo vesela. Saj jima je graščak vrh vsega tudi obljuhil, da lahko dobita pri njem delo, kadar hočeta. Jurčka pa bo dal v šole ... S. Cvetna nedelja je bila tisto leto sončna in prijazna. Otroci niso vedeli, kako bi dali duška svečanemu razpoloženju. Najbolj srečen pa je bil Jurček. Roka ga je sicer še zmerom bolela, toda ko je gledal svojo lepo butaro in novo obleko, je pozabil na bolečine. Najlepša butara v cerkvi je bila Jurčkova. Držal jo je ravno pokonci in lako svečano je gledal, da so ga drugi otroci kar zavidali. Ko so šli iz cerkve, si je marsikdo na tihem želel, da bi tudi njega graščak obstrelil... Jurček kljub velik sreči ni pozabil obljube, ki jo je dal gospe županji. Stopil je mimogrede k županovim. Zupan je prežagal polovico butare in jo obdržal. Županja pa kar ni vedela, kako bi počastila Jurčka. Posadila ga je za mizo, ga pogostila, mu izročila kovanec in ga povabila, naj pride še po pirhe. Jurček vse življenje ni pozabil te prelepe cvetne nedelje. Kakor ni v mladih letih dane obljube nikoli prelomil, tako je bil tudi kot odrasel zmerom mož beseda. Bog ve, ali ne bo postal nekoč velik in imeniten mož, saj edinole značaj naredi človeka velikega. V gradu se je vsa družina zbrala okrog ponesrečenega dečka. Gospa graščakinja je poslala služkinjo v mesto po zdravnika. Še preden je ta prišel, se je Jurček zbudil in začudeno pogledal okoli sebe. Velike svetle luči so ga ščemeie v oči. Ležal je v snežnobeli postelji. Mlada, lepa gospa mu je ljubeznivo stregla. »Ali sem v nebesih?« je ves zavzet vprašal. Gospa se je dobrotno smehljala in odkimala. Medtem je Jurček začutil strašno bolečino v roki. Kar zakričati je hotel, pa se je premagal. »Deček, nič se ne boj, rana ni nevarna. Moj mož te je obstrelil na lovu Bila je tema. Mislil je, da lomasti med grmovjem divja žival. Zdravnik ti bo pomagal, da boš kmalu ozdravil!« Šele zdaj se je Jurček domislil V3ega. Spomni! se je, da je nabiral šibe za butaro. »Gospa, ali bom mogel nesti butaro na cvetno nedeljo?« ga je zaskrbelo. »Gospe županji sem obljubil blagoslovljene šibe.« Gospa ni utegnila odgovoriti. Zdravnik in graščak sta stopila v sobo. Zdravnik je ranjencu še enkrat očistil rano. Jurčka je na vso moč peklo, ko pa je zdravnik rano obvezal, so bolečine nekoliko ponehale. »Nič hudega ne bo, gospod graščak. Fant bo v nekaj dneh zdrav.« Stričkov kotiček Dradi Kotičkov strlčekl — Mnogo otrok Ti je že pisalo, a jaz Ti še nisem. Zdaj pa sem se tudi jaz ojunačila. Začela sem z žrebetom, toda ne vem, če se ne bom tega naveličala Ker je to moje prvo pisemce, upam, da ga ne boš vrgel v svoj požrešni koš. Imam sestrico Metko. Večkrat berem kakšno pesmico o Metki, pa jo malo podražim. Ona pa se začne jokati. Pa je kmalu vse dobro. Moj oče je železostrugar. Imam ga zelo rada Oče pesmic in povestic v »Mladem Slovencuc si pa Ti, kajne? Lepo Te pozdravlja — Marjanca Bručan, učenka I. razr. mešč. šole na Jesenicah. Draga Marjancal — tvojega pisemca sem se razveselil, kakor se razveselim vsakega. Toda ko sem ga prebral, sem debelo pogledal kot krokodil in se na vso moč začudil. V prvem odstavku namreč pišeš črno na belem: »Začela sem z žrebetom...« Kar verjeti nisem mogel svojim očem, da je res napisano »z žrebetom«. — Nemara sem zaradi ljute vojne že tako zbegan, da vidim stvari, ki jih ni? — sem ugibal in godrnjal v sivo brado. In sem pograbil Tvoje pisemce in jo mahnil z njim naravnost v šolo. Gospod učitelj ima bistre oči in zna nekaj več kot suhe hruške peči, sem si mislil in mu pomolil Tvoje pisemce pod nos. Gospod učitelj ga je ročno prebral in mi učeno rekel: »Kotičkov striček, če tega skrivnostnega ,žrebeta' ne moreš pogruntati Ti, ki si zvit ko kozji rog in po poklicu perogrizec in tintomazec — kako naj ga pogruntam jaz, ki sem za četrt stoletja mlajši od Tebe?« — S takšnim slavospevom me je odpravil vrli gospod učitelj in sem bil s svojo pametjo prav tam, kjer sem bil. Pa mi je prav tedaj prišel nasproti neki očanec, ki ima sam iskrega žrebeta doma v hlevu. Brž sem mu pomolil Tvoje pisemce pod nos. Tudi on ga je ročno prebral. Debelo je pljunil, se počohal za ušesom, malo pomislil in zinil: »takole menim faz, Kotičkov striček: počakaj še nekaj dni, nemara Ti tale Marjanca pošlje kakšnega žrebeta po pošti.« — Lej ga hudimana, sem si mislil, ta je pa modral In sem hodil vsak dan spraševat na poŠto, ali so dobili kakšnega »žrebeta« zame. Pa sem čakal in spraševal zastonj; »žrebeta« ni bilo od nikoder... Danes pa se mi je kar na lepem nekaj zabliskalo v glavi. Uganil sem, da nisi imela v mislih pravega, živega »žrebeta«, ampak — žreb. Napisati bi torej morala: »Začela sem z žrebom...« Ali zdaj vidiS, koliko sitnosti utegne povzročiti ena sama takšna napakica v pismu?! Vdrugič pa le glej, da ne boš spet žreba zamenjala z žrebetom, kajti med žrč-bom in žrebetom je velikanska razlika! Sestrico Metko pa le nikar preveč ne draži, da ne bo že zdaj vseh solzic potočila. Nekaj jih mora prihraniti za stara leta. Tudi jaz sem bil v mladih letih taho lahkomiseln, da sem vse solze prelil, zdaj si moram pa s čebulo mazati oči, če hočem še kakšno solzico izsiliti iz njih. Takšne solzice pa so za te resne čase vsekakor predrage, kajti bo kmalu tudi čebule zmanjkalo, če ljute vojne ne bo kmalu konec... Skušaj vse to sestrici Metki modro dopovedati — in prepričan sem, da bo s solzicami postala bolj varčna. Pa se še kaj oglasi, toda z »žrebetom« nikarte več. Lep pozdravček Tebi in Metki! — Kotičkov striček. Dragi striček! — Danes se prvič oglašam v Tvojem kotičku. Najprej se Ti moram seveda predstaviti. Pišem se Darinka Munda, doma pa sem v Ormožu. Ali je Tebi Ormož kaj znan? Mislim da ne. Zato Ti bom jaz kaj povedala o njem. Ormož je prav majhno, a zelo prijazno mesto. Leži ob levem bregu Drave, ob vznožju Slovenskih goric. Prebivalci se ukvarjajo z obrtjo, trgovino in vinogradništvom. Izvažajo vino, sadje in perutnino. Tudi nekaj tovarn imamo, in sicer: usnjarno, parno žago, opekarno in milarno. Znamenitosti so: grad grofov Wurmbrandtov, mestna cerkev, bolnišnica križanskega reda, prosvetni dom, meščanska in ljudska šola. Imamo tudi nekaj trgovin. In še nekaj imamo: veliko vinarsko zadrugo. Mnogo ljudi si to našo zadrugo ogleda in njene velike kleti. Takrat seveda tudi vinček pokušajo . .. Zato ni čudno, če si je moje otroško srce zaželelo, da bi jo tudi Ti kdaj primahal v Ormož in si ogledal našo zadrugo in naše kleti. Saj ne boš hud, striček, kajne da ne, če Te zaupno povprašam na uho: Ali tudi Ti kaj rad piješ vinček? Če ga, potem le pridi, da ga boš malo srknil in z nami otroki zapel tisto lepo: »Slovenec Slovenca vabi...« To bo prijetnol Sporoči mi prej, kdaj prideš, ker k vinčku spada tudi domača klobasa. Malo se moram postaviti, če prideš. Na svidenjel — Darinka Munda, učenka III. razr. v Ormožu. Draga Darinka! — Ti si se predstavila meni, spodobi se torej, da se predstavim tudi jaz Tebi. Pišem se Kotičkov striček, doma pa sem v EVr°Svoj rojstni kraj si kar lepo opisala. Majhno je vaše mesto, a zato tem bolj imenitno. Kar sline so se mi cedile, ko sem bral, koliko sadja in perutnine imate. Jedetana, kako bi se mojemu trebuščku v teh težkih časih prilegla kakšna tolsta putka in pehar rdečih jabolk navrh! Putke mo| trebušček že toliko časa ni videl, da je kar pozabil, kakšna je. Edino toliko se še spominja, da je nebeško dobra... Oh, zakaj nisem iz Ormoža domal Za vinček mi pa ni toliko, ker predobro vem, koliko črnih grehov ima ta skušnjavec hinavski na vesti. Marsikoga je že spravil v grob in marsikoga še bo. Mene pa ne bo prelisičil, nakal Prav nič me še ne mika z nosom zemljo podpirati, zato se pa z vinčkom nočem bratiti. Vsaj toliko časa bi rad še živel, da bi videl, kako se bo ta vojna končala. Kar smešno se mi zdi, ko včasih berem, kako bi nekateri radi ves svet proglasili za svoj »življenjski prostor«, ko pa bodo po smrti imeli vsi skupaj enako majhen in tesen »življenjski prostor« — nekaj čevljev globoko pod zemljo ... Zaradi vinčka me torej v Ormož ne bo. Zaradi tolstih putk bi pa utegnil priti, tisto pa. Škoda, škoda, da me na putke nisi povabila! Lepo pozdravljeni! — Kotičkov striček. MLADA NJIVA i,n,i,i,,.............i......inmrnimim........................................"'i'........................ Pomladni koncert Kaj neki vedomer: cin, cin pozvanja danes iz daljin? Mar ptički drobni so, krilati, ki pojejo na mladi trati? Ne, ptički drobni in krilati ne pojejo na mladi trati! Le zvončki drobni, nežni, bel, s polja cingljajo »si veseli. Cin-cin, cin-cin, pozvanja tajno iz daljin. — Zaspance lene jaz budim! zvoni, zvoni iz belih lin. Lado Grbec, Ljubljana. Cvetna nedelja Vse nestrpno čaka, da trobentic živi val v sončno dalj zatrobi: Krist je vstal! Mrzla starka zima daleč je odšla, sonce toplo sije z jasnega neba. Pisan vrt razgrinja vigred čez ravan in življenje novo stopa v mladi dan. Vse veselo raja, vse se veseli: že nedelja cvetna z grička se smeji... Jožef Mihelčič, Dobrova pri Kropi. Pastirčkova zadnja cvetna nedelja Vsa vas ga je poznala Tonče mu je bilo ime. Komaj petnajst let je imel, pa si je že sam služil kruh. Vaški pastirček je bil. Bil je tako priden in pošten, da se nihče ni pritožil čezenj. Vsi so ga imeli radi. Očeta ni imel več, mati pa jo služila v oddaljenem mestu in že več let ni videla svojega sina. Tonče je vsako leto nesel na cvetno nedeljo butaro v cerkev. To je bil dan, katerega so se veselili vsi otroci, posebno pa Tonče. Butaro si je zmerom napravil sam. Največja in najlepša je bila. Na njej ni bilo pomaranč in jabolk, a vendar ji ni bilo pare v vasi. Tudi drugim otrokom je ubogi pastirček delal butare, a sebi je napravil največjo in najlepšo. Hej, ko bi ga videli, kako jo je nesel po stezi čez [Kilje v cerkevl Kar samo se mu je smejalo. Vsi ljudje so ga gledali, on pa se ni zmenil zanie; moško ie korakal dalje, kakor da bi bil sam. Njegovo največje veselje v letu je bila — cvetna nedelja. .Utaboril se je sredi cerkve in vse oči so bile uprte vanj in v njegovo butaro. Nihče mu je ni zavidal, le občudovali so jo, stari in mladi. Leto za letom je bilo tako. Zdaj pa pastirja Tončka ni več. Napravil ie butaro, veliko in lepo, a cvetno nedelje ni več dočakal. Umrl je v županovem hlevu, v katerem je tisto noč spal. Zjutraj so ga našli mrtvega, s smehljnjem na ustnicah in s prelefio butaro v naročju. Pokopali so ga dan pred cvetno nedeljo. Zdaj je cvetna nedelja v vasi tiha in žalostna. Nič več ne stoji Tonče sredi cerkve s svojo lepo butaro. Še orgle ne btičč več tako lepo kot prej, ko so ljudje še občudovali Tončkovo butaro... Tam za cerkvijo je grob V njem počiva pastirček Tonče in na njem njegova zadnja butara, Vj mu ie še v smrti delala druščino, Valentin Albin, diiak, Ljubljana, Sčlaj jc Na cvetno nedeljo — butare cvet6 Nedeljski listi S pelini fečlen Na veliki petek — z ragljami na daa S Na cvetno nedeljo Krepek udar ubranih korakov je donel skozi ljubljanske ulice v jutru tihega tedna. Nemo «o korakali mož ob možu, vrsta za vrsto. Vsi opremljeni in oskrbljeni z vojaškimi potrebščinami za dolgo pot, kdo ve kam, kdo ve do kdaj. Za njimi pa se je svetila krvava jutranja zarja izza litijskih hribov. Regiment mož brez besed V duši pa je vsem glasno klicalo... Morebiti: klic po domu, klic po ženi, klic po otrocih, klic po delu, klic po službi, klic po starših? Toda vse te klice je prevpil višji klic: Za domovino! Ni lahko najti primerne besede za moža in fanta, kadar se poslavlja od svojcev, na klic svojega kralja. Naš čas je prevelik in pre-resen. Kdo je bil pripravljen nanj? Kdo je bil vzgojen zanj? Sedaj pa bi v tej stiski radi našli odrešilno besedo, ki bi nas pomirila, ki bi nam pomagala nositi, kar je čas hudega naložil na naše rame. Le eno odrešilno besedo! Ne sme pa biti ne pretirana, ne enostranska, ne taka, ki se je človek tem bolj naveliča, čim bolj jo ponavlja. Kje bi našli tako besedo? Iznajdljivi in v vseh stiskah obilno preizkušeni sv. Pavel nam je zapisal tciko besedo v listu cvetne nedelje. »Isto mišljenje naj bo v vas, ki fe tudi v Kristusu Jezusu.« Kristus ni mislil nase, marveč na nas vse; tako je vdano stopil na svoj križev pot. Če ne grem — je mislil — ti ne bodo odrešeni; če pa grem, bodo rešeni mnogi In tako se je zgodilo. Isto mišljenje more rešiti tudi nas v teh hudih časih. Če ne žrtvujemo, kar moremo in moramo, naša domovina ne bo rešena, ne bo svobodna; če pa to, kar moremo, vsi zanjo žrtvujemo, bo naš dom in rod otet. Kar so prednamci zapustili nam, vse to moramo zapustiti mi zanamcem. Cerkev, šola in dom nas mora danes vzgajati v tem duhu: »Isto mišljenje naj bo v vas, ki je tudi v Kristusu Jezusu « Vsak, ki odhaja od doma, kakor vsak, ki ostaja doma, naj bo prevzet in pre-šinjen od iste misli: Za domovinol Tako pojde in le tako pojde! Ako smo vsi ene in iste misli, kako bi se sovražili, prepirali, osumljali, si škodovali ali se zavidali med seboj? Ljubezen do domovine naj nas druži! Na veliko soboto — iegen nes6 n L" —A M v yjK V J Jj, 7) m, Gospodinja in šport Prej smo veUkrat slišali: »Kaj pa je gospodinji treba športa! Gospodinjska dela so zadosten šport.« Čeprav so se take besede še in še ponavljale, pa zato niso bile nič bolj resnične. Res je, da gospodinjsko delo poskrbi za to, da se telo giblje, vendar le ni zadostno, saj je gospodinja človek kot vsakdo in potrebuje zraka in sonca. Mladim gospodinjam tega tudi ni treba nič več pripovedovati, ker so bile že vajene športa in so znale plavati in drugo, preden so se ontožile in so to potrebno izenačenje za udejstvovanje v gospodinjstvu brez dvoma prinesle tudi s seboj v zakon. Kako pa je glede na to s starejšimi gospodinjami, ki večkrat nimajo več prilike, da bi se — kot njihove mlajše sovrstnice — ukvarjale s športom in gimnastiko? Tudi starejše gospodinje naj ne tičijo doma; njim je zmeraj na razpolago najcenejši in najbolj zdravi in manj naporni šport: to je sprehod. Ven je treba, pa bodi vetrovno ali deževno, vroče aH mrzlo! Z vztrajno, ne prehitro hojo zunaj po travnikih in gozdovih se okrepi glava in srce, živci se odpočijejo, oči zasijejo in prijeten pogovor z otroki ali z možem utrdi Čustva in bistri dar opazovanja. Dober tek do jedi ima človek, ko pride domov s »prehoda, ki ga preložimo — kakor pač utegnemo — na jutranje ure, na popoldne ali na večer. Kako lepo zaspiš po večernem sprehodu, ki hkrati urejuje tudi prebavo, ki zlasti starejšim ženam tolikokrat nagaja! Gospodinja bo za sprehode laže in večkrat dobila kaj časa ko za šport. In če si znamo pravilno urediti čas, si brez dvoma pritrgamo potrebne ure za vsakdanji sprehod. Zdravje to zahteva in zdravje je največja dobrina na tem svetu. Za zdravje mora posebno.gospodinja in mati žrtvovati potrebni čas, sicer ga bo morala žrtvovati mnogo več, ko bo bolna obležala v postelji! Za pastorke kraljice mode Na veliko nedeljo — vstajenja daa Starostno skrbstvo v Francij Iz Vichyja poročajo: Maršal Pelaln j« nedavno v svojem govoru med drugim povedal tudi tole: »Doslej ni bilo dosti takih prilik, da bi vam bil mogel kaj lobrega poročati. A zdaj imam neko dobro vest, in sicer to: Starostno skrbstvo lwmo izvedli. Uradni list bo vse potrebno objavil. Že leta smo čakali na to uredijo, že dvajsetkrat nam je bila obljubljena in dvajsetkrat odložena. Jaz pa držim svoje obljube in celo obljube drugih, kolikor temeljijo na pravičnosti. Francija bo storila plemenit čin skrbstva pravičnosti in sicer v korist tistih, ki morajo več kot drugi trpeti pod bičem tega časa. Brez dvoma vam vsega ne bomo mogli dati, kar je potrebno. A vsaj to boste dobili, kar je moči dati. Za nemaniče bo skromna pokojnina v veliko olajšavo. Za tiste, ki že nekaj imajo, pa bo pokojnina dohodek, ki jih bo varoval bede. Kasneje, če je božja volja, bomo novi zakon nemara izboljšali. A treba je, da se naš gospodarski položaj prej okrepi in da bo v normalnem tiru. Nikar si ne ziddjmo gradov v oblakih! Država ne more dati več, kolikor dobi. Država sama si ne more pridobivati bogastva. Država, ki je po vojni razrušena in p° nazadovanju rojstev tako oslabela, si ne more privoščiti velikopoteznih zasnov. Starih ljudi ne morejo pokojnine preživljati, oblačiti in ogrevati. Za to je potrebno delo mladih, ki obdelujejo zeml jo, ki tko volno in bombaž in kopljejo premog. Da morejo zastopniki starih rodov v miru živeti, morajo mlade generacije strumno delati. Dežela pa, ki nima mladega zaroda in nobenih otrok, ne more skrbeti za stare ljudi. To je jako preprosta resnica. Skrbstvo za >tare ljudi izhaja iz složnosti naroda vseh slojev in generacij. To je potrebno, saj izvirajo starostne pokojnine iz dajatev vseh — delodajalcev in delojemalcev. To je velika socialna reforma in vsi so poklicani, da sodelujejo z njo. Bodimo složni in edini, pa ne bo naše upanje o obnovi države zaman!« Teden trpljenja Človek, ti visiš med smrtjo in življenjem, nihaš iz vesolja v žalostno trpljenje, nebo obseva te, zagrinjajo te sence, gledaš dan na dan umiranje in smrt iu iščeš med stvarmi povratka spet v življenje, a mrtvi stvari vhod v življenje je zaprt. Človek, tvoja pot med umrljive stvari gre, predobrp veš, da slej ko prej te sreča smrt, pa hočeš, hočeš le živeti, hočeš, hočeš večnosti, ko gledaš smrt, umreti nočeš, nočeš..< Danes razodeta ti je včlika skrivnost Kristus — Zrno božje v zemljo položeno, danes je ko svetlo klasje pozlačeno, v zemljo bilo je drevo Življenja zasajeno, zdaj sadovi in plodovi sipi jejo Be v svet. Človek, božje klasje zate se zlati, drevo življenja nate siplje cvetjel Človek, srepo smrti glej v obraz, umri, umri — a ne za smrt, umri, umri — v življenje I (Joža Vovk.) Ali ti je že znano? Kozarci se ne razpolijo, če z njimi takole storiš: Da se novi kozarci no razpočijo, če daš vročo vode vanje, napolniš velik lonec z mrzlo vodo in daš kozarce vanjo. Lonec s kozarci daš na majhen ogenj, da se voda počasi segreva in slednjič tudi zavre. Potem lonec odstaviš in pustiš kozarce v vodi, dokler se voda ne ohladi. Taki kozarci prenesejo tudi vročo tekočino in se ne razpočijo. Zimnice trpijo največ v sredi. Lahko jih zavaruješ s tem, da v sredi podložiš kako debelejšo podlogo. — Zarjavelo žico inodrocev na vzmeti oh-drgni s finim smirkovim papirjem. Tudi jih lahko prevlečeš z ličilom (polakiraš). Ključe, ki težko z njimi odpiraš, namaži s svečo. Tudi tečaje na vratih namaži z njo. Dnevnik mlade gospodinje Včasih no kakšnem stanovalcu, ki je veliko kadil ali pa po bolniku sobe kar ne moremo prezračiti. Naj še taljo iztepamo, čistimo in zračimo, »tujega« duha ne spravimo iz sobe! Stene v takšni sobi odrgnemo od vrha do tal s svilenim papirjem, ali pa žrtvujemo kakšnih 5—6 čistih prtičev ter z njimi postopoma odrgnemo stene; strop pn trdo omete-mo z omelom. Potem sobo dobro zakurimo (tudi v poletnem času!) in pustimo nekaj časa zaprto. Potem naredimo — dva do trikrat — kratek prepih in zopet zapremo okna. — Da po-ribamo pod ali odrgnemo parkete, se razume samo ob sebi! — Po takšnem snaženju bo soba, kakor da je bila preslikdna na novo. Frizura za delo Menim, da je prav, če spregovorimo nekaj beeed tudi o frizurah, ki so primerne in potrebne za ženo, ki je zaposlena bodisi v pisarni ali obrtni delavnici. Časi so pač taki, da si mora tudi ženska služiti svoj vsakdanji kruh. In ravno za tako zaposleno žensko je še posebno važno, kakšna je. Njena zunanjost je pol uspeha v borbi za življenje. Ker pa take ženske nimajo Saša, da bi sedelo vsak dan pri frizerju, je pač potrebna frizura, ki je enostavna, ki se z enostavnimi prijemi lahko obnovi. Pri vsej preprostosti pa ne zgubi celota videza negovanosti. Naši sliki kažeta dve taki frizuri. Predpogoj za ti dve frizuri je zopet trajna ondulacija, in sicer trajna, ki lasem ne odvzame življenja, ki jih ne omrtviči. Cez noč lahna mrežica, zjutraj pa nekaj potez s krtačo in frizura ostane dalj časa v redu. Seveda je pri vsem tem pa le za obnavljanje frizure potreben obisk pri frizerju. Ivan Kosec. Brez težav deluje Oarmoi. K temu prl|etnoit !>rt uporabi: nobenega kuhanja Ca* ev.nltl potlran|a krogi jlc In na arerv :lh soli. Darrnol le okusen kakor Čokolada. Ne poiku5a|te a nepreizkušenimi preparati, temvef uredita svojo prebavo < dobrim odvajalnim sredstvom il tt i nu lUintt Velikonočna kuha Ženske, ki so pastorke in ne prave hčerke Kraljice mode. to se Dravi, da niso ustvarjene po vseh predpisih tako imenovanih »linij«, morajo imeti še nekaj več kot golo poznanje modnih predpisov. Te ženske — in teh ie več kot ne — morajo imeti okus. kar se pravi, da se morajo zavedati, kaj jim pristoji, da si znajo pravilne snovi izbrati in jih sebi primerno sestaviti. Prav tako se morajo znati odreči vsemu tistemu, kar ie na drugih tako lepo, kar pa sc njim prav nič ne prileže. In kal iim ne pristoji? Predvsem iim ne pristoji noben velik vzorec v blagu nobeno pokrivalo širokih krajev-cev. soloh noben velik modni predmet, torej tudi ne velike torbice, nobene predolge rokavice in podobno. Nobeni ženski polnih telesnih oblik ne pristoji obleka, ki bi sc teiesa tesno oprijemala. Zatorej pozor spričo pletenih ali kvačkanih oblek! Take obleke pristojijo le te- | daj, če so ohlapne. Prav tako ie treba paziti glede na debele, hrapave blagove! ln kaj pastorkam mode 1 e p o in r i s t o j i ? Majhna pokrivala z ne preniV-kim oglav-iem; majhni vzorci v blagu, mirne barve mehko padajoči, fini blagovi, ohlapne jopitfe in mahe-dravi plašči. Obleke naj bodo hrez -pasu, prav tako jopice in plašči. Obleka bodi sedloma, ker delitev na bluzo ln krilo vsako postavo zmanjša. Najboljše pristojijo enotna oblačita; pokrivalo, obleka in čevlji nai bodo iste b.-ljrve. Treba ie paziti na to. da pri nakupu noj izberejo tega. kar iim ie všeč — in s tem se' pregreši največ žensk —. marveč to. kar iim1 pristoji. Enotnost v barvi ni le elegantna za pogled, ampnk poveča tudi zunanji videz posluj "ri i® nareja boli vitko. To pn sta dve točki, h\ka|eri se morajo pastorke kraijicc mode zmerjaj bii- žati. / / Pomladanska juha. Vzemi žlico presnega masla in opraži na njem malo zrezane čebule in 2 žlici moke, da bo svetlo rumeno. Prideni polovico do tri četrtine kilograma surove sesekljane zelenjadi in zelišča, kot špinačo, regrat, kislico, por, krešo, koper, krebuljico, pe-tršilj ter duši 10 minut. Nato prilij vode, osoli in kuhaj pol ure. Preden serviraš. dodaj 2 žlici smetane in malo presnega masla. Alelnja. Repni olupki se kupijo na trgu že namočeni. Moramo jih le dobro oprati in skuhati. Posebej napravimo prežganje na oni masti, ki smo jo pobrali z jtihe. v k-ateri se je kuhala velikonočno šunka. V to prežganje dene-mo sesekljane repne olupke, malo drobno zre-zanega zelenega petršilja in zdrobljenega česna, zalijemo malo s svinjsko juho, in dobro prevremo. Medeni nadev. Med naj počasi vre 6 minut. Lahko mu prideneš žlioo presnega masla. Odstavi ga ter prideni pol litra zmletih orehov, žlico limonove lupinice, cimet. Z malo ohlajenim nadevom namaži testo, potresi z ostalimi orehi, zvij in pusti shajati. Gamirana velikonočno gnjat. Kuhano ohlajeno Kniat nareži na velike tanke rezine. Zloži jih na ovalni krožnik tako. da ena rezina na- pol pokriva vedno v isti smeri drugo rezino. Ob'robu krožnika naloži izmenoma olupljene in čez pol prerezane piruhe, na stebličke narezane kisle kumarice in gobice. Po sredi krožnika na gnjat pn v malih šopkih nadevaj nastrganega hrena okinčanega z vejicami zelenega petršilja. Kvašeno testo za potice. Kvns zmešaj s sladkorjem in mlačnim mlekom postavi pokrito na toplo, da shaja. Umešaj malo presnega masla, 3 žlice sladkorja, 2 rumenjaka da se speni. Pridaj shajani kvas, žličico soli ter počasi pridevaj moke in prilivaj mlačnega mleka. Testo stepaj s kuhalnico, da postane gladko, se sveti in tvori mehurčke. Spodaj ga potresi z moko, po vrhu pa pokrij in členi na toplo, da shaja. Orehov nndeo. Oznažene orehe zmelji in opari z vrelim mlekom, ki si ga osladkala. o gosto zmes namaži na razvdljano testo, potresi s cimetom, zmletimi klinčki in zrezano limonovo lupinico. Rozinov nadev. Med smetano ali maslo za--mešaj rumenjake, sladkor vanilijo in limonovo lupino. S tem namaži testo, poiresi z razbra-nimi in opranimi rozinami, sladkorjem iu cimetom, frami nMrgff Izročena hranilna knjižica. J. K. M. — S stavbenikom ste sc pogodili za zgradbo hišice. Na račun ste mu- izročili hranilno knjižico. Stavbenik pa je med tem opustil samostojno izvrševanje svoje obrti in pogodbe ni izvršil. Zahtevali ste, da vam vrne hranilno knjižico, pa pravi, da jo je dal neki opekarni za svoj dolg. I udi opekarna vam noče knjižice vrniti, dokler ne bo plačan do'g bivšega stavbenika. — Povračilo škode lahko zahtevate samo od stavbenika, kateremu sie hranilno Knjižico zaupali. Ne morete zahtevati knjižice od opekarne, ker jo je ta prejela od osebe, kateri jo je lastnik sam zaupal. Nakup hiše. C. M. P. — Kupili ste hišo, ki jo je imela stranka vso v najemu, ne da bi si hišo pred nakupom ogledali. Po izselitvi stranke ste šele opazili, da je precej okenskih okvirjev poškodovanih in tud' šip razbitih. Vprašate, kdo je dolžan skrbeti za [»opravilo oken in šip. — Ce vam je prodajalec izrecno zajamčil, da so vsa okna in šipe v redu, jx>tem je prodajalec dolžan, da vam hišo v takem stanju izroči. Prodajalec pa zopet lahko zahteva, da mu prejšnja stranka [Knriie škodo, ki mu jo je napravila. Ce pa prodajalec ni izrecno jamčil za to, da bodo okna v redu, potem ste pač hišo kupili v takem stanju kot je bila. Vaša stvar je bila, da ste io pred tem dobro ogledali in da ste zaradi vidn;h hib pač mogli zbiti ceno. Očetova oporoka. K. B. D. — Ker je bilo pri zapuščinski razpravi sporazumno določeno, da bo plačal biat — prevzemnik f>osestva — vsakemu izmed ostalih bratov jx> 10.000 din, smejo ti zahtevati le po 10.000 din. Ne more veljati izgovor, da se je v letu 1933 za 10.000 din dobilo več kot pa danes. Saj so bratje lahko zahtevali takojšnje plačilo od brata, ki jim je bil že takrat dolžan izplačati vsakemu jx> 10.000 din. Morebitna tožba na povišanje deleža ne bo mogla imeti uspeha. Dogovor zaradi otroka pri ločitvi. D. G. Z. — Vaša ločena žena se po sedaj veljavnih predpisih ne bo mogla veljavno j>oročiti, čeprav bi prestopila v drugo vero. Otrok je ostal pri materi radi vajinega dogovora, ki ga je moralo odobriti varstveno sodišče. Ce smatrate, da so sedaj nastopile nove okoliščine, ki bi slabo vplivale za nadaljno vzgojo otroka pri ločeni ženi, imate pravico, da pri varstvenem sodišču kraja, kjer otrok živi, predlagate spremembo dosedanjega stanja Sodišče bo zaslišalo o tem mater in potem odredilo tako, da bodo koristi otroka povsem varovane. Železniška služba h K. K. Izobrazba pet razredov ljudske šole in izučena trgovinska obrt niti v železniški, niti drugi državni službi ni enakovredna mali maturi. Za službo brzojavca v železniški službi zahteva zakon o državnem prometnem osebju vsaj dva razreda srednje ali njej enake šole. Vaša šolska izobrazba tudi za lo službo ne zadošča. , , Železniški rentnik. V. F. Pritožujejo se, ker prejemate zaradi poškodbe v službi tako nizko rento, da z njo ne morete preživljati družine. Vprašale, kam bi se obrnili zaradi zvišanja. — Rentnikom z uredbo o izredni osebni in rodbinski dokladi prejemki niso bili povišani, zaradi česar, bi bila vsaka prošnja zavrnjena. Obrnite se na organizacijo vpokojencev, ki naj merodajne či-nitelje opozori na potrebo povišanja prejemkov tudi za rentnike. Vojna akademija. T. I. Vojno akademijo za su-hozeinsko voisko imamo v Belgradu. Za sprejem je potrebna srednješolska izobrazba z višjim tečajnim izpitom. Za podrobne informacije pa se obrnite na upravnika navedene vojaške šole. V višjo vojno akademijo se pa sprejemajo po opravljenih izpitih nižji častniki. Orožnik bi bil rad. J. K. Sprejemni pogoji za orožniško službo so razvidni iz zakona o orožni-štvu, ki ga najdete v 43. številki »Službenega lista« kr. banske uprave dravske banovine z dne 12. decembra 1930. Pravico do pokojnine ima orožnik po 10 letih službe, če ga vpokojijo. Orožniški podčastniki, kaplarji in stalni orožniki se sniejo oženiti po dovršitvi osmih let službe pri orožništvu, toda s to utesnitvijo, da sme od skupnega formacijskega stanja podčastnikov, kaplarjev in orožnikov biti oženjenih največ 30%. Orožniški pripravniki se ne smejo oženiti, niti se ne sprejemajo za orožniške pripravnike oženjem prosilci. Izguba častnih pravic in vojaška služba. J. R. Osebe, ki so s sodno obsodbo obsojene na izgubo častnih pravic, ne služijo v vojski, pač pa se v mobilnem ali vojnem stanju lahko uporabljajo za druge posle. Obvestite v vašem primeru poveljstvo vojnega okrožja. Delovni čas. Kontoristinja. Po predpisih zakona o zaščiti delavcev v industrijskih in rudarskih podjetjih delovni čas ne sme trajati več kot osem ur na dan, odnosno 48 ur na teden. V drugih podjetjih pa traja delovni čas od osem do deset ur. Ti predjiisi veljaio tudi za nameščence. Za vsako pre-kočasno delo morajo plačati podjetniki 50% j>ovi-šek. Sicer pa tudi za vaše podjetje velja naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih po-slovalnic v Dravski banovini, ki je biia objavljena v »Službenem listu«. Oddajanje električne energije drugim. P. P. Za proizvajanje in oddajanje električne energije je potrebno obrtno dovoljenje. Zato se obrnite na domače okrajno načelstvo, kjer boste dobili podrobne informacije. Za predpis davkov je pa pristojna davčna uprava in z njo uredite vsa vprašanja o davkih. Vojaška glasbena šola. P. J. St. Vaš sin bi rad k vojaški godbi in vprašate, kam se je obrniti. Vojaško glasbeno šolo imamo v Vršcu. Traja šest let. Po končanem šolanju gojenec postane kaplar in nato služi v vojaških godbah. Lahko nato napreduje za podčastnika. Sprejemajo se gojenci od 14 do 16 let starosti. Prosilce mora preizkusiti, še preden oddajo prošnjo za sprejem, najbližji kapel-nik vojaške godbe. Obrnite se na upravnika šole. Vzdrževanje plota. S. J. — Plot na vrtu mora vzdrževati posestnik. Če ste plot vi postavili na koncu vrta na svojem svetu, ga morate sami vzdrževati. Soseda k temu ne morete prisiliti. — Sobe za brajde tako postavite, da ne bo potem rastoča trta silila v sosedov zračni prostor. Pravica zavarovanke OUZD. F. J., N. — Deset let ste bili v službi in ves čas zavarovani pri OUZD. Ko ste zboleli, ste šli k tiradovem zdravniku, ki vas ni spoz.nal za bolno. Nato pa ste šli k istemu zdravniku kot privatna lol-nica, pn je ugotovil, da ste potrebni zdravljenja v bolnišnici in ste tam tudi bili operirani. Vpra- luiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiimiiiiimiiiiMi ODREDITE niniiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiii gjj&l ^m v fc? V Vj * § | odgovarja samo na vprašanja, ka- | i terim ie priložen tale odrezek 1 Slovence, O. aprila 1041. g ^llllllinuill iiilUBUlUHUOUUIIimUUliHIBluimiUlUnilBlltUlUUliiBitiUBUluliUIHiBllililliMIllH Sate, kam da se obrnete, da boste dobili odškodnino za čas IkiIczuL — Vi imate pravico do brezplačnega zdravljenja in do hranarine za čas delanezmožnosti največ za eno leto. Ko vas ie zdravnik OUZD zavrnil, češ da niste bolni, bi moruli zahtevati nadpregled in če bi vas tudi takrat ne spoznali za bolno, bi morali zahtevati ponoven pregled [>o komisiji. Potem bi se morali pritožiti na rentni odbor in proti za-vrnitvenemu odloku imate možnost pritožbe na sodišče delavskega zavarovanju. — Svetujemo vam, du so takoj (pismeno uli osebno) obrnete n,i Delavsko zliornico v Ljubljani, da vas v tej stvari zastopa (brezplačno) in napravi za vas potrebne pritožbe, ker se vi svojih pravic do-sle jniste zavedali in je nevarnost, Ja bo vse zamujeno, če ne bo takoj prav storjeno. Ureditev meje in smrt mejaša. M. K., N. — Soseda je trdila, da je vaš oče oral preko meje in je |k> odvetniku pokrenila postojjek pri sodišču za ureditev meje. Pri razpravi na sodLšču je oče trdil, da sc je držal meje. Mejo bi moral sodnik določiti na kraju samem, pa je medtem oče umrl. Soseda noče' čakati, da bi bila zapuščinska razprava in hoče takojšnjo ureditev meje. — Sodišče Ih> pač za umrlega očeta imenovalo skrbnika za ležečo zapuščino in se bo z njim uredila meja. Če bo na vas padlo kaj stri>.škov, gredo ti stroški na račun ležeče zapuščine. Nezaupljiv vlagatelj. D. M., K. — Pravico imate, da zahtevate od posojilnice, kjer imate naložen denar, vse potrebne podatke o vaših vlogah in njih obrestovanju. Posojilnica vam lx> dala prepis vašega računa in boste iz tega točno videli |K>tek vaših vlog, kar v novi hranilni knjižici ni razvidno. — Če bi vam hranilnica nc hotela dati vpogleda v vaš račun, odnosno prepis istega, jo lahko prisilite po sodišču. Neprilika z vrtom. F. R., Š. —- Pred dvemi leti ste dali stranki v najem stanovanje in del vrta. Ker stranka vrta ni gnojila, ste ji v jeseni vrt odpovedali in nato sami pongojili za sebe. Stranka vam sedaj grozi, da vas l>o tožila, če ji vrta ne vrnete — Če ste stranki vrt pravilno odpovedali in je to odpoved vzela tokrat na znanje, je stranka izgubila vsako nadaljno pravico do vrta in z njim lahko sami zopet razpolagate. Ker pa je bila prej najemnina skujino določena, zn stanovanje in vrt, boste po odpovedi vrta morali najemnino sorazmerno znižati, sicer bi stronka za stanovanje brez vrta toliko plačala kot prej z vrtom, kar bi pomenilo dejansko povišanje najemnine, in to je prepovedano. Spor zaradi darovanih desk. J. J. Iz vašega pisma izhaja, da so bile deske darovane za popravo mežnarije, ki je po vašem pismu last občine. Z izročitvijo so prešle deske v last obdarovanca. Da- rovalec ne more naknadno že izročenih desk daro- j res potrebna. vati drugemu, ker po izročitvi niso bile več njegove. Zato po našem mnenju vaše naziranje, da so deske vaše, ker jih obdarovanec še ni porabil in je darovalec nato izjavil, da jih smete vi prevzeti, ne bo obveljalo. Pač pa jih občina lahko vam odstopi. Mnenje ključarjev za občino ne more biti mero-dajno. Izposojeni franki. Ž. R., Ž. — Leta 1932 vam je rojak v Franciji posodil 100 frankov. Drugo leto, ko ste bili * domovini, je prišel tudi rojak na dopust in vas terjal za vrnitev posojila. Ia-krat ste bili brez posla in niste mogli vrniti. Hojak se je vrnil v Francijo. Sedaj vas terja njegova sestra, ki živi v domovini, češ da ji je takrat brat prepustil ta dolg za hrano, ko je bil pri njej na dopustu. — Ko ste bili prvič opominjani na plačilo in niste plačali, ste bili v zamudi in je upnik opravičen zahtevati zakonite petodstotne obresti. Tudi če sestra rojaka nima pismenega i/.kazila o odstopu terjatve, je opravičena vas terjati, če s pričami dokaže, da ji je brut terjatev res odstopil. Dolg še ni zastaram, le obresti za več kot 3 leta nazaj so zastarane. Dolžni ste vrniti franke; ne more pa od vas zahtevati povračilo v dinarjih po tečaju ob času danega posojila. Obračun stavbe. Ma. Ja.. Lj. — Važno je, kako ste se pogodili s stavbenikom in tesarjem. Čo ste naročili stavbeniku, nuj odda tesarska dela za določeno vsoto tesarju, ste dolžni to vsoto stavbeniku plačati, ne glede na to, koliko cenejše se je sam s tesarjem pogodil. — Če je bil mizar v zamudi z izvršitvijo naročenih del in je s tem mudil ostale obrtnike, bi morali staviti mizarju naknadni rok za izvršitev. Po preteku istega ste imeli pravico dati delo drugemu mizarju na račun prvega, mudnega mizarja, in tudi zahtevati event. odškodnino. — Pred pričami dogovorjena globa za vsak dan zamude je iztožljiva in jo lahko od neplačainega ostanka odtegnete. Nagajiva žena. J. K., V. — Žena ni dolžna možu ničesar zapustiti. Če bi žena umrla brez oporoke, potem je mož — če ni otrok v zakonu — zakoniti dedič do polovice zapuščine, drugo polovic opa dobe ženini starši in njih potomci. Če pa žena napravi oporoko, lahko zapusti premoženje komur hoče. Preživelemu' zakoncu gredo kot naprejšnje volilo le premičnine, spadajoče k zakonskemu gospodinjstvu. Se bo treba pač z ženo razumeti, sicer vam res lahko še z oporoko nagaja. Posestvo prodano na dražbi. A. K. P. Svetujemo vam, da se v tej stvari vašega prodanega posestva obrnete za |»ojasnilo na sodnega predstojnika, če mislite, da vam je dražbo vodeči sodnik škodo napravil. Verjetno se je dražba vršila v smislu tozadevnih predpisov. Če bi pa sodnik kršil te predpise in vas s tem oškodoval, imate pravico do odškodninske tožbe. — V takem primeru si preskrbite ubožno spričevalo in prosite pri sodišču za odvetnika kot zastopnika revnih, da vam bo napravil tožbo in vas sploh zastopal v pravdi, če bi bila Kako preprečiti pnlraanje žit? F. S. Š. D. S hlevskim gnojem zelo zagnojeno žito kar vidno rasle in lepo klasi, kakor malokje drugod. Ko pa dorasle in začne zoreti, pride veter ali dež ter ga vrže. Potem je tako slab pridelek, da se setev komaj izplača. Sejete ga redko, pa se krepko razrasle. Kaj je vzrok poleganja in kako bi se to dalo preprečiti? — Vzrok je pač premočno gnojenje s hlevskim gnojem. Ta vsebuje veliko dušika, ki preveč žene žito v rast. Vzlic temu, da je redko posejano, se močno razrasle in zaradi tega ostanejo bilke šibke in vsak veter ali dež jih vrže. Ko žito leži, pa ne more zoreti, ker nima svetlobe in ne zraka, zato ostane zrnje drobno. Napačno je torej gnojiti žitom s hlevskim gnojem, ker mu ta več škoduje kot koristi. Hlevski gnoj vsebuje sicer mnogo dušika, ki da bujno rast, toda malo fosforne kisline, ki utrdi slamo, pospeši cvetenje in zorenje. Zato ne sinemo z njim gnojiti žilom, ampak predsadežem, kakor so okopa-vine: krompir, pesa, koruza, ki jim ona slede. Te puste zemljo krepko, torej v njej dovolj lira ne tudi za žita. Dobro pač storimo, če gnojimo s superfosfatom ali kakim drugim fosfor-nim gnojilom. Tudi po detelji ali lucerni lahko seiemo žila, toda brez hlevskega gnoja. Na ta način boste obvarovali žita pred poleganjem ter pridelali obilo klenega debelega zrnja. Tri brezce Na hribčku nnd našo vasjo tri hrezice tenke stojijo, nad njimi je modro nebo in vetri pomladni šumijo. Na hribčku nad našo vasjo tri bele se snidejo ceste, nekoč sem tam vzel jaz slovo od deklice, svoje neveste. Odšel sem po cesti med svet, ostala pri brezah je sama... Že davno ovcnel je cvet, ki mi ga v spominček je dala Na hribčku nnd našo vasjo tri brezice tenke stojijo, ali, mene nazaj več ne bo, z nevesto zdaj same ihti jo. šu.šteršič Mirko. Naprava briketov iz premogovega prahu. D. F. R. — Imate mnogo premogovega prahu, iz katerega delajo, kakor ste skšali, brikete. Želite vedeti, kaj treba temu prahu primešati, da se napravijo taki briketi. — Brikete = prešani premog, pr. oglje, izdc'ujejo v tvorniškem obratu na dva načina: na suhi in vlažni. Na vlažni način presejejo premog v fin prah, ki ga poškropijo z malo vode, potem stisnejo v stiskalnicah v določene oblike in posuše. Imajo tudi take stiskalnice, ki delujejo na suh premogov prah s takim pritiskom, da se v njem tvori vročina, raztapljajoča smolnate snovi, ki ga potem vežejo. Nadalje uporabljajo za vezivo še smolo ali katran, ki ga primešajo v posebnih mešalnih strojih prahu, ki ga potem v stiskalnicah oblikujejo v nekake opeke. Iz tega razvidite, da bo težko uporabiti vaš premogov prah za napravo briketov v domačem gospodinjstvu. Priprava čaja iz robidovih listov. F. K., Lj. >— Želite vedeti, kako se pravilno nabira robidovo listje, kako suši in kako pripravlja čaj iz njega. — _ . O nabiranju, sušenju, shranjevanju zdravilnih rastlin ' menjajte hrano, naj se izposti, dajte ji dnevno js bilo pri na* v zadnjem desetletju že veliko napisanega in v vseh teh spisih najdete tudi robido. Zato vam podrobneje o njej ne bomo tukaj navajali. ampak vam podali samo nekaj glavnih navodil. Ro-bidovi listi se nabirajo, dokler so še sveže-zeleni, torej ne ostareli. Čim mlajši so, tem boljši je čaj iz njih. Nabirajo se vse leto, ko robida poganja. Pozimi seveda ne, ker 6o tedaj listi ostareli in malo vredni. Nabrani listi se suše v senci, na podstrešju ali v kaki suhi, zračni sobi. Za kuhanje čaja se robidovi listi denejo v vrelo vodo, ki naj potem vre še kakih pet minut. Drugi 60 pa mnenja, da postane čaj bolj izdaten, če se listi denejo že v mrzlo vodo, posoda pokrije in tudi vre pet minut. Če se rabi tak čaj za zdravilo, se navadno tako postopa. Prvi pa mislijo, da je čaj bolj okusen, če se listi vržejo v vrelo vodo. To je stvar okusa, kakor tudi množina čaja, ki odpade na eno skodelico. V tem pogledu je toliko mnenj kolikor okusov Vsak naj sam poskusi, kakšen čaj mu najbolj prija. Natančnih predpisov pri kuhanju čaja iz zdravilnih rastlin na grame in količine ne poznamo. ® Gozdna zemlja za koruzo in krompir. A. F. C. — Na gozdni parceli, posekani pred šestimi leti, hočete posaditi koruzo in krompir. Prekopali ste jo pred zimo 30 cm globoko, ter odstranili štore, korenine in plevel; raztrosili ste po njej dovolj konjskega gnoja. Želite nasveta, kako jo je obdelati, da bo pridelek uspeval, Pozneje jo nameravate spremeniti v travnik — Če ste to zemljo tako temeljito prekopali in zagnojili, vam treba sedaj samo gnoj plitvo podkopati, potem pa lahko sadite krompir in in koruzo, toda šele tedaj, ko se bo zemlja ogrela. Krompir lahko prej, koruzo pa ne prezgodaj, da vam jo mraz ne vzame. Pri gnoju domnevamo, da ste storili pogreško, da ste svež konjski gnoj potrosili po njivi, ne da bi ga takoj podorali. Svež gnoj bo veliko izgubil na svoji vrednosti; izpuhtel bo zlasti dušika, ki se na zraku spremeni v amonijak. Bolje bi 6torili, da ste svež gnoj slačili na kup, pustili do spomladi, da se udela, potem šele bi z njim gnojili. Sicer bo pa itak spočita gozdna zemlja dovolj močna, da bo pridelek zadovoljiv, 6eveda če ni kraj, ki je od južne in zahodne strani zasenčen od gozda, preveč mrzel in dobi premalo sonca. — Če pa hočete ta svet spremeniti v travnik, tedaj ga boste šele prihodnje leto zasejati z ovsem in vanj vsejali travno deteljno mešanico, ki bo primerni za tamošnjo zemljo. Sklepamo, da je tamošnja''zemlja težka ilovnata, zanjo boste morali v^eti mešanico za take zemlje, ki jo dobite tam, Kjer prodajajo travno seme. Slive nc rode. H. I. Lj, — Pred desetimi leti ste posadili troje sliv, ki ste jih kupili pri kmetijski družbi. Zemlja je 50—'/5 cm globoka, spodaj ilovica in pesek. Drevesa so lepo razvita, vsako pomlad bujno cveto, pomeie pa začno peclji plodov postajati rumeni in odpadejo. Kar pa ostane plodov, postanejo grintavi in iz njih se cedi smola; zdravi so pa črvivi Sosed 'ma pa navadne slive, pa so V6ako leto polne, da jih mora podpreti. Želite nasveta, kaj naj 6torite, da bodo slive rodile. — V tem primeru je te..i{o svetovati, če se ne pozna ne kraja ne legi; sadnih dreves. Lahko je zemlja kriva, če je morda pregnojna, ali ji manjka apna, ali je kak drug vzrok. Teh je pa polno V Ljubljani imate mnogo sadjarskih strokovnjakov, ki vam bodo radi nasvetovali pravilne ukrepe, če si bodo na licu mesta ogledali to drevje. Obrnite 6e na enega od teh ali na Sadjarsko društvo. Zivinozdravnik Delač N. 7 K. Vaš konj ima trdo zobno meso. Posebno oves meče iz gobca. — Dajajte konju čim i^nelikejšo hrano, oves pa poprej skuhajte. Bule jpr? mački. M. Z. Lj. Vaši mački se de lajo bule, ki se stalno odpirajo. Mački pre- jg^Ak Posebno pazite, kaj bolnik pfltl «mB|W Pijaia ni te ia adravega floreka aele ^fflr raina, tem ve« tadi ta belnika mno-^^r gokrat važnejša od hrane I Zate pijte Vi tn Val bolnik čim češče našo na|botffe mineralno vodo, ki Je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srcil Prospekte ln vaa potrebna navodila za domač« zdravljenje Vam pošlje gratia in radevolje Uprav« tdravilnega kopališča SLATINA RADENCI Davčni nasveti Dedne pristojbine. P. P„ Ž. — Oče je umrl brez testamenta. Vrednost posestva je ocenjena na 150.000 din, vknjiženi dolgovi pri Privilegirani agrarni banki in pri domačem zavodu pa znašajo skupno 63.000 din. tako da znaša čista zapuščina 87.000 din. Pri zapuščinski obravnavi pred notarjem ste se dediči dogovorili, da pre-vzameti vi posestvo kot glavni dedič s tem, da plačate petim sorojencetn dedne odpravke po 6000 din, enemu pa 3000 din, tako da ostane vam čistih 54.000 din Vprašujete, koliko bodo znašale dedne pristojbine in notarski stroški. Davčna uprava vam bo odmerila dedno takso od dednih odpravkov, prenosno takso od kosmate vrednosti podedovanega posestva, povprečno takso od čiste vrednosti jx>sestva, ra-novinsko doklado na državno dedno takso ter banovinsko prenosno takso. Odmera se bo glasila približno takole: 1. dedna taksa od dednih odpravkov: a) od b) od c) od č) od d) od e) od f) od 6000 din 1% 6000 din 1% 60 din \% 6000 din 1% 6000 din 1% 3000 din 1% 54.000 din 2.5% 60 din 60 din 60 din 60 din 60 din 30 din 1350 din 2. prenos, taksa od 150.000 din 1% 1500 din 3. povpr. taksa od 87.00 din 0.1% 87 din 4. bnnn. doklada od 1680 din 20% 87 din 5. banovinsko prenosna taksa od 150.000 din 2%...... 3000 din skupaj . . . . . . ■ . i • . 6603 din Iz tega vidite, dn se pri odmeri dedne takse odbijejo dolgovi, medtem ko se pri odmeri prenosne takse ti dolgovi ne odbijejo. Za izvedbo prepisa v zemljiški knjigi boste plačali razen tega še nekaj kolkovine, ki ne bodo visoke. Notarski stroški bodo znašali nekako 2150 dinarjev. V ostalem pa boste te stroške plačali po sodni odmeri, ki se bo striktno držala notarske tarife. Trošarina in nvoznina. M. K„ B. M. — Kupiti nameravate nekaj sadjevca, mešanega z izabelo, tedaj z vinom, in ga pripeljati v drugo občino za lastno uporabo. Vprašujete, če je nakup in prevoz dovoljen in kako je s trošarinami. — Nakup in prevoz sadjevca je seveda dovoljen. Trošarine vam ne bo treba plačati, niti državne n i tri občinske, ker sadjevec za državo in za mestno občino mariborsko ni tro-šarinski predmet. Da se izognete vsakim event. nevšečnostim, prijavite nakup sadjevca pri oddelku finančne kontrole in sicer pred prevozom pri onem oddelku, ki je pristojen za nakupni kraj, po prejemu pa pri glavnem oddelku v Mariboru. V roku 24 ur po prejemu prijavite sadjevec tudi mestni občini mariborski in plačajte mestno uvoznino, ki znaša 8 din od 100 litrov sadjevca. Če pa bi event. finančna kontrola kmatrala sadjevec zaradi mešanja z vinom za vino, bi bil postopek isti, a bi morali plačati tudi odpadajočo državno trošarino, ki znaša 2 din od litra, in občinsko trošarino, ki znaša za mesto Maribor 1.50 din za liter. Darilna taksa. E. Ž., Lj. — Stara mati želi darovati vilo v Ljubljani nedoletnemu vnuku, sinu svoje hčere. Želite pojasnila, koliko bo znašala darilna taksa in kako se določi vrednost objekta v svrho odmere te takse. Vedeti želite tudi, če bo treba plačati mestno prirast-karino v tem primeru. Naš odgovor v Slovencu z dne 9. marca 1941 (ne 9. februarja 1941) vam je sicer jasen, vendar so vam na sodišču navajali druge procente, kii bi jih bilo treba plačati na prenosnih taksah. — Koliko bo znašala v vašem primeru darilna taksa, ne moremo vedeti, ker nam niste označili vrednosti vile. Višina darilne takse je namreč odvisna od .sorodstvenega razmerja med darovatcljem in obdarovancem ter od vrednosti darovane imovine. Javite nam zaradi tega približno vrednost vile, nakar vam bom otočno izračunali višino takse. Vrednost vile boste morali sami označiti v darilni pogodbi v svrho odmere taks. Seveda bo davčna ujirava to vrednost preskusila in jo povišala, ako napovedana vrednost v pogodbi ne bo odgovarjala prometni vrednosti vile, to je, oni vrednosti, ki bi se za vilo dosegla v primeru proste prodaje. Prirastkarine ne bo treba plačati, ker se od neodplatnih prenosov imovine prirastkarina ne plačuje. — Naš odgovor v »Slovencu, z dne 9. nrjr-A 1941 se je nanašal zgolj na konkreten primer, v. katerem zna"a vrednost posestva 100.000 din. V vašem primeru bo vila brez dvoma mnogo več vredna in bodo zaradi tega procenti višji. V toliko so vam torej na sodišču prav reklL V ostalem pa je bil naš odgovor povsem točen. Če se pribor razrahlja, potegneš klino (ali vilice) popol noma iz ročaja. Vdolbino v ročaju napolniš z mešamico prahu iz stolčene opeke in kolofonije. Konec kline (aH vilice) razbeliš in ga počasi porivaš nazaj v vdolbino. Razbeljena kovina, bo prašek raztalila in tako zlepila skupaj kliino (vilice) in ročaj. Nato pusti pribor za dan pri miru. ribjega y>lja in tudi na mile kadar se odpro. Med hr^no ji dajte tudi drobno stolčenih suhih jajčnih lupin. Skrivalnica Maribor, dvanajstega julija 1940. Draga taščal Včeraj, ko si odšla, sem Te pozabil vprašat. Predvsem: Ali si bila pri fotografu? Če ne, Te opozarjani, da ga dobiš sigurno doma le opoldne pri kosilu; kajti on nima stalnih ur. Hkratu Ti svetujem, da mu naplačila ne daš! Kaj pa dela ta mali Janček? Ali se Se boji petelina? Pri meni bo zdaj blažen mir, ko bo lena odšla na morje — da, ko bi zmeraj tako bilol Sinoči sem bil v gostilni. Ko se vračam domov, me je vjela ploha, da sem bil do kože premočen. Staknil sem grozanski nahod in — a ni preneum-no — še hudo revmo. Upam pa, da bom kmalu zdrav, ko se zelo pazim. Zbogom. Tvoj Telil iS. Kdor to pismo pazljivo bere, najde v njem tride.sfit raznih ženskih in moških imeiL \ ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI Podrninlcei Beograd, Bled, Kr>n|, Maribor, Nori Sad, Split Vlog. obrestni« po 4X. vezan« na odpoved po 5% DovoI|a|« kratkoroiu luidiU T teketaa računa -n Eakontlra trgoTiIu maalca Nove vloge obrestuje na|u(odn*|« Vrli vi« bančna poki« naikulantn«)« DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20.000.000— Kurenčhuva Nešha ma tud beseda Za use na ivet b vam jest tega nekol na puvedala, kar vam morem dons puvedat. Moučala b magari du sodenga dneva, koker grob. Frtaučku Gustl je pa ud mene na U6aka viža pugervu, de vam morem dons puvedat. Zažugu je ie clu, de bo on sam ta reč n roka uzeu, če jest na bom tla puvedat. Kua m je pol druzga kazal, koker de se mu udam in vam kar pu pravic puvem, de praznujeva dons s Frtaučkumu Gustlnam enainosemdesetletenca. Buhve kua b vam on useskup naklubasou, če b jest^ dona jezika na stegnila Zavle tega, ke sem se jest neki kujala, sva se prou voreng skregala. Še u lase b s murde skučila, če b na bla jest tku mirolubna ženica. Sej puznate Gustlna, kuku je trmast. Negava inore zmeri velat, pa če b Sou ravle tega ceu svet cugrunt. Noja, nazadne sem sem mogla jest udjejnat, ke s nisem vedla drgač pumagat. Pretepavat se vender jest na morem z enmu tku sojeglaunem dedcam Kua b pa Ide rekel? Še u »Jugosluvenarsk narud« b prou gviin pršla u tist sit, ke take reči s ta narvečim vese-lam Idem na nus ubeia. Veste, de b m tu na blu lubu. Scer je pa men tku useglih, £e Ide zveja, kulk sva že stara. Jest mam že sojga muža na glau. Gustlna pa tku nekol nubena še ni marala. Men se ni več treba dedcem šmajhlat in s žnable in pa nuhte puštrihat. Keder se fajn napucam, sem še zmeri taka, koker de b me iz škatelce uzeu. Koker sem že puvedala, fest in pa Frtaučku Gustl praznujeva glih dons enainosemdesetletenca, kar sva na svet pršla in zagledala luč tega sveta. Ampak ne smete miselt, de sva nazadne še kašna dvojčka. Še u žlaht s nisva prou nč. Tu je holt glih tku nanesel, de sva uba ta šestga aprila en-taužentosemstušestdesetga leta na svet prromala. Tu pa, žalibog, na morem puvedat, kera ura se je zgudel, ker jest sem puzabila na ura pugledat, rustl pa mende glih tku. Noja, al je tu zame kaš-*>a sramota, če morem že tulk let pu svet ukul kuluvratet? Za Gustlna pa še mn, ke je dedec. Če du zdej ni mogu nubene babence dubit, ja mende tud zdej na bo ukul iskou. Scer je Gustl še precej fejst fant, sam tu je hudiman, ke je zmeri tku na suhem, de še nekol nisem slišala, de b mu u varžet kej zažvenketal, keder sva šla skup. Asten, zdej veste, kuku je z nama. Zdej vam morem pa še puvedat, na kašna viža sva ratala večna tn nerazdružliva prjatla. Tu je blu pa tkula. Enkat, ke sem jest praznuvala ta še6tga aprila glih soja petdesetletenca, sem stupila, ke tem šla s plača, not k »Bajsenboli« na en ferklček, ke je kuštou tekat glih tri krajcerčke. Kumi sem naredila te peru pužirk, pa že prkreula not en dedec in se kar k men usede, če prou se ie nisva pu-rnala. Ke ni blu glih nubenga čluveka not, sva ee pa začela kar medsaba puguvarjat On m ie začeu prpoudvat, de praznuje dons petdesetletenca, zatu je pa pršou not na en glašček. No, pol sem mu pa tud jest puvedala, de sem pržla sam zatu u Marija, ke jest tud dons praznujem petdesetletenca. Koker je Gustl tu slišu, m je pa prec segu u roka in m predlagu, de piva bratušna. Sevede, jest sem ga mela tekat že mal u glau, ke ga nisem bla vajena, pa sem bla z negavem predlogam kar za-duvolna. Vite, tku sva ratala prjatla in se ga na-r.dne tku nacehala, de sem ga mogla skori nest preke dum. Pupot sem mu mogla še clu s šnajc-tihelnam nafa mašit, de ni urisku. Strašne križe sem mela tekat z nim. Nekol več i na želim take petdesetletence. Ke sem se prguncala dam, me je pa še mož uzmerju, ke ni dubu nč kusila. Noja, pa pestima ta reč. Zdej je tku prepozen, de be se člouk grimu zavle take pulumije Zdej vam bom rajš puvedala, kuku je blu lansk let, kem sem praznuvala soja osemdesetletenca Tu vas utegne murde še bi zanimat, ke še ni tku doug. Lušten je blu pa še bi, koker ub moj petdesetletenc. Sevede, pučas pride člouk že spet mal k pamet, de ga več tku na pulom, koker ga je u soj mladost. Glih predučerišnem je blu en let, ke sva pršle ( tista gespo, ke ma na Napuljonuvem trge šta-cuna »Prumet«, ke se usaka reč dubi skori na pu zastojn, tam u Gradiš skup. Ke sva en čas guvorle, m pa puve, sevede zaupen, de je Gustl kupu pr ne en gramufon in ji puvedu, de ga misel Nešk ipenderat za nena osemdesetletenca. Naručila m je pa, de na smem nubenmu tega puvedat, de na bo pršou nen »Prumet« ob dober ime, ke ne zna jezika za zubmi držat. Sevede, jest sem gespe ublebila, de na bom nubenmu puvedala ln zahvalila sem se ji tud za ta nuvica. Men pa na tu ni druzga kazal, koker de sem stupila z no u itacuna in s zbrala en be-cikel, de ga bom tud jest Gustlne dala, ke on bo ja tudi praznuvou osemdesetletenca koker jest Vem, de ga bo veseu Ke m bo priou on voit in m prnesu gramufon, mu bom pa jest becikel izničila. Še dober, de m je gespa tu puvedala, ke drgač b jest na Grstlna čist puzabila. Lansk let prec zjutri, ta šestga aprila, m fe pa res pršou Gustl vošt, pa tist gramufon je prnesu s saba in m ga puklonu Jest, na bod faulasta, sem hiter skučila u naša Spajskamra in prulekla ven tist nemu namenen becikel in mu ga dala. Gustl je biu tku veseu, de sa mu pršle souze u uči. Kar hiter je gramufon naviu in nateknou najnga ena plošča s polka. Pa sva se začela vrtit pu sob koker frtauke, ke k sreč ni blu mojga muža več duma. Res lušten }e blu let ub najen osemdeset-letenc, tu morem rečt. Kuku bo letaš, pa žalibog dons še na morem puvedat. Sej sem undan pisala tistmu preroke Karmahe, ke ta narmn za stu let naprej puve čluvek, kuku ee mu bo gudil, pa m še du dons ni nč udguvuru. Jest sem ferbčna, če se bo Gustl tud letaš name spounu in m kej kupu za spumin. Jest mam prpraulena zajn že ena ta velka škatla Drava cigaret. On bo pa letaš ta nrbl gvišen puzabu name. Mugoče je pa tud, de je srumak čist na suhem, ke sa tku slab času Tu vam morem tud še puvedat, kuku je blu lansk let, ke je priou moj mož upoudne dam in se tku kisel držu, koker Pust na pratk. Jest sem hiter gramufon navila in mu zašpilala tista, ke ja moj mož ta narbl ubrajtas »Dons pa na grema dam, de se bo delu dan, de se bo iajnalo preke Iblan«. Jest sem mislela, de ga bom s tem spraula u dobra vola. Ta mule s pa iz tega Se glihe ni sturu. Kar naprej je natepavu tist krumpir s kisla repa, ke sem mu ga za kusiu naštimala. Ke je biu enkat s kusilam fertik, me je pa prašu, ki sem dubila ta kišta, ke dela tak kraval? Sevede, jest mu nisem smela puvedat, de m ja je Gustl špenderu za rojsten dan. Če b mu tu puvedala, b biu prec tak vogen u streh, de b začel nazadne ie na Grad strelat in pa platzguna zgunit. Jest sem se mu mogla mal zlagat, če prou nisem pusebna mojsterca u laž. Noja, u sil pa že tud gre. Rekla sem mu holt, de m ja je ena moja žlahtenca za moja osemdesetletenca kupila. Na tu m ie udguvuru ni, kar nafa s je s šnajctihelnam ubrisu, ke se mu je ie mal repce na žnableh držal, pa je spet iou. Noja, zdej sem vam puvedala tud. kuku sem lansk let praznuvala soja osemdesetletenca. Kar zaduvolna sem bla. Kuku bo letaš z moja enainosemdesetletenca, pa sam Buh ve. Če bo tud letaš glih kej pusebenga naprej prilu, vam bom pa tud pr ta peru prložnast puvedala. Sej sem jest sama ferbčna, če se bo letaš tud kdu name spounu. Druzga mende na bo k men, koker mlekarce, ke m usak juter mlek prnese. Ta še nekol ni name puzabila, pa tud zdej na bo. Rajfenkerar m je pa že učeri vošu, ke m je pršou šporhert spucat. Na-mest iter dinarje, kokeT punavad, sem mu dala pa jest kar enga celga kuvača. U zahvala m je pa ta mrcina še roka kušnu, de sem pol mela usa črna. K. N. * * * Križanka * * * t 2 3 4 5 « 7 * * 8 i 1« ii u U 14 1. K 17 * 18 19 * 2t M 21 21 23 * 24 25 Hi 26 27 28 S » * 3« 31 32 33 :©: m 34 H« 35 37 38 39 M u * 41 42 * 43 44 * 45 46 47 * 48 * 41 r* 51 *< P 53 * 54 * 55 * 56 r 58 * 56 66 * * il * 82 63 | Mf ■ 65 * 66 67 * 1!) * 69 7« 71 72 73 * 74 75 rt * 77 V 78 71 81 :©: 81 82 * 83 * 84 85 86 87 88 89 * * H K »i 12 ) M 93 * Besede pomenijo! Vodoravno: 1. Polspanje, pol sen, zaspanost — 8. Kamen, posoda v cerkvi — 16. Del živalskega telesa — 17. Mehka, lahka snov — 18. Kratica ob koncu pisma — 20. Predmet, ošpičen kos lesa — 21. Osebni zaimek ženskega spola — 22. Učenje — 23. Med — 24. Hudogleden, mrk — 26. Nasprotje od lahko ali mehko — 28. Del vrteče se stvari — 29. Debela kratka deska, pe-ričina priprava — 30. Srednji, medprostorski — 32. Druga beseda za napako, pokvaro — 34. Hlod, obtesano deblo — 35. Jugoslovanska pokrajina — 36. Drug, krajši izraz za tkalca — 38. Skupina ptičev — 40. Podzemska koristna žival — 41. Listnato drevo z okusnim sadežem — 43. Meniško oblačilo — 45. Turški oblastnik —' 47. Najpogostejši veznik — 48. Shod, velik sestanek — 49. Svetniška kratica — 50. Veznik — 52. Domača gozdna žival z zelo dragocenim krznom — 54. Kratica za športni klub — .55. Hribček, vzpetina, tudi znamka čokolade — 56. Koroški pozdrav — 57. Po pravici pravimo, da je zlato — 59. Druga beseda za navado, narodni običaj — 61. Kralj ptičev — 62. Del človeškega telesa — 64. Nagel telesni premik — 66. Cunja — 68. Član najbolj junaškega naroda na Balkanu — 69. Sveto znamenje — 71. Del noge — 74. Zelo pogosto (tudi v naših križankah) žensko ime — 76. Kazalni zaimek — 77. Riba, ki živi v stoječih sladkih vodah — 78. Osebni zaimek — 79. Nikalna oblika od »je« — 81. Maščoba — 83. Časovna kratica (tega leta) — 84. Enotna obleka telovadne ali športne organizaci je — 85. »U ..., mač iz toka, bračo!« (ponarodela hrvaška bojna pesem) —• 86. Prva številka — 88. Mlinsko korito — 90. Gora pri Ljubljani — 91. Telesna poškodba — 92. Poljsko orodje — 93. Manjši grič. Navpično: 1. Ne ta, temveč nek... (nedoločni zaimek) >— 2. Vodna žival — 3. Vrsta pesnitve — 4. Prevozno sredstvo na motorni pogon — 5. Pokrovitelj, dobrohotni nadzornik — 6. Kratice pri naštevanju — 7. Okrog, približno (tuja kratica) — 9. Kratica za človekoljubno organizacijo — 10. Romunska reka — 11. Velikonočna jed — 12. Rdefepoltl član človeškega plemena — 13. Vzklik — 14. Stara oblika veznika — 15. Tuja beseda za blagajno — 18. Kar ni dovolj — 19. Sorodnik — 23. Strast — 24. Dovoljeno mu je, more — 25. Obrtnik z enotno moko — 27. Števnik — 29. Namizno pregrinjalo — 30. Najvišja točka gore — 31. Ljudska nikalnira — 33. Očka — 34. Bodeč rastlinski izrastek — 35. Beloglavi jastreb — 37. Nočna ptica — 39. znamka motociklov — 40. Druga iieseda za nakit, pretirano okrasje — 42. Prijemalo pri raznih posodah — 44. Vrsta risarskega črnila, barvila — 40. Uradna listina — 48. Gleda, motri — 49. Takoj, hitro, nemudoma — 51. Ljudska nikalnica, kot pri 31. navpično — 53. Turški oblastnik — 55. Znamenje, dedni znak plemiškega rodu — 56. Državni poglavar nekdanje beneško republike — 58. Sladkovodna riba — 60. Del besedo »aparat« — 01. Moli! (cerkveni izraz) — 62. Umetniški izdelek — 63. Celina — 64. Premočrten udar — 65. Moralen maček — 67. Član staroslovanskega plemena — 68. Število — 69. Že precej draga kovina — 70. Bivališče blaženih — 72. Osebna privlačnost, mikavnost — 73. Mohamedanski bog — 75. Ženski glas — 77. Najdragocenejša tekočina — 78. Vrsta glasu — 80. Stara oblika veznika — 82. Sedež čutila — 84. Črki, kot pri št. 9 navpično, toda obrnjeni — 85. Označka za kemično prvino — 87. Enojka na igralni karti — 89. Stara vprašalnica. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 6. Borovničar — 10. Uk — 11. Pokveka — 13. Ča — 14. Trg — 17. Ravs — 20. Al — 21. R. U. R. — 22. Knez — 23. Grede — 25. Az — 26. Kosa — 27. Brašno — 32. J. K. (Jernej Kopitar) — 33. Leta — 34. Ov — 35. Julij — 39. Mah — 40. Vi — 41. Duri — 43. Emin (Viktor Car) — 45. Nace — 47. Peca — 48. Plakat — 49. Osa — 50. Os — 52. Muka — 55. Ab — 56. Primarij — 58. Karel — 59. Ni — 61. Ps. — 63. Eva — 64. Galeb — 66. Rt — 67. Dan — 68. Oboi — 69. Er — 70. Lado — 72. Z. 0. Z. (z omejeno zavezo) — 74. Pi — 75. Povej — 76. A te — 77. Op., (opomba, opus) — 78. Unec — 79. Drn — 80. Ro — 81. Bolh — 85. Ovac — 87. Oboa — 88. Bo — 90. Daljnogled. Navpično: 1. Bokal — 2. Rop — 3. On — 4. Oče — 5. Pradomovina — 6. Buča — 7. Vo — 8. Ivana — 9. A k — 12. Krk - 14. Tresk — 15. Ruda — 16. Grebljie.a — 18. Vez — 19. S z — 23. Gk — 24. Roj — 28. Rem — 29. A ta — 30. Šah — 31. Novica — 36. Ud — 37. Luna — 38. Irak — 42. Epoka — 43. Mesar — 44. Up — 46. Et — 50. Oba — 51. Spred — 52. Milan — 53. Um — 54. Ljubezen — 55. Ak — 57. Reva — 59. Naboj — 60. Ilo — 61. Preporod — 62. Strip — 64. Godec — 65. El — 70. Unec — 71 Ave — 72. Zad — 73. Otrobe — 75. Pura — •81. Bon — 81 Obod — 83. Log — 84. Halo — 86. Vas — 89. Oda — 91. Ja. Zlogovnica: • Sestavi iz zlogov: Ab, bo, ca, či, hri, i, jak, Ii, Ion, me, na. nik, nos, nost, rde, sa, tal vit besede sledečega pomena: Vodna priprava — seznam — Notranjska gora —< gorat — svetopisemska oseba —« znak sramu — skrivnost. Prve črke dobljenih besed ti povedo prvega slovenskega dramatika, tratje črke pa azijsko reko. Rešitev nedeljske zlogovnice: Kuga — Rjoveti — Velikan — Adiža — Vojak — Etamin — Citre. Prve črke: Krvavec, tretje: Goli jat. Premen j alnica: Gre—na—dir. Mi—li—na, Ko—lo—voz, Vo— zel, Po—da—nik, Mo—ra—na, Ka—var—na. Zamenjaj zloge teh besed tako, da dobiš nove beseda sledečega pomena: Majhno okence — Domača žival — Bolezen v glavi — Človek preprostega poklica — Tekočina — Žensko ime — Slabo, težko spanje — Hiter tek — bolgarsko pristanišče. Rešitev nedeljske premenjalnice: Iz zlogov besed: Ha-rar, Ke-ren, U-li-ea, Mu za, Ber-be-ra ie bilo sestaviti besede: U-rar, Ha-ce, Mu-ren, Li'za, Ke-ber, Be-ra. Grazia Deleddai 30 Marianna Sirca Sardinska povest Medtem ko Je lel oče dalje po hodnipu proti drugim vratom, je bilo videti, da dekle ne želi, da bi Marianna vstopPa v sobico, kjer stoka mrzlična mati. A prestrašeni obraz obiskovalke, ki je kljub temu ohranil okoli ust izraz miline, je mladenko razorožil. Ona, ki je stopala po 6topnicah revne hiše in odzdravljala cvetki na hodniku, ni bila bogata in košata ženska, ki bi Simona očarala, da bi ga imela za hlapca ošabnih ciljev po-eestnice in poželjive ljubice. Simonova sestra ji je pustila prost vhod. Ko 60 jo zagledale druge sestre, so se dvignile s sovražno kretnjo in obsto-pile materino posteljo, kot^ da bi hotele Marianni Eabraniti, da se ji približa. Marianna ie stopila naravnost k postelji in •e sklonila nad bolnico. »Kako vam je?< je tiho vprašala. Občutila je, da se le ona in Simonova mati moreta razumeti; le njiju skupna ljubezen ju je mogla združiti. In res. žena je zganila od mrzlice rdeč obraz, ki so ga obdajali vlažni, a še gosti Črni lasje. Njene razširjene zenice, plavajoče v motni luči, so strmele" v MarUnnine oči; zdelo se je, da jo je spoznala. »Simone, ali si se vrnil?« Je rekla s tihim, negotovim glasom, kot da bi prihajal iz daljave. »Če hočeš torbo, je tam ...« Marianna se Je dvignila In čutila, kako Jo trese irir>>« «d pete do glave. Mati je gotovo videla na dnu njefii1' 'eiiic Sitnoiavjo podobo, zato ga je 7J>mFnin'a 7 njo ToHuj se je v°°d'n Hlc vbod* Imela Je vtis, se mora na kak način opravičiti Simonovim sestram, ki so se vse,Ilo -z rokami v naročju in Jo gledale mrzlo kot kakšen sodnik. Skoraj se jih je bala; ni se upala povedati, zakaj je prišla. Opazovala je cvetko na hodniku, ki ee je še vedno tresla in ji namigavala in govorila o neki skrivnosti. »Simone se bo vrnili« Kljub bolečini in ponižanju Je v njeni notranjosti odmevala ta misel kot orgije v cerkvi. Ko se je Marianna vračala nomov, jo je služkinja pričakovala na glavnih vratih. »Tu sem! Ali ste mislila, da so me ukradli?« Navidezno se je šalila, a naglas njenih besed Je izdajal razburkano notranjost. Ker se je Fidela odmaknila s strogim pogledom in brez besed, je šla mimo nje naravnost v svojo sobo, kjer se je preoblekla; četudi je vedela, da jo čaka večerja, ni stopila v kuhinjo. Z obrazom, naslonjenim nad rokama, se ie naslonila na okno in je skušala zbrati svoje misli. Večer je bil tih in lep; duh po zelenju je napolnjeval zrak in na nebu so mežikale zvezde. Tam v daljavi pa je šumenje hudournika motilo nočni mir. A ta je bil prešibak, da bi uglušil notranji nemir Marianne. Mislila*-je in razmišljala. Ime Simona ni nihče izustil razen matere, ki ga je izrekla v blodnji. In vendar je občutila, da njen obisk ni bil brezuspešen. Iz molka in previdnega zadržanja njegovih sester je razbrala mnogo. Ničesar nI mogla trditi z gotovostjo, a vedela Je, da ji niso bile naklonjene. »Razumem, zakaj se nI vrnil,« Je mislila, »ker nočejo njegove sestre. One so iste krvi in istega rodu kot on. Ljubši Jim Je takšen kot Je in raje bi ga videle mrtvega, kot da bi se javil pravici in bi bil "Jen.« Toda, čutila Je, da Je vendar.v zmoti. Ce se Tlt vrtali bitj meno'?! VTOk. Le On bi H mogei razložiti, a njega ni bilo. In vendar ga je stanovitno pričakovala. Mogoče pride še tisto noč,.. Naslonjena na okno, •poslušajoč vzdihovanje noči in ropot iz daljave, se je skušala preslepiti. Nenadoma čuje korake. To je njegov korak, ki odmeva v njenem srcu. A njeno srce je noče varati in ji pravi: ni njegov korak. Zopet je bilo vse tiho. Iz vlažnih gredic vrti-čev je prihajal vonj cvetočega rožmarina in bazilike; iz revnih hišic se je dvigal dim in slišati je bilo krik otrok. Enolična vsakdanjost je polagoma utihnila in se raztezala okoli, kot dela služkinja, trudna od dela, ki pa ne trpi duševno in ne sanja. To preprosto življenje, ki je Marianno obdajalo, je vzbudilo v njej rahlo zavist. Čutila se je utrujeno zaradi neplodovitih sanj. Da bi mogja svoje sanje vsaj zagovarjati, Jih čuvati pred nevarnostjo, ki jim pretijo. Toda ni mogla razumeti, v čem obstoja ta nevarnost. Imela je vtis, da stoji pred zidom, a pe zaman trudi, da bi zlezla na vrh, da bi videla, kaj je za njim. Nenadoma je občutila kot da bi Jo kdo udaril po prsih. Zazdelo se ji je, da trka nekdo na vrata in jo hoče opozoriti na nevarnost, ki je blizu. Slišala Je stopinje, ki jih je poznala in ki jih je že večkrat hrepeneče pričakovala. Dvignila se je, priprla okno In gledala skozi odprtino. Od strani, kjer je bila cerkev, sta prihajala dva moška, dva meščana. Krenila sta v uličico in se ustavila. Resnično: srce je ni varalo. Bila sta dva preoblečena orožnika, ki sta opazovala njen vrt. Tudi onadva sta pričakovala Simona. Dolgo časa je Marianna stala za .oknom. Na visokem nebu je videla bleščečo zvezdo in slišala oddaljeni glas harmonike. Zdelo se ji je, da se je pT-1"""'oninila se ja, kako je obljubila Simonu, da ne bo nikdar jokala, ne v nevarnosti in ne v uri trpljenja. Stala je v senci ravna, a ni mogla obvladati krčevitega hli-panja, ki jo je vso vznemirjalo. Le polagoma «o je pomirila, a njeno pomirjenje je bilo mučno, zavestno. Sedaj je videla vse jasno, kot bi bil beli kot da bi luč resnice razsvetljevala vsako reč. Bila je Izdan- *j>M.» c.„ in ko .J. krivala svojo skrivnost. Zakaj je fie Vil «TnwV «ama. ln Simone se ni vrnil, ker je stala sedaj med n"tna človeška zlobnost. ¥ malih oglatih volje vsaka beseda 1 din; žonUovonjslcl oglasi 2 dla Debelo tiskan« naslovno besedo te računajo dvojno. Najmanjil znesek ta mali oglas 15 dla — Mali oglasi so plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega tnačaja to računa enokolonslca. 5 mm visoka petltna vrstica po J dla — Za pismeno odgovor« glede malih oglatov treba priložiti znamka | iliižte Bil Službe B Huio: Gospodična išče službo kot pomoč v gospodinjstvu aH pri otrocih - za lirano ln stanovanje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Skromna« št. 4872. Uradnik 40 let, vojaščine prost -samostojen knjigovodja ln korespondent, energičen ln agllen, Išče zaposlitve kjer koli. Sprejme vsako delo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 4840. Krojaški pomočnik tšče zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 4773. (a Dekle z malo maturo ln tečajem - sprejme vsako službo kjer koli. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 4772. Prodajalka z odi. spričevali, mlada, pridna, poštena, izvežba-na v vseh strokah trgovine vajena gospodinjstva tn gostilne — želi službo. Ponudbo na upr. »Slov.« pod »Poštena«, št. 4236. Iščem službo sluge, lnkasanta alt -aj sličnega. Vojaščine popolnoma prost. Bil sem 18 let v eni službi. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Služba« št. 4893. (a iBciincS Posojila ae dajo na odplačilo na 2—3 leta, posojila po posebnih pogojih državnim ln samoupravnim uradni kom, obrtnikom In ma llm trgovcem. - Natančnejša pojasnila pošilja Pučkn štedlonlca d. d. — Kostajnlca. Hranilne kniižice vrednostne papirje kupujemo Btalno po najvlšjth cenah In proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana. Gledališka 12 Knjižica Kmetske hranilnice ljubljansko okolice z vlogo 10.230 din naprodaj. Na slov v upravi »Sloven.« pod št. 4851. (d Ureditev dolgov izterjavo, inkaso in odkup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobička-nosno — varno naložbo kapitala, preskrbo poso jil, knjigovodstvo, bilance, kalkulacije, sploh vse trgovske, obrtne zadeve vam diskretno uredi koncesionirana komercialna pisarna ZAJC LOJZE Ljubljana. Gledališka 7 j Poizvedbe B Kobila fuksa, preccj huda, se je blizu škofje Loke odtr gala In pobegnila. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči Matiji Jaienu Rodine, p. Žirovnica, aH IjfL javi orožnikom. (o P Obf mre 1 Preklic Podpisani Franjo Urbas, kotlar v Jastrebarskom, preklicujem g. Ozimeka Julija, zastopnika Iz Ribnice St. 194, da nima več pravice na moje ime zahtevati ali pa sprejemati denar pri zaključku naročila v plačilo mojih Izdelkov. Opozarjam cenj. občinstvo, da ne daje denarja pri naročilu, ker v nadalje ne odgovarjam. ■■■■■■■■■■■■■■■■ Citaite »Slovenca« Dobe: Služkinjo ali postrežnico sprejmem takoj. Rožna dolina, Predjamska 28. Dva hlapca konjem takoj sprejme tvrdka A. Volk, Resljeva c. 24. Hrana v hiši. (b Močnega fanta 15—18 let starega, poštenega, takoj sprejmem ; po možnosti s kavcijo. Naslov v upravi »Slovenca« pod ftt. 4894. (b Hlapca pod 19 let, kmečkega -sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4891. (b Kuharico samostojno za boljšo restavracijo, takoj sprejmem. Ponudbe poslati na naslov: Restavracija Tl-šlar, Slovenj Gradec, (b Krojaškega pomočnika mlajšega, za male komade, takoj sprejmem. Delo stalno. Mohorič Lovrenc, modno krojaštvo -Davča 14, p. Sorica nad Skofjo Loko Več ključavničarjev po možnosti s prakso v vodovodni Instalaciji — sprejme v stalno Rlužbo »Metal«, Slov. Javornik, Jesenice. (b Kovinobrusača (Metallschlelfer) dobrega za našo galvanizacijo -iščemo. Služba stalna -zaslužek dober. Ponudbe In dopise na Mo-Ba d. d., Zagreb, Fijanova 10. b) Mlinarja vojaščine prostega, ISSe Viški mlin. LJubljana, p predal 174, tel. 39-16. (b Kmečko dekle staro približno 16 let — iščem takoj za pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« St. 4850 (b Mlado dekle zmožno meščanske kuhinje ln vsega gospodinjskega dela, dobi službo. Informacije v uravi »SI.« pod št. 4876. (b Zahtevajte prospekte in brezobvezen obisk inženirja I JUG0ŠK0DA a. d. ZAGREB. BO$KOVIČEVA 32/1. Tel. 67-51 ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetijevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd. v stalni zalogi. mm Pesno seme Mamut rdečo ln Kcken-ford rumeno, smo aoblll. Sever & Komp., LJubljana. (1 jAvto-motorj Motorno kolo »PhSnomen«, dobro ohranjeno, prodam. S. Rakoš, Zaloška cesta 51. (f Brivskega pomočnika sprejme takoj za stalno salon Klrlnlč, Sv. Jerneja c. St. 1, LJubljana ^b Fanta 17—18 let starega, krepkega, ki Ima veselje do mlinarske obrti, sprejme proti dobri plači ln vsej oskrbi Bahovec, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 39. (b fes Kupim deske 3 cm, lepe, suhe, hrastove, ln 5 cm plohe. Rojina. Slomškova 16. (k G53 Fige za žga,njeku'io, po najnižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon 26-07. Mizarji pozor! Najugodneje si nabavite vezan* plošče in panele ,UKOD« prt tvorničnern zastopstvu „FURNIR" Frančiškanska 4. Tel.3'2-49 Zahtevajte ponudbe. Mreže za postelje izdeluje ln sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 6 (pri Gradišču). Suha bukova drva prima cepanice, ponudite z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja - tvrdkl Dom. Cebin, LJubljana, VVolfova 3. Fotografskega pomočnika ki zna snemati, retušlra-tl ln ves fotografski posel, sprejmem takoj. Plačam dobro. Foto Lovrič, Slavonska Požega. Deklico 14—16 letno, ki zna nekoliko kuhati, sprejmem takoj v varstvo k enemu otroku. Jančar, železničar, D. M. v Polju 90. (b Raznašalca od 17 let naprej, moški ali ženska, s kolesom -sprejmem. Kavcija 200 din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4874. (b Mizarske pomočnike tudi starejše, dobro Izurjene v stavbnem ln pohištvenem delu sprejme takoj Franjo Vehovar, Celje. (b) Zakonca ali moškega vojaščine prostega, sprej mem za hišnika (oskrbnika), oziroma za vsa dela. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takoj« št 4877. (b Služkinja ki zna dobro in samostojno kuhati, vajena gospodinjskih del, dobi pri manjši družini službo. Zahteva se poStenoBt in snažnost ter samostojnost. Naslov v upr. »SI.« pod št. 4904. (b Poštena zakonca neoporečne preteklosti • se sprejmeta v stanovanje z eno sobo ln kuhinjo. Mož bi Imel službo v tovarni, žena bi opravljala dela na vrtu. Po nudbe • potrdilom žup nega urada na upravo »SluVenCi« pod SHii«S •Pogtena zakonca«. .(b Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva št. 8. Modroce patentne posteljne mreže, otomane, moderne kanče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni Rudolf Radovan tapetnih Ljubljana* Mestni trg IS Dve stružnici najmodernejši, 200X1250 mm, z norton prestavami ln vdelanimi elektromo-motorjl, iz skladišča — proda: Ileršič & Co. - v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. STROJNO PODJETJE ING. BORŠTNflR UUBLIAHA. IV. lERNE-flSI.1t IZDELUJE VODNE TURBINE ŽAGE, MLINE, TRANS MISIJE. DVIGALA ITD Iz zapuščine Suchy naprodaj dve zimski suknji. Vprašati Beethovnova 14-1., dr. Ben-kovlč (1 Pozor! Velika zaloga novih In starih čevljev vseh vrst, več parov usnjatih in gumijastih novih škornjev. Klavžer, Vošnjakova 4. Razne stroje eksplozijske, poljedelske In druge, tudi močno de-fektne, ter tovorni avto, kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plačam takoj« št. 4856. Šoferje, vojaščine proste, s prakso, ki znajo voziti Diesel-avtobuse. sprejmemo takoj. Vprašati v Mariboru, Linhartova 1 — ali pri vratarju Tržaška cesta 41, garaže. ZAGREB. NIKOL1CEVA IO \mm\lm\ifmm ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO? Monograme za robce in perilo, gumbe, guinb-nice. entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila. Matek & Mikeš Ljubljana. franiiSkanska ulica nasproti hotela Union Telefon 22-75 Tehnična pisarna ln posvetovalnica v LJubljani, Frančiškanska ulica St. 10 Ing. Otahal Josip poobl. gradbeni Inženir se priporoča za vse v to stroko spadajoče posle. * Kilavi » Ugodno olajšujoč je nov patentiran pas za kilo, brez otežkujočih trakov (brez jermena za bedra), dopušča svobodno kreta nje. Priporočen od naj višjih kirurgičnih znanstvenikov. Odjemalci pišejo : »Sem prav zadovoljen, čutim se tako, kakor da pasu sploh ne nosim.« Resnim reflektan tom prospekt gratis. — Izumitelj : Inženir Napot-nik, Zagreb, Utješenovi-čeva 5. Motorno kolo do 200 ccm, novejši model z dobrimi gumami -kupim aH pa zamenjam za prvorazreden 7 cevni super radloaparat z električnim gramofonom. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 4926. B letovišča B Naznanilo Toplice Medlja-Izlake bodo pod novim vodstvom za velikonočne praznike pripravljene za sprejem gostov. Za obilen obisk se priporoča uprava, (o 300 johov gozda mladega, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »175 m'« št. 4902. (p Hiše in stavbne parcele naprodaj v Vižmarjih 46. Hišo za 500 do 400.000 din kupim v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Takoj ln z gotovino« 4931. Vinograd z zidanico primerno za letovišče, v bližini Novega mesta, naprodaj. Ponudbe na podr. »Slovenca« Novo mesto pod »Vinograd«. Trgovsko hišo z gospodar, poslopjem !n manjšim zemljiščem, prodam na prometnem kraju. Anton Žagar, Besnica 25, Dobrunje pri Ljublj. jU majem jj Oddalo: Trgovino oddam kavcije zmožni. Ugodno za žensko moč. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Značaj« št. 4873. (u » R E A 11 T E T A« posestna posredovalnica v Lj'ublj'ani je samo v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavne pošt« Telefon 44 - 20 Večjo njivo - stavbišče - ob Tyrševl cesti nujno prodam. Parcelacija dovoljena za stavbne parcele 500 do 600 kv. m. - Prodam le skupno. Ponudbo poslati upr. »Slov.« pod »400.000 gotovine« št. 4933. (p Prodam ali zamenjam lepo posestvo, obsegajoče 17.000 kv. m zemlje: gozdovi, njive ln lep sad nI vrt s hišo in gospo dar. poslopjem ob glavni cesti, 1 uro od Kranja za hišo v Ljubljani na prometnem kraju, proti doplačilu. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Posestvo št. 4800«. Parcele prodaja: v šlškl med remtzo in staro mitnico, od 105 din naprej ; na Kodeljevem, na Viču, v št. Vidu, poleg škofijskega zavoda -ln v Vižmarjih. Brezplačna pojasnila daje: Zajec Andrej - posredovalnica nepremičnin, Ljubljana Tavčarjeva ul. 10, telef. začasno 35-64, stanova nje: telefon 7 68 št. Vid. Hiše in vile prodaja: Hišo, novo, enonadstropno, v Medvodah, Hišo, novo, visokoprltiično, v LJubljani. Hišo z gospodarskim poslopjem v Trnovem, 2000 m" vrta. Vile na Bledu. Hišo z deiav nico blizu črnuškega mostu. Hišo, novo, v Viž marjih. Brezplačna po jasnila daje: Zajec Andrej, posredovalnica nepremičnin, Ljubljana — Tavčarjeva ul. 10, telef. začasno 35-64. (p Naprodaj nedograjena trinadstrop-nlca v predvidenem strnjenem bloku na severu mesta; dvostanovanjska vila z lepim vrtom na Kodeljevem; enodružinska vila pri Domžalah enonadstropna, visoko pritlična vila pri' D. M v Polju; stavbne parcele na vsej periferiji mesta in izven mesta ter na deželi; zemljišče oh So rl, ob Glinščlci, proti št. Vidu Itd.; posestva na Dolenjskem, Gorenjskem ln štajerskem, primerna v razne obrtne namene gozdovi, vinogradi, milni ln žage. Podrobnosti vam sporoči L. Kunaver, re alltetna pisarna, Ljublja na. Miklošičeva 34. tele ton 20-37. Restavracija »Vintgar« pri Bledu, se odda s 1. majem v najem. Pismene ponudbe do 15. aprila na: Lesna Industrija »Vintgar«, pošta Gorje prt Bledu, kjer se izvejo tudi vsi pogoji. Gg. mesarji, pozor! Mesnico oddam v najem brezplačno. - Pogoj: da se kolje dobra živina, da se pošteno plačuje ln nosi davčne obveznosti. Do-blšek, Mozirje. (n 1 Schc I Oddalo: Opremljeno sobo oddam. Jegličeva 8. (m Oddalo: Dvosobno stanovanje blizu kolodvora oddam. Vprašati na kolodvoru. Enosobno stanovanje s kabinetom oddam. Gra- bošnjakova 4. (č Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam za takoj aH pozneje. Zarni-kova 9-II., desno. (č Dvosobno stanovanje oddam s 1. majem. Do-berdobska ul. 15 (Kole-zija). (C Enosobno stanovanje oddam dvema odraslima osebama, št. Vid 43 nad Ljubljano. (č Lepo stanovanje v novi hiši v okolici Mokronoga, oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4879. (č Dvosobno stanovanje lepo, takoj poceni oddam v Ljubljani , in gostilno. Naslov v posredovalnicah »Slov.« pod št. 4905. ^č Enosobno stanovanje oddam starejši samostojni gospe aH uradnici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4899. (č Dvosobno stanovanje s kuhinjo oddam v Loki pri Mengšu, četrt ure od kolodvora. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4934. (č Sobo in kuhinjo dam ženi, ki bt opravljala malenkostna dela na vrtu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba ln kuhinja«. (S Lepo stanovanje 3 sobe, kabineta, kopalnica z vsemi priteklinaml v I. nadstr. v strogem centrumu LJubljano takoj oddamo. Polzve se v trgovini »Mola«, Tyr«eva cesta 20, (fi ■s h Prodamo Gomolji begonlj, dali], giadljol, paeonlj so nam prispeli la Belgije. Sever & Komp. Ljubljana. (1 Otroški vozifcek globok, prorlnm. Hišnica. Gledališka ul. lfi. ji Trajnice lepotlčno grmičevje, ko-nltere, vzpenjalke ln plezalke v veliki Izbiri: Sever A Komp. Ljubljana. Kovčegi, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtniki, gamaše, nagobč-nlkl za pse Itd. — Vse v veliki Izbiri priporoča KRAVOS Maribor. Aleksandrova 13 HIŠNI POSESTNIKI POZOR! ROČNE BRIZGALNE PROTILETALSKO /.A.ŠCITO iako praktične iz medenine priporočane od kr. banske uprave dobhte tudi v nedeljo po din 850'— komad. IlerŠiČ&Co, Ljubljana Cesta 29. oktobra št. 1:1. Jermene gonilne, šivalne in vezal-ne, v vseh širinah, priporoča Ivan K r a v o s , Maribor, Aleksandrovo. 13 Najfinejši cvetlični med zajamčen, kante po 30 kg, 900 din - fi-anko brzo-vozno, razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. Rastline za Alpinum lepotično grmičevje, nudi vrtnarstvo Vatovac, Vrazov trg. (t „VEI.EBIT" otroški vozički ZAGREB, Ilica št. 55 Najnovejši modeli 7.a 1941,najnižje cene v specialni in največji trgovini otrojkih vozičkov. 1'rodaja za gotovino. Prevoz in omot se nc računa. Cenik 8 slikami brezplačno. Izrežiteogi,is zaradi naslova. Špargljeve sadike dvoletne, krepke, ima po nizki ceni naprodaj Helena Bretl. Ljubljana, Trnovski pristan 8. (1 Slaščičarna v Mostarju (Hercegovina) — dobro vpeljana, brez konkurence, s celotnim inventarjem, zaradi bolezni zelo Ugodno naprodaj. Ponudbe upravi »Sovenca« Maribor pod »Redka priložnost 549«. Štedilnik nov. kompletno železje za vzidati, plošče 2 in pol, 21'', cevi poceni naprodaj. Trnovski pristan .12. (t Vinogradniško kolje suho prvovrstno, poceni naprodaj. Murko, trgovec, Maribor, Meijska cesta . (1 Pisalni stroj v kovčegu. Se popolnoma nov, najnovejši model, poceni prodam ali pa zamenjam za novejše motorno kolo do 200 ccm. -Kovačič, Ctgaletova 11. Tricikelj zelo masiven, nosilnost HftO kg. balon popolnoma nove gume, originalno tovarniški izdelek, šc skoraj popolnoma nov -ugodno prodam! Kovačič, Cigaletova 11. (1 Kupujte pri naših inserentih Tvrdka F. I. GORICAH LJUBLJANA - SV. PETRA CESTA štev. 29 sporoča, da je svoji podružnici sv. Petra cesta štev. 30, trgovina s perilom in stanovanjskimi opremami in sv. Petra nasip štev. 29 - trgovino z ostanki, preselila začasno v svojo glavno trgovino na SV. Petra testo $t. 29 ter prosi cenj, odjemalce, da vzamejo na znanje. Vse te vrste blago se bo odslej prodajalo samo v glavni trgovini F. 1. GOR1ČAR -sv. Petra cesta štev. 29 - ter se tvrdka prav toplo priporoča še za nadaljno naklonjenost. •jiiiMmv Liudska posojilnica o Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4% na trimesečno odpoved pa po 5%. Izplačuje točno vse vloge - stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. ZAHVALA. Ob bridki izgubi mojega ljubljenega soproga, gospoda JOŽETA MAVRINA narednika-vodnika v pokoju se vsem za vsa sožalja in sočutja iskreno zahvaljujem. Prav posebna zahvala pa še preč. duhovščini, vojaški komandi in vojaški godbi ter koroškim borcem za častno in obilno spremstvo ter za prekrasen govor ob odprtem grobu. Moja srčna zahvala tudi vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega rajnika k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 6. aprila 1941. Cecilija Mavrin, soproga Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je po težki bolezni umrla, previdena s tolažili sv. vere. gospodična Skubic Jelka sodna uradnica Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne ft. aprila 1941 ob pol petih popoldne z Zal, iz kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. aprila 194-t. Žalujoči ostali Prodani 50 kg finega cvetličnega medu. Cena 35 din kg. Skebe Franc, Ilirije. fl ITtt, 2 951 f| Šivalni stroji | Krojaški šivalni stroj zaradi smrti naprodaj. -Plim., Ljubljana, Lam-petova ulica 13. Kupimo VSAKOVRSTNO SREBRO - PLATINO BRILJflNTE »mrrrcdesrfirjerubime bisere i.T.d. starinske nrkite ter umetnine PO NAJVIŠJIH CENAH STARA TVRDKfl J05 EBE RLE IJUBLJRNO. TVBSEVA 2 HOTEL W SLON Pisalno mizo s predali, dobro ohranjeno, kupim. Naslov podr. Slovenca v Celju. Konje za klanje kupim po najvišji dnevni ceni. — Ivan Marinšek, Prečna S, Ljubljana. Cunje krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, svinjsko dlako, stare kovine, kupi vsako množino Arbeitcr, Maribor, Dravska št. 5. siaro zlato, zlato zoDoife ln srebrne Krone tapajem po najvišjih eenak A. KAJFEŽ »govlna x arami In r,latnln« precizna delavnica za popravila vsakovrstnih or Ljubljana. Miklošičeva 14 Odpadke cunj, papirja vsakovrstne, kupujem po najvišji dnevni ceni. B. Zeleznlk, Maribor, Pobrežje. Cankarjeva 16, ln v nakupovalnlcl Maribor, Kopališka 28 ter vogal Ptujska—Tržaška (hiša Gustlnčlč). Telet. S7-43. Ali ste že naročeni na Slovenca 7 Vsak naročnik zavarovan PLETILNEGA MOJSTRA Zli OK RO(i L L STROJE in KETTKNSTI HL sprejme takoj »LANA«, tekstilna tovarna, Ljubljana — (irecorčičeva ši. 5 Brenabor dvokolesa znamke svetovnega slovesa pri Kieindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta št. 44. Vesela Velikonoč! MOSTAH FRANI Livarna kovin Ljubljana • Galjevita 57 Telefon 42-70 Kupujemo vse vrste starih kovin I Z D E L U J E Odlitke tehničnih predmetov, umetnin (kipov,plaket), dalje okovja z.a stavbe, okraskov itd. iz brona, medi. rdeče litine, bakra, fosforjevega brona in drugih šoecijal. bronov, cinka ter aluminija siluinina itd. Znani „SALVAT ČAJ" prott toičnim kamenčkom in boleči-nam iolčnoga mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku; Apoteka Sv. Ivana, Zagreb. KnptoJ 17. Prospekte o zdravljenja pošiljamo zastonj. O. r. K. br. 27870-193» Rn. 3487 Prezračevalec rabljen, za prostornino Um1, kupimo. - Ponudbe na Dolnlčar & Rlchter, Ljubljana. Naznanjamo žalostno vest, da ie naš ljubljeni soprog, oče, itd., gospod Franc Smolej posestnik o Dnnjcm v 69 letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v ponedeljek. drie 7. aprila ob 1! dopoldne iz. državne bolnišnice k Sv. Križu. Dovje, dne 5. aprila 1941. Žalujoča soproga Terezija s sinovi in hčerkama, ler ostalo sorodstvo. Vsakovrstno zlato briljante In srebro kupuje po najvišjih cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 3 Vsakovrsfno "ftt.ft zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem. da je naš skrbni soprog in oče, gospod ifc Janko preglednik finančne kontrole danes nenadoma umrl. — Pogreb nepozabnega nam rajnika bo v nedeljo popoldne ob pol štirih iz hiše žalosti, Is šl. 144, na domače farno pokopališče. 1 c , dne 5. aprila 1941. Žalujoča soproga Marija in hčerka Anica ter ostalo sorodstvo. ■''■•' \ • V.v 'p'*!'- ■ v* V.fr;«*^'?^ - •i- ' Umrl je naš dragi oče, gospod dr. Josip Flego odvetnik Pogreb dragega nam očeta bo v ponedeljek, dne 7. aprila 1941 ob šlirih popoldne. V Laškem, dne 5. aprila 19i1. Žalujoča sinova: ZlatkO in Danko Zahvala Vsem. ki ste z riami sočustvovali v iežkili rlneli, ko nas je za vedno zapustila naša ljubljena mamica, hčerka in sestra, gospa Marija Štanta roj. Merlak in vsem. ki ste jo kropili, položili cvetja na njeno krsto in jo spremili na njeni poslednji poti. naša srčna zalivala. Verd, pri Vrhniki, dne 5. aprila 1941. Družina Merlakova Otroški kotiček s Carična Vesna 73. >Ne, In jc zame prevelika radost; tolike dobrole nisem zaslužila,« jc šepetala Vesna vsa srečna. Srdan pa je dvignil svojo kraljico v naročje in jo ponesel v grad. kjer ju je pri dobro obloženi mizi pričakovala Srduuovn mati. zdravnica M e t u 1 j k a. In bila je svatba in gostija. Vsi so sc veselili nove kraljice ter česlilali kralju. Oba pa sla vladala še dolgo v srečo vseh stvari v podzemlju. Konec. HINKO-KRANJ KLOBUK HINKO nosi očka in sinko! KONRAD GOLOGRANC mestni stavbenik v Celju MARIBORSKA 30 Prev/.ema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila. Za Velikonoe dobite prt nas cenene otroške in žensko nogavice, kombineže. najnovejše bluzice, modrce liigijenske steznike, otroške čeveljčke. — Nakup neobvezen. Prepričajte se pri ,LIINA\ Maribor -»»i Olavni tra 24 DA7ADI Vsakovrstne rabljene stroje, orodje rU£UK ■ ter železne, litinske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gurni.j in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka JUSTIN GUSTINCIC, Maribor, Kneza Koclja ul. 14, telef. 21-30 ter podružnica na vogalu Ptujske in Tržaške ceste, telef. 24-94. Kur|a očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost ii tvornioe in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl ZaSčltni mak Bolni na pljučih! Tisoči že ozdravljeni! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja, ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje In kašelj prenehata, teža telesa se iviia ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha. Resni možte zdravniške vede potrjujeio prednost te moje metode in io radi priporočajo Cim prej začnete c mojim načinom prehranjevanja, tem bolje. Popolnoma zaslonj dobite mojo knjigo. Iz katere boste črpali mnogo koristnega Ker ima moi založnik samo 10.000 komadov za brezplaino razpošiljanje, pišite tako), da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za poštoi Pannonia Apotheke, Budapcst 72 Postiach 81. Abt 2, 516. DOBRA OBUTEV, najVečjCjtfcMje Nv > / ... 'ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG h EI N EL HER0LD UlTVOMICICIUBIl MARIBOR ST. IO 2 BREZPLAČEN POUK V IGRANJU! JUimo Lisice strojimo barvamo ln prvovrstno izdelamo. — Krznarstvo 1». Rot, Ljubljana, Mestni trg 6. iUOVO! PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU Zahtevajte povsod na* list! Po vaši Želji Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani Kopitarjeva 6/11 ▼ ■roji črtalnfei rame poslovu© knffpfe, afco itfeo la y zalogi, Istotako izvrši tudi vsa droga knjigoveška dela, posebno razne vexave od preprostih do razkošnih ob|ik. Posebni oddelek za hdel*v«nje Jiinirfcft I. >114f, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmeta vedno ▼ lepih. Modernih taaonah. Cene skrafno nizka. Posluiite sel Zahvala Iskrena hvala in Bog povrni vsem. ki so mi ob izgubi moje predrage prijateljico Marija Kovač stali ob strani, izrazili svoje sočutje in se udeležili pogreba. Predvsem zahvala preč. gg. duhovnikom zlasti g. dr. Snoju za tolažilne obiske \ bolezni; g. katehetu Al. Tometu za udeležbo pri pogrebu: čč. sestram iz I.ihtenturna in Mar. družbi: vsem iz tovarne Hribar za krasna venca: vsem sorodnikom. prijateljicam in sploh vsem. ki so molili zanjo in se udeležili pogreba.. Ljubljana, dne 4. aprila 1041. Žalujoča prijateljica Francka Končan. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kramarič izdajatelj: inž. Jože Sotija Urednik: Viktor Cenčič